Ano XII. — NUM. 212 SETIEMBRE 1945 LETO XII. — ŠTEV. 212 SEPTEMBER 1945 ha mm ismotom En la actualidad las Misioniras Fran-ciscanas Yugoslavas continüan en el Paraguay la obra de sus antecesores. Ade-mäs del Colegio “Santa Ines" en Asun-ciön, tienen a su cargo 4 misiones en*re los indios del Chaco y del Norte para-guayo. ROMANJE V LUJAN UNA CRUZ del tipo de las aue hacian los iridi- se bo vršilo 7. okt. s posebnim vlakom. Preskrbite si pravočasno vozno listke v □rfidoTniiiiiL _______________—____-________ ' V Slika nas spominja na Cutamarco, kjer je bilo 300 let kulturno središče argentinskega severa. Bazilika sv. Frančiška, katere pročelje je videti na sliki spada k samostanu, ki je bil centralno bogoslovje severnih provinc skozi dve stoletji. V Catamarki ie bil posvečen za mašni-ka č. g. Jan Bureš, ki bo imel 26. avgusta novo mašo v baziliki sv. Frančiška v Bs. Airesu. 2. sept. pa bo opravil novomašno daritev tudi med nami na Paternalu (Av. del Čampo) ob 10 uri. Isti dan popoldne bomo imeli tudi slovenske pete litanie na Avalos 250. Prihitite rojaki v obilnem številu v dokaz skupnega slovenskega bralstva z našimi severnimi slovanskimi 1 rati. ' PRIMERA MIŠA El 2 de septiembre a las 10 hs. cele-brara su primera Miša en ia basilica de San Francisco, en Buenos Ancs, el Rev. P. JUAN BUREŠ, nacido en Bohemia, orde-nado sacerdote en Catamaiva para la diöcesis de Santiago del Estezo. Para poner de manifiesto la fraternidad que une a eslovenos y checos ofrecera una misa solemne para la colectividad eslovena el 2 de sept. a las lO horas en Av. del Čampo 1653. Los Franciscanos fueron, iur.to con los [esuitas, los primeros civilizadores del Paraguay y del Norte argentino. So dosta-co entre ellos San Francisco Solano, cu-yos pasos Han dejado huellas proiundas en las provincias de La Rioja, Catamar-ca y Santiago del Estero. Se destaca hoy el Rev. Fray Salvador Narvdez actual Guardian de San Francisco, de Catamarca. famoso conocedor de antigüedades indias y director del museo arqueologico "Fray Mamerto Es-quiü", de la mišma ciudad. Se halla en exposiciön una cruz, obra de arte cris-tiano-indio del siglo XV. DUHOVNO ŽIVLJENJE je mesečnik. Uredništvo: Pasco 431 Urednik: Hladnik Janez. Telefon 48 - 3361 (48 - 0095) Klici od 11—13 ure in po 8 uri zvečer. Ob sredah in petkih ni doma. Uprava: Paz Soldän 4924 Telefon 59- 6413 Reg. Prop. mlel. 155424 CERKVENI VESTNIK 26. AVG.: Nova maša c. g. Ivana Bureš ob 10 uri v cerkvi sv. Frančiška (Alsina y Dofensa). Ob 12 uri pri sv. Rozi za + Jožef Kovačič. Molitve na Patcrnalu. 2. SEPT.: Maša na Patcrnalu ob 9.30 uri za J* Jožef Mrevlje. Ob 10 uri za f stariše Rojc. Molitve na Paternalu. 9. SEPT.: Maša na Avellanedi za f Jožef Šeruga. Pri sv. Rozi za 4- Jože in f Luisa Mervič. Molitve se ne vrše. 16. SEPT.: Maša na Paternalu za f Viktor Kerševan (obl.). Pri sv. Rozi ob 12 uri za + Marijo Ferfolja. Molitve in shod bratovščine na Avellanedi. 22. SEPT.: Maša na Avellanedi za f Sabotin. Pri sv. Rozi ob 12 uri za f Jožef Novotni. Molitve na Paternalu. 30. SEPT.: Na Avellanedi ob 10 uri Nova maša. Popoldne prireditev Duh. Življenja v Salon Soliš 252. NOVA MAŠA bo na PATERNALU 2. sept. ob 10 uri. Imel jo bo č. g. Ivan Bureš. DANItL ŠKRK je prejel 9. avgusta du-hovsko suknio v semenišču v Villa Devoto. NA AVELLANEDI bo imel novo mašo č. g. MARIO PERKAT 30. sept. ob 10 uri POROČIL SE JE NINO FERLETIČ. doma iz Kostanjevice na Krasu z Rozo Alecci. Poroka je bila v cerkvi San Cayetano. Ženinova družina živi v Bahiji Blanki in so za to priliko prišli v Buenos Aires. V Lanusu sta se poročila MARIJA GORZA in Nuncio Caruso. J BRATOVŠČINA ŽIVEGA ROŽNEGA VENCA Shod in seja na AVELLANEDI 16. sept. Na PATERNALU 23. sept. STOLETNICA letos je sto let. odkar ie bil ustanovljen APOSTOLAT MOLITVE, ki goji posebno pobožnost do Srca Jezusovega. Stoletnica se bn praznovala z raznimi slovesnostmi, med katerimi bo največja slovesna posvetitev Kristusu Kralju, ki sc bo vršila 28. ok*. na Plaza Congreso. Opozarjamo rojake, da se zanimate za to lepo ustanovo. Pozneje bomo o tem še poročali. IZ UREDNIŠTVA IN UPRAVE Nekateri rojaki so mnenja, da bi moralo D. Ž. zavzeti neko določeno politično smer v zadevi naše domovine. To mnenje je neupravičeno, ker D. Ž. ni ni-kak političen organ, temveč je kulturno in versko glasilo, katerega namen ie služiti potrebam in koristim rojakov v Argentini. Prav gotovo pa ni nobena potreba Slovencev v tujini, da se med seboj ujedamo, zato D. Ž. služi glede domovin- skih stvari le kot poročevalec, ki obvešča rojake o tem, kar se doma godi. Tudi ne prevzema odgovornosti za zanesljivost objavljenih vesti, ker te podaja take, kakršne dobi uredništvo; očitno tendenciozna poročila pa se ne upoštevajo. Vsak ve, da neprijetnih vesti ne objavljamo z veseljem, toda dolžnost naša je, povedati tudi take stvari ki niso prijetne, da je tako spolnjena naša poročevalska služba. PRIREDITEV DUHOVNEGA ŽIVLJENJA se bo vršila 30. sept. v dvorani Don Bosco, Soliš 252, (poleg Pl. Congreso). Vsak uvideven rojak razume, da je naročnina D. Ž. mnogo nižja, kot ie njen strošek, zato ie treba pokriti primanjkljaj. V ta namen se vrši vsako loto velika prireditev, ki ie vedno prav lep dogodek, ki zbere obilno Slovencev in tudi mnogo naših prijateljev. Na sporedu je originalna igra "Snoparji na Krasu“, resnična podoba iz slovenskega narodnega boja na Primorskem. Marsikje ie bilo pozorišče podobnih do-aodkov slovenske narodne zavesti in ljubezni do naroda in jezika. Poleg izbranega, petja in narodnih plesov bomo imeli spet prijetno igro že znanih fantov od sv. Roze. Tudi komični filmi bodo storili svoje v splošno zadovol'nost. Vršil se bo tudi hooat srečolov za katerega orosimo dobitkov Pošljite iih v Pasno 431, Paz Soldän 4924 m av. Fr. Bei-ro 5388. Poskrbite za vstopnice v predprodaji! ZA TISKOVNI SKLAD so prispevali nadalje: Godina 2.—, Smerdeli 1.—, Gazvoda 1.—. Makše 1.—, Grandovec 1—, Kores 1.—, Lazar 1—> Premeri 1.— Husu 1.—, Može 1.—, Macarol 1.—, Miheli I,— Ri_ javec 1.—. Uršič 3.—, Guštin 1.—, Ger-mek 1.—, Malnar 1.—. Gergoiet 1.—. Mau-rič 3.—. Žerjal 1.—. Car 3.—. Peršič 3.—, Poherai 3.-—. Kandus 1.—, Bitežnik 1.—, Šuklje 2.—, Mahnič I.—, Vuga 2.—, Mislej 1-—, Planinšek 1.—, Žnidaršič 1.—, Bralnik 3-—, Uršič 1.—, Lozar 1.—, Smerdelj 3.—, Zorzut 3.—, Vovk 1.—, Hlasnek 2.—, Metilkovec 4.—, Poljak I.—, Brezovar 1.—, Čerin 1.—, Herakovič 1.—, Sever 3.—, Košir 1.—, Mozetič 1.—, Mučič I.—, Globokar 1.—, Rijavec I.—, Kandus 2.—. Neimenovani in manjši zneski 5.50. Prosimo nodalinih prispevkov. Nekateri naročnik so še na zaostanku! Prosimo da poskrbite za ureditev računa. Ker je g. Hladnik obolel na nogi in ima predpisan počitek, zato bo moral izpustiti marsikatero pot; ne pričakujte torej z računom do tedaj, kadar pride on na obisk. Pridite na prireditev 30. sept. ali pa ob priliki službe božje. Tudi ob priliki romanja v Lujan 7. okt. bo prilika zato. "SLOVENSKI LIST" bo v kratkem spet izšel pod starim imenom in pod novim vodstvom. Treba je urediti še nekatere podrobnosti. Tekom enega meseca bo že spet na mestu. List 53 prevzela društva: Slovenski Dom, Samopomoč in G.P.D.S. v Vlili Devoto. "VENECIA JULIA ' Izšla je knjiga, ki obravnava v 20 stvarnih člankih naše Primorje in s stvarnimi delce zi prepriča, bralca, du je Primorsko in Trst naše. Knjiga je pisuna kasteljan-sko Stane 2.— S. Naročile 'o lahko na D. ž. "YUGOSLAVIA EN FOTOS" Izšla je II. izdaja te publikacije. Cona 3— $. Naročite jo na D. Ž. LA VIDA ESPIRITUAL Revista mensual. Direccion: Pasco 431 U. T. 48 - 3361 y 0095 Director: P. Juan Hladnik Administraciön: Paz Soldän 4924 U. T. 59 - 6413 Suscripcičn anual $ 2.—. LA IGLESIA EN YUGOSLAVIA La actividad del gobierno yugoslavo para con la Iglesia Catolica ha sido puesta de manifiesto en la audiencia concedida en Zagreb a una dolegaciön del clero croata, presidida por el obispo auxiliar Mons. dr. Salis Saevis. El Ma-riscal Tito les dirigiö. estas palabras: Alegrome al notar aue vosotros, sacer-dotes croatas, comprendčis el momento actual, demostrando vuestros deseos de colaborar en los esfuerzos de la Croacia federal i yugoslava. Quiero expresar mi opiniön personal acerca de la relaciön entre la Iglesia y la naeiön. Como croata debo manifestar, gue no estuve conforme con la actitud de una Porte del clero catolico, durante estos anos duros, gue nos costaron tantas vic-timas. Soy sincero y por eso repito: no estuve contento. Pero no guiero decir que condenamos, o gue condeno yo, al clero en general. Opino que Vosotros conoceis esa generaeiön joven de los sa-cerdotes, gue en oposieiön con los con-servadores, siguiö el ideal del gran obispo Strosmajer, el ideal yugoslavo. Durante nuestra lucha nos guiamos en todo momento por la norma, de gue la reilgiön es*ä profundamente arraigada en el pueblo gue las relacicnes entre el estado y la nacion no pueden resol-verso con los decretos, ya gue solucio-nes arbitrarias siempre perjudican al bien comün y nacional. Ateniendonos a esta norma trataremos de buscar al problema la mejor solucion.. Por eso me interesa saber vuestra opiniön sobre como solucionar la sitUaciön de la Iglesia ca-tölica en Croacia. Yo personalmente opino gue la iglesia debe de ser mäs estrechamente nacional. Os sorprende quizäs mi insistencia sobre el caräcter nacional, pero des-puös de tanta sangre derramada y de tantas calamidades gue sufriö el pueblo deseo gue el clero catölico se acer-oue al pueblo, mucho mäs de lo que lo hizo hasta ahora. Destaco gue yo no me atribuyo dere-chos de criticar a Roma, vuestra supre-ma autoridad. No guiero eso. Pero in-sisto en gue miro la situaeiön con ojo critico, pues esa autoridad daba siempre preferencia a los intereses italianos contra los nuestros. Por eso auisiera que se haga la iglesia croata mäs indepen-diente, para lo aue reune todas las con-diciones. Este es el punto fundamental, lo demäs es secundaria y no habrä di-ficultades en resolverlo. Asi pienso yo y mis camaradas. Nuestro deseo es formar una gran uniön de los eslavos del sur en Union cordial con los demäs eslavos. En ella habrä mäs ortodoxos gue catölicos. lo que significa gue la relaciön mutua debo inspirarse en el ideal de acercamionto y de cooperaciön con los pueblos eslavos aue tanto han sufrido a traves de la historia por culpa de nuestra desuniön. que en esta ultima guerra mtentö llevar- z nos a la destrucciön. ODPRITE OČI! VEZ, KI NAJ NAS VSE DRUŽI V strahotni zmedi sedanjega človeštva, ki je razsekano na nebroj narodov, držav in stanov je pač najnujnejša potreba, da obstoja vsaj ena vez, katera naj druži vse človeštvo, ki naj dviga misli in želje ljudi čez stene in prepade, kateri ločijo človeštvo in razdirajo enotnost, katero naj bi tvorili vsi narodi kot bratski in katero naj bi sestavljali vsi ljudje kot otroci istega skupnega Očeta v nebesih. Kakor je med otroci iste družine očetova oblast, katera izravnava medsebojne spore in upostavi ogroženo slogo, tako je treba tudi med vsemi narodi najvišje oblasti, katera naj izgladi nesporazume, katere zbuja človeška slabost, zavist, pohlepnost, oholost in sovraštvo. In katera naj bi bila tista sila, katera naj nad narodno prepirljivostjo obnavlja bratsko vez? Ta naloga pristoja veri, katera dviga človeške misli nad nizkotne zemeljske stvari. Neverni ljudje se rogajo veri in Bogu. To pa le zato, ker ne pomislijo, da je ravno nevera in nedoslednost v veri tisti najbolj osnovni vzrok, da je človeštvo tako globoko zapadlo strastem, da se kolje v medsebojnem sovraštvu za krpo zemlje, za premogovni rudnik ali za petrolejski vrelec, da trpi tudi sreča mirnega družinskega življenja. ZAKAJ PA JE BOG TO DOPUSTIL bi ugovarjal kdo. On, ki je vsemogočen, bi moral preprečiti take stvari, ki ljudi razdvajajo .... Ko bi človeško življenje bilo omejeno samo na to zemljo, samo na pot od zibelke do groba, potem bi seveda imeli prav tisti ljudje. Saj bi bilo nesmiselno življenje večnega spora in nemira! Neverni ljudje,, kateri tajijo Boga, večnost in dušo, naj kar razložijo, kakšen smisel ima tako življenje! Toda verni pa razumemo, da je človekovo življenje na zemlji le delaven dan, da torej mora biti orošen z znojem in delom, ter prepleten s trpljenjem, kakor vlada navidezen nered okrog stavbe, ki je' v delu . . . Vse polno raznega gradbenega materijala, ki le delovodja razume, zakaj ga ima in kje; le gradbenik ve, zkaj vse tisto tramovje in deske in odri in stroji, in stvari, katere se zde drugemu čloVeku le nekako napotje . . . Podobno kot stavba v delu je človeško življenje na zemlji. Le tisti, kateri ima v rokah vse načrtje preteklosti, sedanjosti in bodočnosti, ume vse zapletke življenja. Človekova pamet je pa tako omejena in še tako samoljubna, da nikdar ne vzame v račun pravic vseh soljudi, kateri imajo tudi svoje življenje naravnano v večnost . . . Kaj često tudi pozablja človek zakaj nam je Bog dal svobodno voljo. Vsakemu je dal gotove zmožnosti, telesne in duševne, in mu jih dal na svobodno porabo. Dane svobode Bog človeku ne škrati tudi tedaj ne, kadar jo zlorablja v lastno pogubo ali v škodo bližnjemu, razen v prav izjemnih slučajih. Saj prav tisti zapletki življenja, kateri nastanejo iz človeške hudobije, so najbolj pomembni kot izkušnja za človekovo notranjo vrednost in za rast čednosti in dobrih del. V okolnostih, s katerimi je človek postavljen na težje preskušnje ima človek posebno priliko, da si zasluži "nadurno plačo" za večnost .... da dokazuje svojo zvestobo postavi in udanost v božjo voljo tudi z žrtvijo. Nad vsemi zmedami življenaa, nad vso razdvojnostjo med posamezniki in v družinah ter med narodi in socijalnimi sloji vlada postava skupnega nebeškega Očeta in nas čaka skupna domovina v večnosti, • katero si moramo zaslužiti s tem, da smo vredni otroci nebeškega Očeta, ki daje soncu sijati na dobre in hudobne, ter dežju, da pada na pravične in krivične. SKUPNA VEZ, KI NAJ DRUŽI vse človeštvo in medsebojne razdore, je vera. Jezus Kristus je prišel, da nam razodene pravo vero in je ustanovil sveto Cerkev. Jasno je povedal, da ie treba, da "bo ena čreda, en pastir", da se "morajo pridružiti tudi druge ovce, ki niso iz tega hleva, in bodo poslušale moj glas". Poslal je apostole, naj gredo po vsem svetu, učiti vse narode . . . Sploh je ves evangelij polen besed, iz katerih ie razvidno, da ie Kristusova Cerkev postavljena zato, da naj vse narode združi na zemlji v eni veri in naj vse ljudi vodi proti večni sreči. Bratje moji, kaj nas sedanjost prebridka Spreglejte! Odprite oči! [uči? Spoznajte iz svežih dogodkov lako l strahovitih. Kako se Gospod drži načel vekovitih: Kdor se v krvi napaja, s krivičnim nasiljem naslaja, komur merilo brebožna ie strast, NEIZPROSNO DRVI V SVOJO LASTNO [PROPAST! David Doktorič Osnovna potreba vseh zemVanov je torej, da sodelujejo na kar najbolj izdaten način za vesolinost ene vete in ene cerkve. Zato stori ZLOČIN PROTI BOGU IN ČLOVEKU vsak, kdor razdira univerzalnost ene vere in cerkve. Veliko razlag in modrovanja je zbudil brazHski odpadli škof Carlos Duarte Co^to, kateri je ustanovil "Brazilsko katoliško cerkov". Najprej je sploh protislovje govoriti o brazilski “katoliški" cerkvi, ker “katoliška" pomeni, da je "vesoljna". Nobena "narodna stvar" ni vesoljna, ker ie nujno omejena le na en narod . . . Sveta Cerkve pa ni omejena na nobeno mesto in na noben narod in kontinent in ne pleme, ker :e postavljena zato, da vse ljudi vodi k zveličanju in da med vsemi ljudmi na zemlji postavlja bratstvo. Drugič je pa misel narodne cerkve zločin proti skupni družini vseh narodov, ki smo vsi otroci istega nebeškega Očeta in je torej božja volja, da smo vsi združeni v eni veri. Cerkev ima središče v Rimu, ki ie obenem središče Italije. Toda to ie le zato, ker nekje središče mora imeti. Ker ga je Sv. Peter postavil v Rimu, je tam, in ker ni bilo nobenega raloaa, da bi ga iz Rima prenesli, ie še vedno tam. Čas pa lahko nrinese. da Rim ne bo več govoril po laško, ali na tudi, da se središče krščanske vesaline vere nrenese kam dru-aam . . . Toda ostala bo na vedno ista Cerkev Kristusova, katera ie ustanovljena za vse ljudi. Zakaj pa ni še združila vseh liudi. bi kdo vpraševal. 7nto. ker -'e “za Hudi" in “v rokah Hudi" in zato seveda tudi trpi nod poseldieami človeške slabosti. Vsak čas na ie na del-t tudi hudobni duh. ki se poslužnie človeške nečimernosti in napuha. Tako s» vodne dobi kak nevreden duhovnik, škof ali učenjak, kateri smatra svoio modrost za večjo, kot pa modrost sveteaa Duha. ki vodi Cerkev; ali pa podleže svoii človeški nožeijivosti in raje kot da bi svai prestopek priznal trmasto slepi druge in jih zavaio v zmoto in odnad . . . F.no je in ostane: Vera in Cerkev imata nalogo, da družita in izravnavata razdore, katere seie človeška slabost in zato je naiveč5a hudobija tista, katera stremi za tem, da podkonava versko enotnost in universalnost. Nobena hudobiia pa ne bo Cerkve vničila, ker jo varie Boo. Vsaka zahteva no "narodnih cerkvah" ie zločin proti splošnemu človeškemu občestvu, proti miru med narodi in proti večni sreči poedincev. Zato je dolžnost vsakega razumnega človeka, da odreče svoie sodelovanie vsakemu razdiraniu enotnosti in vesoljnosti svete Cerkve in ie dolžnost vsakeaa. da no svojih močeh sodeluje za izdatnost delovanja vere in Cerkve v družinskem in v javnem življenju. UNA SOI,A FAMILIA.., Muchos comentarios motivö lo sucedido con ei obispo bza-sileno Carlos Duarte Costa, que hace sei» anos, llcgö a con-flicto con Homa. Mas tarde siguiö su apostasia y la consiguien-to oxcomuniön. Dias pasados procediö el nombrado a la "creaciön de la Iglesia Catölica Brasileha", regishändose ei hecho con gran clamor y aplauso de los diarios indiferentes o contrarios a la Iglesia Catölica. Dada la ignorancia acerca de la organizaciön de la Iglesia Catölica Apostölica Romana, tambiön cntro los quo sc consideran sus buenos iieles parcce neccsario escribir algo sobre este tema tan discutido y tan mal comprendido. Dos son los puntos principalcs que hemos de tocar en relaciön con „ el cisma del Dr. Carlos Duarte Costa, ya que son dos los puntos que quiere "reformcr". Primexo lo "catö-lico" que signilica "universal" que es la propiedad de la Iglesia de lesücristo, pues para todos la estableciö y por eso deja de ser "catölica", cuando se limita a una naciön. El segundo punto es cl celibato, pues tambien contra 61 va dirigida lc lanza del Dp Carlos Duarte Costa, reclamando para los sacerdotes cl derecho de casarse, puesto quo el sacer-dote catölica al ordcnarse se compromete al celibato y a una vida casta para siempre. Infinitas vcces ya, en la historia de la Iglesia, iuö atacado el celibato y casi todos los herejes y cismäticos sentian las dilicultades en este asunto. Todas las cosas llevan marcada la descomposiciön en su propia naturaleza. El ärbol cicce, mientras actüa en 61 la iuerza vital; cuando aquella para. empieza la destrucciän. — La casa se levanta entre atividadcs coordinadas a un plan concreto; construido, ei se la descuida no resistirä muchos anos intacta . . . Hasta las mismas piedras, expuestas a la actuaciön del sol, agua y viento sufren la descomposiciön . . . Tan cs asi. que no hay ningün progreso constructivo sin luer-za organizadora que lo Impulse, pues por su teudeucia natural, graviia todo hacia su destrucciön. La misma ley rige tambiön al hombre: no solo en su cuerpo sino tambiön en su partc espiritual. iBien sabido es el trabajo que dan los ninos para lormar de ellos hombres de bien! No tienen derecho a qucjarse de sus hijos perverses aquellos pa-dres que no sc esforzaron sistcmäiicamnte en educarlos, como no puede pretender nadie que se levante solo un chalet . . . Tambien la sociedad humana sucumbe a la misma ley de descomposiciön. El hombre, aunque tan indispensablemente depepdiento de la sociedad, que sin ella ni nace ni crece, lleva en su corazön un "yo" tan imperioso que, si no le pone Ireno, desune la iamilia y deshace hasta su propio hogar. Las virtudes cristianae de caridad, pacicncia, desinteres, perdön, actividad, son el cemento que consolida la vida feliz en el hogar. Donde fallan, se descomponen las fami'ias en los escombros de envidias. rencores, celos, mentiras, desconfianzas y odios. Las mismas mezquindades ponen trabag tambiön a ia uniön de las iamilias en el plano superior de la naciön y de las naciones en la comunidad universal de toda la humanidad. |Que triste es la historia del mundo! Pleitos y mäs pleitos, guerras y revoluciones. Por cierto que son las guerras sobre cuyas lechas so escribo la bisolria, esa triste tragodia de la humanidad! IPor culpa de quiön se declarö la guerra? es la eterna pro-gunta. [Por culpa! . . . [Ya se ve que siempre hey rnaldad por medio! [El verdugo eterno de la dicha del pröjimo v de la suya es cl hombre egoista! öQue remedio hay- para mantener la imidad de la familia? Es la autondad del padro que ha de repar-tir oquitativamente los dercchos, deberes y tambiön las correcciones. UN SOLO REBAfJO . . . iAy! Si pudioran los pueblos llegar de una vez a la formaeiön de una sola familia comvn.. juzia para todos, grandes y pequenos! . . . Pero eso no es mäs que una ilusidn. E) orgullo, la prssuncion, la vanidad y el interes en los gobernantes, la corrupciön moral y social en los gobernados son causas eternas de deseqvitibrios sociales e internacionales; los inccentes y los btlenos siempre serän las victimas de los aventureros sin eserü-pulos ni corazon. Pero el plan del Creador no es asi. Lo tenemos re-velado en la grandiosa oraeiön: Padre nuestro que estäs en los cielcs ... Y para que sea mäs explicito todavia, he aqui las palabras de Jesus, al ierminar la parabola del Buen Pastor: “Tenge, tambien oiras ove-jas que no son de este redil. Tambien a ellos es nece-sario que ya les atraiga y oirän mi voz y habra ya un solo rebano y un solo pastor" (Juan 10, J.4s). Antes de despedirse Jesus encarga todavia por la ultima vez a sus apöstoles: “Id por todo el mundo y predicad el Evangelio a toda criatura". Teoricamente no parece imposible la realizaeiön de la universalidad humana, pero practicamcnte son las fuerzas disölventes del individualismo personal, social, nacional y racial tan fuertes, que siempre para-lizan los esfuerzos de los nobles idealistas. Los tiempos de esa humanidad universal, disfrutando la paz y la dicha sin esterbo, ya no volverän mäs a esta tierra, volle de lägrimas, morada de los exilados del paraiso. T.a rralicia humana y las intrigas del demonio son factores tan fatales que tornan imposible la fraternidad rincera.• Tmpugnando la religiön introducen el materia-lismo y mantienen la humanidad destrozada en eternas coniiendas. La gente materialista que pone todas sus esperanzas solo en las cosas de este mundo, ya no es capaz de sacrificar algo por los demäs, renunciar a algiir. supuesto derecho y tolerar alguna injusticia. Solo Jet fe, la esperanza y lc caridad cristianas dan fuer-za para ello. Todas las “internacionales" politicas llevan en su raiz misma germencs de destrucciön y terminan con fracaso. lYK NO HAY NINGUNA ESPERANZA? Para establccer aquel soldado d paraiso univer Para establecer aquel sonado paraiso universal terreno ya no. |Pero con eso no tenemos perdido todo! Los incredulos, si, deben desosperarse; pero los cre-yentes podemos secarnos las lägrimas y levantar las miradas hacia arrlba, comprendicndo que Ie tierra no es mäs que el öxilio aue debemos atravesar en nuestra marcha hacia la Pa'ria Eterna. Ya sabemos que no podremes evitar amarouras, penas, dolores, in-justicias, contrariedades y la misma muerte. Lo que nos importa es, no perder el camino que conduce hacia la meta. La tierra es lugar de prueba. Por eso el hombre tiene la libertad, no selo para el bien sino tambien para el mal. Aunaue abusa de los talentos rccibidos, au-nque comete crimenes. Dies no le quita la libertad (si no es por excepciön en circunstancias especiales. Algunas caras de la ultima peregrinaeiön eslovena a Lujän. Ko smo bili v Lujanu 1. 1939. — Letošnje romanje se vrši 7. okt. Vlak odhaja iz Plaza Once, zgoraj (ne subterräneo). — en casos contados y espectaculares). Dies no inter-viene imposibilitando el mal, porque en tal caao que-daria anulada la verdadera libertad; el hombre ya procederia por coaccion, sufriendo asi menoscabo su merito de ser bueno y disminuyendo su premio. Dado que la vida es muy breve en comparacion con la eternidad, tolera Dios abusos y mezquindades, que por otro lado brinden a los justos muchisimas oportu-nidades para desarrollar y practicar las viriudes cris-tianas de paciencia, perdon, resignacion, caridad, te y esperanza. Mientras importan a los incredulos el gozo, los ho-nores, comodidades, cajas repletas y una vida des-preocupada, recordamos los creyentes, en les momen-tos felices y de prueba, la norma: no dejarse enganar por el mundo en los momentos agradables y no desesperar en los doloroscs, pues el camino hacia la dicha eterna es penoso, erizado de espinas y angosto. De alli resulta la historia una cadena trdgica de maldades, una lucha constante entre el mal y el bien. Pero Dios no dejo de preocuprse de este mundo. Brinda el sol a los buenos y a los malos, riega con la lluvia a los justos e injustos, pero no deja de resonar en todos los corazones el deber de la hermandad universal. No la establece en la vida politica y econdmica, porque no auiere forzar, anulando la libertad concedi-da. pero quiere que exista un lazo para unir a todos los pueblos baio el cielo dešde el cual domina el “Padre nuestro". En medio de las coniusiones, rencores v odios de pueblos, clases e individuos debe unir algo a todos por ser hijos del mismo Padre y tener un comün destino. EL CRIMEN MAS ESTERIL y tambien el mccs grande es el, de querer frustrar el plan divino de la universaüdad cristiana residente en los sucesores de Pedro, cuya sede es Roma, oentro de la cristiandad. Dios tolera čada maldad y espera, dancio tiempo para la conversidn, pero frustra todos los planes hu-manos o diabölicos que tienden a destruir el “univor-salismo" de su Iglesia "catolica" segtin la promesa “las puertas del infierno no prevalecerdn contra ella". Obran, solo su desgracia los que se levantan contra ella, Dividida esta la humanidad en nueblos, naciones, clases sociales v partidos politicos. Pero todos los que saben razonar comorenden la necesidad imnoriosisima de un lazo que una a todos. Esa unibn esfd contenida en. la mi&vin de la Iglesia Catdlin« Apo^tblica Romana. fundacibn de JesupHsto. Y, nun cuando no perte-nezcan “formalmente" a ella todos los pueblos v ann existiendo otras “iglesias crisHanas" v demfis -religio-nes en oposicibn con ella mgchos de los 'miembro.s dfe ellas en ciianto guiados nor el espiritii de Dios, no deiar. de perlenerer “esnintuaJmente" a la Iglosia. Se hallan enteramente exclutdos de pila .los aue la trai-cionan, pero no los aue involuntgriamente la ign oran. Se critica mucho a la Iglesia Catblica. Poro no es eVa md«n mereče la critica, pues es la “Esnosa inma-culada de Tesucristo". I,o gue si, v as o! pur.to dolorso, PUS miembros v sur ministros v hasta sus ultos pre-lados no dejan de ser hombres y son elips gue a veces dan motivo para criticas, aunque mayormer.le son ca-lumnias . . . Y si hay algun “obispp" o “doctor" o cualguiera gue pretende scparar a algunos “catblicos" de la ver-dadern Iglesia, comete' un crimen contra los planes de Dios. Esta.blecer una "iglesia catolica brasilena" es un disparate, pues “catblico" significa “universal" y &quo iglesia brasilena “universal" puede existir, si es limitada a un solo pais? Por cierto que, si todas las dernas fuerzas estdn1 empenadas en individualizar, en dividir y scparar to-davia mas la desunida humanidad, es la misiön eminente de la religiön y mas iodavia de sus minisiros y prelados catrilicos la de trabajar con todo esfuerzo en el establecimiento de la universalidad religiosa, evi-tando prudentemente todo cuanto lleva germenes de divisiön y odio. LOS REFORMISTAS DE LA IGLESIA Miles de nombres, de predicadcres famosos, de teologos eruditos, de revolucionarios clamorosos con-tiene la historia en. el ntimero de ellos. San Bernardo, Francisco, Teresa, Ignacio encabe-zan la fila de aquellas humildes y celosas almas, čuva obra fue empezada y llevada a cabo con el cspiritu apostölico de renunciamiento y sumisiön a la jerarquia. Ninguno de ellqs pretendia la separacion, pero, si, la vuelta al Evangelio integral, abribndase pašo con su admirable ejemplp de perfeccičn evangelica. Luego de haber realizado en su vida el esfuerzo maximo en imitar a Cristo, les Uamb El mismo para ia sublime misior de presentarse ante los prelados de la Iglesia para aconsejar, amoncstar o predecir los cas-tigos merecidos por su ncgligencia o abuso. (Cuantas bend.iciones han traido csas almas grandes sobre ios pueblos y la Iglesia! Pero hav otros nombres, de sacerdotes, obispos y doctores apčstatas, principes v reyes interesados y vanidosos, quc figuran tambien entre ellos. iCorao, ha de pretender reformar a los dernas uno que primero necesita ser reformado el mismo? /En que puede contribuir al bien vgrdadero y la redencion eterna de los demds, invocando a lesueristo, quien es Vin traidor de El? La humildad, la castidcd, el des-prendimiento, la austeridad, la mansedumbre y el celo incansable son las caracteristicas indispensables de los reformadores de la Iglesia. Donde esas virtudes no existen juntas, actuan la malicia infernal, el orgullo humano v la corruncibn de la čarne. yOuš lamentables son las biografias de todos aquellos “reformistas", dos-de el autor del arianismo, hasta los errores de nuestro siglo! Y /que diremos del ultimo en esta triste serie, el “fundador de la Iglesia Catolica Brasilena"? No'se conocen los detalles de su vida pero basta cen saber gue reclama LA ABOLICION DEL CELIBÄ.TO iPor aue? . . . /,Le resulta pesada la obligacion que aceotb al ordenarse sacerdote? Seguramenle, pues /aue razones poderosas puede aportar? Luegc de tan-tas tentativas de sacerdotes indianos que registra la historia en el mismo sentido, infieles a su promesa hecha al ser ordenados, va no se hace mas gue aumen-tar el numero de aquellos desqraciados. F.s cierto que el celibata de los sacerdotes no os una lev divira. Por dso hav en la mišma Iglesia catolica algunos ritos, aue permiten a los sacerdotes ser casados. Es la experiencia milenaria de la. Iglesia que demuestra la ccnvenioncia del ylibato v, per mas per-feeto. la iglesia lo impone a sus ministros. Tesus Ramo a los apostoles: “Venid. seauidme!". Ellos overon su voz, separdndose de todo lo aue teman en el mundo para dedicarse -con todos los afoetos de su corazdn al anostolcdo. El mismo llamado dirige a traves de los sialos a los aspirantes al sacerdccio, recorddndoles que “no es DAN PRIJETNEGA RAZVEDRILA BO Veselica “Duhovnega Življenja” 30. sept. v dvorani Soliš 252, ob 15.30 uri. Ena kvadra od Pl. Congreso (poleg poštne hranilnice). Glavne točke programa: 1. Igrokaz "Snoparji na Krasu"; slika iz slovenskega narodnega boja. 2. Meh za smeh; v komičnem dvogovoru. 3. Fantje od svete Roze so pripravili tudi prijetno presenečenje. 4. Petje in narodni plesi ter komični filmi. 5. Bogat srečolov in vesela družba. Duhovno Življenje se bori z denarnimi težavami. Vse se je podražalo, naša revija se pa ni, ker računa na uvidevnost rojakov. Porabite to priliko; da doprinesete kaj za to skupno potrebo. Vstopnina za velike 1.— S; za male 0.50 $. apto para el Reino de Dios, quien, puesta la mano al orado, mira para atrds" . . . (Luc 9. 72) Quiso decir: como el labrador para dar linea recta al surco, no debe mirr atrds, asi tambien el dedicado al aposto-lado tiene que renunciar a los lazos que lo obligan demasiado con el mundo. Para dedicarse con to do desinteres y con cora-zon integro al apostolado es por cierto muy importante ser libre de los lazos de su propia familia. "Quien es casado, tiene el corazön dividido" dice San Pablo; para el apostolado no tendrd mäs que una par te .... Para poder dedicarse a los enfermos a toda hora, ocuparse con los pobres, vi vir para los demd.s, reunir la confianza de todos, conviene ser libre do obliga-ciones familiäres, de fiscalizaciones ajenas y de de-beres paternales en su hogar. La historia multisecular de la Iolesia demuestra claramente, que, cuando se relajö la disciplina del celibata, siguiö la decadencia moral y religiosa del pueblo y que a la restauraciön estricta del celibata siguio inmediatamente el florecimiento religioso v moral, bendecido tambien con la prosperidad social del pueblo. Los consejos evangčlicos, la perfeccičn de la vida, la libertad en el ministerio y la experiencia laraa son argumentos que fundamentan la firmeza de le Iglesia en exigir de sus ministros el celibata. De nada vale la protesta, de aue EL CELIBATO ES IMPOSIBLE Si fuera una exiaencia general v si se tratara de personas ianorantes de esta obligacidn al tomarla en-tonces si. Va dijo Jesus, "aue no todos comprenden eso, sino solo los que les fue dado del Padre" A nadie se imoone el celibata sin que el le acepte con entera libertad; sin que el mismo šepa perfecta-mente que obligacičn acepta. Al ordenarss uno, debe tener cumplidos los 24 anos gue, a pedido del interesado pueden sef rebajados a 22 anos y 8 meses. Con esa edad ya čada cual debe llegar a la madurez, y comprender el alcance de los comnromisos aceptados. La ley civil fijč la mavoria de edad en 21 anos. Los contratos firmados desde esa ded son obligatorios aunque resulten dificiles. Ya no se torna en cuenta el y° no sabia , no me di cuenta". Una vez firmado impone la obligacičn. Tambičn el celibata es un contrato, firmado con Dios en las manos de la Iglesia. iResulta dificil? . . . jPero no fu6 imnuesto por fuerzal Mäs todavia: antes de proceder el obispo a la ordenaeiön. amonesta a los candidatos: "Todavia hay tiempo. Pensadlo bi en. Un recuerdo del festival de "La Vida Espiritual" en 1943 Quien no se siente seguro, puede retirarse . . Des-pues de todas las explicaciones de la grave obligacičn, luego de la ultima amonestacičn paternal del obispo, ya no puede justificarse la infidelidad al celibata. Es dificil el celibato, pero de ningün modo impo-sible. |Bien puede caer en un precipicio, quien anda por alli sin mirar! Lo mismo le pasa a un sacerdote, si pierde de cuenta la sublimidad de su ministerio y busca las diversiones y halagos humanos. Si ademäs de eso, deseuida la oraeiön y el režo del fcreviario, si oficia la misa con ligeroza y cumple su ministerio sagrado de mala gana. no tardarä en hundirse en su propia miseria moral, traicionando el sok-mne voto que dič a Dios. Dificil es el celibato, pero con la grada de Dios, concedida en abundancia a todos los que se empenan en ser fieles a su compromiso, es tan fäcil como a un avičn el vuelo a travčs de un oceano. Que no vengan los seudomedicos con las crimi-nales afirmaciones de la imposibilidad de la castidcd absoluta. Aquello es invento de "la sabiduria de la čarne" que, segün la palabra de Espiritu Santo, siem-pre “es enemiga de Dios". Cualguier motivo que se alegue, para justificar la sensualidad, o para combatir el celibato es degradacičn de la dignidad humana o sacerdotal. |Para no quemarse no hay que jugar con el fuegol LAMENTABLE ES LA APOSTASIA de un sacerdote v obispo, pero al fin y al cabo, so explica su caida. Por no haber llevado una vida digna de su alta vocacičn, desfallecič, ccmo una planta, pri-vada de riego. Pero es mäs indigno todavia proclamar el celibato como cosa imposible, y peor todavia, lo gue ya entra en los planes infernales, sembrar confusion entre la gente con "fundar iglesias nacionales". Cuando uno guiere hundirse J que tenga por lo menos la caridad de no arrastrar al precipicio a los demäs, inocentes e ignorantesl Es una tentativa cri-minal v estčril, gue solo fructifica para el infierno; criminal porque siembra confusičn, aleja alguna gente de buena fe del camino de Vida Etema y va contra el Unico lazo que une a todo el mundo en una ver-dadera universalidad; estčril es. porque originado en apostasia y traicičn, lleva en si el fracaso, como tan-tos o tros movimientos similares, que quedaron en la historia solo como negras manches y acusacičn de vanidad y orgullo de sus autores. PO ARGENTINI SEM IN TJA 15. nov. Le kje sem? Dan je že gledal skozi okno. Šele komar, ki je na mojo srečo in svojo žalost pravo uro zamudil, me je postavil v popolno realnost. Bil sem v Asuncionu. Ura je bila 6. Še mi je citral komar okrog ušes in i.vkal, kje bi bilo najbolje načeti mojo kožo, toda ni mu preostalo drugega kot nauk, da je treba bolj zgodaj vstati. Nisem preje vedel, da velja tudi za komarje tisto: kdor dolgo leži, kosilo zamudi . . . Komar je pa le naprej citral. Morda moli jutranjo molitev namesto tistih kristjanov ,ki nato pozabijo, tako sem se domislil in se pokrižal, kot je spodobno za človeka, da začne svoj dan v božjem imenu. Zavod sv. Neže ima tudi svojo kapelico, kjer sem imel nato mašo za celo družino, ki sestoji iz kakih 50 gojenk in 5 sester. Po maši sem stopil na dvorišče. "Dober dan", je zahreščalo od nekod. Začuden sem gledal, od kod vendar ta hreščeči glas . . . Otroci so bili pri zajtrku v senčniku sredi dvorišča in ta hreščeči glas? “Kako? Kako? . . ." je spet zahreščalo in tedaj je moj pogled obstal na papigi, ki me je radovedno ogledovala. Tedaj sem šele doumel, od kod je prihajalo ves čas med mašo neko kričanje. Veselo so me pozdravili otroci, ko so me opazili. Mala Teresita je takoj pritekla. Najbrže ji je sestra namignila. Kakšna pa si? jo ostro pogleda sestra. V zadregi pogleda na tla in reče: "Smrkava!" Kako se ne bi nasmejal človek tej besedi iz ust zarjavele, temnopolte paragvajske najdenke brez očeta in matere, ki je našla pri naših sestrah prijetno zavetje in tako po domače pove. da je smrkava in je res tudi bila . . . namreč smrkava po paragvajsko a povedala je po slovensko. Boste kaj zapele gospodu? Kar kmalu so se oglasile in mi napravile mal koncert. Toda bilo je že v času, ko je večji del gojenk odšel na počitnice in tako niso bile zmožne, da bi tudi po slovensko kaj zažgolele. PO ASUNCIONU Paragvaj je republika, ki meri 438.400 km6 in ima 1,100.000 prebivalcev. Historični Paragvaj leži vzhodno od reke Paragvaj, ki je manjši kot pokrajine, katere si je republika pozneje pridružila na zapadni strani reke, ki je “El Chaco Paraguayo", mnogo bolj redko naseljen večinoma z neciviliziranimi Indijanci, ki je pa mnogo bolj bogat na raznih mineralih kot vzhodni Paragvaj. Dan osamosvojitve Paragvaja je 14. maj 1811. Narodni praznik je tudi 15. august, dan ustanovitve glavnega mesta Asunciön. Prebivalstvo je sicer že večinoma belokožno, a se vidi v izrazu mnogo temne polti, ki izhaja iz mešanice z prvotnim gvarani indijanskim prebivalstvom. Tako močan je bil v Paragvaju ta element, da je ostal do danes gvarani jezik v javnosti kot splošna govorica, kljub prizadevanju oblasti, da bi se povsod govorilo kasteljansko. Zastava je trobojnica: rdeča-bela-modra. Glavno mesto Asunciön ima čez 120.000 prebivalcev. Ustanovljeno je bilo 15. avgusta 1537 in je kar naglo napredovalo. Že 1547 je dobilo mestne pravice in postalo škofijski sedež in važno središče za kolonizacijo dežel v porečju reke Parand. Pomemben je bil tako Asunciön tudi za začetno zgodovino Argentine. Mesto se prostrira na vzhodni strani reke Paragvay, na precej strmo nagnjenem bregu, ki valovito raste od reke, na kateri je zgrajeno pristanišče, najvažnejša trgovska točka republike. Železniške zveze z zunanjim svetom so kaj nezadostne in je tako glavni paragvajski promet usmerjen navzdol po reki in mimo Buenos Airesa v zunanji svet. Največ trgovskih zvez ima seveda Paragvaj z Argentino, od katere je gospodarsko docela odvisen. Ta nevšečni gospodarski položaj Paragvaja je že ponovno dal vročekrvnim Paragvajcem misel, da bi si pomagali do morja in so sredi prejšnjega stoletja kar azres začeli in navalili proti Santosu v Brazilu, kjer bi mogli najti najbolj kratko pot do morja. Če ne bi bili istočasno tudi v vojni z Argentino, bi nemara njihov načrt celo uspel, tako pa so kljub junaštvu morali sprejeti vlogo odvisnosti od sosedov. Mesto ima prav slabo tlakane ulice. Samo tri so asfaltirane: Palma, Estrella in Oliva in še tu pa tam kak konček na najbolj pomembnih mestih. Palma, zvezda in oljka sestavljajo paragvajski grb. Med kolonijalnimi zgradbami, ki so gosposki pritlični dvorci s prostranimi dvorišči, je zrastlo že lepo število modernih palač, ki so banke, trgovske hiše, vladna poslopja in javne zgradbe. Vidi se pač napor oblasti, da bi deželi dale kaj napredka, toda med večnimi revolucijami in pod vodstvom koruptnega uredništva, gre vse počasi od rok. Saj so pred par leti še celo varhi javnega reda bili “bosi". Sedaj se drže na moč ponosno v svojih svetlih' čevljih ... če jih nimajo obešenih čez rame, od preje vajeni vršiti svojo službo bosopeti, to pa le tedaj kadar ni strahu pred inšpekcijo. Mesto ima nekatere značilne zgradbe, starinske cerkve, katere so po pravici ponos domoljubom in tudi nekaj muzejev, s katerimi se ponaša. . PARAGVAJ V VOJNI. Napoleon je imel več posnemalcev v Južni Ameriki. Tudi Paragvajci so se navduševali ob njegovem zgledu in imeli več generalov, kateri .so na podoben način trdo vzeli deželo v roke kot argentinski Rosas. Le da so njim bili Paragvajci bolj hvaležni, kot Argentinci Manuelu Rosas. Carlos Lčpez je svojo rodovino napravil kar za dedno v predsedništvu (1844). Njegov sin Francisco Solano Lčpez je imel tako velike načrte in tako drzne ideje, da je hotel poriniti Paragvaj prav do morja in je sedila nato vojna, ki je trajala pet let (1865-70) in je imela za posledico poraz Paragvaja in silne zgube človeških življenj. Toda izkazali so se junake Posledica je bila, da je ostal Paragvaj skoraj brez moškega prebivalstva in so ostale samo ženske, kar je izvalo veliko zmedo v moralnem življenju. Družinsko življenje je bilo vničeno in ustanavljanje družin onemogočeno. Zato je v Paragvaju toliko nezakonskih otrok, kot v nobeni drugi deželi. Leta 1931 se je spet zbudila junaška paragvajska kri in je prišlo do boja z Bolivijo za Čako. Tudi ta vojska je bila dolga. Sev. Amerika, in nekatere sosedne dežele so bile indirektno zapletene v ta boj in pomagale z orožjem svojim .simpatizantom. Seveda je bila vojna otroška igra v primeri s sedanjo vojno, toda šlo je pa le zares in so se v ponovnih bitkah srečali in udarili tudi kar s koli- ker včasih boljšega orožja niso imeli. Denarne zmožnosti obeh dežel so bile majhne, njihov patriotizem pa velik. Boj je spet vničil premnogo moškega prebivalstva. Konec vojne je bila častna zmaga paragvajska in seveda ponižanje Bolivije, ki je 4 krat večja in ima 3 krat več ljudi. Vzrok bolivijskega poraza je bil v tem, ker je bolivijska vojska prišla iz 4000 m visoke planote v nižave v Čaku in se hribovci niso mogli prilagoditi na tako'različne klima tične razmere. ' Spomin na to vojno je vojni muzej, v katerem hranijo letala, kanone, krogle, puške, bombe in vsakovrstne vojne predmete, katere so uplenili bolivijar,-cem ali kateri so na poseben način doprinesli k zmagi. Vse polno jo tudi karikatur, .s katerimi smešijo neljube sesede i ’. najbrže zavre kakemu Bolivijanču kri, če vidi ta izzivajoči muzej, ki je pa vsekako vreden obiska kot dokaz paragvajskega ponosa in podjetnosti. , Stopil sem v trgovino, da si dobim kaj razglednic, pa sem zastonj iskal kaj vrednih pokrajinskih fotografij, pač pa mi jo prišlo v roke vse polno vojnih karikatur, ki so še danes preostanek vojne propagande. Vojna se je končala 1938 a mir je bil sklenjen šele 1938. Posebno značilna in komična razglednica je tale: lev (paragvajski simbol) se vrže na orla (simbol Bolivije) in pravi: Sedajle te pa imam ti bajno strašilo, da ti premerim čreva in da te oskubim, da so no boš več ponašal s pravljicami". DOM SESTRE NILE . Ta dan, 15. nov., je bil namenjen ogledu mesta. Parque Caballero, kjer stoji vojni muzej je vreden pogleda, ker se ponaša z vsakovrstnim drevjem te dežele, katera kaže tamkaj premnogo tropičncga rastlinstva. Toda čas je kratko pomirjen, zato smo kar naprej - pohiteli. Pa kako ste vendar hiteli, bi kdo radovedno pozve-doval. Saj v takem mestu ni omnibusov in kolektivov in morda še tramvaja ne? Tramvaj pa je! In če ga dosti dolgo čakaš, ga celo lahko dočakaš. Omnibusov ni, ali vsaj imenujejo jih ne tako. Rečejo jim kar “kamijon", mesto kolektivov so volovske vprege. Nas je pa vozil taksi, tako imenitni smo bili. Saj se ne zgodi vsako .stoletje, da bi, prišel “slovenski kaplan iz Buenos Airesa" v Asuncion. Čudil sem se pa zares, kako sta znajdeni sestri Odila in Vendelina iztaknili šoferja, ki je imel toliko nafte na razpolago, da nas je prevažal vsevprek celo dopoldne. Tukajle je pa “La Cruz Roja Paraguaya", kjer je delovala .sestra Nila. Poglejte tistole okence, je pokazala sestra Odila. Sedaj je seveda že vse drugače, ker so vso zgrdbo že prezidali, le tam je še ostalo tako, kot je bilo. Tamle sva imeli s sestro Nilo sobico, toda tako, da je bila brez strehe ... Ne rečem, da strehe ni imela. Za senco je še služila, toda kadar je bil dež, .sva morali spati pod dežniki............. Vstopili smo v moderno zgradbo. Takoj so pritekle k pozdravu prijazne bolničarke, katere so nase šolske sestre vzgojile. Dotlej Paragvaj sploh ni imel lastnih bolničark in so jih uvažali" iz — Severne Amerike. Naše sestre so sprejele nalogo, da vzgojč prvo skupino domačink za bolniško delo in prav sestra Nila je bila med pijonirkami tega dela, tako zelo zavzeta, da je popolnoma pozabila nase in to je njo spravilo prav v grob. i Njene prijazne gojenke so me takoj obsule z vprašanji, kaj vem od sestre Nilo in od sestre Ade, ki je bila tudi tiste dneve v BuSnos Airesu, da se malo odpočije od neskončnega dela. Kar takoj je bil napisan pozdrav obema se.strama in . . . še nekaj! Kaj bi še rade? Morda bi nas mogli fotografirati za spomin, da bi ga imelo me in poslale obema sestrama, tako so zaželele in tudi to se je zgodilo. Na prostranem vrtu, med pomarančami, limoni in neverjetno čudnim drevjem “mamon" ter drugim nepo-znanim rastlinjem smo našli kmalu primeren prostor. Apareccp. aqui al-gunas eniermeras de la Cruz Hoja Paraguays, primeras egresadas del cur-so de elifermcras quo organizator! en Asunciön las her-manas Francisca-nas yugoslavas. Sestra Odilia in f sestra Nila sta ustvarili v Asuncio-nu tudi pevski zborček. ! kjer sem fotografiral prve skupino paragvajskih bolnicam m prvi pevski zbor, Id so ga ustvarile naše sestre v kraju, kjer nihče ne zna slovensko kot one . . . „ Nihče? Pa vendarle ni tako. Kmalu smo se oglasili pn rojaku, ki ima v Asuncionu najbolj moderno permmerijo. Kaj bo res Slovence? sem podvomil. Pa je bil zares! Piše se Doljak in je doma iz Solkana pri Gorici. i rifTnnn oT SG m3Ža tG9a imena, od katerega smo v j . 1920-24 kupovali v Logatcu vino. Izkazalo se je, da je bil njegov bližnji sorodnik. Njega je pa povojna zmeda zanesla v Pariz in nato notri v Paragvaj, kamor je prišel ;:ot agent pariških kozmetičnih tvrdk. Našel je ugodno mesto in se je tamkaj naselil ter se uveljavil z najbolj solidno perf umeri jo. Kakor sem bil začuden jaz, se je začudil on, le da je sredi posla imel le kak hip časa za razgovor. Zvečer smo se spet našli in se malo več pogovorili. In še naprej smo hiteli in smo našli rojaka iz črne gore. Tako je bil vesel mojega obiska, da kar ni vedel, s cim bi mi postregel. Pa sem porabil njegovo zadrego m mu povedal, da bi mi bil prav ljub spomin na Asuncion cana paraguaya" . . . uTdi njemu je bila ta misel, po godu m le škoda, da je od tiste “kanje" sedaj os:al samo še spomin . . kajti obe steklenici sta že -avno zginih. la, na čast Paragvajcem in na hvalo rojaku, bila je zares vredna spodobnega imena. ŠE KAJ NOVEGA Pravijo, in jaz to dobro vem iz lastne skušnje v Poljaki . . . vesela bratska družba. Kolikor bolj daleč Buenos Airesu, da je treba v oštarijo, da človek najde naše ljudi ... V cerkev jih pride le malo, če stopiš v kak “beliče" si kar takoj med njimi. Prav žalostno poglavje je to, katero je že premnogi obžaloval tedaj ko je nilo prepozno . . . Če bi hodil več v cerkev in manj v oštarijo, bi se marsikateremu njegova življenska zgodba bolj srečno končala doma in v tujini .... Pa sem stopil tudi ono popoldne še naprej in našel veselo družbo “kjer Bog roke ven moli". Niso bili Slovenci, ker teh je res malo v Asuncionu, toda bili so Hrvatje, Čehi, v tujini smo Slovani, toliko močnejša je med nami zavest bratske skupnosti tako sem videl spet v Asuncionu, kjer ne obstoja nikaka organizirana slovanska družba, pač pa se vsi med seboj poznajo in radi tudi poiščejo. Pravi praznik je bil'za nje, ko so dobili mene medse. Kar takoj je bil dan predlog, da bi “za jutri" napovedali kako skupščino. Moj načrt seveda s tem ni sel v sklad, zato smo pomodrovali tisti večer in vsak čas je naša družba naraščala, kajti vsak hip je spet prišel kak nov neznan znanec in spet je stala pred menoj nova merica “vodke" .... 0i^r-T5 -hlrgra;'zato sem se poslovil in še dalje hitel, da vidim, kar je pomembnega. Dve bolnici ima Asuncion. Ena je "clinica", druga je “vojna bolnica". Obe sta v rokah usmiljenih sester. Čeprav neverni ljudje vedno lajajo in pljujejo na “nune", vedo v uri trpljenja in bolezni, da je njihovo življenje najbolje zavarvano, če ga zaupajo “nunam" . . . Malo kje je bilo to tako živo dokazano, kot v Asuncionu, kjer so imeli prod nedavnim samo upe-Ijane “strokovno izobražene bolničarke" in so vse bolnice prišle v popoten polom. V bolnicah se je tako kradlo, da za bolnike ni ostalo nič, niti odeja ne. in so se dogajale stvari, da je šlo pohujšanje na vso strani.. . Tedaj je morala priti na pomoč prava krščanska ljubezen. Oblast je izročila vodstvo bolnic usmiljenkam. Vojno bolnico imajo v rokah hrvaške sestre iz Dalmacije, kliniko pa Vincencijeve sestre. Obe bolnici smo obiskali in našli sestre sredi brezkončne zaposlenosti v naporu, kako spraviti spet v red to, kar je civilna uprava tako nesrečno zavozila. V kliniki je za prednico mnogim rojakom poznana sestra Marija, ld je bila več let v bolnici v Floresu. Komaj teden pred mojim prihodom je prevzela vodstvo te največje paragvajske bolnice. Javno zdravje ima še en problem, ki dela nemajhne skrbi oblastem. iCljub temu, da stoji mesto ob veliki reki — nima vodo. Najbrže ni na celem svetu tako velikega mesta, ki bi imelo vodno preskrbo tako slabo urejeno. Vsaka hiša mora skrbeti zase. Naše sestre v zavodu sv. Neže so z ogromno žrtvijo rešile to zadevo z. novo črpalko, ki sedaj zadostuje za velike hišne potrebe. Lahko si predstavljamo, kako srečne so v takem mestu podgane v podzemeljskem labirintu, kjer jih kar nič ne skrbi, kdaj pridere od kod kaka povodenj. In tako menda tudi je, Sam sem se o tem prepričal, ko sem bil na obisku na eni radio oddajni postaji, katero vodi zelo delavni duhovnik P. Lavorel. Z lastno podjetnostjo je postavil na noge privatno šolo ljudsko in nadaljevalno, s samostojno radiopostajo pa zelo odločilno upliva na javno življenje, kakor dokazujejo priznalna pisma, katera sem opazil v njegovi pisarni. Ko sva kramljala o njegovem delu, je kar nenadno pritekel sluga in javil: “Gospod, podgana" .... Pokliči psa, je naročil gospocT Očividno je pes take stvari vajen in ni minulo 3 minute, je izbezal izpod omare golazen, ki je bila po velikosti bolj mačka kot podgana. . (Jf! To je nadloga tukaj, je potožil gospod. Na srečo imamo takega psa. da jih vedno sproti počisti. Vsak dan ima gotovega posla . - . Tako je pač življenje! Sredi najbolj vzvišenega posla se ti zaleti pod noge najbolj nizkotna stvar. Podgana prekine zanimiv in poučen razgovor . . . Zagove-deni ljudje, ki se valjajo v mlakuži pohotnosti pa oblatijo vse kar je vzvišenega, in njim zato zoporno. PO REKI NAVZDOL. 16, nov. Še enkrat smo si podali roke. še nekaj! . . . Sestra OdPa je hitro odpremila še brzojav v Formozo: “Nocoj ob 5 uri pride gospod Janez z lančo" . . . Vozni 1 listek sem ce imel v žepu. 10 gvaranijev! Lanča je že čakala. Pa je dalo opravka, predno smo jo našli globoko doli pod tramovjem pristanišča. Kmalu je zatrobila in še en zamahljaj roke v slovo. Tam na oni strani loži že Argentina. Mesto Clorinda je tam, do kamor pride omnibus, toda nič kaj gotov ni, zato mi je bolj kazalo iti po reki nizdol vse do Formoze. Brzo se je gnala ladjica, pa kar nenadno je zastala in . . . Kdo ve česa čakmo? . . . Kmlu sem videl kaj je. Merilec globine je bil ves čas na delu in je vsak trenutek javljal, kako globoka je reka. Ni bilo več kot 7 čevljev. Ladjica pa rabi naj manj 10 čevljev, da more varno voziti. Voda je tako upadla, da je pr e ostajal en sam tok v 2 km široki strugi, po katerem se je moglo varno voziti. Tamkaj se je pa leno vlekla tovorna ladja, ki nas je pustila čakati, celo uro. Človek bi postal nestrpen! Ob 5 uri v Farmozi? In če bomo takole vlekli? . . . Pogledal sem krmarja in ga vprašal, kaj se mu zdi. Malomarno je zamahnil z roko in menil: bolje kasno kot nikdar! Če ostanemo v blatu, ne bomo prišli danes in morda šo jutri ne. Prav jo imel mcž. To sem kmalu sprevidel, ko smo čez kako uro vožnje videli sredi reke negibno ponosno ladjo “Formoza", ki je tamkaj čakala se več kot mesec dni, da jo rešijo zacrano v plitvo rečno dno. Krasen dan me je izvabil na streho lanče. Prijeten vetrič je tamkaj hladil vročo dnevno soparo. V dimnikov! senci sem našel prijetno zavetje pred soncem in udobno opazovolišče na prostrano reko in bregove, ob katerih smo se motali sedaj po eni, sedaj po drugi strani, pa spet po sredi, pa spet čakali, da je odlezla mimo lena barka, ki je vlekla tovor po reki navzgor. Po dveurni vožnji smo pristali. Nekaj streh in en tovarniški dimnik je bilo videti. Na bregu je čakala velika skupina" ljudi. Kar takoj se je odtrgalo nekaj čolnov in že so nc:s obkolili z vseh strani in ponujali vsakršno sadje, posebno gnanas, drobne sadeže par po 70 pesov (0.80 $). "Čiripas". so vpile ženske, ki so imele polne košare nekakih tort. Zanimalo me je kaj bi tisto bilo in sem si zato eno kupil, Menda je iz mandioke zamešene z jajci, mlekom in smetano. Pra- , vijo, da kdor vidi ženske, kadar tisto "pogačo" mesijo, } ga gotovo mine vsaka želja, da bi jo pokusil. Ne bilo ( bi bojda treba mikroskopa, da bi našel lase ali kaj drugega kot slastno začimbo te izbrane gvaranijske slaščice, o kateri poročajo že davni misijonarji. Jaz sem o tem ze nekaj preje vedel in bi najbrže ne tvegal čiripe za “30 pesov" če bi ne bil gotov, da bom imel dobrega pomočnika. Bil je prijazen psiček, ki je tako milo pogledoval iz reke in mi kimal, da bi ganil skalo. Med tem ko so izlagali in nalagali iz ladje razne tovore; sadje, vreče moke, zaboje mila, razne pijače in drugo, sem krmil ščeneta, ki je zadovoljno žlofutal po vodi in plaval daleč tja po reki, dokler ni zginil slednji košček v njegovi zadovoljni mavhi. Nato se je otresel in jo mahnil nazaj domov. MATE. KROKODILI IN ŠTORKLJE. Podobni prizori so se nato ponavljali vsake pol ure. Sonce je lezlo vse više in je vse bolj grelo. S knjigo v roki sem opazoval zanimivosti katere je nudila reka in breg, a tudi sopotniki so postali kaj živahni. Ena skupina je pridno srebala mate. Zapletli so me v pogovor in seveda povabili tudi v kompanijo. Ni mi bilo kaj do vroče pijače, ker je dan že sam dovolj grel. pa vseeno nisem odklonil. Srebnem in ... . Kdo ve kakšen obraz sem napravil. Tudi ne vem, če sem pogoltnil ali ven pljunil . . . Ali se vam ne dopade?, so me vprašali. VfflV AN f J /1 Kaj pijete mrzlo? in brez sladkorja? Proti vročini res vtegne kaj hasniti, toda komu pa naj hasne ogabna voda, ki so je potegnili iz kalne reke in kar tako precejali skozi žerbo? ... To je paragvajski “terere" . . . Nikoli več ga ne bom pokusil, vsaj ne z nagnusno vodo iz kositerne zarjavele škatlje. Morda tedaj, kadar bom znal “gvarani", kakor oni. Saj sem komaj koga kaj razumel, kajti vsi so se med sabo pogovarjali s čudno govorico, med katero je sem pa tja padla kaka kasteljnska beseda. „ sem zlezel na streho in opazoval okolico, ki je še žarela v sončni vročini. Hotel sem opaziti kakega “žakareja". kakor imenujejo krokodile, kateri v velikem številu žive po tistih krajih. Zastonj sem motril mrtvi breg. Kako podrto drevo, kaka rogovilasta veja, kako brunce je bilo videti, toda žakareja ne. Pa me je opozoril krmar: “Poglejte tistole tamle, ki je videti kakor debelce drevesa. Tisto je žakare. Tamkaj se sonči. Tedaj sem šele vedel, kaj so tiste koreninaste prikazni. Saj to so sami krokodili, ki leno grejejo svoje site trebuhe. Otok je razdelil reko na dve strugi. Na peščenem otoku na beli sipini je nekaj rdelo. Z daljnogledom v roki sem kmalu razkril, kaj je. Bila je jata flamingov, — neke vrste štorklje —, ki je tamkaj brkljala po lužah, katere je pustil za seboj prejšnji naliv, ki je nemara priplavil tja tudi kako ribico. Tako je vožnja vsak hip prinesla kaj novega. Če ni bilo na reki ali na bregu, je bilo pa med potniki, kateri so kmalu vsi vedeli, da sem jaz iz Jugoslavije in so me klicali na “truco", na “kanjo" ali na črno kavo, tako da sem imel na vse kraje opravka, da bi vsem ugodil v njihovih vprašanjih. Le truco se mi je slabo obnesel. Skoro bi zaigral klobuk . . . Če bi ne bilo v kompaniji komisarja kraja Alberti , ki leži nasproti Formozi, bi tista zgodba ne imela konca . . . No, pa saj brez njega bi namreč tudi začetka ne imela. Zadnji konec je bil ta. da so se zbrali na krovu vsi veljavni možje. Dve steklenici poštene paragvajske kanje sta bili središče poozrnosti. Komisar je napravil velik diplomatični govor v katerem je za veke ustanovil prijateljske odnošaje med Jugoslavijo in Paragvajem in meni ponudil v Paragvaju vse domovinske pravice tisti dan, kadar koli bom zanje prosil in vse to ne v “gvarani" ampak v pravi kasteljanščini. Tako živahno je postalo na ladjici, da so nekateri potniki celo pozabili pravočasno na izstop in da smo pozabili na uro. Šele ko se je naredila noč sem uvidel, da je že davno 5 ura. Po argentinsko je bila 22, ko smo slednjič srečno prijadrali do Albertija. S komisarjevim spremstvom brez nobene težave je bilo vse urejeno s papirji. Čakalo pa me je še eno presenečenje, katerega mi je komisar že preje napovedal: Sestra Majda z desetorico gojenk, katere so prišle iz Formoze čez reko in od 5 ure čakale, kdaj bo tista “peta" ura, po kateri naj bi lanča prišla. Komisar je že bil obveščen o njihovem prihodu, kar je bilo seveda nujno, ker je on tam najvišja politična oblast. Kar po radiju je bilo dano prehodno dovolenje sestri in njenim spremljevalkam. Pet ur časa so imele med tem ko so čakale; slednjič je le priropotala naša barka. Stopili smo v lančo, ki nas je prepeljala v Formozo. Tako sem bil zopet na argentinskih tleh. NEKAJ ZA STARIŠE NAJLEPŠI VZOR. Mnogokrat govorimo o vzorih ali. kakor pravimo s tujim izrazom, o idealih. Mladina se mora ogrevati in navduevati za ideale!" — ta klic se opetovano ponavlja, pa povsem upravičeno, kajti človek brez idealov je kakor ladja sredi vihravega morja — brez cilja in smotra. Ali so vsi ideali plemeniti? Vsak človek, ki hoče kaj biti in kaj veljati, si ustvari v mislih in željah neko sliko tega, kar bi rad bil ali kar bi rad postal. Ako je to, kar hoče doseči, kaj dobrega, plemenitega, vzvišenega, imenujemo to plemenit ideal. — Mladi ljudje pa hlepe večinoma po goljufivih idealih: radi bi bili bogati, da bi kot taki imeli in uživali vse udobnosti, zabave. ki jih nudi bogastvo. Zamislijo se v sanjavosti, kako bodo srečni, ko se bodo razkošno nosili, ko bodo prirejali razne zabave, zlete, ko bodo hodili na letovišča ... Ali je to ideal? . . . Plemenit ideal gotovo ATOMSKA BOMBA, Marsikatero iznajdbo je prinesla sedanja vojna, toda v primeri z atomsko bombo so vse druge le malenkost. Ta je pa tako silen korak v napredku znanosti, da bo postavila na glavo vso dosedanje gospodarstvo, prav tako kakor pred 100 leti para in pred 50 leti nalta in elektrika. Prvi in dobrodelni učinek te bombe je bil konec sedanje vojne, kaiti brez dvoma bi bilo še za pol leta boja in bi padlo še mnogo miljonov mož, predno bi se Japonci podali. Namen teh vrstic je seznaniti bralce z bistvom te nove iznajdbe, ki nam odkrije prečudno skrivnost božjega stvarstva. Materijo smo vajeni gledati kot nekaj trdega in negibnega kot je sama v sebi. Kamen, gruda zemlje, kos železa, dragocenost iz zlata, platine . . . Znanost je odkrila 92 elementov, to se pravi osnovnih sestavin, iz katerih je sestavljeno vse, kar je na zemlji, v zraku, v vodi in pod zemljo. Toda učenjaki se niso zadovoljili z idejo, da bi se materija ne mogia spraviti na še bolj enostavno osnovo. Postavili so že v srednjem veku trditev, da se more ena snov spremeniti v drugo. Zato so stari “alkimisti" vedno iskali način, kako bi iz železa ali kamenja napravili zlato. Uspeh stanovitnega proučavanjc. je bil ta, da so postavili teorijo, da vsak “atom je tudi sestavljen (atom: nerazdeljiv delček). Treba je le najti način, kako ga razdeliti. URAN PAKAŽE POT. Opazovanja poznanih elementov so kazala vedno nova pota iznajdbam, katere so kot najbolj izreden element odkrile kovino “uran", ki je pokazal radioaktivne lastnosti in so na njem odkrili radijske žarke. Z uranom je iotogralija dosegla čudovito sestavino, ki je dal pogoj njenemu napredku. Prav na uranu so upali dognati tudi, če je resnična “atomska teorija", ki trdi. da je vsak atom sestavljen iz še manjših delčkov, kulerih noben mikroskop ne more razločiti, a vendar tvori vsak atom cel svet zase. v katerem se v strahotni sili vrte sestavni delci (elektroni, protoni in neutroui). Vsak atom je uklenjena sila, katere meč je sil-nejša kot jo ima električni tok največje napetosti, in je le vprašanje kako "razbiti" oklep, ki tisto silo veže v atomu, kakor v zaprti krogljici. Petdeset let že so si razbijali glave učenjaki in iskali način, kako bi "razbili atom", to se pravi odprli tisto škatljico, ki je tako majhna, da je za vsa mehanična in kemična sredstva nerazdeljiva in očesu sploh nevidna. Dognali so, da je med vsemi elementi najbolj izreden uran in zato so nanj koncentrirali vse napore. Ko je Hitler začel vojno, je bila prva njegova skrb, da osvoji vse tiste dežele, v katerih se prideluje uran (Norveška in Sudeti). Kanade ni mogel doseči. Z mrzlično naglico so si belili glave tisočeri znanstveniki in slednjič uspeli razpoloviti uranov atom in so ob tisti priliki doživeli presenečenje, da je atomska teorija resnična! Nadaljni uspehi so šli tako daleč, da sc poklonili zaveznikom "atomsko bombo", to najstrahovitejšo silo. Zaenkrat je doslej dan način izrabe atomske energije šele v uranu, ki ga je na svetu malo. Toda princip je odkrit in je naloga znanosti, kako razbije tudi druge atome. Teorija trdi, da je toliko večja atomska sila v elementu, kolikor težji je element in da je v vsakem peščenem zrncu nakopičena silna energija. V vsakem zavrženem odpadku in v pepel- EL FESTIVAL A^UAL DE “LA VIDA ESPIitlTUAL” se realizarä el 30 DE oEPTIEMBRE a las 15.30 en el salon Don Bosco, calle Soliš 252. Puesto que La Vida Espiritual es un instru-mento del apostolado y siendo la suscripciön inferior al costo real de !a Avista, cuenta con la gene-rosidad de sus amigos. Mos dirigimos pues a ellos a fin de que se hagan ^laboradores de dicha obra. Consigannos avisosjiara el programa, premios para la rifa y donaciones. Inviten a sus amistades. Solicitense las eH adas en: Pasco 431. Con-darco 508, Paz SoIdan^^24, Avda. Fr. Beirö 5388. La Colectividad EsloY^a organizara una PEREGRINA-CION A LUJAN para el die7 DE OCTUBRE EN TREN ESPE-CIAL segün el siguiente hc|ttrio; Salida: de Once a I*®* 7.40; Flores a las 7.53; Liniers a las 8.06. Regrese: de Lujän a jc| 18.03 horas. A las 10 se celebrard h la basilica la misa con canto y sermon. A las 16 se cantardn ietanias solemnes. PRECIO DE LOS BO^OS: Mayores 2.20 $; Menores 0.65 $. — Pueden retirctf?<6n: Pasco 431; Avda. Fr. Beirr) 5388, Cap. Fed. Dean Funes 254 y Stf^&o del Estero 1932, Avellaneda. Invitamos a la Coled'Mad y a nuestros amiges con la debida anticipaciön. P” que se eviten confusiones de ultimo momento. ROm4| V LUJAN Pet let je že minilo ko smo bili zadnjič v Lujanu na božji poti. Odnesli smo W Spomine, pa tudi nevšečnih dovolj, tako da smo sklenili: kadar “Mae konec gremo zopet. Vojna je končana. Tortfo dolžni spolniti naš sklep. To naše romanje bo Aftern zahvala in prošnja. Zahvala, da je morilne vojne konec iRošnja, da bi kmalu spet zavladal v svetu pravičen mir. Z bojaznijo pričakujemoj " foro del tcrrible castigo divino uue setpirpmen#» ofensor del santo despota v el instivador dpi la emperatriz. Con la fantasta mas viva se «snr-nhir. otro cuando describian los martirios que Satan habia orr«-' rado en el fondo del infierno para esc traidor de cristianos v defensor de harharos. Pero cuando estaban en su ca Sa, sentados tras las puertas 1 ien seguras, compadecian sincera-mente su destino pero tto podian crecr ni en lo mal minimo dc que cl Griego fuera por si mismo al encuentro de la muerte. Por eso en la plaza emitian en voZ bien alta !t\ opiniön sobre su desanarieiön. Aun mayor era la preocupaciön por cl rico Epafrodit en las bajaš tabernas dcl Guerno de Oro, donde sc reunia la plebc. Tambičn alli sc invocaba a gritos a Sa tan äs nara m > calentara la caldera mäs grande para cl griego. Pero en las horas tardias cuando las sombras de los espias cortesanos sc disipaban, sc cerraban i'n apretadas ruedas alrcdedor dc los iarros de barro llenos de vino y a media voz maldectan al Empcrador y alababan por santo a Epafrodit, eoloeändolo sobre un trono dc oro, zcrca de la mismisima Santa Sofia, cn los cielos. En tales conversacicnes sc volvla a despertar uh grau interes por el esloveno Iztok. Con viva curiosidad esperaban noticias del norte y a postaban ent re si. si cl esloveno habia al-canzado a huir, o si lo habian alcanzado sus perseguidorcs. ; Olvidaban asi a la guerra en Ttalia. No bablaban tanto de Belisario o de Mundus como dc Iztok. No habia nadie entre los bärbaros, ni antre los esclavos y ni siquicra entre los soldados, uue deseara ^ Iztok el ser traido dc vuclta a Bizancio. Mas de uno habia jugado sus ultimas monedas por Iztok, por el solo ardiente deseo de que lograra huir tras cl Da-nubio. Sobre cste peligroso voleän, en cuyo corazön hervia cl malcontcnto y el odio hacia cl despota, estaba sentado, bien altn. cl Empcrador, y cscribia noebe y dia a sus prcfcctos en las provincias dando nuevos impuestos para continuar la guerra y las obras de Santa Sofia. Multitudcs dc propietarios hambrientos abandonaroa sus tierras c inundaron Bizancio o dejaron atras los limites del imperio, pues no podian pagar los impuestos. En ninguna parte habia sumision, amor y respeto. Todos se arrodillahan, todos se arrastraban, pero las entranas teman solo maldicioncs y rebelion. Por eso murmuro la ciudad con alegria escondida cuaii' do volvicron los soldados que, habian seguido a Iztok. Todas las tabernas estaban llenas, las- columnas de los foros eran demasiado estrechas pan contener tanta multitud. “jHuyo! ;Huyo! oasaba en secreto de boca en boca. Y yj). a,! ta yoz se oian maldiciones y se levantaban los punos y AmefiazabanCal norte con un nuevo Hilbudi. Los soldados, que habian ido tras el Hema en persecucion de Iztok eran invitados y deseados .-n cualquier grupo. Cien veces, en obligada renovacion, debian repetir los terrores que habian visto en la Tracia y en Mesia. Decian cuan pavorosapaente, cuan terriblemente comandaba Iztok a los cslovenos fugitivos, como desmoronaba los fuertes, se apoderaba de legiones en-teras, se llenaba de armas y riquezas, arreaba al mismisimo Tunüs y aleanzaba el Danubio junto a las ruinas del fuerte Turris, que basta hacia poco era el fuerte en el que se habia hecho invencible Hilbudi de este lado del rio. Y cuando voh vian con Tuhus, al que habia mandado llamar ante si el Emperador, los habian aleanzado algunos hunos con ia no-ticia de que Iztok habia deshecho todo el ejercito de los antos, que huyeron golpeados v vencidos como majadas de ovejas asustadas hasta el rio Ti a ran ta y tras el, a las tierras de los varhunos. “Iztok es mas glorioso que Belisario. Mundus es un cen' turion, no general, comparado con este barbara. Vcndni sobre Bizancio. j Que venga! Sera indulgente con el pueblo. Pero Teodora y Azbad.. . ambas pieles las compraremos y se las daremos a un curtidor para que haga correas.” Asi planeaba secretamente la masa, en las horas avan-zadaš. A la manana siguiente, cuando vino Tu n Vis, que debio alejarse de la raptada Liubiniza y con los perseguidores de Iztok, presentarse ante H emperador, llego tambien la noticia de que los hunos habian asaltado la Mesia, atravesaron el rio Panysus y arrafcan Tracia. Justiniano estaba furioso. Lla-mo a algunos senadores, a Belisario, sin hallar bučna salida. Belisario se atrevio a reprobar la actitud del despota frente a Tunüs. j Es un embaucador! j No debe Confiarse de el ! Por esto, el emperador premiö al fiel vencedor, quitando de su ejercito la mejor legion, para quc permaneciera en Bizancio a defenderlo contra los barbaros. Inmediatamentc despučs dio audiencia a Tunüs. Aparecieron manchas grises en el rostro del huno al tocar con el el suelo, delante del Emperador, al oir los enojados reproches contra los hunos que arrasaban el impe-rio. “No son hunos, son gente que no estan bajb mi podor. Son varhunos, quc me asaltan a mi tambien y desc.onfio de elips. Pero son tanto como langostas y su inundacion traga tambien a, mis žfiieles hčroes”. Justiniano mira significativamčnte a Belisario, quc estaba junto al trono. Belisario inclino humildemente la cabcza : aupque observö en las mejillas de Tunüs sombras dudosas. “Necesito refuerzo, claro emperador, y me habrian ayu-dado los antos, los cuales consegui con gran trabajo enemistar con los cslovenos.“ “Habia, ;que deseas?" “Entrega a los antos la tierra de esta ribera del Danubio, que estä olvidada časi; yo me preocupare para que se lancen contra los varhunos. Se pelcara en Mesia pero habra paz eri Tracia. Se maldecirah unos a otros pero nadie atravesam el Hema. Es seguro que tambien los cslovenos atacaran en esta orilla. Pero aq;ii los recibiremos yo y los antos, de manera que ya no podran ni siquiera volver a atravesarlo." “Aunque llevas una cabeza de perro sobre tus hombros, . tu plan no es necio. El mas grande despota se humilla y ala- Los soldados que habian perseguido a Iztok eran invitados . . . ba tu pensamiento. Contigo cnviarč embajadores. Elama a los caudillos antos a Turris. Alli se les confiara la tierra que . hasta ahora fuc mia, y se llegara a un acuerdo para que, en pago, acaben con los ataques de los varhunos a mi imperio. Hoy mismo partiras con la embajada.” Tunüs volvio a agachar la cabeza hasta el suelo, la le-vanto y con sus menudos ojos rogo la palabra. “Preclaro despota, no olvides que el camino es peligroso. Estoy solo, no tengo acompanamicnto, los cnemigos en cambio estan disperses a montones.” “Te entregare una fcarta que te guardani. Te acompana-ran legionarios desde los fuertes. Podräs ir tranquilo.” “Y las tabernas del camino encarecieron! Nadie accpta al viajero gratuitamente. El dinem ya lo gastc cuando, fiel esclavo, prepare la guerra entre los antos y los cslovenos.“ “Tambien tc pagarä aquel que es el justo mas grande dc la tierra." Tunüs saliö del pal icio. En la espalda sintio un bilo dc sudor. Busco una taberna. Con gusto salvaje rompia los htiesillos de un ave asada y tragaba el vino, que se deslizaba por sus escasas barbas. Cuando sc satisfizo con su abundante almuerzo, empujo con el pie ia mesita, —que se volteo y se estiro sobre el banco de piedra. “jPor la memoria dc Atila, volvi a enceguecerlo! j Quč me interesan los varhunos ni su imperio! [Tunüs sc interesa por si y por su hermosa Liubiniza!" Tunüs chasqueo con los labios y pašo su ancha lengua por ellos, para relamer el vino quc habia quedado en los bigotes. Se desperto en čl una gran nostalgia por la raptada Liubiniza. El corazon se encolerizo, de manera quc ya no pudo permanecer tnas sobre cl banco. Con gran estrepito salio de la bodega: y busco a un judio que vendia caros adornos para las mujeres. Compro muchos brazaletes, aros, collares, hebillns y braches de pro para su hermosa jovencita. Cuando volvia con cl cuerpo de guardia a la cortc, dondc debian entregarle la carta del Emperador y cl dinero, rezongaba: “Si el Emoerador supiera que la hermana dc Iztok sera adornada con sus bizanrinos. j Ja! [por la sabiduria de Atilas!, quc se cayera del trono. LIevo cabeza de perro, me dijo. Pero en ella esta el ccrebro emparentado con Atilas. Y Atilas fue gobernante, tü eres solo un muieriego, vulgär, diahlo. Ataco a las naciones, cs cierto, pero no tus intereses. j Tu pagucs los animales, Tunüs comeri h čarne! Habra guerra, yo me apar-tare hacia el sur y gozarč con Liubiniza. [Y hasta me das una carta! [Muchisimas gracias! Por lo menos robare tran-quilo. ;Os crees en serio quc llevare mi cabeza bajo el sable de Iztok?" ÄPAZOVALEC IZ JUGOSLAVIJE Na konierenci v Potsdamu ie bilo govora o vojni odškodnini. Določila se je višina, katero naj bi premagane države prispevale v pokritje storjene škode. Tudi Jugoslavija je -prijavila svoje zahteve. V prvi vrsti zadene lta!i»o da povrne vse kar ie njena vojska in upravna obalst izropala in zakrivila škode s požigi in radi bombardiranja, ki so porušila mostove, železnice in stavbe. SPOR MED VLADO IN KRALJEM Maršal Tito ie podal izjavo, da kraljevi ukrepi nimajo nobene zakonite veljave, ker je bila regencija pravilno postavljena in je v njihovih rokah vsa kraljevska oblast, take da kralj ne more razglasiti za neveljaven noben ukrep, katerega podpišejo regenti. V raznih krajih so se vršile velike de-mostracije proti kralju; vlada vtis, da je javno mnenje večine naroda nasprotno povratku kralja. TUJI KAPITAL V JUGOSLAVIJI Minister za narodno gospodarstvo Andrej Hebrang je javil, da se je že pričelo z nacijonalizacijo nekaterih podjetij in da se je vpeljala kontrola tujega kapitala, kateri bo podržavljen tako, da bo dana primerna odškodnina zavezniškim firmam, dočim nemškim ne bo dana nobena odkupnina. Največ deleža imajo Angleži in Čehi, nato Nemci. AGRARNA REFORMA Oblast je že na delu glede preuredbe posestne lastnine. Osnovna postava določuje, da nihče ne bo mogel imeti čez 35 ha delavne zemlje v svoji lasti. Kdor ima več, mora isto odstopiti državi. Tisti. pa kateri zemlje ne obdelujejo sami bodo mogli obdržati le 5 ha. Nekaj zem-liišč, katera bo tako država pridobila, bo služilo za vzorne in poskusne kmetije. GLEDE POLOŽAJA KAT. CERKVE jo podal maršal Tito načelno stališče v avdiienci, ko ie sprejel zaarebškega pomožnega škofa. Izjavil ie, da on ni nasproten Rimu in želi da se položaj spo- razumno uredi, a da je treba dati cerkvi bolj narodni značaj. Nezadovoljen pa je bil s stališčem velikega dela duhovščine. SODBA PROTI ČETNIKOM Iz Čurčilovega govora je izzvenel očitek, da so politične strasti v Evropi jako napete. Ilustriral je svojo trditev z izjavo neke osebe s tako politično miselnostjo ob priliki, ko je zgubil na Angleškem volitve: "Ubogi Čurčil, gotovo ga bodo ustrelili" .... In tako menda res je v Evropi, kjer političnega nasprotnika smatrajo tudi za osebnega sovražnika. Sodijo jih, kot da so vse delali iz same hudobije in jim ne priznajo, da so imeli dobre namene s svojim ravnanjem, katero ie imelo nesrečne posedice. Po tej miselnosti je bil soien tudi Mi-hajlovič in četniki. V Beogradu se ie vršila sodba proti njim. ki je obsodila na smrt 5 in na 20 let ječe 20 predstavnikov in članov "Centralnega Narodnega Odbora". Mihajlovič je bojda v Itahii, četnikova-nja pa še ni konec in se v Bosni vrše še krvave bitke, kjer se upirajo skupine četnikov in ustašev. BODOČE VOLITVE Vlada že pripravlja pravilnik za bodoče državne volitve. Zadeva je zelo važna in je v znak nesporazuma z nekaterimi vladnimi predlogi odstopil dr. Milan Grol. podpredsednik vlade. On ie bil preje vodja jugoslovanske demokratske stranke. PISMO IZ BELE KRAJINE Naslednje pismo sta dobili Poldica in Zvonko Podgornik, San Francisco. Prinesel in izročil jima ga je jugoslovanski delegat Stane Krašovec, ki je prišel na kongferenco združenih narodov v San Francisco. Napisal pa ga ie prijatelj orne-niene družine Inž. Ivan Klemenčič, ki je zdaj tainik na ministerstvu šumarstva v Beogradu. Beograd, 12. aprila 1945. Da se Vam najprej predstavim. Jaz sem iz Lokvice Klemenčičev (Matjašev). Kre-meščeva žena Katka ie moja sestrična, a Mira Mežnaršičeva (Bartusova) je mola žena. Živel sem pred vojno v Bosni. Za časa volne je nam v Bosni vs ezgorelo in z dvoie otrok in ženo sem prišel v Metliko in nato k nartizanom. Letos v ja- nuarju sem se z letalom odpeljal iz Bele Krajine v Beograd. Ko sem odhajal, so me mnogi prosili, naj sporočim njihovim v Ameriko, kako je stanje v Belokraj-ni. Martinu Klemenc. Canada, (to je moj brat), javite da smo vsi od družine dozdaj živi in zdravi. Mama so se postarali. Nežka in nevesta sta dobro. Deklici Micka in Anica lepo napredujeta, moji otroci Ivanček in Vladimir tudi. Brat Jože je že dve leti v Jugoslovanski vojski. Sedaj je v vojaški kovačnici. Bil je ranjen v glavo, ali ie sedaj zdrav. Družina je skoro bosa. Mnogo so pomagali ta leta moji družini, ker pem bil jaz brez zaslužka. Tudi od njegove žene Nežke so živi in zdravi. Pri Opalkovih v Metliki je isto, le mož je bolj slabotnega zdravja. Martin Plut (Rus) je lani padel v boju z ustaši. Micka Rudmanova (Nemanič) je naš oficir in je sedaj vodja v naši bolnišnici v Italiji. Govednikovi so vsi dobro. Od gorenjih Krokarjevih in Firovih je sin padel v boju. Okrog Lokvice so bili često boji med Italijani in našo vojsko. Maks Malesich, Ontario. Canada. V Metliki žive Ivanova (Hančkova) in Darč-kova družina živa in zdrava. Ivanov sin je v naši vojski. Ko so Nemci lani v juliju vdrli v Metliko, so zažgali okrog 70 podov, kozolcev itd. in 30 hiš. Tedaj so zažgali tudi Ivanovo hišo in trgovino. Škoda je zelo velika. Darček ie takoj v začetku vojske prišel v Metliko in je tu preživel kakor je mogel z družino ta težki čas. Oče Bartusov je živ, le bolj slab kot 72 letni starček, a žena Anica mu je umrla že leta 1942. Mesarije ni več, gostilna še po malem dela. Mi živimo z ženo v Bartusovi hiši za konzumom. Dane Bartusov je viet od sovražnika, mati njegove žene Vere, Canjka. pa je letos umrla. Silvo je na Hrvaškem, bil je zaprt od ustašev. Zvonka živi s svojim možem in otrokom na Bledu. Kremeščevi v Metliki so do zdaj vsi živi. Franc je bolj slab na srcu. Kovačnica dela za našo vojsko. Katka je zdrava, skrbna in delavna. Fantje so že veliki, eden je nekje na Hrvaškem, drugi v nemškem ujetništvu, tretji zaprt še od Italijanov (Franc) četrti (Karel) pa je v naši vojski. Nemci so lani hišo zelo okradli. Cuando cl frescor de la noche se extendio sobre Bizancio, tres emhaiadores cabalaaban con Turms, atravesando las puer-tns de la ciudad. Llcvaban conaigo cl permiso imnerial para firmar un naeto con los antos contra los varhunos v los rsWenos El ehrio Tonus palnaba con la mano cl pesado bolso de bizantinos de aro. que bab la recibido del Emnerador, v murmuraba con voz natural una cancion huna sobre una blanca paloma v un gr is halcon. Časi al mismo tiempo, salta por otra nuerta desde Bizancio el carro de dos ruedas de Rustik. El prefeeto habia festeiado en la ciudad durante varios dias. Azbad no lo apuro, a nronosito, a salir inmediatamente hacia Toper en busca de la fuaitiva cortcsana. Queria ganar tiempo para su fuga. Y rcalmente va por entonces el mensajero de Azbad habia entregado la carta v el dinero a Irene, en Toner. Traducciön de DARINKA ČEHOVIN. CONSULTORIO JURIDICO atendido por el Procurador Nacional don JULIO A. TORRES ASTIGUETA. con patrocinio letrado. HAGA SU CONSULTA A ESTA REVISTA .... y el Sr. JULIO contesta .... a ACCIDENTADO: Habrla que conocer todos los detalles de su caso, y las consecuencias y circunstancias posteriores al acci-dente. En tšrminos generales: se pierde el derecho de cobrar judicialmente la indemnizacičn por accidente de trabajo, luego de haberse producido el mismo o aparecido la incapacidad. correspondiente eseritura, tiene Vd. el derecho de que la Municipalidad le abone el perjuicio sufrido en el edificio que all! ha construldo, originado por la alteracidn del nivel de la calle del frente. JULIO A. TORRES ASTIGUETA PROCURADOR NACIONAL unicamente de 18 a 19J/2 a. PROPIETARIO: Aunque aun deba mensualidades de su te-rreno comprado" a plazos, ni aunque no haya firmado la URUGUAY 643 Llame a: U. T. 38-6548 MAT A JE V MATIJA "Matija odkleni no!" je kričal berač. "Kaj se valjaš o belem dnevi pod posteljo! Mar misliš, da ne vem, kje tičiš1" “I, kako zlomka pa vendar veš, kod sem?" je bleknil Mataj osupel. "Izdalo te je tvoje smrčanje pa tvoja leva noga, ki ti še zdaj moli izpod postelje... če je pa desna, je pa tudi vseeno! Kaj pa vendar misliš, da se igraš, že tak star dedec, skrivalice?" "Saj se ne!" je hitel Mataj in pomolil svojo kotasto, rdečelaso glavo na svetlo. "Veš, pod posteljo je hladneje, pa tudi ni toliko muh,- zato sem legel, semkaj malo počivat." "Aha, aha, že prav. Le odpri!" Ves prašan in pajčinast se je skobacal Mataj iz skrivališča in hitel odklepat: Šla sta v sobico. "No, tukaj sem spet", se je hudomušno smehljal Andraž. "Lej, prinesel sem ti mačjo kost in leskovke, kakršnih ti bo treba nocoj." "Hm, ničesar mi ne bo treba", je odvrnil Mataj z veliko muko in umikal pogled. "Kaj?" je vzkliknil berač nejevoljno in vrgel svoj velikanski slamnik po mizi "Ne maram v ris", je s kiselim obrazom ponavljal Mataj in se v zadregi prijel za debeli nos. “Ne maraš!" je vzkipel Andraž. Pogledava! ga je pisano in jezno trkal s palico cb tla. “Kaj česnjaš?! Snoči si obetal, da pojdeš, danes pa naenkrat, da ne! To je pa vendar več kakor čudno! Besedo hočeš snesti — sram te bodi! Ali si mož ali nisi? Kaj? Ali se bojiš? Močan. si kot topničarski konj, pa si tak zajec? Mene poglej, mene, kakšna suša Ne bodi no taka baba babasta!" Tudi Jožeta Kremesca družina je dobro. Še Italijani so mu zaplenili vse usnje. Sin je že tri leta v naši vojski. Dekleti sta že veliki in pridni. Leopold Trček, Toronto, Canada. Njegov brat Stanko živi s svojo družino in materjo na domu, Ciril s svoio družino pa v mlinu na Primostku. So vsi živi in zdravi. Pepca, sestra, živi z moj-em Žarko-tom pri Bartusovih. Iz Hrvaške so morali oditi takoj v začetku voine. Johanna Itašček, Bingham, Utah. Prosim, javite ji, da so Kondovi iz Lokvice št. 45 živii n zdravi, da so dosti pretrpeli, da so skoro bosi in goli, da je sin Tone že tri leta v naši vojski, in da lepo pozdravljajo. Zupančič Franc, Broadway, Joliet, 111. Dajte mu javiti, da je njegov sin Franc v naši vojski živ in zdrav kakor tudi njegova žena Malka in otroci, ki žive na Lokvici. Hčerko Zupančiča pa so lani ubili “beli". Pri nas sta Hitler in Mussolini in njuni hlapci mnoge spravila na oni svet, zdaj sta pa končno tudi ona dva prišla na vrsto. Naša domvoina bo kmalu svobodna, čeprav požgapa in mnogo poklana. Ali zavihali bomo rokave in z našim delom in s pomočjo vseh dobrih ljudi si bomo zgradili novo, tako lepo kot ni bila še nikdar. Mira je te dni z otroci odpeljana z avionom iz Metlike v Zader tako. da je s tem prišla za fronto, kar mo veseli, ker sem bil tu stalno v strahu, kaj bo z družino v Metliki, ki }e še med dvema frontama. Prisrčne pozdrave od mene, žene Mire in otrok. Ivan Klemenčič. Hudopisk je sedel na klop, si otiral potno čelo in odganjal muhe; Mataj je stal pred njim kakor karan učenec pred učiteljem. “Oh, Matija, ne bodi no tako prebito neumen, lepo te prosim!" mu je prigovarjal Andraž prijazneje. “Sam sebi ne privoščiš dobrote! Kako le moreš biti tak svojeglavec? Ali sem ti zastonj govoril včeraj vse popoldne v mlinu, da sem si skoraj izrabil jezik? Ali sem zastonj ca-pal danes tako daleč po kost in šibe. Mar me hočeš imeti za norca? Bodi no pameten! Zdaj mi daj pa kaj mokrega, Matija, strašno sem žejen. In vun pojdiva, tukaj je preveč muh." Poparjeni Mataj je vzel brinovec iz skrinje in šla sta sedet na klop pod košati oreh. Hudopisk si je takoj postregel z žganjem. Okrogli oblački s svetlimi robovi so stali skoraj nepremično na sinjem nebu. Rahla sapa je razganjala vročino; suhi zrak je zaplavljala sveža vonjava gozdne smole. Jata divjih golobov se je vzdignila z njive, se zasukala in odletela proti hosti. Kroginkrog so godli neutrudni črički. Kraj koče so ogrebale kokoši prhko prst in se kopale v pesku in sipini odlu-ščenega klaka. Krasan dan je svetil nad tihimi gozdi; sence so se širile proti izhodu in v krotkejšem sijaju so sevala žitna polja in livade. “Na, pij tudi ti, Mafijec!" mu je ponudil Hudopisk steklenico, kakor bi bil oba. “Seveda ti zaupam." “Ali moreš reči, da sem ti želel kdaj kaj slabega?" “Kako neki!" “Ali nisva prijatelja?" '7, kajpada!" “No vidiš! Le pameten bodi, Matijec, in potegni ga še! — Tako. To ti da ko- “CASA JUSTO” MARMOLERIA Construccion de Monumentos en los Cementerios PLAČAŠ DE BRONCE JUSTIN MARUŠIČ Garmiendia 4947 U. T. 59-4318 La Paternal SPREMEMBA NASLOVA }FRANC KLAJNŠEK KONSTRUKTOR Izdeluje načrte in proračune — vodi vsa zidarska in stavbarska dela, in daje firmo. HABANA 4321 Bs. Aires. — U. T. 50 - 0277. Villa Devoto UMETNO STAVBENO MIZARSTVO KOVINSKA OKNA IN POLKNA FRANC BANDELJ Kovinska vrata, balkoni, Izložbena okna, kovinske stopnice, ograje, vsakovrstna kovinska dela. AV. DB LOS IKOAS 6021 Telef. 61-5184. rajže in ti povzdigne srce, ki ti je padlo v cokle." Odkar Mataj ni bil več sam, se mu je vračal pogum in duh podjetnosti. Pove-'Lej, lej, celo Anka te prosi, da bi šel v ris!" je poprijel Andraž iznova. “Le kar dal je beraču, kaj se mu je sanjalo, pojdi in nič se ne boj, saj ti hudoba ne sme in nemore do živega! In ne vidi te nihče! Telebanovci bodo vsi smrčali doma, vem da, vso noč. Potem tudi laaije potuješ v Ljubljano, ko boš imel denarja več kakor češnjevih pešak! Jaz ti bom pa v tem stražil dom in brinovček." Mataju se je nakremžil obraz in kihnil je mož trikrat zaporedoma. “Vidiš, Matija, vidiš, kihaš tudi, to je kaj dobro znamenje!" ga je sokolil berač in tlačil tobak v čedro. “Le pij, že narediva, da bo prav!" , Andraževe izpodbudne besede, zlasti pq požirki iz steklenice so nagnili Malaja, da se je razvnel in zaveril: “V ris pojdem, Andražek, če vse ne vem kuj! Nikar ne misli, ljubi moj, da me je strah hudiča! Nobenega se ne bojim, in naj se jih pridrevi devetindevedeset kosmatih! Ali si me slišal Andražek? Ampak... molek pa le vzamem s sabo in podobo svojega patrona tudi, he he!" “Tako je prav," ga je pohvalil Hudopisk in si prižgal pipico. “Primaruha, če ti ne bi šel, bi jaz raznesel tvojo strahopetnost naokoli po vseh vaseh, da bi se ti smejali še otroci in s prstom kazali za tabo in vpili: To je tisti Matajev Matija, ki se je bahal, da pojde hudiča klicat v ris, pa se je skujal, bojazljivec, pa ostal doma pa se zaklenil pa zlezel pod posteljo, fej!" “Tega mi pa še nisi povedal, prijatelj, kako naj pokličem vraga v ris." “To pač ni težko", ga je bodril mal-har. Izpod kamižole je izvlekel drobno knjižico z zamazanimi, ogoljenimi listi, ki sov bdi popisani z velikanskimi črkami. Držal se je resno in učeno in razodel: "to so Vrne bukve!" (Nadaljevanje) ROJAKI IZ NOTRANJOSTI! Kadar imate opravka v Buenos Airesu, se ustavite v HOTELU “PACIFICO” kjer boste ceno in dobro postreženi. CHARCAS 769 - BUENOS AIRES Lastnik: ANTON BOJANOVIČ KROJAČNICA Franc Melinc Najbolj vestno boste postreženi! Oglasite ae na Patemalu PAZ SOLD AN 4844. Tel. 69-1368 VSA STAVBENA DELA Dovodne in odvodne inštalacije izvršuje Luis Daneu PERU 832 U. T. 34 - 8406 Krščanska socijalna načela KATOLIŠKE ALI NEVTRALNE DELAVSKE ORGANIZACIJE? Resnično je v tem času število najrazličnejših udruženj, zlasti delavskih, zelo veliko. Ni tu mesto, da bi preiskali, odkod ima več od njih svoj postanek, kaj hočejo ia po kateri poti hodijo. Vendar pa obstoja domneva, ki jo potrjujejo mnoga dejstva, da jim načelujejo ponajveč bolj skrivni povzročitelji in da isti uporabljajo metodo, ki ni v skladu s krščanskim imenom in ne z blaginjo držav, in ki delajo na to, da bi polastivši se vseh delavskih obratov, prisilili tiste, ki se jim nočejo pridružiti, da s pomanjkanjem delajo zato kazen. V takih razmerah se morajo krščanski delavci odločiti, katero izmed obeh imajo raje, ali da se pridružijo udruže-njem, ki so proti veri, ali pa da snujejo svoja društva, da tako združijo moči, da se morejo rešiti od onega neznosnega nasilja. Da je vsekakor nujno želeti to drugo, ne dvomi nihče, ki noče postavljati največje dobro človeka v najočividnejšo nevarnost. Gotovo je precej tistih, ki dobro umevajo, kaj od njih časi zahtevajo; ki se prizadevajo na kak način bi mogli proletarce privesti v boljše razmere s poštenimi sredstvi. Sprejeli so njihovo zaščito in se trudijo, kako hi pomnožili blagor družin in posameznikov in tudi kako bi pravično uredili razmerje, v katerem se med seboj nahajajo delavci in gospodarji. Prizadevajo si, gojiti in utrditi v obeh spomin na dolžnost in spolnjevanje evangeljskih zapovedi. Te zapovedi namreč človeka odvračajo od pohlepnosti, prepovedujejo mu prekoračenje (prave) mere ter čuvajo slogo v državi kljub največjim razlikam med osebami in premoženjem. Iz tega vzroka vidimo, da se večkrat sestanejo odlični možje na enem kraju, kjer imajo med seboj skupne pogovore, združujejo sile ter se posvetujejo, kaj bi bilo najbolj koristno. Drugi sc trudijo različne vrste delavcev združiti v primerna udruženja, pomagajo z nasvetom in v dejanju, ter skrbe. da ne bi prenehalo pošteno in koristno delo. Živahnost vzdržujejo in zaščito nudijo škofje, s katerih pooblastilom in vodstvom več svetnih in redovnih duhovnikov med udruženimi pridno skrbi za to, kar spada k izobrazbi duha. Končno ne manjka katoličanov, bogatih na premoženju, ki so postali nekako prostovoljni so-drugi delavcev, ki so ustanavljali in se z denarjem prizadevajo udruženja razširiti. Z njihovo pomočjo je lahko možno delavcu skrbeti ne samo za trenutne dobrine, ampak tudi upati, da si Z delom more zaslužiti pošten bodoči počitek. Koliko dobrega je tako mnogotera in živahna delavnost doprinesla za skupni blagor, je znano. Iz tega po pravici upamo v bodoči čas, da le tovrstna udruženja stalno rastejo in se s pametno zmernostjo vodijo. Država naj ščiti te sestanke državljanov, ki so pravno udruženi, nikar pa naj sc ne vmešava v njihovo notranje poslovanje in red. Njihova življenjska sila sc ohranja vsled notranjega vpliva in sc le prelahko vsled zuna-njena sunka uniči. SPOMINI IZ RUSIJE HUDA ZADREGA Brez dokumentov! Rusko sem slabo znal! Poljsko malo bolje! Nemško napol . . . Zgoraj sem bil res cel carski vojak, toda spodaj sem bil spet cel avstrijski . . . Če me natančno pregledajo, bodo takoj vedeli, da sem vojni begunec, in nič dobrega me ne čaka, tako sem sodil. Pa mi je šinila v glavo rešilna misel. Kaj če bi avstrijütV-ga vojaka, ki ga nosim pod rusko uniformo na skrivaj proč vrgel? Toda kako, če sem pa zaprt v tem vozu, ki je zapor? In pod budno stražo? Poskusim na stranišče! Morda mi dovolijo iti. Moj poskus je uspel. Dovolil mi je stražar iti v stranišče, kjer sem imel seveda opravka, predno sem zbasal skozi luknjo vse. kar sem imel avstrijskega na sebi. Tako sem trgal, da je vse pokalo po meni, da sem male kosce basal skozi luknjo . . . Globoko sem se oddahnil, ko je zginil poslednji sled avstrijskega cesarja ... Ni bila že več daleč Poltava, ko som to operacijo dokončal. Zjutraj šele so naju odprli in zaslišali. Ni bilo dokumentov, pa sem povedal, da sem doma iz Varšave iz Lavadinca ... to ime sem nekoč slišal, ali prav “SLOVENSKI DOM” vabi na VELIKO PRIREDITEV, katere čisti dobiček je namenjen v pomoč domovini. Vrši se v nedeljo 26. AVGUSTA ob 17 uri v Armenski dvorani, Acevedo 1353 (višina ulice Cordoba 4800). Na sporedu je igra “MATI-’ in razne druge točke. Rojaki, rojakinje vdeležite se polnoštevilno, gre za potrebne v domovini! Kakor je razvidno iz papeževih besedi, gre tu za strokovne delavske organizacije, katerih glavni cilj je, priboriti delu njegove pravice. Te strokovne organizacije bi imele stopiti na mesto nekdanjih cehov, kakor je to papež že opetovano poudaril. Kakor le-ti, tako naj bi tudi vzor strokovnih organizacij bilo zgolj delavstvo s katoliškim svetovnim nazorom in te organizacije naj bi obsegalo vse delavstvo. To ostane ideal in gotovo bi bilo najlepše, če bi mogli življenje po tem vzoru uravnati. Pa to za enkrat ne gre. Življenje gre svojo pot in mi moramo računali z življenjem kakršno je. Skrbeti moramo, da se temu vzoru vedno bolj približujemo in. vsak korak mora krščansko delavstvo temu vzoru približevati, ne pa oddaljevati. Dvoje moramo tu predvsem poudariti. Pri delu in boju strokovnih organizacij nikakor ne gre za zgolj materijalistične cilje, kakor se tu in tam delavstvu očita. Gre za to, da ima tudi delavec pravice, ki mu gredo vsled dela, ki ga je storil za človeško družbo. Gre za to, da ima tudi delavec pravico do življenja. Z eno besedo, tu gre za pravice, katerim se delavec ne more in ne tudi ne sme odpovedati ne da bi grešil proti peti božji zapovedi, ki pravtako prepoveduje ubijanje samega sebe, kakor ubijanje bližnjega. In kdo ne ve, da se morajo strokovne organizacije boriti za tiste stvari, ki delavcu po naravnem in božjem pravu pripadajo, in katerih ne more pogrešati ne da bi se odpovedal, pravici bivanja na zemlji. Dalje pa moramo poudariti, da ostanejo katoliška načela v krščanskih strokovnih organizacijah vedno neokrnjena ir taka morajo ostati. Če UDoštcvamo ti dve načeli, tedaj razumemo kako je treba umevati poziv dr. Janeza Ev. Kreka iz 1. 1904., ko je klical vse delavstvo v skunne strokovne organizacije, kajti le složno si more delavstvo izbojevati svoje pravice. V kulturnih in verskih nravnih vprašanjih ostane krščansko delavstvo na katoliških tleh, kedar pa gre za pravične delavske zadeve, pa nastopi skupno z vsemi delvskimi organizacijami. Kajti le v slogi je moč, in kjer je moč, tam je zmaga. ali narobe, to ne vem. Tudi komisija ni kaj' dobro vedela o tem ... Pa saj tudi menda ni bilo važno. Brez nadalj'nega, mi je dala naslov naslov poltavslcega mestnega policijskega načelnika, da naj grem do njega in naj mi on da dokumente .... Pa mesto da bi šel na odrejeno mesto, me je potegnila nase neka krojačnica, kamor sem vstopil in — vprašal za delo . . . Ponudba se mi ni prikupila, ker se mi je zdelo, da je na deželi bolj varno in človek saj ne strada. Konečno sem menil, da je najbolje, da si preskrbim kak dokument, zato sem šel v mestno hišo, kjer sem spet ponovil mojo trditev, da sem iz Varšave in Lavadinca ... pa ga ludi ta mož ni poznal. Ostro me je pogledal meneč: kakšen Poljak si, če poljsko ne znaš? Sitna stvar sedaj! Hitro sem pravil dalje, da jo bil moj oče Poljak in da je šel na slovensko in da som jaz tam hodil v šole .... Menda ga jo vse tisto malo zanimalo. Kmalu sem imel v rokah dokument da sem: Vanko Slanovskij, rojen 26. 11. 1895, da som krojač in da mi morajo plačali 3 rublje dnevno. Tako som imel v rokah dokument, da sem poljski begunec. Piše IVAN LUKAČ “SLOVENSKA KRAJINA” vabi rojake na domačo zabavo s plesom, ki se bo vršila B. SEPT. OH 20 URI V PROSTORIH KRAMEK-LALl, CHACA-tiUGO 501, AVELLANEDA. Igrala bo domača godba in domača postrežba! Vstopnina kot navadno. Nekateri čalni so zastali s člnaarino. Opozarjamo, da kdor ima zastanek čez 3 mesece, zgubi vsako pravico do podpore, razen, če je .zastanek opravičil. MLADI ZBOR SE PRIDNO VADI, a potrebuje še voč sil, zato prosimo stariše, da pošljite doco, duti tiste, ki so nekoliko večji. Pevska vaja je ob sobotah ob 18 uri v utici Aimafuarto 254, Avellaneda. ZBIRKA ZA POPRAVA HARMONIJA. 9 let že služi avežanedski harmonij svoji lepi nalogi, sedaj pa je potreben izdatnega popravila. Bratovščina Rožnega Venca je zato prevzela skrb, da zbere potrebni denar za popravo. Rrosimo rojake, da prispevate, kadar se oglasi pooblaščeni nabiralec s polo. KRITIKOM DOBER NASVET. Našo društveno življenje preživlja občutno krizo zato je tudi Slovenski Ust prišel v stisko. Upajmo, da se bo iz spu-nja Slovenski list kmalu spet zbudili Ko opazujem naše narodno delovanje tukaj, vidim da se je velik del rojakov odtegnil društvenemu življenju prav ladi tega. ker se nemarajo vtikati v prepire". Preje, ko smo imeli več glasil, se je tudi vedno ponavljala pritožba: "Ne maram nobenega lista, ker se eden drugega napadajo . . . . " ln taka je prava resnica. iNaša društva bi motala imoii namen, da nas aružijo in ne da služijo kot torišče osennih načrtov in politikovanja. Kdor se čuti poklicanega v to. da azia politiko, mu je na pretek društev, katera imajo tukajšnje poulične stranke in kulturne ustanove, zato naj svoje politične talente uveljavi tam, kjer ima to kak pomen, ne pa v naših razredčenih vrstah, ki potrebujejo takih delavcev, ki se trudijo za ohranitev naše narodne zavesti. Isto velja tudi za naš tisk. Mi imamo naša glasila zato, da nam prinesejo novic, katere se nanašajo na naše kraje in na naše potrebe. Ni naša naloga, da prenesemo semkaj spore, kateri razdvajajo naše ljudi doma. Prav nič ni potrebno, da se razdelimo na dva tabora v medsebojni pravai, pač pa je naša pravica in dolžnost, da poznamo probleme, kateri tarejo domovino. Živimo v času. ko se vsuk čas ponavlja beseda "svoboda Treba je, da ne ostanemo le pri besedi, marveč, da svobodo tudi spoštujemo, ne le tedaj kadar je pravica temveč tudi tedaj, kadar je dolžnosti Najbolj osnovno bistvo svobode je pa v teni, da povemo resnico, pa naj bo komu ljuba ali neljuba. Prav nič ni treba torej medsebojnega napadanja naših glasil, pač pa je dolžnost, da pošteno povemo, kaj se doma godi, tudi tedaj, kadar so dogodki neprijetni. Zato Duhovno Življenje ne namerava odgovarjali na nobene polemike pač pa bo vršilo službo poročevalca m računa pri tem na treznost in zrelost svojih naročnikov, ki bedo gotovo hvaležni za originalna poročila, katera prinašamo z veseljem, kadar nam dobro obetajo in z bridkostjo, kadar so taka. ki bi jih nikakor ne želeli. Pač vemo. da naši zvesti naročniki ume jo, da se z molkom ne spravi resnica iz sveta, peč pa jo je treba prej ali slej zvedeti. Uredništvo. DOMOVINA KLIČE. Na delu so vsa naša društva in na vseh krajih dežele. V Buenos Airesu je bila oddana prva pošiljka za pomoč potrebnim v domovini. Skupno je Lilo oddanih 137 zabojev v teži 12.ÜQÜ kg v obleki in jestvin ih. odpeljano z angleško ladjo Darro v Egipet in od tam bo šlo v naše kraje. Zbirka se nadaljuje s sodelovanjem vseh društev, ki zbirajo tako denar, kakor obleko in druge potrebščine. V ROSARIJU sodelujejo vsa društva. 15. avgusta se je vršila živahna prireditev v salonu Majestic hotela s filmskim programom, katerega je poživela tamburica zbora Zagreb. Skupna zbirka je doslej dala 17.244 S. V CORDOBI so rojaki tudi pridno na delu. V vodstvu odbora za pomoč domovini vidimo imena rojakov: Ivan Pavlovič, Andrej Gregorič, Albert Drašček, Agata Gregorič, Franc Gec, Eduard Kukanja Ivan Mesec, Jote Gergorič, Stanko Mozetič, Karel Pavlin, Jože Kežič in Lojze Gregorič. Doslej so poslali že več zabojev Koordinacijskemu odboru. ROJAKOM NA JUGU. V dneh od 10-25 oktobra sem namenjen obiskati rojake v Rio Negro in v Neuquenu in morda tudi do Bariloche. Janez Hladnik. BEGUNCI V POTREBI Kakor poročajo vesti, se je v strašni zmedi prvih dni maj-nika zateklo kakih 50.000 naših ljudi na Koroško, kjer so iskali zaščite pri zaveznikih. Vsi tisti ljudje so v skrajni bedi, ker si DUHOVNO ŽIVLJENJE LA VIDA ESPIRITUAL Paaco 431, Buenos Aires, Argentina CORREO ARGENTINO Sucursal 13 TARIFA REDUCIDA Coucoeidn 2560 niso vzeli niti najnujnejših potrebščin v naglici bega. Tudi oni so naši bratje in prosijo pomoči. Zalo pozivamo vse rojake, da prispevate tudi zanje. Sprejemajo se prispevki na naše uredništvo in upravo. Največ med temi je Slovencev. Ni naša stvar ugotoviti razlogov njihovega bega, pač pa je naša dolžnost pomagati bratom, kateri so v stiski, da bomo vredni tudi mi, da nam bo'kdo pomagal kadar bomo mi v stiski! W 'V "V ' A M A 1 O MONTE CUDINE A Z A J 1 A N MONTE CUDINE CALIDAD Y BENDIMIENTO MONTE CUDINE 8. R. Ltda. Capital 1,000.000 | BILORANO 2380 V SOBOTO CELI DAN je odprto samo za naše ljudi, da se fotografirate v FOTO SAVA San Martin 608 — Tel. 31-6440 — Florida 606 Recreo “EUROPA” RIO CARAPAGHAY Pri domačinih v prelepem kraju. — Po ceni Prevoz s postaje Tigre tja ln nazaj, odrasli $ 1.—, otroci $ 0.60. U. T. 749 - 689 — TIGRE — FCCA. ŽENINI — NEVESTE — DRUŽINE Obrnite ee na SLOVENSKO TOVARNO POHIŠTVA STEFAN LIPI C AE eXTTBNBBBO 3360 y At' •». <♦> <«• <♦> umom» <♦> I % i A V A y A V JUAN B0GANI Bučeaor d« BOGANT H N 08. IMPORTADOR DE TEJIDOS 1928 — ALBINA — 1926 e S A P I * 5i? Ü. T. 47, Onyo 6894 $ Beenos Aires $ t. <♦> <«• » •» <«•