Poštnina plačana v gotovini Sped. in ahbon. pn*t - tl Gnippo Katoliški Uredništvo in uprava: C e n a : Posamezna štev. L 25 Gorica, Biva Piazzutta štev. 18 Naročnina : Mesečno L 110 Poduredništvo: Za inozemstvo : Mesečno L 190 Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Poštno ček. račun: štev. 24 11 410 Wi Leto VII. - Štev. 20 Gorica - 19. maja 1955 - Trst Izhaja vsak četrtek POGAJANJA MED ZAHODOM IN VZHODOM TER NJIH UPI Odkar imata zahodni in vzhodni tabor atomsko bombo ter nobena država ne more vedeti, če bi v morebitni vojni lahko zmagala ali ne, se vedno bolj dvigajo glasovi, da se morata Zahod in Vzhocl vsesti za skupno mizo, si pogledati iz oči v oči ter se odkrito pogovoriti, kaj bosta delala v bodoče, da ne bo vsega sveta zadela katastrofa atomske vojne. Doslej so Sovjeti bolj iz propagandnih razlogov in pa zato. ker so se čutili močnejše od zahodnega tabora, govorili vedno o potrebi po koeksistenci ali mirnem sožitju med obema taboroma. Računali so, da bodo Amerikance in Angleže prelisičili, preden se bo Zahod združil in pritegnil tudi Nemce k svoji o-brambi. To se jim ni posrečilo in sedaj je Zahodnoevropska zveza u-stanovi jena. Položaj se je čez noč menjal. Zdaj je Zahod, ki vabi Sovjete na razgovore o vseh nerešenih vprašanjih ter o sožitju in miru med obema taboroma. Posledice se že čutijo. Sovjeti so pristali na avstrijsko mirovno pogodbo in jo podpisali. Nanjo so pristali zato. ker jim je spričo naraščajoče moči Zahoda preostala le še ta skrajna možnost, da pri sklepanju mir. pogodbe na Dunaju izsilijo kar moči zase ugodne pogoje. Iz tega se vidi, da so Sovjeti pripravljeni pristati na mir in sodelovanje le pod vplivom sile. Če bi bil Zuhod preslab, bi ga še vedno držali v šahu 'z nerešenimi vprašanji in ga še dalje razdvajali. Novo politiko in novo zbliževanje s Sovjeti je omogočila le odobritev pariških sporazumov. Ta ni pripravila vojne, kot so zlobno govorili komunisti in njihovi pomagači, temveč je prav obratno zagotovila mir. — Ko bo prišlo do razgovorov med štirimi velikimi, bo to še bolj vidno. KAKO KAŽE BODOČNOST Za bodočnost kaže dobro, v kolikor se nam za daljšo dobo obeta mir, slabi pa so žal izgledi za tiste zasužnjene narode v srednji ter vzhodni Evropi in drugod po svetu, ki so po vojni prišli pod sovjetsko nadoblast. Njim se namreč vsaj po sedanjih računih ne obeta osvoboditev. Če bo zmagalo načelo o politiki sodelovanja ter mirnega sožitja med svobodnimi in komunističnimi narodi, potem se bo komunizem ustalil nekako tako, kot sta se svoj cas ustalila mohamedanizem ali protestantizem. Nihče danes namreč nima volje preganjati komunizem od tam, kjer je. Svobodne države ga bodo preganjale le doma, drugje pa ga bodo pustile pri miru. Vse bodoče račune in načrte delajo v zahodnih zunanjih ministrstvih na predpostavki, da bo bodočih deset ali dvajset let mir. Morda bodo Sovjeti te račune kdaj zmešali, a v bližnji bodočnosti to ni verjetno. Od časa do časa jim bodo dali pohrustati kako malo državo, samo da bo velikim dal mir. Te žrtve verjetno ne bodo v Evropi, pač pa povsod drugod. Je pač tako, če politika ni načelna ter pripravljena na žrtve. Največ zasluge za to popuščanje i-majo seveda kramarski Angleži, precej pa jim pomagajo tudi ameriški demokrati. So pa to le človeški računi. Iz izkušnje pa vemo, da človek dostikrat obrača, Bog pa obrne. Težave Scelbove vladne koalicije in njeni izgledi Predsednik vlade Mario Scelba je novoizvoljenemu predsedniku republike Gronchiju ponudil v znamenje spoštovanja odstop svoje vlade. Predsednik republike ostavke ni sprejel. Dosedanja vlada ostane torej še nadalje na krmilu, akoravno so si mnogi želeli, da bi padla. Kljub temu je veliko vprašanje, koliko časa se bo mogla še vzdržati na površju. Znano je, da vlada med strankami vladne koalicije že več časa nesoglasje, čemur se ne smemo čuditi, ako pomislimo, iz kako različnih strank je sestavljena sedanja vladna koalicija. Poleg socialnih demokratov, ki bi hoteli izvesti najdrznejše socialne reforme, sedijo v sedanji vladi zastopniki liberalne stranke, ki jim niso socialne reforme posebno pri srcu. Jedro vlade pa tvorijo demokristjani, ki so glede socialnega programa nagnjeni bolj na levico, a ki se zavedajo, da ne smejo zanemariti upravičenih zahtev svojih desničarsko usmerjenih pristašev. Poleg tega so v demokrščanski stranki sami razne struje, ki se borijo, da bi pripomogle svojemu stališču do zmage. Ta notranji boj v demokrščanski stranki ni nič slabega, ampak celo znak njene življenjske moči in sile, a ta boj se mora vršiti pošteno in lojalno in brez vsake zahrbtnosti. Vsak član stranke in vsak poslanec in senator ima pravico zagovarjati svoje stališče, a ko gre za kak skupen nastop, se mora ukloniti večini ter držati disciplino tudi takrat, ko njegove discipline ne more nihče kontroli- m ie rati. In ravno v tem oziru so med demokristjani velike pomanjkljivosti. Poslanci tako imenovane »koncentracije« so že večkrat rušili disciplino stranke ter glasovali v zbornici zoper sklepe strankinega vodstva, kar je dalo ostalim koalicijskim strankam povod za razne pritožbe. Ta nediscipliniranost v demokrščanski stranki in nesoglasje med člani vladne koalicije zahteva nujne razčistitve. Predvsem mora demokr-ščanska stranka vzpostaviti red ii disciplino v svojih vrstah. Nadalj. se morajo vladne stranke sporazu meti podrobno o programu, ki ga mislijo izvesti. Jasno je, da mora pri tem vsaka stranka popustiti nekaj od svojega stališča. Posebno pa bi se morale male stranke zavedati svoje malenkostnosti in ne izrabljati položaja, ki ga zaradi političnega stanja slučajno zavzemajo. Pri tem mislimo na tako zvane laične stranke socialnih demokratov, liberalcev in republikancev, ki stavijo kljub svojemu majhnemu številu dostikrat take zahteve, da jih demo-krščanska stranka pri vsej dobri volji ne more izpolniti. Kljub vsem tem pomanjkljivostim v vladni koaliciji smo mnenja, da pri sedanji ragrupaciji strank ni druge rešitve, kot da ostane sedanja vladna koalicija še nadalje na krmilu države. Vsaka druga vlada, ki bi se hotela nasloniti na desničarske ali celo na levičarske stranke, bi pomenila za Italijo veliko nevarnost. Kfmd STARODAVNA CERKEV MATERE BOŽJE NA PECAH PRI BOLJUNCU. SVET OKROG TE ROMARSKE TOČKE SPOMINJA NA DOLOMITE. TRŽAŠKI IZLETNIKI RADI OBISKUJEJO TA KR,\J, SEDAJ PA NAJ SE JIM PRIDRUŽIJO ŠE MARIJINI ČASTILCI! Sovjetski obisk pri Titu V zapadnih diplomatskih krogih je vzbudila precejšnje presenečenje vest o bližnjem sestanku sovjetskega ministrskega predsednika maršala Bulganina in glavnega tajnika kom. stranke Hruščeva z maršalom Titom in z zastopniki jugoslovanske vlade. Sovjetsko uradno glasilo »Izvesti-ja« pravi, da ima ta obisk, ki se bo vršil koncem tega meseca, namen zboljšati odnose med obema državama ter prispevati s tem k splošnemu miru. Pobudo za ta obisk je dala baje Moskva in sicer po razgovorih, ki so se vršili med zastopniki obeh držav. Novico o tem sestanku je jugoslovanski zunanji minister Koča Popovič sporočil poslanikom Združenih držav, Velike Britanije, Francije, Grčije in Turčije ter pri tem pojasnil, da ta sestanek ne pomeni kakega preloma z zapadnimi velesilami, ampak celo utrditev odnosov Jugoslavije do Zapada. Neka poročila pravijo, da tem sovjetsko-jugoslov. razgovorom ne bo predsedoval maršal Bulganin, ampak Hrusčev. Zanimivo je tudi to, da se teh razgovorov ne bo udeležil zunanji minister Molotov, o katerem se govori, da je bil sokriv, da so Jugoslavijo !e'i 1948 izkliuč!]-' iz Kominforma. O bližnjem sestanku sovjetskih oblastnikov z jugoslovanskimi državniki je spregovoril zadnjo nedeljo tudi maršal Tito. V tem govoru, ki ga je imel ob priliki neke vojaške proslave v Pulju, je izrazil svoje veselje zaradi lega obiska ter dejal, da je obvestil sovjetsko vlado, da se Jugoslavija želi razgovarjali le na podlagi enakopravnosti in neodvisnosti. »Sporočili smo Sovjetom,« je dejal Tito, »da je naš notranji sistem naša zadeva in da ne nameravamo dovoliti ne Zapadu ne Vzhodu, da bi se vmešavala v naše notranje zadeve.« Tito je poudaril med drugim, da se Jugoslavija ne misli priključiti nobenemu bloku, ampak da se hoče držati poti, ki vodi do medsebojnega sporazuma, to je do aktivnega sožitja. Maršal Tito se je v svojem govoru dotaknil raznih drugih vprašanj. Govoril je o nemškem vprašanju, o atomski bombi in razorožitvi, o svojem obisku v Indiji in Burmi ter zavrnil mnenje, da je hotel ustvariti takrat nekak blok nevtralnih držav. Tito je dejal nadalje, da je hvaležen zapadnim zaveznikom, posebno pa Združenim državam, za izkazano pomoč, a je pri tem pripomnil, da Jugoslavija ne misli tudi v bodoča prejemati te pomoči pod kakimi pogoji, temveč da smatra to pomoč za človekoljubno dejanje ter za nekako plačilo za žrtve, ki jih je doprinesla za mir. Iz Titovega govora ni mogoče razbrati, o čem se bo razgovarjal s sov. oblastniki. Da bi stopila Jugoslavija v novoustanovljeno vzhodno obrambno zvezo, je precej neverjetno, ker bi tak korak pomenil popoln prelom z Zapadom. Tega koraka pa Tito že iz gospodarskih ozirov ne bo napravil. Zdi se, da ima bližnji obisk sovjetskih državnikov predvsem namen zagotoviti si nevtralnost, če že ne zavezništvo Jugoslavije. POSVETIMO Srcu Mariji Odbor Prvih sobot v ZDA je skupaj z ljubljanskim škofom Rožmanom izdelal naslednji načrt za ponovitev posvečenja slov. naroda brezm. Srcu Marijinemu. 1. Prvo soboto v mesecu juniju (4. junija) naj se povsod kar mogoče slovesno zaključi praznovanje peterih prvih sobot, ki smo jih začeli v februarju. Ta dan naj se po možnosti daruje sv. maša za vse slovenske žrtve komunizma. 2. Posamezniki, družine, organizacije naj se na ta dan posvete, ali če so se že posvetili, naj obnove posvetitev brezni. Srcu Marijinemu. Kdor bi ta dan ne mogel, naj opravi posvečenje prej ali pozneje. 3. Organizacije, krajevne skupine in tudi posamezniki naj posvetitev vnesejo na posebne pole, kamor se podpišejo. Te pole naj pošljejo do 25. junija v Lemont na Ameriške Brezje ali odboru Prvih sobot v Clevelandu. Tu bodo poslane pole uvezene v posebno knjigo. 4. V nedeljo 3. julija bo msgr. Rožman posvetil ves slov. narod brezm. Srcu Marijinemu na Ameriških Brezjah. Ob tej priliki bo položil na Marijin oltar vse pismene posvetitve s podpisi, ki bodo prispele do onega dne. Pričakovati je, da se bodo na poziv Odbora Prvih sobot in ljubljanskega škofa Rožmana odzvali vsi verni rojaki bivajoči izven Slovenije in da bodo tako dne 3. julija zastopani pri obnovitvi posvečenja s svojimi podpisi res vsi Slovenci. Kdor nima posvetilne listine, naj v glavo na poli napiše: »Marija, mati in kraljica naša, tvojemu brezmadežnemu Srcu se za vedno izročimo in posvetimo. Vodi naše misli, vodi naše besede, vodi naša dejanja.a Nato sledijo datum in podpisi. Avstrija je zopet neodvisna Po sedmih letih Hitlerjeve sužno-sti in po desetih letih zavezniške zasedbe je Avstrija postala zopet svobodna in neodvisna drža-va. Zadnjo nedeljo so namreč štirje zunanji ministri zasedbenih velesil podpisali na Dunaju avstrijsko državno pogodbo, ki vrača Avstriji njeno neodvisnost. Ta slovesni dogodek se je izvršil v Belvederski palači ob pol dvanajsti uri. Po podpisu so se vsi zunanji ministri, to je Foster Dulles, Mac Millan, Molotov in Pinav v spremstvu avstrijskega zunanjega ministra Figla pokazali na balkonu Belvederske palače. Na tisoče pričujočega občinstva je iz vsega grla vzklikalo svobodni Avstriji, zunanjim ministrom, posebno pa Leopoldu Figlu, ki uživa med Dunajčani izredno priljubljenost. Točno opoldne se je oglasil iz visokih lin cerkve sv. Štefana najtežji zvon, Puinmerin imenovan, nakar so se oglasili zvonovi vseh ostalih cerkva. Ob petih popoldne pa je v cerkvi sv. Štefana zapel dunajski kardinal Innitzer slovesen Tedeum, katerega so se udeležili avstrijski kancler Raab, zunanji minister Figi in razni člani avstrijske vlade in druge visoke osebnosti. Poleg tega se je v vsaki župniji vršila zahvalna služba božja za doseženo svobodo in neodvisnost. Opoldne so bili štirje zunanji ministri na kqtfilu pri avstrijskem predsedniku Koernerju; zvečer pa so njim na čast priredili slovesen sprejem v Schoenbrunnu, kjer je kakih tisoč dve sto oseb iz krogov avstrijske aristokracije in zastopni- kov avstrijskega javnega življenja proslavilo podpis avstrijske državne pogodbe. Avstrijska državna pogodba, ki je bila podpisana zadnjo nedeljo, je za Avstrijo veliko bolj ugodna, kot je bila tista, ki so jo zapadne velesile bile pripravljenen podpisati na berlinski konferenci. Po prejšnji pogodbi bi morala Avstrija odstopiti Sovjetski zvezi 60 odstotkov vsega petroleja v Zistersdorfu in to skozi 30 let. Poleg tega bi ji morala odstopiti vse imetje Podonavske plovne družbe ter dati 150 milijonov dolarjev odškodnine. Na podlagi nedavnih moskovskih sporazumov pa bo Avstrija oddajala Sovjetski zvezi deset let zaporedoma po en milijon ton petroleja na leto ter ji plačala dva milijona dolarjev kot odškodnino za odstop od zahtev do Podonavske plovne družbe. Poleg tega bo plačala še 150 milijonov dolarjev za odkup podjetja TJŠIA. Izplačitev te vsote se bo izvršila v blagu in ne v denarju, kot je bilo prvotno določeno. Na Madžarskem Iz številnih poročil je razvidno, da je versko življenje na Madžarskem zadovoljivo. Krščanski nauk obiskuje po mestih 30 odstotkov otrok, po deželi pa kar 75 odstotkov novorojenčkov prinesejo v cerkev h krstu in prav tak visok odstotek otrok prejme prvo sv. obhajilo in sv. birmo. Pri službi božji v cerkvah prevladujejo žene, a vendar tudi možje v lepem številu prihajajo zraven. NAŠ TEDEN V CERKVI 22. maja, 6. pov. nedelja, Emil, 23. maja,ponedeljek: Deziderij (Željko), 24. maja, torek: Marija, Pomoč, kristjanov, 25. maja, sreda: Gregor Vil., 26. maja, Četrtek: Filip N eri, 27. maja, petek: Beda, 28. maja, sobota: Avguštin. Sveti Gregor VII. (umrl 1085) je eden največ jih papežev srednjega veka. Sprva je bil benediktinski menih v znameniti opatiji Cluny. Petim papežem je bil za svetovalca in pomočnika, potem pa je prišla nanj skrb za vesoljno Cerkev. Kot papež se je trudil predvsem, da bi zagotovil Cerkvi popolno svobodo. Takoj IZ SVETEGA EVANGELIJA isti čas je rekel Jezus ( |J svojim učencem: »Kadar pride Tolažnik, ki vam ga bom jaz poslal od Očeta, Duh resnice, ki izhaja iz Očeta, bo on pričeval o meni. Pa tudi vi boste pričevali, ker ste od začetka pri meni. To sem vam povedal, da se ne pohujšate. Iz shodnic vas bodo izob-čevali; pride celo ura, da bo vsak, ki vas umori, menil, da Boga služi. In to vam bodo storili, ker niso spoznali ne Očeta ne mene. A to sem vam rekel da se boste, ko pride ura za to, spominjali, da sem, vam jaz povedal. (Jan 15, 26-27; 16, 1-4). VNEBOHOD Poglej, o kristjan, za Jezusom, ki po svojem trpljenju gre v svojo slavo! Vnebohod Ta lepi praznik nas vabi, da se zamislimo v vabilo, ki ga Cerkev v svojih molitvah tolikokrat ponavlja: »Kvišku srca!« Poglej, o kristjan, za Jezusom, ki gre v nebesa! Iz življenja Cerkve je prepovedal grdo razvado prodajanja visokih cerkvenih služb. Prepovedal je tudi, da bi vladarji nastavljali škofe. S tem pa j si je nakopal smrtno sovraštvo nemškega cesarja Henrika IV. Ker se cesar ni hotel ukloniti, ga je izobčil iz Cerkve. V strahu za svojo cesarsko krono se je Henrik ponižal in prišel prosit papeža v grad Canosso, naj ga odveže od izobčenja. Tudi še kasneje je imel papež s tem vladarjem veliko težav, ker se je spreobrnil samo dozdevno. Svoje življenje je Gregor VII. končal v izgnanstvu v Salernu. Zelo znane so njegove besedee, ki jih je izrekel pred smrtjo: »Ljubil sem pravico in sovražil krivico, zato umiram v izgnanstvu!« Njegovo vstajenje od smrti in vnebohod sta nam poroštvo, da bomo tudi mi doživeli svoje vstajenje in šli za Jezusom v slavo, če bomo umrli vsemu temu, kar nas veže na zemljo in kar nas odtujuje osebnemu Bogu ter če bomo vsak dan sproti jemali križ na svoje rame in hodili po poti, ki nam jo je začrtal isti nebeški Zveličar. Človek mora mislili na ta cilj in premagovati težave in križe tega življenja. Če človek nima upanja v življenje pri Bogu, če ni prepričan, da s smrtjo telesa ni vsega konec, če ne ve, da je življenje na zemlji le majhen del njegovega življenja, kaj mu ostane? Kje naj najde odgovor na vprašanje: Čemu trpljenje? Čemu življenje sploh? Kaj naj človeku življenje, če ni Boga, če je človek samo člen v trajnem razvoju materije, če je le bolj ali manj krotka žival v »zverinjaku« tega sveta? Če ni upanja v zmago pravice? Če ni vere v posmrtno plačilo in kazen? Če ni ljubezni, ki bi dala smisel človeškemu življenju? Človek ni vreden svojega odgovornega mesta, ki ga zavzema na tem svetu, če si ni še stavil vseh teh vprašanj. Še manj pa je vreden, da nosi odgovornost zase in za druge, če na vsa ta vprašanja ni poiskal odgovora. NOVO VODSTVO ITALIJANSKE KATOLIŠKE AKCIJE Italijanski katoliški akciji načeljuje posebna komisija, kateri je predsedoval od leta 1946 kardinal Piazza. To mesto je sedaj sprejel po nalogu sv. očeta kardinal Siri, ki je nadškof v Genovi. Dosedanji tajnik te komisije in asistent katoliške akcije, nadškof Urbani, je bil imenovan za škofa v Veroni. Njegovo mesto je prevzel škof Castellano, ki je dominikanec in ki je bil svoj čas po poklicu odvetnik. INDIJA V Indiji so postavili deseto bolnico ali zavetišče za gobavce, ki jo imajo v oskrbi katoličani. Večino denarja so dali na razpolago ameriški katoličani. KAR PO POSTI .. . Na Koreji se čuti pomanjkanje duhovnikov. Število takih, ki bi radi spoznali katoliško vero, pa stalno narašča. Zato so vpeljali poučevanje verouka po pismih, kakor je to v navadi marsikje za razne „ predmete. Za tako poučevanje se je že prijavilo 1.5.000 oseb. ŠOLE V JUŽNI AFRIKI V Južni Afriki je država prevzela v svojo oskrbo in pod svojo kontrolo vse šole za afriške otroke. To ipa zaradi zaikona, po katerem so vpeljali diskriminacijo med belimi in črnimi. Črnci tako ne morejo obiskovati več tistih šol, v katerih so otroci belih. Edino katoliška Cerkev se je temu zakonu uprla in tako so ostale vse katoliške šole skoraj brez vsake državne pomoči. In teh šol je 600, Za prvo leto poslovanja teh šol bo treba nabrati kar 100 milijonov. Vse druge verske skupine so državni odlok sprejele in se tako praktično odrekle nauku Evangelija, ki je namenjen vsem narodom brez razlike. PONATIS SV. PISMA V RUSIJI Sovjetska vlada je dovolila baptistom in adventistom v Rusiji, da ponatisnejo sveto pismo. 28 let ni bilo mogoče dobiti tega dovoljenja. Ameriško udruženje za sv. pismo jo že poslalo v Rusijo sv. pismo v ruskem jeziku. PROTESTANTI OBIŠČEJO MOSKVO Protestantski predstojnik dr. Grueher je sporočil ruskemu patriarhu sklep nemške evangeljske cerkve, da sprejme vabilo za obisk Moskve. Kdaj bo prišlo do tega obiska, pa še ni znano. KATOLIŠKA UNIVERZA »SOPHIA« v Tokiju, ki jo vodijo jezuiti, je dobila državno priznanje in bo mogla odslej izdajati diplome, ki bodo v vsakem oziru polnoveljavne. To je velikega pomena za to mlado univerzo, ki ima te fakultete: bogoslovno, filozofsko, za ekonomijo in za slovstva. KATOLIŠKE ŠOLE V FRANCIJI. Vzdrževanje katoliških šol v Franciji stane letno 40 milijard frankov. Država da tem šolam pomoč v znesku 5 milijard. To pomeni, da morajo druge stroške kriti verniki: starši 16, dobrotniki pa drugih 19 milijard. BEG BREZDOMCEV V VIETNAMU Lansko leto, ko so komunisti zasedli Severni Vietnam, je iz zasedenega ozemlja zbežalo proti jugu nad pol milijona beguncev. Bili so to povečini katoličani, ki so žrtvovali svoje hiše 111 vso svojo into-vino, samo da bi lahko še nadalje ostali zvesti katoliški veri, katero so sprejeli. Njihovo zatočišče je bil 1600 km oddaljeni Južni Vietnam. Vietmanska vlada je zaprosila ameriško mornarico za pomoč pri prevozu teh nesrečnežev in čez par ur je že 40 ameriških vojnih ladij plulo proti In-dokini. Ko so se prvi begunci začeli vkrcavati na ameriške ladje, so morali mornarji zbrati ves svoj pogum, da so ostali na svojih položajih, pomagali in bodrili do smrti utrujene in izmučene begunce. Pogled na te nesrečneže je bil strašen; polni mrčesa in ran, strgani in umazani, so, s strahom preganjanih živali v očeh, neza-upno motrili ameriške mornarje, o katerih so jim komunisti pripovedovali tako grozne stvari. Vendar, ko 90 videli njih prijaznost, so se polagoma umirili. Prva oseba, ki je v sončnem popoldnevu stopila na krov ladje, poroča ladijski poročevalec Wiliam Lederer, je bilo osemletno dekletce z malim, triletnim bratcem privezanim na hrbtu. Mala je imela roke in noge pokrite z debelo skorjo blata. Prav tak je bil tudi njen obraz. Edini čisti del na njem je bila proga solz, ki so ji tekle po licih. Tedaj se ji je približal najobil-nejši mož naše posadke, ladijski strojevodja David Bollingham, ki je bil obenem tudi imenovan za sprejemanje beguncev. »Bog naj te blagoslovi,« je rekel David. »Če nisi ti najbolj umazan otrok, kar sem jih kdaj videl v življenju!« Dekletce se je prestrašeno okrenilo do vietminškega duhovnika-tolmača: »Ali sem naredila kaj napačnega?« »Ne, ne,« ji je duhovnik brez obotavljanje odgovoril, »dobri Amerikanec te je samo blagoslovil. Le pojdi in naredi, kar ti bo ukazal.« Debeli Amerikanec je prijel dekletce za roko in jo peljal v spodnje prostore, kjer so bile prhe. Tu je deklici iti bratcu dal kos mila in pokazal, kako naj se umijeta. Ali deklica je bila preutrujena in še vsa zmedena, da bi sama to izvršila. Bollingham jima je obzirno pomagal in pri tem KAJ MISLIJO O EVROPEJCIH AFRIŠKI ČRNCI. Prof. Jahoda, docent na univerzi na Zlati obali, je v svojem predavanju pred Britanskim udruženjem za širjenje znanosti navedel odgovor, ki mu ga je dal neki njegov dijak in ki je obenem izraz mišljenja njegovih sonarodnjakov, črncev, na račun belcev: »Obožujejo ženske: to dokazuje kako zelo so neumni.« IZREDNA POSLASTICA. Pri poročnih obredih palestinskih beduinov je v navadi, da prinesejo najprej na mizo pečeno kamelo, ki na videz zgleda samo kamela. Toda v kameli sta dve pečeni ovci, v ovcah več pečenih kokoši, v kokoših pohane ribe in v ribah pohana jajca. To je v resnici pravi beduinski rebus. OD KOD IMAJO JUDJE SVOJE PRIIMKE. V osemnajstem stoletju je verska svoboda, ki je takrat vladala v Avstriji, privabila v to deželo mnogo Judov. Nosili so samo judovska imena brez priimkov. Marija Terezija je dala ukaz, naj si vsak Jud izbere svoj priimek, ki pa ne sme biti enak priimkom katoličanov. Judje so si najraje prevzeli priimke, ki so posnemali naravo. Tako so nastali razni Goldberg — zlata gora, Rosenbaum — rožni grm, in Rothschild rdeči znak. BVRDOVA PETA EKSPEDICIJA NA SEVERNI TEČAJ. Pod pokroviteljstvom ministrstva za mornarico pripravlja Rihard Byrd, znani raziskovalec severnega tečaja, že svojo peto ekspedicijo v deželo večnega ledu. Polkovnik Byrd bo odpotoval meseca novembra s petimi zrakoplovi in izurjenim moštvom proti novim deželam. S seboj bo vzel tudi mnogo prvovrstnih aparatov za razna raziskovanja, kajti namen njegove ekspedicije je tudi v tem, da hoče raziskati rudninski svet, ki se po njegovem mnenju skriva pod večnim ledom. SVET SE BO SPREMENIL. Klima našega planeta se v zadnjem času znatno spreminja. Tako zagotavlja veliki znanstvenik iz Groenlandije, doktor Svend Frederiksen, član zavoda za severni tečaj v VVashingtonu. V zadnjih petdesetih letih se je klima severnega tečaja toliko zvišala, da lahko gojijo poljedelstvo na krajih, kjer ga v novejši dobi nikdar niso. Prebivalci južne Groenlandije imajo že cele črede goveda in ovac, prav kakor so jih imeli njihovi predniki Vikingi tisoč let pred njimi, pred-no jih je mraz in led pregnal. Tudi Severno morje postaja vedno bolj gorko. Eskimi, ki prebivajo na Groenlandiji, so morali opustiti lov na tjulne, ker so se ti pomaknili bolj na sever. Oprijeli pa so se lova na polenovko, ki se iz južnejših krajev pomika proti severu. Doktor Frideriksen je mnenja, da se gorke in mrzle dobe menjujejo v ciklih po 1800 let. Sedaj je nastopila gorkejša doba in Friderikson meni, da bodo nepregledne sibirske in kanadske tundre ter tundre na Alaski spet ozelenele in prebivalstvo se bo zato pomaknilo proti severu. Manj ugodne bodo posledice, ki bodo zadele južnejše kraje. Tu bo vročina presušila in prežgala vse rastlinstvo in nekdaj rodovitne kraje bo spremenila v puščave. To se sicer ne bo zgodilo nenadoma, ampak v počasnem, toda gotovem ritmu. Ta sprememba klime bo močno vplivala na zdravje prebivalstva, kakor tudi na ekonomsko in politično plat. »Gorkejša doba je že nastopila in narodi hi se morali tega zavedati.« končuje svoje modrovanje doktor Frideriksen. , PODMORSKO SLIKARSTVO Nadvodni plavaei okrog otoka Majorke so večkrat pri svojem plavanju naleteli na kaj čuden podmorski prizor: na morskem dnu je pri platnu sedel slikar in slikal. Ta nenavadni slikar je petintridesetletni Jorge Morey iz Majorke, ki se je prej strastno bavil s podmorskimi fotografijami. polglasno prepeval, da bi zatrl ganjenost. Pri tem delu je nenadoma zabrnel zvočnik in vprašal po mornarju, ki je vzel otroka, naj ju nemudoma pripelje obupajoči materi. Očividno je mati zagnala strašen vik in krik, ko je zaman povsod iskala svoja otroka. Ponavljala je, kar je slišala od komunistov, da ameriški mornarji morijo otroke. David Bollingham je otroka oblekel v čista oblačila in ju pripeljal obupani materi v naročje: »Mama, debeli Amerikanec je duhovnik, najprej me je blagoslovil, nato me je še krstil.« Posledica je bila, da so se sprva otroci, pozneje pa še vsi ostali kar trli spodaj pri prhah in čez par ur je bilo 2000 vietnamskih beguncev že »krščenih«, da so lahko mirno sedli k prvemu kosilu, ki so jim ga pripravili ameriški kuharji. Vendar ga ta umetnost ni povsem zadovoljila. Hotel je ujeti vso pestrost barv, ki se skriva na morskem dnu. V ta namen je izdelal posebno nepremočljivo platno, se o-borožil s dihalnimi pripravami, čopiče pritrdil na obleko in stojalo obtežil s petimi kili svinca in se spustil na morsko dno, kjer ga pri svojem umetniškem ustvarjanju nihče ne moti. Človek bi ga skoro zavidal, če bi ne bilo preveč radovednih velikanskih rib pred katerimi se mora braniti z nožem. Pa tudi manjše ribe so zelo dovzetne za umetnost v njihovem kraljestvu, kajti plavalci prav lahko razločijo kraj kjer pod vodo slika Jorge Morey, po neštetih mehurčkih, ki se dvigajo na površje iz morskega dna in katere povzročajo tropi radovednih ribic. Prijazni slikar vsakega plavalca povabi naj si ogleda njegovo u-metnost kar pa »nadvodniki« nič kaj radi ne store. »Ko sem zadnjič privolil na njegovo povabilo sem se takoj vrnil k bregu in spil kozarček konjaka, ker mi ni bilo nič kaj prijetno pri srcu,« tako je izjavil obiskovalec slavnega podmorskega ateljeja. NAJVEČJI LONČENI KIP NA SVETU V Milanu so te dni izdelali največji lončeni kip na svetu. Predstavlja Mater božjo z Jezuščkom. Načrt za to delo iz keramike je izdelal arhitekt Renato Renosto iz Benetk, kip sam pa je delo kiparja Angela Franca. Postavili ga bodo v cerkvi Alo-bobello v Mestrah. Kip je visok 4 metre in 10 cm in tehta 80 kv. NAJMIRNEJŠI KOTIČEK. Univerzitetnega profesorja Copelanda so vprašali, zakaj si namesto starega, neudobnega stanovanja v zadnjem nadstropju univerze, ne izbere boljšega. Odgovoril je: »Niti na misel mi ne pride, da bi si drugo izbral. Ta je edini kotiček v vsem Cambridgu, kjer je nad mano samo Bog.« Potem je še dodal: »In Bog ne dela ropota, pa čeravno ima toliko posla.« APOLOGETSKI KOTIČEK__________________ VNEBOHOD KRISTUSOV: Resnica, ki jo najdemo izrazeno v vseh obrazcih katoliške veroizpovedi, je, da je Kristus »šel v nebesa, kjer sedi na desnici Očetovi.« To se pravi, da je Kristns šel v nebo z istim telesom, v katerem je umrl in vstal, ter z isto dušo, ki se je na veliki petek ob smrti ločila od telesa ter se ob vstajenju zopet združila. Kristus je torej sedaj navzoč v svoji človeški naravi v nebesih. Ta narava je sicer poveličana, toda ostane prava človeška naraim, To pa ni v oviro, da bi istočasno ne bival zakramentalno v sv. Evharistiji, kot uči tridentinski cerkveni zbor. Z resnico o Jezusovem vnebohodu je tesno združena druga: da sedi na desnici Očetovi. To je treba razumeti v prenesenem ali metaforičnem pomenu. Pomeni pa: 1. da je Kristus kot človek v najvišji meri deležen vseh božjih prednosti in odlik nad vsem stvarstvom; 2. da morajo vse stvari izkazovati tudi Kristusu človeku ono najvišjo čast, ki jo izkazujejo Bogu Očetu. Kristus je torej s svojo človeško naravo v nebesih, kjer je deležen vse božje časti in slave in kjer je v privzeti človeški naravi predmet češčenja kot Bog. »Vse stvari ga ča-ste in molijo skupaj z njegovim telesom,« uči sv. Janez Damaščan. \ Izšel je PASTIRČEK j za mesee aprili IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI IZ HOLANDSKE NOVEGA SLOVENSKEGA DUHOVNIKA so dobili izseljenci na Holandskem. Do sedaj je bil med njimi že od leta 1947 č. g. Babnik. Za Veliko noč pa je prišel mednje novomašnik č. g. Vinko Flek iz Buenos Airesa, kjer je dokončal bogoslovje v tamkajšnjem slov. semenišču. Novi izseljenski duhovnik bi moral ostati za stalno med slov. izseljenci na Holandskem, kakor to določajo navodila sv. stolice v encikliki »Exul Familia«. Toda za sedaj njegov položaj juridično ni še dokončno določen. --Č. g. Nande Babnik, ki je v letih svojega bivanja med holandskimi Slovenci naredil zanje toliko dobrega, se je za Veliko noč od njih poslovil in odšel drugam, kamor ga je poslal njegov škof. IZ SIAMA MISIJONSKE POZDRAVE pošilja č. m. Ksaverija Pirc iz Port Saida na poti v Siam. Spominja se vseh, ki so jo v Gorici tako lepo sprejeli. »Naj dobri Bog vse stotero povrne,« pristavlja. — Mislimo, da je ona nam več dobrega storila nego mi njej. Zato ji voščila in pozdrave pomnožene vračamo. IZ AMERIKE SLOVENSKI SLIKAR BOŽO KRAMOLC je razstavljal v več krajih v Kanadi in dosegel zadovoljive uspehe. Tudi nekateri drugi slovenski slikarji v Združenih državah in v Argentini prirejajo razstave in s svojimi deli širijo ime naše majhne slovenske domovine. IZ SLOVENIJE KMETIJSKO DELOVNO ZADRUGO V ČEZSOČI so razpustili. Pravijo, da so zadružniki vsa ta leta, odkar 90 jo imeli, dobro gospodarili, a da so se sedaj le odločili, da zadrugo razptistijo. Vendar si zemlje še ne bodo razdelili med posamezne posestnike, pač pa bodo zadrugo preuredili v nekakšno zadružno posestvo. Če bo pa treba seveda, bodo kdaj kasneje napravili še en korak nazaj, pa bomo spet tam, kjer smo bili... V BRDIH ZEMLJO DELIJU, ko se je navsezadnje izkazalo, da bo res najbolje, če dobi zemljo v last tisti, ki jo obdeluje. S tem geslom so namreč v letu 1944 in kasneje krožili komunistični propagandisti okoli in vlekli revne ljudi za nos. Takrat so šli ubogi ljudje res na limanice, a so bili takoj po »osvoboditvi« grenko razočarani. Novo ustanovljene zadruge in državna posestva so podedovala prejšnja veleposestva, kolon pa je ostal še vedno kolon, samo gospodarja je menjal. No, sedaj se je pokazalo, da, tudi to novo kolonstvo ne gre nikamor naprej in — začeli so deliti zemljo v resnici. Pred kratkim so v občini Kojsko tako obdarili 180 bivišh kolonov. V RAVNAH SO BILI BREZ KRUHA celih pet dni, drugod v čepovanskem in gr-garskem okraju pa od dveh do štirih dni. Vse to po malomarnosti solkanskega pekovskega podjetja »Pecivo«, v katerem so se državni peki uprli opravljati zastonj nočne nadure. Poročajo tudi, da v Novi Gorici že nekaj časa primanjkuje kvasa in sladkorja. OBRTNIŠTVO V SEŽANSKEM OKRAJU SF. VEČA, poročajo ljubljanski listi. Iz objavljene statistike okrajne obrtne zbornice pa je razvidno, da se v nasprotju 9 tem, kar bi bilo po desetih letih socialistične prakse pričakovati, veča zasebna podjetnost v obrti, medtem ko tako imenovani državni in družbeni sektor upada. V sežanskem okraju je bilo leta 1954 okoli 300 obrtnih obratov s 1028 delavci. Od teh pripada državnemu in družbenemu sektorju, to se praivi socialistični skupnosti komaj 29 obrtnih delavnic, zadružnemu sektorju 32 delavnic, zasebnemu pa celih 240. NA SLOVENSKIH GIMNAZIJAH SE BODO OSMOŠOLCI od jeseni dalje učili nov predmet: »temelje družbene in državne ureditve FLRJ«, ki ga bodo predavali profesorji zgodovine po štiri ure na teden. Nekaj podobnega so tudi doslej že imeli, a le v manjšem obsgeu. Sedaj pa l>o v zadnjem gimnazijskem razredu odpadla zgodovina, namesto nje pa pridejo osnove politične ekonomije in marksistična sociologija, ki naj bi slovenskemu izobražencu tlakovali pot v novo »socialistično življenje«. PO AMERIŠKEM MASLU DRČI JUGO-SLAVIJA Sovjetom v objem. Prav pred dnevi je hil podpisan v Združenih državah nov dogovor, po katerem bo dobila Jugoslavija novih 200.000 ton ameriške pšenice v dar. Pred dnevi je tudi na Reko priplula neka ameriška ladja 9 165 tonami masti in masla, ki ga pošilja jugoslovanskim narodom organizacija C VRE. PO SVETU NAOKROG-] SODELOVANJE ali novi družabni red Oprašujete odgovarjamo ALI RES NE BO MOGOČE? Poslušal sem na dan prvega maja pozdrave, ki sta jih poslala delavstvu —• po postaji Radio Trst A — predstavnika komunističnih delavskih sindikatov. Kar zabolelo me je! Ali res ne bomo imeli Slovenci nikoli več katoliške delavske organizacije? Poslušal sem v nedeljo oddajo »Vera in naš čas«, pri kateri je predavatelj podal glavne misli iz govora sv. očeta, ki ga je ta naslovil dne prvega maja na člane ACL1 (Udru-ženja italijanskih katoliških delavcev), ki so imeli svoje zborovanje v Rimu. Zopet me je zabolelo! Ali bodo res vsi naši delavci iskali rešitve na svoja vprašanja samo v marksističnih organizacijah in v njihovih varljivih ideologijah ter programih? P epi ❖ Je to zelo pereče vprašanje, na katerega pa morejo in morajo odgovoriti čimprej vsi res zavedni katoliški delavci, ročni delavci in izobraženci. Mi pa za sedaj pravimo: kar na delo! RAD BI VEDEL kako to, da razni fr on* tasi, in sicer tisti9 ki imajo kaj besede, skrivaj kritizirajo komunistično jugoslovansko oblast ter pripoznavajo, da v Jugoslaviji od daleč ni vse v redu, javno pa ne pripoznajo te zmote ter še vedno s Titom sodelujejo. — Nekateri izmed njih so Še •celo začeli iskati tolažbe pri »Novem listu«. P.F. * Najbolj točen odgovor bi Vam lahko škedenjska mladina zaigrala kratek prizor z naslovom Mira, ki diha ljubezni do matere, slovenstva in pesmi. Prizor so prav prijetno zaigrali in se zdi, da je v skupini več nadarjenih odrskih igralcev. Za konec je zbor zapel še dve pesmi: Jurjervanje in Vipavsko. V pesmi je uvedla primerno razpoloženje Stana Oficija z lepo recitacijo. Čeprav je občinstvo pričakovalo od gospe nekaj bolj veselega, ji je bilo tudi za tiste prelepe besede hvaležno. Vsa prireditev je bila na dostojni kulturni višini in so odhajali z nje Škedenjci zadovoljni in z novim navdušenjem za vse Statistika goriških družin Pooblaščenci centralnega statističnega u-rada bodo med 15. in 21. majem obiskali nekatere goriške družine v svrho ugotovitve stanja prebivalstva. Ker ostanejo vsi podatki strogo tajni, priporoča županstvo, naj Bodo podatki verodostojni in naj se zato nihče ne protivi, da bi jih ne dal. Gospodarsko stanje Gospodarsko stanje v naši pokrajini se v zadnjih mesecih ni prav nič izboljšalo, nasprotno postaja to stanje iz dneva v dan >'edno bolj pereče. V mesecu februarju so zabeležili 885 protestnih menic za 18 in pol milijona lir in 15 nepokritih bančnih čekov v vrednosti 4 milijonov in 660.000 lir. Tako se v zadnjih mesecih suče vsota meničnih protestov od 18 do 20 milijonov na mesec. Temu je treba pridružiti še več vsakomesečnih bankrotov, da dobimo popolno sliko poraznega gospodarskega stanja na Goriškem. Sporazum o dobavi vode Pretekli teden je bilo v Uradnem listu objavljeno besedilo sporazuma med italijansko in jugoslovansko vlado glede dobave pitne vode goriški občini. Po tem sporazumu bo znašal dnevni obrok vode od 12.400 do 13.800 kub. m, kar bo dalo letno okrog 4,500.000 kub. m vode. Italija bo morala od 1. januarja dalje plačati 7.50 lir za vsak kub. m vode. Sporazum bo zapadel 16. septembra 1957. Nov denar Vse bankovce od 1 do 100 lir bodo v kratkem nadomestili s kovanci. Denarni zavod Zecca je v teh dneh v polnem delu, da čimprej izpolni naročeno mu nalogo. 100-lirski kovanci bodo v premeni merili 28 mm, medtem ko bodo 50-lirski merili 25 nun. Oboji bodo imeli obrezane robove, da jih bo laže spoznati. Te novice bodo verjetno najbolj veseli tisti, ki imajo o-pravka s cerkveno' miloščino, kamor se je stekal doslej najbolj strgan in umazan denar, drugi pa s to novostjo nismo zadovoljni, ker bo zanaprej treba nositi mošnjiček za pasom ali v žepu kot Juda Iška-rijot. Povišanje najemnin Poslanska zbornica je pretekli torek odobrila načrt stanovanjskega zakona, ki odreja povišek blokiranih najemnin od 1. junija dalje. Povišek je določen v znesku 20 od sto za stanovanja in 40 od sto za javne lokale. Od stanovanjskega poviška so odvzeti vojni invalidi, upokojenci, ki nimajo drugih dohodkov, in vsi oni, ki živijo v slabili gospodarskih razmerah. Koroška v slikah V torek 10. maja zvečer jc bil na Placuti prav lep kulturni večer. Zopet smo imeli priliko, da smo lahko občudovali lepoto koroške zemlje v slikah, ki nam jih jc kazal preč. g. Vinko Zaletel. Njegove slike niso navadne slike, v njih je bogastvo barv, v njih je predvsem tiha poezija in duhovna lepota, kakršno lahko dojame le slikar-umetnik. Pred nami so vstajale slike, ki so nam živo govorile o življenju koroških Slovencev, ki je tako tesno povezano s Cerkvijo in z lepimi tradicijami, ki jih rod za rodom deduje. Občudovali smo tudi lepo in plemenito. Škedenjski mladini lirno še nadaljnjih tako lepih uspehov. Cerovlje Naša skromna vasica, za katero ve le malokdo, je pretekli teden bila pozorišče žalostnega konca treh življenj. V naši vasi je živela neka Istranka s svojo nečakinjo, ki je pred časom bila v službi nekje v Piemontu. Zaradi bolezni in družinskih zapletkov se je dekle vrnilo k teti v Cerovlje. Sem jo je parkrat prišel obiskat bivši gospodar. Tudi pretekli teden je prišel in jo skušal pregovoriti, naj se vrne nazaj v službo. Ker se je dekle temu uprlo in jo je še teta pri tem podpirala, je zmešani gost potegnil iz žepa revolver, ubil obe ženski in nazadnje še sebe. Hudo nam je ob tej nesreči, ki je vznemirila našo vas, ki je odmaknjena vsemu hrupu in velikomestnemu življenju, pa je vseeno postala pozorišče hude žailoigre. Opčine Pretekli teden je odpotoval nazaj v Rim komunistični prvak Togliatti, ki se je več dni zadrževal pri nas zaradi bolezni. Sedaj je toliko okreval, da je lahko šel na dolgo pot. Mi smo se pa tudi oddahnili, saj je veliki policijski aparat vzbujal že preveč pozornosti. pridnost koroških deklet, ki se šolajo v gospodinjskih šolali čč. sester in ki potem tudi doma znajo ustvariti tako prijeten in prikupen dom. Ob koncu nam je č. g. Zaletel, ki je svoje slike še podprl z zanimivim predavanjem, povedal veselo novico, da nas mislijo za binkoštne praznike obiskati naše koroške »dečve« in nam pripraviti veselo uro tudi v naši dvorani. Namenjeni da so tudi v Trst, kjer bi na Repentabru ponovili igro »Brezmadežna«, ki je lansko leto na Koroškem doživela sijajen uspeh. CERKV. PEVSKI ZBOR IZ PEVME priredi pod vodstvom pevovodje F. Valentinčiča $evsk« kcnccvl v soboto 21. maja 1955 ob 20.30 in nedeljo ob 5. uri popoldne v Marijinem domu na Placuti Vabila so na razpolago v kavami Bratuž in trgovini Kosič. Stanovanjska kriza V kratkem bodo začeli v ulici Italico Brass z zidavo poslopij, v katerih bodo nastanili 28 družin iz nezdravih stanovanj v ulici Aseoli. Upajo, da bodo po zaslugi obnovitvenega zakona Romita v dveh letih obnovili najslabši mestni predel v ulici Aseoli. Da pa je stanovanjska kriza v Gorici še vedno velika, priča dejstvo, da je za osem stanovanj, ki so jih zgradili v Svetogorski ulici, vložilo prošnjo nič manj kot 216 družin. Prvo sveto obhajilo V nedeljo 15. majnika je bila v cerkvi sv. Ignacija na Travniku lepa slovesnost prvega sv. obhajila slovenskih otrok. V cerkvi je svojim malim prijateljem lepo pel otroški zbor in prvoobhajanci sami so razločno in slovesno ponovili krstne obljube in druge priložnostne molitve. Lep govor preč. g. kaplana Mirka Ma-zore je vsem segel do srca. Na šoli so gdč. učiteljico pripravile prvoobhajancem okusen zajtrk. Popoldne, po blagoslovu na Travniku, pa je bila v dvorani Brezmadežne na Placuti akademija v čast prvoobhajancem. Na. sporedu so bile pevske točke in igra Sv. Tarcizij, ki so jih pripravili otroci iz Sirotišča in iz Marijine družbe. Vse je prav dobro izpadlo. Prvoobhajancem želimo, kakor jim je v svojem govoru želel g. kaplan Mazora, da bi na ta lepi dan nikdar ne pozabili. Zavrnili so jim prošnje Lansko leto v oktobru ao kmečki najemniki Enle-ja v Pevmi poslali na ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo prošnjo, naj bi posredovalo, da bi v smislu zakona o pospeševanju male kmečke posesti lahko odkupili zemljo, ki je sedaj v posesti Ustanove Tre Venezie "in ki jo oni že toliko let obdelujejo. Dne 5. maja letos so dobili iz Rima negativen odgovor. Ministrstvo pravi, da ne more posredovati, češ da je le malo izmed prosilcev takih, da so v resnici kmetje, kar je predpogoj za omenjene zakonske olajšave. Na drugi strani pa da že- so kmetje-najemniki v tožbi z Ustanovo in se zato ministrstvo ne more vmešavati v zadevo. Naj bo ministrstvo mnenja takega ali takega, ni prav, da se na vratih Gorice ustanavlja novo veleposestvo, ki bo odjetflo kruh tolikim družinam. Žabnice 2e dolgo nismo doživeli v naši vasi toliko žalosti kot te dni. Saj smo v tako kratkem času izgubili kar dva mlada domačina, 27-letnega Hamzija Krannerja in 21-letnega Ervina Brejca. Oba sta se smrtno ponesrečila. Prvi v nedeljo 1. maja z motornim vozilom in drugi v nedeljo 8. maja z avtom. Pokojni Hanzi je bil edini sin in je zato starše zadelo še večje gorje ob tej kruti usodi. — Bil je tudi vesten elan domače požarne obrambe ter je že 10 let pel pri cerkvenem zboru. Sploh je bil pokojni pravi ljubitelj petja in bomo marsikje pogrešali njegov močni bas. Številni venci, gasilska parada in lepe žalostinke, ki so mu jih zapeli tovariši pred hišo Žalosti, v cerkvi in ob grobu, so najboljša priča, kako je bil priljubljen med nami. Na pokopališču so pretresljivo odmevale poslovilne besede č. g. Anderwalda ter mirne in ubrane, a tem bolj prepričljive misli č. g. žiij)nik.a v domačem jeziku. Z enako svečanim pogrebom smo čez tri dni spremljali k zadnjemu počitku pokojnega Ervina. Tudi od njega se je nadvse ganljivo poslovila gasilska obramba, ki je v teku deset dni izgubila kar dve mladi moči. Poslovili so se od njega tudi fantje z onimi žalostinkami, katere je pokojni Ervin pred dnevi še sam pel pokojnemu tovarišu. Pogreba so se udeležili tudi številni Trbižani — tudi č. g. msgr. Fontana. Saj je bil pokojni Ervin splošno znan tud* na Trbižu. Tam je bil v službi za prodajalca. Ob obeh primerih te nagle in žalostne smrti je bila hudo prizadeta vsa vas, a najbolj starši obeh pokojnikov. Tem izražamo naše najbolj iskreno sožalje. Pokojni Hanzi in Ervin pa naj v Bogu v miru počivata. Sovodnje »Soča« je že zopet priobčila strupen članek. — V njem najprej pove, da je neznanec odnesel rdeči trak z venca, ki je bil položen na križ na sovodenjskem pokopališču na dan proslave za desetletnico »osvoboditve«. Imenuje tega neznanca »Krjavlja« in mu prisoli mnogo »kulturnih« naslovov, kot izdajalec domovine itd. — Pri tem pa se ne zaveda »Soča«, da blati nekoga iz Sovodenj iz samega strankarskega sovraštva. — Sklicuje se na krščansko moralo in ljubezen, toda nima korajže javno imenovati 'te osebe z initenom, ker dobro ve, da bi se dotični lahko sodnijsko branil. — Ven s tem imenom, »Soča« in frontaši! — N! zadosti iz zasede streljati, treba je tudi pokazati, da se poštenega boja ne bojimo. Pisec is Sovodenj Tudi goriški titovci hočejo biti v liniji V Titovi zunanji politiki je nastal nov preokret, katerega zadnje zunanje znamenje bo ob koncu meseca sestanek v Beogradu med glavnimi zastopniki sovjetskega in jugoslovanskega komunizma. Toda odmev nove politične linije je opažati tudi med zamejskimi Titovimi pristaši. Pravzaprav je bila nova linija Titove politike tu najprej opazna, in sicer se je pojavila z razpustom OF in ustanovitvijo Gospodarske in kulturne, zveze v Trstu z namenom, da se tako pripravi vstop slov. titovcev v skupno povezavo z ital. komunisti, kot je bilo že nekoč izpeljano ob časih zloglasnega UAISA. Nam, ki nismo poznali zakulisne politike in pogajanj med Beogradom in Moskvo, so se ti postopki zdeli nekoliko čudni. Sedaj pa so jasni: podreti je treba pregraje, ki so nastale po letu 194«, ter znova iskati najtesnejših stikov z ital. komunističnim množicami. Na Tržaškem so titovci stopili na novo linijo že ob začetku leta, sedaj pojdejo za njimi še Goričani. Tako je namreč povedal Viljem Nanut na konferenci Zveze slov. prosvetnih društev v Gorici v nedeljo 8. maja. »Na podlagi političnega razvoja so je pokazala potreba, da moramo slovenski socialisti iti naprej izven okvira Socialistične fronte Slovencev in sc vključiti v skupno borbo z ital. socialisti.« To hi morala organizirati neka nova organizacija, ki se že snuje in ki se bo imenovala »Slovenska gospodarska kulturna zveza«. Sedaj je treba čakati le še na pristanek ital. komunistov, ki bo v doglednem času gotovo prišel sedaj, ko veje nov veter iz Moskve. iNato se je Viljem Nanut, ki je bil nekoč učitelj, ustavil pri slov. šolah, ljudskih in srednjih ter kot nepoklican sodnik povedal, da naše ljudstvo izven šole od učiteljev in profesorjev nima nobene prave koristi. To se pravi, da; ogromna večina slov. učiteljev in profesorjev ne sodeluje pri titovskih prosvetnih organizacijah. In to je prav. Saj organizacija, ki slov. sole tako omalovažuje, da njih tako uspelega kulturnega izleta na Koroško v svojem časopisju ne omeni, res ne zasluži, da ji slovenski šolnik posveti najmanjše zanimanje, ker izpričuje, da ji je le to slovensko, kar je njeno strankarsko. Na drugi strani pa ni res, da nobeden slovenskih učiteljev in profesorjev ne deluje na prosvetnem polju izven šole. Če jih g. Viljem Nanut ne vidi v svojih vrstah, jih mi vidimo drugod in smo jim hvaležni. Škoda res, da je njih število premajhno, ker bi lahko bilo dosti večje. Zato pa so izjeme med njimi toliko bolj častne. Na koncu je tajnik SFS omenil še, da misli njegova organizacija zgraditi kulturni dom v Gorici. Viljem Nanut se torej pripravlja, da popelje svojo čredo poslušnih jarcev v novo stajo. Gotovo tudi ta ne bo zadnjai, če mu Bog da še kaj življenja, Tito pa še kaj dosti denarjev. OBVESTILA VRTNICE se imenuje nova knjižica kratkih premišljevanj za mesec junij, ki jih je napisal msgr. Gregorec. Knjižica je natiskana in se bo kmalu začela prodajati. SV. BIRMA V GORICI bo letos na bin-kostni praznik v stolnici po pontifikalni sv. maši, to je nekako ob 11.30. Popoldne bo nadškof birmoval na Travniku ob 4h. Letos ne bo birmovanja pred pontifikalno mašo ob 9h kot prejšnja leta. GORIŠKI SREDNJEŠOLCI vabijo ljubitelje naših šol k svoji ZAKLJUČNI PRIREDITVI, ki bo na Vnebohod 19. maja in v nedeljo 22. maja 1955 vsakokrat točno ob 20.30 na šolskem dvorišču v ulici Croce (Šolski dom). Na sporedu so: Pevske točke — ritmične vaje — telovadni nastop — slovanski narodni plesi — šaloigra »Jezični dohtar«. Vstop prost. Sprejemali se bodo prostovoljni prispevki za revne dijake. Vabila se dobijo v tajništvu šol, v kavarni Bratuž, v Katoliški knjigarni in v knjigami »Carducci«, v čevljarni Kosič in zvečer pred prireditvijo pri vhodu. ROMANJE V LURD priredi beneški odsek UNITALSI, in sicer od 13. do 20. julija. Vpisnina in potnina je za bolnike 25 tisoč, za osebje vijoličnega vlaka 32.500. Za zdrave romarje, ki bodo potovali s posebnim vlakom, so predvidene tri kategorije: 1. kat., stroški 36 tisoč; 2. 32 tisoč; 3. 28 tisoč. Potuje se ali s skupnim ali z osebnim potnim listom. Pri znesku za vijoličen vlak je všteta hrana po poti in v Lurdu; pri vlaku za zdrave pa hrana po poti ni všteta in mora poskrbeti zanjo vsakdo sam. Pač pa je všteta hrana in prenočevanje v Lurdu. Vpisovanje se zaključi dne 31. maja. Vpišete se lahko Goričani pri tajništvu UNITALSI, Corte S. Ilario 7, Gorica (pred stolnico); v Trstu pa pri tržaškem tajništvu UNITALSI. Vlaki odpotujejo iz Trsta preko Gorice in se vrnejo prav tako preko Gorice v Trst. — Optanti in tuji državljani morajo imeli osebno potno dovoljenje. BREZPOSELNI, ki so vpisani v sezname namestitvenega urada, se lahko vpišejo v usposobljenostni tečaj za brezposelne delavce, ki se bo v kratkem začel v Gorici. Tečajniki bodo dobili po 200 lir dnevno, tisti, ki nimajo nobene brezposelne podpore, pa 300. Kdor ima družino, bo dobil še za vsakega člana 60 lir. Kdor bo izdelal tečaj, bo dobil izpričevalo o kvalifikaciji in 3000 lir nagrade. Prošnje je treba čimprej vložiti na uradu za delo v Gorici in sicer na navadnem papirju. NA BINKOŠTNI PONEDELJEK zvečer ob 8.30 bodo gostovali v dvorani Brezmadežne v Gorici koroški pevci in igralci z zelo pestrim sporedom. Podroben program objavimo prihodnjič. ZA BINKOšTNE PRAZNIKE bodo obiskali koroški Slovenci tud i Tržačane. Igrali bodo Marijin misterij »Brezmadežna«, s katerim so imeli igralci iepc uspehe že v Avstriji. Opozarjamo že sedaj na to prireditev' in prosimo, da bi na binkoštno nedeljo popoldne opustile katoliške organizacije druge prireditve. DAROVI ZA SLOVENSKO ALOJZIJE-VIŠČE: Gdč. Gabrijela Mikuhis 3000; N. N. druibenica iz Gorice 2 q drvi. Srčna hvala! Bok povrni obrtna! ZA SLOVENSKO SIROTIŠČE povodom zlale maše preč. msgr. Alojzija Novaka: Karol Črnigoj 1000; Anton Črnigoj 1000; lN. N. 500 lir. Z GORIŠKEGA