K. k b t MI bAN VVALIoUnAr i *AmJUtt«
fiingelaiigt am i - AIJtr. 1917 mit--- BeOs^tn ^

31. številka
Maribor, dne 2. avgusta 1917
Lisi ljudstvu ¥ pouk in labave.


__- ii ii.I ................... ,__________..______,,	. .. , .. -...,., —___.__,,______,__ .	____________I,. ._.	•	* ^'»SgS^Čv.
«5m »	«I	jgljartim. Oij <a»f •	** » ****** 'jSllP
ii ifaia _ "iiiimiibmI Mi itiltli H «to. — UmMM»: K«n&i «ste «te». S.
IhS&frŠStei, fesaf-žfe t» «risbfr«^.
___ii «ta.., rt a»r te hss. 1	csis^Mte pustes« (tei t» «Sa.
te	nafti	* TŠS., te fes&na » *ts.
Alt moremo vzdržati?
V listu „Ceškonemška korespondenca"'je objavljena razprava, ki jo je napisal znaai veletrgovec s kavo in industrijalec Julij Meinl o slabili avstrijskih gospodarskih razmerah. Meinl dokazuje, da je ta gospodarski sestav napravil popoln bankerot tako pri nas kakor v Nemčiji, od koder si izposojamo vso modrost. Ni samo zanimivo, s kako ostrostjo obsoja naše gospodarske razmere in označuje težke posledice, ki jih je pričakovati, zanimivo je tudi to, kako trezno presoja gospodarski položaj našega kmeta, — kar se v industrijskih krogih pač redko dogaja.
Na vprašanje: „Ali moremo vzdržati?", stavljeno ob početku vojske, se je moralo brezpogojno odgovoriti z „da." Vzdržan je ni bilo satmo zasigurano, ampak čim dalje bi trajala vojska, tem boljše bi bile norale pravzaprav biti razmere glede naše prehrane, kakor hitro ie bila premagana prva stiska prehodne dobe.
Premalo pridelkov.
Množina živil, ki smo jih rabili za prehrano, se je morda znižala na 40 odstotkov množine v mirovnem času. V miru smo mogli približno 90 odlstotkov naših življenjskih potrebščin pokriti doma. Naše mirovno pridelovanje v kmetijstvu ni bilo intenzivno; povsod se nam je predbacivala zaostalost; ako bi se bilo torej pridelovanje zvišalo, potem bi bili s tem, kar se pridela doma, ne le izhajali, ampak bi morali danes imeti še znaten preostanek.
Odkod pomanjkanje? — Nemci so se zmotili.
Kako torej pride, da mesto preostajanja vlada pičlost. da se povsod opaža pomanjkanje? Najboljši odgovor na to dasta dva članka, M sta pred kratkim izšla v inozemskih listih; eden v velikem angleškem listu „Times" pod naslovom „German Blun-ders", dlrugi v laškem listu „Corriere della Sera", katerega poslednjega je spisal turinski proieoor Lu-igi Cinaudi. Vsebina obeh razprav je približno tale:
Današnje pomanjkanje živil na Nemškem se je še le prav ustvarilo vsled vladiinih odredb Prva pomota, katero so s t o r ; 1 i Nemci, je b i-
i a t a, d a s o m e n i 1 i, v >v s k a bo trajala j kratko dobo. Vojsko, ki bi bila po tukralinin zmotnom mnenju Nemcev oiorala bit. končana v po! teta, so hoteli s cenenimi ■•sr.j.Vai napraviti priljub-Ijeno pri ljudstvu, bili so dovolj preprosti,so ve- | t ovali, da se more naravna posledica vsake vojske, draginja, meni nič tebi nič odpraviti z naredbami. Ta cenena sredstva pa s,o se slabo obnesla, kajkor vsa cenena sredstva; danes, po skoraj triletnem trajanju vojske, se more Nemčija ponašati, da ima nizke cene, toda kar manjka in kor je važnejše, kakor nizke cene, to so "živila.
Mi preveč posnemamo Nemce.
Kar je bilo v navedenih člankih rečeno o Nemčiji, velja še v večji meri za Avstrijo. V Avstriji smo posnemali nemški, ali bolje rečeno pruski način vladanja in smo ga posnemali slabo. Njegove dobre strani pri nas niso tako učinkovale, 11. pr.: omejitev porabe in pravilna enakomerna razdelitev; pač pa smo se bili požurili prevzeti vse napake tega vladnega načina in smo jih vestno izvedli.
Jasno je: če grozi pomanjkanje,, je treba gledati, kolikor to mogoče, da se zviša pridelovanje. A kaj pa se je pri nas naredilo, da bi se pridelovanje zvišalo?
Mislilo bi se, da bi bilo naravno, če bi se v-sem onim, ki delajo kaj posebnega, nudile nagrade, posebne možnosti za zaslužek, da bi država (tkot so napravili na Angleškem, zlasti pri kmetijstvu in pri plovstvu), tam kjer je treba nositi riziko, zavarovala udeležnike proti riziku 111 jih popolnoma vajrovala š-kode. Ravno nasprotno od vsega tega se je delalfo v Avstriji. V prvi vrsti je moral in mora še danes v-sakdo sam nositi riziko za svojo pridelovanje ali trgovsko delo.
Dajte kmetu boljše cene.
Dobro torej — mislilo bi se, da mu bo potem najmanj dovoljeno, zahtevati primerne cene, ki krijejo morebitno izgubo. Toda nikakor ne. Cene najvažnejših v deželi pridelanih živil se vzdržujejo na taki nižini, da tega ni mogoče drugače imenovati, kakor smešno. Dočim se je za rumunsko žito prejšnje leto plačevalo okoli 100 K za meterski stot, dočim se je v Novem Jorku v zadnjem času plačevala
LISTEK
Vojni spomini
{Jauuš Goleč.)
(Dalje.)
Za onim mostom smo še nabijali nekaj ur po sestradanih konjskih hrbtih, predno smo dosegli naš tren, kjer smo nasitili sebe in živali.
Sit po srcu in želodcu, da me razumete vsi, vsestransko srečen in zadovoljen po duši ter telesu, spomnil sem se Gregorčičevih besed, s katerimi nas opominja tako lepo:
„A srečen ni, kdor srečo vživa sam!"
Sam srečen, sem namenil dleliti to zadovoljnost s svojimi tovariši, ki so se borili sestradani in'pre-mraženi. Kupil sem tri gosi in jih dal okusno speči. Frovijantni častnik, naš krušni oče. mi je še podaril nekaj steklenic.
To dvoje sem pobasal drugega jutra na vse z-godaj v zabojček ter ga potisnil na voz, ki je vozil k polku jedila. Voznikom laškega rodu že nisem tedaj nič kaj preveč zaupal, radi nezaupljivosti sem sedel sam z lastnim telesom na zabojček1, da popeljem tovarišem krepčila.
Vozarili smo frdlajtano počasi, ker smo bili zopet prisiljeni pomikati se naprej v koloni. Zaboič sem čuval in stražil bolj kot svoje oko, niti za trenutek se nisem umaknil raz njega.
Polk se jo mudil v bojni črti na hribu. Smo pač peljali samo do pod brega, potem pa bi j ponesli na hrbtu in v rokah provijant na vrh. Bogve kako nakremženo razočarano sem namrdnil obi/az, ko sem dvigal lastnoročno zabojček z voza, ki so mi je zdel že koj pri prvem privzdigu presneto lahek. —
MHffii
pšenica, preračunjeno v našem denarju, med 90 do 130 K za meterski stot, dočim plačujejo na Angleškem za stot pšenice okoli 90 K, iztiskajo tu pri nas kmetu žito za povprečno ceno 30 K, torej za tretjino današnje_jiene na svetovnem trgU. Angleško ljudstvo ne sodrnja nad visokimi žitnimi cenami, ne sliši se «amlraj, ali le malo o štrajkih, nasprotno navdaja velike ljudske množice prav strahotna bojna volja in ne mislijo popuščati. Dasi gre denar za pšenico iz dežele, ne zavidajo pridelovalcu dobička; veseli so le, da se-dobe potrebna živila. Pri 11 a s kmetu ne privoščijo, da bi dobil to, kar v resnici zasluži za svoje delo! Vsak človek, ki ima nekoliko pregleda o razmerah, mora vedeti, da je dlanes 30 K veliko premalo za 100 kfg žita. V mirnih časih je dobil kmet zanj 20—23 K. Za ta denar si je mogel na deželi kupiti par čevljev ali obleko in podobno; danes ne dobi za 30 K niti tretjine onih potrebščin, katere si je mogel !v mirnih časih
nohoinfi 7Q a-irnia ¿Sitn
----------------- . - - Vji	-------
^im	. vi
n,»ovi • na
¡Jl. C« V X • ,, VO
ima denar kmet, ga ima ves svet." Ako bi se danes-dalo kmetu za njegovo žito, za njegovo zelenjavo, za krompir itd., kar mu pripada z ozirom na zmanjšano denarno veljavo, povišane cene drugih predmetov, večje delovne plače, težave v pridelovanju, bi ta denar za splošnost vendar ne bil izgubljen. Kmet ga zopet izd3|. On in vsi oni, ki zaslužijo po njem, bi se mogli vendar primerno obdavčiti. Zvišani dohodek iz davkov pa bi služil v to, da bi se moglo pomagati nastavljencem s stalno plačo in manj premožnim ali jih podpirati.
Ne najvišjih, ampak rajši najnižje cene.
Pri tem bodi pripomnjeno, da na Angleškem za
več pridelkov, ki se pridelujejo v deželi, osobito pa za živila, za kmetijske pridelke, niso vpeljali najvišjih cen, ampak — čujte in strmite — najnižje cene! Država jamči pridelovalcu, da bo za čas vojske, če bo tudi tržna cena dotičnega predmeta padla, dobil najmanjšo ceno; jamstvo pa se ne razteza, samo na dobo vojske, ampak še dalje za eno leto po vojski. A ne samo to„ angleška vlada daje vsem kmetovalcem, ki za to prosijo, vse orodje in kmetijske stroje brezplačno na razpolago proti čisto nizki pristojbini za obrabo. Te angleške odredbe osvetljujejo boljše kot dolge razprave napačnost nagega sistema.
Odprl sem pokrov. Grom in peklo! Bil je prazen, le same gole deske in slama brez gosje pečenke in pijače. Jeza in opravičena ogorčenost ste mi izžemali «olze poželjivosti po maščevanju nad tako predrzno, tatinsko roko. Prav nič bi ne bil zameril tatvine, da nisem čuval zvesto kot lintver svojega imetja. Oziral sem se pazljivo naokrog po risje, če bi zasledil na kakem vozniku ali trenarju mastne mustače ali usta. Vsi ometi z očmi so mi bili zastonj. Da sem iztaknil uzmoviča, ne vem, kako bi se mu bilo godilo, tako me je prekuhavala jeza. Vendar sem bil prisiljen si priznati: vojaški tat je preskočil ograjo 7. božje zapovedi čisto dobesedno vzeto. Ni samo kradel nevidno, ampak tudi skril, da zre na tujem prisvojeno blago samo božje,do sodnega dne pred javnostjo molčeče oko.
Pri nas kot pri drugih polkih se je kradlo v vojnem času prav v dlebelih brazdah; a, nikdar nam se ni posrečilo vjeti gbsenic in srak tujej lastnine. Priznano! V vojni je včasih res življenju potrebno, da se kaj izmakne po tihem, ker se ne dobi vsikdar še s tako milo in ponižno prošnjo. Nesramnost vojnega tatinstva tiči le v tem, če se krade doma v družini. pri tovariših lastnega polka.
Vrhunec tatinske zlobe sem zaklinjal vsikdar takrat, če mi je kdo polatil po noči s telesa odejo in okno raz postojanke. Živež in pijača se lahko nadomestita, a ne tako odeja ter okno, ki tvorita vojaku v strelskem jarku celo premoženje. Pri teh tatinskih spominih z bojnega polja srdim se še dandanes, kadarkoli se jih domislim. —
Pa vrnimo se nazaj k zabojčku brez gosi in pijače!
Pognal sem ga praznega po cesti in se postavil brez želodčnega mazila predi tovariše. Ti so me omilovali in oborst no je poslal v drugič nazaj, da ukradeno nadomestim.
Kresal sem nazaj in prišel do postojank naše
artilerije. Štirje naši poljski topovi so obškrapljali s šrapneli sosednji hrib. Vprašal sem nadporočnika, kam da bljuje smrt iz teh cevi. Se mi je nasmehnil, ter menil, da strelja na najdaljšo razdaljo, tamkaj po menda že Rusi. Ogledoval sem si nekaj časa to pobliskavanje in pokanje iz topov in še radovedno pobaral zraven mene stoječega nadporočnika:
„Kaj nimajo Rusi nič artilerije, da Vas pustijo pri . . .?"
Nisem utegnil izustiti zadnjih besed „pri miru'', je že bobnila lahka ruska granata v sredi med naju. Angel varih bodi zahvaljen, da se je zasadila nerazpočena v zemljo, sicer bi jaz ne zapisaval nikdar teh vrstic. Hudimer! Zavrtil sem se na peti in odfrčal navzdol naglo ubrano, da se je moralo kar iskriti za menoj.
Ko sem bil kakih 200 korakov proč, sem se še le ozrl na mesto, kjer so pucali naši kanoni. Ravno nad njimi je bilo vse polno belkastih oblačkov raz-počenih ruskih šrapnelov. Pri tej priliki sem si zabil dobro v glavo rek: Ne čohaj, kjer te ne srbi!
Drugega dne sem pogoščal srečno tovariše s perutninsko pečenko in s krepčilom. —
Od Laborčfo smo se umikali vsak dan pred rusko premočjo s hriba na hrib. Branitelju so Karpati vsled naravne lege kaj pripravni, ker ne more osvojiti napadalec še pri tako ljutem navalu več kot ¡edno grabo in jedno višino. Za enkrat osvojenim jarkom in grebenom je nešteto drugih, -ki zahtevajo pri ofenzivi isti klrvavi ples kot prva dva.
Le pri teh naravnih ugodnostih nam jo bilo še mogoče zadlržati z neznatno močjo po številu kakor Ju ibov sta bila v Karpatih naš blagor in sreča — listje in trava močne ruske napade. Razen grab ia ruska počasnost. Rusi so se vsikdar zadovoljili, da so nas le prepodili z ene višine, na drugo niso silili takoj za nami, ampak šele po preteku nekaj dni. —
(Dalje prihodnjič.)
Košnja je danes že prezrela in na več krajih fte ne izvršena, čeprav se pridelek manjša od dne do dne. Manjka delovnih moči. S silo, kakor si domiš-ljujejo mnogi občudovalci rezkega pruskega načina, pa teh moči ni spraviti venkaj na deželo, kjer morajo delati v potu svojega obraza od treh zjutraj do poznega večera; izpodbujati bi se jih moralo z visokimi plačami; mnogo ljudi, ki danes v mestu stradajo, bi ob visokem zaslužku in dobri hrani sprejelo delo na deželi, čeprav bi se jim zdelo začetkoma nenavadno trclo.
Kako pa more kmet danes dajati visoke plače, če dobi za svoje pridelke samo tretjino, ali kakor v mnogih slučajih četrtino cene svetovnega trga?.
Čudno postopanje sodni}.
Ono pridelovanje, ki se ni zatrlo ali zmanjšalo vsled najvišjih cen, pa otežuje ali morda celo ugo-nablja postopanje naših sodnij. Danes ne zadostuje, da kdo prideluje ali trguje po nizkih cenah in sicer tako, da se vidi že na prvi pogled, da njegova delavnost izključuje zvišanje cen. Sodnije so povsod že pozabile, za kaj je pravzaprav spočetka bila izdana naredba o draženju, ki je vendar imela hvalevreden namen, — dasi pomenja eno najhujših napak, ki so bile spioh kedaj narejene; s to naredbo se je hotelo preprečiti oderuške izrastke in ljudstvu omogočiti o-skrbc po zmernih cenah; sodnije so, pfavim. polagoma ta prvotni namen popolnoma pozabile; ljudje, ki so splošno znano delali dostojno in poceni, ki so s svojim delom izkazovali prebivalstvu važne usluge, si morajo po cele tedne in mesece dopuščati sodne preiskave in nadlegovanja, ker je kdo, večinoma iz nevednosti, dostikrat pa iz zavisti in iz veselja do ovajanja, napravil proti njim ovadbo.
Brezvestno, hujskajoče časopisje, katero vzbuja zavist in sovraštvo, je še slabše zlo. Pod hinavsko pretvezo,, da zastopa koristi ljudstva, v resnici pa s pravim namenom, nuditi čitateljem škandale, luijska množice .proti pridelavajočim in trgujočim stanovom, na kratko proti vsem onim, od katerih zavisi oskrba splošnosti in katerih veselje do dela Di se moralo z vsemi sredstvi, ne samo obdržati, ampak povečati.
Razmere vedno slabše.
Domoljub mora s skrbjo gledati v bodočnost — kajti vidi se, da postajajo razmere glede oskrbe dan za dnem slabše. Kdor pride na deželo, vex kako danes kmet misli; ozlovoljen je, manjka, mu de1ovnili moči; zahteve doma ostalih so se podvojile, da potrojile. Pri tem pa ni nobenega, upanja, da bi se delo poplačalo, pač pa ima pričakovati, da bo izpostavljen nadlegovanju in preganjanju. Povsod se sliši kmete govoriti, da bodo pridelovali samo še naj-• otrebnejše za lastno preživljanje in krmljenje živine, pri današnjih cenah da se ne izplača več se potruditi.
Sedaj so bile deloma izdane najvišje cene za zelenjavo in sadje, deloma se nam še obetajo in dasi je odgovorni urad strokovno izvrstno, organiziran, posledice navzlic temu ravno radi teh najvišjih cen ne bodlo izostale: nabava sactja in zelenjave bo vedro težja.
Najvažnejše.
Sklep, ki ga napravi „Timesov" članek, je približno tn-le: „Najvažnejše, da, edino opravilo zako-r- o živilih naj bi obstojalo v tem, da se zavži-a«nije omeji; pri zbiranju in razdeljevanju živil naj bi se v največji meri uporabljale moči, ki so na razpolago, in bi se kolikor mogoče opuščalo uradniško vmešavanje. Oblasti naj bi kolikor mogoče malo vplivale na tvorbo cen. Prava točka, kjer more v tem o-ziru oblastvo nastopiti, je zmanjšanje dobička med veletrgovcem. oziroma pridelovalcem in trgovcem na drobno. Najvišjih cen se je ogibati, ker omejujejo le pridelovanje. Pravilno zdravilo zoper prevelike dobitke pridelovalcev je obdačenje in edino zdravilo zoper pomanjkanje, v kolikor so Iga povzročile visoke cene. |e podpiranje | otrebnih."
Usodna nemška napaka.
Cinaudi pravi še posebej: „Najbolj u s o d-n a vseli nemških n a p a k je bila, da so preskrbo z živili, ki so bila sama na sebi zadostna, pokvarili z motečimi ukrepi države in da so tako še le prav ustvarili pomanjkanje, ki ga danes obžalujejo-Ako bi bili takoj preprečili nepotrebno zauživanje in uredili človeško porabo, pri tem pa pustili na miru cene, potem bi bile nekoliko zvišane cene skoraj gotovo zadostovale, da bi se bilo pridelovanje pomnožilo primerno povečanim potrebam; blago bi se ne bi-io razmetavalo, povprečne cene bi bile danes v celoti nižje in prebivalstvo bi bilo na boljšem kakor je dejansko."'
Edina rešitev.
Vsakdo, ki je s paznimi očmi od početka vojske zasledoval zakonodajo o živilih v naši državi, pač ne more priti do drugega zaključka, kakor da je za nas edina rešitev, naj se pametno odpravi današnje zasilno gospodarstvo in naj se s prostimi cenami zo-pci polnnomn osvobodi trg. Cene bodo začetkoim mo-
čno poskočile, toda vsa živila, katera še so v raznih zalogah, pa so izginila, bodo prišla na dan in pridelovanje novih živil se bo zelo poživilo. Tam, kjer je nadzorstvo potrebno ali sploh mogoče, naj se ne izvršuje po državnih nastavljencih, ampak po strokovnih organizacijah, ki že obstoje ali se imajo šele osnovati. Te strokovne organizacije naj bi nadzirali državni činovniki in jim stali s svetom ob strani. Vsi občeškodljivi izrodki bi se preprečili na ta način, da bi se člani, ki bi se ne uklonili odre i'• '-.i .e-teh strokovnih organizacij, izključili in bi se jim v-zela pravica, sklepati kakoršnekoli kupčije. Draženje potom verižne trgovine bi potem sploh ne bilo mogoče, ker je verižna trgovina ob taki organizaciji popolnoma izključena.
Kdaj se bomo slednjič tudi pri nas naučili bistro gledati, kedaj bomo vendar opustili one načine, vsled katerih se dogaja, da je oskrba dandanes sja-bša kakor prejšnje leto in da bo prihodnje leto še slabša Kakor je letos?.Bojim se, da se bomo spametovali še le takrat, ko bo prepozno.
Krompir zasežen«
Ministrstvo za ljudsko prehrano je izdalo naredbo, ki določa, da je s 1. avgustom t. 1. zasežen ves pridelek letošnjega krompirja. Določa se, koliko krompirja se bo smelo pokrmiti in sicer se bo smela pokrmiti samo tista množina krompirja, ki za človeško hrano ni več uporabna (zelo drobni, gnili, vodeni, zgriženi krompir). Prepovedana je uporaba krompirja /.a izdelovanje špirita ali žganja. Za uporabo krompirja v drugih obratih, kot za izdelovanje škroba itd. je potrebno dovoljenje urada za ljudsko prehrano. Pridelovalec mora zaseženo (t. j. odvišno) množino krompirja oddati vojno žitno-prometnemu zavodu. Vsaka druga oddaja ali prodaja krompirja, bodisi proti plačilu ali brezplačno, je prepovedana. Vsled tega je prevažanje krompirja dovoljeno le tedaj, če je v to izrecno privolil vojno-žitno-prometni zavod. Množina pridelanega krompirja bo dognana s cenitvijo, (s tehtanjem za poskus) in na ta način, da se bo določilo, koliko polja je bilo s krompirjem nasajenega. Vrhutega še pa mora vsak. kdor ima več kakor pol hektarja zemlje s krompirjem nasajene, naznaniti množino pridelanega krompirja. Ko bo oblast dognala mno,žino pridelanega krompirja, bo določila, koliko se ga bo moralo oddati. Razdelitev krompirja v jeseni bo urejena na kar e za krompir. Urad za ljudsko prehrano je pod gotovimi predpogoji odobril pogodbe, ki so bile sklenjene s pridelovalci glede sajenja in dobave krompirja Cena za krompir pri pridelovalcu je določana za dobo od 1. do 20. avgusta s 40 K za meterski stot. od 21. avgusta do 5. septembra s 25 K in od 6. septembra naprej s 15 K za meterski stot. Za takozvani krompir »rožiček« ali »kifelc« so pa določene trikrat višje cene, kakor so določene za okrogel krompir. Zoper tozadevne prestopke so določene stroge kazni.
Oblast že vnaprej opozarjamo, naj energično poskrbi za dovolj semenskega krompirja za spomlad. Naj se ljudem ne odvzame preveč krompirja, da ga spomladi ne bo manjkalo za seme kakor letos. Čudno je tudi določilo glede cen. Sedaj ga bodo ljudje radi višje cene še zelenega izkopavali, kar bo v veliko škodo. Naj bi se nastavila enotna višja cena, ker 15 K je za 100 kg krompirja, kakor je določeno za čas od 5. septembra naprej, vsekako premalo. Zakaj se v takih zadevah ne vpraša kmetskih strokovnjakov za svet?
Govorili srno s strokovnjakom, ki pravi, da bo ta vladr;a odredba zelo slabo uplivala na prebivalstvo. Izkopaval se bo zelen, nedoraščen krompir, ker se dobi sedaj ve& kot polovico več zanj kot po 20. avgustu. Krompir se je radi prejšnje hude suše še le sedaj začel prav razvijati in nastavljati gomolje. Z ozirom na splošen blagor pozivamo ministra Hoferja in vse merodajne kroge, naj na vsak način preprečijo, da bi se cena 40 K že po 20. avgustu prekinila. Vsaj do 1. oktobra, ko bo krompir popolnoma dozorel, naj se plačuje 100 kg po 40 K Do tedaj bo zrastlo vsaj za polovico več krompirja.
v Dramljah, Martin Kovač r. 1896 v Škofji vasi. pristojen v Vojnik, Franc Padar r. 1889 v Veliki Pirešici, Mihael Bauman r. 1894 v Godomercih, Ignac Kladnik r. 1897 v Dobju.
Dne 27. maja je zadela sovražna granata 20-letnt ga prostovoljnega strelca Franceta Prislan, doma iz Mozirja Škoda za vrlega mladeniča.
Padel je dne 10. junija vrli mladenič Jakob Kaučič iz Stanovne pri Veliki Nedelji, star 20 let. Bojeval se je 14 mesecev na Tirolskem. Zadet je bil od sovražne granate. Pokojni je bil odlikovan po smrti s srebrno svetinjo 2 razreda.
Došlo je žalostno poročilo Šušteričevi rodbini v Dolu pri Reštajnu, župnija R a j-h e n b u r g, da je sin Jože padel na tirolski fronti dne 19. junija, star 20 let. Bojeval se je čez 2 leti.
V bolnišnici v Mariboru je dne 12. julija umrl črnovojnik Martin Balaškovič iz Kupetinec pri Sv. Juriju ob Ščavnici v 47. letu svoje starosti Rajni je bil skrben in vzgle-den gospodar. Zapušča žalujočo ženo in tri o-troke.
Padel je na Krasu dne 14. julija mladenič Anton Kaiser iz Kam niče pri M a r i b o-r u. Sovražna granata mu je odtrgala glavo. .
Vojni kurat nam je sporočil, da je žrtvoval svoje mlado življenje narednik Vincenc Zemljič iz R a č k o v e, župnija Sv. Ana na K r e m-p e r g u. Izdajalčeva mina mu je pretrgala nit življenja dne 7. maja. Bil je 28 let star.
Umrl je dne 13. julija v bolnišnici v Olomu-cu na Moravskem mladenič-vojak Jam z Kraner od Sv. Benedikta v Slov. gor. Za njim jokajo starši in brat-vojak.
Sovražna roka nam je dne 18. julija vzela vrlega 221etn<?ga mladeniča Ernesta Breznik, doma od Sv. Ane v Slov. goricah. Bil je dodeljen k naskakovalni patrulji. Boril se je neprenehoma od 1. 1915 proti polentarju. Bil je že 2krat odlikovan z bronasto in srebrno kolajno drugega razreda. Padli je bil zvest prijatelj in naročnik »Slov. Gospodarja«.
Dne 18. m. m. je padel za cesarja in domovino mladenič Martin Guzaj, sin znane Ojsterše-kove rodbine v Šentjanžu pri Z i b i k i. Odlikovan je bil z veliko srebrno kolajno. Mladenič je bil veselega značaja, ki se je \sakomur znal priljubiti.
Naš dragi Avgust Dular iz Rajhenbur-g a je dne 10. junija daroval svoje mlado življenje na oltar domovine. Preteklo je komaj 11 mesecev, ko je njegov starejši brat France daroval svoje življenje na Monte Interrotto, in letos pa naš dragi Guste na Monte Zebio. Bil je še komaj v 20. letu. Bil je vzgleden mladenič. Zadušil ga ga je italijanski plin.
Življenje je dal za domovino Franc Stopar iz Šoštanja. Bojeval se je tri leta in si je nakopal neozdravljivo bolezen. Umrl je na Dunaj« dne 8. julija. Bil je Citate j »Slov. Gosp.«
Sovražna granata je hipno uničila mlado življenje mladeniča Jerneja Brence iz S 1 a d k e g o-re pri Šmarju. Rajni je bil edini sin; bil je povsod spoštovan. Na bojišču je bi! hraber in neustrašen, v družbi pa vesel in šaljiv.
Padel je dne 10. junija popoldne Martin Ke-kec, iz Polenšaka, star še le 22 let, zadet od sovražne granate na gori Monte Zebio. Bil je takoj mrtev. Po smrti je bil odlikovan s srebrno svetinjo 2. razreda. Rajni je bil tihega, mirnega značaja. Za njim ne žalujejo samo domači in znanci ampak vsak, kdor ga je poznal.
Na južnotirolskem bojišču je padel dne 19. junija vrl slovenski mladenič Anton Rečnik, star blizu 30 let, sin Franca Rečnik, posestnika v H o č a h.
m im m
Č. g. kurat Nastran nam poroča: Padli vojaki meseca junija pri pp. 87 iz Slov. Štajerja: Ant. Cepin, roj. 1893 v Pilštanju, Jurij Jošt, roj. 1888
Vpjna. in mir.
Maribor, 31. julija, V Galiciji se je, kakor smo že zadnjič poročali, vojni položaj obrnil za nas zelo ugodno. Od 19. julija do danes, ko to pišemo, so naše hrabre čete ne sano očistile skoro celo vzhodno Galicijo sovražnika, ampak naši že stojijo na nekaterih mestih onstran Galicije na sovražnikovi zemlji, v Bukovini pa prodiramo v polkrogu proti glavnemu mestu, proti Černovicam. Tekom desetih dni so naši polki prekoračili nič manj nego 120 do 130
2. avgusta 1917.
SLOVENSKI GOSPODAR.
Stran 1
km dolgo pot od mesta Kaluš do mesta Husiatin ob rusko-gališki meji. Zavzeli smo nad 10.000 štir-jaških kilometrov od Rusov zasedenega ozemlja.
V	našo posest so prešla mesta Kaluš, Halič, Stanislav, Nadvorna. Kolomeja, Horodenka, Bučač, Obertin, Kuti, Podhajce, Jezierna, Tarnopol, Trem bovla. Zaleščiki, Cortkov, Husiatin in še več manj ših mest ter rad 200 trgov in vasi Nekatere vesti pravijo, da smemo pričakovati tudi ta uspeh proti Rusom, da bo Rusija bolj resno začela misliti na mir, ker je menda spoznala, da nas ne more premagati. Kljub ruskemu porazu pa še ni na Ruskem opažati krepkejše in razsežnejše agitacije za mir.
V	Rusiji so razmere še docela neurejene ter se ministri vedno menjavajo; vrhtega Angleži in Francozi močno pritiskajo na Ruse, da ne odnehajo od vojne; vsled lega najbrž ni pričakovati, da bi se na vzhodu kmalu prikaza! mirovni angel s palmovo vejico v roki.
Naš zunanji minister grof Černin je te dni izjavil nekaterim časnikarjem, da je naš vojaški položaj na vseh frontah ugoden in da je Avstrija vsak čas pripravljena skleniti časten mir brez nasilstev in na podlagi medsebojnega sporazumljen-ja. Tak mir nam mora dati jamstva, da se strahovita nesreča svetovne vojne ne bo več ponovila. Nikdar pa ne bomo sklenili miru, ki bi bil za nas nečasten. Če čelverosporazum noče vpoštevati naše poštene mirovne ponudbe, smo pripravljeni se boriti do skrajnosti. Da bodo narodna nasprotstva prenehala, hočemo ustavo v Avstriji in na Ogrskem tako spremeniti, da bodo vsi narodi postali enakopravni. Ne trpimo pa vmešavanja drugih držav v naše notranje zadeve. Na ta način hočemo pripravljati časten mir, ustvariti nov svet in preprečiti, da se strašna svetovna vojska ne bo več ponovila. To so cilji, za katere se bojujemo in za katere živimo in umremo.
Sv. Oče Benedikt XV. je te dni v odgovoru italijanskemu katoliškemu ljudskemu društvu na neko čestitko izjavil, da se vedno trudi in goreče goji željo, da bi se za vse narode prav kmalu sklenil časten krščanski mir.
Izmed angleških ministrov je za Lloyd Žoržern, kateri je izjavil, da bi Anglija sklenila mir s svobodno in neodvisno Nemčijo, ne pa s tako, kjer vlada samodržtvo, je o mirovni zadevi govoril tudi minister Cecil, ki je povdarjal, da se mora Srbija zopet popolnoma upostaviti. Četverosporazum Avstrije i e smatra kot svoje glavne sovražnice. Glavna sovražnica je Nemčija. Anglija se bo vedno zvesto oklepala svojih zaveznic. Mirovni cilji An-gbje so: trajno pobotanje, zadovoljujoč mir in odstranitev nemškega militarizma, t. j. nasilae pruske vojne moči ,
Angleški municijski minister Churchill je na nekem shodu izjavil: Bodoče leto bomo imeli toliko granat, topov, tankov in letal, kolikor jih še nismo nikdar imeli. Borili se bomo, dokler ne bo mo izvojevali popolno zmago, ki bo imela za po sledico, da bo nemški narod izgubil vsako zaupanje v svoje sedanje vladarje in način vladanja.
Novi nemški državni kancelar dr. Michaelis je povodom triletnice vojne sprejel večje število časnikarjev ter jim v pojasnilu o položaju rekel med drugim tudi tole: Iz govora angleškega ministrskega predsednika dne 21. julija je razvidno, da Anglija noče miru na podlagi sporazumljenja, nego hoče tak konec vojne, da bo Nemčija popol noma podvržena sovražnikom. Minister Karson pa je celo izjavil, da se morejo začeti pogajanja še le tedaj kadar se bodo nemške armade umaknile s francoskega ozemlja za Reno. Mihaelis je časnikarjem razkril tajno pogodbo med Francijo in takrat še carsko Rusijo, po kateri se zagotavljajo Frarn iji meje, ki jih je imela 1. 1790, torej Alza-cija Lotaringija, ozemlje Saas in dalekosežne pri- I dobitve na levem bregu Rene. Anglija odobrava te s francoske vojne cilje in celo revolucionarna Rusija, j ki je večkrat sveto proglašala mir brez pridobitev j in odškodnin, ni zavrnila francoskih zavojevalnih i ciljev. Ako sovražniki hočejo mir, se morajo tudi \ oni odpovedati svojim zavojevalnim načrtom.
Tako se torej vodilni državniki sovražnih si 7 držav še niso približali drug drugemu tako, da bi se mogli uspešno začeli s mirovnimi pogajanji. Nemški katoliški poslanec Erzberger, eden izmed centrovih voditeljev, pa je te dni izjavil, da bi se njemu posrečilo doseči tako približanje. Rekel je: »Če bi v bližnji bodočnosti imel priliko, da bi se razgovarjal z Lloyd Žoržem ali z Belferjem ali s | kakšnim izmed prvih njihovih zaupnikov, bi se
zelo verjetno v malo urah o sporazumu, to je o mirovni podlagi toliko zedinili, da bi se uradna mirovna pogajanja mogla takoj začeti.« Erzberger naj torej kar začne!
M M* V $ poli ti && v « 8 k I ,
S t a j e r 6 i j a n c i so imeli preteklo nedeljo | v Ptuju zborovanje, na katerem je govoril bivši soc. j dem. urednik Linhart, predsedovaj pa je posestnik Penn. Linhart je udrihal po Jugoslovanih in zahteval,, da Slovenci in Hrvati ne smemo dobiti samostojnosti, ampak da moramo še nadalje ostati pod nemško komando. „Stajerc" ne bo nič odločal o jugoslovanski državi, temveč bo iz nje izločen. Zato je raz' umljivo, da se „Stajerc", nemškutarski odpadniki in nemški zagrizenci bojijo združene Slovenije ali Jugoslavije, kakor hudič križa. Oni vedo. da bo potem nemškutariji na naših tleh odklenkalo za vselej in da ne bo pri nas prostora ne za „Štajerca", ne za šulferajn. ne za Siidmarko, ampak bo slovensko ljudstvo samo odločevalo o svoji usodi ter ne bo več je-čalo v jarmu privandranih tujcev in nemških uradnikov. Na shodu so bili zbrani Ptujčani, nemškuta-rji iz Brega in ostale ptujske okolice ter naročeni u-deleženci iz Maribora, med njimi seveda naš „prijatelj" Francelj ,Girstmayr.
Pretekli teden so se nameravala vršiti v P r a-g i skupna posvetovanja Cehov, Jugoslovanov in Ukrajincev glede skupnega postopanja radi spremembe avstrijske ustave. Kot zastopnika Jugoslovanov sta bila od Cehov povabljena poslanca dr. Korošec in dr. Krek, ki sta dhie 24. julija res tudi odpotovala v Prago. Ko sta pa dospela tje, sta češkoagrarna lista „Večer" in „Ven-kov" jugoslovanska zastoimika zelo neokusno napadla, kakor da bi bila vladna agenta. Dr. Korošec in dr. Krek sta nato izjavila, da obžalujeta in obsojata neuljudni sprejem ter sta odpotovala iz Psage. Posvetovanje je vsled tega odpadlo. Nekatere češke stranke, zlasti narodni radikalci in agrarci, so proti temu, da bi se avstrijska ustava spremembi potom državnega zbora, ampak so zato, da se češko vprašanje reši ali v češkem deželnem zboru ali pa ob priliki mirovnih pogajanj. Radi tega so proti udeležbi. Treznejše misleči Cehi, posebno krščanski soci-alei in socialni demokrati, pa so za to, da se notranja preureditev Avstrije izvrši potofci državnega 7.-bora
Na Dunaju se sedaj vršijo pogajanja med vlado in zastopniki strank glede sestave novega ministrstva, v katero bi naj vstopili zastopniki vseh državnozborskih deloljubnih strank. Nekaj časa je krožila vest, da bo novo vlado sestavil bivši ministrski predsednik baron Beck, ki ima v Savinjski dolini obširna posestva. Novejša poročila pa pravijo, da je malo upanja, da bi prišel Beck na krmilo.
Cesar je naročil ministrskemu predsedniku dr. vitezu Seidler, naj sestavi stalno ministrstvo. Dne 31. julija je dospel dr. Seidler v državno zbornico, kjer je sporočil cesarjevo naroČilo. Natančni načrti, kako misli dr. Seidler sestaviti novo ministrstvo, še niso znani, govori se pa, da bodo v vlado pozvane vse državnozborske stranke. Dunajska poročila naglašajo, da bo nova vlada razpolagala v zbornici z dlovolj veliko večino. Poljake upajjo pridobiti na ta način, da bo za namestnika v Galiciji i-menovan civilni dostojanstvenik. Ministrstvo bodo pomnožili z raznimi novimi ministrstvi, tako da bi bilo v ministrstvu 12 poslancev. Vitez dr. Seidler se jte dni pogaja z državnozborskimi strankami glede podrobnosti o sestavi ministrstva. Cesar je poklical k sebi ministrska predsednika Seidlerja in Eszterhazy-ja ter zunanjega ministra grofa Cernina.
Med Poljaki se opaža veliko gibanje, ki je naperjeno proti Nemčiji. V Varšavi so zaprli brigadirja poljskih legij, generala Pilsudskega., in polkovnika Sosukovskega, ker so ju osumili, da, delata proti Nemčiji ter sta preveč prijazna Rusiji in — Avstriji. Oba so vklenjena tirali v Nemčijo,- kjer so ju djaii v ječo. Vsled tega je nastalo med Poljaki v novi Poljski in tudi v Avstriji in Nemčiji veliko raz-bi rjenje. Velik del poljskih legij sedaj noče priseči zvestobe Neftnčiji. Cela vrsta višjih častnikov je odložilo svoja mesta. V Varšavi so pobili šipe na palači. kjer prebiva nemški gubernator Beseler, kateremu se očita, da silno odurno nastopa proti Poljakom. — V Krakovu je baje imel te dni Poljski klub avstrijskega državnega zbora tajno sejo, v kateri se ; jo sklenilo, da bo klub prekinil zveze s sedanjo vla- ; do, ker še do sedaj ni v Galiciji nadomestila vojaš- : ko vlado s civilno.
stom Husiatin (vzhodno od Bučaca) in vzhodno od mesta Zaleščiki na 50 km dolgi fronti prekoračili obmejno reko Z-b r u ž. Tukaj smo prodrli precej daleč v rodovitno rusko pokrajino P o d o 1 i j o, ki še v sedanji vojski ni čutila vojskinega gorja. Od te strani preti Rusom v Bukovini nevarnost, da jim naši na umikanju zaprejo pot. Ozemlje ob Dnjestru, Seretu in Zbružu, na katerem naši prodirajo v Rusijo, je močvirnato, in se da z velikimi vojaškimi četami prekoračiti edino v sedanjih suhih mesecih. Meseca septembra pa, ko se pričenja deževna doba, bo na tem prostoru premikanje čet nemogoče. Če proderejo do tega časa naši preko podoljskih rek Švanec in Smotrič (pritoka Dnjestra), bo do zime Rusom nemogoče zopet prodirati proti Galiciji. — Severno od Tarnopola do mesta Brodv še imajo Rusi zaseden ozek pas severovzhodno gališkega ozemlja. Položaj se na tem delu bojišča in dalje proti severu ni spremenil.
Eoa tretjina Bukovine zopet nesa.
Naše čete prodirajo v treh smereh v Bukovi-no, od severa, zahoda in juga. Zlasti težavno je naše prodiranje iz gozdnatih Karpatov v Bukovi-no, ker sovražnik brani skrajno žilavo vsako ped zemlje. Junaštvu naših čet se je posrečilo, da smo zasedli dosedaj eno tretjino Bukovine.
Naši prt d Černovicami.
Nevzdržno prodirajo naše čete v smeri proti glavnemu mestu Bukovine, proti Černovicam. Zahodno od Černovic se nahajajo le še en dan hoda pred Černovicami.
Cesar zopet na ruski fronti.
Cesar Karel je bil dne 28. julija z manjšim spremstvom zopet na galiski fronti, kjer je osebno v najhujšem ognju zasledoval razvoj bitke in opazoval hrabrost svojih čet. Bil je po vseh zopet osvojenih mestih sprejet z velikanskim navdušenjem.
Na dragih bojiSSih.
Lahi so poslali zadnje dni več oddelkov svojih zračnih ladij, da pogledajo, kaj delajo naši za primorsko fronto. Dne 28. julija so trikrat pripluli nad Idrijo in vrgli na mesto 120 bomb. Ker so slabo zadeli, je bila le mala škoda. Ubili in ranili so po eno osebo. Sictr pa je na italijanskem bojišču enakomerno življenje. Artilerija deluje od časa do časa zelo živahno.
Na rumunskem bojišču se vršijo pomem-nejši dogodki edino na severovzhodni sedmograški meji, kjer so Rumuni v smeri od Foksanija po dolinah rek Kasiriu, Sušita in Putna prodrli že v okolico sedmograškega mesta Kezdy-Vasarhely.
Na francosko-angleški fronti na zahodu že divja grozovita artilerijska bitka skoro na celi črti. Na bojni črti so cele pokrajine uničene. Vse je porušeno; še enega drevesa ni več. Ob nekdanji francosko-belgij-ki meji in sicer v prostoru med rekama Lys in Yser pa se je v pondeljek, dne 30. julija pričela huda infanterijska bitka. Angleške naskakovalne množice so se navalile z veliko silo na 50 km dolgi črti na nemške postojanke. Prvi dan so prodrli 2—3 km naprej. Angležem bodo baje sledili tudi Francozi na vzhodnem delu francoskega bojišča. Ti napadi bi naj razbremenili Ruse, tako da bi morali Nemci večino svojih čet vreči z ruskega na vzhodno bojišče.
Na ostalih frontah nič posebnega.
Naši korak za korakom prodirajo proti Rusom. Zasedli smo že tretjino Bukovine. Včerajšnja poročila pravijo, da imamo samo še en dan hoda do Černovic,''ki so obkoljene od treh strani. Rusi se umikajo iz Bukovine v severozahodni kot Rumunije in Besarabije. Severno od Bukovine smo med me-


deiiske SNI vire.
Za stolnega prosta mariborskega kapitlja je bil dne 1. avgasta t. 1. slovesno inštaliran mil. g. dr. Mart;n Matek, dozdaj stolni kanonik in ravnatelj kn. šk. ordinariatske pisarn*1. Novemu proštu prav iz srca čestitamo in mu želimo, da ga ljubi Bog krepi in podpira v njegovi težavni službi!
Duhovniške spremembe. Prestavljeni so naslednji čč. gg. kaplani: Josip Dušič iz Kozjega v Trbovlje, Anton Kuhar iz Ljubnega k Sv. My(rti|nu na Paki, Martin Kožar iz Loke pri Zidanem Mostu k

Sv. Lenartu v Slov. gor., Anton Bratkoviö, ki je bil zavoljo bolezni v začasnem pokoju, v Leskovec, V. j Jastrobnik, bivši vojni kurat, na Ljubno v Savinjski j dolini. Na novo nastavljeni so naslednji čč. gg. no-vomašniki: Martin Cepin pri Sv. Juriju ob juž. ž., Alojzij Mešiček v Kamnici pri Mariboru, Alojz Pirš v Žalcu, Franc Rakun k Sv. Emi, Janko Kljun v Selnici ob Dravi, J. Luž ar v Loki pri Zid. Mostu, Ernest Vidic pri St. Juriju v Slov. gor. in Leopold Amon v Slivnici pri Celju. — Za provizorja na Remšniku je imenovan tamošnji kaplan č. g. Matko Kravh.
Štajerski cesarski namestnik. Slovenski listi zadnji čas ostro prijemajo «štajerskega cesarskega namestnika grofa Claryja. Med drugim se mu očita, da se ob začetku vojske ni popolnoma nič zavzel za po nedolžnem preganjane Slovence, da neprestano za; ost avl j a slovensko ljudstvo, da se še ni naučil ne besedice slovensko in da je največ kriv, da se na Štajerskem, posebno v slovenskem delu dežele, rek-virira živina, žito in drugi pridelki z vso brezobzirnostjo. Vse to je baje prišlo na uho tudi v najvišjih krogih. „SI. N." poroča, da bodo v kratkem odpoklicani razni cesarski namestniki, ki so SQ izkazali ali za nesposobne ali pa za nevredne zaupanja prebivalstva. Odpoklicana bosta baje tudi štajerski .n tržaški namestnik. Predno pa bo Clary ,šel v zasluženi pokoj, namerava izvršiti nekatere osebne spremembe pri spodnještajerskih političnih uradih. Mariborskega Weissa, velikega prijatelja Slovencev, kateri je bil osebno prepričan, dla so 1. 1914 preganjani Slovenci vsi bili v resnici krivi zločinov, katerih so jih dolžili, Clary ne namerava izmenjati, ker se je po njegovem mnenju Weiss 1. 1914 izkazal za najbolj pripravnega nemškega uradnika za Slovensko Štajersko. Povišati pa namerava drugega prijatelja Flovencfev, ptujskega Netoliczka, ki je enakega mišljenja kot Weiss ter je 1. 1914 tudi bil enakega ravnanja. Netoliczka. ki je popolnoma v rokah nemške in nemškutarske struje, baje pride v Celje, kjer mu bo nemški Volksrat nadel vajeti. Mesto Netolizcka baje pride v Ptuj konjiški dr. Hohl, zoper katerega se že tudi množijo pritožbe. Take in slične spremeni- . be še namerava izvršiti Clary, predno se bodo zaprle duri
Štajerčijanski sklepi. Pod komando socialnega demokrata, sedanjega »Štajerčevega« urednika, so nemškutarji na nedeljskem zborovanju (Glej odstavek med »Raznimi političnimi vestmi«) v Ptuju skrpucali neka[ rezolucij. V eni izmed teh se jim veleva, da se Štajerska ne sme raztrgati v dva dela in da Jugoslovanske države ne sme biti. Ko so slišali to rezolucijo, so Štajercijanci bridko vzdih-nili, ker jih je popadla težka slutnja, da bodo morali pobrati šila in kopita ter se izseliti; zakaj drugače se ne bodo mogli odtegniti pretečemu raztrganju, ki ga bodo izvršili strašni Jugoslovani. Še globlje so Štajercijanci zazdehnili ob drugi rezolu-ciji, ki izreka nezaupnico slovenskim poslancem, ker ne delajo gospodarske politike. Prišla jim je namreč na misel gospodarska politika ptujskega okrajnega zastopa, ki se je izrekel zoper vojne podpore na deželi in za znižanje cen pri živini in ki je prodajal galico po tako visoki ceni, kakor noben drug zastop. In pri tej misli jim je že v usta pri-kipela želja: Take gospodarske politike nas reši, o Gospod!
„Stajerc" se ne da motiti v svojem visličars-dem poslu ter v svoji številki z dne 29. julija zopet trdi, da je ona Češko-slovanska brigada, ki se je na ruski strani hrabro borila pri Zborovu, sestavljena iz čeških dezerterjev, ki torej sodijo na vislice. Naše poročilo, da je ona brigada sestavljena iz Cehov in Slovakov, ki so na Ruskem naseljeni kot tamošnji državljani, pa imenuje laž. No, Če je to laž, potem so lagali nemški listi, med njimi dlunajski list „Reichspost", po katerih smo posneli to poročilo. Nemški podrepnik „Stajerc" se je zelo zaletel, ker se je predrznil Nemcem, svojim gospodom, očitati — laž. Vsekako pa „Stajerc" laže. ko poroča, da je u-radno dognano, dla je dotična brigada sestavljena iz čeških dezerterjev. Kateri urad je to dognal in pa kdaj ?
Ponosen oče je Janez Slaček, želar iz Gornje Ročice, okraj Sv. Lenart v Slov. goricah. Dal je cesarju v obrambo domovine sedem sinov, katerih dva: Dominik in Ernest sta padla na polju časti in slave, dočim jih stoji ali v vojski petorica z geslom: Hrast se omaja in hrib, Slovenec stoji ali omrje za dom in cesarja. Dvainsedemdeset-letnemu očetu in mamici naše častitke!
Naknadna prebiranja letnikov 1899, 1898 in 1897. V času od B. do 22. septembra t. 1. se bodo zopet vršila naknadna prebiranja črnovojniških zavezancev rojenih v letih 1899, 1898 in 1897. Vsi
črnovojriiški zavezanci omenjenih letnikov se m- -rajo zglasiti pri svojem županstvu med 6. in 11. avgustom. Kraj, dan in ura naknadnih prebiranj bo razvidna pri vsakem županstvu. Izvzeti od teh prebiranj so samo tisti črnovojniški zavezanci, ki so bili po BO. aprile; 1917 superarbitrirani, ali kot nesposobni za črnovojniško službo z orožjem odpuščeni iz črnovojniške službe, nadalje tisli, ki so za vsako črnovojniško službo očividno nesposobni, kot bebci, gluhonemi, na obeh očeh oslepeli, umo-bolni in katerim manjka ena roka ali rioga
Velik požar. V torek, dne 31. julija ob 4. uri popofdne je v trgu Vinica pri Ormožu (na Hrvaškem) izbruhnil hud požar, ki je upepelil poslopja 49 posestnikom. Ogenj je zanetil petletni otrok v nekem škednju. Pogorelcem je ostalo samo 9 hiš, drugo pa je vse zgorelo. 2rtev plamena je postala tudi ena ženska; poškodoval «e je močno tudi en varaždinski požarnik. Zgorelo je nad 100 svinj, in več druge živine. Vsi poljski pridelki in gospodarska orodja so žrtev požara. Požar je prišlo gasit poleg viniške še 6 sosednjih društev. Ognjegascem je bilo nemogoče požar ugasiti ali omejiti Vnela se je hiša za hišo. Vročina in veter ter suša so še bolj pospešila veliko nesrečo. V pol uri je bil cel trg v plamenu. Škoda je ogromna.
„Sv. Areh na Pohorju" je naslov lični knjižici, ki jo je spisal profesor dr. Kovačič. Knjižica, katero toplo priporočamo, se naroča v tiskarni sv. Cirila v Mariboru in stane 1 K s poštnino vred.
Gospodarske novice.
Rekviriranje svinj. Deželna komisija za nakupovanje živine je sklenila svoj čas proti dokazom slovenskoštajerskih kmetških zastopnikov, da mo-nopolizira nakup svinj, t. j. da smejo nakupovati svinje le od živinoprometnega zavoda pooblaščeni nakupovalci. Izrecno seje povdarjalo, da stem ni spojena nobena rekvizicija, temveč da ti nakupovalci pokupijo le svinje, katere kmetje prostovoljno oddajo in kakor vsako leto prodajo, koliko jih imajo odveč za lastno gospodarstvo. Dež. odbornik dr. Verstovšek je izvedel te dni, da namerava c. kr. urad za prehrano na Dunaju uvesti rekvizicijo svinj. Odločno je protestiral pri ministru Hoferju, da bi kaj takega uveljavil, ter ga opozoril na to, da svinjereja v ednem letu popolnoma propade, če bi oblasti nasilno jemale kmetom svinje. Obrnil se je dež. odb. dr. Verstovšek zajedno na vodjo poljedelskega ministrstva in ga rotil, da v tej stvari odločno brani kmeta in skuša zabraniti rekviriranje svinj. Kmetijske podružnice, zganite se in pojasnite položaj, ki bi nastal, če bi se še odjemale svinje živinorejcem. Poslanci bodo storili svojo dolžnost; treba jih je pa podpirati.
Čudni slučaji rekvizicije kmetske vprežne živine. Iz ust prizadetih izvemo za naslednje slučaje načina, kako se rekvirira kmetska vprežna živina: Veleposestnik W. na Janževem vrhu pri Ribnici na Pohorju ima 18B oralov posestva. Posestvo je deljeno v dvoje: Prvo v izmeri 108 oralov in drugo v izmeri 85 oralov. Oba dela sta oddaljena drug od drugega poldrugo uro hoda Že v mirnih časih je potreboval W. za obdelovanje svojih posestev 5 parov volov. Med vojno — sam je bil 4krat na fronti — so mu pobrali 4 pare volov in pred kratkim peti, to je zadnji par volov. Vole je bil baš navadil na jarem in pričel ž njima prve poskušne vožnje. Njegov sosed S., ki ima pol manj posestva, a je dober prijatelj nakupovalca živine, pa je bil prodal svoj par volov podroko z velikim dobičkom, a vrhu tega še izposloval pri nakupovalcu, da je sedaj v posesti VVevih volov, koja je le ta moral prodati za uradno mu predpisano ceno. Kaj pravi k temu c. kr. okrajno glavarstvo, ki je nakupovalca opozorilo, da W-u volov na noben način ne sme vzeti, če ni najnujnejša sila, ozir. le tedaj, če bi g. Z. sicer na noben način ne bil v stanu spraviti skupaj predpisanega števila goveje živine za vojaško uporabo! Ker je g. Z. vola odstopil Su, je očividno ravnal naravnost proti izrecnemu naročilu okrajnega glavarstva. Konečno še opozarjamo na okolnost, da je W. ponujal v zameno za vole mladega junca in m'ado telico, kar pa g. Z. ni hotel, marveč se opiral samo le na rekvizicijo obeh volov. — Drug slučaj: V mariborskem okraju je nek posestnik oddal meseca maja dvoje težkih volov. V zameno je pri sosedu kupil mlajše vole, a dobil jih je samo pod pogojem, da bo sosedu obdelal njegovih
10 oralov njiv. Sam je imel še svojih 8 oralov njiv, skupno torej 18 oralov. A kljub temu je na-kupovalec poročal glavarstvu, ne da bi posestnika kaj vprašal ali ga obvestil, da noče dati volov. Glavarstvo pošlje strog odlok. Posestnik je bil presenečen vsled tega čudnega postopanja in je eks-presno prosil za odlog oddaje, ker bi moral sejati ajdo in spraviti žito pod streho itd. A vendar je moral gnati svoje vole na P., kjer jih' je dobil drug posestnik. Sedaj je dvoje večjih posestev brez vprežne živine. Najlepše pa še pride. Glavarstvo je poslalo posestniku te dni kazensko polo, ker baje ni oddal volov. To je dokaz, da se dela nekje brez glave. Najprvo odvzeti nujno potrebno živino, nato pa še posestniku groziti s kaznijo. To so lepe reči! — Nekje na Slov. Stajerju pa se je zgodilo, da je posestnik dobil od glavarstva dovoljenje, da še sme vole obdržati. A čez dober teden nato dobi veliko kazensko polo, ker ni oddal volov. Kaj naj rečemo k takemu postopanju?
Čudna pota rekviriranja v mariborskem okraju. V naše uredništvo je došel posestnik, od katerega zahteva glavarstvo 100 kg ovsa a ga nima ne zrna vsejanega. — Drug posestnik zopet pravi, da bi moral oddati oves najpozneje do 31. julija, a oves še stoji zelen na njivi. — Krono temu načinu predpisovanja o oddaji pa je napravil žitni urad s tem, da zahteva od neke občine 40 kg pšenice. Občina pa poseduje samo kos gozda, malo parcelo pašnika ter občinske ceste in pota. Na občinskih cestah ia potih pa v naših krajih nikjer ne raste pšenica. V neko občino, katere ime je gg pri žitnem oddelku na razpolago, so poslali oddajni poziv za posestnika, ki ga sploh ni. Take in enake reči se dogajajo. Pozivamo urade, ngj vendar pri predpisovanju in rekviriranju ne izgubijo glave in naj se po nepotrebnem ne razburja našega ljudstva.
Oddaja žganjarskih kotlov. Ptujsko okrajno glavarstvo (in menda tudi druga) zahteva oddajo bakrenih žganjarskih kotlov, ki so bili oproščeni oddaje. Ministrstvo je v tozadevnem odloku odredilo, da smejo okrajna glavarstva določiti, kateri kotli se morajo oddati in kateri ne. Čudimo se torej, da ptujsko glavarstvo zahteva ravno oddajo kmetskih kotlov, meščanskih pa ne Kmetje si s kotli žgejo slabejše sadje, drože in tropine, da se to blago ne pogubi. Meščanski žganjarji, kakor Strašil, Hutter itd. pa delajo žganje samo iz zasebne dobičkarije in kljub temu glavar Netoliczka zahteva samo kmetske kotle, dasiravno bi jih lahko oprostil. Ker je rok za oddajo zelo kratek (samo 8 dni), naj po sestniki kotlov takoj napravijo prošnjo na glavarstvo za oprostitev kotlov.
Dražba konj. V soboto, dne 4. avgusta 1917, predpoldne ob 9. uri bo v c. in kr. konjski bolnišnici na Teznu pri Mariboru dražba konj. Posestniki, ki žele kupiti konje, dobijo pogoje pri glavarstvu, kjer dobijo tudi poverilnice za to dražbo.
Za lovce. Mariborsko okrajno glavarstvo nam naznanja, da bo dobila trgovina Franc Frangež v Mariboru v Gosposki ulici 300 kg svinčenih šiber za lovce mariborskega glavarstva. Nakaznice za šibre izdaja prehranjevalni urad v Kdmund-Šmi-dovi ulici.
Nabirajte koprive. Slično kakor v lanskem letu opozarja tudi letos »Zveza gospedarskih zadrug za štajersko« na važnost in potrebo, da se takoj prične z nabiranjem kopriv. Kopriv se naj ne izruva iz zemlje, marveč se jih naj odreže s srpom, nožem ali s koso. Pripomni se, da se naj koprive, ako le mogoče, na solncu dobro posušijo, kajti nezadostno posušene koprive kaj rade splesnijo. Od plesnjivih kopriv pa ni nobenega haska, ker je vlakno za nič in tudi za krmo niso plesnjive koprive. Cene za nabrane koprive so letos nekoliko višje in znašajo za meterski stot zdravih in dobro posušenih kopriv z listjem vred, ali tudi brez listja 14 K, za meterski stot posušenega ko-privnega listja pa 16 K. V teh cenah pa stroški za prevažanje niso vračunjeni. Tozadevne ponudbe je vlagati na zgoraj označeno zadrugo.
Cene za plemene vprežne vole. Na razna vprašanja odgovarjamo, da se plemeni vprežni voli plačujejo po 3 do 3 K 50 v 1 kg žive teže.
Cene za les. Zveza avstrijskih lesnih veletr-govcev na Dunaju je sklenila sledeče lesne cene, ki so veljavne za kubični meter do preklica: Hlodi mehki neotesani 42—58 K, trdi 55—100 K, mehke deske 95—118 K, oglati ali otesani mehki hlodi 80—112 K, trde deske 120—200 K, mehke

2. avgusta 1917.
matMUM.
Stran &
deske 90—120 K. Popraševanje po hrastovem trdem lesu in po mehkih deskah je bilo zelo živahno. Blaga primanjkuje.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Zatcu je bilo v pretekli dobi popraševanje po tujem hmelju malenkostno. Cene za tuj hmelj so se gibale med 80 — 105 K za 50 kg. Zastopnik neke nemške pivovarne je pokupil nekaj bal tujega hmelja pridelka iz leta 1915 in sicer po 45 K za 50 kg. Vsled suše so letos ogrski hmeljski nasadi precej prizadeti. Galicija in Moravska ter deloma Šlezija bodo imele letos precej slabo hmeljsko letino.
E^zne novice.
Poslano. Današnji številki smo priložili prospekt c. kr. avstr. vojaško vdovskega in sirotinskega sklada (zavarovalni oddelek za Štajersko) Gradec, Fran-zensplatz 2 radi zavarovanja vojnega posojila. Opozarjamo na to prilogo.
Kavina primes iz praženih hroščev. Vseuči-liščni profesor dr. Neving v Inomostu je preiskal razne kavine primesi ter dognal, da se nahajajo sedaj v kavini primesi velike množine praženih hroščev, kar je razvidno iz tega. da se najdejo v vsaki kavini primesi glave, noge, tipalnice in drugi telesni ostanki praženih hroščev — bržčas ru-javega hrošča. Dober tek!
Sedem otrok raztreščila granata. V Kraljevcih so otroci lovili ribe v potoku, ali namesto ribe so potegnili iz vode granato, ki je padla tja 1. 1914 v bojih s srbsko armado. Otroci so vlačili granato, ki je konečno razpočila in* raztrgala na drobne kose 7 otrok.
Karta za sladkor. Služkiaija je ravnokar odšla po karte za sladkor. Kar se spomni gospod, češ, da jej je pozabil naročiti za eno karto več. ker so dobili včeraj novorojeno deklico. Urno stopi k telefonu ter pokliče uradnika, rekoč: „¡Prosim za mojo hišo eno karto za sladkor več, ker smo dobili [novo deklico!" — »Uradnik odgovori: „Nikakor ne! Deklica bi morala prinesti karto za sladkor seboj od tam, odkoder je.prišla!"
Maribor. Za skupno cesarsko slavnost vseh mariborskih slovenskih društev, ki se bo vršila v nedeljo, dne 19. avgusta v spodnjih prostorih Narodnega doma, se delajo velike priprave. Pevske točke bo izvajal dobro izvežban pevski zbor, naprošena je že tudi godba, dobitki za tombolo prihajajo vsak dan od raznih strani. Vabimo že sedlaj rodoljubne Slovence in Slovenke, da pridejo dne 19. avgusta proslavit našega cesarja Karla I.
Maribor. Maršal nadvojvoda Evgen je pisatelju in ravnatelju Otonu Hofbauerju, kateri je tudi v mariborskih bolnišnicah prirejal humoristična predavanja. izrekel v laskavih besadah svoje toplo priznanje. G. Hofbauer je na južnozahodni fronti prired l predavacja v nad 400 bolnišnicah in pred več kot 50.000 vojaki.
Jarenina. Po dolgem času smo Jareninčani v nedeljo, dne 29. julija zopef enkrat obhajali večjo slovesnost. Naša dekleta so predstavljale igro »Junaške Blejke«. Priznati se jim mora, dobro so napravile; igrale so z navdušenjem in s čutom. Prav hvaležni smo jim za užitek in veselje, ki so ga nam napravile. Bavnoisto zahvalo zaslužijo tudi pevci, ki so pod spretnim vodstvom g. nadučitelja prednašali več pevskih točk, tako med drugim 6 glasno »Avstrija moja«. Nastopil je mešan in moški zbor. Udeležba je bila velika, vendar smo jih še dosti pogrešali, predvsem sosedov. Upamo, da nas pa ti posetijo dne 12. avgusta, ko bomo proslavljali rojstni dan našega ljubljenega cesarja Karola I.
St. nj v Slov. gor. Zadeva glede broda čez Muro v Selnici ob Muri, ki ga je lansko jesen odnesla povodenj, se vsled posredovanja od naše strani vendarle bliža ugodni rešitvi. Za soboto, dne 4. avgusta, je na okrajno glavarstvo v Mariboru sklicajio posvetovanje udeleženih občin in zasebnikov, ^gradil se bo čimprej nov brod.
Lučane. Minila so že cela tri leta, odkar so se poslovili naši možje in fantje od nas. Vendar vsak dan premišljujemo o svetem miru, kdaj bo zvonček zazvonil: »Mir ljudem na zemlji, ki ste dobre volje!« Vendar tega še ni slišati. Moj mož Jakob se nahaja že tri leta na bojnem polju, ni še bil ranjen in tudi v bolnišnici še ni bil, ali to ni nobeno čudo! Saj ga varuje Marija. Tretji svoj god je obhajal na bojnem polju. Taki so naši slovenski junaki! — Suša je pri nas napravila o-gromno škode. Otave in ovsa ne bo skoro nič. Koruza pa se je lepo popravila.
najnovejša poročile.
^Fajnoveji® &¥ftt2fijsmo m.ra<i3&& poroMto.
Dunaj, 1. avgusta.
Vzhodno bojišče.
Severovzhodno od doline reke K a s i n u so .se zopet izjalovili srditi sovražnikovi napadi. Pešpolk št. 82 se je boril tukaj s priznano silo. — V ozemlju kota treh dežel so najše čete nepričakovano prodirale ¡troti višinam, katere so imeli zasedene Rusi Sovražnika smo vrgli nazaj. V južni B u k o-v i n i prodiramo proti mestu K i m p o 1 u n g. — Južnozahodno in severozahodno od C e r n o v i c je bil v srditih bojih zlomljen nov, s pnotisunkom. zavarovan sovražnikov odpor. Tudi v kotu ob izlivu reke Zbruž smo zopet napredovali.
Na ostalih bojiščih položaj nespremenjen.
Iz nemškega poročila«
Berolin, 1. avgusta.
Na celi francoski fronti so se razvili izredno ljuti napadi angleško-francoskih čet proti nemškim postojankam. Bitka se nadaljuje z izredno ljutostjo.
V rusko žitao zakladaieo!
Ruski polkovnik Andozovski piše v listu „Ruski Invalid", da je cilj sedanje avstrijsko-nemške o-fenzive proti Rusiji, zavzeti rodovitno rusko ozemlje v Podoliji do reke Dnjepr, ki se imenuje žitna zakladnica Rusije. Na tem ozemlju je nakopičenih nad 12 milijonov ton raznega žita.
Rusom odvzeli nad 250 topov.
Naše čete so odvzele Busom v času od 19. do 81. julija nad 250 topov in 300 strojnih pušk.
I 4 II
Minister Belfer o Avstriji.
London. BO. julija.
Državni tajnik angleškega Zunanjega ministrstva, Belfer, je v spodnji zbornici izjavil, da se naj z Avstrijo tako postopa, da se bodo njeni narodi mogli samostojno razvijati in sami odločevati o svojem razvoju.
Angleško mirovno ministrstvo.
Bern, 1. avg.
Anglija dobi novo ministrstvo, katero ima na-l logo, skrbeti za popravo in zgradbo po vojski poškodovanih in zrušenih vasi. Ustanovitev mirovnega ministrstva na Angleškem je znamenje, da so tudi Angleži prepričani, da do miru ni več daleč.
Kedaj se bo končala vojska?
Iz Pariza se poroča, da je bilo dne 31. jul., 1917 na vojnem posvetovanju četverosporazumo-vih držav v Parizu sklenjeno nadaljevati vojsko še čez zimo, ker vsled ruskega poraza v vzhodni Galiciji ni nobenega upanja, da bi bila vojska za četverosporazum zmagonosno končana še v tem letu. Treznomisleči možje na naši, kakor na sovražni strani pa se resno trudijo, da bi se vojska na vsak način končala pred zimo Posebno naš cesar Karel upliva na vse strani, da bi preprečil nadaljevanje vojske.
CEMENT IN *PNO
Z* KROmpIR!
Kupimo več vagonov zgodnjega krompirja v zameno za cement in apno.
Ponudbe na cementno tovarne» in žgalnics apna
v Zidanem Mostu, Štajersko.
_ Majer se išče.
Biti mora^oženjen z večjimi otroci. Vojaščine prost (Vojni invalid ima prednost), v sadje-, vino-in živinoreji dobro izvežbani slovenščine popolnoma zmožen in nekaj nemščine. Dobra plača. Stalno mesto, če pripraven. Ponudbe pod »Slov. Štajer 312 a na anončno pisarno Kienreich, Gradec, Sackstrasse št. 4.«
""" Sv.^nton v Slov. goricah. Vsled hrabrosti v deseti laški ofenzivi je dobil n alo srebrno kolajno Anton Čuček iz Zupetinc.
Ljutomer. Za slov. slepce v Gradcu je nabralo omizje pri Martinu Lipovcu ob priliki patroc.i-nija sv. Ane na Podgradju 30 K. Posnemanja vredno! Kdor še kaj nabira naj pošlje prispevke č. sestri Klari Vrhunc, Odilien-Blindeninstitut v Gradcu. Usmilite se ubogih revežev!
Grabe pri Središču. Dne 18. julija t. 1. je u-mrl v Rakeku na Kranjskem črnovojnik mladenič 1. Zadravec. Povodom dopusta se je odpeljal iz Središča dne 17. jul. ob 545. uri popoldne. C. g. vojni ku-rat piše, da je prišel v Rakek z vlakom dne 18. julija ob J45. uri zjutraj. Bilo mu je že na postaji tako slabo, da so ga morali prenesti v vojaško bolnišnico, kjer je, ne da bi prišel k zavesti, umrl proti 11. uri dopoldne. Vzrok smrti je notranje krvavljenje. Ce se je ponesrečil med vožnjo, ni bilo mogoče zvedeti. iŠlučajno ve kak ž njim potujoči tovarilš o tej zadevi kaj natančnega; tedaj se prosi, da poroča to njegovi materi Lizi Zadravec, kmetici na Grabah pri Središču. Rajni se je že leta 1915 bojeval proti Srbom in bil lani navzoč pri železnem koru ob priliki naše ofenzive na južnem Tirolsklem. Tukaj je bil težko ranjen in mogoče je šrapnel, kateri mu je od tedaj tičal v plečah, bil vzrok sedajne tako nagle in nepričakovane smrti. Bodi mu lahka zemlja slovenska!	|
Stoprce pri Bogatcu. Smrtno je ponesrečil kmet Vahntin Leskovar iz Bazvojnika, eden naj-skrbnejših gospodarjev naše župnije. Ko je vozil kostanjev les za novo tovarno v Majšpergu in hotel v nekem strmem klancu voz zavreti, je prišel pod voz in bil v par minutah mrtev.
Gornjegrajski okraj. V nedeljo, dne 29. julija je imel poslanec in deželni odbornik dr. Verstov-šek zaupni sestanek v Gornjem gradu. Zbralo se je lepo število mož iz Gornjega grada samega, iz občin Nove Štifte in Bočne. Poslanec je podal sliko celega položaja: zvedeli smo marsikatere zanimivosti in se utrdili v prepričanju, da sme slovensko ljudstvo popolnoma zaupati svojim poslancem. da bodo rešili težavno jugoslovansko vprašanje, ki ne sme izginiti z dnevnega reda. Poslancu dr. Verstovšeku in celemu Jugoslovanskemu klubu se je izreklo popolno zaupanje. S trikratnim živijo-klicem na presvitlega vladarja Karla I. smo se zadovoljni razšli in moramo reči da smo dobili po besedah poslančevih zopet poguma za življenje in novih upov za boljšo bodočnost Taki shodi so v teh obupnih časih velikanske vrednosti, ker širijo narodno zavest.
Staritrg. Gustav Habermuth. jurist in enoleten prostovoljec, je bil odlikovan dne 29. novembra 1916 s srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda. Pred par tedni je došlo to sporočilo njegovim starišem, on pa se nahaja v vojnem vjetništvu v Italiji v Sardiniji.	,
Sv. Jedrt nad Laškim. Umrl je dne 20. julija najstarejši tukajšnji župljan, Badeckijev veteran, Martin Zorič v 89. letu. Doma iz Dobrniča na Kranjskem je bil z 18 leti potrjen k vojakom ter moral od nabora naravnost v Maribor k 47. peš-polku grof Kinsky, odtam pa skozi Ljubljano na laško bojišče. Vse je prehodil peš. Služil je najprej cesarja Ferdinanda in sicer pod Radeckim. Videl je večkrat, kako Radecki pa na konj' sedi in roženkranc v rokah drži. Bil je tudi priča, kako je nadvojvoda Franc Jožef pri Sv. Luciji na konju sedeč čisto sam z nekega hriba opazoval bitko, kako so krogle sikale okoli njega, stari maršal Radecki pa se jezil, češ, čemu mu pošiljajo take na bojišče, ali mislijo Dunajčani, da nima drugega posla kakor da jih varuje. Nadvojvoda je postal cesar, in naš Martin se je še dalje pretepal z Italijani. V spominu mu je ostala zlasti bitka pri Novari, kjer so naši strahovito naklestili Sar-dince. Vsegavkup je prebil pri vojakih 9 let in 6 mesecev, se naučil nemški in laški, potem pa šel med premogarje v Hrastnik. Z lastnimi žulji si je postavil hišico ter delal, dokler mu ni roka onemogla. Zadnja leta je preživel pri svoji hčeri tu. Bil je še močen, vedno zdrav, slednjič se ga lotil rak na ustnih, prišlo je vojno pomanjkanje, in šel je, odlikovan s štirimi vojaškimi znaki, zvest cesarju in Bogu, po krono zmage v večnost.
Sevnica ob Savi. V četrtek, dne 26. julija smo položili k večnemu počitku še mlado, pridno ženo Martina Kozinc, veleposestnika in načelnika posojilnice v Prešniloki. Bolehala je več kakor eno leto. — Preminul je tudi 461etni vojak, skrbni posestnik Anton Kunšek v Lončarjevem dolu, v bolnišnici na Češkem. Zapušča ženo in več nepreskrbljenih otrok. — Svetila obema večna luč t
Listnice uredništva
Sv. Martin pri Vurbergu: Slačaj je res sanimiv. Javite «udno tahtero politične oblaiti Vašemu državnemu poslanca. Če kroetski iapan kaj tako površnega napravi, ga kasnnjejo. Le branite »▼oje praviecl — Ptujeka okolica: Zaievo ia;ii jajc in aladkcrja naznanite poslanca g. M. Brenčiču. — Sv. Jurij ob Taboru: Drag« pomoči ni, nego dokazati, da pri prodaji ni bilo nobenega drsženja. Bok aa ugovor pa je menda ie potekel. — J. K., Badličani: Žal, da radi pomanjkanja prostora takih spisov nikakor ne moremo priobčiti. — Šmarje pri Jelšah: To, kar se godi Šmarčanom, se godi glede sladkorja in drugih iivf! v stntetik in stoterik občinah. Drage poti ni, kakor dokazati čep avilnorti in se pritožiti ca glavarstvo. — Dopisnikom radi o d l i kovanih: Ker se mdnji čas množijo slučaji, da tovariši s poročili o odlikovanih hočejo „potegniti" tvoje tovariše, bomo prinašali samo tista odlikovanja, o katerih smo prepričani, da so resnična. — Zabnkovje pri Sevnici: Pntožite se naravnost na ceBarsko aamestnijo. — Stojnci: O kaki taki ca-redbl nam še ni nič znano. Ljudske knhinje se ustanavljajo samo po mestih in le tista le prostovoljno. Bodite prepričani, da bodo poslanci S. E. Z. tadi v bodoče trdno na straii za aaše kmetske zaotve. — Mala Nedelja: Obrnite se v zadevi glede mlinov takoj na Vašega poslanca g. Iv. Roškarja in mu natančno pojasnite.
Loterijsko Številke.
Trst, dne 25. julija 1917. 85 iO 58 f8 4 Dunaj, dne 2?. julija 1917. 44 11 60 66 24
Moiko kolo se proda za 160 kron v Novivasi strelišče št. i, Maribor.	KOS
Majerja
Dobro Iovsro puško dvocevsko (Lan raster 16) ku^i tventaelno tudi z lovsko torbo »red. Naslov pove upravoištvo Slov. Gospodarja pod „Loves, Tegethofova ulica Maribor".	636
I ||I| iMHliPUlI» illiMi TiMmniffTg»6»««« "'.»I WlMMlW < lil.li.' «SBB&gf ■
MALA NAZNAMILAj
b«Mds itaae i t!«arjev, tfetlwrets 18 rin. Mrtvaik* omanlla i* -htralt vtaka yetitvrrt» 24 v, Izjave fa Poslano <6 vinarjev. Za voi-«tM sbjsvo tastia pop as t. luMitti s* sprejemajo ie proti prtdpla iU«. Zadaj! fei* »prsjecMaja laieratov te rek ojoiiinn,
i WSÜW3SSH
Močan učenec se sprejme v mi- —————————
Armadne ure zapestnice
ntt&nSno regulirane in repuirane.
sarstva it 18.
Mariboru, Kaiserstrasse 667
Proda se lepo posestvo, okoli 20 oralov zemlje, lepe njive in travniki, lepi sadonosnik zraven. Bedi se lahko par konj in 4. glav goveda. Posestvo leži tik železniške postaje Spodje Laze. Cena se izve pri g. Karlu Štante, mlinar, Bp. Laze, pošta Loče pri Poljčanah
566
Lepo posestvo na prodaj v občini ¿tkane; lepe njive, nov vinograd, sadonosnik, gozd, preša, štadenec pri kiii, Meri vse skupaj čez 7 oralov. Cena 0 000 K Več se izve pri Janeza Rajip, posestnika v Žikareih, p. 8v. Barbara niže Maribora.	6«6
Hiraeall, dobro ohranjen se želi kupiti. Tozadevne ponudbe is pojasnila sprejema Alojz Verael, organi it, 8v. Barbara v Halozah. 684
Vlattar s petimi delavskimi močmi in s dobrimi spričevali se ižče. Naslov pove g. KOnig, lekarna Tegethofova ulica, Maribor ali 8v. Peter pri Maribora. 669
Kaplm dobro ohranjeno pneoma-tiko (gnmi) za kolesa in pisalni stroj. Ponudbe osebno ali po dopisnici na g. J. Vonk, Maribor, Viktringhofova ul. 7.	668
Žagarja in hlapoa za vole sprejme takoj Fran Rajb, veleposestnik Bistrica pri Maribora.	6 71
Vlnlčar s štirimi delavskimi močmi se sprejme pri g. Tisso Lan-gentaln, p. Pesnica.	672
Prodajalka, starejša moč z dolgoletnimi spričevali, išče službe v mešani trgovini. Naslov na upra-vništvo „81ov. Gospodarja" pod , Prodajalka št 578' .
""Izgubila
se je bila 11. julija med frančiš k&nsko cerkvijo in glavnim ko iodvorom v Mariboru listnica z dinarjem v znesku 16 K in važna pisma, ki nimajo za tistega, kdor je listnico tašel, nobene veljave. Pošteni najditelj mi jo naj vrne proti lepi »agradi. Kaiser Jožef, posestnik Brestrnica 89 pri Ma rboru.	674
Proda se lepa hlSa, na lepem prijaznem kraju s gospodarskim poslopjem, vrtom in njivo, pol ure od železniške postaje 3t. Pavel pri Preboldu v Sar. dolini. Več se izve pri g. Mihaelu Medved, Latkova vas, 8v. Pavtl pvi Preboldu.	576
Kupi se mala hiša z dvema sobani*. majhnim gospodarskim poslopjem, studencem, vrtom, majhno njivo in sadonosnikom blizu železniške postaje. Cena ne čez 4500 kron. Ponudbe pod naslonom: Franc Wailand v Poberžu, Frau-staudnerstrasse št. 26. pri M»ri b»ra.	646
Lepo posestvo, v Št. Lenartu v Si v. goricah, hiša > sedem sob, 8 le ihinje in 2 in pol oralov zemlje, vrt in Btudenec pri hramu se proda. Naslov: Anton Knezar, Bv. Jakob v Slov. gor.	685
Ufienec, 14 let star, zmožen slovenskega in nemškega jezika, želi priti v kako trgovino. Naslov:
MedveSefc, PuholdgasHe 6, Maribor	S48
Nikel ali jeklo K 26—, 80 -86*—; z radiom svetlobno ploščo K 80 —, 36 - 40 -; ure s vlačno «apestoieo E 60 —, 60'—; 14 kar. zlate ure z vla-čno zapestnico K 180"—, 160 —. 8 letno pismeno jamstvo. Pošilja se po povzetja. Zamenjav» dovoljena, ali pa denar
Prva tovarna ur Ivan Konrad,
c. in kr. dvorni dobavitelj v MOSTU fit. 1491 (Brtx), Češko.
Glavni eenik zastonj in poštnino prosto.
Vseh vrst
lesa za kurjavo
s 8 - 4 delavskimi močjai, med emi 2 moška takoj sprejme pod uradnimi pogoji Rihard Ogriseg, Maribor, Langergasse.	611
- osestvo na ptoUaj, blizu Konjic, hiša s 2 sobam«, kuhinja, 2 kleni, gospodarsko poslopje in gospod, orodje. 1 joh novega vinograda, i joh goida, 6 johev njiv in travnikov, sadonojnlk. Bližina železnice. Cena 12.000 K. Več pove J. Medinec pri Sv. Duhu v Lo-čah	605
V Libojah, p. M. Petrovča se proda hlia zidana z opeko krita, 4 sobe, lepa klet, hlev, drvarnica, vrt, pol orala zemlje s sadnim -Jrevjesn ia košenine, za peniio-uista ali malega obrtnika, cena K 4000. Naslov v uredništvu pod „Siša v libojah št. 596".
Ogla
s.
Moj sin Jasez Gajšek pustil je v rodeljo, dne 16. junij» okoli 12 u e svoje kolo pri gostilni Rebev-šek v Celju zunaj pri vratih kali iih 5 minut brez nadzorstva, Med tem časom mu je bilo ukradeno. Kolo je knpljeno pri Anton Negerju v Celja ter ima številu 97.888 in je dobro ohranjeno. Kdor ki mi naznanil uzmoviča »ti podal zanesljive podatki, da s* najde, dobi od mene 20 K nagrade. Franc Gajšek, velepose stnik, Vrba št. 19, p. Št. Jurij nb jež iel.	585
| LEPO POSESTVO
je na prodaj. Meri okoli 10 oralov zemlje, lep gozd, ki se lahko . takoj dobi iz njega par tisoč K za les, velik sadonosnik, lepe njive i a travnik. Kdor želi kupiti, se naj oglasi pri Alojziju Tomsžlč, K Stanovske pri Poljčanah. 687
l Lep vprežni ko;?],
). star 4 leta, (Valab), se proda. Šolska ulica št. 21 Studenci pti Mariboru.
Trgovski učenec, ki se je že 2 leti učil. išče vsled opustitve prej šnje trgovine novega mesta. Do sedaj se je učil pri strogem in j dobrem gospodu. Naslov v uprav-j ništTO pod „Učenec št. 58?."
Dfs uiano
prednost taka, ki sta «e ie kai učila, se takoj sprejmeta Oskrba r&sun obleke v hi'i. Štefan Stra šek, čevljarski mojster, Celje Ko vača ulica.	692
POLETNE-ČEVUE
* močnimi lesenimi podplati pošilja v vseh velikostih:
25—26—27
36—29—30 31—32—33 34—35—36
37-38-39 40-41-42 43 44 45
K	5.95
K	6.55
K	7,30
K	8.70
K	9.70
K	10.45
K	11.60
Hlia na Teznu pri Maribora, no-vozidana s štirimi stanovanji, velika klet, studenec in lep vrt Cena 9000 K. Jožef Nekrep, Maribor, Mozartova ulica 69._348
Lepo mlado težko kobilo pine-gavske pasme, 16 pesti in 2 črti visoko se za 6000 K proda. Naslov prodajalca pove upravništvo „Slov. Gospodarja pod št. 685'
kupim
hrastove, orehove, črešnjeve, jese-nove, lipove in drage vrste hlode ali plohe in sicer v vsaki množini. Ponadhe na Janez Deučman, Selnica ob Mori, pošta 3v. llj v SI goricah.	j
Strd (med), : čebelni vosek, ! vinski kamen.
kupim vsako množico po najvišji	■
dnevai ceni. Ponudbe naj se po-	j
š ljajo na JOS. »EREC, trgovec,	j
Maribor, Tege.hof-ova ul. 67. 498	j
7ob¥ jdts3scm i
ttoimi tšSiAnr it» fiiraPun	f « MAItSBOMSV
- Brandtegasse 6t. 8 --~
is priporoča slavnemu občinstvu,	: da mi poveri vsa dela moje stroke. Izvršnjem jih v vseh slogih.	\ slikam sobe, trgovine, dvoraps.	| fasade itd. po nizki ceni. 263	'
iz Danaja po povzetja
čevljarska hiša
DanaJ XIY., Seebsboiueretr. 34/14.
Ceniki o vojnih čevljih zastonj.
500 K Vam pla-čam, ako moj za-tirolec korenin .Ria-Balsam* Vaša kurja očesa, bradarice in trdo ^jat^&iSiM kožo v trefe dnek brez bolečin ne odstrani. Cena t
l iačka z jamstvom vred K 1*76, B ¡ončki K 4 60, 6 lončkov K 7 60. Na stotine zahvalnih pisem. Ke-ra«ny, Košice (Kassa) 1, Postfack 1 ■ /889. (Ogrskn).	(Br. 1)
Izurjenega
POMAGAČA
sprejme proti dobremu plačila takoj M. BREG AN T, kovač. Oiehovavis p. Slivnica pri M ari boru.	611
Kot Sar&r želi v slsžbo stopiti na kakem večjsm poiestvn sili pristavi v vseh gospodarskih panor vešč stsrejii mož, oziroma je tadi ptiprsvljen se priženiti k kaki »tarejl. posesuilei — vdovi, ktr ima cekaj prihranjene^ denarja Ponudbe na upravništvo pod „8a-fer 618".__
Prod» se lepo posestvo, 8 orale zemlje, lepe njive, sadonosnik, nov vinograd. Hiša sidana, s opeko krita, 2 sobi, 2 knhinji, velika klet, preša, lepi hlevi. Posestvo leži 46 minut od Maribora, v Kr-čevinah št. 51, cesta proti Trem ribnikom. Vej se izve pri lastni ka A. Gseimann.	614
Orehove in črešnjeve deske proda Majkenič Ferd 8'. Jakob v Slov. gor. (ložijo pti Arnula). 615
Anton Koren, kovaški mojster v šaaiklavlu pri Hočak sprejme ks-vtikaa« tffiesca	609
Neoienjen dober mllaa» se sfrej-me takoj pod ugodnimi pogoji v umetni mlin. Ponndbe sprejema Ivan Itadler, Iv. Peter pod 8v gorami.	6 8
|KOCKE
za govejo juho 1000 kom. ... K 24.— j za gnlaš	1000 •
| kom. ... K 28.-. t
M. BAŠL, 698 f
| IDRIJA, KRANJSKO, J
mmmmm
m
I
>11
Brezovo in vis nievo listie
listje od jagod, črnic, sleza, trpotca in lapuha kupuje sveže ali suhe po najboljših cenah tovarna GUDBUN Sc MORATHON
Teodor Horstfc,
(ri-tuloc, I?»raril£6rgDSse št.	(SSjie^)
leč viničarskih
družin
tudi na štora takoj kupi
Z. Wesiak, Maribor,
Tegethofova ulica štev. 19. 49i
Na proda] novo zidane euo in
dro nadstropne hiše v mestu, davka in občinskih doklad pioste, z velikimi in majhnimi stanovanji proti boIbcu obrnjene, obrestujejo se do 7 °/o, sb prodajo pod lahki-mi pogoji. Vpra&a se pri Jožefu Nekrep v Maribora Mozartstrasse št. 29.	484
dobi službo in delo pod ugodnimi pogoji pri graščini »Annahof«, Sv. Jurij ob Pesnici, p. Gornja Sv. Kungota.	586
Lep, suh
hrast©w les
za polovnjaške in štertinske sode, je na prodaj pri DRAGOTIN SKAZA, Dežna, pošta Podlehnik,
štajersko.	591
učna popravl BlDica čevlje?
Kari j :»6IČ3V i as!. «I* Fritz,
Maribor, Oisvnl trg št. J8,
ne popravlja samo Vajših čevljev, temveč jih predru-gači po priznanem načinu tako, da se od novih čevljev prav nič ne razločujejo. Podplati so iz pravih Čvrstih usnjatih delov sestavljeni. Dvojni podplati za gospode do št. 4"> stanejo K 8.—
za dame do št. 40..........K 5.30
za dečke in deklice do št. 34......K 4.20
za otroke do št. 28..........K 3.60
pete za gos >ode do št. !5 stanejo.....K 1.80
za dame do št. 40..........K 1.70
pi dečke in deklice <io št. 34......K 1.40
ža otroke do št. 28..........K 1.20
Vsa druga popravila! po našem nizko nastavljenem ceniku. Naročila z dežele se sprejemajo ter čimprej izvršijo. Dlnevno razpošiljanje po pošti. Mesta, kjer se še bo sprejemalo čevlje v popra^vilo, se bodo v kratkem naznanila.	616
J. Fritz, Maribor, Glavni trg št 18
ILO
redni občni zbor
Hraniln in posojilnice v Petrovčah,
ref. sadruge s neomejeno taveso,
ki se vrši, v nedeljo dne 12. avgusta 1917. ob 10. uri dopoldne v prostoru zadružne pisarne.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obCnem zboru.
2.	Poročilo naCelstva in nadzorstva.
B. Odobrenje rač. zaključka za 1. 1916. 4. Slučajnosti.
Ako bi ta obCni zbor ob navedeni uri ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje drapi občni zbor, ki je brezpogojno sklepčen.
Načelstvo.
Hranilnica in posojilnica v 81oy. Gradcu
ima v nedeljo, dne 12. avgusta t. 1. ob 5. uri popoldne v uradni sobi
edni občni zbor
z navadnim dnevnim redom. Pridite!
NAČELSTVO.
Vinski kamen,
suhe gobe, kitmno, med. vosek, sveže in suho * idje, smrekove storže, sploh Tse deželne in gozdne pridelke, kakor tudi vinske sode in se vrste praznih vreč ka pi vsnko množino
•eletrgovfc ANTON KOLEN C, CELJE, E8i
Ü 184/17-3
V imenu Njegovega Veličanstva Cesarja!
C. kr. okrajno sodišče v Brežicsh odd. III je o obtožbi c. kr. državnega pravdništva v Celja zoper
Jožefo Kostanj šek, roj. Plovni*, 39 let staro, omoženo posestnieo v Sromljah, še nekaznovano, aa pravo spoznalo:
Obdolženka Joiefa Kostanjšek je kriva, da je še pred 8. 4. 1917 v Sromljah izrabljtje v*led vojnega stanja povzročene izredne razmere zahtevala es neobhodno potrebni predmet, t. j. seno domačega pridelka očitno čezmerno ceno, namreč po 80 K mu meterski stot; zakrivila je s tem prestopek draženja po § 18/1 ces nkaza z dne 21. 8. 1916 diž. zak št. 261 in se obsodi po navedeni postavni düloibi, nporablj»je §§ 266 in 260 b k z. na pet dni zapor«, poostrenega z enim tid.m ležiščtm, in v globo po 200 K. na k oje mesto stopi v slučaju neiztirljivosti nadaljni 20 dnevni zapor, ter po § 389 k. pr. r. v povračilo stroškov tazen stega postopanja in iivršitve kazni.
Po § 23 navedenega ces. okna se odredi, da se ta sodba objavi enkrat v „blovenske^ Gospodarja" na stroške ' bsojenke.
Brežice, dne 20 julija 1917.
Dr. Krašek. m. p.
avgusta 1917.
Posestjo s kavarno v Maribora.
Prvovrstna postojanka za vsako industrijsko podjetje ali za založbo kake pivovarne izborno, i ledenica in obširna založniška klet 2 minuti od i koroškega tovornega in osebnega kolodvora v ne- ! posredni bližini novega državnega mosta, se pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji proda za ceno
i ra caps In
p« vitkih c« n«h vsako imo^ih/ JAHKO ARTMAN, S t. Jai. ob jo z. žel
Posestvo meri približno 2075 m2, hranilnice je 26.000 K. Vpraša se pri posestniku Pavlu Ru-pnik, Maribor, Franc Jožefova cesta št. 15.
54?
Hrastov in
kostanjev les
v deblih in vejah od 10 cm. debelosti naprej
kupi po najvišji ceni	r73
iS»	i
M
MAGIffER^MlAGISTRA NEDIPLOHIRA^i ASISTENT
se takoj sprejme a lekarni Štabi«}. Obširna ponudbe prosi E V, fELLER, Zegreb, Jurje*sk« ulica 31-fl. 570
Kadilci!
Pozor!
na Polzeli v Sav. dol
t «
Domač tobak si lahko vsakdo sam doma napravi iz raznih dormčih zelišč, kateri tobak je kot nadomestilo za pravi tobak in je prav okusen za pipo. Kdor pošlje za ! krono BO vin. nerabljenih poštnih znamk dobi pismeno vsa natančna navodila. Naslov: Feinputzerei Viktring-hofgasse št. 30. v Mariboru.	5B9
Nedeljski in
prazuiški evangeliji
Z RAZLA80 IN OPOMINI.
Našim hrabrim, vojakom posvetil <j?. M„ Sfevlči Prof- bogoslovja. Založba kn. šk. lav. or-dinariata. V tiskarni Sv. Cirila v Mariboru, 1917. Ta knjižica, katere založbo in plačilo je prevzel kn. šk. lavantinski ordinariat, je ravnokar izšla. Knjižica ima evangelije vseh nedelj in praznikov cerkvenega leta. Za evangeliji je kratka razlaga 3 primernimi opomini za pravo versko življenje. Dodan je še knjižici kratek molitvenik, ki ima navadne in najpotrebniše molitve, zlasti sa vojaka. Knjižica obsega v mali osmerki 159 strani ter stana SO vh?d';ev, naroča se pa pri prečast. ffc. lavs fin&ksm ordin riafu v Maribsru ali pa v iskarni sv. Cirila v Mariboru.
"" JfitcJÍ
Cena i steklenice Je K 1-20. O U^rem mm-	I
^Eaja teh kapljic Imam mmg® prizcaiaifa j& m	i
hvrtnih pisem. ft pry8|8 mestoa kkariu .	\
<w«M isiiber, &!avni trq it. 3§. Zahvala.
»roti J.lvTVA VamK.leP° zahTalim za to visokocenjeno zdravilo	;
Sri	Ir i	t0,zdrRTiI°- "«•«» «■»' nobene Skod»	i
Mnn^ ri' ^.^K^.^ajeT aliSim pritoibe: Meni so vse svinje pročl	!
vilm Prinnr^!™ ^	** bi ŽrtT0Tai>	L zdrs	;
s^-,«« svmjerejcem, naj bi rabili to ctne,o zdravilo. fi*
Ivan Škorians. n rf T»m.i	___ _	t» »,	! U i
Za mnogobrojne dokaze globokega sočutja ob priliki smrti naše nepozabne matere, soproge, hčerke in nekdanje cerkvene pevke gospe
Slav. 3.godc?viagi -;g¡& dru&va, Marko;, Koroška cesta /u Darujte aa¡:y «^o&mssko pr&dhaiete, osobifco »ív|*>$ áj&orai»!«
Roišflit
dfc&t:
I* «rVfWVMlK'9
GOSTILNIČARJI 1 GOSPODINJE!
«uKler boka; ztloie, <t»m o<t svoje preostale zaloge POSBEBRNIB

irte

x/
tr/r
\ (lo «o dobro y08rebru;eae žlice iz dobre kovin« ) ia i naifLeje poniltljaa» jeklene jedilo« oprave za čudno nizke ceue:	609
12 kosov posrebrnjenih „IdcaC-jekleniri žlic K I8'50 12 „	„	„ -kavlnlh „ K 10 —
12 par.v najfineje poniklianih jedilnih oprav (nnž In vilice, dv:.]e no K 2 —)	A 24 —
Pojili» se proti povzetju ali P» denar naprej. Poftrnina yo v,
EiPORTNA SISA TINTNER Dllliaj, III72 »££.26
KOSTANJEV LES
v hlodih ali polenju edino tvrdki
Vii^^O VASIC, Z s.! e c,
i
Južno Štajersko.
f.33
i! ¡ >' e • ! {;
i
Takojšno plačilo proti duplikatu voznega lista! Kulantno poslovanje! Navesti je ceoo množine v vagonih in rok oddaje.
kakor tudi za spremstvo, častite mu g župniku Ivanu Grobelšek-u za ganljiv nagrobni govor, enako tudi č. g, Ivanu Rančigaj, novomašniku v Gomilskem za krasno petje pri sv. maši, najsrčnejša zahvala. Vsem sorodnikom prijateljem
rekamo našo najiskrenejšo zahvalo in prosimo, da se je spominjajte v molitvi.
Grajskavas, dne 8. julija 1917. ]
Ivan Muhovec, mož ;
Ivan, Konrad, Mici, otrcci;
Blaž, Jolijana Rovšnik, starši;
Franc Rovšnik, brat;	599
Marija Rovšnik ornož Orehovec, sesira

mgictfewana xaíf«»«®^ *
mm arsailBn rioie ti miep, i* M csmtij» v
članom na vknjižbo, na poroštvo in zastav*
Za nalaganje denarja po pošli bo na lupoia gopo	zeio Ugodnimi pogoji Vknjižbe in dru-
ložnice e. kr. poštne hranilnice Da Dtmajn 6t. 92.466 g« zemljektiližB« izpeljavo izvršuje posojil- vs*k delavnik od 9. do 12. are dopoldne.
Kontni davek piačllje Kadmga s&»a niča sama brezplačno ;stmaka plača le koleke	u

Hotel Beli vol", Graika (cesarle Viljema) cesta it. 9.
s

t.,.. •■ '-'v -rv.■



v V ■•",
. . .í'-'.wotíBwk.-•J'*'*?*»*--	cií.rfia»
& t\	-T.
* Í& MMft«. žr -Í&
K
žS^s
S,
m ' '

v?

& S" ü ••i

»j i
r€5f?!sitrovP?ia zadruga z ««íomejerro savezo.
Uradne ure
M», vsako sredo, rsak petek ¡n vsak »ejmsk! -lan osi h t*2 ure in vsako nedeljo o;i 8. do pol 10. ure do-p»!di»<? Vplačuje in izplačuje so redno samo oh uradnih dnevih Pojasnila se dajejo vsak dan od rt do 12. are dop.
Uradni prostori
nahajaji v minoritekem samostanu v Ptuju.
itržužilne vloge
i-estuje po 4 , od 1. in 16. v mescu po ?l<>žiivi ¡n do :.». in zadnjega	dvigom. NRvzdijriijeno ol»r«ti se
koncem jun;ja tn " ■ ■ <i <at«ega leta pripišejo glavnici t,>r- kakor ta-le o <i stujejo Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavo<i«A' kot vloge, ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da hi stranka imela pri
tem kakih potov ali sitnob Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hranilne položnice št. 118.060 in domači nabiralniki.
i'■fjiw jv.'.-'.*'
Posojila
d.ijeju n>i vknjižbo (hj 5®/,, na rtnjižbo u> jhimiMfV , na menice po 6°/., na jasuvo listin in tekoči račun pod ugodnimi
pu o ",„
Prevzam-jo se dolgovi pri drugih »vodih ia prošnje na sodnijo za vknjižbo in iabr« posojilnica brezplačno, strank* plača «ama
Stran 8«
SLOV EX SMI Ci OSS' O DA H.
2. avgusta 1917.
Vabilo
POSOJILNICA V KRlŽETCm
reg. sad. i nem. zavezo.,
ima dne 12. avgusta 1917 svoj
v svojih prostorih popoldne ob 3 uri. DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
B.	Poročilo revizije in pregled letnega računa za leto 1916.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Sprememba pravil.
6.	Slučajnosti.
Ako se pa nevdeleži zadostno število članov, ima za pol ure pozneje, ravno po taistem dnevnem redu, drugi redni občni zbor kakor je določeno v pravilih.
694	ODBOR.
Kostanjev, hrastov
jelšev l»s
za ekstrakcijo, debel od 8 cm naprej, močne veje in debla, tudi polena sveža ali suha, kupuje po vagonih po najvišjih cenah za takojšnje pošiljatev
ali pa do konca leta
600
FRANC KUPNIK, Konjice.
Razpisane službe.
V južnoštajerskih okrajih se odda več mest
vmuzuimnuv m luuifserr.
sodilo
Delokrog enak kot pri okrajnih žitnih nadzornikih. Pogoj: Znanje obeh deželnih jezikov, zanesljivost in zmožnost v pisarniških opravilih. Natančne pismene ponudbe se pošljejo na:
llojno- žitno- prometni zavod; podružnica GRADEC, Burggasse 9, 595
U VIII 263/17 3 V imenu Njegovega Veličanstva cesarja! C. kr. okrajno sodišče v Mariboru cdd. VIII je raz-
1 J
Obtoženec Franc Ratb, 85 let star, rojen v Lembahu kat. vdovljen posestnik v Vrbovein dolu, dosedaj nekaznovan
je kriv,
da je H. maja 1917 v Vrhovem dolu hrabljajoč izredno po vojnem stanju povzročene razmere zahteval od Henrika Herič za mernik semenskega krompirja, težek 55 kilojr**-mov, 24 K, toraj za potrebščino očividco pretirano r" m je zakrivil s tem prestopek draženja po § 20 c - , s dne 14. 3. 1917 št. 130 drž. zak. in se obsodi po -m postavnem določilu z uporabo §§ 266 in 261 kaz. zak na
300 (tristo) kron
denarne globe, v slučaju neizterljivosti na 7 dni zapora in v smislu § 389 kaz. pr. r. na povrnitev stroškov kazenskega postopanja.
Ob enem se v smislu § 45 št. 2 zgoraj navedene ces. narcdbe odredi, da se sodba brez razlogov enkrat objavi v listih „Slovenski Gospodar" in ..Štajere" na stroške obtoženca ter iavno nabije v občini Vrhov dol.
Nadalje je obtoženec v smislu §§ 366 in 369 kaa. p. r in § 20 št. 5 zgoraj navedene ces. naredbe dolžan, zasebnemu udeležencu Henriku Heriču, viničsrju v Hrastiu povrniti preveč plačani znesek 11.35 K.
C. kr. okrajna sodnija v Mariboru, dne 1. junija 1917.
684
špecerijska in kolonijalna trgovina
m Ivas1 Ravnikar, u
Celle
telo!
kupuje po najvišjih dnevnih cenah vsako obstreljevana je bila samo cesta, za, nbSirne travni- I
« « WWkJl'
Vino
belo, rdeče in
Irst® (Dalmatinsko)
od 56 litrov naprej razpošilja po povzetju
H. OSET P- Guštanj Koroško.
Kupim
BUKOVO OGLJE in DRVA
od enega vagona kg 10000 naprej. Prosim punudbe. Plačilo naprej.
Jakob Tavčer,
ilospflsrslo pomožni umi za vojaški zafleve pri S?. Lenarili ? Slov. goricah
Dogaja se dostikrat, da se prošnje v zadevah k"vojakom vpoklicanih zavrnejo, ker -ifiso sestavljene po postavni obliki.
Zato se zopet opozarja na obstoj gospodarsko pomožnega urada za sodni okraj Sv. Lenart pri c. kr. okrajni sodniji Sv. Lenart, (načelnik sodnik dr. Ilaunig), kjer se dajejo pojasnila v vseh zadevah vpoklicanih in njih sorodnikov bPGZpiSlnO*
Uradne ure so ob delavnikih od 2 do 5 ure popoldne, ob nedeljah od 11—12 ure predpoldan, soba št. 9.
mmmmmmmMmmmmmšm
trgovec z ogljem in drv ami.
Trst, Via S. laccaria 3
65Í
QOOOO
rodi
trgovska hiša v Središču
na ugodnem kraju in najboljšem stavbenem stanju, okrog 3 V2 orala zemlje, se radi smrti po ceni proda. Vpraša se pod »N. P. št. 561« pri uprav-ništvu »Slovenskega Gospodarja«.
ocoooooooo
G. FRIDRIH, veletrgovec Ptuj
Panorama-International" | KUPUJE VINSKI KAMEN
Maribor, Grajski trg fttev. 3, sr&ven gostilne „k 6m«n; orlu" w priporoča na obilen obisk. Odprto cel dan. Vitopn! 5
10 t, otroci 20 v. Predstava traja 25 minut. Vojni degodki is rul bojišč, pokrajine vseh dežel celega greta v naravni velikosti, slikovit-, in resnične. Za malo denarja in malo izgubo časa se vidi mnogo ia&<
wivr»ti «»lega «v*t». Kdor si enkrat ogleda „Panoramo," pride sap*:
V«;r *o	sove
oooooooooo
po najvišji ceni.
Make- Toplice
upniku (mum
išči j o protin, revmatize-
6S6DC9. ! I Umetna gnojila
Izborno domačo pijačo si napravi vsak, ki si
" /inoSnmi; Wr>lfpQm ^T Marihi^ri]
prodaje Kadria&a v Racali«
............. — ..Ifnam ^T M gri
priznano moštno esenco. Iz ene steklenice mostne esence za 11 K lahko pripravite 150 litrov izborne domače pijače. Za pripravo te izvrstne in neškodljive domače pijače se je dobilo uradno dovoljenje. Dobiva se samo v medicinalni dro-
žeriji MAKS WOLFRAM, Maribor, GrosposVa ulica št. 33.
8 8
ooooooooo
Automatična miSnica
aa psdgate 5 š? 80 v., *aiaiii4K, V sai nosi zs nalovi pa 40 miii. Nobeno vreme ne vpliva in se same uredijo. Lovilnica za kuhinjske žu-želke „Rapld" polovi na tisoče žuželk v eni noči, K 570. Lovilec muh „Nova" K 2 80 kom. Povsod sajboljSi uspehi. Mnogo pohvalnih
f -.em Se pošilja proti povzetja, oštuina 80 vin. Bazpožiljalnica Tintner, Dunaj IH./72. Seuling-gsase St. 38._(1 Liualč).
Konjak.
Pri slabostih vsled starosti in težavah v želodcu je konjak očiščen (destiliran) iz starega vina že več stoletij znan kot najboljše sredstvo sa dolgo življenje in ojačenje. Pošiljajo se steklenice, ki vsebujejo 4 pollitre 12 le t starega konjaka franko za 40 kron. Sletnoga konjaka, čudnodobro uspevajoče sredstvo za vdrgnjenje pri trganju v členkih 4 pol-litrske steklenice 32 E.
Benedikt I I e r 11,
veleposestnik, grad Golič pri Ko-njicah. Štajersko._(1 Kienr.)
2SUTINSKO ¡1 HRVAŠKEM*
radioaktivno termalno kopališče 87 5 C 44.7 Volt, soba K 1,— do K 4.—, kopališče K 1.— in K 2.—. Oskrba s kruhom
vred K 10.—. Železniška postaja »Sutinske toplice«, pošta Mače.	(6 Mo88eJ
ÔPPRC raqqqqqqqp*
S 15 julijem 1917 se je v Maribora ustanovi o
glavno zastopstvo
nižjeavstrijske ske in rentfie
deželne življen-zavarovaffsice«
»
GOBE
lepo posušene kupim tudi letos v vsaki množini. V prvi vrsti ¡Jahtne itiobenjr »Mi brav» ie, potem leelcii» 1. 6. d.
Prosim sušiti in ponuditi samo J™*«IG^R*,*?!^ Jft rlo, lepo divčino fhčerko-deklico).
Zavarovalnica prevzame zavarovanja na doživetek in smrt, otroške dote, rentno, ljudsko, nezgodno, kakor tudi zavarovanje jamstvene dolžnosti in zavarovanje vodovodov.
¡MIT Sposobni potovalci kakor tudi kra-jevni zastopniki se sprejmejo.