KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LI
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16‘—, četrtletno din 48’—, polletno din S S	-t
celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
74. kos	V	LJUBLJANI,	dne	15.	septembra	1987.	Letnik	VIII.
VSEBINA:
487. Uredba o gospodinjskih šolah.
488. Razglas o proglasitvi proge Dr. Krekove ceste za dovozno cesto k železniški postaji Maribor, koroški kolodvor.
489. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
487.
Na podstavi § 43. finančnega zakona za leto 1936/37. predpisujem tole
uredbo
o gospodinjskih šolah.*
L Splošne določbe.
Clen 1.
Gospodinjske šole so prosvetno-kulturne naprave, ki jim je naloga, da izobražujejo učiteljice za delo v gospodinjskih šolah in tečajih in da izučujejo in vzgajajo vaška in mčstna dekleta in žene v okviru predpisanega programa.
Gospodinjske šole so tele:
a) učiteljske gospodinjske šole za izobraževanje bodočih učiteljic gospodinjskih šol in tečajev;
b) gospodinjske šole;
c) gospodinjski tečaji.
Ta uredba se nanaša samo na gospodinjske Šole v resoru ministrstva za prosveto.
II.	Učiteljske gospodinjske šole,
Clen 2.
Učiteljske gospodinjske šole so srednje strokovne (učiteljske) šole, ki dajejo strokovno izobrazbo bodočim učiteljicam gospodinjskih šol in tečajev.
To nalogo dosezajo šole s tem, da:
1.	dajejo pripravnicam potrebno splošno in teoretično ter praktično strokovno izobrazbo;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
17.	maja 1937, št. 109/XXXI/214.
2. jih obrazujejo v duhu državnega in narodnega edinstva in verske strpnosti;
3. jih pripravljajo in urijo že v šoli za nacionalno, prosvetno in kulturno delovanje doma in med ljudstvom.
Clen 3.
Učiteljske gospodinjske šole so državne naprave. Smejo pa biti največ, tri državne učiteljske gospodinjske šole. Zasebne učiteljske gospodinjske šole se ne smejo ustanavljati.
Učiteljske gospodinjske šole se otvarjajo s kraljevim ukazom na predlog ministra za prosveto.
Clen 4.
Vrhovno nadzorstvo nad učiteljskimi gospodinjskimi šolami opravlja minister za prosveto neposredno ali pa po svojih odposlancih.
Clen 5.
Učiteljske gospodinjske šole so urejene internatsko. Imeti morajo zadostne prostore za poučevanje in za potrebe internata, stanovanje za upraviteljico, učiteljice in služabništvo, zemljišče in potreben živi in mrtvi inventar, kar se natančneje predpiše s pravilnikom
Clen 6.
Učiteljske gospodinjske šole se vzdržujejo iz kreditov, ki se določijo za ta namen v proračunu državnih razhodkov (razdelek ministrstva za prosveto) Razen tega se vzdržujejo tudi še iz posebnih šolskih dohodkov, kamor spadajo: vplačila učenk, donos posestva v pri-rodninah in denarju, denar za izdane duplikate po členu 14. te uredbe in drugi dohodki, ki se dajo šoli na razpolago.
Vzdrževanje šol iz kreditov, ki se določijo v ta namen v proračunu državnih razhodkov (razde)ek mini-
strstva za prosveto), se opravlja po predpisih zakona o državnem računovodstvu in po predpisih, izdanih na podstavi tega zakona; posebni Šolski dohodki pa se uporabljajo po pravilniku, ki ga predpiše minister za prosveto soglasno z ministrom za finance. Z istim pravilnikom se predpišejo tudi navodila, kako je gospodariti s šolsko imovino.
Člen 7.
Pouk v učiteljskih gospodinjskih šolah traja štiri leta. Minister za prosveto sme podaljšati trajanje pouka po izkazani potrebi tudi na pet let.
Člen 8.
V učiteljskih gospodinjskih šolah se poučujejo tile predmeti:
1. veronauk;
2. srbskohrvatsko-slovenski jezik;
3. nemški ali francoski jezik (po izbiri),
4. narodna zgodovina z občno zgodovino;
5. geografija Jugoslavije s pregledom ostalih držav;
6. računstvo in geometrija;
7. fizika;
8. kemija z mineralogijo in geologijo:
9. zoologija;
10. botanika;
11. osnove poljedelstva;
12. osnove živinoreje;
13. mlekarstvo;
14. perutninarstvo in reja kuncev;
15. čebelarstvo in svilarstvo;
16. vrtnarstvo s cvetličarstvom;
17. sadjarstvo;
18. domače gospodinjstvo z blagoznanstvom;
19. higiena;
20. osnove narodne ekonomije z zadružništvom in turizmom;
21. osnove državljanskih pravic in dolžnosti:
22. psihologija, etika in logika;
23. pedagogika z zgodovino pedagogike;
24. metodika in šolsko delo;
25. ženska ročna dela s tkanjem;
26. risanje;
27. glasba (postranski, neobvezen predmet);
28. telovadba (po sokolskem sistemu);
29. uprava s posebnim ozirom nu gospodinjske šole }n tečaje.
Učni načrt in program predpiše minister za prosveto s pravilnikom, upoštevaje nalogo šole in potrebe prebivalstva. Obenem predpiše minister za prosveto tudi navodila, kako je poučevati vsak predmet.
Člen 9.
V prid pouku in vzgoji se prirejajo ekskurzije učenk, ki veljajo za sestavino šolskega dela.
Natančnejše določbe in navodila o opravljanju ekskurzij predpiše minister za prosveto.
Člen 10,
Da bi se dobili dobri učbeniki za učiteljske gospodinjske šole, poveri minister za prosveto njih izdelavo za to odrejeni komisiji strokovnjakov. Ko jih minister za prosveto odobri, se natisnejo kot državna izdaja. Tako dobljeni učbeniki so obvezni za šolo in se druge učne
knjige ne smejo uporabljati. Izjeme odobruje ob posebni potrebi minister za prosveto.
Člen 11.
Učiteljske gospodinjske šole so v trajni zvezi z učiteljicami gospodinjskih šol in tečajev s predavanji in tečaji. Tem predavanjem in tečajem je namen, da izpopolnjujejo učiteljice v njih nadaljnjem delu in jim omogočajo, da obravnavajo skušnje, ki so jih pridobile pri praktičnem delu.
Učiteljice, pozvane na ta predavanja in tečaje, imajo pravico do brezplačnega stanovanja in brezplačne hrane v šoli.
Natančnejše določbe o izvajanju te zveze predpiše minister za prosveto.
Člen 12.
Šolsko leto se začne dne 1. septembra z vpisovanjem učenk, konča se pa dne 31. avgusta naslednjega leta.
Člen 13,
Šolsko delo se začne po končanem vpisovanju, najkasneje pa dne 11. septembra; konča se dne 28 junija, za učenke zadnjega letnika pa dne 15. maja.
Člen 14.
Šolsko delo se deli na dve polletji. Prvo polletje traja od začetka šolskega leta do konca meseca januarja, drugo pa od dne 1. februarja do konca predavanj.
Na koncu prvega polletja dobivajo učenke polletna obvestila, na koncu leta letna izpričevala, po opravljenem diplomskem izpitu pa diplomo. Letni uspeh se priobčuje učenkam dne 28. junija ob prigodni šolski slavnosti.
V opravičenih primerih še sme izdati med šolskim letom na prošnjo potrdilo o šolanju s pripombo, za kateri namen se izdaje.
Za duplikat letnega izpričevala, diplome ali šolskega potrdila je plačati poleg takse po zakonu o taksah enak znesek v gotovini, ki gre med posebne dohodke šole.
Za duplikat polletnega obvestila se plačuje po 10 dinarjev v gotovini, kar tudi gre med posebne dohodke šole.
Obrazec za polletna obvestila, letna izpričevala in diplome in šolska potrdila predpiše minister za prosveto.
Člen 15.
Velike šolske počitnice trajajo od dne 29. junija do vštetega dne 31. avgusta.
Minister za prosveto odredi, ob katerih praznikih na šoli ni pouka. Ostale določbe o prekinitvi šolskega dela zaradi ekskurzij in drugo predpiše minister za prosveto s pravilnikom.
Ob sobotah popoldne ne sme biti ne rednih predavanj ne dela v šoli in zunaj šole, razen ob posebni potrebi.
Člen 16.
V učiteljskih gospodinjskih šolah smejo biti samo redne 'učenke.
Število učenk, ki se sprejmejo vsako leto v I. razred, določi minister za prosveto do dne 1. junija z odlokom.
Sprejete učenke plačujejo mesečna vplačila za svoje vzdrževanje, so pa lahko tudi državne gojenke.
V odloku, s katerim se določi, koliko učenk je sprejetih v I. razred, se določi tudi višina mesečnih vplačil vzdrževalnine. Z istim odlokom se določi tudi število učenk, ki se smejo sprejeti kot državne gojenke.
Clen 17.
V I. razred učiteljskih gospodinjskih šol se sprejemajo učenke, ki so dovršile z odličnim ali prav dobrim uspehom in z odličnim vedenjem najmanj štiri razrede gimnazije, realne gimnazije ali realke z nižjim tečajnim izpitom ali meščansko šolo z završnim izpitom in ki ob vpisu niso starejše od 17 let.
Ob vpisu v I. razred morajo predložiti učenke s pred-pisno kolkovano prošnjo: krstni (rojstni) list, domovnico, izpričevalo o šolanju, zdravniško potrdilo, dovolilo roditelja ali varuha (skrbnika), da sme vstopiti v šolo, davčno potrdilo in zavezo roditelja ali varuha, da bo plačeval določeno mesečno vzdrževalnino.
Ob vpisu v višji razred morajo predložiti učenke s predpisno pismeno prijavo izpričevalo o dovršenem predhodnem razredu, zavezo roditelja glede plačevanja vzdrževalnine in davčno potrdilo.
Učenke, ki ne prihajajo naravnost iz šol, morajo predložiti pri vpisu tudi potrdilo o vedenju, izdano od pristojnega občinskega oblastva.
Po rednem roku za vpis, ki traja do vštetega dne
10.	septembra, se sme učenka naknadno vpisati do konca meseca septembra samo po odobritvi ministra za prosveto.
Clen 18.
Učenke, prijavljene za vpis v I. razred, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 17. te uredbe, se morajo pred vpisom zdravniško pregledati. Ce se ugotovi, da ima učenka bolezen, ki je nevarna drugim učenkam, ali da je sploh slabega zdravja ali da ne ustrezajo njene telesne sposobnosti šolskim zahtevam, se odkloni njen sprejem v šolo.
Člen 19.
Uspeh učenk iz posameznih predmetov se ocenja z ocenami: odlično (5), prav dobro (4), dobro (3), slabo (2), nezadostno (1); njih vedenje pa se ocenja z ocenami: odlično (5), prav dobro (4), dobro (3), slabo (1).
Clen 20.
Uspeh učenk ocenja predmetna učiteljica med polletjem vsak mesec; na koncu polletja pa se da.dokončna ocena (točka 3. člena 56. te uredbe).
Natančnejša navodila o ocenjanju učenk predpiše minister za prosveto.
Clen 21.
Oceno iz vedenja daje na koncu prvega polletja in na koncu leta razredni učiteljski zbor. Ob enaki razdelitvi glasov odloči glas razredničarke. Ocena o vedenju na koncu leta se daje ob upoštevanju vedenja učenke vse leto.
Clen 22.
Določbe o vedenju učenk v šoli in zunaj šole in o kaznih predpiše minister za prosveto s pravilnikom.
Učenke se ne smejo kaznovati s telesnimi kaznimi.
Učenke smejo kaznovati: učiteljica, razredničarka, razredni učiteljski zbor, upraviteljica in celotni učiteljski zbor.
Za najhujša kazniva dejanja se sme kaznovati učenka z izključitvijo iz vseh učiteljskih gospodinjskih šol za
vselej s sklepom najmanj dveh tretjin prisotnih Članov celotnega učiteljskega zbora.
Ta kazen je izvršna, ko ijo odobri minister za prosveto; kaznovani učenki pa se takoj zabrani nadaljnje pohajanje šole.
Ob uporabi te kazni je upoštevati ne samo kaznivo dejanje, ki ga je učenka storila, marveč tudi njeno učenje in vedenje poslednji dve leti.
Clen 23.
Državna gojenka, ki izkaže na koncu prvega polletja slab uspeh tudi le iz enega predmeta ali dobi neprimerno oceno za vedenje, preneha biti v drugem polletju državna gojenka.
V II., III. in IV. razredu smejo biti državne gojenke samo tiste učenke, ki so dovršile predhodni razred z najmanj prav dobrim uspehom in z odličnim vedenjem,
Clen 24.
O prevedbi učenk v višje razrede, ponavljanju razreda in opravljanju izpitov iz posameznih predmetov odloča razredni učiteljski zbor.
Clen 25.
Učenke, ki izkažejo na koncu leta iz vseh predmetov vsaj dober uspeh, prestopijo v višji razred.
Učenka, ki dobi slabo oceno iz dveh predmetov ali nezadostno oceno iz enega predmeta, opravlja popravni izpit iz teh predmetov konec meseca avgusta. Ce ga opravi, prestopi v višji razred, drugače razred ponavlja.
Razred se sme ponavljati samo enkrat.
Clen 26.
Ce učenka ni mogla biti ocenjena zaradi bolezni ali drugega opravičnegn vzroka, odloči razredni učiteljski zbor, ali naj opravlja izpit iz posameznih ali iz vseh predmetov konec meseca junija ali pa v času od dne 24. avgusta do dne 1. septembra. Ce opravlja učenka ta razredni izpit v mesecu avgustu, a ga ne opravi, ponavlja razred.
Clen 27.
Popravni izpit se opravlja v času od dne 24. avgusta do dne 1. septembra pred izpitnim odborom treh učiteljic. Odboru predseduje razredničarka, en član je predmetna učiteljica, drugi pa stalni član, ki ga določi upraviteljica.
Oceno uspeha določi odbor z večino glasov in jo vpiše v izpitni zapisnik.
Popravni izpit za učenke zadnjega razreda se oprav, lja v času med dnem 26. maja in dnem 1. junija.
Clen 28.
Učenke smejo imeti svoja društva za umsko, moralno, estetično, strokovno in zdravstveno izpopolnjevanje, toda nikakor ne na plemenski ali verski podstavi.
Delovanje teh društev je pod stalnim nadzorstvom šolske uprave. Društvena pravila odobruje minister za prosveto na predlog celotnega učiteljskega zbora.
Učenke ne smejo biti članice nobenega društva zunaj šole, razen tistih, ki jih minister za prosveto odobri.
Clen 29.
Nobena učenka ne sme stanovati zunaj šole.
Natančnejše predpise o ureditvi internata izda minister za prosveto,
Clen 30.
Po končanem šolanju opravljajo učenke učiteljskih gospodinjskih šol diplomski izpit.
Diplomski izpit je pismen, praktičen in usten.
Diplomski izpit se opravlja pred komisijo, sestavljeno iz odposlanca ministrstva za prosveto, šolske upraviteljice in učiteljic predmetov, iz katerih se izpit opravlja. Izpitu predseduje odposlanec ministra za prosveto, če je zadržan, pa upraviteljica.
Pravila o diplomskem izpitu predpisuje minister za prosveto.
Člen 31.
Učiteljice učiteljskih gospodinjskih šol so redne in honorarne.
Redne učiteljice so:
1. za znanstvene predmete upraviteljica, profesorice in suplentke;
2. za risanje in glasbo: profesorice, suplentke in učiteljice;
3. za ostale veščine: učiteljice;
4. vzgojiteljice.
Za vse učiteljice učiteljskih gospodinjskih šol veljajo predpisi zakona o uradnikih in predpisi te uredbe.
Honorarne učiteljice postavlja minister za prosveto po potrebi.
Člen 32.
Za upraviteljico učiteljske gospodinjske šole sme biti postavljena oseba, ki je opravila diplomski izpit filozofske ali kmetijsko-gozdarske fakultete (kmetijski odsek) naše univerze ali tej enake tuje visoke šole in tudi še:
1. opravila profesorski ali državni strokovni izpit;
2. imela uspeh pri učiteljskem delu ali v prosvetni stroki vobče;
3. izpolnjuje pogoje po zakonu o uradnikih za zvanje direktorja učiteljske šole.
Člen 33.
Za profesorico učiteljskih gospodinjskih šol sme biti postavljena profesorica srednje ali srednje strokovne šole, ki ima strokovno izobrazbo za predmet, ki naj ga predava, ali suplentka učiteljske gospodinjske šole po opravljenem profesorskem izpitu in dovršenih treh letih državne službe ali oseba, ki je opravila diplomski izpit kmetijsko-gozdarske fakultete (kmetijski odsek), profesorski izpit po določbah te uredbe In je dovršila tri leta državne službe.
Profesorski izpit je državni strokovni izpit. Ta izpit sme opravljati suplentka učiteljske gospodinjske šole, ki je delovala na šoli najmanj dve leti. Prav tako sme opravljati ta izpit tudi oseba, ki je opravila diplomski izpit kmetijsko-gozdarske fakultete (kmetijski odsek) in državni strokovni izpit svoje stroke; sme pa biti oproščena pri profesorskem izpitu opravljanja tistih predmetov, ki jih je opravljala pri državnem strokovnem izpitu svoje stroke.
Pravila o profesorskem izpitu predpiše minister za prosveto.
Člen 34.
Za suplentko znanstvenih predmetov se sme postaviti oseba, ki je opravila diplomski izpit filozofske ali kmetijsko-gozdarske fakultete (kmetijski odsek).
Clen 35.
Za suplentko risanja sme biti postavljena oseba, ki Je opravila zrelostni izpit srednje ali strokovne šole, do-
vršila učiteljski odsek (8 semestrov) umetniške akademije ali tej enake visoke šole ali umetniške šole v Beogradu in opravila zaključni (diplomski) izpit.
Za suplentko glasbe sme biti postavljena oseba, ki je opravila zrelostni izpit v srednji ali tej enaki šoli, dovršila učiteljski odsek (8 semestrov) glasbene akademije, konservatorija ali glasbene šole v Beogradu in opravila diplomski izpit.
Člen 36.
Za učiteljico veščin (domačega gospodinjstva) sme biti postavljena učiteljica gospodinjske šole, ki ima najmanj šest let učiteljske službe.
Za učiteljice veščin (risanja, glasbe in telovadbe) smejo biti postavljene učiteljice veščin srednjih ali strokovnih šol.
Za učiteljico veščin (ženskih ročnih del s tkanjem) sme biti postavljena učiteljica veščin srednje ali strokovne šole, ki je dovršila žensko strokovno učiteljsko šolo z diplomskim učiteljskim izpitom, opravila državni strokovni učiteljski izpit in ima najmanj 10 let učiteljske službe in enoletni tečaj za tkanje.
Člen 37.
Učiteljske gospodinjske šole imajo svojega stalnega šolskega zdravnika, ki poučuje obenem tudi higieno. Za stalnega šolskega zdravnika sme biti postavljen doktor vsega zdravilstva, ki je posebej usposobljen za šolsko higieno in ki mu izda ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje o tem potrdilo. Njegova plača se odreja po zakonu o uradnikih z dne 31. marca 1931.
Če ni stalnega zdravnika, se najame honoraren šolski zdravnik.
Dolžnost šolskega zdravnika je, da skrbi za zdravje učenk, da jih po vstopu v šolo pregleda, da nadzira higienske razmere v šoli in internatu, da pogostoma pregleda hrano učenk in da poroča o svojih opazbah upraviteljici. Zdravnik je dolžan priti na poziv upraviteljice v šolo. Enkrat na leto opravi zdravnik obvezni pregled šolskega služabništva kakor tudi ob njegovem vstopu v službo.
Šolski zdravnik daje obolelim učenkam prvo pomoč in jih zdravi ob manjši obolelosti; ob hujši obolelosti pa jih pošlje na bolniško ali specialno zdravljenje.
Zdravnik mora predložiti konec vsakega šolskega leta upraviteljici pismeno poročilo o stanju in gibanju zdravja učenk. To poročilo se natisne v šolskem poročilu.
Honorarnemu zdravniku se določi mesečna nagrada z odlokom ministra za prosveto glede na število učenk. Med velikimi šolskimi počitnicami se mu honorar ne izplačuje.
Člen 38.
Za vzgojiteljico odredi minister za prosveto eno izmed učiteljic šole.
Vzgojiteljici je dolžnost, da stalno nadzira učenke, njih delo in vedenje v internatu, da pazi, da se ravnajo učenke po predpisanih naredbah o delu in redu v internatu in da se sploh trudi, da učenke pod njenim nadzorstvom ob vsaki priložnosti družabno in kulturno napredujejo.
Člen 39.
Upraviteljica in učiteljice učiteljskih gospodinjskih šol se ocenjajo tako, kakor direktorji in učitelji srednjih m učiteljskih šol.
Natančnejše določbe o ocenjanju se predpišejo s pravilnikom.
Clen 40.
Učiteljice učiteljskih gospodinjskih šol so dolžne:
1. obravnavati učno snov svojih predmetov po predpisanem programu, vedno v zvezi s sočasnim stanjem v tem znanstvenem področju, in poučevati po vzgojnih in metodičnih zahtevah;
2. opravljati svoje ure redno in točno in se pripravljati nanje;
3. imeti vzorna predavanja po razporedu, ki ga določi upraviteljica;
4. pravilno ocenjevati uspeh vsake učenke;
5. voditi točno šolske dnevnike in druge predpisane knjige;
6. ravnati se po predpisanih učbenikih;
7. navajati učenke, kako se naj uspešno uče njih predmetov, in razvijati v njih samostojnost za delo;
8. varovati šolske stvari, knjige, učila in zbirke, ki jih upravljajo, in odgovarjati zanje;
9. nadomestovati po naredbi upraviteljice odsotne in bolne učiteljice;
10. pravočasno obvestiti ob bolezni ali drugi oviri upraviteljico o svojem izostanku in tega pozneje opravičiti;
11. redno prisostvovati sejam celotnega učiteljskega zbora in razrednega učiteljskega zbora;
12. udeleževati se ekskurzij in jih po potrebi tudi same prirejati, da se uvajajo učenke v pravilno poučevanje;
13. izven svojih rednih ur prisostvovati predavanjem učenk v vadnici iz svojih predmetov;
14. varovati službeno tajnost;
15. prisostvovati vsem praktičnim delom učenk iz svojih predmetov in skrbeti za njih pravilno in uspešno izvajanje;
16. biti člani nabavnih komisij za nabavo, če se za
to odredč;
17. izvrševati tudi druge naredbe šolskega oblastva, ki so oprte na zakon.
Clen 41.
Učiteljica je dolžna biti vzgled meščanske, verske, politične in kulturne strpnosti; zato se mora izogibati vsake akcije zasebnega ali javnega značaja, ki utegne dovesti do take nestrpnosti.
Učiteljice ne smejo biti članice organizacij, ki v katerem koli pogledu škodujejo namenom učiteljskih gospodinjskih šol, in se tudi ne baviti s posli, ki niso v skladu z učiteljskim poklicem. Ocena o tem pristoji ministru za prosveto.
Za opravljanje drugih poslov, razen učiteljskih, morajo predhodno dobiti odobritev ministra za prosveto.
Clen 42.
Učiteljice učiteljskih gospodinjskih šol imajo na teden tole število ur:
1. upraviteljica po potrebi do 5 ur;
2. profesorice znanstvenih predmetov po 18 ur; profesorice predmetov, iz katerih se dajejo pismene naloge (ali za katere je treba pripravljati eksperimente), kakor tudi tiste, ki imajo več ko 20 let učiteljske službe, smejo imeti po 2 uri manj, če to dopušča razpored ur;
3. suplentke znanstvenih predmetov prvi dve leti 6lužbe po 14 ur, pozneje pa kolikor profesorice;
4. profesorice in učiteljice veščin po 20 ur;
5.	suplentka risanja in glasbe in učiteljice ostalih veščin prvi dve leti službe po 15, potem pa po 20 ur.
V to število ur se všteva tudi praktično delo.
Po potrebi morajo prevzeti učiteljice tudi večje število ur, in sicer:
profesorice znanstvenih predmetov in suplentke največ po 3 ure na teden čez določeni maksimum;
profesorice in učiteljice veščin največ po 4 ure na teden.
Te ure se ne honorirajo. Razredničarka, delo upraviteljice in poslovodje se tudi ne smejo honorirati.
Prav tako se ne honorirajo učiteljski diplomski izpiti.
Pod število ur, določeno v tem členu, se sme odstopiti le zaradi potrebne porazdelitve predmetov na Učiteljice z odobritvijo ministrstva za prosveto.
Clen 43.
O prejemkih osebja učiteljskih gospodinjskih šol v naravi velja uredba o prejemkih civilnih državnih uslužbencev v naravi št. 68.000/1 z dne 26. septembra 1931, z izpremembami in dopolnitvami št. 200/1 z dne 26. januarja 1935.
Clen 44.
Minister za prosveto sme zaradi strokovnega izpopolnjevanja in upoznavanja šolskih razmer v drugih kulturnih državah odobriti učiteljicam potrebno odsotstvo s plačo, ali ne dalj ko za leto dni,
Clen 45.
Učiteljicam, ki potujejo med velikimi šolskimi počitnicami na znanstvene počitniške tečaje ali zaradi znanstvenega in strokovnega dela v državi ali v inozemstvu* da minister za prosveto lahko podporo, kolikor je ta vnaprej odobrena s proračunom.
Clen 46.
Stalno in neposredno upravlja šolo in internat upraviteljica. Njeni pomožni organi so: celotni učiteljski zbor, razredni učiteljski zbor, razredničarke, vzgojiteljice, reži-serka-blagajničarka, gospodarica-skladiščnica in šolski zdravnik.
Clen 47.
Dolžnost upraviteljice učiteljske gospodinjske šole je:
1. voditi ves zavod in vse naprave, ki so pridodane po uredbi, pravilnikih in naredbah ministra za prosveto, in dajati učiteljicam nova pravila, razpise in naredbe na znanje;
2. usmerjati na najuspešnejši način izobraževanje in vzgajanje učenk na naloge, navedene v členu 1. te uredbe;
3. skrbeti za pravilno izvajanje učnega programa in natančno opravljanje ur po razporedu;
4. sklicevati strokovne učiteljske konference in jim predsedovati; določati na teh konferencah sporazumno s strokovnimi učiteljicami učni postopek za vsak predmet in razred in določati splošno merilo za ocenjanje učenk; skrbeti za opravljanje vzornih predavanj, določati njih razpored in imeti po opravljenem predavanju s predavateljico in učiteljicami sorodnih strok, ki so prisostvovale predavanju, skupno konferenco, da se sporočijo predavateljici morebitne pripombe in se zasliši o tem;
5. prisostvovati kar najpogosteje uram učiteljic in jim dajati potrebna navodila za uspešno delo, nadzirati po poročilih razrednega učiteljskega zbora delo učenk v vseh razredih in ukrepati vse, česar je treba, da se uspeh zboljša;
6. skrbeti, da se zalagajo šole z vsemi potrebnimi učili in materialnimi potrebščinami;
7. uvajati nove učiteljice v službo in jim dajati vsa potrebna navodila;
8. skrbeti za popolnjevanje praznih učiteljskih mest in odrejati nadomestovanje odsotnih in bolnih učiteljic;
9. sklicevati seje celotnega učiteljskega zbora in razrednih učiteljskih zborov in jim predsedovati;
10. prisostvovati poslovanju celotnega učiteljskega zbora, skrbeti, da se njegove seje redno opravljajo, in določati izmed rednih učiteljic eno za stalno poslovodij in jo;
11. voditi vpisovanje učenk;
12. skrbeti za izvajanje razporeda vseh izpitov;
13. ocenjati delo in vedenje učiteljic;
14. nadzirati šolske zgradbe, zbirke in knjižnice in jih oskrbovati po odrejenih učiteljicah v smislu predpisanih pravil;
15. opravljati šolsko dopisovanje s svojim podpisom in hraniti pečat, službene spise in šolske upravne knjige;
16. odrejati razredničarke, poslovodkinjo, knjižničarke, čuvarke zbirk, priprav in učil in ostalega internatskega inventarja in odrejati učiteljice, ki naj prisostvujejo sejam društev učenk;
17. odrediti v začetku vsakega leta izmed učiteljic 8 člane komisije, ki naj opravljajo nabave in overjajo račune;
18. predpisovati razpredelnico za obroke hrane, ki jo predlaga v odobritev ministrstvu za prosveto, z učiteljico kuhanja in domačega gospodinjstva in z reditelji-cami pa vnaprej določati jedilni list za teden dni;
19. odrejati kot nakazovalka II. stopnje (§ 87. pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih) izmed učiteljic režiserko-blagajničarko in gospodarico-skladiščnico;
20. sprejemati in odpuščati služabništvo in ostalo delovno osebje;
21. predlagati konec I. polletja ministrstvu za prosveto 'poročilo o uspehu učenk in o materialnem stanju šole, po končanem šolskem delu pa poročilo, ki naj poleg podatkov o delu in uspehu obsega tudi zaključni račun o vseh prejemkih in izdatkih za vse šolsko leto;
22. upravljati šolsko imovino in razporejati na določene namene vsote, dodeljene ji od pristojnega nakazo-valca; pobirati posebne šolske dohodke in opravljati izdatke po pravilniku iz člena 6. te uredbe;
23. skrbeti skupaj s predmetno učiteljico in gospodarico za umno obdelovanje šolskega posestva, vestno pobiranje in upravljanje donosov in vpisovanje v splošno skladiščno knjigo in knjigo donosov posestva;
24. izvrševati naredbe nadrejenih oblastev, ki so oprte na zakon.
Člen 48.
Celotni učiteljski zbor sestavljajo upraviteljica in vse redne učiteljice učiteljske gospodinjske šole iz člena 31. te uredbe.
Po potrebi sme pozvati upraviteljica šolskega zdravnika, honorarne učitelje in učiteljice vadnice, da prisostvujejo sejam celotnega učiteljskega zbora brez pravice odločanja.
Člen 49.
Celotni učiteljski zbor se shaja na poziv upraviteljice v času, ko učiteljice nimajo ur. Upraviteljica mora sklicati celotni učiteljski zbor najmanj trikrat vsako polletje.
Člen 50.
Celotnemu učiteljskemu zboru predseduje upraviteljica, če je zadržana, pa po Činu najvišja učiteljica.
Člen 51.
Celotni učiteljski zbor sklepa z večino glasov; ob enaki razdelitvi glasov odloča glas predsednice.
Vse storjene sklepe v celotnem učiteljskem zboru podpišejo vsi prisotni člani, upraviteljica pa jih izvrši.
Če upraviteljica misli, da nasprotuje sklep zakonskemu predpisu, ali če se vobče ne strinja s sklepom, ga predloži pred izvršitvijo ministru za prosveto, da o tem odloči.
Če se ne strinja učiteljica s kakim sklepom zbora, lahko odda in obrazloži svoje odločeno mnenje v zapisniku pri seji sami.
Člen 52.
Dolžnost celotnega učiteljskega zbora je:
1. določati ukrepe za pospeševanje pouka in vzgoje;
2. razporejati po predlogu upraviteljice predmete na učiteljice po njih strokah;
3. določati razpored predmetov na dni in ure;
4. poslušati konec polletja poročila razredničark o stanju in napredovanju učenk njih razredov in odrediti ob tej priliki, po potrebi pa tudi že prej, ukrepe za poboljšanje in vzgajanje;
5. določati razpored izpitov in odrejati člane izpitnih odborov;
6. predlagati načrt za večje ekskurzije učenk;
7. izrekati kazni nad učenkami po disciplinskih pravilih;
8. predlagati nabavo knjig in učil;
9. podajati ministru za prosveto predloge o vsem, kar služi povzdigi šole;
10. opravljati tudi vse ostale posle, ki so mu naloženi s to uredbo.
Za spisovanje zapisnika izvoli celotni učiteljski zbor eno učiteljico izmed sebe.
Člen 53.
Vsak razred ima svojo razredničarko, ki jo odreja upraviteljica.
Za razredničarko se odreja učiteljica, ki je po svojih lastnostih najpripravnejša za to službo. Po možnosti mora imeti tudi najvišje število ur v svojem razredu.
Člen 54.
Razredničarki je dolžnost;
1. skrbeti za vsestransko izobraževanje učenk v svojem razredu;
2. obiskovati ure drugih učiteljic v svojem razredu, da se upozna z delom in uspehom učenk;
3. vzdrževati po možnosti zvezo z roditelji učenk;
4. skrbeti za redno in pravilno spisovanje šolskega dnevnika in vpisnice.
Natančnejše določbe o opravljanju dolžnosti razredničark predpiše minister za prosveto.
Člen 55.
Razredni učiteljski zbor sestavljajo razredničarka in vse učiteljice tega razreda.
Razredni učiteljski zbor se shaja v času, ko ni pouka, na poziv upraviteljice. Razrednemu učiteljskemu zboru predseduje upraviteljica, če je zadržana, pa razredničarka.
Seje razrednega učiteljskega zbora so redne in izredne. Redne seje so konec vsakega meseca, izredne pa po potrebi.
Clen 56.
Razredni učiteljski zbor se bavi na svojih sejah s temile posli:
1. išče pota za kar najuspešnejši pouk in boljše vzgajanje svojega razreda;
2. določa način, kako naj vse učiteljice v učnem in vzgojnem pogledu enako ravnajo z učenkami in vzdržujejo zvezo in enotnost vsega pouka, in tako zagotove s skladnim delom boljši uspeh;
3. določa konec polletja ocene glede uspeha in vedenja;
4. določa razpored šolskih pismenih nalog;
0. izreka kazni po disciplinskih pravilih;
6. sklepa o prestopu učenk v višji razred;
7. opravlja vse ostale posle, ki so mu naloženi po tej uredbi.
Clen 57.
Razredni učiteljski zbor sklepa z večino glasov. Če sO glasovi enako razdeljeni, odloči glas predsednice. Kdor se ne strinja s sklepom zbora, sme takoj vpisati v zapisnik svoje odločeno mnenje. Razredničarka poroča upraviteljici o delu vsake seje, kateri upraviteljica ui prisostvovala.
Člen 58.
Letne ocene predlaga predmetna učiteljica, določi jih pa razredni učiteljski zbor z večino glasov, ne da bi jih pa določal aritmetično iz polletnih ocen, pač pa upoštevaje splošni uspeh učenk v šoli. Če se razdele glasovi pri glasovanju enako, odloči glas predmetne učiteljice.
Člen 59.
Pri vsaki učiteljski gospodinjski šoli je vadnica, ki služi za praktično urjenje učiteljskih pripravnic. Po možnosti bodi vadnica na istem dvorišču z učiteljsko šolo, toda v posebnem poslopju.
Vadnica je urejena internatsko kot stalen petmesečen gospodinjski tečaj in se opravlja pouk po učnem načrtu in programu takih tečajev.
Minister za prosveto sme zaradi pedagoških raziska-vanj in novih šolskih poskusov dopustiti odstopke od predpisanega učnega načrta in programa in dovoliti večjo svobodo pri ureditvi vadnice.
Vadnica ima na leto 2 tečaja: prvi se začne dne
25.	avgusta, konča pa dne 25. januarja; drugi se začne dne 1. februarja, konča pa dne 30. junija.
Za učiteljice vadnice se postavljajo učiteljice gospodinjskih šol ali tečajev, ki so se posebno odlikovale s svojim delom in imajo najmanj pet let Službe. Mnister za prosveto postavi eno izmed njih za upraviteljico vadnice.
Za vadnico veljajo vsi predpisi te uredbe o stalnih gospodinjskih tečajih, kolikor niso izpremenjeni z določbami tega člena.
III.	Gospodinjske šole.
Člen 60.
Naloga gospodinjskih šol je dvoja:
1. vzbujajo naj zanimanje deklet za domače delo. krepijo naj njih voljo in čustvo dolžnosti za dom in vzgoje
v njih občutek potrebe za zdravejšim, lepšim in udobnejšim življenjem, t. j. za kulturnim preporodom rodbine;
2.	dajejo naj dekletom za življenje potrebno izobrazbo, ki jih usposablja za poučene, spretne in dobre gospodinje, žene in matere, koristne člane družbe in vrle državljanke.
Člen 61.
Gospodinjske šole so lahko državne, samoupravne ali zasebne.
Državne šole so tiste, za katerih vzdrževanje trpi država materialne in osebne stroške, razen stroškov po členu 65.
Samoupravne šole so tiste, za katerih vzdrževanje trpi banovina ali občina vse stroške, razen stroškov iz člena 65.; osebne stroške za učiteljice pa lahko trpi tudi država.
Zasebne šole so tiste, za katerih vzdrževanje trpijo ustanove, zasebna društva ali posamezniki vse stroške; osebne stroške za učiteljice pa trpita lahko tudi država ali banovina.
Državne šole otvanja minister za prosveto; samoupravne in zasebne šole se smejo otvarjati samo po odobritvi ministra za prosveto.
Vse te šole smejo imeti dva tipa:
a) za mestna dekleta;
b) za vaška dekleta.
Člen 62.
'Vrhovno upravo in nadzorstvo nad gospodinjskimi šolami vrši minister za prosveto neposredno ali posredno.
Natančnejše določbe o upravi in nadzorstvu predpiše minister za prosveto s pravilnikom.
Člen 63.
Gospodinjske šole morajo imeti po svojem šolskem tipu prikladna poslopja s potrebnimi prostori, inventarjem, zemljiščem in dr., kar predpiše minister za prosveto natančneje s pravilnikom.
Clen 64
Vsaka državna in samoupravna gospodinjska šola ima svoj pečat z državnim grbom, nazivom šole in imenom kraja, sreza in banovine, kjer je. Obliko in napis pečata zasebnih gospodinjskih šol odobruje minister za prosveto.
Člen 65,
Za napravo državne in samoupravne gospodinjske šole mora dati upravna občina: poslopje, zemljišče za šolo, šolsko dvorišče in vrt, za šole z vaškimi učenkami pa tudi še 3 do 5 hektarov zemlje za obdelovanje, ki mora ležati ob poslopju samem ali pa v neposredni bližini. Če nima občina take zemlje, ijo sme odkupiti po zakonu o razlaščanju zemljišč. Upravna občina mora izpolniti prednje pogoje, če zahteva sama, naj se otvori šola. Dohodek zemljišča gre šoli in služi za njeno vzdrževanje.
Člen 66.
Za postavitev šolskih poslopij za državne šole sme dajati po potrebi minister za prosveto podpore iz sredstev, odobrenih s proračunom za potrebe gospodinjskih šol in tečajev. Za postavitev samoupravnih šol sme dajati podpore tudi banovina.
Clen 67.
Državne gospodinjske šole se vzdržujejo iz kreditov, ki se določijo za ta namen v proračunu državnih raz-hodkov (razdelek ministrstva za prosveto). Razen tega se vzdržujejo tudi še iz posebnih šolskih dohodkov, kamor spadajo: vplačila učenk, donos posestva v prirodninah in denarju in drugi dohodki, ki se dajejo šolam na razpolago.
Vzdrževanje šol iz kreditov, ki se določijo za ta namen v proračunu državnih razhodkov (razdelek ministrstva za prosveto), se vrši po predpisih zakona o državnem računovodstvu in po predpisih, izdanih na podstavi tega zakona; posebni šolski dohodki pa se uporabljajo po pravilniku, ki ga predpiše minister za prosveto soglasno z ministrom za finance. Z istim- pravilnikom se predpišejo tudi navodila, kako je gospodariti s šolsko imovino.
Za samoupravne gospodinjske šole predpiše ban podobne določbe.
Člen 68.
Gospodinjske šole so lahko z internatom ali brez internata.
Kaj vse naj imajo šole te ali one vrste glede nepremičnega in premičnega inventarja, predpiše za državne šole minister za prosveto, za samoupravne pa ban. Ureditev zasebnih šol odobruje minister za prosveto.
Člen 69.
Gospodinjske šole so enoletne; po potrebi pa se smejo otvarjati tudi šole z daljšim trajanjem šolanja, o čemer odloči minister za prosveto. Pouk v enoletnih šolah traja 10 mesecev, od dne 1. februarja do dne 1. decembra; če pa je šolanje daljše, določi čas trajanja pouka minister za prosveto z odlokom.
Minister za prosveto odredi, ob katerih praznikih ni pouka. Ob sobotah popoldne ne sme biti ne rednih predavanj ne dela v šoli in zunaj šole, razen ob posebni potrebi.
člen 70.
V gospodinjskih šolah se poučujejo tile predmeti:
1. srbskohrvatsko-slovenski jezik;
2. narodna zgodovina z zemljepisom s posebnim ozirom na važnejše točke kulturnega razvoja našega naroda in njegove ekonomske razmere;
3. računstvo;
4. fizika in kemija iz vsakdanjega življenja;
5. higiena;
6. domače gospodinjstvo;
7 osnove kmetijstva (poljedelstvo, živinoreja, vrtnarstvo, cvetličarstvo, sadjarstvo perutninarstvo, mlekarstvo, čebelarstvo in svilarstvo);
8 ženska ročna dela s tkanjem;
9 rodbinska in družabna vzgoja;
10. telesna vzgoja;
11. glasba s petjem;
12. risanje.
Kateri teh predmetov se naj poučujejo v šolah vaškega tipa, kateri pa v šolali mestnega tipa, predpiše minister za prosveto za vsak tip posebej.
Minister za pros\elo dovoli lahko po potrebah posameznih kra.iin da se uvedejo novi predmeti ali opuste določeni predmeti.
Člen 71.
Minister za prosveto predpiše učni načrt in program posebej za šole vaškega in posebej za šole mestnega tipa.
Pouk mora biti nazoren in v zvezi s praktičnimi deli, priravnan razmeram ih življenjskim potrebam dotičnega kraja, lahko dostopen in razumljiv. Prirejen mora biti tako, da vzbuja pri učenkah veselje do samostojnega praktičnega dela in jih uči varčnosti, preprostosti in spoštovanja dobrih izročil.
Učiteljice si morajo prizadevati, da sta izobraževanje in vzgajanje med seboj najože povezani. Zato morajo vzgajati predvsem s svojo osebnostjo.
Redni pouk se izpopolnjuje po možnosti s knjižnicami, društvenimi prireditvami, poučnimi ekskurzijami in razstavami
Člen 72.
V gospodinjske šole se sprejemajo dekleta, ki so dovršila najmanj osnovno šolo, so telesno dovolj razvita, zdrava, dobrega vedenja, niso starejša od 20 in ne mlajša od 15 let.
Člen 73.
V državne gospodinjske šole se sprejemajo učenke po razpisanem natečaju, potem ko je določil minister za prosveto število učenk, ki se naj sprejme v vsako šolo. Natečaj razpisuje upraviteljica šole. Predpisno kolkovane prijave se vlagajo pri upravi šole od dne 1. decembra do dne 1. januarja. Prijavi je treba priložiti: izpričevalo o šolanju, krstni (rojstni) list, potrdilo o vedenju in da niso poročene, od občine overjeno pismeno zavezo roditelja, varuha (skrbnika) ali starešine zadruge, da ostane v šoli do konca pouka.
Prijavljene učenke izbere celotni učiteljski zbor v času od dne 1. do dne 5. januarja tako, da izbere izmed prijavljenih učenk najboljše.
Uprava šole obvesti takoj izbrane učenke o sprejemu in jih opozori, da morajo biti brezpogojno dne 30. januarja v šoli zaradi zdravniškega pregleda in prinesti s seboj potrebno obleko, obutev in perilo, predpisano z natečajem.
Seznam potrebnih stvari predpiše minister za prosveto.
V državnih šolah z internatom dobivajo učenke stanovanje, kurjavo, razsvetljavo in hrano, v šolah brez internata pa samo kosilo. Kaj naj dobivajo učenke v samoupravnih šolah, predpiše ban.
Število in način sprejemanja učenk v samoupravnih šolah predpiše ban, v zasebnih pa upraviteljica šole.
Člen 74.
Učenke, za katere se z zdravniškim pregledom ugotovi, da niso telesno zadostno razvite ali da imajo bolezen, ki bi jih ovirala pri delu ali bila nevarna drugim učenkam, se ne sprejmejo v šolo. Sprejete učenke se vpišejo po opravljenem zdravniškem pregledu v šolo.
Člen 75.
Znesek mesečnega vplačila za šolanje v državnih gospodinjskih šolah določi minister za prosveto, za samoupravne šole pa ban. Učenke siromašnega stanja se smejo sprejemati v državne in samoupravne šole brez dolžnosti mesečnega vplačevanja za vzdrževanje.
Natančnejše določbe, kako se sprejemajo brezplačne učenke in plačuje vzdrževanje, predpiše za državne šole minister za prosveto, za samoupravne pa ban.
Člen 76.
Uspeh učenk iz posameznih predmetov, praktičnih del in vedenja se ocenja vse šolsko leto; na koncu pouka pa se vpišejo ocene v vpisnico.
Oceno uspeha iz posameznih predmetov in praktičnih del daje predmetna učiteljica, oceno vedenja pa učiteljski zbor.
Uspeh se ocenja z ocenami: odlično (5), prav dobro (4), dobro (3), slabo (2) in nezadostno (1).
Vedenje učenk se ocenja z ocenami: odlično (5), prav dobro (4), dobro (3) in slabo (1).
Člen 77.
Določbe o vedenju učenk, o kaznih, o načinu kaznovanja in o notranjem delu in redu v gospodinjskih šolah predpiše minister za prosveto s posebnim pravilnikom.
Telesna kazen je prepovedana.
Člen 78.
Učenka, ki med šolskim letom huje oboli za boleznijo, ki bi jo resno ovirala pri delu ali bila nevarna drugim učenkam, preneha biti učenka.
Učenka, ki zboli za kronično ali lažjo boleznijo, se sme po zdravniškem mnenju začasno pustiti domov na okrevanje, nakar se vrne v šolo. To okrevanje ne sme trajati več ko dva meseca.
Člen 79.
Konec šolskega leta (od dne 20. do dne 30. novembra) se opravlja na vsaki gospodinjski šoli izpit, ki je javen.
Izpitom v državni in zasebni šoli predseduje odposlanec ministra za prosveto, v samoupravni pa banov odposlanec. Če je odposlanec zadržan, predseduje upraviteljica šole.
Izpit je teoretičen in praktičen. Ob času izpitov priredi šola tudi tridnevno javno razstavo del učenk in objavi to prebivalstvu vsega kraja.
Natančnejše določbe o izpitu in razstavi se predpišejo s pravilnikom.
Člen 80.
Po opravljenem izpitu se izdajo učenkam izpričevala o dovršeni šoli. Obrazec za izpričevalo predpiše minister za prosveto.
Člen 81.
Učiteljice gospodinjskih šol so:
1. upraviteljica;
2. učiteljice gospodinjskih šol;
3. honorarne učiteljice.
i
Člen 82.
Za upraviteljico državne gospodinjske šole odredi minister za prosveto, za samoupravne pa ban, eno izmed učiteljic te šole, ki je dovršila učiteljsko gospodinjsko šolo, ima najmanj osem let učiteljskega dela, je opravila praktični učiteljski izpit in se je pri delu odlikovala.
Člen 83.
Za učiteljice gospodinjskih šol smejo biti postavljene samo učiteljice gospodinjskih tečajev, ki so dovršile učiteljsko gospodinjsko šolo z diplomskim izpitom, opravile praktični učiteljski izpit in imajo najmanj pet let učiteljske službe.
Učiteljice gospodinjskih šol, postavljene v breme državnega proračuna, so državne uradnice in imajo položaj in vse pravice državnih uradnikov po zakonu o uradnikih z dne 31. marca 1931; tiste pa, ki-so postavljene v breme samoupravnih proračunov, so samoupravne uradnice.
Honorarne učiteljice postavlja minister za prosveto po potrebi.
V zasebnih šolah smejo delovati po odobritvi ministra za prosveto kot učiteljice tudi absolvirane učenke »Za-grebačke domačinske škole« in :> Višje gospodinjske šole dr. Kreka« v Šiški-Ljubljana.
Učiteljice, ki so državne uradnice in ki jih dodeli minister za prosveto na delo samoupravnim ali zasebnim šolam, nimajo pravice do dnevnic za delo zunaj stalnega službenega kraja.
Člen 84.
Učiteljice gospodinjskih šol z internatom, ki stanujejo v šoli, imajo brezplačno stanovanje, hrano, kurjavo in razsvetljavo v šolskem internatu.
V šolah brez internata imajo brezplačno stanovanje, kurjavo, razsvetljavo in kosilo, kadar je pouk na šoli.
Mož, otroci in sorodniki učiteljice nimajo pravice stanovati v šolskem internatu.
Poročene učiteljice, ki stanujejo zunaj šole, imajo pravico do brezplačne hrane v šoli; ne morejo je pa v kakršni koli obliki nositi iz šole.
Učiteljice imajo pravico samo do tiste hrane, ki se pripravlja za učenke.
Člen 85.
Učiteljice so dolžne:
1. obravnavati z učenkami vestno In z vdanostjo snov svojega predmeta po predpisanem učnem načrtu in programu;
2. prisostvovati vsem praktičnim delom učenk iz svojih predmetov in skrbeti za njih pravilno in uspešno opravljanje;
3. vestno in pravilno ocenjati uspeh učenk iz pouka kakor tudi njih vedenje;
4. biti učenkam vzgled s svojim življenjem in vedenjem v šoli in zunaj šole in vzdrževati ugled šole na dostojni višini;
5. se vesti z učenkami kot starejši člani dobro vzgojene rodbine;
6. podpirati druga drugo v skupnem delu, živeti v; slogi in vzajemni spoštljivosti;
7. izvrševati naredbe upraviteljice šole in drugih šolskih oblastev, če so oprte na zakon;
8. udeleževati se dela učiteljskih zborov;
9. varovati pod odgovornostjo šolsko imovino in njim poverjene kabinete in inventar;
10. redno in vestno voditi šolske knjige in dodeljeni jim inventar;
11. opravljati službo v zavodu in ne odhajati iz zavoda brez predhodne odobritve upraviteljice šole;
12. se udeleževati šolskih ekskurzij in slavnosti;
13. nadomestovati bolne in odsotne učiteljice po na-redbi upraviteljice šole;
14. stanovati v šoli, če niso poročene; poročenim pa ni treba stanovati v šoli.
Člen 86.
Dolžnost upraviteljice je:
1. odgovarjati za celotno delovanje in ureditev v poverjeni ji šoli;
2. paziti, da prihajajo vse učiteljice redno v službo in da se ravnajo pri delu po predpisanih učnih načrtih in razporedih, programih in navodilih kakor tudi da se priravna pouk kar le moči življenjskim razmeram učenk, njih stanu in njih poklicu;
3. skrbeti, da izpolnjujejo učiteljice in učenke vestno svojo dolžnost in da so med seboj v dobrem razmerju in slogi, kakor v rodbini; ukrepati vse, česar je treba, če ne opravljajo učiteljice dolžnosti pravilno, in poročati o vsem ministru za prosveto;
4. pravočasno objavljati vpisovanje učenk;
5. porazdeljevati sporazumno z učiteljskim zborom predmete na učiteljice in pri tem skrbeti, da so vse učiteljice glede na število teoretičnih in praktičnih ur kakor tudi glede drugih obveznosti kar moči enakomerno z delom obremenjene;
6. opravljati neposredno nadzorstvo nad potikom in celotnim delom v šoli. To nadzorstvo opravlja s pogostim hospitiranjem pri praktičnih in teoretičnih urah svojih učiteljic in vpisuje to v dnevnik;
7. biti v razmerju do učiteljic taktna in korektna in popolnoma nepristranska;
8. skrbeti za nadomestovanje bolnih in odsotnih učiteljic in jih tudi sama nadomestovati;
9. poročati ministru za prosveto o vseh izpremembah pri učiteljicah;
10. odobrovati učiteljicam po potrebi odsotstvo do treh dni;
11. sklicevati učiteljski zbor, mu predsedovati in voditi njegovo poslovanje in izvrševati njegove sklepe; poročati o važnejših sklepih ministru za prosveto in ustaviti, če je po njenem mnenju sklep nezakonit, njegovo izvršitev in takoj poročati ministru za prosveto zaradi odločitve:
12. podajati sporazumno z učiteljskim zborom ministru za prosveto predloge za večje poučne ekskurzije učenk ali zaradi spoznavanja domovine in prebivalstva:
13. organizirati krajše šolske izlete v poučne in vzgojne namene;
14. skrbeti za prirejanje šolskih razstav;
15. pošiljati pravočasno ministru za prosveto poročila o začetku in koncu dela in številu učenk v začetku in oh koncu šolskega leta;
16. moralno in materialno odgovarjati za vso šolsko imovino:
17. upravljati šolsko imovino in razporejati na določene namene vsote, dodeljene od pristojnega nakazo-valca; pobirati posebne šolske dohodke in opravljati iz datke po pravilniku iz člena 67. te uredbe;
18. skrbeti za umno obdelovanje šolskega posestva, vestno pobirati in upravljati donose posestva in jih vpisovati, razen v občno skladiščno knjigo, tudi še v knjigo donosov posestva;
19. predlagati konec vsakega šolskega leta ministru za prosveto poročilo o stanju in izpremembah celotne šolske imovine;
20. sestavljati sporazumno z učiteljicami obrazložen proračun razhodkov za vzdrževanje šole in ga predlagati v odobritev ministru za prosveto;
21. skrbeti za zdravstvene pogoje v šoli in za zdravje učenk in njih pregled;
22. sprejemati in odpuščati služabništvo;
23. opravljati dopisovanje z vsemi oblastvi;
24. skrbeti za dopolnjevanje kabinetov in knjižnice in za ostalo zalaganje šole;
25. uvajati učiteljice v službo, jim pravočasno priobčevati naredbe šolskih in drugih oblastev in skrbeti za njih izvrševanje;
26. overjati s svojim podpisom predajo in prevzem kabineta ali dela inventarja med učiteljicami;
27. predlagati'po zaslišanju učiteljskega zbora minir stru za prosveto vsake tri mesece po predpisanem obrazca poročilo o stanju svoje šole, o njenem delu, uspehu in razmerah, ob katerih deluje, svoja opažanja in pripombe kakor tudi predloge za povzdigo pouka in šole;
28. predlagati ob koncu šolskega leta izčrpno poročilo in pregled o celotnem šolskem delu;
29. izvrševati naredbe nadrejenih oblastev, ki so oprte na zakon.
Člen 87.
Dolžnost upraviteljice se prevzema in predaja zapisniško vpričo učiteljic.šole. Zapisnik podpišejo vsi na-vzočni, piše se pa v štirih enakih primerkih; eden je za šolo. po eden za prejšnjo in za sedanjo upraviteljico in eden za ministrstvo za prosveto.
Člen 88.
Odsotno upraviteljico nadomestuje po Činu najvišja učiteljica
Člen 89.
Učiteljski zbor sestavljajo upraviteljica in učiteljice
šole.
Zbor ima praviloma sejo vsak mesec enkrat, po potrebi pa tudi večkrat.
Upraviteljica sklicuje in vodi seje. Sklepa se z večino glasov. Ob enaki razdelitvi glasov odloča glas upraviteljice.
Važnejše sklepe Pčiteljskega zbora predloži upraviteljica ministru za prosveto.
Člen 90.
Učiteljski zbor opravlja tele posle.
1 sporazumeva se o enakem postopku vseh učiteljic glede vzgajanja učenk in vzdrževanja reda v šoli;
2. sporazumeva se o metodičnem postopku in vzdrževanju zveze in enotnosti pri pouku;
3. izvaja po dogovoru izlete in tekme učenk, šolske slavnosti, zabave in pod.;
4. predlaga nabavo potrebnih učil, knjig za knjižnico, oprave in pod.;
5. skrbi za napredek šole in varuje njen ugled;
6 prireja po možnosti roditeljske sestanke (večere) v šoli zaradi tesnejše zveze med šolo in domom.
Na sejah se piše zapisnik.
IV.	Gospodinjski tečaji.
Člen 91.
Gospodinjskim tečajem je naloga usposabljati svoje učenke za razumno, napredno in strokovno voditev mestnega ali vaškega domačega gospodinjstva in jih pripravljati za dobre, spretne in poučene gospodinje in matere.
Člen 92.
Gospodinjski tečaji so lahko državni, samoupravni ali zasebni.
Državni tečaji so tisti, za katerih vzdrževanje trpi država osebne in materialne stroške (razen stroškov, določenih v členu 96. te uredbe).
Samoupravni tečaji so tisti, za katerih vzdrževanje trpi banovina ali občina stroške (razen stroškov iz člena 96. te uredbe); osebne stroške za učiteljice pa trpi razen banovine lahko tudi država.
Zasebni tečaji so tisti, za katerih vzdrževanje trpijo ustanove, zasebna društva ali posamezniki vse stroške; osebne stroške za učiteljice pa lahko trpi tudi država ali banovina.
Državne tečaje otvarja minister za prosveto, samoupravne pa ban. O otvoritvi samoupravnega tečaja mora ban takoj poročati ministru za prosveto. Zasebni tečaji se otvarjajo po odobritvi ministra za prosveto.
Vsi ti tečaji imajo lahko dva tipa;
a) za mestna dekleta in žene;
b) za vaška dekleta in žene.
Člen 93.
Gospodinjski tečaji so pod neposredno ali posredno vrhovno upravo in nadzorstvom ministrstva za prosveto.
Natančnejše določbe o upravi in nadzorstvu predpiše minister za prosveto s pravilnikom.
Člen 94.
Gospodinjski tečaji morajo imeti prikladna poslopja s potrebnimi prostori, inventarjem, zemljiščem in pod., kakršen je pač tečaj, kar predpiše minister za prosveto natančneje s pravilnikom.
Člen 95.
Vsak državni in samoupravni gospodinjski tečaj ima svoj pečat z državnim grbom, nazivom tečaja in imenom kraja, sreza in banovine, kjer je. Obliko in napis pečata zasebnih tečajev odobruje minister za prosveto.
Člen 96.
Za otvoritev državnega ali samoupravnega gospodinjskega tečaja je upravna občina dolžna dati poslopje s potrebnimi prostori, dvoriščem in vrtom, kurjavo, razsvetljavo in prevoz inventarja, če zahteva, naj se tečaj otvori.
Člen 97.
Vsako proračunsko leto se zagotovi z državnim proračunom potrebna vsota za vzdrževanje državnih gospodinjskih tečajev.
Člen 98.
Gospodinjski tečaji so lahko stalni ali potovalni.
Stalni tečaji so tisti, ki se prirejajo stalno v istem kraju. Smejo biti urejeni z internatom ali brez internata.
V enem srezu sme biti samo en stalni državni tečaj, in sicer dokler ni mogoče otvoriti v tem srezu državno gospodinjsko šolo. Ta utesnitev ne velja za samoupravne, in zasebne tečaje.
Potovalni tečaji so tisti, ki se prirejajo tam, kjer se pokaže potreba. V istem kraju smeta biti istočasno dva nestalna tečaja, pa tudi več.
Člen 99.
Državni stalni gospodinjski tečaji se vzdržujejo iz kreditov, ki se določijo za ta namen v proračunu državnih razhodkov. Razen tega se vzdržujejo tudi še iz posebnih šolskih dohodkov, kamor spadajo: dohodki s posestva v prirodninah in denarju kakor tudi drugi dohodki, ki se dajo tečajem na razpolago.
Vzdrževanje tečajev iz kreditov, ki se določijo za ta namen v proračunu državnih razhodkov, se opravlja po predpisih zakona o državnem računovodstvu in po predpisih, izdanih na podstavi tega zakona; posebni dohodki pa se uporabljajo po pravilniku, ki ga predpiše minister za prosveto soglasno z ministrom za finance. Z istim pravilnikom se predpišejo tudi navodila, kako je gospodariti z imovino tečaja.
Podobne določbe za samoupravne stalne gospodinjske tečaje predpiše ban.
Člen 100.
Minister za prosveto sme kadar koli gospodinjski tečaj zapreti, če ugotovi, da njegov ustroj in delo nista v skladu s predpisi te uredbe.
Člen 101.
Pouk v vseh gospodinjskih tečajih traja tri ali pet mesecev.
Člen 102.
V gospodinjskih tečajih se poučujejo tile predmeti:
1. srbskohrvatsko-slovenski jezik;
2. najvažnejše stvari iz zgodovine Jugoslovanov in zemljepis Jugoslavije; •
3. računstvo;
4. prirodopis;
5. higiena;
6. domače gospodinjstvo;
7. osnove kmetijstva;
8. ženska ročna dela s tkanjem;
9. rodbinska in družabna vzgoja.
Nepismene učenke se morajo naučiti v vsakem tečaju ' tudi pisanja.
Po potrebi posameznih krajin sme minister za prosveto dovoliti odstopke od določenih predmetov in uvedbo novih predmetov.
Člen 103.
Minister za prosveto predpiše učni načrt in program za vse tečaje.
Pouk mora biti v vseh tečajih nazoren in v zvezi s praktičnimi deli, priravnan razmeram in življenjskim potrebam dotičnega kraja, dostopen prejšnjemu šolanju, kulturnemu stanju in poklicu učenk.
Člen 104.
V gospodinjske tečaje se sprejemajo samo zdrava in telesno dovolj razvita dekleta in žene od 15 do 30 let starosti, nravno neoporečne, ne glede na pismenost.
Pri vpisovanju v tečaj skrbi uprava za to, da se učenke zdravniško pregledajo.
Učenke imajo v državnih tečajih z internatom stanovanje, kurjavo, razsvetljavo in hrano, v državnih tečajih brez internata pa kosilo. Kaj naj dobivajo učenke v samoupravnih tečajih, predpiše ban.
Člen 105.
Šolanje v državnih gospodinjskih tečajih je brezplačno. Katere stvari naj prinesejo učenke s seboj v tečaj z internatom, predpiše minister za prosveto.
Ban predpiše, ali naj prispevajo učenke v samoupravnih tečajih kaj za svoje šolanje in koliko in katere stvari naj prineso s seboj.
Clen 106.
V tečaj se sme sprejeti 20 do BO učenk. Če pade število vpisanih učenk pod polovico, sme upraviteljica tečaja predlagati, naj se tečaj zapre.
Člen 107.
Uspeh učenk iz posameznih učnih predmetov, praktičnih del in vedenja se ocenja pri izpitu ob koncu tečaja in se vpiše v izpitni zapisnik in v vpisnico.
Uspeh se ocenja z oceno: odlično (5), prav dobro (4), dobro (3), slabo (2) in nezadostno (1).
Vedenje učenk se ocenja z ocenami: odlično (5), prav dobro (4). dobro (3) in slabo (1).
Te določbe veljajo za vse tečaje. Minister za prosveto predpiše obrazec za zapisnik in vpisnico.
Upraviteljica državnega potovalnega tečaja predloži ministru za prosveto po kraljevski banski upravi po opravljenem izpitu izpitni zapisnik in vpisnico; upraviteljica stalnega državnega tečaja, samoupravnega ali zasebnega tečaja pa predloži overjene prepise.
Člen 108.
Določbe o vedenju učenk, o kaznih, o načinu kaznovanja, o notranjem delu in redu v tečaju predpiše s pravilnikom za državne tečaje minister za prosveto, za samoupravne pa ban.
Podobne določbe za zasebne tečaje odobruje minister za prosveto.
Telesna kazen je v vseh tečajih prepovedana.
Člen 109.
Po dokončanem tečaju se opravlja izpit, ki je javen. Tzpit je teoretičen in praktičen.
Izpitu v državnem tečaju predseduje oseba, ki jo odredi minister za prosveto, v samoupravnem pa oseba, ki jo odredi ban.
Natančnejše določbe o izpitih v tečajih predpiše minister za prosveto
Člen 110.
Po obavljenem izpitu se izda učenkam izpričevalo o dovršenem tečaju po obrazcu, ki ga predpiše minister za prosveto za vse vrste tečajev.
Člen 111.
Učiteljice državnih, samoupravnih in zasebnih gospodinjskih tečajev so;
1. učiteljice;
2. učiteljice pripravnice.
Učiteljice državnih tečajev so državne uradnice, učiteljice samoupravnih tečajev pa so banovinske uradnice ali pa državne uradnice, če jih dodeli minister za prosveto na delo (tretji odstavek člena 92. te uredbe) brez pravice do dnevnic za delo zunaj stalnega službenega kraja. Učiteljice zasebnih tečajev so državne ali banovinske uradnice brez pravice do dnevnic za delo zunaj stalnega službenega kraja (četrti odstavek člena 92. te uredbe) ali pa zasebne učiteljice, ki so dovršile učiteljsko gospodinjsko šolo ali »Zagrebačko domačinsko školo« ali »Višjo gospodinjsko šolo dr. Kreka« v Šiški-Ljubljana.
V državnem tečaju določi minister za prosveto eno izmed učiteljic za upraviteljico tečaja, v samoupravnem pa ban.
Člen 112.
Za učiteljice-pripravnice državnih gospodinjskih tečajev smejo biti postavljene absolvirane učenke učiteljske gospodinjske šole z opravljenim diplomskim izpitom ali tej enake šole v inozemstvu.
Učiteljice-pripravnice smejo po dovršenih dveh letih pripravljalne službe in opravljenih štirih tečajih opravljati praktični učiteljski izpit za učiteljico gospodinjskih tečajev. Učiteljica-pripravnica, ki ne opravi praktičnega učiteljskega izpita v petih letih, se odpusti iz državne službe.
Pravila o praktičnem učiteljskem izpitu predpiše minister za prosveto.
Za učiteljice državnih gospodinjskih tečajev smejo biti postavljene učiteljice-pripravnice državnih gospodinjskih tečajev, ki so opravile praktični učiteljski izpit in dovršile tri leta državne službe.
Te določbe veljajo tudi za učiteljice-pripravnice in učiteljice samoupravnih tečajev.
Člen 113.
Učiteljice gospodinjskih tečajev imajo brezplačno stanovanje, hrano, kurjavo in razsvetljavo.
Učiteljice imajo pravico samo do tiste hrane, kj se pripravlja za učenke.
Mož, otroci in sorodniki učiteljice ne smejo stanovati niti se hraniti v tečajih. To velja glede učiteljic vseh tečajev.
Člen 114.
Učiteljice so dolžne:
1. obravnavati z učenkami vestno In z vdanostjo snov svojega predmeta po predpisanem učnem načrtu in programu;
2. prisostvovati vsem praktičnim delom učenk iz svojih predmetov in skrbeti za njih pravilno in uspešno izvajanje;
3. vestno in pravilno ocenjati uspeh učenk iz pouka kakor tudi njih vedenje;
4. biti učenkam vzgled s svojim življenjem in vedenjem v šoli in zunaj šole in vzdrževati ugled šole na dostojni višini;
5. se vesti z učenkami kot starejši člani dobro vzgojene rodbine;
6. podpirati druga drugo v skupnem delu, živeti v slogi in vzajemni spoštljivosti;
7. izvrševati naredbe upraviteljice tečaja;
8. varovati pod odgovornostjo njim poverjeno im©-vino tečaja;
9. redno in vestno voditi šolske knjige in dodeljeni jim inventar;
10. ne odhajati brez predhodne odobritve upraviteljice tečaja;
11. se udeleževati ekskurzij in slavnosti tečaja;
12. nadomestovati bolne in odsotne učiteljice;
13. stanovati v tečaju z internatom, če niso poročene; če so poročene, mora ena od njih stanovati v tečaju.
Člen 115.
Dolžnost upraviteljice je:
1. odgovarjati za celotno delovanje in ureditev v tečaju;
2. paziti, da prihajajo vse učiteljice redno v službo in da se ravnajo pri delu uatančno po predpisanih učnih načrtih in razporedih, programih in navodilih kakor tudi, da se priravna pouk kar le moči življenjskim razmeram učenk, njih stanu in poklicu;
3. skrbeti, da izpolnjujejo učiteljice in učenke vestno svoje dolžnosti in da vzdržujejo med seboj dobro razmerje in slogo kakor v rodbini; ukrepati vse, česar je treba, če ne opravljajo učiteljice dolžnosti pravilno, in poročati o vsem pristojnemu višjemu oblastvu;
4. pravočasno objavljati vpisovanje učenk v stalne tečaje;
5. porazdeljevati predmete na učiteljice in skrbeti, da so vse učiteljice glede na število teoretičnih in praktičnih ur kakor tudi glede drugih obveznosti kar moči enakomerno z delom obremenjene;
6. biti v razmerju do učiteljic taktna in korektna kakor tudi popolnoma nepristranska;
7. skrbeti za nadomestovanje bolnih in odsotnih učiteljic in jih tudi sama nadomestovati;
8. poročati ministru za prosveto o vseh izpremembah pri učiteljicah;
9. odobrovati učiteljicam po potrebi odsotstvo do treh dni, in sicer isti učiteljici za trhjanja tečaja enkrat;
10. organizirati izlete za poučne ali vzgojne namene;
11. skrbeti za prireditev razstave tečaja ob izpitu;
12. pošiljati pravočasno pristojnemu oblastvu poročilo o začetku in koncu dela in o številu učenk v začetku in ob koncu tečaja;
13. moralno in materialno odgovarjati za vso imovino tečaja;
14. redno voditi denarne in računske knjige in vse upravne knjige;
15. upravljati šolsko imovino in razporejati na določene namene vsote, dodeljene ji od pristojnega nakazo-valca; pobirati posebne šolske dohodke in opravljati izdatke po pravilniku iz člena 99. te uredbe;
16. predložiti konec vsakega šolskega leta pristojnemu oblastvu poročilo o stanju in izpremembah inventarja stvari in celotne imovine tečaja;
17. sestavljati obrazložen proračun razhodkov za vzdrževanje stalnega tečaja in ga predlagati po kraljevski banski upravi v odobritev ministru za prosveto;
18. skrbeti za zdravstvene pogoje v tečaju in za zdravje učenk in njih pregled;
19. sprejemati in odpuščati služabništvo (za stalne tečaje);
20. opravljati dopisovanje z vsemi oblastvi;
21. skrbeti za dopolnjevanje kabineta, knjižnic in za ostalo zalaganje tečaja;
22. uvajati učiteljice v službo, jim pravočasno priobčevati naredbe šolskih in drugih oblastev in skrbeti za njih izvrševanje;
23. overjati s svojim podpisom predajo in prevzem kabineta ali dela inventarja med učiteljicami;
24. skrbeti za pravilno zaobaljenje in pravočasni prenos inventarja iz dokončanega v novo otvorjeni tečaj;
25. predložiti po končanem tečaju pristojnemu oblastvu poročilo o delu in uspehu v tečaju, o razmerah, ob katerih je deloval, kakor tudi svoje pripombe in predloge;
26. pripravljati prireditev novih tečajev v istem okraju;
27. obiskovati domove učenk, vpisanih v tečaj;
28. skrbeti, da učenke redno pohajajo tečaj.
Minister za prosveto predpiše zaradi enotnega postopka natančnejša navodila o opravljanju teh dolžnosti.
Člen 116.
V gospodinjskih tečajih se ocenjajo učiteljice konec vsakega tečaja. Oceno daje oseba, ki je odrejena, da predseduje izpitu. Če je bila učiteljica med koledarskim letom v dveh ali več tečajih ocenjena, se napravi iz teh ocen letna ocena in se vpiše v uslužbenski list. Če je bila učiteljica v enem letu samo enkrat ocenjena, se vpiše v uslužbenski list ta ocena.
Natančnejše določbe o ocenjanju predpiše minister za prosveto.
Člen 117.
Učiteljice gospodinjskih tečajev imajo pravico do 30 dni letnega odmora, ki ga smejo izrabiti na enkrat ali v dveh kratih med tečaji, toda vselej tako, da ne trpi pouk v tečajih. Odmor odobruje minister za prosveto glede učiteljic državnih, ban pa glede učiteljic samoupravnih tečajev. Sicer učiteljica nikakor ne sme oditi iz svojega službenega kraja, razen v primerih obrazložene potrebe in po predhodni pismeni odobritvi pristojnih oblastev.
Dokler tečaj traja, ne smeta dve učiteljici tečaja istočasno odsotstvovati.
Člen 118.
Krajevni šolski odbor naj podpira učiteljice v vsem pri njih delu; zlasti pa naj skrbi, da hodijo vpisane učenke redno v tečaj.
Izmed sebe odredi upravitelja osnovne šole in enega ali dva člana, ki opravljajo sporazumno z upraviteljico tečaja nakupe za potrebe tečaja.
Voditev knjig, dviganje denarja, nabava in likvidiranje računov se opravlja po členu 79. pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov.
Upraviteljica mora pošiljati za živila in ostale potrebščine približna zahtevanja za naslednji mesec pravočasno banski upravi v pregled in odobritev.
Ko preneha tečaj v kakem kraju delovati, izroči upraviteljica vse tnjegove knjige in arhiv prosvetnemu oddelku pri kraljevski banski upravi, o čemer ji da banska uprava potrdilo; inventar s seznamom se pa prenese v kraj, kjer se otvori naslednji tečaj.
Te določbe veljajo za državne in za samoupravne tečaje.
člen 119.
Zaradi otvoritve državnega ali samoupravnega gospodinjskega tečaja v kakem kraju mora predložiti občinska uprava obenem s predlogom za otvoritev tečaja:
1. načrt šolskega poslopja z vsemi prostori in njih | obsežnostjo, načrt zemljišča in število učenk, ki jih lahko sprejme, čigavo je poslopje in kako se najema za tečaj;
2. zavezo dotične upravne občine, da bo dajala ves čas, dokler tečaj traja, kurjavo in razsvetljavo;
3. seznam vpisanih učenk z razpredelki: zaporedna številka; priimek in ime; ime roditeljev, njih poklic in imovinsko stanje; kraj, okraj in banovina; dan, mesec in leto rojstva; zakonski stan; pismenost; stalno bivališče:
4. potrdilo občinskega oblastva, da so izjavili roditelji ali varuhi ali možje vpisanih učenk na zapisnik, da jih vpisujejo prostovoljno, da jih bodo pošiljali v tečaj redno do konca pouka, obenem s potrdilom občine o njih vedenju, kakor tudi da učenke tečaja brez internata ne stanujejo dalj ko štiri kilometre od poslopja, kjer bo tečaj.
V predlogu je treba posebej navesti in zadostno obrazložiti, ali bodi tečaj stalen ali potovalen.
Če se naj otvori državni tečaj, pošlje občinska uprava predlog za otvoritev tečaja s prilogami vred ministru za prosveto po kraljevski banski upravi; če se naj pa otvori samoupravni tečaj, pošlje to banu.
Člen 120.
Da se otvori zasebni gospodinjski tečaj, je potrebno, da predloži ustanova, društvo ali zasebnik, ki hoče otvo-riti tečaj, ministru za prosveto po banski upravi prošnjo in ji priloži:
1. načrt šolskega poslopja z vsemi prostori in njih obsežnostjo, načrt zemljišča, število učenk, ki jih lahko sprejme, čigavo je poslopje in kako se za tečaj najema:
2. zavezo, da bo vzdrževala tečaj s svojimi sredstvi ves čas, doklfer bo trajal;
3. seznam vpisanih učenk;
4. seznam zasebnih učiteljic s potrebnimi prilogami.
V prošnji je treba posebej navesti in zadostno obrazložiti, ali se prosi za stalen ali potovalen tečaj in ali bo brezplačen ali pa bodo prispevale učenke za svoje vzdrževanje in kaj.
Ob predložitvi spisa poroča banska uprava ministru za prosveto, ali lahko dodeli zasebnemu tečaju svoje učiteljice.
Člen 121.
Pri gospodinjskih šolah in stalnih tečajih kakor tudi v drugih krajih, kjer je pripravljeno poslopje, se smejo otvarjati posebni praktični tečaji za pripravljanje zimske zaloge, za konserviranje, za pranje in likanje perila, za pripravljanje bolniške, vegetarijanske in otroške hrane, za navadno in fino meščansko kuho in temu podobno.
Naloga teh tečajev je podpirati žene in dekleta, da se nadrobneje izpopolnijo v posebnih strokah gospodinjstva.
Ti tečaji trajajo po potrebi tri do osem tednov. Čas trajanja tečaja se določi, preden se tečaj začne.
Poučuje se v teh tečajih predpoldne in popoldne, izvzemši praznike in soboto popoldan.
Učenke v posebnih tečajih dobe ob koncu tečaja potrdilo, v katerem je navedena vrsta tečaja in uspeh učenke.
Natančnejše določbe o ustroju teh tečajev predpiše minister za prosveto s pravilnikom.
Člen 122.
Minister za prosveto dodeli ministrstvu za prosveto in prosvetnim oddelkom kraljevskih banskih uprav na
delo sposobne in izkušene učiteljice učiteljskih gospodinjskih šol, gospodinjskih šol in gospodinjskih tečajev zaradi opravljanja vseh poslov za kar najuspešnejše delovanje po predpisih te uredbe. Tem učiteljicam naloži minister za prosveto posebej tudi še opravljanje rednega nadzorstva nad gospodinjskimi šolami in tečaji.
Minister za prosveto predpiše natančnejše predpise o njih dolžnostih kakor tudi o poslih, ki se preneso v pristojnost prosvetnih oddelkov pri kraljevskih banskih upravah.
V.	Prehodne določbe.
Člen 123.
Ko dobi ta uredba moč, postane sedanja višja gospodinjska šola v Futogu učiteljska gospodinjska šola po tej uredbi. Do konca šolskega leta 1936/37. se poučuje po dosedanjem učnem načrtu in programu.
Z začetkom šolskega leta 1937/38. se prenese sedež učiteljske gospodinjske šole v Futogu v Prokuplje in se začne v vseh razredih delo po učnem načrtu in programu, ki ju predpiše minister za prosveto po členu 8. te uredbe, le da se uče učenke II., III. in IV. razreda predmete, ki se jih niso učile po dosedanjem učnem načrtu, do konca svojega šolanja v skrajšanem obsegu po učnem načrtu, predpisanem po členu 8. te uredbe.
Natančnejša navodila o izvajanju skrajšanega pouka predpiše minister za prosveto.
Člen 124.
Dokler ne bo takih oseb, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 32. te uredbe, sme postaviti minister za prosveto za vršilko dolžnosti upraviteljice učiteljske gospodinjske šole učiteljico te šole ali pa osebo, ki je opravila diplomski izpit kmetijskega odseka na kmetijsko-gozdarski fakulteti ali na visoki kmetijski šoli z veljavo fakultete v inozemstvu, ije v državni službi in je opravila državni strokovni izpit, ima vsaj 10 let državne službe in pozna ustroj take šole v državi in inozemstvu.
Člen 125.
Ko dobi ta uredba moč, je ravnati z učiteljicami državne višje gospodinjske šole v Futogu takole:
1. Profesorice in suplentke se prevedejo za profesorice in suplentke učiteljske gospodinjske šole, ne morejo pa dobiti višjo položajno skupino od tiste, ki jo imajo;
2. učiteljice z opravljenim praktičnim učiteljskim izpitom se prevedejo v učiteljice gospodinjske šole, ne morejo pa dobiti višjo položajno skupino od tiste, ki jo imajo; na delu v učiteljski gospodinjski šoli smejo ostati, kolikor bo za to potrebe;
3. učiteljice-pripravnice se prevedejo za učiteljice-pripravnice gospodinjskih tečajev; smejo pa ostati na delu v učiteljski gospodinjski šoli, kolikor je za to potrebe.
Člen 126.
Minister za prosveto se pooblašča, da sme dodeljevati učiteljskim gospodinjskim šolam na delo učiteljice srednjih, učiteljskih in meščanskih šol brez pravice do dnevnic za delo zunaj službenega kraja.
Člen 127.
Sedanje nižje gospodinjske šole postanejo gospodinjske šole, sedanji gospodinjski tečaji pa postanejo gospo-
dinjski tečaji po tej uredbi in se morajo takoj spraviti v sklad s predpisi te uredbe.
Člen 128.
Ko dobi ta uredba moč, je ravnati z učiteljicami državnih nižjih gospodinjskih šol in sedanjih državnih gospodinjskih tečajev takole:
1. Učiteljice nižjih gospodinjskih šol, ki imajo kvalifikacijo po določbah te uredbe, se prevedejo za učiteljice gospodinjskih šol, ne morejo pa dobiti višjo položajno skupino od tiste, ki jo imajo;
2. učiteljice nižjih gospodinjskih šol, ki nimajo kvalifikacije po določbah te uredbe, se prevedejo za učiteljice gospodinjskih tečajev, ne morejo pa dobiti višjo položajno skupino od tiste, ki jo imajo; ostati smejo na delu v gospodinjskih šolah, dokler je za to potrebe;
3. učiteljice-pripravnice nižjih gospodinjskih šol se prevedejo za učiteljice-pripravnice gospodinjskih tečajev;
4. učiteljice in učiteljice-pripravnice sedanjih gospodinjskih tečajev se prevedejo za učiteljice in učiteljice-pripravnice gospodinjskih tečajev, ne morejo pa dobiti višjo položajno skupino od tiste, ki jo imajo.
Člen 129.
»Zagrebačka domačinska škola« v Zagrebu, katere otvoritev je bila odobrena z odlokom ministra za prosveto On. št. 76.796 z dne 9. novembra 1927 in katere obstanek je tudi odobren z odlokom ministra za prosveto P. št. 25.717 z dne 20. julija 1933, posluje še dalje; njene absolventinje se smejo kljub členoma 83. in 111. te uredbe postavljati za učiteljice samoupravnih gospodinjskih šol in tečajev.
»Višja gospodinjska šola dr. Kreka« s pravico javnosti v Šiški-Ljubljana, ki je bila odobrena z odlokom ministra za prosveto P. št. 22.620 z dne..15. junija 1935, posluje še dalje. Absolventinje te šole se smejo kljub členoma 83. in 112. te uredbe postavljati za učiteljice državnih in samoupravnih (banovinskih in občinskih^ gospodinjskih šol in tečajev v dravski banovini.
Zasebne nižje gospodinjske šole, ki poslujejo na dan, ko dobi ta uredba moč, in so bile odobrene od pristojnih oblastev, smejo poslovati še dalje kot zasebne gospodinjske šole. Prav tako smejo nadaljevati delo tudi potovalne gospodinjske šole ustanove Nikole Spasiča, katerih pravila je odobril minister za prosveto pod P. št. 18.074 z dne 15. maja 1935, toda morajo podaljšati trajanje pouka na 3 mesece.
Poslej se ustanavljajo zasebne šole samo po določbah te uredbe.
Člen 130.
Pravilnike, ki izvirajo iz te uredbe, predpiše minister za prosveto.
Člen 131.
Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Tedaj prenehajo veljati vsi predpisi, ki tej naredbi nasprotujejo, kakor tudi predpisi uredbe o ureditvi gospodinjskih šol z dne
17.	septembra 1920, razglašene v »Službenih novinah« z dne 13. oktobra 1920.*
V Beogradu, dne 31. marca 1937.
Minister za prosveto Dobr. Stošovič s. r.
* »Uradni list« št. 429/133 iz 1. 1920.
t
Ministrski svet je odobril na podstavi § 43. finančnega zakona za leto 1936/37. prednjo uredbo v seji z dne 31. marca 1937.
Rešeno dne 31. marca 1937 v Beogradu; M. s. št. 234.
Predsednik ministrskega sveta i.n minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
(Ta uredba je bila prvič razglašena v »Službenih novinah« št. 72-B z dne 31. marca 1937 in je stopila
tega dne v veljavo.)
Banove uredbe.
488,
V-No. 4544/2.
Razglas.
Na podstavi § 7. zakona o samoupravnih cestah z dne
8.	maja 1929 (Ur. 1. 247/60) in § 40. zakona o banski upravi in dodatno k razglasu o kategorizaciji dovoznih cest k železniškim postajam na območju dravske banovine (Sl. 1. 189/28 ex 1933) ter po predhodnem zaslišanju direkcije državnih železnic v Ljubljani in krajevnih interesentov je kraljevska banska uprava s pravnomočno odločbo z dne 31. julija 1937, V—No. 4544/2,
proglasila
za dovozno cesto k železniški postaji Maribor, koroški kolodvor, progo Dr. Krekove ceste od odcepa v km 1'5 banovinske ceste II. reda št. 214 Maribor—Ruše do vključitve k obstoječi dovozni cesti v dolžini 634 m in širini povprečno 11'5 m.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 7. septembra 1937.
Po pooblastilu bana načelnik tehničnega oddelka:
Ing. Skaberne s. r.
■ >» —
489.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 125 z dne 5. junija 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. maja 1937, I. štev. 19.402/0, je bil odlikovan na predlog ministra za trgovino in industrijo z redom Jugoslovanske krone III. stopnje dr. Marn Rudolf, načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani, v pokoju.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. maja 1937, I. štev. 19.383/0, je bil premeščen po službeni potrebi Zlatarič Josip, kontrolor mer VI. po-
ložajne skupine oddelka kontrole mer pri sreskem načelstvu v Ljubljani, k oddelku kontrole mer sreskega načelstva v Kraševcu.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 11. maja 1937, štev.,45.542, sta napredovala v III. položajno skupino 2. stopnje Verbič Srečko, sodnik apelacijskega sodišča IV. položajne skupine 1. stopnje v Ljubljani, in Detela Fran, starešina sreskega sodišča IV. položajne skupine 1. stopnje v Logatcu.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 30. aprila 1937, štev. 43.598/11, sta napredovala pri dravski finančni direkciji v Ljubljani za računska inšpektorja VI. položajne skupine CesarJosip in Koman Leopold, računska kontrolorja VIL položajne skupine.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. maja 1937, Pov. štev. 910/III, so bili premeščeni po službeni potrebi: za davčnega kontrolorja VIL položajne skupine davčne uprave v Ormožu Rozman Janko, davčni kontrolor iste položajne skupine davčne uprave v Radovljici; za davčnega kontrolorja VIL položajne skupine davčne uprave v Brežicah Rožaj Janko, davčni kontrolor iste položajne skupine davčne uprave v Radovljici; za davčnega kontrolorja VIL položajne skupine davčne uprave v Radovljici Andrejčič F rane, davčni kontrolor iste položajne skupine davčne uprave v Brežicah.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. maja 1937, štev. 18.321/1, je bil premeščen na prošnjo Jereb Vinko, finančni pristav VIL položajne skupine dunavske finančne direkcije v Novem Sadu, k dravski finančni direkciji v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. maja 1937 so bili premeščeni: po službeni potrebi: k pošti, telegrafu in telefonu Ljubljana 5 Rudolf Terezija, kontrolor VIL položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 1; k pošti, telegrafu in telefonu Ljubljana 6 Zabukovec Pavla, višji kontrolor
VI.	položajne skupine pbšte, telegrafa in telefona Ljubljana 1; na prošnjo: k pošti, telegrafu in telefonu Ljubljana 1 Gavrilovič Olga, kontrolor VIL položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Radovljica.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 15. maja 1937 so bili upokojeni Dobršek Karel, inšpektor V. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 1; Mlakar Martin, višji kontrolor VI. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 2; Sibovec Štefanija, višji kontrolor VI. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 1; Pečar Ignac, višji kontrolor VI. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Rogaška Slatina.
Z odločbo ministra za finance z dne 10. maja 1937, Pov. št. 831/111, je bil P i r š P a v e 1, davkar VIII. položajne skupine davčne uprave v Ormožu, premeščen po službeni potrebi za davkarja iste položajne skupine k davčni upravi v Radovljici.
Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odločbami z dne 22. maja 1937 oziroma 23. maja 1937, Kns štev. 1205/37 oziroma 1206/37, razširjati in prodajati naslednji brošuri: »Lučunoša — Hrvatsko pitanje i londonski ugovor« in »Istina o krva-
vim dogadjajima u Senju dne 9. maja 1937« od dr. Vladka Mačka.
Številka 126 z dne 7. junija 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 11. maja 1937, štev. 45.543, so napredovali: v IV. položajno skupino 1. stopnje: Slabe Fran, starešina sreskega sodišča IV. položajne skupine 2. stopnje v Cerknici; Potrata Karel, sodnik sreskega sodišča IV. položajne skupine 2. stopnje v Kamniku; Štukelj Leon, sodnik sreskega sodišča IV. položajne skupine 2. stopnje v Mariboru; v IV. položajno skupino 2. stopnje: Verstovšek Zdenko, sodnik sreskega sodišča V. položajne skupine v Brežicah; Toreli Albin, sodnik sreskega sodišča V. položajne skupine v Radovljici; Goslar Branko, namestnik drž. tožilca V. položajne skupine v Ljubljani; dr. Dev Miroslav, namestnik drž. tožilca V. položajne skupine v Mariboru; v VI. položajno skupino: Tomc Josip, sodnik sreskega sodišča VIL položajne skupine v Kamniku; PoljanecFranc, sodnik sreskega sodišča VIL položajne skupine v Kranju; dr. Gofup Milan, sodnik sreskega sodišča VIL položajne skupine v Gornji Radgoni, in d r. O b r a n A d o 1 f, sodnik sreskega sodišča VIL položajne skupine v Mariboru.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. aprila 1937, štev. 26.911/1, je bil postavljen za kmetijskega svetnika pri državnem mlekarskem zavodu v Škofji Loki v V. položajni skupini inž. Šabec Srečko, banovinski kmetijski svetnik iste položajne skupine dosedanje banovinske mlekarske šole v Škofji Loki.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 26. aprila 1937, O. štev. 6364. je bila postavljena z veljavnostjo od 1. aprila 1936 dr. Kučer a Marija, asistent VIL položajne skupine državnega zdravilišča v Topol-ščici, za primarnega zdravnika VI. položajne skupine.
Številka 127 z dne 8. junija 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 30. aprila 1937, št. 4360/11, je bil upokojen Bernik Anton, računski inšpektor VI. položajne skupine dravske finančne direkcije v Ljubljani, s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih.
Z odločbo ministra za pošto, telegraf in telefon z dne
20.	maja 1937, sta bila premeščena v istem svoj-stvu: k pošti, telegrafu in telefonu Metlika Mih el j Josip, manipulant IX. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Mokronog, po službeni potrebi; k pošti, telegrafu in telefonu Beltinci Pintarič Josip, pomožni manipulant X. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Metlika, na prošnjo.
Z odločbo ministra za pošto, telegraf in telefon z dne
25.	maja 1937, štev. 45248, sta bila imenovana: za p. t. uradnika VIII. položajne skupine pri pošti, telegrafu in telefonu Ljubljana 1 Voljč Ivan, pomožni uradnik IX. položajne skupine; za manipulanta IX. položajne skupine pri pošti, telegrafu in telefonu Križevci pri Ljutomeru Drolc Ciril, pomožni manipulant X. položajne skupine.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik In urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tlaka In zalaga tiskarna Merkur d, d, x Ljubljani; njen predstavnik; ptmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 74. kosu VIII. letnika z <lne 15. septembra 1937.
Razglasi kraljevske banske uprave
I.	Št. 9124/1.	2632
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje v območju sreskega eest-nega odbora celjskega službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer na banovinski cesti 1. reda št. 16 Zg. Dolič— Vitanje—Vojnik v odseku od km 15'132 do km 21*132.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko spričevalo, dokazilo o odsluženju kadrskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložiti najkasneje do 15. oktobra 1937 pri sreskem cestnem odboru v Celju.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 9. septembra 1937.
❖
VIII. No. 5716/1.	2620
Razglas.
Postajališči električne cestne železnice v Prešernovi in Selenburgovi ulici v Ljubljani sta velika ovira za redni cestni promet, ki bi postala lahko še vefja v primeru okvare v električnem vodu. Predlagana je njih preložitev na T.vr-ševo cesto pred kavarno limono.
Zato se na prošnjo Splošne maloželez-niške družbe, d. d. v Ljubljani in na predlog uprave policije v Ljubljani na osnovi §§ 10. do 15. min. naredbe z dne
29.	maja 1880, drž. zak. št. 57. § 102. obrtnega zakona z dne 25. novembra 1031 (»Služb, list« št. 572/76) ter § 101. zakona o občem upravnem postopku z dne 9. novembra 1930 (»Služb, list s Št. 26/4 iz 1931.) odreja
postajni komisijski ogled v ponedeljek, dne 20. septembra 1937 ob 9. uri
8 sestankom komisije na Tyrševi cesti Pri kavarni F.mona.
Vsakemu udeležencu jo na Izvoljo, da Prijavi morebitne ugovore ustno ali pismeno pri komisiji.
Kralj, banska uprnva dravske banovine v Ljubljani.
dne 9. septembra 1937.
I.	No. 7616/1.	2644	3-1
Razpis licitacije
za nabavo papirja in drugega pisarniškega materiala.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje na osnovi čl. 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu
javno ofertno licitacijo za nabavo papirja in drugega pisarniškega materiala.
Licitacija se bo vršila v skrajšanem roku dne 2. oktobra 1937 ob 11. uri v
sobi štev. 21 v Tl. nadstropju kraljevske banske uprave, Bleivveisova cesta 10.
Kavcijo v višini 5% oziroma 10% po-nudene dobave je položiti pri blagajni finančnega oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani.
Zapečatene ponudbe, taksirane po tar. post. 25 zakona o taksah, potrdilo o zdražiteljski sposobnosti, potrdilo o poravnavi vseh zapadlih davkov in pri-znanico o položeni kavciji je na dan licitacije med 10. in 11. uro izročiti predsedniku licitacijske komisije. Ponudnik mora v ponudbi -izjaviti, da so mu pogoji znani in da nanje pristaje. Na ovitek ponudbe je napisati »Ponudba za nabavo pisarniškega materiala«.
Pogoje in informacije dobe interesenti vsak dan med 10. in 11. uro v ekono-matu kralj, banske uprave, soba št. 33. Iz pisarne kraljevske banske uprave v Ljubljani, dne 11. septembra 1937.
V. No. 91/327.	2633	3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za izvršitev regulacijskih del na Muri v obmejnem pasu od km 105*370 do km 122*590. drugo jaVno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 29. septembra 1937 ob 11. uri dopoldne
v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila se dobe med uradnimi urami istotam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na 'znesek odobrenega proračuna, ki znaša din 909.069'93.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licilaciji na razglasni deski
tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 11. septembra 1937.
*
V.	No. 174/16.	2576	3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine y Ljubljani razpisuje za izvršitev zemeljskih del na banovinski cesti Podrošt—Sorica— Danje
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 20. septembra 1937 ob 11. uri
v sobi št. 218 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gajeva ul. 5/11. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehn. odd. banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8/II, soba št. 18.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 150.000'—.
Predpisana kavcija znaša din 15.000. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 1. septembra 1937.
❖
V. No. 5309/8.	2577 3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem in izvršitev gradnje carinske stražarnice v Gornji Itadgoni in Gornjem Cmureku
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 25. septembra 1937 od 11. uri
v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehn. odd. banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8/11, soba št. 13.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša:
1. za carinsko stražarnico v Gornji Radgoni din 72.446'83,
2. za carinsko stražarnico v Gornjem Cmureku din 60 145'52.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 3. septembra 1937.
*
VI. No. 23760/1.	2609
Sprememba
v imeniku zdravniške zbornice za dravsko banovino.
l)r.,Wolf Vlado, zdravnik v Mariboru, in dr. Potrč Otmar, zdravnik pri Sv. Urbanu pri Ptuju, sta bila vpisana v imenik zdravnikov zdravniške zbornice za dravsko banovino.
Izbrisan pa je iz imenika zdravniške zbornice za dravsko banovino dr. Kogoj Frančišek, zdravnik na Jesenicah, ker je umrl.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 30. avgusta 1937.
VI.	No. 24056/1.	2619
Sprememba
v imeniku Zdravniške zbornice za dravsko banovino.
Dr. Štrancar Alojzij, zdravnik v Ljubljani, je bil vpisan v imenik zdravnikov zdravniške zbornice za dravsko banovino.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
due 3. septembra 1937.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Os 5/37—13.	2630
Razglasitev preklica.
S sklepom apelacijskega sodišča v Ljubljani z dne 27. avgusta 1937, posl. št. II Pl 255/37—2, je bila Gošnik Jožefa, posestnica, prej stanujoča v Tepanju št. 29, zaradi slaboumnosti popolnoma preklicana.
Za skrbnika-pomočnika je bil postavljen Lamut Rado, posest, sin v Tepanju. Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. I., dne 5. septembra 1937.
*
A 21/33—25	2562—3—3
Poklic dediča neznanega
1 •	1 • v v
bivališča.
Štefanič Janez, užitkar v Brvi št, 13, je dne 15. januarja 1933 umrl. Poslednja volja se ni našla.
Njegova sinova: Štefanič Janez in France oziroma njuni potomci, katerih bivališče sodišču ni znano, se pozivljejo, da se v teku enega leta od danes naprej zglase pri tem sodišču.
Po preteku tega roka se bo obravnavala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Pisanskim Viljemom iz Kostanjevice, ki je postavljen za skrbnika za te odsotne dediče.
Okrajno sodišče Kostanjevica, odd. I., dne 2. julija 1937.
*
I 410/37-9.	2617
Dražbeni oklic.
Dne 13. oktobra 1937 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Slov. Bistrica vi. št. 522, sestoječe iz stanovanjske hiše in njive.
Cenilna vrednost: din 82.660'—. Najmanjši ponudek: din 55.107'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajnu sodišče v Slov. Bistrici, odd. II.,
dne 28. avgusta 1937.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firme:
729.
Sedež: Ljubljana, Wolfova ul. št. 5.
Dan vpisa: 28. avgusta 1937.
Besedilo: »Brata Vlaj«.
Obratni predmet: Trgovina z manu-fakturnim in modnim blagom na drobno.
Družbena oblika:	Javna	trgovska
družba od 1. avgusta 1937.
Družbenika: Vlaj Štefan in Vlaj Janez, oba trgovca v Ljubljani.
Pravico zastopati družbo in zanjo podpisovati ima vsak družbenik samostojno na ta način, da pristavlja njenemu napisanemu, natisnjenemu ali s štampiljko odtisnjenemu besedilu firme eden izmed družbenikov svojeročno svoj podpis.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 18. avgusta 1937.
Fi 42/37 - Rg A VII 206/1.
*
730.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 27. avgusta 1937.
Besedilo:	»Interpromet«	generalna
trgovska agentura Gabrenja Slavko.
Obratni predmet: Trgovska agentura s špecerijskim in kolonialnim blagom, manufakturo, železnino in elektrotehničnim materialom.
Imetnik: Gabrenja Slavko, trgovec v Ljubljani, Zrinjskega c. 15.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. avgusta 1937.
Fi 40/37 - Rg A VII 204/1.
❖
731.
Sedež: Ljubljana, Šelenburgova 6.
Dan vpisa: 28. avgusta 1937.
Besedilo: Klemenčič Berta & Ko. »Moiko«, inoda in konfekcija.
Obratni predmet: Izdelovanje in prodaja modnega in konfekcijskega blaga vseh vrst ter trgovina z manufakturo, krznom in usnjenimi izdelki.
Družbena oblika:	Javna	trgovska
družba od 23. julija 1937.
Družbenika: Klemenčič Valter, trgovec v Ljubljani, Nunska ulica 10,-in Klemenčič Berta, šivilja v Ljubljani, Der-motova ulica 17.
Za namestovanje upravičen: javni družbenik Klemenčič Valter ali postavljeni prokurist, vsak samostojno.
Firmo podpisuje samostojno javni družbenik Klemenčič Valter ali postavljeni prokurist tako, da pristavi lastnoročno svoj podpis pod besedilom firme, ki je lahko s štampiljo odtisnjeno ali pisano od kogar koli, prokurist s pristavkom, označujočim prokuro.
Samostojna prokura se je podelila Klemenčič Dori, trgovčevi soprogi v Ljubljani, Dermotova ul. 17.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. avgusta 1937.
I Fi 41/37 - Rg A VII 205/1.
732.
Sedež: Ljubljana, Frančiškanska ul. 3.
Dan vpisa: 1. septembra 1937.
Besedilo: Lončar — Raška — Stare Manufaktura »Trio«.
Obratni predmet: Manufakturna trgovina.
Družbena oblika:	Javna	trgovska
družba od 30. septembra 1937.
Družbeniki: Lončar Julij, Ljubljana, Poljanska cesta 5, Raška Oton, Ljubljana, Gradišče 17, in Stare Radovan, Ljubljana, Groharjeva ulica 7.
Za namestovanje upravičen: Tvrdko zastopajo in zanjo podpisujejo vsi trije družbeniki, in sicer na ta način, da postavljata po dva izmed družbenikov svoj podpis pod napisano, natisnjeno ali odtisnjeno besedilo tvrdke.
Pismena družbena pogodba se ni predložila.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 1. septembra 1937.
Fi 48/37 — Rg A VII 207/1.
*
733.
Sedež: Ljutomer.
Dan vpisa: 19. avgusta 1937.
Besedilo: Eksportna trgovina Mirko Marš, družba z o. z.
Obratni predmet: Trgovina in izvoz sadja in deželnih pridelkov.
Družbena pogodba z dne 11. avgusta 1937.
Visokost osnovne glavnice: 100.000 dinarjev.
Na to vplačani znesek v gotovini: 50.000 din.
Poslovodje: Marš Angela, hišna posestnica v Ljutomeru št. 180, Marš Mirko, trgovec v Ljutomeru št. 180, in Datnjan Albin, zasebnik v Ljutomeru št. 189.
Za namestovanje upravičeni: poslovodje.
Podpis firme: Firmo podpisuje vsak poslovodja samostojno na ta način, da od kogar koli napisanemu, natisnjenemu ali s pečatom odtisnjenemu besedilu tvrdke pristavi svoje lastnoročno znamenje.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 19. avgusta 1937.
Fi 34/37 - Rg C III 12/1.
*
734.
Sedež: Ormož.
Dan vpisa: 8. septembra 1937.
Besedilo: Pevec Amalija.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom (vključno poljske pridelke, sadje in jajca na debelo).
Imetnik: Pevec Amalija, trgovka v Ormožu.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 3. septembra 1937.
Rg A IV 17/1.
Vpisi v zadružni register.
Popravek.
Objava v »Službenem listu« kos 64/1937, zap. št. 614, se popravlja tako* da se pri »Croatii«, zavarovalni zadrug1 y Zagrebu, podružnici v Ljubljani, vpiš®
predstojnik in prokurist podružnice dr. Svetel Dragotin ne pa dr. Svetek Dragotin.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 31. avgusta 1937.
Zadr. X 237/3.
Štev. RU 34/96—61	2646
Štev. RU 672/30—19 Agr. oper. Herinja vas Agr. oper.: Zerjavin
Razglas o razgrnitvi načrta
Štev. 2932/37.	2621
Predmet: Š. U. Kočevje — razpis dražbe bukovine v rev. Travnik in Podstenice dne 8. okt. 1937.
Dražba lesa.
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 24/1, razpisuje na dan 8. oktobra 1937 pismeno dražbo za ca. 8.550 plm bukove hlodovine in ca. 15.180 prm bukovih drv na panju v območju gozdne uprave razlaščenih gozdov v Kočevju, revir Travnik in Podstenice. Razglas, pogoji, tiskovine in pojasnila se dobijo pri gorenjih upravah.
Začasna drž. uprava razlaščenih velepos. gozdov dravske banovine v Ljubljani, dne 30. avgusta 1937.
*
Mag. št. 44.858/37.	2635
Razpis.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje v skrajšanem lldnevnem roku zmanjševalno ofertno licitacijo gradbenih in tesarskih del za policijske garaže v vojašnici Sv. Petra.
Pravilno sestavljene ponudbe se morajo vložiti do 1. oktobra 1937 pri mestnem gradbenem uradu, kjer se dobe tudi vsi razpisni pripomočki vsak dan med uradnimi urami od dne 18. septembra dalje.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 13. septembra 1937.
*
T. No. 1106/1—E.	2643
Razglas.
Na osnovi čl. 2. in 3. uredbe ministrstva za gradbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih od
21.	maja 1929, št. 14.633, se razpisuje mesto državnega cestarja-delavca na progi državne ceste št. 2 med km 695'5 do km 702'5 s sedežem v Kranjski gori z mesečno plačo din 541'44 in mesečno stanovanjsko doklado din 90*24.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene s pravilno kolkovanimi prilogami, je vložiti pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Kranju do
18.	oktobra 1937.
Upoštevali se bodo le prosilci, ki so odslužili kadrski rok in niso mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Natančnejša pojasnila daje pisarna tehničnega razdelka v Kranju.
Sresko načelstvo v Kranju, dne 13. septembra 1937.
*
Št. 6628/1.	2627
Razglas.
Kozoletu Mihaelu, rojenemu 1. oktobra 1913, iz Razteza, je s sodbo okraj, sodišča v Sevnici Kps 136/37—10 na osnovi § 55. k. z. prepovedano od 7. junija 1937 do 7. avgusta 1939 zahajati v gostilne.
Sresko načelstvo v Brežicah, dne 9. septembra 1937.
Konkurzni razglasi
735.	2645
Sklep.
Konkurzna zadeva Severja Andreja v Ljubljani.
Za ugotovitev naknadno prijavljenih terjatev se odreja narok na
24.	septembra 1937 ob 9. uri pri tem sodišču v sobi št. 139.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. septembra 1937.
St 11/35-83.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 2r3? kraljevine Jugoslavije
Stanje 8. septembra 1937.
Aktiva.	dinarjev
Podloga . . . 1.692,228.579-77 (+	217.943'20)
Devize, ki niso v podlogi 733,130.302"68 (+33,894.483"87) Kovani novec 362,547.849'—(—• 6,444.680'50) Posojila . . . 1.589 649.479-35 (—11,886.248--) V rednostni
papirji . . . 169,536.831"85 (— 664.000" — )
Prejšnji
predjemi
državi ... 1.651.717.919-54 (+	23.987'60)
Začasni predjemi gl.
drž. blagajni 600,000.000-—
Vrednosti re-
zervn. fonda 154,410.925"52 Vrednosti ostalih fondov ........... 28,457.772-68
Nepremičnine ........... 161,956.182-33	(+	570.836-21).
Razna aktiva 1.664,111.961-35 (+63,993.484-25)
8.807.747.804-07
Pasiva.	dinarjev
Kapital . . . 180,000.000--Rezervni fond ....	169.114.542-49
Ostali fondi .	31,937.018"86 (+	234.812-50)
Novčanice v	_______________
obtoku . . .5.860,332.300-- (- 3,352.300--) Obveze na
pokaz 2.209.482.268-17 (+ 86,330.660-43) Obveze z rokom ....	50,000.000"—
Razna pasiva 306,881.674-55 (— 3,507.366‘30)
8.807.747.804-07
Obtok in obvezo .... 8.069,814.568-17 Oelotnokritje ■	26	941/„
kritje v zlatu	°6"45	"I	■
Obrestna mera:
Po eskomptu	.................
Po zastavah:
Da zlato in varante ...... 5%
Da vrednostne papirje .••••• 6%
o nadrobni delitvi skupnega zemljišča, ki je last posestnikov iz
1. Herinje vasi,
2. Zerjavina.
k 1. in 2. Načrt o nadrobni delitvi skupnega zemljišča, ki je vpisano
k 1. v vi. št. 142 in seznamu I k. o. Herinja vas ter v vi. št. 389 in 906 k. o. Črešnica, k 2. v vi. št. 332 k. o. Brusnice, k 1. in 2. bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887, kranj. dež. zak. št. 2/1888,
k 1. od dne 22. septembra do vštetega dne 5. oktobra 1937 v pisarni občine Št. Peter pri Novem mestu, k 2. od dne 23. septembra do vštetega dne 6. oktobra 1937 v pisarni občine Brusnice, k 1. in 2. razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
k 1. Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se bo izvršila dne
21. t. m.
k 2. Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila, k 1. Načrt se bo pojasnjeval dne
22. septembra 1937 v času od 14. do
15.	ure v pisarni občine Št. Peter pri Novem mestu.
k 2. Načrt se bo pojasnjeval dne
23. septembra 1937 v času od 7. do
8.	ure v Dol. Mokrem polju.
k 1. in 2. To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. k 1. od dne 22. septembra do dne
21. oktobra 1937,
k 2. od dne 23. septembra do dne
22. oktobra 1937,
k 1. in 2. pri podpisanem komisarju za agrarne operacije II v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik V Ljubljani, dne 10. septembra 1937.
Komisar za agrarne operacije II: Dr. Maršič s. r.
*
Štev. 2931/37.	2622
Predmet: Š. U. Kočevje — razpis bukovine v rev. Kočevje, Grčarice A in B dne 8. oktobra 1937.
Dražba lesa.
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 24/1, razpisuje na dan 8. oktobra
1937.	pismeno dražbo za ca. 5.300 plm bukovine na panju v območju gozdne uprave razlaščenih gozdov Kočevje, revir Kočevje, Grčarice A in B.
Razglas, pogoji, tiskovine in pojasnila se dobijo pri gorenjih upravah.
Začasna drž. uprava razlaščenih velepos. gozdov dravske banovine v Ljubljani,
dne 30. avgusta 1937.
|$tev. 6912. . -	2605	3—2
Dražba lova.
Dne 14. oktobra 1937 ob desetih se bo pri podpisanem načelstvu v Murski Soboti, v sobi št. 16, vršila javna ustna dražba sledečih občinskih lovišč:
1. upravne občine Puconci s površino 3917 ha; izklicna cena znaša din 800'—, zakupna doba od 1. aprila 1938 do 31. marca 1950;
2. upravne občine Rogaševci s površino 2415 ha; izklicna cena znaša din 980’—, zakupna doba od 1. aprila 1938 do 31. marca 1950.
Dražilo se bo po gornjem vrstnem redu. Vsak dražitelj mora pred začetkom dražbe položiti »adij v znesku izklicne cene ter biti v posesti veljavne lovske karte.
Če bi dražba ne uspela, se bo vršila ponovna dražba dne 21. oktobra 1937 na istem mestu in ob isti uri eventualno tudi pod izklicno ceno.
Podrobni pogoji so interesentom na vpogled pri sreskem načelstvu med uradnimi urami.
Sresko načelstvo Murska Sobota, dne 5. septembra 1937.
Sreski načelnik: dr. Bratina s. r.
$
Štev. 1579/37.	2641
Razpis.
Občina Orešje, srez dolnjelendavski, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba: Popolna srednja ali njej enaka strokovna šola z zaključnim izpitom in leto dni prakse pri kaki občini.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Občina Orešje, dne 13. septembra 1937
H*
Št. 2131/37.	2631
Razpis.
Občina Senovo razpisuje:
1. pragmatično mesto blagajnika in vojnega referenta. Pogoji: kvalifikacija po uredbi o obč. uslužbencih ter najmanj enoletna službena praksa.
2. pogodbeno mesto občinske babice. Plača po dogovoru.
Prošnje je vložiti pri občini v 30 dneh po razglasu.
Uprava občine Senovo, dne 11. septembra 1937.
#
Štev. 84.	2620
Razglas o licitaciji.
Krajni šolski odhor na Črnučah pri Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del pri gradnji novega šolskega poslopja (šestrazrednlce) na Črnučah
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 27. septembra 1937 ob 11. uri dopoldne v prostorih ljudske šole na Črnučah.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih na zneske odobrenih dveh tehničnih elaboratov. Vsa dela so preračunana pri prvem elaboratu na dinarjev 77f).252'50, pri drugem pa na dinarjev 757.488'60.
Predpisana kavcija znaša 10% proračunske vsote.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti povračilu napravnih stroškov pri krajnem šolskem odboru na Črnučah, kjer se dobe tudi vse podrobnejše informacije.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah sreskega načelstva v Ljubljani ter mest nega magistrata v Ljubljani kakor tudi občinskega načelstva na Ježici.
Krajni šolski odbor na Črnučah, • dne 12. septembra 1937.
*
Št. 2539.	2623	3-1
Razpis.
Dobava kruha in kvasa za bolnico za
duševne bolezni Ljubljana-Studenec.
V smislu odločbe ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 31, avgusta 1937, O. br. 12051, razpisuje uprava bolnice na podstavi člena 94. zakona o državnem računovodstvu v skrajšanem roku 10 dni na dan 27. septembra 1937 «1» 11. uri III. pismeno dražbo za dobavo kruha in kvasa za oba zavoda za čas od 1. oktobra 1937 do 31. marca
1938.	Dražbeni in dobavi ' pogoji so — izvzemši količin kruha in kvasa — isti kot so bili predpisani za H. pismeno dražbo.
Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubljani,
dne 10. septembra 1937.
*
Brej: 31.159/1937.	2582	3-2
Ojflas licitacije.
Središnji ured za osiguranje radnika održati če u prostorijama Okružnog ure-da za osiguranje radnika u Osijeku na dan 24. septembra 1937 u 11 sati prvu javnu pismenu ofertalnu licitacija za izdavanje keramičarskih i pečarskih. te steklarskih radova za novogradnja uredske zgrnile Okružnog ureria za osiguranje radnika u Osijeku.
Ponude se imadu predati najkasnije do tog roka u zapečaeenom omotu sa oznakom: Ponuda keramičarskih, pečarskih ili steklarskih radova za novogradnji! Okružnog ureda za osiguranje radnika u Osijeku.
Zajedno sa ponudom imade se položiti kaucija prema odredbama uslova licitacije. Brzojavne, zakašnjele ili no-propisno sastavljene ponude neče se uzeti u obzir.
Podloge za sastavljanje ponude mogu se dobiti dnevno kod Tehničkog otseka Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu, Mihanovičeva ul. 3/III, soba br. 416, ili kod Gradjevne uprave Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Osijeku, Nodilov trg 4, za vreme uredov-nih sati uz naplatu od din 15\— Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu, dne 7. septembra 1937
Razne objave
2647
Filharmonična družba v Ljubljani
ima svoj
redni letni občni zbor
v sobotu, dne 2. oktobra 1937 ob 18. uri v rnali dvorani Filharmonične družbe v Ljubljani na Kongresnem trgu. Dnevni red:
1. Otvoritev po predsedniku.
2. Poročilo tajnika.
3. Poročilo blagajnika.
4. Poročilo računskih pregledovalcev.
5. Določitev vpisnine, članarine in ustanovni n e.
6. Slučajnosti.
Za odbor Filharmonične družbe: Anton Lajovic s. r., predsednik Avgust 1’ertot s. r., tajnik.
2648
Objava.
Izgubila sem prometno knjižico za bi-cikel z evid. tablico št. 78.021, izdano od sreskega načelstva Maribor-levi breg, in jo proglašam za neveljavno.
Jožefu Lavrenčič s. r., Sv. Jurij v Slov. goricah.
*	2636
Objava.
Izgubil sem indeks tehnične fakultete, montan. oddelek, univerze v Ljubljani ter ga proglašam za neveljavnega.
Marušič Franjo s. r.
*	2649
Objava.
Izgubil sem odpustnico ljudske šole v Dol. Nemški vasi z dne 28. junija 1927, Št. 3, ter jo proglašam za neveljavno.
Starič Alojzij s. r.
Objava.
Izgubil sem evidenčno tablico št. 2-676 tovornega avtomobila ter jo proglašam za neveljavno.
Štirn Ivan s. r.,
Vrhnika.
Izdaja kral|ev»ka banska uprava dravske banovine Urednik Pohar Robert v Ljuhiiani. Tiska m zalaga lukama Merkur v Ljubljani, ujeti pieJstuvuik: O Mihalek v Ljubljani.