GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana, b. maja 1956 LETO lil., ŠTEV. 35 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR 3. SEJA ZBORA PROIZVAJALCEV OLO (Iz sejnega zapisnika) Seja Je bila dne 24. aprila t. L. vodil jo je Franc PUazar, Predsednik zbora. Zboru pro zvajalccv so bHi Predloženi v potrditev zaldjuč-•U računi gospodarskih organj-z®cij. Odbornik Jože Gasparič j® v imenu Komisije za potrje-Vanje zaključnih računov po °brazlo4ltvi predlagal, da potrdi zaključne račune za leto t855 naslednjim gospodarskim °rganizacijam: Gradbeno podjetje »Zidar« — Ivančna gorica. Podjetje za brejanje hudournikov, »Tesarstvo« — Ljubljana, Tiskarna ‘••ože Moškrič«, Blazntikova ti-b^arna. Tiskarna »Ljudske pravice«, Triglavska tiskarna, Tovarna »Toko« — Domžale, To-varna usnja Šmartno pr. Litiji r? Poskusni obrat II, Tovarna ~eja — Ljubljana-Moete, Ope-arna Vrhnika, Opekarna Cr-buče, Ljubljanske opekarne, celuloza« — Medvode, Ljub-,bpaka tovarna hranil, »Instalacije« — Ljubljana, »Protek-°r*. Opekama Draga. Dajje naslednjim gostinskim "djetjem: »Stična« — Ivančna 8®rica, »Podgora« — Šentvid, /•člena jama« — Ljubljana, otei Turist, Kavama Evropa, kavlja«, »MajoLka«, Kavarna bar »Nebotičnik«, Restavra-Litija, »Planinka«, Hotel j J*11, Kolodvorska restavracija »brat Divača, »Sestica«. .Naslednjim trgovinam: »Pre-jjatia«, Trgovsko podjetje Vrh. /ka, »Špecerija«, »Preskrba«, ji »Tabor« — Grosuplje, ^jetje za razdeljevanje fil-, »Vesna«, »Radio-center«, t b-an«, »Svila«, »Mavrica«, ^rtnina«, »Višnja«, »Dobr * »Kemlslla. »Komisija«, »Oprema«, ha«, »Astra«, »Elekfcro-pro-»Kovina«, »Krma«, »Umct-,-j.a*> »Izbira«, »Adria-impex«, bjav'14’'' Mlinar<» »Sadje-zele-lta, **» »Cement-opeka«, »Deli-‘kCSa*’ »Železnina«, »Usnje«, e^^bhjica«, »Tobak«, »Marell-t ai >(:irmacia«. Gradbeni mate-)at Vižmarje, »Kurivo-proda-*°žb *1^anirla«. Cankarjeva za-*• »Volna«, »Moda«, »Mer-«0v.r*i *Comtinental-export«, Tr-a()tNk<1 Podjetje »Tišje - Smart-l|isL‘Preslcrba* — Litija, Kmetih, 1 biagacin Ljubljana, »Ga-' »Merkur« in »Sanolabor«. Predlogih »o razpravljali ka^fbiki; Anton Petkovšek, Marinc, Stane Felc, Al0j^ Plazar, Jože Gaspar č, 1'i-an Matelič, Franc Švab, Pipan, Joško Belčič, "'I Koetjukovakij, Franc Di Batista tn Alojz Koder. Pojasnila pa so dajali uslužbenci Tajništva za gospodarstvo: tol. Maks Primožič, Hugo Szurda in Ivo Turk. Sprejet je bil sklep, da se potrdijo zaključni računi vseh navedenih gospodarskih organizacij. Zaključne račune ostalih gospodarskih organizacij bo pregledala za to izvoljena ko- III. to IV' Odbornik Jože Gasparič je predlagal v potrditev naslednja zaključna računa: a) »Kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš na območju Ljubljane«; b) »Sklada za stanovanjsko komunalno graditev v Ljubljani«. OSNOVNI PODATKI Iz pregleda zaključnega računa m sija ter jih predlagala pošto- »Kreditnega sklada za zidanje poma v potrditev zboru proiz- staoovanjsk h hiš na območju vajalce- Ljubljane« za leto 1955. L SREDSTVA SKLADA: din din 1. 3% od pror. sredstev MLO 87,080.898 2. 3% od raznih skladov MLO 15,922.443 3. 25% od tiivest. sredstev MLO 165,000.000 4. Del dobička gradb. jn mont. podjetij 232,137-499 5. Ostala sredstva: obresti 5,821.507 plačane anuitete 41,880.273 47,701.780 6. Tuja sredstva: vloge gospodarskih organi- zacij 202,885.360 sredstva Rep. kred. sklada 90,000.000 292,885.360 Skupna sredstva 840,727.980 II. KREDITIRANJA IN STROŠKI: 1. Posojila za gradnjo stano- vanj 631,605.472 2. Črpanje vlog gosp. org. 148,100.000 3. 6% odvod. obv. rezerve 30,403.903 4. Bančn: stroški 1,004.689 5. Mater, stroški 20.010 6. Plače s soc. zavar. 171.294 811,305.368 III. NEIZKORIŠČENA SREDSTVA (Saido) 29,422.612 IV. Upravni odbor je oprav- L SREDSTVA SKLADA 1. Iz obveznih prispevkov po uredbi o upravljanju stanovanjskih hiš, sred. MLO, od prodaje stanovanj 2. Vloge gospodarskih organizacij po družbenem planu za leto 1955 Skupaj II. PORABA SREDSTEV: 1. Stanovanjske gradnje 2. Komunalne gradnje 3. Razna dograditvena dela to uredit, komun 4. Za graditev stanovanj Zavodu za stan. izgr. 5. Bančni stroški III. NEPORABLJENA SREDSTVA (Saldo) IV. S skladom je upravljal Svet za stanovanjske zadeve MLO odnosno pozneje OLO Ljubljana. O finansiranju so se vršila redna sklepanja na zasedanjih sveta, kjer je bilo odobreno finansiranje za 531 stanovanj, 54 garsonjer, 14 sam-sk h sob, 6 ateljejev In 24 lokalov. Poleg tega je v sredstvih, ki so bila dana Zavodu za stanovanjsko izgradnjo, upoštevana mehanizacija in ostalo, potrebno za gradnjo. V. Ocena poslovanja Sve*a za stanovanjske zadeve je razvidna iz zapisnika na strani 2—3. O predlogu so razpravljal' od. ljal svoje posle po uredbi in pravilih kreditnega sklada. Posojila so bila dana: 15 gospodarsk m organizacijam za 29 stanovanjskih objektov (180 stanovanj in 17 samskih sob); 44 hišnim svetom za večja nujna popravila zgradb; 11 stanovanjskim zadrugam za 122 stanovanj; 218 malograditeljem za individualne hišice. V. Ocena aktivnost In pravilnosti dela je podana v zapisniku na strani 3—5. OSNOVNI PODATKI iz preglleda zaključnega računa »Sitlada za stanovanjsko-komu-nalno graditev v Ljubljani« *a leto 1955. VABILO na 6. sejo Mestnega sveta Na osnovi 122. člena statuta okraja Ljubljana sklicujem 6. sejo MESTNEGA SVETA. ki bo V PETEK, DNE II. MAJA 1956 OB POL 17. UIU V sejni dvorani magistrata v Ljubljani. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Poročilo in razprava o dr užbenlh skladih na območju mesta Ljubljane glede na pred pls točke 2-5-XXV. poglavja zveznega družbenega plana ta leto 1956 (Uradni Ust FLRJ št. 14-135-56). 2. Poročilo komisije o preg! edu šolskih prostorov, ki služijo sedaj drugim namenom, a bi mogli topet služiti v šolske namene. 3 Poročilo komisije o pregl edu poslovanja s stanovanjskim kreditnim skledam t mestu Lju bi jan 1. Predsednik Mestnega sveta: Dr. Marijan DermaeUa L r. din din j 1.434,084.51$ 20,530MB 1.454,615.138 1.073,557.798 138,654-000 88,798.823 27,127.808 80.160 1.328,418.592 126,196.563 bornitri: Anton Dobravec, Frane Švab, Alojz Matelič in Franc Piazar, pojasnila pa je dal Szurda Hugo. Zaključna računa obeh skladov je zbor soglasno potrdil. S tem je bil dnevni red izčrpan in je predsedujoči zaključil sejo. POPRAVEK V poročilu o pregledu kmetijskih posestev objavljenem v 32. števiki »Glasnika« je bilo pomotoma navedeno na prvi strani v petem odstavku, da je v območju okraja 131.471 ha površin, od katerih je izpiluženih 10.107 ha. Pravilno pa se . tavek glasi, da Je v območju ok.aja 131.471 ha površin, od katerih je last SLP 10.107 ha. V razne gospodarske organizacije, kmetijska posestva, institute ter zadruge je vključen h 5.357 ha. Na isti strani v 2 koloni je treba v tretjem odstavku popraviti 275 kg s 375.000 kg več žita. Na isti strani v 5. koloni spodaj se predzadnji stavek pravilno glasi: Barjanska vodna skupnost dela v glavnem za pri-va-tn. sektor, kajti v upravnem odboru Je državni sektor zastopan samo s 5 člani napram H članom s privatnega sektorja. , BTRAN 13. GLASNI« OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINA LJUBLJANA-CENTER FOROClLO Sveta za socialno varstvo ka seji ObLO Ljubljana-Ccnter, dne 5. aprila 1956 Občina Center Je po obsežnosti sicer maJhna. vendar po na-roijenosti največja občina v naši republiki. Obsega jedro mesta Ljubljane in šteje registriranih 41.000 prebivalcev. Zanjo so razumljive nekatere posebnosti, ki so značilne za mestna središča na sploh. Te posebnosti Bo še posebno izrazi te na področju socialnega varstva. Gosto naseljenost, stanovanjska stiska, pomanjkanje otroških in mladinskih ustanov, najrazličnejši vplivi nezrelih ali drugače neuravnovešenih občanov, v odnosu na število brezalkoholnih in mlečnih ustanov, dokaj pregosta mreža gostinskih obratov, nerazvite uslužnostne ustanove za napredek gospodinjstva, orni roma pomoč družinam In posameznikom, ki so pomoči In osebne nege potrebni itd. — vse to so kaj godna tla za take pojave, ki so v oprekt za zdravo nasitijo naših občanov. Seveda ni mogoče prezreti Ivsega doslej opravljenega na področju socialnega varstva. Doseženi uspeha so rezultat ugodnih objektivnih pogojev (socialistična družbena ureditev in nje posledice: enakopraven položaj vseh državljanov ne glede na Spol, odprava sistema izkoriščanja, politika polne zaposlitve, Bile n razmah socialnega zavarovanja in zdravstva, brezplačno Šolanje, širši obseg socialnega skrbstva) in seveda velike in nesebične prizadevnosti socialnih delavcev. Toda s tem, da je bila vzpostavljena oblast delovnih ljudi, ki je podvzela mere, ki so v Osnovi spodrezale korenine socialnega zla, to zlo še samo po •ecb: ni odpravljeno, kajti posledic preteklosti in vojne ni •noč na mah odpraviti (otroci t>rez staršev, žc-ne brez mož, tonemogli, invalidi — vojni in frolovni). Pod težo vojnih in povojnih hazmer so se do neke mere zrahljale običajne navade in moralne norme, kar je poleg večje .skrbi za zdravo rast prebivalcev povečalo vrste social neg« varstva in skrbstva pogrebnih občanov. Teh ugotovitev hi ne kazalo posebej omenjati, če ne hi bilo le preveč razširjeno povsem zmotno in v svoji osnovi nazadnjaško mnenje, da je socialno varstvo Bi cer n uj no, pa vendarle postranska dejavnost, ki le obremenjuje družbena sredstva, ker z njimi zagotavljamo pomoč potrebnim im zdravljenje moralno Mii kako drugače ogroženih. Pojmuje se kot socialna mera v smislu karitativnih ustanov kapitalistične ureditve in delo krščanskega usmiljenja. Razumljivo, zaradi dediščine preteklosti im položaja v fcate-nm * nahajamo, da so socialno skrbstveni in varstveni organi dolžni hitro ukrepati do potiire-tiovctii pomoč, kjer je ta potrebna in poseči povsod, kjer »e pojavi boleč socialni problem. Dolžni smo, da se odločno spoprijemajo s posledicami. Toda to je le ena stran. Osnovna naloga Sveta pa je, de odkriva vzroke, ki porajajo socialno zlo, da opozarja nanje in ob podpori vseh merodajnih činiteljev, tako gospodarskih, prosvetnih, zdravstvenih in politično družbenih, podvzema mere, da se ti vzroki odpravljajo. Seveda tega ni moč opraviti v kratkem razdobju. Vzroki socialnega zle leže v gmotnem položaju na eni in v miselnosti neutrjenih socialističnih moralnih normah In navadah, po drugi strani. Na področju tako Imenovanega preventivnega delovanja so že doseženi znatni uspehi. Vendarle zaradi nerazumevanja niso tolikšni kot bi želeli. Pa tudj zdravljenje posledic pritiska na organe socialnega skrbstva in varstva s tolikšno sito, da večkrat zamegli in otežkoča sicer dolgotrajnejšo in zahtevnejšo dejavnost odprave vzrokov socialne,ga zla. Naj za razumevanje gornjega navedemo le nekaj, morda ne najboljših primerov. Stanovanjska stiska je eden izmed močnih činiteljev mnogovrstnega socialnega zla. Ni najhuijše, da je vzrok mnogih razvez, nemorale In podobno. Pogubnejše deluje na otroke in mladino. In vendar vprašanje otroških igrišč čas bo potrebno večkrat dolgotrajno zdravljenje otrok in staršev in to v breme občine in socialnega zavarovanja. Tolikokrat obtoženega alkoholizma, vzroka tolikšnega socialnega zla, se razen deklarativnih ugotovitev nikakor ne lotevamo s praktične strani. Ali ne bi bil čas, da se podvržejo obveznemu zdravljenju notorični alkoholiki? Ali ne bi bil čas, da se vzpostavi primeren številčni odnos med gostinskimi ter mlečnimi in brezalkoholnimi obrati? Menimo, de bi to ne vplivalo samo na zboljšanje socialnih razmer, temveč hi dajalo naši občini tudi kul-turnejši obraz in bi imelo nedvomno tud; gospodarske koristi. Teh nekaj primerov, a navedli bi jih lahko še mnogo, kaže, da moramo pri upravljanju naše občine imeti socialna vprašanja pred očmi kot celoto. Sam Svet za socialno varstvo tu ne more uspešno delovati. Seveda Pa ni nič manj važna, če ne važnejša naloga političnih in družbenih organizacij, ki so dolžne in poklicane razvijati in utrjevati socialistične družbene odnose, ki slone na humanističnih moralnih osnovah in običajih. Tovariška, socialistična pomoč v stiski, odgovornost staršev do mladega rodu, spoštovanje staršev s strani svojih otrok, posebno odgovornost odraslih otrok za svoje starše. z nadzorom, vrtcev, vajenskih rejni;ke v dobi_ ko ostare In ob- domov in podobnih ustanov, ne krene z mesta. Ali bi ne bilo ceneje če gledamo iz čisto gospodarskega vidika, da preprečimo vzroke, zaradi katerih pre-nekaterega mladega človeka »pre vzgajamo« v domovih in čigar oskrba je včasih dražla kot vzdrževanje vzgojitelja? In ali ni dražje, če spet izpustimo človečnostni kriterij, če ne oskrbimo drugo stanovanje družini, za katero ugotavlja sanitarna inšpekcija, da živi v zdravju škodljivih prostorih. Kajti čez nemorejo, mora postat; moralna dolžnost vseh državljanov. V nadaljevanju dajemo poročila o delu Sveta za socialno skrbstvo, iz katerega je v skopi obliki pokazano izredno obširno in raznoliko področje te dejavnosti in iz katerega bo vendarle moč osvojit; potrebna navodila, priporočila in zaključke. V otroškem vrtcu Novi trg 1 V otroškem vrtcu Poljane 2 V otroškem vrtcu P-role 4 Skupaj: ... 24 Otroci so oddani v te domove z odločbo zaradi zaščite. V jaslih na Resljevi cesti je dana možnost imeti otroke v varstvu preko vsega tedna od ponedeljka do sobote, kar izkoristijo nalveč matere, ki imajo Izmenično razvrščen ost dela. Vzdrževalnima za otroške vrtce z oskrbo znaša 2200 din mesečno. V dečjih jaslih je oskrba 4500 dlin mesečno za dnevno oskrbo, za tedensko pa po 5300 din mesečno. Občinski 'ljudski odbor doplačuje tistim materam, ki same tega ne zmorejo in ki še urejajo pravni položaj svojih otrok, b) Zaprta zaščita: V Dečjem domu je 17 otrok, v mladinskem domu Titove mladine v Mostah je 12 otrok in v Domu Malči Beličeve na Viču 24 otrok. MLADNSKO VARSTVO Splošni podatki (Stanje 31. januarja 1956) 1. Otroci in mladina pod skrbstvom a) od tega v reji pri sorodstvu in v tujih družinah b) v raznih vzgojnih in prosvetnih ustanovah 2. Ekonomsko ogroženi otroci a) od tega v raznih prosvetnih ustanovah b) v lastnih družinah 3. Vzgojno zanemarjena mladina a) od tega v raznih vzgojnih ustanovah b) živečih doma pri starših c) v reji 4. Otroci in mladina iz moralno ogroženega okolja a) od tega v raznih vzgojnih ustanovah b) v reji c) živečih doma 5. Telesno defektna mladina in otroci a) od tega v rehabilitacijskem domu v Kranju b) gluhonema mladina v Domu za gluhoneme 6. Umsko defektna mladina in otroci a) od tega v domskem varstvu J. Levca im Dornava b) izven zavoda, v domači oskrbi 7. Težko bolnih otrok, v okrevališču 1, doma 1 8. Iz. zdravju nevarnega okolja: žive doma 6 9. Nezakonskih otrok v evidenci (živečih pni materi) a) od tega vzgojno zanemarjenih b) v reji izven Ljubljane c) v rezin ih vzgojnih ustanovah 10. Otroci iz razvezanih zakonov 48 26 96 12 84 103 47 46 10 176 16 6 155 V teh domovih so otroci, ki spadajo v vzgadallšča, pa so oddani zaradi pomanjkanja rejnikov v Ljubljani, odnosno zaradi tega, ker še potrebujejo nego dojenčkov, v dečji dom. V mladinska domova smo oddali le tiste otroke, kil se normalno razvajajo a nimajo starši pogojev, da bi jih imeli v svoji oskrbi. V mladinskem domu Dobrna je 5 otrok. Tj otroci so biili poslani v mladinski diom v Dobrni, ker bolj ustreza njihovi vzgoji. c) Vzgajališča: Vzgajal išče za osnovnošolske otroke obeh spolov v Planini 3 Vzgajatišče za gimnazijce v Smledniku 8 VzgajaiHšče Veržej za osnovnošolsko moško mladino 2 Vzgajatiišče Logatec za dečke od 15 do 18 let 2 Vzgajalilšče Višnja gona zn dekleta od 15 do 18 let 1 Vz.gajallšče v Logatcu ima tiri delavnice in je letos izstavilo prvim našim gojencem diplome o izučit vi mizarske, odnosno čevljarske obrti. Vzgajailiišče v Višnji gori je letos Izstavilo prve diplome za šiviljsko stroko. Edina gojenka v tem vzgadališču, ki je stara čez 19 let, biva tem sedaj po lastni želji, da se bo obrti izučila do diplome. d) Socialni domovi: V vzgojnem zavodu Janeza Levca biva 6 mladoletniikov, duševno defektnih. Zavod ima osemletno osnovno šoto. Nima pa delavnice za izučite v poklica. 11 13 2 e 83 25 11 19 Skupaj; 6 108 737 Skupoj je torej pod varstvom občine Center 737 otrok in m Jedilne. Od tega števila Je v raznih domovih 144) otrok. OTROCI IN MLADINCI V VZGOJNIH USTANOVAH: a) Dnevna zaščita: V dečjih jaslih Resljeva c. 16 V dečj. jaslih Kersnikova ul. 1 Gluhonemnica 2 Dom invalidne mladine v Kamniku 2 Dom za duševno defektne otroke v Dornavi 5 Prehodni dom na Kodeljevem (tniažne postaja) 3 e) Internati za srednješolsko mladino: Dom Ivani? Cankarja v .Ljubljani 6 Dom Anice Cerncjeve v Ljubljani 6 Industrijski internati 2 I) Vajenski domovi: Vajenski dom Kersnikov« ulica 3 Vajenski dom Šentvid 1 Vzgojno poboljševalni dom Notranje uprave v Radečah 8 Oskrbnine v teh domovih znašajo od 7600 do 16.000 dinarjev. Oskrbovanci eo zaradi visok* vzdrževalnim podpirani od pr®" računa ObLO. Svet stoji na star lišču, da morajo starši prispe1 vati po svojih močeh in sklep® z njimi pogodbe z izvršila« močjo. 1) Otroci In mlaoi,. pod skrbništvom Pod skrbništvom je 74 otrok brez staršev aid pa takih, za katera starši ne morejo skrbeti' Od teh je 36 v reji pri sorodni* kih, 12 pa jih je v reji pri P0* polnoma tujih ljudeh. Večin* rejnikov je imenovanih z odločbo. Kolikor so skrbniki za p«* sileni, so otroci uveljaviti prek« skrbnikov pravico d,o otroškega dodatka, kolikor pa so v rej' izven Ljubljane pri rejnikih ■“* kmetovalcih, pa jim ljudski odbor plačuje vso rejnino (4). En*' ko je z otroci in mladino P°® skrbništvom po zavodih, tu J1* ljudski odbor vzdržuje v cede*"' koliko? niso upravičeni do otroških dodatkov in invalidnine. " otrok brez staršev je otrok padlih borcev, ki imajo urejene invalidske prejemke, 6 pa jih j1 otrok žrtev fašističnega terorj®- 2) Ekonomsko ogrožena mladina in otroci To so otroci, ki sicer žive P11 starših ali pri enem od nji11' toda njihovi dohodki so tak« nizki, da jim mora pomaga® ObLO iz svojih sredstev. P°~' pora se jim podeljuje po predhodnih ugotovitvah komisije, 16 upošteva tudi učne uspehe. Zaslediti smo, da ponekod silil6 otroke v gimnazijski študij, čr prav otroci ne kažejo pripravljenosti. V takih primerih podpora podeljuje le do zaključka šolskega leta obveznega Šolanja, nakar jim bo rikrbni-ti® organ pomagal k primernem11 poklicu po predhodnem posvetovanju s Posvetovalnico ** usmerjanje otrok v poikli®f Podipore so od 1000 do 3500 dinarjev mesečno. 3) Vzgojno zanemarjena mladina in otroci Ti izhajajo največ iz dru^11' kjer so starši zaposleni ves d*6' kjer so starši bolni ati otr®^ samo po sebi teže vzgo, :jiv °‘I l.je povedano, neprilagodljiv. Med te štejejo v večjem števi'^ otroci iz mešanih zakonov. Or<1, cl nezakonskih mater, ki so * sicer pozneje poročile, pa “ otrok ni mogel prilagoditi 1,6 vemiu okolju. Dalje otroci, k-i bili že kje v reji, pa so ne rejo navaditi novega doma, . ga je mati vzela zopet k Otroci, ki so prišli z matera1^ iz dežele v mesto, pa se "r, znašli, otroci, ki so umsko viti, pa vzgoja v družini ni P v mema. Tj otroci se oddajajo, ustrezne domove le s Pr‘5‘"tokom ali na željo staršev. Sk' # niški organ je v tesni zve/lil-šolamt, kjer se ti otroci jedo in jiih priporoča patrom® f nim sestram, ki vzpostavijo!6 0 njimi stike. Starše us me r i® ^ v Vzgojno posvetovalnico, ka' pa' se zaradi oddaljenosti vsi poslužujejo. Posvetovalnico -tudi prenatrpana in je to 6 , vzrokov, dia starši tja ne jejo z navdušenjem, ker mo . predolgo čakati na vrstni ^ Razmisliti bi biio o ustan® večjega števila teh ustanov. 4) Otroci In mladina •* ral no ogroženega Teh je 176. V domsko vo-»mo morali oddati 16 otro pa ' zaredil okolice, ki j® v, t>i-njiihovega prestopka in s*‘ 1 p& to bati, da bodo prestopki navijali. To so večinoma ' . ? li*vc domačih razmer, 666 glasnik njihov« starši 4imi problem, vd®mi nerednemu življenju, alkoholu, brezdelju, brez odgovornost« do otrok. V Leli primeriti je potrebno delati z vso družimo in odstranjevati vzroke takega stanja. Vzroki so največkrat težje stanovanjske razmete. ko otrocj spijo skupaj v isti sobi s starši, odrasla mladina vočjih družin v istem prostoru, ko trpe otioci zaradi deliktov svojih staršev in občutka manjvrednosti, ko trpe pomanjkanje zaradi alkoholizma staršev. Ti otroci se ne umirijo tudi ko stopijo v uk. Radj menjajo zaposlitev. Zidravljenje te mladine zahteva pogoste osebne stike, Posebno še delo s starši. Tu pa j® potrebno mnogo potrpljenja *,n vsestranske pomoči družbe-bih organizacij in upravnih or- 8anov. 5, 6) Telesno in umsko defektna mladina N; toliko težav s telesno defektno mladino, odkar je v Kamniku organiziran dom za Ln-[‘Vailidno mladino in ima obrtno bela vitico. Težje je z umsko defektnimi otroci, za katere nl-b, ,uu nobenega doma, kjer bi usposobili za kak poklic. Kavod Janeza Levca ima pomož-n° Solo in sam išče za svoje go-tonee primerne poklice. Uspeva e v primerih, če obstoja mož-b®st, da se ti otroci s podaljšano u<-Tio dobo le usposobijo. Teže debilnih in Jmbecillnih ^rok pa skoro ne moremo ni-ler zaposliti. Taki otroci so v h>me svojcem in družbi. Po-teben b| bil zavod z deiavni-za tako mladino, kjer bi ® Pod strokovnim nadzorstvom ”l0"'da z dolgoročnim ukom dspOisobiHa za delo, ker za industrijske poklice ni. Do sedaj "Oto skušali te mladince zaščititi ttito, da smo jih predlagali so v:<;u v preklic in s tem dosegli sai njihovo preskrbo za slučaj staršev. 8. Težko bolni otroci Iz zdravju nevarnega okolja , ^ otroci so pod stalno kon-Anti tuberkuloznega di ^d-itzerja in v zdravljenju. 9) Nezakonski otroci j^očinsilci ljudski odbor Ljub- # 11 122 (j .VPr-aAainje odtegnitve pomo-C *><>tern 50 56 ma,tere od- V treh primerih. ‘"ba-Centor nima registriranih le t n£° .P° Porodu v dečjii dom, ftsn.e z dečjim domom Polo? Urejanje pravnega dolgotrajno in se t P° več mesecev. Vzrok Je *5č obremenjenosti civilnih so- ^tere |n očetje j, »zakonskih otrok Valiču so: s* ° ugotovljenih očetovstev je S^iSke delavke .... kS^'n,lce i,n kuhw- med. kadra « . r<*. Izobrazba * • . SntLSred' kvo,Htic' ' * •e univerze stroka ostali poklici . . . Skupaj « Očetje: nekvatiSciiranj delavci kvalificirani delavci obrtniki študentje univerze , nameščence . . . , ( visoko izobraženi . « , ko " tj e * . * , , | svobodni poklici . « , ostali poklici..............28 Skupaj . . . 125 Preživnine so še vedno nizke in breme vzdrževanja pada v glavnem na mater. Sicer se zadnji čas opaža, da sodišče odmerja očetom nekoliko večje dajatve. Toda v primeri z deležem, kj ga more . doprinesti mati, so te dajatve še vedno prenizke. Povprečje je okoli 800 dinarjev. Iz spisov Je razvidno, da maitere po ureditvi novih plač, ki so se v teku zadnjih let že večkrat dvignile, ne uveljavljajo novih zahtevkov. Zato matere, ki se k nam obračajo po denarno pomoč, napotimo na sodišče, da tak zahtevek vlože, sicer jim po določenem roku pomoč ospora-vamo. Kolikor sklepamo sporazume med starši zaradi določitve preživnine, se orientiramo po dnevnih cenah za mleko in kruh. Vprašanja nezakonskih otrok so zamotana. Po šestih tednih, kolikor je materi dovoljeno bivanje z otrokom v dečjem domu, nastopi vprašanje, kam z otrokom. Maitere se v mnogih primerih morajo odločiti, da dajo otroka v rejo. Nekatere si najdejo rejnike pni svodc.h. Več pa je takih, ki nimajo odnesti kam obroka, niti same nimajo stanovanja. Če ga pa imajo, ga deie s sostanovalkami v Delavskem domu ali na skupnih ležiščih v stari cukrarni, kjer otrok ne smejo imeti pri sebi. Oddaja v rejo izven Ljubljane je za nezakonskega otroka dvomljiva. Ker je obisk vezan na večje stroške in se zaradi oddaljenosti rahljajo vezi med otroci in materami. Poznamo primere, da matere že šest odnosno po tri leta niso videle svojega otroka' in ga niti h® poznajo. To so nezaželeni otroci, za katere bi bila adaptacija najboljša rešitev. Kolikor imamo nezakonske otroke po raznih vzgojnih ustanovah, so to taki, ki hi zaradi okolje utegnili postati otroci ulice alj pa so že zagrešiti manjše prestopke. Odgovornost nezakonskih očetov do svojih otrok je zelo majhna In beležimo v času odkar obstoja občima Ljubljana-Center le en primer, kjer Je nezakonski oče zahteval otroka zase, zaradi moralno slabe matere. 10) Otroci razvezanih staršev V evidenci temo 114 otrok Iz 94 razvezanih zakonov. Otroci so večinoma dodeljeni po sodni odločbi ali po sporazumu materi, le v treh primerih so dodeljeni očetu. Ob razvezah sodeluje skrbniški organ in daje sodišču sodno socialno pomoč. Svet ima velike težave, ko mora po razvezi med starši izravnavati sovražno vzdušje, katerega žrtev in predmet nagajivosti zakoncev in izigravanja čl, 68 Zakona o zakonski zvezi postajajo otroci, Ta.ki primeri so zlasti pogosti In težki v vrstah srednjih in visokih izobražencev. 11. Problemi rejništva Rejništvo je najprimernejša oblika zaščite tistih otrok, pii katerih ni začasno ali sploh nobene možnosti, do bi živeli pri starših ali svojcih. Do nedavnega smo oddajal« toke otroke v domsko varstvo, pa se Je izkazalo, da mentalno zaostajajo in jim primanjkuje pozneje v življenju potrebna zavest, ki jo le daje domače ognjišče. Otroci v reji se razvijajo normalno, kakor ostala otroci, ki žive v svoji družini, razume se, kolikor je rejniška družina res dobro izbrana in ima do rejenčka pravilen odnos. V reji imamo 72 otrok. Od teh Je 48 otrok brez staršev. Izven mesta so v reji v glavnem otroci nezakonskih staršev in tistih, ki nimajo v Ljubljani primernega stanovanja. Posledice tega so, da mladi zakonci zaradi stanovanjske krize postajajo nestrpni, izgubljajo vso vero vase, izgubljajo zvezo s svojimi otroki. Pri nezakonskih materah, ki imajo otroke v reji, se v mnogih primerih zrahlja materinski čut in v neredkih primerah rode drugega, tretjega nezakonskega otroka, ld Jih prepuste reji in na breme občine. Menimo, da bi biio uspešneje materam oskrbeti rejništvo v samem mestu ali v okolici s pomočjo sosednih ob čin tako, da bi matere v prostem času mogle Imeti stike s svojimj otroki. Najlepše pa bi bilo to vprašanje rešeno s postavitvijo doma za take matere, kjer bi našle stanovanja, a za svoje otroke dnevno varstvo. Rejenčki, ki so v reji izven Ljubljane, so bili tja oddani še za časa MLO, so deloma v dobrih rokah, saj se vrši nadzorstvo po plačanih strokovnjakih, kj jih plačujejo občine po številu otrok itn sicer v Moravški dolini zdravstveno nadzorstvo, v Poljanski dolini pa vzgojno, ker so tam šoloobvezni otroci. V obeh krajih pa bo potrebno poskrbeti za obojestransko nadzorstvo. Zaradi enotnosti višine rejnin je biil sestanek pri OLO za vse prizadete ljubljanske občine, kjer je bila postavljena sledeča lestvica: Za otroke v mestih: V Mengšu 8 Na Vrhniki 3 V Vojniku pri Celju 1 V Hrastovcu, duš. def. H V Polju, v boln. za duševno bolne 24 . . 5000 diin 5500 « 6000 « deželi: 4000 din 4500 5000 Ljubljani do- za predšolske , za osnovno šolce za gimnazijce Za otroke na za predšolske za osnovnošolce za gimnazijce Težava pa je v bita rejnika izpod 6000 dinarjev, to ceno opravičujejo s tem, da je z dojenčkom mnogo dela, veliko pranja. Kontrola bo dosledna, za osnovnošolce in gimnazijce pa postavljajo rejnine celo do 8000 dinarjev. Cene so za iz-gled zelo visoke, če pa računamo, da stane v Dečjem domu dojenček mesečno do 16.000 din in nam tam bivajo še taki, ki bi bila godni za rejo. bi bila tudi tako visoka cena še sprejemljiva. Vsekakor pa bi to bili predmet novega razgovora na OLO zaradi koordinacije z ostalimi občinami. B. ZAŠČITA odraslih oseb. • V območju naše občine je 389 podipirancey in bolnih na TBC. T| podpiranci, razen TBC bolnih, so stari in onemogli, brez svojcev, ali svojci, ki ne morejo v celoti skrbeti za svoje stare in onemogle. V to področje prištejemo še 47 preklicanih oseb, bodisi zaradi daboummosti, ali delno preklicanih zaradi p jančevanja ln zap .•«wljanj a. Na Bokaloah 98 V domu na Poljanski c. 60 V Šmarju pri Jelšah 39 V Ponikvah na Dolenj, 4 Skupaj ... 248 Za stalne podpirance izven domskega varstva mesečno plačujemo v obliki podpor 1 milijon 50.000 dinarjev. Število podpirancev se v glavnem ne spreminja. Najvišje podpore znašajo 3.500 dinarjev za tiste, kj nimajo nikakršnih drugih dohodkov. Menimo, da je ta znesek za sedanje razmere prenizek in predlagamo, da Ljudski odbor odobri, da se podpore takim podpirancem, ki so odvisni predvsem samo od te podpore, dvignejo do 5.000 dinarjev mesečno. V dneh hude zime so bili vsi naši podpiranci obiskovani po članih terenske socialne komisije ln jim je bila nakazana zimska pomoč po predlogih teh komisij za kurjavo. Sicer pa je bila vsem podpirancem za novoletno jelko poslana zimska pomoč, v katero so bili vključeni tudi upokojenci z minimalno pokojnino po predlogih Društva upokojencev. Neevidentiranih raznih starih in onemoglih oseb, ki sicer so gmotno preskrbljene, potrebna pa jim je drugačna pomoč, je še okoli 180. Tu n so všteti vojaški vojni invalidi. Kakor koti defektnih oseb (zaporniki, razni prehodniki), niso ev dentirani, ker so to le priložnostni podpiranci, ki se oglašajo pri nas po predhodnih priporočilih organov Notranje uprave. Alkoholi čar ji, ki so znani kot kron čni bolniki, še niso evidentirani. Po odloku NKO podpiramo samo še osem družin v skupnem mesečnem znesku 21.000 din. Pogosto zbole naši starčki in ostajajo brez postrežbe. Ena od oblik skrbi, ki se bo morala razviti, bo postrežba takim osebam na njihovem domu, tam kjer nimajo svojcev. V ta namen pa bo treba vzpostaviti ustrezno službo in vzgajati v državljanih zavest dolžnosti skupnosti do onemoglega sočloveka. 2. INVALIDSKA ZAŠČITA V kompetenco občin je prešlo le kompletiranje prošenj za dosego Invalidskih prave, izdajanje knjižic in izdajanje dovolil za znižane vožnje. Na teritoriju občine je 1.184 registriranih invalidov, Z odborom združenja invalidov ObLO imamo povezavo. C. MLEČNE KUHINJE V naših osnovnih šolah in gi- mnazijah se deli hrana dnevno v 5500 obrokih, in sicer v enajstih šolah in gimnazijah. Prvega aprila bo začela poslovat: še mlečna kuhinja v vajeniški šoti v Veselovi utici. Odstotek koristnikov je kaj različen in se giblje od 36% v Vegovi gimnaziji, do 83 % v Vzgojnem zavodu Janeza Levca, odstotek brezplačnih obrokov in znižane cene obrokov je od 3 in pol odstotka do 59 odstotkov. Občinski ljudski odbor prispeva po 12 dinarjev' dnevno za vsak obrok, to je polovica. Analiza pa je pokazala, da obroki ne ustrezajo ceni 24 dinarjev, kakor je določeno. Pred Svet za varstvo ae postavlja naloga, da vzpostavi po šolskih m ioča>£h kuhinjah pra- vilno poslovanje tako, da bodo matice res ustrezale namenu. 2. POČITNIŠKE KOLONIJE Organiziral jih bo Okrajni ljudski odbor in bodo zdravstvenega značaja. Naš svet bo izvršil le izbiro otrok in pripravil potrebna denarna sredstva. Družbene organizacije bodo organizirale počitnice zg tiste otroke, ki nimajo zdravstvene indikacije. V ta namen se je svet povezal z družbenimi organ racijami in je vsestransko delo zastavil, da bi bil izbor kar najbolj pravičen in zajel kar največ potrebnih otrok. Staršem, ki ne bodo zmogli plačila tritedenska oskrbnina 7.000 do 8.000 dinarjev), bo pomagal Ljudski odbor, deloma pa bo predvidoma pomagal tudi Zavod za socialno zavarovanje za tiste otroke, za katere bo komisija določila okrevanje. Za našo občino je letos glede na to, da se je te vrste pomoč raztegnila na ves ljubljanski okraj, določeno število otrok, ki bodo šli v zdravstvene kolonije (400). Otroci padlih borcev in žrtev fašističnega terorja bodo vključeni po potrebi v zdravstvene kolonije brezplačno, ostati pa v letovanja in taborjenja. D. DELOVNO VARSTVO Večina dejavnost: s področja delovnega varstva je še v kompetenci Okrajnega ljudskega odbora. Na občinski odbor so se prenesle doslej le naslednje kompetence: a) arbitražno odločanje v sporih, nastalih zaradi odpustovt b) prejemanje prijav in opravljanje tehn čnih poslov pri izdajanju delovnih knjižic; c) Izdajanje delovnih knjižic in vodenje evidence o Izdanih knjižicah ter čuvanje neprevze-tih delovnih knjiž c. Ze to delo znatno obremenjuje delo socialnega varstva. Pričakuje pa se prenos še ostalih kompetenc na občino, ln sicer: 1. Odločba o številu vajencev in o prepovedi imeti vajence; 2. Uverja in registrira učne pogodbe; J. Izdaja spričevala ln diplome o opravljenih strokovnih izpitih; 4. Kontrolira podjetja, če imajo zaposleno ustrezno število vojnih invalidov; 5. Odreja podjetjem, k ao dolžna imeti priprave za nudenje prve pomoči, dalje podjetja, v katerih morajo biti delavci oskrbovani z gazirano slano vodo in končno gradbišča, ki »o dolžna Imeti sanitetno postajo; 6. Evidentirajo osebe, ki iščejo zaposlitve in zbirajo od gospodarskih organizacij podatke o potrebah po delovni sili; 7. Iščejo zaposlitve prijavljenim nezaposlenim; 8. Izdajajo odločbe o praviri na pomoč brezposelnim in naloga za izplačilo te pomoči; 9. Izdajajo objave za znižano vožnjo, kakor tudi pot idila za uveljavljanje pravic nezaposleni^ iz socialnega zavarovanja; 10. Vodijo evidenco o zaposlenih tujih strokovnjakih; 11. Razveljavljajo odločbe arbitraž, ki se nanašajo na sk"epe kolektivnih pogodb in plačevanje oseb zaposlenih v zad uš-nlh organizacijah. Razumljivo je, da v sodun cm sestavu ne bo mogoče vseh navedenih poslov izvrSeva v okviru sedanjega sveta. Nujno bo ustanoviti poseben svet. ti ge bo posebej pečali x navedenimi STRAN 146 glasnik posli in še z drugimi s po *ročja delovnih odnosov in delovnega vanibva. E. USTANOVE Ob prenosu kompetenc dela socialnega varstva je prevzela občina oboje jasi. in to na Resljevi cesti s kapaciteto 100 otrok in jasli v Kersnikovi ulici so le dnevne jasli, na Resljevi cesti pa so za vso Ljubljano edine, ki sprejemajo otroke v tedensko oskrbo, tako da ostanejo v nj h i) noči in 6 dni. Dom starih in onemoglih na Poljanski cest. ima 60 oskrbovancev. Je vedno zaseden. Pri adaptaciji najnujnejših sanitetnih naprav je nastal primanjkljaj v višin 41.000 d ti. Dom prehodnikov v Stari Cu-krami nudi streho nad glavo ljudem v skupnih ležišč h. Obe zadnji dve imenovani sta stari in izrabljen; in imata s sa- nitarnimi napravami hude težave, ker pač stavbi nista grajeni za te potrebe. Jasli v Kersnikovi ulici so pretrpele v m nulj zimi velik« izgubo, ker šo bili večinoma otroci doma (do 66 %), iter so podjetja zaradi pomanjkanja toka ustavila delo. Za kritje nastalega primanjkljaja ni mogoče dvigniti že tako visokega oskrbnega dne. Nujna je zato pomoč v znesku 100.000 din. Vse te ustanove so ustanove s samostojnim finansiranjem, upravljajo jih upravni odbori. PRORAČUN IN REALIZACIJA SVETA ZA SOCIALNO VARSTVO PRI OBLO LJUBLJANA CENTER od 1. januarja do vključno 25. marca 1856. 25. marca 1956 odobreno Izplačano Ne- uporab- ljeno 1. Splošne socialne podpore ln zimske pomoči 2. Podpore žrtvam fašističnega terorja 3. Oskrbnine v domovih starih in onemoglih 4. Šolske mlečne kuhinje — re-fundirano mleko 5. Vzdrževanje otrok v vzgojnih domovih 6. Vzdrževanje rejencev 7. Pogrebni stroški nepre-možnih S. Drui nam kadrovcev (podpore) 9 Dijaške podpore 10. Zdravljenje nepremotnih 3,600.000 3,327.691 272.309 30.000 24.600 5.400 3,200.000 2,695.899 504.101 4,560.000 2,500.000 2.335.204 2.420,000 570.000 1,563.138 742.757 656.862 172.757 30.000 29.400 600 35.000 1,350 000 700.000 19.500 1,081.670 568.049 15.500 168.330 131.951 ZAKLJUČEK Iz predloženega še dokaj nepopolnega poročila je moč razvit; kar najjkonstruktivnejšo razpravo in sprejeti določena priporočila, napotila tn zaključke, ki jh bo Svet za socialno varstvo na seji predlagal občinskemu odboru in ki v tem poročilu še niso obsežena. O poročilu so razpravljali od. bomifki Rajko Lukman, dr. Jože Pretnar, Angela Miklavc, Miroslav Cern vec, Henrik Zdešar, Ostoj Tuma, Franc Boštjančič, ing. Ivo Jelačin, Lojze Ocepek. Poročilo je bilo soglasno sprejeto. Na isti seji, ki jo je vodil predsednik ObLO tov. Lojze Ocepek, se je obravnaval še tale dnevni red: 1. Poročilo Mandatno- muni-tetne komisije. 2. Razprava ln sklepanje o planu začasnega finansiranja za II. tromesečje 1956. 3. Poročilo Sveta za socialno politiko o delu sveta. 4 Razprava in sklepanje o predlogu odredbe o ustanovitvi sklada za varstvo otrok. 5. Razprava p sklepanje o pravilnikih o plačah uslužbencev in delavcev v lekarnah na območju občine. 6. Razpirava in sklepanje o potrditvi pravil lekarn na območju občine. 7. Razprava ln sklepanje o potrditvi pravil stanovanjske u-prave Ljubljana Center. 8. Razprava in sklepanje o potrditvi Pravilnika o delu Sveta stanovanjske skupnoeti Ljubljana Center. 9. Gospodarske zadeve. 10. Pemsonalne zadeve. 1. Na predlog mandatno-lnvuni-tečne komisije je bil sprejet sklep, da se razrešijo in da se e*Hčej-i zbori volivcev v njihovih vo’ilnih enotah, za izvolitev porih odbornikov. Odborniki Marija Vedrenjak, Ciril Fa n in ing. Marko Zupančič so sami zaprosili za razrešitev. Obenem je bii sprejet sklep, da se začne postopek za izvolitev drugih odborn kov. 2. Obrazložitev plana :n predlog o začasnem finansiranju za II. tromesečje 1956 je podal tovariš Franc Švab, predsednik komisije za izvajanje proračuna. O tem so razpravljali odborniki: dr. Pretnar Jože, inž. Sonja Oblak-Laipajne, Zdešar Hen r:k, Tuma Ostoj, Ocepek Lojze in Gaspar č Jože. Soglasno je bil sprejet predlagani odlok, ki je bil že objavljen v 34. številki »Glasnika«. 4. Predsednik Sveta za socialno politiko tov. Boštjančič Franc je obrazložil predlog Odredbe o ustanov tvi sklada za varstvo otrok na območju občine Ljub-ljana-Center. Predlagana odredba je bila soglasno sprejeta. 5. Predsednik Sveta za zdravstvo tov. dr. Bojan Spicar je obrazložil predloge o pravilnikih o plačah uslužbencev in delavcev sledečih lekarn: Cen- tralna lekarna. Lekarna Miklošič, Lekarna Ajdovščina, Lekarna M rje, Lekarna Tabor, Lekarna Šentjakob. Po razpravi, v kateri so sodelovali odborniki Švab Franc, dr. Spicar Bojan, Gasparič Jože, Lukman Rajko,. dr. Dular Marijan, Šinkovec Ivan, Tuma Ostoj, Černivec Miroslav, Ocepek Lojze in tajnik ObLO Rus Ciril, so bili predlagani pravilniki soglasno »prejeti. 6. Nato Je odbornik dr. Bojan Spicar predlagal za iste lekarne potrditev pravil o organizaciji in delu in v ‘menu Sveta za zdravstvo spremembo Imena lekarne za zavarovance na Mi- klošičevi cesti in lekarne Šentjakob na trgu Frana Levstika. Za prvo lekarno je predlagal ime »Lekarna Mut.osič«, za drugo pa ime »Lekarna Le vsi ki. Predlagana pravila in sprememba imen so bila soglasno sprejeta. 7. Predsednik Sveta za stanovanjske zadeve tov. Ivan Rožmane je predlagal in obrazložil Pravila stanovanjske uprave oo-čine Ljub.jana-Center, ki jih je sestavila posebna komisija pr; Svetu za stanovanjsko skupnost. Predlagana pravila so bila »oglasno sprejeta. 8. Odbornik Ivan Rožmane je v imenu Sveta za stanovanjske zadeve tudi obrazložil predlog Pravilnika o delu Sveta stanovanjske skupnoeti občine Ljub-Ijaoa-Center, ki Je bil soglasno sprejeti 8. Član Kom sije za gospodarstvo tov. Lukman Rajko je predlagal, da' se določi nov upravni odbor SLP za zemljiSče kompleksov med Mumikovo in Bogišičevo ulico, in sicer za stanovanjski blok, ki stoji na omenjenem zemljišču, katerega mvest tor je investicijska grupa za izgradnjo avto-ceste Ljubljana—Zagreb. Doslej je bil v zemljiški knjigi označen upravni organ Tehnična fakulteta v Ljubljani. Prav tako je predlagal spre membo upr. organa, in sicer ObLO Šiške za stavbo v Zupančičevi ul ci 8, ki Je bila do sedaj pod bivšo upravo nepremičnin MLO Ljubljana. Predloga sta bila soglasno sprejeta. 10. Na predlog tov. Boštjančiča Franca je bil imenovan sledeči upravni odbor sklada za varstvo otrok; predsednik tov. Fortuna Lojze, Marija Pavličič kot tajn ca ter člani: Milica Barte-nijev, Metod Brajev in Jože Kovšča. Za člane Sveta za gospodarstvo je bil imenovan Hafner Zvone. Na lastno prošnjo je bil razrešen Ostoj Tuma kot predsednik Svela za gradbene in komunalne zadeve in člana tega sveta inž. Marko Zupančič ter inž. Marijan Mušič; namesto teh so bili zvoljeni: Aieš Jelenc za predsednika sveta, Ostoj Tuma in Tatjana Leskovec pa za člana. Na predlog Komisije za izvolitve ln imenovanja so bili sprejeti tudi naslednji predlog : Vlado Močnik je bil imenovan za direktorja podjetja »Ke-mija-impex«. Avgust Jereb je bil razrešen dolžnosti direktorja podjetja »Emona«, ker je bil Istočasno imenovan za direktorja podjetja »Na-Ma«. Za poslovodjo obrtnega podjetja »Novost« je bil Imenovan Ivan Puc. Jože Valant je bi razrešen kot direktor podjetja »Adria-impex«, ker je bilo podjetje pripojeno k »Avtotetvni«. Karel Ztigar je bii razrešen dolžnosti direktorja podjetja »Tobus«, Bojan Tajnik pa dolžnosti direktorja podjetja »Teko«. Ivan Puc je bil razrešen dolžnosti upravnega obrtnega podjetja »Salon«. Polde Dežman je bH 'meno-van za direktorja Mestnega lutkovnega gledališča. 8 tem je bil dnevni red tz- 1 črpan jn je predsednik zaključil sejo. VABILO na 8. redno sejo ObLO Na pcdliaigii 38. člena Statuta občine Ljubljuna-Center dne 19. avgusta 1955 sklicujem 8. redno »ejo občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Center, kij bo v petek, 11. maja 1956 ob 16.30 v mali se-Jni dvorani na Magistratu. Preglogam naslednji dnevni red: 1. Razprava in sklepanje o določitvi trga Mladinskih delovnih brigad. 2. Poročilo Sveta za prosveto in kulturo Občinskega ljudskega odbora Ljubljana -Center. 3. Razprava in sklepanje o odloku o uvedb; občinske doklade na dohodnino za leto . 1956. 4. Razprava in sklepanje o od- uvedtoi turistični loku o takse. 5. Razprava in sklepanje o od' toku o cepljenju proti oslov skemu kašlju. 6. Razprava in sklepanje o od ločbi o plačah uslužbencev in delavcev finančno samostojnega zavoda »Javno raz svebtiava«. 7. Razprava ln sklepanje o °d toku o dopolnitvi odtoka 1 odpiranju in zapiranji! obratov na območju občin«' 8. Gospodarske zadeve. 9. Personalne zadeve. Vsak ljudski odbornik W pravico pismeno predlaga111 spremembo ati dopolnitev pred' laganega dnevnega reda. Morebitno odsotnost prijavit6 Tajništvu ObLO Ljubljana-CeO' ter, telefon 22-122. Predsednik ObLO: Lojze Ocepek s. t> OBČINA LOGATEC VABILO na 7. redno sejo ObLO Na podlagi 61. 58 Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS, št. 19-52) v zvezi s čl. 7 Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudski odborov v. zadevah, k so urejene z dosedanjimi republiškimi predpisi (Ur. list LRS št. 20-55) sklicujem 7. redno sejo Občinskega ljudskega odbora Logatec, ki bo v četrtek, dne 10. maja 1956 ob 9. uri dopoldne v sejni dvorani ObLO Logatec, Dol. Logatec 191. Predlagam naslednji dnevni red: 1. Pregled sklepov zadnje seje. 2. Razprava in sklepanje o potrditvi pravil »Kreditnega sklada« za zidanje stanovanjskih hiš na območju ObLO Logatec. 3. Razprava in sklepanje o potrditvi »Pravilnika o plačah« Lekarne Logatec to Zdravstvene postaje Logatec. 4. Razprava in sklepanje o potrditvi pirevil Upnave 88 komunalno dejavnost to c«-premičnine občine Loga«6 5. Razprava In »klepanje 0 potrditvi pravil »Vodovo*' občine Logatec. 6. Razprava to sklepanje potrditvi sistemizacije lovnih mest »Upnave za k0-munalno dejavnost in ne” premičnine občine Loga*** 7. Razprava ln sklepanje potrditvi sistemizacije delovnih meet »Vodovoda« čine Logatec. 8. Razprava to sklepanje potrditvi potrošniških *'vC" tov. 9. Imenovanje novega odbor civilne zaščite (PLZ). 10. Gospodarske zadeve. 11. Personalne zadeve. 12. Razno. . . Vsak ljudski odbornik to** pismeno predlaga opnemrvefl’«' ati dopolnitev dnevnega Te\, Morebitno odsotnost je prijsvs Tajništvu ObLO. Predsednik občinskega ljudskega odbor* Anton Petkovšek 1. r. ODLOKI OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV OBČINA MENGEŠ Na podlagi 8. in 9. člena Splošnega zakona o ureditvi občin ln okrajev (Ur. 1. FLRJ št. 26-269/ 1955) in 24. člena Statuta občine Mengeš ter Zakona o stanovanjskem prispevku (Ur. list FLRJ štev. 57-615 55) v zvezi z Uredbo za izvrševanje zakona o stanovanjskem prispevku (Ur. Ust FLRJ štev. 6-39 56) je Občinski ljudski odbor Mengeš na svoji 7. seji dne 22. marca 1956 sprejel Odlok ustanovitvi kreditnega »klada * zidanje stanovanjskih hiš. 1. člen Ustanovi se kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš na območju občine Mengeš. 2. člen Kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš je samostojni družbeni sklad, je pravna oseba in ima svoj sedeč v Mengšu. 3. člen Iz kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš se dajejo jtosojlla za zidanje, dozidavo ali dovršltev novih izjemoma tudi za popravila obstoječih stanovanj* h hiš stanovanjskim zadrugam, goepodar*im organizacijam, »tanovanjisteim skupnostim, zavodom, ki »o pravno osebe, politično - tcritorlaln enotam in njihovim poobla-” nim organom ter držav!ja°° ' ki se na njihove prejemke PJ čuje stanovanjski prispevek. 4. 'člen . Kreditni sklad upravlja upb1^ ni odbor, ki ima 5 članov, k* J f imenuje Občinski ljudsk o“ na svoji seji, V kreditni sklad se st poleg stanovanjskega prisp^, tudi obresti od sredstev 8" -dov, ki so naložena pri bank* ^ od posojila sklada, dalje dota je :n drugi prispevki P° ^^j--tcritorlalnih enot In i g0SPdrv6i »kih organizacij, darila to d dohodki in prispevki. 6. člen Sredstva sklada se na osebni tekoč: račun Pri družnlci KB v Domžalah. 7. člen ,.ad» Pravila kreditnega sprejme upravni odbor. I jih pa Občin*:! ljudski od 8. člen , * Ta odlok velja od o**'0 »Glasniku«, uporablja P® 1. januarja 1956. Predsednik Občinskega ljudskega o Ivan Vldall. L f-