Stav. 21.8
(Posamezna Stevtika 8 vinarjev.)
m. avgusta 1911
Latnlk XLik
Si
Uhaja vsak dan, tudi ob nedeljah bi praznikih« ob 5 zjutraj.
Jir«Isl*voi Ulica Sv. Frančiška Asiikeg« B. 20. L nad str. — V«4 opisi naj m pošiljajo uredništvu Usta. Neirankirana picma m M sprejemajo in rcfcopM ae ne vračajo.
___, In odgovorni urednik Štefan Godlaa. Lastnik koaMord)
__. Edino**. — Tisk tiskarne .Edinosti-, vpisane radmfC 1
Otre j eni ■ porafltvom v Trsta, ulica Sv. FranCUks Aaftep 9L 10. Tdefoa aredatftva in uprav« Mav. 1147.
Naročnina anala: Za cala lato.......K 11*9
Žt pol leto.............., ,	. 15-61
as tri mesece .......................a 7*09
li ■ •deljako latfaja aa cala Mi . . . » • .	. HI
ii pol Ida ••••••••••<i*tt(	a Ml
Paaaaaaae številke .Edinosti' se prodajajo po 8 vinarjev, sastarde številke po 10 vinarjev.
Oglaal se računajo na mj II m etre v liiokostl ene kolon*
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov Oumrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za-
čne mm po 10
vodov...............01« po 20 vla
Oglasi v tekstu UsU do pet vrst........K
vsaka sadaijna vrsta.............i-
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
2*1*?. ,l*?!ema »n«eratnl oddelek .Edinosti-. Naročnini ia reklamacije se PoHljajo upravi Usta. Plačuje se Izključno Id upravi .Edinosti* — Plača In toU se v Trstu.
UF^ Jn	oddelek y nahajata v ulld Sv. Prančift«
m. «. — PoŠtnohrani I nični račun §L >41.652.
l Dunaja.
! (Oi našega posebnega poročevalca).
6. avgusta 1912. Spor med zbornicama. — Viharna se*a pravosodnega odseka.
Pravosodni odsek poslanske zbornice je imel danes zanimivo sejo, ki je trajala od 10. predp. do 12V2 pop. . Predsedoval ie dr. VValduer.
Naipoprej so se razdelili novi referati, nakar ie podal dr. Rolier poročilo o predlogah 'osem), da se pripozna pupUarna varnost deželnim zadolžnicam rajnih dežel. med temi tudi Kranjske in Tržaške.
Pri tej priliki je poslanec dr. Rybdf pozival navzočega voditelja pravosodnega ministrstva dr. Schauerja, naj bi ne nalagal v bodoče več sodiščem in zastopnikom mladoletnih, da bi morali nalagati svoie denarje v državnih papirjih (rentah) in drugih takozvanih pupilarnrh papirjih, kajti škoda, ki so jo doslej trpeU mladoletni vsled padajočih kurzov — je zeto velika. To škodo je poslanec dr. Rybar dokazal na podlagi -ejanskfti številk iz zadnjih treh let. — Dr. Schauer ni ugovarjal.
Dr. Oriner je poročal nato o sklepih
gosposke zbornice, ki hočejo izprememti v poslanski zbornici sprejete zakone o porotnih sodiščih in o civilnem sodstvu za civilne osebe v krajih, kjer so civilna sodišča ustavila svoje poslovanje. — Prav odi juo se je vprl nazorom, ki so v gosposki zbornic! prodrli, pobijal -'se razlo-
Pe tamošniega glavnega poročevalca dr. 'attaja in končno predlagal, naj se pre* io-žiio poslanski zbornici zakonske predloge neizpremenjene, kakor so že bile prvič spiejete.
O tem predmetu se je pričela razprava, ki je bila sicer kratka, zato pa toliko bolj krepka. Češki poslanec dr. Franta je med drugim prečital tudi naslednji ukaz domobranskega ministra od liiftč 26. oktobra 1914.. ki se glasi v prostem prevoda tako-le:
Pri obsodbah civilnih oseb zastran kažnjivih deianj v smislu § 2. cesarske naredbe z dne 25. julija 1. 1914. drž. zak. št. 156,se ima z o/Irom na častno razmere postopati z največjo strogostjo.
Ker se je pa opažala pri domobranskem divizijskem sodišču v Pragi ravno nasprotna praksa, se nalaga v smislu § 7. d. b. d. — 5. vojaškim pravdnikom, naj v danih slučajih brezpogojno uporabljajo vzklicno pravico. — Ako bi pa bile Se nadalje izdajane premile sodbe, se poskrbi za — remeduro s premeščenem ju stični h častnikov vojaškega pravdništva m so-dišca.	Georgi L r.«
Citanie tega Georgijevcga fermana je zbudilo v odseku veliko razburjenje, m razni govorniki so dali duška svojemu gnjevu, kniti očitno }e bilo vsakomur, da je bila s tem uničena poix>!na nepristranost in neodvisnost vojaških sodnikov. — Ni čuda torej, da so bili sprejeti z veliko večino vsi Orfnerjevi predlogi.
Dasi je torej gosposka zbornica preme-r. 'a v oslanski zbornici sprejete zakone, S2 poslednja na to noče prav nič ozirati, marveč še enkrat potrdi svoj prvotni sklep. — Iz tega bo dalje sledilo novo stališče. ki ga mora zavzeti gosposka zbornica. Torej konflikt je očiten, rezek in brezobziren.
Omenimo naj le še resolucijo češkega socHafne^a demokrata dr. Witta, naj se preiskovalni zapor oseb, ki so v oblasti voj—Škili sodišč, ne podaljšuje po volji po-sarr.iln'h vojaških sodnikov. — Druga re-solucra pozivlje vlado, naj predloži načrt zakona, ki zagotovi popolno neodvisnost in neodpustljivost vojaških sodnikov.
Dr. Steinhaus »e pre lagal resolucijo, naj se v novo osvobojenih krajih Galicije čim prej zopet vzpostavi c vilno sodstvo.
Dr. Neumann je predlagal resolucijo, naj bi se vojaška državna pravdništva z ozi-rom na izredne \oine razmere pri osebah v preiskovalnem zaporu ne ozirala več na mož-nost — dogovora in sporazumljenja potem, ko je bila obtožnica že podana in kedar je nevarnost ubega naravnost izključena.
PODLISTEK.
MiUlcnar, ki ie izginil.
Roman. Francoski spisal Evgen Chavetta.
Ko se je gospa de Brageron nekoliko pomirila, >e nadaljevala:
—	Siorila bom v«; mogoče, da dobite vi Pavlino; t<vja roka roko umiva. Zato ini mora e j- magati. .'a se maščujem na Avroro. Torej se stri. *. v a, L^i ne?
—	Dobro je! — je odgovoril de Lozerll.
—	Prav. Predvsem torej zasedaj opustile misel, da bi zapustil hišo doktorja Gardie. \aš današnji izprehoi vas }e pač zelo utrudil; najdite torej pretvezo, da ostanete še tamkaj, in mudite se vedno v bližini bojišča.
—	l>a, g.>spa markiza.
Se danes poseti^ Brfcheta. In sedaj polJ/ite!
iako odslovljen, je de Lozeril zapustil palačo, mrmrajoč sam pri sebi:
Dr. Stran*k£ se Je izjavil za vse predloge in resolucije, a obžaloval je, je .poročevalec v^ gosposki zbornici — dr. Pattai — ki je povzročil ves ta spor, obenem član in poročevalec državnega sodišča, ki ima nalogo^ da varuje državljanske pravioe ljudstva.
Tako se je torej tudi ta odsek prav pošteno postavil za pravice, za svobodnejše dihanje avstrijskih narodov proti ozko-srčnosti posamičnih faktorjev, ki imajo med to vojiio vplrvino, odločujočo besedo. — Ni dvorna, da bo tudi današnja seja tega odseka imela primeren vplhr na daljši razvoj naših domačih bojev za svobodnejše dihanje in življenje.
•	a a
Pogajanja aiNejo.
Ker Je takorekoč vse odvisno od sklepov Kola Polskiegob ki je pričelo zborovati včeraj in se nadala »e danes v Kr«v k ove m, kako reši dr. rdlor dano mu naloge. mirujejo roga:anja med strankami. Počakati hočejo tudi iklepe jutrišnje parlamentarne komisije Jugoslovanskega h^^
Včeraj je odpotoval cesar preko Galicije v Bukovino do Črnovic — m ministrski predsednik dr. SefcUer fe tudi v njegovem spremstvu. Z ozirom na označeno pavzo v »pogajanjih }e dr. Seidler mogel odpotovati.
Ta pogajanja so baje tudi vzrok, da se danes še nič ne govori o sejali poslanske zbornice, ki so bile še pred kratkim tako zelo nujno potrebne, da bi se vršile vsaj tri med 10. ki 15. t. m. Čuli so se tudi že glasovi, da se prične jesensko zasedanje že sredi septembra m bo zato potem trajalo nepretržno do božiča. — In tako je •danes nepotrebno, kar je bilo včeraj še nujno, in narobe, kakor gotovim krogom prav kaze.
a • •
Kolo Polskle v Krakovem.
Včerajšnje zborovanje ni prineslo še ni-kake odločitve — in danes do 5. ure popoldne tudi še ni poročila. — Včeraj je bila razprava jako živahna, rezka m često strastna. V razgovor so prišle vse razmere tudi v Kongresni Poljski od afere Pilsudskega do internacij legijonarjev. — Daszinski je zahtevaj organizacijo Kola po prostem združenju s »popolno svobodno roko v vseh vprašanjih, ki niso strogo narodnega značaja. Sklepa še ni niti v tem pogledu.
Početek tega zborovanja za (konservativce ni bil posebno prijazen. Vršile so se v Krakovem velikanske demonstracije Vsepoljakov m socialistov, ki so hoteli vdreti v zboroval no dvorano, da je morala poseči vmes — policija. Ost demonstracij je obrnjena proti — Dunaju.
•	a a
Ukrajinci pri Czerninu.
Jutri sprejme zunanji minister grof Czernin odposlanstvo ukrajinskega parlamentarnega zastopstva. — Namen te avdi-jence je, pojasniti zunanjemu ministru stališče Ukrajincev v smislu sprejete resolucije, o kateri smo že poročali, in sicer v tem smislu, da splošno ukrajinsko vprašanje silno vpliva tudi na razmere v vzhodni Galiciji in Bukovini in — narobe, da način, kakor se pri nas postopa z ukrajinskim narodom, silno vpliva na stališče skoro 4i)milijonskega naroda nasproti Avstriji. — Zlasti pa mu razložijo, kako silno neugodno vpliva na ves ukrajinski narod stara taktika avstrijskih vlad, da dajejo Poljakom več, (kot jim pritiče, na ško-o Ukrajincem, kakor n. pr. poljska uprava v ukrajmskih delih Galicije in pri-klopljanie ukrajinskega ozemlja h Kongresni Poljski. — Od uspeha te konference bo zavisno razmerje U. P. Z. do avstrijske vlade, Seidierjeve ali kake druge na sploh. _
Stališče Poljakov napram vladi.
KRAKOV, 6. fKor.) Posvetovanja Poljskega kola so trajala dva dneva. Sprejeti so bili razni sklepi, med njimi tu»Ji predlog posl. Zielenievvskega glede stališča napram vladi. Poljski - klub izjavlja, da smatra sestavitev parlamentarne vlade v
sedanjem treno.'ni za nerealno m zahteva, ker računa na sestavitev uradniškega kabineta, od tega uresničene svojih, že prejšnji vladi predloženu postulatov. Klub stofi na stališču,« a bo podpiral vlado le v slučaju, ako se i/polnijo njegove predložene zahteve.
— Stvar se je zasukala dobro zame;
toda, na vse vrage, gospa*Brichetova naj
se varuje!
VII.
Ko je Cr>Jard prejšnji večer ob tako p >zni uri nlanil na vrt. da pokliče 2ti<rav-n ka 7a svojega gospodarja, ni mogel storiti tegr* tako, da ne bi bilo opazilo drugo siaeabništvo. In res je bilo v kratkem po-koncu \ se v hiši.
Drug za drugim so prihajali služabniki in videl' nered v gospodarjevi ^>bi, ki ga Colard v svoji hitrici ni mogel odstraniti. Crtpinje razbitih steklenic, mlake razlitega vina, poluprazni kozarci na mizi, vse to jim je pojasnilo taikoj, kaj se je godilo ir.alo prej. Seveda je služabništvo med seboj tudi obširno razpravljalo o večernem Čitanju, ki si ga je izmisW Colard, da bi zakrii grdo razvado, ki Jo Je gospod Brichet prinesel s seboj s svojega dveletnega potovanja.
Pavlina, ki je spala v drugem krilu palače, pač n! slišala vsega tega hrupa, kar
Zvezna mnii^poroffla.
AVSTRIJSKO.
DUNAJ. 7. (Kor.) Uradao se razglaša: 7. avgusta 1917.
Vzhodno bojišče. — Pri Macken-senovi armadi so i^ inške čete severno Focsani zavzele z naskokom močne ruske obrambne naprave. Privedenih ie bilo 1300 uJetnMtov in 13 topov. Ob gornji Putni so se Izjalovili slabejši sovražni sunki. Na gori Casinulul se ie sovražnfli zopet izčrpaval v srditih, žrtev polnih napadih. Naši hrabri branitelji so sa s protlsunkom in po srditih bofih Iz bližine vedno znova pognali nazaj. Severno Gyorgyo-Tdlgyes smo se pola6ttti več ruskih zakopov onstran meje. Nato prodhanje pri Gurahu-mori je po prenMganfu žilavega sovražnega odpora zopet pridobilo na prostoru. Sicer nič važnega.
Jtalifansko bojišče. — Na grebenu ' Fassane, Jugovzhodno Cavalese, Je italijanski sunek razpadel v našem ognju. Sovražni bataljon se Je razpršil v popolnem neredu. Ob Soči je včeraf topovski boj zopet popustit Balkansko b o J i š č e. — Nelzpre-
menjeno./
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO.
BEROLIN, 7. (Kor.) Vefiki glavni stan, 7. avgusta 1917.
Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: V Flandriji ie bilo bojno delovanje artiljerif le začasno živahne je v nekaterih odsekih. Na lljacstem polju je prišlo na več krajih, do spopadov med poizvedovalnimi oddelki. V Artoisu so bile naše postojanke med Hulluchom in Scarpo močno obstreljevane. — Armada nemškega cesarje vica: Sunki olden-burških in virtemberških napadnih čet v koMni pri Wessyju severno ceste Laons-Soissons in pri Berry au Bacu ob Aisnl so nam prinesli dobiček na ujetnikih in plenu.
Vzhodno bojišče. — Na fronti princa Leopolda Bav. Je položaj nespremenjen. — Fronta nadvojvode Jožefa: V dolini Sereta in Sučave Smo v bojih pridobili na prostoru. Tudi v gorovju smo kljub žilavemu sovražnemu odporu napredovati. Novi romunski napadi na Mgr. Casinulul in pri samostanu LepsI ob Putni so se izgubonosno razbili. — Mackeose-nova armada: Pruski in bavarski polki so zavzeli z naskokom ruske postojanke severno Foscani. Ujetih Je bilo 1300 mož in uplenjenih 13 topov in v Jarkih mnogo orožja.
Macedonska fronta. — Nobenih večjih bojnih delanj.
BEROLIN, 7. (Kor.) Veliki glavni stan, 7. julija 1917, zvečer.
Na zapadu in vzhodu dosedaj nič važnega.
Pcvi generalni kvartlrmojaterj . * dI. Lndendorff.	'
BOLGARSKO.
SOFIJA, f. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: 2ivahen topovski ogenj severno Bitoiia ia med Vardar-jem in Dojranskim Jezerom. — Romunska fronta: Pri MahmudiJI pičlo pehotno streljanje, pri Isaceji zmeren topovski ogenj.
DOGODKI NA MORJU.
BEROLIN, 7. (Kor.) Wolffov urad poroča: V severnem zapornem vodovju je bilo vnovič potopljenih 22.000 ton. — Naša letalska brodovja ob kurski obali so tekom zadnjega tedna obmetala z razstrelilnimi in zažigainimi bombami vojaške tovarne v Diinamunde kakor tudi utrjena pristanišča ob južni obali otoka Oesela. Opaženi so bili dobri uspehi Kljnb močnemu protiučinkovanju so se vrnila vsa letala brez izgub in brez poškodb.
se pa ne more trditi o Hanibalu, ki se niti še vlegel ni, prišedši po skritih stopnicah v sobo in je tam šele začel temeljito razmišljati, kako bi v svoje namene izrabil Brichetovo ljubezen do vina.
Sredi svojega razmišljanja pa Je začul hrup. ki so ga povzročili po stopnjicah tekajoči služabniki.
—	Kaj naj storim sedaj ? — je »iejal sam pri sebi.
—	Ali naj se delam, kot da bi ne slišal nič? Ne! V tem hrupu ne more spati nihče, in nihče bi roi ne verjel, da sem res prespal ta hrup. Storim torej tako, kot da bi me prebudil hrup.
Skočil je torej iz sobe In že menil po stopnjicah navzdol. Toda hipoma se Je premislil, češ* kaj bi bik* če je Brichet mrtev in me najdejo samega poleg njega. Nazainje bi mi lahko očitali, da sem faz kriv njegove smrti. Torej le previdno!
Pohitel Je nato po stopnjicah v prvo nadstropje In se tam zadri ob služabnika, ki jc pravkar prJIel iz Brichetove sob«
ROTTERDAM, 6. (Kor.) Glasom »Maas-bo^a« je bil italijanski parnik »Carlo« (5572 ton) na potu iz Anglije v Italijo torpediran. Švedski parnik »Ana« je zavozil na suho in se nahaja v nevarnem položaju.
Vojna napoved Kitajske Nemčiji in Avstro-Ogrski.
NEWYORK, 6. (Kor.) »Associated Press« poroča iz Pekinga: Predsednik je odobrH v četrtek soglasni sklep kabineta glede vojne napovedi Nemčiji in Avstro-Ogrski.	_
Vojaška obveznost v Kanadi.
ROTTERDAM, 6. (Kor.) Tudi kanadski senat je sprejel zakonsko predlogo o vojaški obveznosti_
Zaplemba Jekia v Ameriki.
AMSTERDAM, 6. (Kor.) »Times« poročajo iz Newyorka: Predsednik \V i lso 11 je odredil zaplembo vsega za izvažanje določenega jekla, ki ni naimesnjeno za vojne potrebščine aliirancev.
NOVI RUSKI KABINET.
PETROGRAD, 6. (Kor.) Kabinet je rekonstruiran. Kerenskij ostane ministrski predsedni-k m istočasno vojni hi mornariški minister, Savinkov ravnatelj vojnega ministrstva, Lebedev ravnatelj mornari-šikega ministrstva, Neikrasov ob 'rži finančni portfelj kot podpredsednik ministrskega sveta, Tereščenko ostane minister za vnanje stvari._
K6vess — feldmarSal.
CERNOVICE, 7. (Kot.) Cesar je s posebnim lastnoročnim pismom imenoval gen. polk. pl. Kovessa za feldmaršala.
S poveljnikom sedme armade je imenovan četrti feldmiaršal tekom vojne. Mar-šafeko palico imajo dlosedaj: nadvojvoda Friderik, nadvojvoda Evgen, baron H6-tzendorf in <pl. Kovess. Feldmaršal K6-voss, ki je odšel na bojišče kot poveljnik 12. armadnega zbora, ima zaznamovati Jako uspešno delovanje kot korni in ar-niadni poveljnik. Najznamenitejši njegovi uspehi so zavzetje Ivangoroda, Belgratfk, Lovčena, Drača, Asiaga in sedaj Cemo-vic. Ko se ie danes vojskovodja na prut-skem mostu priglasil Veličanstvu, mu je Najvišji vojni gospod takoj naznanil ime novanje za feldmaršala.	_
Zaupajmo m podplrolmo!
Preživljamo težke čase. Narodi te dr žave morajo doprinašati ogromne žrtve za obrambo domovine. Žrtve, kaknšnjih ne beleži zgodovina vojen, žrtve, za katerih sanacijo bo treba tudi ob najmodreji državni upravi dela desetletij. Ne samo, da tam gineva cvet možtva narodov, da smo priče doslej ne doživljenega velikega umiranja; marveč tudi-za frontami preživljajo narod? čase velikega žrtvovanja, ki gre daleč -preko njihove moči. Tudi za frontami je prišla doba pravega muče-ništva. Vsi narodi trpe ob tem velikem obračunu. AH naj iščemo krivcev, ali na" zasledujemo vprašanje krivde?
Ne. V prvo to ne bi koristilo, v drugo pa za Človeštvo ni glavno vprašanje: kdo je kriv? ampak: kako naj ozdravimo posledice temu, kar se le zakrivilo!
To je veliko delo bodočnosti, ki se mu ibodo morali posvetiti narodi, Človeštvo! V prvi vrsti pa njih parlamentarna zastopstva. In že je na pragu čas, ko se treba resno pripraviti za to delo, ko znaki na polju toliko mednarodnega, kolikor življenja v opedinih državah dovoljujejo nado, da se ve»iar-le bli^mo likvidaciji tega velikega obračuna med državami in narodi, da se javlja zarja — miru. Istočasno pa nam govore znaki, da je prišel izla-sti za našo državo tisti zgodovinsko-veli-ki usodni moment, ko mora preobraziti vse svoje življenje, izpreaneniti njega podlage, ker dosedanje absolutno ne odgovarjajo več velikim, novim* zmagovitim »-ejain, ki so z elementarno silo vznikle iz tega svetovnega požara.
Gorje državi, ako nje državniki ne bi razumeli teh znamenj časa, ako bi se hoteli v nerazumevanju in tesnosrčnosti držati starih tradicijonelnih poti in ne bi hoteli ubrati novih — pa naj je to še tako neprijetno za tiste, ki so pri dosedanji uredbi medsebojnega življenja med narodi — uživali, ki jim je ta uredba zagotovljala položaj privilegirancev. A gorje tudi narodom, če pri njih zastopstvih ne bo razumevanja za te velike naloge! Bližnji časi nalože torej naši državi velike naloge v od^ ločitev in s tem tudi našemu parlamei^ tarnemu zastopstvu velike, po svojo usodnosti in daleposežnosti nedogledne dolžnosti. Ne treba pa še posebno nagla-šati in razlagati, kako z veličino dolžnosti in važnosti stvari, ki so na .tehtnici, narašča zastopniku sorazmerno tudi odgovornost pred narodom, njegovo zgodovino in svojo vestjo! Za vestnega zastopnika, ki je res udan narodu, ki se zaveda veličine interesov, ki Jih ima zastopati, ki se zaveda, koliko in kaj vse je odvisno od njegovih ukrepov in njegovega postopanja, od pravega razumevanja momenta in bistrovidnega izkoriščanja danih okolnosti; na kratko rečeno: od pariamentaridne
taktike — za takega vestnega poslanca je naložena odgovornost v velikansko breme, ki je more prenašati le resnična ljubezen in zvestoba do volilcev žn naroda!
Pravijo, da je poslanstvo velika čast. Je; k ajti poslanstvo prihaja iz zaupanja. In to je najclragoceneja čast, ki je more naklanjaii narod javno delujočemu možu. Ali za zastopnika naroda, ki vidi svojo naj vi so dolžnost v tem, da opravičuje to rtlfrodovo zaupanje, je pa breme, spojeno s to Častjo, še veče nego čast!
Danes moremo reči s polti o pravico, da je naše sedarje parlamentarno zastopstvo, naša južnostovanska" delegacija, ori sestanka parlamenta sem s svojim postopa i:iem. s svojim nastop« m za velike narodne c:!jc, v polni meri opravičila to zaupanje' Uresničila je pred vsem najiskreii.o željo našo, izvrgla je, no čemur so z vs 1 svojo dušo hrepeneli vsi razsodni in zavedni rodoljubi, v svesti si, da je v tem edina naša rešitev, edina pot, po kateri moremo svoja stremljenja dSovesti do realizacije in zagotoviti narodu 11a jugu srečnejo bodočnost: ujedinila s© je I Pokazala se je dorasla velikim dogodkom, ki so z neodklonljivo silo potisnili naš problem v ospredje diskusije in •prisilili toliko doslej nasprotne nam »-'ržavne či-ni-telj-e, kolikor tudi notranje narodne nasprotnike, da nas ne bagatelizirajo več, da se resno bavijo z nami in z našimi stremljenji. 2e to samo je velikanska pridobitev! Naj nam tudi nasprotujejo še nadalje, naj tudi odklanjajo naše zahteve — samo da nas ne morejo več prezirati tako, kakor so nas vedno doslej 11
Ne morejo več! 2e to je za nas triumf, ki nam utrja vero, da slednjič vendar-Te privedemo svojo stvar do pravične zmage. Podlaga za nadalino gradbo je ustvarjena. Veuko, odločilno vprašanje Jc sedaj, ali bomo nadalje gradili na tej pO'J.agi našega edinstva?! Ali bo ta podlaga granitna, tako trdna, da je ne bo mogel rušiti noben vihar, izpodkopavati noben sovražen val?!! To pa ni odvisno samo od poslancev, marveč oi nas vseh. od vse naše javnosti. Gori smo rekli, da »moremo«! Nismo rekli torej, da morejo le poslamci! Moremo in moramo vsi — poslanci in vo-lilcil Najbolje jamstvo za tp, da se ohrani edrnstvo naše delegacije, da ostane taka. kakršnja je danes, je: da se vse naše javno življenje preuredi hi zasnuje po izgledu delegacije. Ves narod ujedini se! To bo v lajvečo moralično zaslombo delegaciji, obenem pa tudi etična sila, ki bo poslednjo vezala, da ostane ujedinjena!
Ce tako uredimo razmerje v narodu samem in ono med tem in njegovim parlamentarnim zastopstvom; Če nas bodo spajale zvestoba in vestnost poslancev do naroda 11a eni, m zaupanje naroda do poslancev na drugi strani: potem se nam ne treba strašiti sovražnih vremen — tudi na to moramo biti pripravljeni — ki utegnejo še priti!
Zaupanje torej, dokler ni eklatantnoga razloga za nezaupanje! Na to veliko potrebo in zahtevo, na ta imperativ velikega momenta, opozarjamo vnovič iz posebnega razloga, da je tudi danes še med nami skeptikov, ki ne morejo prav zaupati naši delegaciji. Ne čudimo se temu in ne obsojamo. V naravi človeške družbe je, da nna različnih značajev in temperamentov, da ima ljudi, ki se radi nadejajo najboljega, in takih, ki kar ne morejo misliti, da bi moglo bolje priti. Nekega dne smo se raz-govarjali z nekim našim jako pametnim našincem! Bil je sicer polno hvale o vedenju naše delegacije, vendar pa je ob enem --ajal izraza svojemu sklepticizmu ia pesimizmu. Češ: kje imamo jamstvo, da ne pade v stare grehe, da ne kloni?! Nismo izključili te možnosti. Ali, rojaki dragi, to je za sedaj le — insinuacija, domneva, da bi se moglo to ali to zgoditi, nekako anticipiranje možnosti, ki bi mogle nastopiti. Take bojazni naj silijo k previdnosti in bedečnosti, rnkakor pa ne smemo na takih po-lagah ustvarjati sodb in odrekati zaupanja, ker to ubija dispozicije tu doli med nami in kvari veselje do dela tam gori. Poslanci potrebujejo oslona, ki prihaja iz zaupanja. Ne odrekajmo jim ga, dokler nimamo trdnega razloga za to! Ko in če ga bomo imeli, bomo drugače govorili tudi z našo delegacijo. Dotlej pa nam bodi merodavno, kar je napisala »Straža« — glasilo enega naših merodavnih politikov — in smo mi včeraj ponatisnili s pravim zadoščenjem: pravo velepesem skupnih dljev in dela in hrambe z združenimi močmi, edinstva vzraslega in skupnega mučeništva!
Slovensko ljudsko šolstvo o Trstu.
Nadaljujoč statistiko slovenskega ljudskega šolstva na Tržaškem, naj navedemo danes še statistične podatke z občinskih ljudskih šol v zgornji okolici. Zai nam je, da nam teh podatkov ni mogoče podati v tako natančni meri, kot smo }ih podali za spodnjo okolico. Vojne razmere, ki ao •posebno hudo zadele nekatere krađe v zgornti okolici, so vzrok, da n. pr. pefc-razroina ljudska šola na Prošeku, v katero le všolana mladina s Prošeka, Konto-velja, Grijana, Miramarja in proseške železniške postaje, že dve leti ne poškili
Stran IT.
.EDINOST« Kov. 218.
V Trstu, dne 8. avgusta 1917.
'r LT se šolski prostori uporabljajo za vo- enakopravnosti. Veliki ideal, vsebovan v
i.sske b'iinišniike namene. Z dru^c strani izjavi Ceikc /vrv nninrro	re><i
I a tucll prebivalstvo v nekaterih vaseh gornje okolice, ki so b!ižc fronti, precej fiuk:ui.*a, kakor pač bolj preti nevarnost. LjuJstvo se preseljuje. Ko sc nevarnost nekoliko poleže, se zopet vrača v svoje t »i love in otroci zopet zahajajo v šolo. I --a* i ravno se je vkljnb temu težavnemu j)oi-jžaju — Sv. Križ n. p-r. je v dosegi sovražnega ognia — vršil reden pouk, pa vendar šolski obisk ne odgovarja dejanskim razmeram, ki bi bile tu v mirnih časih. Številke torej niso popolnoma trene, vendar pa razlika ni tako velika, da bi v večji meri izpreminjala splošno sliko slove., skega ljudskega šolstva na Tržaškem. Za P r osek smo mogli navesti le številke iz šolskega leta 1914.—15.
Občinska ljudska šola v Bazovici je rririrazrednica in je štela v začetku šol-y'u*ga leta 155 otrok (87 dedkov + 68 dcklic). ob koncu leta pa 153 (86 + 67); redovanih je bilo 143 (82 + čl) sposobnih i3u (74 -t- 56), nesposobnih 13 (8 + 5). Vsi Slovenci.
Občinska ljudska šola v Gropadi-Padri-čah je dvorazrednica. V začetku šolskega leta je bilo vpisanih 137 otrok in toliko jih
tudi bilo ob koncu leta; redovanih 123, neredovanih 14. Vsi Slovenci.
Občinska ljudska šola na Katinari je petrazredna z dvema vzporednicama. Ob ;,oncu leta je bilo na šoli 385 otrok (180 • 'ečkov 4- 205 deklic), redovanih 337, sposobnih 276, nesposobnih 61. Vsi Slovenci.
Občinska ljudska Šola na Opčinah je i cirazrednica s 4 vzporednicami. Ob začetku šolskega leta je bilo vpisanih 507 otrok (240 dečkov + 267 deklic), ob f oncu leta pa jih je bilo 489 (232 4- 257), r.dovanih 434 (203 4- 231), neredovanih 55 (29 4 26), sposobnih 340 (152 4- 188) nesposobnih 94 (51 4 43). Vsi Slovenci, samo 1 Italijan! — Pouk je bil med letom prekinjen po cele tedne vsi eri nastanjenia vojaštva in je bil v vseh razredih le poiu-dnjven (polovica predpisanih ur); odtod veliko število neredovanih in nesposobnih. Podobne razmere so vladale, kot že omenjeno, -po vsej zgornji okolici.
Občinska IjuJska šola na Proseku-Kon-tovelju je bMa v šolskem letu 1914.—15. nctrazredfia z eno vzporednico. Vpisanih je bilo 346 (169 dečkov 4- 177 deklic), ob koncu leta Jih je bilo 339 (167 -F 172) redovanih 268 (134 4- 134), neredovanih 71 f33 4- 38). sposobnih 220 (107 4- 113), ne-sjK>sobnih 77 (34 -f 43). — Tu se vidi, da ie začetak vojne z Italijo pač vplival na učni uspeh, ne pa na število učesicev, ki se je tekom leta izpreinenilo samo za 7 učencev (3 umrli, 3 prestopili v drugo Šolo, 1 izstopil).
Občinska lji>'ska šola v Sv. Križu ie iv-irazredna z 2 vzporednicama in je štela < h začetku leta 377 otrok (183 dedkov 4* 194 deklic) ob koncu leta pa 330 (167 + 163); redovanih 240 (119 4 121), neredovanih 90 (48 4- 42), sposobnih 184 (93 + 91), nesposobnih 56 (26 4 30). — Kakor cKTienjeno že v uvodu, je bila ta šola poleg proseške najbolj prizadeta pri vojnih i razmerah.
Olede občinske ljudske šole v Trehćah, ki je trirazreona, doslej še nismo dobili podatkov o pravkar prošlem šolskem letu. Ce primerjamo prirastek šolskih otrok na ostalih šolali v zgornji okolici, vidimo, d.-, je ta prirastek v 4 letih (odkar je bilo i/dano zadnje tiskano uradno lemo porodilo o občinskih šolah) znašal po\T>rečno .o-r. Tako bi torej štela šola v Trebčah
zvez'j. nalaga vsem cesium poslancem samoobsebfumevno m kategorično dolžnost, da oh ranijo posebno edin-stvo in disc'piino, ter da se v interesu narc/^ne I/Cdočnosti izog'bljejo vseh podredili strankarskih ki taktičnih vprašan*. posebno f« osebnih napadov in samaičenf m škodo tistih, ki imajo dru-g" * ao i :eino naziranje. Sedanji veliki čas, ki odicčl bodočnost naroda za stoletr ja, zahte\a. naj vztrajajo v složnih in nerazdeljenih vrstah, da varujejo strt go •disciplino m samozavesten način nastopanja, dokler ne bo izvojevan veliki ideal. — Dne 29. m. m. je govoril na zaupnem shodu v Melniku posl. dr. Korner (branitelj dra. Kramara) o zadnjem zasedanju državnega zbora. Rekel je. da on ne gre ne z optimisti ne s pesimisti-Parlament je bil sklican, ker se je absolutizem preživel. Iz razlogov kredita, valute in ozirov na vnanje razmere je trebalo parlamenta. Razmerje češke delegacije do vlade je moralo biti odklonljivo in je izključalo vsako sporazumijenje, dol-iler so žrtve per-sekucije češkega naroda ječale po ječah. Po *>omiloščenju in ko je vlada odnehala od nemških predpogojev, se je položaj nekoliko ublažil, ali na vstop vvJado ni bilo misliti. Govornik je omenjal veličine časa, pomembnosti Češke zveze in izjave z dne 30. maja. Za velike cilje pa treba složnosti in discipline. Posebno pomembna (tu»'fi za nas) so bila govornikova izvajanja o vprašanju sodelovanja v ustavnem odseku. Temu vprašanju pripisuje le taktično pomembnost. On je za sodelovanje. Gre za bitstvuie izpremembe ustave in bolje bi bilo, da pride inicijativni elaborat o i parlamenta, nego pa cd vlade. 2e formuliranje oeskih konstitucijoaielnih zahtev bi imelo sugestivno in agitativno moč. — Voiilci naj se ne boje, da bi iX)s!anci v čem odnehali in provzročili kako naroino škodo. Gre le za taktično vprašanje, o katerem sta možna brezstrasten razgovor in sporazum. V sprejeti resoluciji izražajo voiilci dr. Komerju zahvalo za vestno in pravno dovršeno brambo dra. Kramara in se najodločneje zavedajo važnosti izjave z dne 30. maja, ki naj bo v n ei zaprem en! ji-
svojci morajo po dnevu na težko delo, ne da bi uživali po noči toli potrebnega počitka. Prebivalci ulioe Media morajo vsled takega načina razdeljevanja nakaznic hudo trpeti in opravičeno prosimo kompetentne činitelje, da bi stvar kako drugače nreuHi, da bi ne bilo toliko neprijetnosti, posebno pa, da bi pred vsem prebivalci tistega okrožja dobili izkaznice, kajti, če gremo v druge ulice, nam jih nočejo dati, češ, da ne spadamo v tisto okrožje. Prosimo torej še enkrat.
Slovenska Matica v Ljubljani je z dopisom od 28. julija t. 1. poverila podpisanemu nabiranje članov in članarin. Po § 2 društvenih pravil so plačujoči člani letni in ustanovni in znaia letnina 4 K, ustanov ni na pa za posameznika 100 K, za knjižnice,^društva in družbe 200 K. Letnina se plačuje v prvi polovici vsakega leta, oziroma za tekoče leto precej. Ustaiiovnina se plačuje enkrat za vselej in sicer ali precej ali pa vsaj v petih letnih obrokih po 20, oziroma 40 K. Slovenci iz mesta in okolice, oglasite se v številu, ki to delalo čast vaši vnemi za slovensko ki lturno delovanje! Dr. Josip Wilfan, v Trstu, ul. nadvojvode Josipa 13.
»Jugoslovani« ali »Južni Slovani?« Prejeli smo: V nedeljski številki »Edinosti« se tiukdo zavzema za to, da bi odpravili besedo »Jugoslovani«, češ, da je skovanka iz nemškega »Sfldslaven« in da bi jo nadomestili z Izrazom »Južni Slovani«. Ta predlog se mi ravno v sedanjem času ne zdi umesten. Četudi je morda oblika »Južni Slovani« jezikovno pravilnejša, vendar v tean slučaju ne gre za jezikovno pravilnost. Oblika »Jugoslovani« se je pri nas tako udomačila v govoru in pisavi, da bi io bik> res težko odpraviti Rabijo jo vsi slovenski listi. Kar se tiče hrvatskih listov, rabijo, izvzemši franfcovskih. vsi obliko »Jugoslaveni«, ravnotako češki listi obliko »Jiliosiovasie«. Sem torej za to, da se rabi dosledno cbl ka »Jugoslovani« in to iz sledečih razlogov: S to oifcliko naj-sjasr.eje izražamo, da smo Slovenci. ?rbi in Hrvati ©-"Čustven narod, da smo eti 'čna celota, dočim smatram obliko »Južni Slo-\ ani« bolj za geegratično označbo, ki pomeni z drugimi besedami »Slovane, biva-
vo smer političnih stremljenj češkega na-». . na . - kar bi m tud} Bolgari. A če
roda Končno opozarja re.o,ucija na ^pravimo .Janes, da smo Slovenci, Srbi in posledice, ki bi zabele narod, ako v tem K zgodovinskem času ne prenehajo spori in prerekanja med voševitimi strankarji.
Asrevazaciiske stvari.
MLEČNE IZKAZNICE.
Ker je -Jošlo več kondenzira ne ga mle<ka, more aprovizacijska komisija razdeljevanje mleka razširiti na vse otroke, rojene v letih 1913., 1914., 1915„ 1916. in 1917. — Jutri, 9. t. m., se prične razdelievaTije mlečnih izkaznic za otroke v izkaznič-nem uraJu v ulici della Valle št. 3 od 3 do 6 pop. in sicer: Jutri, v četrtek, 9. t. m., za otroke, rojene v letu 1917., v petek, 10 t. m., za otroke, rojene v letu 1916., v soboto, 11. t. m., za otroke, rojene v letu 1915., v ponedeljek, 13. t m., za otroke, rojene v letu 1914., in v torek, 14. t. m., za otroke, rojene v letu 1913. — Osebe, ki se zgiase za mlečno izkaznico, se morajo izkazati z žrvilsiko izkaznico družine, ki ji pripada otrok, za katerega naj se izstavi izkaznica, ter dokazati s krstnim listom, ćzi je otrok rojen v gori omenjenih letih.. Mlečno izkaznico morejo dobiti tako otroci, ki so žc vpisani, kot oni. ki doise-daj še niso vpisani, ako niso že v posesti ka<ke izkaznice, ki jim daje pravico do
ici (t).
s ob koncu lota približno 175 otrok jnara"'e"a ali kon-lcnzira.^a mleka. 4- H5). Ko dobimo rodatke, popravimo čno število. Razlika pa itak ne more
biti velika.
Za Prošek ie bil rrirastek znatno manjši: od leta 1912.—13. co leta 1914.—
r.\o približno 12 otrok na leto, tako da bi štela proseška šola ob koncu pravkar ; eklega leta okoli 365 otrok namesto zgoraj navedenih 339. Ker pa je del šol-
Domaći vesti.
Nakupovanje volne. C. kr. namestništ-
venl svetnik razglaša: Prihodnje nakupovanje volne se bo vršilo ix>to«m n oku po-! 2ar valne komisije Št. 2 dne 10. avgusta 1917 oJ S »Jo 11 dopoldne in od 3 do 5 popoldne v sl 'adiščih spedicijske delniške družbe »Adriatica«. (Sy!os). Prodati sc mora vsa
skih otrok iz proseškega šolskega okoliša: volna ki jo iniaif> trgovci v svo:iJi zalo-k-.os zahajal v druge sole, ki izkazujejo I ojškodovalo se bo v okvirja naj-
zuto nekoliko večji prirastek, kot bi razmeroma mogel biri, mislimo, da nam ni treba popravljati zgoraj navedenih številk.
viirjc -oločenih ccn. Pri tej priliki ie mož-| no oddati tudi volno, ki je še zasebna I lastnina.
Ali bi sc ne moglo knko drugače urediti.
Na vseh 7 ljudskih šoiah (38 razredov) v naše uredništvo je prišlo nekaj žensk.!. v	blbllit> ^ej 2008 solskih ki so nas naprosile, naj objavimo: Staini- U
« ■ rok <994 delov ni 1014 deklic) m med j. v ulici Media v tej ulici ie v minoli §
Inar?d?:^1: Sinoči, .proti jutru, eden redarstvenih uad-Lj
koncu šolskega leia 1912.—13. jih je bilo 1574.) Na en razred prihaja okoli 53 otmk-; če pa vzamemo, da je splošno število šol-skih otrok ob začetku ltia za približno 11 j', višje kot ob koncu, imamo tudi tu 5js otrok na razred.
j zomikov začel razdeljevati nakaznice za I oglje. Naval je bil velikanski, kajti niso t :le samo ženske iz tega okrožja, ampak 'udi iz drugih, in celo tudi iz ckc/iice. Vrsta i je bila dolga: o-J ulice Manzotii c^:oli in okoli v ulici Ferriera, Ženske i>a sr> iele
Hrvati en narod s skupnim imenom m sicer »jugoslovanski narod« ali »Jugoslovani«, hočemo s tem tudi povedati, da si želimo tudi politično edrnstvo v smislu deklaracije 30. maja 1917. Saj je posi. dr. Rybar povedal na sestanku zaupnikov, da je bil Stiirgkhovi vladi izraz »Jugoslovani« neljub in »verponfr« in da je raje videla, če se imenujemo »Južne Slovane«. Res so tedaj nekateri listi začeli rabiti to obliko, a sedaj po znani deklaraciji naših poslancev pač ni treba imeti takih ohzi-rov. Nedeljski dopisnik pravi, da ne pravimo »Severoslovani«, ampak »Severni Slovani«. Res je to, toda to je označba, ki jo rabimo v geografičnem smislu in ne tudi v etnfčnem, kakor velja to za »Jugoslovane«. Sicer pa, čemu bi se izogibali označbi »Jugoslovani«, ko se ti*2i klub, v katerem so združeni naši legrtinuni zastopniki, imenuje — Jugoslovanski klub. Mislim, da zamore biti to merodajno tudi za nas. In končno, zakaj neki naj bi bila oblika »Jugoslovani« talko papačna, saj pravimo tudi »BeJokranjci« In ne »Beli Kranjci«, »Velikomsi« i-n ne »VeiHu Rusi« itd. Sploh pa odgovarja pojem »Jugoslovani« na'bolj položaju, ki ga je ustvarila deklaracija z dne 30. 5. 1917. Bodimo torej Jugoslovani in pibimo »Južni Slovani«, ka-'ttr govorimo o slovanskih narodih, bi-vajočih na jugu, »Jugoslovani« pa, kadar govorimo o srbo - hrvaisko - slovenskem plemenu. — Jugoslovan.
Pazite na p^e! Z ozirom na to, da se v jem času vedno bolj množe slučaji, da ^ bili ljudje ogrizeni po psc^i, ki se kladio brez nagobčnika po mestu, opo-zr.r.Ui mestni magistrat lastnike psov, Ja je .vjc,;') prevovedano, puščati pse, da bi se klai!!: po ulicah, da mora vsak pes v mestu : i no t i nagobčnik, v okolici pa morajo biti privezani na verigi ali zaprti in da je sireno prepovedano voditi pse s seboj v javne prostore. Psi, ki Jih zaloti konjač brez nagobčnika, se ugonobe po preteku 4S ur. Iz posebnih ozirov je mogoča iz-itma. toda pes ostane pod žmnozdravni-šk ip nadzorstvom na lastnikove stroške, .--okter ne mine nevarnost pasje stekline. V-okolici se vsi zaloteni -psi ugonobe takoj Irez razlike, če ie treba, tudi s puško. Prestopki te odredbe se kaznujejo po zakonu.
Mestna zastavljalnica, V četrtek, 9. t. m., se bodo od 9Vo doo. do 1 dop. in od
omenjal zavzemanja hrvatskih poslancev za vzpostavo ustave v Bosni ter rekel, da o tem odločujeta Pešta in Dunaj, je zakli-cal Radić: »Ne, o tem odločujejo Zagreb, hrvatski in srbski narod!« Ko je pa na to poslanec dr. Srgian Bućisavljević rekel, da morajo Srbi proučiti rezultate svoje dosedanje politike in temu primerno uravnati svoje delo, je zaiklical isti Radič: »Srbskega naroda v Hrvatski ni!« — Tako se dogaja, če hoče btti kdo vedno radikalen: sedaj kot velik južni Slovan, sedaj pa kot velik in izključen Hrvat! Ali pa če je kdo preveč v skrbeh za svoj — nian-da,. Tako je n. pr. Radič za časa volilnega gibanja v vaseh, kjer je tudi Srbov, priznaval Srbe. čim pa je prišel v frankov-sko vas, je Srbe — negiral!*_
DAROVI.
Namesto cvetke na bojno gomilo Mirka Stepančiča daruje njegova strina 20 K ženski podružnici CMD. Isti daruje g. Milan Nabergoj 6 K v počaščenje spomina rajne svakinje.
Darovi za vojno razstavo v Trstu. Princ Saša Thurn-Ta\is K 1000, dr. Alfred bar. Fries-Skene K 300, škof dr. Andrej Kar-lin, K 100, nadvojvoda Eygen K 300, kardinal knez Czernoch, Marij vit. Morpurgo, Teodor Hermannstorfer. Avgust Felszegy. Evgen Loy, Alojz pl. Bernettich-Tomasi-ni po K 100, prof. Napoleon Lannes, prof. Franc dr. Morteani, Jos. Widamr, po K 20, Humbert BattaTa, Roman Bora me, i prof. Jos. Brumat, Rudolf Bretzel, Anton j Blessich, prof. Alfred Badessfch, Ing. Josip Brunner, prof. Bernard Benussi, Er-nest Borri, Avgust Cegnar, Rih. vit. Col-! ani, rng., Ernest Danelutti, Adolt End-! Evgen Golopp, prof. Joahim Grassi. i prof. Marij Gius, lv. Gomisig, Anton Jung'. i Josipina Jungl, Alojzija Jungl, Pavla Jungl, Anton Jungl ml., prof. EUvard Ju-rizza. P. Lantschner, Cesar Manerin, Jos. Micaili, Ariur Perich, prof. Albert Pisehi.i dr. Silvij Perna. Edvard Pochc, mg. Marij Picciola, Hektor Rebulla, Evgenija Puschi, dr. Zucalli, Ernest Wied:ier. Jos. j Vassi'ich. prof. Anten Valle. Iv. UrLzlo, | Ferdinand Toros, Edvard Tschcliessnig.' Anton Prich, H. Schiavon, ing. Franc Saiidri, ing. P. Sauli, Ferdinand Sclioss, dr. Julij Subak, Roman Caris, Ferdinand Hochwald po K 10.
Darovi, došii vladnemu komisarju. Vodstvo mestne ljudske šele na Ka. -nari K 12*36, nabranih med šolsfko mla»_'ežio in vodstvo mestne ljudske šole v Sv. K 9'02 — za »dan žepnih robcev«.
Priporežiiiva tvrdka.
Brivnica
..Al'a Violetta Trst, ulica Torrente St. 30. To5n® higijenifna postrežba. — Vodja F. ReaCič. 7'iJ
Sposobne soilarje
išče pod ugodnim: pogoji — istrsko podjetje, pri katerem se iahko dobi tudi stanovanje in hrano. — Predstaviti se osebno v Trstu pri tvrdki Fratelll Stock & Comp# ulica Lazza-etto vecchio 24 od 9 do 12 pre Jp in od 3 do 6 pop.
f€<dor ima nćipro
v Trsfy sli v okolici
naj posije svoja nsianč«e pismene ponudbe ra a 2ns. odd. Ećlnasii	„Zemljišča".
40°!o kalijevo sol In tonaževo žlindro
prodaja po najnlžJiH cmh HmeJjska
zadrugo, Račje uri Mariboru. Le taKoMim Ruročituam bo še mogoče ustreči.
m ^ragato
Trst Campo S. Qs«como 2
Priporoča cenjen, občinstvu svojo,
trgovino piraišKiii m
: F rouaja razglednic in igrač vseh vrst*
Križu pro*Mo ss tufi r.'SHvenffil v s!qv. Jžzftu,
Poslano)
IZJAVA.
Josip in Antonija soproga ŠkrlsvaJ,
Opčine 65, izjavljava, da so obrekovanja, ki sva jih izrekla na naslov g.c Marije Klemene žena Matevža. Opčine 252, izmišljena in brez vsake podlage.
Ker je g.a Marija Klemene odstopila od kaz. preganjanja, se ji tem potom lopo zahvaljujeva.
Antonija Škerlavaj _ * Škerlavaj Jožef.
*) Za članke pod tem i » lovom odgovarja u-etlništvu le t 'Liko, kolikor mu veleva zakon
H^teS restavracija
ETK0POLE
Trst« u!i:a S.	22.
Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne.
:: HALI
DO
□ □
se raiuaajo po 4 atet. be<eio. 1	;
kutno tiakaa« U^ede r^a-	:
n»jo enkrat T*i — Najiuaujia ;	;
: priatojkiaa saaša »0 motinrf. :|LJU j
ZBlcga ulnc M. Kolin,
naprodaj veliko množiiiO belega, in črnemu vina. < 1274
pokrivala, pletenine, cunje \sa-ke vrste ter plačam po 60 vin. Žaklje plačam do K 3*50. ACCO, Acque-dotto št. 15.	1277
Stroj za bivanje in vezanje* praui nem-JW uzorci.
ML"! ftii MBBBii Jfiier Rasi & fm
Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje.
— Tvrcfka ustanovljena lata 1S79. —
FRANCESCO ^EO^a
Trst. ufiica Can^a^ild št. 19.
>
O a
Jgčrren m coes
ob 'flnje, in melje tu:-šicc in <lruga J a v v«aK nino/.ini ml;n<ir Ivan Mahnić pod Dolino 174 pr! mo tu v bližini tova; ne opek.	3030
Motal BalKiin
kupmje \edno praš će leta.
in te 12 0
CzKle
prednost.
Za gostilno 10—17 let staro iSče go-tiina Ka in na Opčioah. — Begunke im jj
ZOBOZDRAVNIK
Dr* L imrmšk
v Trstu, ul. Poste vecchio 12y vogal uISco dalle Posia.
Izdiranje zobov brez :•: bolečine. :-: Plombiranje, s«: UNET^i ZO&JE
Vrtnar
vedo 5_t>.
ve^č vsa vrtnarB<a dela it e me^ta. 6 mogoče ■ stanovanjem. Barko ljo-1«.
Vil
JADR
U^- ffl
NKA
Ifit, Din cona in Kisimft Sten. 5 (Lastno poslopje)
Kapital in rezerva K 13,200.000.-
Fllijalke: Dunaj Teget!iofstr£.sse 7 -9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković,
Opatija, Split, Šibenik, Žara.
Vloge na knjižice
Via^s na knjižice
Obrestovanje
Kasne politične vesti.
Ce^ke izjave o pcloia&i Id za narodno Cilin^tvo. Stalni oibor Zveze čeških mest je imel dne 2. t. rn. ob navzočnosti zasiop nikov povabljenih mest sejo. v ka:eri so tuog'a^no sklenili apel na vse i»Jeiežene činitelje, na] brezpogojno ohranijo eJin-«tvo če^kiii poslancev v državnem zboru l rez razlike stranke. Izjavljajo, da deklaracija z dne 30. niaia vsebuje izjavo so-giasiieg^ iti ncjklc-n'jivega stremljenja \ češkega naruaa. Ku soi,!ayjn izraz volje vsega naroda je deklaracija ganila vsJ*,o prav čuteče češko srce in je mo-gočno delcnala tudi izven vrst ješkega naro'a v Avstriji in v vsem svetu. Tuui rt jt Češka zveza kzkazaia kot uspešen in rJSčilen faktor za ohranitev in ojačenje Wo»i5titUciirnaI:7ma. deii;j4vraiiz-
e o J 7—ur<e zjutraj. Iz pre\T»--nosii smo šle na ulico tucli me že pred 4. uro z.Jitraj. Čakale smo in čakale, dokler nam niso naznanili, d;» so izkaznice — že vse raz lane! Torej ne le to, da smo ostale Jlabrez oglja, ampak smo morale me in vsi nas nci tudi vso noj pf»'ušaii tisti hrup na u! c , tako, da niti očesa nismo zatisnili. Tako izgubili že več no-či. In naši
die v hrvatskem -saboru skoro v isti sapi j tr^il, da bi ga trebalo poslati v kaznilnico, \dor bi hotel v vojnem času razpirati -rove volitve, potem pa izjavi-!, da bi njegova stranka in njeni zavezniki, ako bi prišli na -krmilo, tako} razpisali nove volitve!! — Nekaj sličnega se je zgodilo; istemu posiancu v seji sabora predminole sobote. Ko je poslanec baron Nikoiič;
od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka svojega, vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akieditlvi če'd in naka; tu-in inozemska tržišCa. — Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. — Valute in devize, predujmi na vrednostne papirje in bla^o ležeče v javnih skladiščih. Safe deposits promese. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbni kredit, rembours
krediti. — Bozna naročila.---Inkaso.--Menja'nica.--Eskompt menic
Teiefoni: 1463, 1793 in 2676, •	Brzojavi: JADRANSKA!
,	Uradne ure s od 9 do 1 popoldne
•i »»••;
I"
h:-

„Tpžslfea posojilnica in hranilnica" ^SSS?"		
POSOJILA DJUE xa vknjižbo 5 l/a •/• , oa menke po 6*/9 1 n zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru KSKONPtUJI TMOVSKE MINICfi.	HRANILNE VLOGE mi T.^^ta^^ b^^nt^j« fo Ve<|e stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovora. tnitn? Mvtk ptafujc un - VU& m bhk* m tmo Inu. — OBDAJA MlUĆI MMALN1KD HRANILNE PU2K3.)	Poitno hrapilaični račua 16.004. TELEFON 6t. 952 Ima varnostno C*lk« (nfe deposits) xm, shrambo vre<iuosi-nih listin, dokumeuto* in runih dragih v rednog popolnoma proti ulomn :n požaru, urejeno po najnoTeji^m načina Ur je oddaj« strankam v najom poatajnltjih cmalk STANJE VLOO NAD 10 KK.UONOV KRON. lotaarciiJSiilZtoMil^iiitgltfitfrali Mivsikikiriliimi