Proletarci vseh dežel, združite set
PRAVICA
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE
Poštnina plačana v gotovini.
TL DANAŠNJE 8TEVJLKE1
V	Sloveniji bo jesenska setev po večini končana do konca oktobra Sporočilo sekretariata CO AF2 Jugoslavije Med Titovimi rudarji v Banovičih Fizkultura — Objave
Leto X. — št. 243.
Ljubljana, četrtek, 13. oktobra 1949
Izhaja vsak dan razen ob petkih
Mesečna naročnina din 45.-
Cena din 2.—
V Sloveniji bo jesenska setev
po večini končana do konca oktobra
Kmetijska služba v Sloveniji ima letos boljši pregled nad setvenimi deli in izpolnjevanjem setvenega plana. Letos so uvedli dnevno evidenco razen tedenskih poročil. Evidenčna služba je še zelo pomanjkljiva, ker se na krajevnih ljudskih odborih še vedno ni primerno razvila. Številni krajevni odbori se nimajo telefona, tako da ne morejo redno in dovolj hitro poročati na okrajne odbore, kako izpolnjujejo naloge. Marsikje pa še niso spoznali, da je evidenca v planskem gospodarstvu največjega pomena, zato gledajo nanjo celo tu in tam na okrajih kot na nepotrebno in neprijetno delo, ki jih »samo obremenjuje«. Zaradi tega sama evidenca še ne nudi dovolj jasne slike
o	razvoju setvenih del. Delo je treba nadzirati še na terenu s posebnimi ekipami in po članih kmetijskih poverjeništev.
Letošnja organizacijska služba za jesensko setev z okrajnimi štabi in setvenimi komisijami se je izkazala na splošno precej dobra. Ne ustreza le tam, kjer niso delovni štabi ki bi morali sklicati množične sestanke po krajevnih odborih in obdelovalnih zadrugah, skrbeti, da bi okraji izpolnjevali operativni setveni plan, ustanavljati po potrebi frontne brigade itd. Okrajna poverjeništva so izdelala operativne plane, ki pa jih povsod dovolj dosledno ne izpolnjujejo. Prav v tem se kaže, kako zelo potrebna je redna evidenca.
V	mariborski oblasti delujejo setveni štabi na vseh okrajih, razen v radgonskem in v mariborski okolici, če* prav tožijo skoraj v vsakem okraju (v vseh oblasteh), da jim primanjkuje ljudi, vendar so ustanovili zelo malo frontnih brigad. V mnogih okrajih ni nobene brigade, ki bi pomagala pri setvenih delih. V mariborski oblasti so ustanovili frontni brigadi pri Lenartu in v mariborski okolici. V nekaterih okrajih so se prejšnji teden še pripravljali. da bodo ustanovili brigade.
Na splošno ni večjih ovir, ki bi zavlačevale setev. Pač pa jim je tu in tam primanjkovalo semena. V rndgon-»fcem okraju (v Apaški kotlini) je bil Dlan nekaj časa ogrožen, ker so prvotno računali, da bodo orali s traktorji. Pozneje pa so si priskrbeli dovolj vprežne živine. V izrazitih žitorodnih okrajih v Sloveniji ni nevarnosti, da bi setvenega plana ne izpolnili. Na splošno je treba računati, da bodo setvena dela končali v tem mesecu, razen v go riški oblasti kjer zaradi posebnih podnebnih razmer sejejo še novembra.
Po poročilih dnevne evidence, ki se stekajo na kmetijsko ministrstvo, je državni sektor izpolnil do 11. t. m. 50.9 odstotka setvenega plana za ozimno | žito, zadružni 21.7% in privatni 36%. I
V	LR Sloveniji je bilo povprečno izpolnjenega 36.5% setvenega plana. V resnici pa je opravljenih že precej več setvenih del, ker okrajna poročila niso popolna. Iz poročil s samega terena je razvidno, da so posamezni okraji — med njimi tudi žitorodni — izpolnili nad 50% plana, nekateri pa tudi že 60%. Tako so n. pr. v murskosoboškem okraju že do 8. t ja. izpolnili 60% setvenega plana za žito. V ljutomerskem okraju so do 7. t. m. posejali 40% pšenice. V goriški oblasti so po poročilu oblastnega odbora z dne 7. t. m. posejali skupaj 21.6% žita. Iz poJjčanskega okraja (mariborska oblast) so poročali
10.	t. m., da so opravili 65% setve, čeprav so se setvena dela zavlekla. V ljutomerskem, radgonskem, murskosoboškem in lendavskem okraju so letos začeli sejati celo malo prej kakor navadno; pravijo, da so se zaradi pomanjkanja delovne sile lotili prej setvenih del, ker bo setev trajala dalj časa. Prav tako setev precej dobro napreduje v okrajih ljubljanske oblasti. Celo v kočevskem okraju, kjer jim je primanjkovalo semena, ker prej niso pridelovali toliko žita, kakor zdaj določa plan, so pred dnevi izpolnili okrog 60% plana. V grosupeljskem okraju, kjer imajo precej dobro evidenčno službo, pa so skušali znižati plan, češ da je prevelik. Pred dnevi so ga izpolnili do 50%
Kaže, da bo zadovoljivo izpolnjen tudi plan za povečanje ornih površin, čeprav so ga tu in tam oportunistično sprejeli. Značilno je, da ga bodo v mnogih okrajih izpolnili na račun zatajenih površin. V nekaterih okrajih pa bodo ledine preorali čez zimo, tako da bodo plan izpolnili do pomladi.
Setev lanu in oljne repice je bila na splošno končana do 20. septembra. Po poročilih, ki so prispela do 11. t. m., so na jbolje izpolnili plan v ljubljanski oblasti (92.4%), najslabše pa v goriški (73%). Povprečje za Slovenijo znaša 81.2%. Vendar pa te številke še niso končne. Računati je treba, da je bil plaa precej dobro izpolnjen, čeprav so ga v posameznih okrajih, n. pr. v ljutomerskem in radgonskem okraju (kjer so se izgovarjali, da je repica v zadnjih treh letih slabo obrodila) zelo slabo izpolnili. Od 17. do 26. t. m. bo po vsej Sloveniji pregled in popis, kako je izpolnjen plan za industrijske rastline (oljna repica in ozimni lan). Okrajni aktivisti bodo imeli na krajevnih odborih delovne sestanke s setvenimi komisijami, nakar bodo pregledali posejane površine in ugotovili, kako posevki uspevajo. Šele potem bo mogoče ugotoviti za vso Slovenijo, kako smo izpolnili plan za industrijske rastline in kakšne ukrepe je treba storiti.
Setvena dela uspešno opravila predvsem
socialistični sektor
V	vseh republikah, kjer so končali priprave in je zemlja dovolj vlažna, so posejali prve letošnje zimske posevke. Setev industrijskih rastlin je v polnem teku. Glede na druge rastline končujejo v večini okrajev zadnje priprave. Plan setve ozimnih in jarih posevkov v novem gospodarskem letu v, po površini za 1% večji od lanskega. Nove obdelane površine bomo_ dobili z melioracijo močvirij in preoranjem neizrabljenih vaških pašnikov. V LR Sloveniji je p]an n pr večji za 11.000 ha zemlje., ki j0 bodo preoraE še letos, posejali pa v glavnem spomladi. Obsežna melioracijska dela izvajajo zlasti v Prekmurju. V Beli Krajini ln v kamniškem okraju so presegli plan za pridobitev novih obdelovalnih površin. Po zaslugi melioracij je setveni plan v go riškem okraju večji za približno 500 ha, v valjevskem okraju pa za 1000 Hektarov, ki so jih dobili s preoranjem pašnikov in livad. Razen tega vnašajo številni ljudski odbori v svoje setvene plane zemljišča, ki jih več let niso obdelovali in so bila last bogatejših kmetov. Takih primerov je veliko v LR Makedoniji. V tetovekem okraju je setvena naloga večja za 11.000 ha zemlje. Večinoma gre za zapuščene njive premožnih kmetov.
Plan jesenske setve je znatno spremenjen v korist jesenskega plana. To jesen je treba obdelati in posejati 37,20% vse obdelane zemlje, za spomlad pa bo ostalo 62,8%, to je znatno manj kot lani. To povečanje zadeva v prvi vrsti ozimna žita, ki so težišče setve Skupni plan setve žita je treba v jesenski kampanji izpolniti s 46,2%. Prejšnjo jesen je bil ta plan manjši. Makedonski kmetje pri-pravljajo za jesensko setev 27.000 ha *emlje več kot lani, in to predvsem za pšenico, nato pa krmilne rastline, ječmen, zelenjavo in mak. V osiješki oblasti bodo z ozimnim žitom posejali 14.000 ha zemlje več. V plitski oblasti bodo polja, posejana z ozimno pšenico, večja za 360%. Največji del povečanja setvenega plana v Bosni in Hercegovini se nanaša na pšenico, nato pa *a zelenjavo in industrijske rastline.
Novi letni setveni plan ne določa razen večje gojitve ozimnih žit bistvenih sprememb glede na posamezne rastline. Vendar so v številnih krajih plane spremenili. Nekatere kulture so zmanjšali, druge pa razširili, kakršni so pač bili pogoji gojitve, k čemur so prispevala znanstvena raziskovanja. Tako so v nižinskih predelih celjskega okraja setveni plan povečali v hribovitih predelih pa zmanjšali. Tu bodo redili bolj živino. V valjevskem okraju so doslej sončnice zelo malo gojili. Ugodni pogoji za njihovo gojitev in krepitev socialističnega sektorja omogočajo, da bodo spomladi posejali sončnično seme na 850 ha. V LR Sloveniji bodo razen žita povečali tudi saditev industrijskih rastlin in krompirja. Na področju Ljubljane in Poljčan bodo sejali cikorijo, v Prekmurju, na Krškem polju in na Lijaku pri Gorici pa bodo napravili
Erve poizkuse s saditvijo riža. V Idriji, endavi in Črnomlju bodo prvikrat sadili tobak. V Savinjski dolini bodo gojili hmelj je na 860 ha, ki so jih prej sejali z satom Pridelovalci hmelja niso dolžni gojiti druge rastline, da bi se čimbolj posvetili hmeljarstvu. Plan setve krmilnih rastlin v LR Makedoniji je letošnjo jesen petkrat večji.
Gojitev industrijskih in krmilnih rastlin se bo letos povečala v glavnem samo na socialističnem sektorju, dočim bo na zasebnem ostalo skoraj pri starem. Praktično se je pokazalo, da je na primer socialistični sektor pri gojitvi krmilnih rastlin popolnoma izpolnil svojo nalogo m da privatni sektor plana ni izpolnil predvsem zaradi zaostalosti ter nesposobnosti zasebnih kmetov, da bi na svojih majhnih posestvih pravilno nego-vali*te rastline.
Hkrati s skrbjo, da ne bo ostala zemlja neposejana, se bodo kmetje borili za povečanje donosa vseh posevkov. Poroštvo za izpolnitev obeh teh dveh nalog je močan socialistični sektor. Razen tega so tudi objektivni pogoji veliko ugodnejši Podnebne prilike so v primeri z lansko jesenjo odlične. Seme je v glavnem preskrbljeno.
Kmetijske obdelovalne zadruge mora-
Brzojavka maršala Tita pred sedniku vlade LR Makedonije
Predsednik vlade FLRJ maršal Josip Broz-Tito je poslal predsedniku vlade LR Makedonije Lazarju Koliševskemu tole brzojavko:
»Predsedniku vlade Ljudske republike Makedonije tovarišu Lazarju Kolišev-skemu.
V	imenu zvezne vlade pošiljam Vam in po Vas makedonskemu narodu tople čestitke k osmi obletnici ljudske vstaje.
Okovov nacionalnega zatiranja rejeni makedonski narod je v bratski skupnosti z ostalimi narodi Jugoslavije v povojnih letih pokazal svoje velike ustvarjalne sposobnosti. S svojimi dosedanjimi uspehi v graditvi svoje ljudske republike, v graditvi socializma is srečnejše bodočnosti, je makedonski narod pokazal, da so bile lažne bajke raznih imperialistov v preteklosti o tem, da makedonski narod ni sposoben za samostojno življenje, da makedonskega naroda sploh ni, marveč da so to Bolgari itd. Takšne in podobne bajke znova širijo zdaj, ker so se znova začeli oglašati »osrečeval#« makedonskega naroda, kakor so bolgarski šovinisti, ki govore o nerešenem
vprašanju v Vardarski MakedShiji itd. _ bi dosegli svoje šovinistične is imperia listične cilje, so si ti šovinisti zdaj iz* mslili bajko o tem, da Makedonija ni socialistična, ker je Infonnbiio Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo za kapitalistično deželo.
Naj takšno in podobno obrekovanje ne ovira makedonskega naroda v njegovem ustvarjalnem delu, naj bo odgovor na to še močnejši polet v graditvi socializma ter neskaljenost bratskih odnosov z ostalimi narodi socialistične Jugoslavije.
Naj živi in se razcveta Ljudska republika Makedonijal
Josip Broz-Tito.«
Velike slovesnosti ob Dnevu vstaje makedonskega naroda
Makedonski narod je v torek praznoval osmo obletnico H. oktobra, dneva ljudske vstaje proti fašističnim osvajalcem. Oficielna proslava je bila v ponedeljek zvečer v Narodnem gledališču v Skoplju, kjer je bila prirejena slavnostna akademija. Navzoči so bilj predstavniki vlade in Partije. O pomenu nacionalnega praznika makedonskega naroda in razvoju narodnoosvoibodilne borbe v Makedoniji je govoril član Politbiroja CK KP Makedonije Borko Temelkovski.
Nove pomembne obveznosti kolektiva tovarne železnih konstrukcij »Frana Leskoška«
Maribor, 11. oktobra. — Včeraj zjutraj je pričelo v tovarni železnih konstrukcij »Frana Leskoška« s stalnim tekmovanjem novih 10 proizvodnih brigad, ki so se obvezale, da bodo presegle normo od 20 do 50%. Ob zaključku dela pa je imel kolektiv veliko protestno zborovanje. Ko je tov. Petrač končal govor, v katerem je v imenu kolektiva obsodil zadnjo budimpeštansko burko, prekinitev prijateljskih pogodb z Jugoslavijo, protirevolucionarno gonjo SZ in informbiro-jevskih držav, so delavci v odgovor in dokaz predanosti sprejeli nove delovne obveznosti in resolucije.
Predsednik pododbora tov. Hrastnik je obljubil v imenu članov, da bo mehanična delavnica s tekmovanjem izpolnila letni plan do 29. novembra. V resoluciji, ki so jo poslali tov. Leskošku, obljublja celotni kolektiv, da bo v čast mestne partijske konference vsak delavec in nameščenec dve uri prostovoljno delal, člani LMS iz konstrukcijske delavnice pa so se obvezali vsak za tri ure prostovoljnega dela. Memikova brigada sestavljalcev konstrukcij je obljubila v resoluciji CK KPJ, da bo obveznost 140% presega norme še povišala, tovarniški mladinski aktiv pa pravi v resoluciji CK LMJ, da bo mladina norme v tekmovanju po Sirotanovičevem zgledu presegla za več kot 300%. Mladinski internat pa sporoča maršalu Titu, da bo dvignil učni uspeh za 95%, predvojaško vzgojo pa bodo lOOodstotno posečali.
jo izvršiti 12% plana jesenske setve, ves socialistični sektor pa 15%. Novo gibanje za ustanovitev socialističnih kolektivov na vasi bo prispevalo k presegu tega plana.
številne zadruge sejejo letos prvikrat skupaj ozimna žita, grupirajo posestva svojih članov in izdelujejo setvene plane. Važno ni samo, da napravijo setvene plane, ampak tudi to, da določijo, kaj | bodo na posameznem zemljišču sejali, j Številne zadruge so sprejele letos ukrepe ’ za uvedbo kolobarjenja.
Dosedanje izkušnje, povečana industrijska proizvodnja kmetijskih naprav in strojev kakor tudi večja pomoč Partije in oblasti bodo omogočili zadružnikom in delavcem na državnih posestvih ter drugim kmetom, da bodo s še boljšimi uspehi kot doslej izpolnili trenutno najvažnejšo kmetijsko nalogo. Povečani plan jesenske setve je treba izpolniti ne samo po obsegu, temveč tudi po razmerju med posameznimi posevki.	(Tanjug.)	'
ODGOVOR Dr. VILFANA
na obrekovanja sovjetskega in poljskega delegata v komiteju Generalne skupščine ZN za ekonomska in finančna vprašanja
New York, 12. okt. (Tanjug.) Zadnji govornik v splošni razpravi v drugem komiteju o problemu pomoči nezadostno razvitim državam je bil delegat ZSSR Arutinijan. Njegov govor je pokazal v glavnem dve stvari: 1. neverjetno hinavščino sovjetskega vodstva ter globoko neskladnost med besedami in dejanji sovjetske politike; 2. popolno nemoč sovjetskega vodstva pred jugoslovanskimi dokazi. Sovjetsko vodstvo ne more, čeprav se še tako trudi, navesti niti enega resničnega dejstva proti našim dokazom.
Govor sovjetskega delegata Arutinija-na je bil poln lepih besed o potrebi take pomoči nezadostno razvitim državam, ki jim bo omogočila zgraditi lastno industrijo, v prvi vrsti težko industrijo, industrijo motorjev, električne centrale in drugo. Sovjetski delegat ni skoparil z lepimi besedami, da je treba pri pomoči nezadostno razvitim državam strogo upoštevati, da mora ta pomoč prispevati k utrditvi neodvisnosti in suverenosti držav, ki prejemajo pomoč. Toda sovjetski delegat ni v svojem govoru navedel niti enega dejstva, niti ene številke, ki bi pričala o tem, da je sovjetska politika tudi v praksi takšna, kakršno jo z besedami prikazuje sovjetski delegat. Razen tega je zelo značilno, da se sovjetski delegat skoraj ni mudil na vprašanju, kaj bo ZSSR napravila, da bi bila akcija Združenih narodov — nudenje pomoči nezadostno razvitim državam po OZN — zares učinkovita. Sovjetski delegat se je zadovoljil s propagandističnimi frazami o pomoči, navedel pa ni nobenega konkretnega in konstruktivnega predloga. Na koncu je skušal pobijati dejstva, navedena v govoru jugoslovanskega delegata. Odgovor sovjetskega delegata je še enkrat pokazal vso neosnovanost sovjetskega stališča.
Ves odgovor sovjetskega delegata na dokaze jugoslovanskega delegata je sesto-jal iz običajno praznin fraz o tem, da so jugoslovanske obtožbe samo protisovjetska obrekovanja. Ako pustimo ob strani vse tiste »najprepričljivejše argumente«, kot n. pr. da so narodi Jugoslavije zbankro-tirana Titova klika — ostanejo iz odgovora sovjetskega delegata tile dokazi: 1. Jugoslavija je dezertirala iz tabora socializma in prestopila v tabor imperializma ter ima sedaj nalogo obrekovati ZSSR. Dokaz, da je Jugoslavija prestopila v imperialistični tabor, je — za Aru-tinijana — dejstvo, da je dobila posojilo Mednarodne banke; 2. jugoslovanska vlada je ovirala delo jugoslovansko-sovjet-skima družbama — »Juste« in »Justpad«, Jugoslavija ni izpolnila svoje obveznosti do »Juste«, ki ji ni dobavila nafte; 3. ju-
rej je Poljska dobila precej večje posojilo od prav iste banke, katere posojilo Jugoslaviji navaja sovjetski delegat kot dokaz, da je Jugoslavija prešla v imperialistični . tabor.
Podatki, ki jih je sovjetski delegat navedel o »Justi« in »Juspadu« so netočni — je nadaljeval jugoslovanski delegat. Sovjetski delegat je dejal, da je odpadlp 75°/o celotnega prevoza »Juspada« na Jugoslavijo. Sovjetski delegat je prišel do te številke tako, da je vse prevoze čez jugoslovansko ozemlje za ZSSR in druge države vključil v številko prevoza za Jugoslavijo. To je navadno obračanje dejstev. Neovrgljivo je dejstvo, navedeno v govoru jugoslovanskega delegata, da je odpadlo samo 40% vseh prevozov »Jus-
J>ada« za potrebe Jugoslavije. Nesporno e dejstvo, da je direktor »Juspada«, predstavnik sovjetske strani, usmerjal vse delovanje družbe izključno v interesu ZSSR. Tudi je lažna trditev sovjetskega delegata, da jugoslovanska vlada ni hotela dati zemljišča za zgraditev ladjedelnice.
Arutinijan je dejal, da je jugoslovanska vlada ovirala delo »Juste«, jc nadaljeval jugoslovanski delegat. Vidite dejstvo! po sporazumu pri ustanovitvi »Juste« se je Jugoslavija obvezala, da bo letala »Juste« preskrbovala z bencinom. Da bi lahko izpolnila to svojo obveznost, je jugoslovanska vlada sklenila pogodbo s sovjetsko-romunsko petrolejsko družbo. Tako je bila jugoslovanska vlada glede dobave bencina »Justi« odvisna od sovjetskoromunske družbe. Toda v marcu leta 1948. je sovjetsko-romunska družba ustavila nadaljnje pošiljanje bencina Jugoslaviji. Jugoslovanska vlada je intervenirala pri sovjetski in romunski vladi, vendar brezuspešno.
Kot višek te sovjetske provokacije je prišla sovjetska zahteva, naj jugoslovanska vlada plača ZSSR škodo, ki jo je prizadejala »Justi« s tem, da sovjetsko-romunska družba ni pošiljala bencina, kar pomeni, da pogodbenih obveznosti do Jugoslavije sovjetsko-romunska družba ni izpolnjevala.
V	zvezi s trditvijo poljskega delegata, da je bila Jugoslavija prej zadovoljna s trgovino z ZSSR in Vzhodno Evropo po svetovnih cenah, je Vilfan poudaril, da te svetovne cene nikdar niso bile ugodne za Jugoslavijo zaradi zaostalosti v proizvodnji dela, kar je rezultat preteklosti in je potemtakem trditev poljskega delegata navadno obračanje resnice.
Jugoslovanski delegat se je nato mudil na trditvi sovjetskega delegata, da je velika razlika med prejšnjim in sedanjim
. ,	  .	jugoslovanskim	stališčem	v	odnosu do
goslovanska delegacija govori danes dru- ZSSR, Vilfan je naglasil, da je popolno-gače o Sovjetski zvezi in jugoslovansko- j ma točno, da obstoji taka razlika. Res
sovjetskih odnosih, k<<t je govorila pred dvema letoma.
To so argumenti sovjetske delegacije. Toda na glavno vprašanje, postavljeno v govoru jugoslovanskega delegata — namreč, ali bo ZSSR ostala samo pri dvostranskem nudenju pomoči in nudenju pomoči s političnim kriterijem — sovjetski delegat ni odgovoril. Iz razumljivih razlogov je menil, da je mnogo bolje molče iti mimo vprašanja, kako daje ZSSR in kako bo v bodoče dajala gospodarsko pomoč drugim državam. Vendar je prav to vprašanje temeljno vprašanje.
Poljski delegat Kacz Suchy, ki mu je sovjetska delegacija poverila vlogo enega najaktivnejših protijugoslovanskih govornikov v Generalni skupščini OZN, je izjavil, da vodi jugoslovanska delegacija protisovjetsko gonjo v Generalni skupščini OZN, da bi svojemu gospodarju, ameriškemu zunanjemu ministrstvu, dokazala, da je vredna zaupanja in da lahko pride v Varnostni svet. Poljski delegat pa je pozabil povedati, da je sovjetska delegacija — ž njo seveda tudi poljska delegacija — tako »globoko načelno protiimperialistična«, da predlaga ame-
je, da je bilo stališče Jugoslavije, n. pr. na drugem zasedanju Generalne skupščine 1947 drugačno od stališča, ki ga zavzema danes Jugoslavija v odnosih do ZSSR. Odkod ta razlika?
Jugoslovansko zaupanje v Sovjetsko zvezo — je nadaljeval Vilfan — je bilo velikansko in neizmerno. Jugoslovanska vlada je že dolgo čutila mnoge težave v jugoslovansko-sovjetskih odnosih, mnoge nepravilnosti ZSSR v odnosu do Jugoslavije. Toda zaupanje Jugoslavije v ZSSR je bilo tako veliko, da smo na vse te nepravilnosti ZSSR gledali kot na začasno prehodno stanje. V duhu neomejenega zaupanja Jugoslavije v ZSSR smo upali, da bomo vse težave v jugoslovansko-sovjetskih odnosih ln nepravilnosti ZSSR rešili in zato teh vprašanj nismo postavljali pred mednarodni forum. Toda kakšno zaupanje ima lahko danes Jugoslavija v Sovjetsko zvezo? Kakšno zaupanje naj imamo v vodstvo ZSSR, ki ne le taji zasluge našega ljudstva v vojni, temveč na vsakem koraku dela narodom Jugoslavije vsemogoče težave in ovire v njihovih naporih za uresničenje boljše bodočnosti? Ali moremo imeti mi, narodi
riškemu zunanjemu ministrstvu kupčijo z Jugoslavije, zaupanje v vodstvo ZSSR, grškim ljudstvom, »diplomatsko« pogodbo 1 ‘ *	...
. _	ko je koncentriralo vse sile samo, da bi
na račup grškega ljudstva s tem, da so- preprečilo izpolnitev našega petletnega cialistična Jugoslavija ne bi bila izvolje- ' plana? Jugoslavija ima vso pravico, da na v Varnostni svet.	'
Jugoslovanski delegat dr. Vilfan je takoj odgovoril sovjetskemu in poljskemu
delegatu. Naglasil je, da se delegacija FLRJ niti najmanj n« čudi odgovorom sovjetskega in poljskega delegata. Ti ponavadi radi govore z Jezikom dejstev, toda v diskusijah c Jugoslavijo so ie zdavnaj popolnoma opustiH to prakso.
j navaja te probleme pred mednarodnim forumom.
j Vilfan je nato poudaril, da sta sovjetski in poljski delegat šla molče mimo tega načelnega vprašanja, ki ga jima je stavil v svojem govoru. »Prosil bi te delegate, naj mi odgovore na vprašanje, če
i	morda smatrajo, da je njihovo načelo pri
—. . .  -------.	.---------—	,------—	! vprašanju izkazovanja gospodarske in
Ker ne razpolagajo z dejstvi, samo po- j tehnične pomoči izraženo v pismu, ki ga navijajo trditev, da Je Jugoslavija dezer- ' je CK VKP(b) poslalo CK KPJ, v kateter socialističnega tabora v služblim- 1 rem je dobesedno rečeno: .Upoštevati perializma, in podobne »zelo prepričljive« morajo tudi to. da, vztrajajoč na takih trditve. Toda za dejstva ni le zdavnaj v pozicijah, odvzemajo sebi pravico, da za-njihovih diskusijah z Jugoslavijo nobene- htevajo gmotno in drugo pomoč od ZSSR ga prostora V govoru sovjetskega dele- kajti ZSSR lahko izkazuje pomoč samo gata Je prav za prav samo eno dejstvo, prijateljem.1 Ali naj to pomeni: 1., da bo namreč da Je Jugoslavija dobila posojilo ZSSR dala gospodarsko pomoč samo bi-Mednarodne banke. To dejstvo Je so- lateralno; 2., da ZSSR rešuje vprašanje vjetski delegat navedel kot dokaz, da izkazovanja gospodarske pomoči, ravna-
smo prestopili v imperialistični tabor. Kakien pa Je ▼ resnici ta dokaz? — je vprašal Vilfan Pred nami J* dolg seznam posojil, Id sta Jih ČSR ln Poljska prejeli od kapitalističnih držav. Jugoslovanski delegat je dejal, da se bo omejil samo na en primer. Od Mednarodne banke, od katere Je Jugoslavija dobila 20 milijonov dolarjev posojila, Je Poljska leta 1946. dobila 40 milijonov dolarjev posojila. To-
joč se po političnem kriteriju.«
»Dejstvo je,« je zaključil Vilfan, »da nista niti sovjetski delegat v svojem dolgem govoru niti poljski delegat odgovorila na vprašanje o tolmačenju njihove splošne linije glede na izkazovanje pomoči nezadostno razvitim državam. Toda praksa ZSSR in vzhodnoevropskih držav v odnosu do Jugoslavije Je jasno poka* zala, kakina Je njihova splošna linija.?
Sporočilo sekretariata CO AFŽ Jugoslavije
Informbirolcvsha agentura v Mednarodni demokratični iederadfi žena ie onemogočila prihod predstavnic jugoslovanskih lena na plenarno zasedanie v Ploskvi
Sekretariat Mednarodne federacije demokratičnih žena je poslal članom in namestnikom članov plenuma MDFŽ tovarišicam Mitri Mitrovič, Olgi Miloševič, Vidi Tomšič in Vandi Novosel pismo, v katerem jim sporoča sklep sekretariata MDF2 z dne 28. septembra 1949, da preklicujejo vabilo na bližnje plenarno zasedanje MDF2 v Moskvi.
Vzroki, ki jih navaja sekretariat Mednarodne demokratične fronte žena, so dobro znane informbirojevske bajke o »prehodu« Jugoslavije v tabor imperialistov.
Sekretariat MDF2 utemeljuje svoj sklep z zahtevo nekaterih nacionalnih sekcij, ki se baje zgražajo zaradi izdajstva in politike sedanjega državnega vodstva s tovarišem Titom na čeli). Zato, kakor se navaja v pismu, je bil sekretariat MDF2 primoran proučiti stališče jugoslovanskih članov plenuma glede na zgoraj navedene ugotovitve. Potem, ko je sekretariat analiziral in proučil vse govore in nastope teh tovarišic, je rečeno v pisma MDF2, kakor tudi publikacije AF2 Jugoslavije, je ugotovil, da omenjene tovarišice odobravajo in v vsem podpirajo politiko sedanjega državnega vodstva in da so te tovarišice »daleč od tega, da bi razkrinkale protidemokratično politiko terorja jugoslovanske vlade«.
Na podlagi tega je sekretariat MDF2 sklenil, da omenjenih tovarišic ni mogoče smatrati za resnične predstavnice demokratičnih žena Jugoslavije.
Po vrsti zakulisnih spletk in podtikanj
organizaciji AF2 in ženam Jugoslavije po objavi resolucije Iniormbiroja je sekretariat MDF2 s tem ukrepom prešel k odkritemu napadu na organizacijo žena Jugoslavije in se s tem jasno in nedvoumno kvalificiral. Takšen protidemokratičen ukrep informbirojevske klike v Mednarodni federaciji lena je razbijaški in povzroča velikansko škodo enotnosti demokratičnih žena v »vetu — enotnosti miru r svetu. S tem ukrepom je sekretariat Federacije samovoljno kršil osnovna načela mednarodne organizacije, na katerih temelji, in si s tem prilastil pravico, da brez privolitve kongresa oziroma plenuma »prejema takšne sklepe.
Informbirojevska klika ▼ Mednarodni demokratični federaciji žena s tem ukrepom nesramno in brezobzirno obrekuje ne le predstavnice žena Jugoslavije, izvoljene na demokratični način na II. kongresu AF2' Jugoslavije v januarju 1948, temveč tudi milijonsko organizacijo žena Jugoslavije, enega izmed ustanoviteljev Mednarodne demokratične federacije žena in njenega aktivnega člana, ko pravi, da bi bila navzočnost predstavnic naše organizacije isto kakor navzočnost predstavnic organizacij žena, ki podpirajo Franca, Caldarisa in Čangkajška.
Po naročilu Informbiroja, bolje rečeno, po naročilu iz ZSSR, je informbirojer-ska agentura v Federaciji pohitela, da o pravem času s preklicem predstavnicam žena Jugoslavije poslanega vabila onemogoči njihov prihod na plenarno zasedanje v Moskvi in tako prepreči, da bi žene
•veta zvedele resnico o novi Jugoslaviji, o delu žena Jugoslavije, o graditvi njihove socialistične dežele, o njihovi borbi za ohranitev fmru ter proti vojnim hujskačem in agresivnim naklepom, ki jih uveljavljajo zdaj voditelji ZSSR proti socialistični Jugoslaviji. Po običajni metodi in taktiki Informbiroja bodo v odsotnosti ugotavljali in obsojali »krivce« ali organizirali zahtevo »od spodaj«, Id je bila ie preizkušena v Mednarodni organizaciji novinarjev.
Informbirojevska klika *i ni upala •topiti s vprašanjem žena Jugoslavije pred kongres ali plenum kot merodajno telo v navzočnosti njenih predstavnic, Id so bile izvoljene v Budimpešti na II. kongresu MDFŽ v decembru 1948, ker bi naletel takšen korak na obsodbo demokratičnih množic žena v svetu in vse svetovne javnosti, Id sta jim herojska borba žena Jugoslavije proti fašizmu in sedanja ter dosedanja borba proti vojno-hujskašld politiki dobro znani.
Sekretariat AF2 Jugoslavije obsoja in odklanja ta nedemokratični sklep sekretariata MDF2 in na podlagi sklepa seje Izvršnega odbora AF2 s dne 3. oktobra 1949 zahteva, naj se v navzočnosti predstavnic organizacije AF2 Jugoslavije ter članov Izvršnega odbora in plenuma Federacije vprašanje odnosov sekretariata MDF2 in nekaterih voditeljev nacionalnih sekcij do AF2 Jugoslavije postavi na dnevni red na prvem bližnjem zasedanju Mednarodne demokratične federacije fesa ▼ Moskvi
NOA Kitajske 100 km severno od Kantona
Fučou, 12. okt. (Tanjug.) Med svojim prodiranjem ob železniški progi Hanžič au—Kanton so enote narodnoosvobodilne vojske zavzele železniško križišče Jing-tau, dan prej pa to osvobodile važno strateško oporišče Kukong. Kitajska narodnoosvobodilna vojska napreduje proti jugu in je tedaj oddaljena samo še 100 km severno od Kantona. Jugovzhodno od Hangčoua so enote narodnoosvobodilne vojske uničile nekatere poslednje Kuomintangove divizije, ki so se mudile na otočju Eušan pri vhodu v pristanišče Siangšan. Od 5 do 7. oktobra so osvobodili in očistili od kuomintanških ostankov otoke Kintang, Lukeng in Fa-kušin.
Nemški delavci iz tovarne brusilnega papirja v Hamburgu pozdravljajo maršala Tita
Pretekli teden je prejelo Gozdarsko nabavno podjetje v Ljubljani va-gonsko pošiljko brusilnega papirja iz Hamburga v britanski okupaoijski coni Zapadlne Nemčije.
Ko so delavci na ljubljanskem kolodvoru razkladali tovor, so našli veliko polo papirja, položeno čez vso dno vagona, na katero je okorna, trdega dela vajena roka neroškesa delavca iz Hamburga zapihala: »Herzlf-clien Gruss an Marschall TITO — die deutschen Arbeiter aus Hamburg!« (Prisrčen pozdrav maršalu Titu — nemški delavci iz Hamburga). Tudi ta skromen primer znova kaže, kaiko si resnica o borbi najše Parti je m našega delovnega ljudstva utira pot v »vet, saj je našla tudi do težakov, ki nakladajo vagone v hambturiki tovarna brusilnega papirja. Značilno je. da 90 nemški delavci zapisali maršalu Titu pozdrave v dneh, ko je informbiro-jevski in reakcionarni tisk s komentiranjem Raikovega procesa v Budimpešti polnil stolpce z lažmi o našem partijskem vodstvu in naši državi-Tudi oči Hm zaupanje teh delavcev, ki se bore piroti kapitalističnemu izkoriščanju im za enotno in demokratično Nemčijo, je obrnjeno v težko im pravično borbo naše Partije in našega delovnega ljudstva
Komunistična parfila Angine pred vollfvaml
London, 11. okt. (Tanjug.) Londonski rajonski komite KP Britanije je pričel predvolivno kampanjo z množičnim mitingom na Trafalgar Squareu, katerega se je udeležilo nad 10.000 oseb. KP Britanije je že februarja t. 1. »poročila, da bo pri splošnih volitvah postavila 100 kandidatov. Do sobote so določili 94 kandidatov, od tega samo za londonsko področje 33 kandidatov.
Na mitingu »o govorili komunistični člani parlamenta Galacher, Pieratin, sekretar londonske organizacije KP John Magon in generalni sekretar KP Britanije Harry Politt. Med člani predsedstva mitinga je bil tudi vnuk Karla Marxa dr. Longe, ki je prišel iz Francije v Britanijo.
Vsi govorniki so bili burno pozdravljeni ter «0 ostro obsojali politiko labu-
ristične vlade, politiko podrejanja Britanije interesom ameriških imperialistov. Glavni sekretar Harry Politt je nato opozoril na škodljive posledice razvrednotenja funta, izvedene pod ameriškim pritiskom, ter naglasil, da je v zunanjepolitičnem programu KP zahteva po znatnem zmanjšanju oboroževanja in sodelovanju z vsemi miroljubnima silami na svetu.
»Vojna na Malajskem,« je nadaljeval Harry Politt, »mora prenehati in britanska vojska se mora umakniti iz Hongkonga in iz vseh drugih krajev, kjer njena navzočnost ni določena po mednarodnih sporazumih. Razveljavili bomo tudi atlantski pakt in zapadno unijo ter bomo preskrbeli, da bi se sile Britanije izkoristile le pa okrepitev OZN, ne pa za slabitev te organizacije, kot se to sedaj dogaja pod Bevinovim vodstvom.«
Zmaga naših umetnikov v Ženevi glas resnice o naših uspehih
Eden izmed glasov resnice o Jugoslaviji, resnice o tem, kako se v naši državi razvija umetnost, je prodrl v svet tudi pred desetimi dnevi, ko so naši umetniki na velikem mednarodnem natečaju v Ženevi zasedli prva mesta. Na tisoče ljudi je vzklikalo »Bravo Jugoslavija!« S tem niso pozdravljali le naših umetnikov, pozdravljali so tudi njihovo domovino.
Veliki mednarodni natečaj v 2enevi je zelo pomemben umetniški dogodek v svetu. Letos je sodelovalo na njem 410 mladih umetnikov iz 28 dežel, izmed katerih so mnoge — kakor Italija, Francija in Anglija — znane kot dežele s bogato glasbeno tradicijo. Sodelovali so tudi štirje naši umetniki, in sicer Dragica Martinis in Vladimir Ruždjak, člana zagrebške Opere, ter violončelist Mirko Domer in pianist Vlastimir Skarka iz Beograda. Mladi jugoslovanski umetniki so imeli nedvomno izredno močne tekmece. To ni bila samo borba za osebni ugled, naši umetniki to to vedeli. Ko so šli na prvo tekmo v okviru natečaja, so čutili kraj «ebe svojo domovino, ki je napravila iz njih to, kar so, in jih s
polnim zaupanjem poslala v tujino, da bi jo tam zastopali.
S preizkušnjo je žirija ugotovila umetniško sposobnost vseh tekmovalcev in pri tem manj kvalitetne izločila. Naši štirje umetniki so preizkušnjo zelo dobro prestali. Različni švicarski listi in celo francoski strokovni list za glasbo in gledališče »Opera« so prinesli o njih pohvalne kritike. Dragici Martinis pa so celo ponudili angažman za »Teatro Reale« v Rimu in »Staatsoper« na Dunaju, kar je ona seveda odklonila, ker ne misli zapustiti socialistične domovine.
Na natečaju izbranih so bili naši umetniki najboljši. Dragica Martinis je prejela drugo pevsko nagrado za ženske, Vladimir Ruždjak drugo za moške, Mirko Domer edino drugo nagrado, dodeljeno čelistom, Vladimir Skarka pa četrto nagrado za klavir. Veliki uspehi so to, če pomislimo, da prve nagrade sploh niso bile razdeljene.
Da, dosegli so zares velik uspeh. Ta uspeh je tem večji, ker je v morju laži, ki se zlohotno širijo o naši državi, mogočen glas resnice.
Z Goriške
NA ISTIH POZICIJAH
Nobeno zastraševanje ne nasilje — pa bodi s strani kogar koli — ni moglo razbiti enotnosti goriških in beneških Slovencev v njihovi borbi za svoje narodnostne pravice, za priključitev k domovini Jugoslaviji in za zmago resnice o Titovi Jugoslaviji Krivični sklepi pariške konference pa «0 jih še bolj »tmiili okoli Demokratične fronte Slovencev, ki vodi brezkompromisno borbo za pravice naprednih Slovencev v Italiji,
Pdleg ostalih je dobil iz Rima navodilo, da razbije enotnost goriških tn beneških Slovencev, tudi Vidali, agent Informbiroja v Trgitu. Moskovski agenti v Rimu so aajhrže upali, da bo imel Vidali uspeh, ker se je v Trstu že uveljavil kot predstavnik kontrarevolucije i« razbijač enotnosti naprednih sil.
»Internacionalisti« iz Čedada so zopet po navodilu organizirali neki shod, na katerem naij bi govoril veliki fraizer Vidali, za Slovence pa so pripeljali s seboj papagajčka Bidovca. Ker pa moraijo imeti govorniki poslušalstvo, so za vsak slučaj pripeljali s seboj iz Trsta okoli 200 ljudi. »Velikega shoda« se je s trža*kimi gosti in s povabljenci udeležilo okoli 350 ljudi. Vidalijev papagajček Bidovec svoje vioge ni mogel odigrati, ker so se beneški Slovenci raje udeležili ljudskega tabora v Sovodnjah. Tako je tudi ta razbijaška ak-
cija informbirojevcev klavrno propadla, kot že mnogo drugih do sedaj.
Tudi nekatere žene v vodstvu UDI-ja v Gorici (Zveza italijanskih žena) so začele • provokacijami proti zavednim Slovencem v Italiji 2. oktobra je bil v Gorici kongres UDI-ja, za katerega je prejela Zveza slovenskih žena vabilo šele dan prsj. Tudi na seje pripravljalnih odborov niso hile povabljene zastopnic* ZS2. Zato je tajništvo ZS2 poslalo kongresu pismo, v katerem obsoja in ruzkrinkuje podli manever pripravljalnega odbora kongresa, zaradi katerega se njen* zastopnic* niso mogle udeležiti kongresa.
Tajnica UDI-ja j* v svojem poročilu samo ugotovila odsotnost zastopnic ZS2, pisma pa ni prebirala z jalovim izgovorom, da ga niso smeli časa prevesti, čeprav j* bilo dostavljeno ž* isti dan, kot so prejel* vabilo. Seveda pri tem ni pozabila zasoliti svojega govora s protijugoslovanskimi izjavami m obrekovanjem naše Partije in Tita. Kongres je tudi sprejel enostranski sklep, da se bo ustanovila posebna sekcija UDI-ja za slovenske žene, kar je samo razbijanje enotnosti, ker je edini zakoniti predstavnik goriških žena ZS2, ki deluj* v okviru DFS.
Tudi pastireka pisma le niso prišla i« mode. Tako j* župnik iz štandraža poslal pevskemu zboru, ki bi moral na-
stopiti v Sovodnjah na ljudskem taboru, pismo, v katerem grozi z izobčenjem iz cerkve, če bodo nastopili.
Pevski zbor prosvetnega društva ix Podgore je hotel obiskati koroške Slovenc* v Avstriji in jim zapeti slovenske primorske pesmi. Taka kolektivna potovanji v Avstrijo so zelo pogosta in jih oblasti ne zavirajo.
Vendar pevski zbor ni dobil potnega dovoljenja. Goriške oblasti so z enostranskim aktom zavrnile prošnjo brez utemeljitve.
S* prireditve po naših vaseh so jim odveč. Tako goriške oblasti zahtevajo kolavd&cijo dvoran, kar praktično pomeni konec odrskega dela, ker so stroški za koJavdacijo ene same dvoran* približno 100.000 lir.
Toda enotnost goriških Slovencev in vera v zmago je močnejša. To je pokazal uspeh ljudskega tabora v Sovodnjah, kjer se je zbralo več tisoč goriških in okoli 250 beneških Slovencev na veliko manifestacijo enotnosti in uspehov svojega dela.
To je samo nekaj primerov, ki kažejo, kako težko in zagrizeno^ borbo vodijo napredni Slovenci v Italiji. Hkrati pa tl dogodki dokazujejo, kako brezuspešna j* skupna borba italijanske KP in njenih organizacij, klera in italijanskih oblasti, ki uporabljajo resolucijo Informbiroja, papežev dekret o ekskomunikaciji in razna druga sredstva, da bi razbili enotnost našega življa onstran krivične mej*.
P. V.
V črnomeljskem okraju še nimajo organiziranih v Zvezi borcev
okrog 4000 udeležencev narodnoosvobodilne borbe
Organizacija Zveze borcev NOB v črnomeljskem okraju, ki iteje danes 3820 članov, je po zadnjem plenumu ZB NOB začela resneje reševati vrsto nalog, ki jih je določil plenum. Kljub temu pa je bilo delo članov Zveze v okraju zaradi organizacijsko šibkega okrajnega odbora ZB do nedavnega še vedno nenačrtno im kampanjsko. S postavitvijo stalnega tajnika okrajnega odbora ZB ta • prihodom na načrtno delo se je organizacija sicer utrdila, nujno pa bo morala, dvigniti aktivnost svojih članov talko v lastni organizaciji kot v okviru OF. Prav od'članov ZB pričakujejo delovni ljudje Bele krajine vzgledov, kako se s političnim in praktičnim gospodarskim delom ustvarja »ocializem na vasi.
Da bi organizacija Zveze borcev v okraju Črnomedj dejansko lahko postala poleg Fronte najborbenejši pomočnik partijskih organizacij pri socialistični preobrazbi vasi, je okrajni odbor ZB sklenil v roku enega meseca vključiti v vrste Zveze še 4000 bivših borcev, terenskih aktivistov ln drugih sodelavcev NOB. Tolikšno je naimreč po dosedanjih ocenah število tovarišev in tovarišic v črnomeljskem okraju, ki so pomagali in sodelovali v narodnoosvobodilni vojski, a so zaradi dosedanjega pomanjkljivega dela organizacije ZB v okraju še vedno izven njenih vret.
V	okraju so ▼ začetku sprejemali v članstvo Zveze samo bivše borce-partizane. Ko »o kasneje to 6ektaštvo odpravili im začeli širše vključevati nove člane, pa »o nekateri člani Zveze
—	bivši borci — zaradi slabega političnega dela ▼ osnovnih organizacijah Zveze padli v drugo skrajnost Popustili so v svoji; delavnosti, nekateri P® so »ploh popustili. Dejstvo je, da so prav v črnomeljskem okraju, ki im* zaradi svoje slavne preteklosti vse pogoje za najmočnejšo okrajno organizacijo ZB v Sloveniji, doslej sprejeli v članstvo Zveze komaj slabo polovico vseh, ki naj bi bili njeni člani.
Poleg pospešenega sprejemanja novih članov bodo v tem mesecu reorganizirali tudi krajevne odbore ZB. Od dosedanjih 35 KO ZB jih bo ostalo 29, kar ob odgovarjalo številu KLO. V planu dela je OO ZB predvidel za letos še postavitev spomenika padlim borcem, v zidanje 4 spominskih plošč in obnovo partizanske bolnice Kremelj za Planino.
Med osnovnimi organizacijami ZB v okraju so najdejavnejši člani Zveze v Suhorju. Njihov odbor je doslej vključil 280 bivših borcev in aktivistov — brez vasi Jugorje —, prav dobro pa se udejstvujejo ttidi pri delovnih akcijah. Zdaj obnavljajo hišo, v kateri je Imel tovariš Kardelj prvi sestanek aktivistov Spodnje Dolenjske in Bele krajiitie, tovariš Ivo Ribar-Lola pa prvo konferemeo SKOJ-a Bele krajine v letu 1942. V hiši, kjer se je nahajal tudi prvi rajonski narodnoosvobodilni odbor, bodo na čast 30. obletnice ustanovitve SKOJ-a odkrili spominsko ploščo. Člani Zveze v Metliki so bili ustanovitelji kmetijske obdelovalne zadruge. Tudi pri ustanavljanju drugih kmetijskih obdelovalnih zadrug v okraju so člani ZB aktivno sodelovali. V Metliki pripravljajo razstavo zgodovinske-
ga materiala iz čaisa NOB, katerega bodo potem predali lokalnemu muzeju. Delavni so tudi člani ZB v Adle-šičih in Starem trgu, kjer so na množičnem sestanku izmenjali ves prejšnji nedelavni odbor.
Rezervni oficirji — člani ZB — aktivno sodelujejo kot komandirji in učitelji v centrih predvojaške vzgoje. Tudi tu je najboljši »pet Suhor. Obisk je dober, vendar bi ponekod prav člani Zveze lahko še več storili za stoodstotno udeležbo mladine v predvo-jaSki vzgoji. Ta Teden matere in otroka je OO ZB podaril 15.000 din, KO ZB na Suhorju pa je obdaril vdovo partizanskega oficirja in njene otroke. Člani Zveze pomagajo tudi pri ustanavljanju strelskih družin v okraju-
Na pobudo OO ZB je bil osnovan iniciativni odbor Planinskega društva v Črnomlju. V načrtu je, da bodo zgradili novo planinsko kočo na Mirni gori, kjer je stara postojanka leta 1942 zgorela. Za planinstvo raste v okraju vedno večje zanimanje. Tesno sodelovanje ZB in PD mora prav v Beli krajini ohraniti in razvijati slavtne tradicije narodnoosvobodilne borbe, «aj je ves okraj en sam spomenik najslavnejših časov naše bližnje preteklosti.
V	mnogih krajevnih odborih Zveze vlada še vedlno nedelavnost. Premalo so bili doslej povezani z okrajnim vodstvom ZB, marsikje pa bi lahko tudi sami pokazali več iznajdljivosti in dobre volje do dela. Tako je n. pr. mestni odlbor ZB v Črnomlju predvidel le 30 predlogov za odlikovanja bivših borcev namesto 200, kolikor si jih odlikovanj* zasluži. Neaktivnost nekaterih krajevnih organizacij gre le na račun nedelavnih odborov.
čeprav so iz Bele krajine poslali že veliko dragocenega zgodovinskega materiala v zvezne in republiške muzeje in arhive NOB, posveča organizacija ZB še ^nadalje vso pažmjo sekcijam za zbiranje dokumentov in gradiva iz narodnoosvobodilne boTbe. Trenutno ima OO ZB okrog 10°0 različnih brošur, knjig, slik, piisem in drugih dokumentov. Prav v Beli krajini so primeri, da posamezni bivši borci hranijo na svojih domovih cele arhive in zbirke pomembnih dokumentov. Nekateri doslej niso pokazali dovolj razumevanja, da bi to zelo pomembno gradivo predali v zanesljivejše varstvo našim muzejem ali pa ga posodili za kopiranje. Vsi KO ZB bodo zato še bolj poskrbeli, da bodo te zgodovinske dragocenosti ohranjene.
Končno je treba pripomniti, da j® za razgibano, temeljito politično delo ya vasi, ki fe podlaga ■"»»kodnevne
borbe za socialistično preobrazbo podeželja, nujno potrebno ustvariti tudi v črnomeljskem okraju tesnejšo povezavo med KLO, odbori Fronte in krajevnimi organizacijami ZB. Brez tega sodelovanja so člani Zveze odtrgani od tekočih nalog oblasti in Fronte. Pomoč organizacij ZB — ki bodo štele po vključitvi vseh, ki imajo pogoje za članstvo v Zvezi, okrog 8000 članov — pri graditvi socializma v okraju Črnomelj je zelo pomembna, zato morajo tej organizaciji posvetiti tudi partijske organizacije v okraju vso pažnjo in pomoč.
V korist naših otrok In mater
pravilneje uporabljajmo pomoč mednarodnega dečfega fonda
Mednarodni dečji fond je bil ustanovljen decembra 1946 pri Organizaciji združenih narodov, da pomaga otrokom v državah, ki so bile prizadete v vojni. Naša država je z Mednarodnim dečjim fondom sklenila pogodbo o pomoči v novembru 1947. Zaradi raznih pomanjkljivosti pri razdeljevanju blaga MDF, je bila letos spomladi izvedena reorganizacija koordinacijskih odborov, ki vodijo poslovanje MDF. Ugotovljeno je bilo, da so se v nekaterih^ skladiščih kopičile zaloge Živil, ker jih niso po planu izkoriščali, medtem ko je drugod blaga primanjkovalo. Zaradi neizkoriščenih zalog so se seveda novi kontingenti blaga v dotičnih okrajih temu primerno zmanjšali.
Druga napaka je bila v tem, da okrajni koordinacijski odbori niso pravilno upoštevali industrijske centre in mesta, kjer je velika potreba po mleku v primeri s podeželjem, kjer je mleka več. Tako so v okrajih Krško, Sevnica in Brežice dobili kmetski predeli sorazmerno več mleka kakor industrijski kraji. V Sevnici, ki je industrijski kraj, je bilo določenih za pomoč na primer samo 30% otrok, dočim je dobivalo v kmetskem kraju Globoko 50 % otrok pomoč iz tega fonda. Zelo površni so bili pri tem delu okraji: Ilirska Bistrica, Sežana, Postojna, Tolmin, Gorica, Črnomelj in Mozirje, pa tudi prekmurski okraji niso bili mnogo boljši-Okrajna poverjeništva za trgovino so večji del z zamudami dostavljala Koordinacijskim odborom nakazila za a -datke moke in sladkorja. V n*”0* okrajih pa so nakazila zapadla.,Ker a-dnige včasih po več mesecev, n,s° PJ' jele moke, kar je prispevalo k vičenemu kopičenju ,re7e*.	J®*
poverjeništva za ljudsko zdravstvo po-svečajo premalo pozornosti izkoriščanju kondenziranega mleka v materin-
skih posvetovalnicah in centrih za delitev hrane dojenčkom, nosečim in doječim materam.
Okrajni koordinacijski odbori se morajo pri razdeljevanju živil držati plana upravičencev in predpisanih obrokov.
Bolje poteka delo v okrajih Maribor mesto in okolica, Jesenice in Trbovlje. Na splošno dobro poslujejo šolske in terenske^ mlečne kuhinje, slabo pa delajo delilni centri suhe hrane za noseče in_ doječe matere ter dojenčke. Ne drsijo se plana in določenih obrokov ter ne vodijo evidence. Zaradi vseh teh slabosti in pomanjkljivega sodelovanja množičnih organizacij pomoč MDF še ni prodrla do vseh potrebnih, ker so plani upravičencev napačni in tudi plani mreže ustanov za razdeljevanje so pomanjkljivi.
Ustanove za delitev hrane MDF, zlasti šolske kuhinje, so ustanovljene marsikje samo zaradi skrbi učiteljstva. Ne ustanavljajo pa šolskih kuhinj v pasivnih hribovskih krajih, kjer so otroci najbolj potrebni pomoči, ker so šole oddaljene za več ur. Zato se dogaja, da ponekod otroci hrane sploh ne prejemajo, kjer pa potreba ni tako nujna, porabijo večje količine hrane. Zato morajo pri sestavi planov sodelo vati člani množičnih organizacij, resno morajo ugotoviti potrebo in utemeljitev predložiti okrajnim koordinacijskim odborom.
.Sodelovanje množičnih organizacij z MDF, razen AFŽ, je nezadostno. Zlasti se za to akcijo premalo zanimajo aktivi LMS. Množične organizacije bi lahko mnogo pripomogle k odpravi vseh dosedanjih slabosti, zato naj pomagajo pri sestavi realnih planov, šolskim kuhinjam pa naj pomagajo pri razdeljevanju hrane in to razdeljeva- • nje tudi kontrolirajo.	I.	D.
CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA — V petek 14. t. m. ob 20. uri bo predaval v Mladinaki dvorani, Frančiškanska ul., tov. dr. Mnkg Šnudcrl
0 BUDIMPEŠTANSKEM PROCESU
Vabljeml
ilted Titovimi rudarji d Banoolčih
f 6-članska Babajioeva brigada je na dnevnem kopu nakopala In naložila 1010 fon premoga
V ponedeljek zjutraj ob sedmih j« prišla na dnevni kop Ravne v Banovičih brigada Afcdurahmana Babaji6a, ki je štela 16 ljudi. Sklep brigade je bil, da hočejo izpolniti oblijubo, ki jo je dal brigadir Abdurahman Babajič mariaJu Titu, da bo nakopal 1000 ton premoga. Po prvem razstreljevanju je popustila primitivna nakladalna naprava, ki jo je napravil «am Abdurahman. Šele do 11. ure »o očistili delovno mesto in nakladalno napravo. Do enih popoldne «o že nakopali in naložili 650 ton premoga. Ko je odpeljal vlak, naložen e premogom, «e j* odklopil zadaj! vagon in zaradi tega so morali ponovno prekiniti z delom. Brigadirji »o izgubili dve in pol uri preden go dvignili vagone in položili žedeznrike tračnice. Nekaj minut po 23. uri «o naložili zadnji vagon premoga. Tako »o ta dan nakopali in naložili 1010 ton premoga. Čeprav je bila brigada na delovnem mestu od 7. ure zjutraj do nekaj čez 23. uro zvečer, eo v resnici kopali in nalagali premog samo osem ur, ostali delovni čas pa so izgubili zaradi večkratnega zastoja pri prevozu in popravljanju nakladalne naprave.
Naš posebni dopisnik je bili ▼ Banovičih prav na dan, ko je brigadir Abdurahman Babajie s 6vojo brigado dosegel prvi uspeh. Takrat 60 nakopali in naložili 532 ton premoga. Ob tej priliki, ko so banoviški rudarji dosegli nov velik uspeh v kopanju premoga, hočemo bralcem prikazati veličino rudnika, ki je bil nekdaj popolnoma neznan, danes pa nosi ponosen naslov »Titovi rudniki premoga«.
»TITOVI RUDNIKI PREMOGA«
Banoviči so bili v stari Jugoslaviji prav neznaten rudnik. Odprto je bilo le nekaj jam, nihče pa takrat še ni kopal premoga na dnevnem kopu. V našem velikem načrtu — petletnem planu — je napisano da moramo visoko dvigniti proizvodnjo premoga. Da bi lahko izkoristili prirodna bogastva, ki leže že tisočletja neizkoriščena, smo zgradili prvo mladinsko progo. Šele takrat smo lahko začeli odpirati dnevne kope v Banovičih. Danes »o Banoviči z dnevnimi kopi in jamskimi obrati eden izmed največjih premogovnikov v državi
Na dnevnem kopu v Banovičih je podnevi in ponoči živahno. Hrib je podoben velikim stopnicam. To so etaže, po katerih vozijo lokomotive jalovino in premog. Premog je pokrit z dva do tri metre debelo zemeljsko plasitjo. Plasti zemlje in tudi sam premog kopljejo z bagerji. Bagerji nalagajo premog naravnost v desettonske železniške vagone. Zaradi tega na dnevnem kopu skoraij ne rabijo lopat. Z lopatami nalagajo premog le od časa do časa, ker še nimajo dovodj bagerjev. Krivdo za to nosijo informbirojevski kričači, ki nam niso poslali strojev, čeprav smo jih naročili in plačali. Večina dela opravljajo na dnevnem kopu s stroji, zaradi tega tudi tu ne vidimo majhnih jamskih vozičkov, temveč le velike železniške vagone.
Delo dnevnih rudarjev-kopačev se sestoji največ v tem, da z vrtalnimi^ stroji razrahljajo plasti premoga ali zemlje. Po Šest jn tudi osem metrov globoke luknje zavrtajo, nalože vanje razstreliva in tako zrahljajo plasti. Ostalo je delo bageri-stov, ki pa je tudi odgovorno in težko. Med bagerieti in drugimi delavci je razvito živahno tekmovanje, ki ga vedno bolj izpopolnjujejo z brigadnim načinom dela. Pred dobrima dvema mesecema so na dnevnem kopu začeli z novim bri-gadnim sistemom. V brigado je vključen bagerist s pomočnikoma, strojevodja in njegova posadka in delavci pri izstresa-vanju jalovine. Tako so izboljšali organizacijo dela, kar se je tudi poznalo pri produkciji Z novim brigadnim ssitemom, ko so delo bolje organizirali, je pri vsaki brigadi odpadlo pet ljudi, ki so jih porabili n* drugih delovnih mestih,
ŠEST ELEKTRIFICIRANIH BAGROV — ODGOVOR INFORMBIROJU
Poleg dnevnega kopa je veliko poslopje, srce banoviškega premogovnega bazena, mehanična delavnica, kjer delaijo iz starega novo. Lažniva resolucija In-formbiroja je posegla tudi v te kraj*. I* Češkoslovaške bi morali dobiiti za bano-vi&ki premogovni bazen bagre, ki pa nam jih niso poslali. Rudarji v Banovičih so se znašli v precejšnjih škripcih. Vrzel je bilo treba nekako zamašiti Na eni izmed tehničnih konferenc »o »e o tem pogovorili. Strokovnjaki so upoštevali predlog partijske organizacije in začeli iskati med starim žeJeajem sestavne dele raznovrstnih bagrov. Vseh delov zanje niso dobili, zopet je grozila nevarnost, da bo dnevni kop ostal brez bagrov. Premagali so tudi to. Preuredili so bagre na električni po-
gon. Tako so sedaj že usposobili šest bagrov za delo, med temi so bili štirje že v starem železju. Sami so izdelali zobata kolesa, osi, razne električne priprave ja tako odgovorili na gospodarsko blokado, ki jo hočejo ustvariati ljudje brez časti onkraj naših meja. Bagri niso
SIROTANOVICEVO GIBANJE
V	BANOVIČIH
Abdurahmana Babajič a je sindikalna podružnica poslala na dopust v počitniški dom Gradac ob Jadransko morje. Dokler ni Babajič zvedel za uspehe Alije Sirot anoviča, je še nekako vzdržal v počitniškem domu, čeprav se mu je tožilo po jami. Ko pa je zvedel, kakšne uspehe je dosegel Alija Sirotaaovič, ga ni prav ničesar več zadržalo v počitniškem domu. Nekega dne kon.ee avgusta j« prišel v sindikalno podružnico na komite in upravo. Prosil je, naj mu dovolijo, da »•-stavi brigado po svoji volji ker hoče tekmovati z Alijo Sirotanovičem. Sestavil je brigado dvanajstih mož, v katero se je ta dan vključil tudi Smaič Alija-Šolaja, upravnik jame v Mačičih, Zanimanje za tekmovanj« Babajida Abdurahmana po novem Sirotanovičevem načinu je bilo veliko. Rudarji so nestrpno pričakovali, kakšne uspehe bo dosegel. Popoldne »o se zbrali na miting. Vzklikali »o Babajiču im njegovi brigadi, ki je nakopala ta dan 532 ton premoga in ga tudi odpremila. Toda Babajič ni bil zadovoljen s tem uspehom, obljubil je rudarjem, da bo nakopal tudi 1000 ton pre-
" ’<aw»yi|'winfn>|
Ena izmed novih stanovanjskih hiš v bodočem delavskem mestu
Banoviči
edini primer, s katerim jim nagajajo in-formbirojevci. Banoviškim rudarjem so poslali električne motorje, ki delajo le po nekaj ur, poslali so jim lokomotive prav slabe kvalitete, tako da morajo v mehanični delavnici delavci delati včasih nepretrgoma po 48 ur, da ne obstane promet ali delo.
DELAVSKO MESTO
Banoviči niso samo velik premogovni bazen, temveč tudi veliko gradbišče. Pred tremi leti so že začeli zidati v delavskem naselju Litvi velike stanovanjske stavbe. Cela vrsta stanovanjskih bloikov stoji tam, kjer je bil še pred leti gozd. Samo v Litvi že stanujejo rudarji v 56 zgradbah. Deset stanovanjskih poslopij pravkar dokončujejo, 20 poslopij pa j« v gradnji. Vsako stanovanj« ima po dv» ali tri »obe, kuhinjo in vse potrebne prostore, kakor so shramba, kopalnica, klet itd. Da ne bi bila vsa stanovanjska poslopja enaka, grade hiše štirih tipov. Letos «o že dokončali novo ddrekcijsko poslopje. V poslopju, kjer j« bila do sedaj direkcija, pa bo nižja gimnazija. Kuitur-no-prosvetne prireditve in kino predstave imajo v veliki dvorani sedanjega kulturnega doma. V načrtu j« še, da bodo zgra-dili novi Dom kulture, hotsl, sindikalni dom in tržnico. Tako bodo Banoviči v nekaj letih pravo delavsko mesto ■ trgovinami, novimi stanovanjskimi prostori, hotelom in gimnazijo.
moga, vse skupaj pa povabil na tekmovanje. Drugo jutro je Crnogorčevič Ibro in še nekaj drugih najboljših kopačev začelo sestavljati brigade za tekmovanje po novem načinu dela. Tako je Sirotanovice-vo gibanje začelo privlačevati tudi rudarje banoviškega premogovnega bazena, ker hočejo še z večjimi delovnimi uspehi proslaviti »Titove rudnike« — Banoviči
dp
Ali bodo potrošniki oskrbljeni z žimnicami
Izkušnjo preteklih let so pokazale, da preskrbovalni organi nabavi žimnic niso posvetili dovolj pozornosti že pri sestavljanju planov potreb za žimnice niso vnašali realnih potreb. Ker so se pomanjkljivosti slabega dela pokazale Sele pozimi, takrat ni bilo mogoče več oskrbeti potrošnikov z dovoljnimi količinami žimnic. Mnogokje so nastale napake tudi zaradi slabega političnega dela pri odkupih in preskrbovalnih organih. Prevladovalo je mnenje, da naj si vsi potrošniki sami nabavijo žimnice.
2e pred časom so letos preskrbovalni organi sestavili plane potreb za žimnice. Plane so napravil tudi obrati družbene prehrane, ki pa so bili pomanjkljivi, ker niso planirali dovolj osnovnih žimnic ali pa so ponekod kar približno izračunali potrebe. Zato je te plane republiška uprava družbene prehrane zvečala glede na število abonentov v vsakem obratu.
Z zbiranjem žimnic so pričeli takoj, vsaj z onimi, ki jih je bilo mogoče takoj vskladiščiti. Posamezna podjetja, ki so bila zadolžena za konzerviranje ali vskladiačenje žimnic, so sicer pričela skrbeti za žimnice, vendar še premalo. Kljub navodilom so površno pri-M realizirati plane tudi v obratih družbene prehrane. Prva poročila bi morale poslati okrajne uprave za družbeno prehrano že do konca avgusta. Do 10. oktobra pa je republiška uprava prejela poročila le iz Ljubljane, Celja, Maribora, Ptuja, Kranja, Slovenj-gradca, Poljčan, Novega mesta in lz amnika. Vse kaže, da upravniki na okrajih le vedno nimajo resnega zanimanja za žimnice. V Lendavi, Ljutomeru in Radgoni bodo žimnice za družbene obrate krili 100% iz ekonomij.
Ker akcija za preskrbo žimnic že v začetku ni pokazala uspehov, so zato pri ministrstvu za trgovino ustanovili republiški štab za preskrbo z žimnicami ter štabe pri oblastnih in okrajnih odborih. Štabi dajejo navodila ter nadzorujejo izpolnjevanje planov. Pri letošnji akciji za nabavo žimnic je potrebno sodelovanje množičnih organizacij, ki naj s svojim posegom pomagajo odpravljati napake, a tudi svetovati. Vedeti pa morajo, da je preskrba žimnic ne le ukrep za dopolnilno preskrbo v zimskem času, temveč tudi politična naloga.
Pridelek krompirja v letošnjem letu je mnogo boljši kot lani. Tudi organizacija odkupa kaže, da bo odkup krompirja zadovoljiv. Od odkupnih in distribucijskih podjetij zavisi zdaj, kako bodo letos potrošniki oskrbljeni s krompirjem, letošnji način preskrbe s krompirjem ni več strogi način racio-niranja. Razumljivo pa je, da je treba najprej oskrbeti s krompirjem prioritetno potrošnjo v industrijskih in mestnih središčih. Sedanje razdeljevanje po-
GOSPODARSKE VESTI IZ DRŽAVE
Dosedanja dela v Novem Beogradu. Novi Beograd so začeli graditi pred poldrugim letom. Sodelovalo je okrog
100.000 mladine, 16.000 frontovcev in
12.000 strokovnih delavcev. Za delovne brigade so zgradili 58 zidanih hii in tri zložljiva poslopja. V njih je zdaj nastanjeno nad 5000 ljudi. Pri zemunski železniški postaji, kjer gradijo reprezentativni hotel, so morali nasuti okrog 3 milijone zemlje in peska, da so dvignili raven tal nad poplavno področje. Hotel skmi na betonski plošči, za katero so porabili 30 vagonov železa. Zdaj gradijo tretje nadstropja hotela. Največje poslopje Novega Beograda, za predsedstvo vlade, je delno že doseglo vrh, ima pet nadstropij. Spomladi so začeli delati na stavblšcu št. 6, ki je zdaj največje. Gradijo 40 stanovanjskih hiš. Prihodnje leto ee bo v nje vselilo nad 3000 družin. Ce bi nove hiše zvrstili v eni vrsti, bi bila vrsta dolga 8 km. Oradbena dela mnogo
hitreje napredujejo, odkaT dela več zidarjev po novem načinu.
Leskova«. Septembrski plan odkupa mršavih prašičev v leskovaškem okraju je presežen za 5 odstotkov, plan odkupa debelih prašičev je izpolnjen popolnoma, goveje živine 82%, drobnice pa samo 8% določenega števila. 8kupni plan za ta mesec bo po količini znatno presežen, po vrsti živine pa ne bo enakomerno izpolnjen.
Cetinje. Republiški plan odkupa mesa v Cmi gori bo izpolnjen že ta mesec, ker
te bilo do konca prve dekade v septem-iru odkupljenih 98% določenih količin. Odkupno podjetje v Nikšiču ne more sprejeti vbo živine, ki jo ponujajo kmetje iz durmitorskega, pleveljskega in nekaterih drugih okrajev v severnem delu republike. Zato so odkup za nekaj časa ustavili ter se bo spet začel v polovici oktobra, ko bodo tudi lačeli auSitl meso za zimo.
meni zato le neko evidenco, da »o dobili vsi potrošniki zajamčene preskrbe osnovno količino krompirja. Kasneje si bodo potrošniki lahko še nabavili krompir, kar pa zavisi od pravilnega dela odkupnih podjetij, da ga bodo čim več odkupili Pri razdeljevanju krompirja, ki prihaja še postopoma y potrošnjo, lahko z delovno silo pri nakladanju in razkladanju pomagajo člani množičnih organizacij. Potrošniki morajo tudi takoj krompir pravtilno vskladiščiti ter ga obvarovati pred okvarami. To pa velja, še zlasti za obrate družbene prehrane in za posamezna podjetja, ki bodo vskladiščene količine krompirja še kasneje razdeljevalcu Odkupna podjetja morajo nenehno stremeti za tem, da bo prišel v potrošnjo kvalitetno najboljši krompir. Zato morajo pri odkupu odklanjati slab, nagnit ali preveč obtolčen krompir.
Za zadostno preskrbo potrošnikov z zimskim sadjem je bila izdana uredba, da delavske preskrbovalnice in distribucijska podjetja lahko nabavijo sadje za široko potrošnjo povsod tam, kjer ni večjih planskih odkupov. Od iniciativnosti in iznajdljivosti posameznih podjetij pri odkupu zavisi, kako bodo potrošniki v zimskem času preskrbljeni s sadjem. Pri preskrbi s sadjem za zimo pa ni dovolj samo zagotoviti potrebne količine, temveč je važna kvaliteta sadja. Sadje, ki ne bi vzdržalo daljšo dobo, je treba predelati ali posušiti ali pa ga takoj prodati. Rezultat borbe za kvaliteto sadja pa naj bi bil ta, da bodo v trgovinah prodajali izbrana namizna jabolka. Četudi bi bila zanje cena višja, jih bodo potrošniki radi kupovali
K žimnicam štejemo tudi konzervirano zelenjavo in sočivje. Zlasti v obratih družbene prehrane lahko izboljšajo v kratkem času prehrano s temi artikli. V večjih mestih in industrijskih središčih morajo podjetja, ki konzervirajo zelenjavo, skrbeti, da bodo pravočasno nabavila potrebne količine za konzerviranje, zlasti dovolj zelja in repe za okisanje. Prav pa je, da sveže zelje in zelenjavo čim dlje prodajajo na tržiščih. Podjetja v nekaterih mestih so pripravila že precej konzervirane zelenjave. Tako so v Ljubljani konzervirali že nad 40% žimnic. Ta primer Ljubljane bi morali vzeti za zgled y ostalih industrijskih središčih in obratih družbene prehrane. Mnogokje, kjer še niso pripravili dovolj konzerviranih žimnic, se izgovarjajo na pomanjkanje embalaže (posode, steklenine). Z majhno iznajdljivostjo je resda prav lahko odkriti še več posode. Še vedno je tudi č&s, da prično nabirati gozdne sadeže (gobe, kostanj), ki kot konzervirani ali posušeni izboljšujejo prehrano ▼ zimskem času.
Tudi sveža zelenjava je ▼ zimskem času silno važen del prehrane. Zato je že zdaj treba zagotoviti pridelovalce, ki bodo pozimi zalagali tržišča in obrate družbene prehrane s svežo zelenjavo. Da pa bo sveže zelenjave dovolj že v zgodnjih pomladanskih mesecih, je treba zemljo, v kolikor ni posejana z žitnimi kulturami, posejati g pomladansko zelenjava
V	oktobru je še čas, da glede preskrbe žimnic nadoknadimo, kar je bilo zamujenega. Premalo pa bi bilo vso skrb za žimnice v tem času prepustiti samo odkupnim, distribucijskim in predelovalnim podjetjem. Vsi potrošniki lahko prispevajo k izboljšanju. Potrošniki pa, ki si bodo sedaj lahko sami oskrbeli žimnice, bodo s tem koristili vsem. Tesno sodelovanje vseh organov, ki skrbe za žimnice, z množičnimi organizacijami mora dati zadovoljiv rezultat — da bodo delovni ljudje imeli v zimskem času dovolj žimnic.
FESTIVAL KRANJSKEGA OKRAJA
manifestacija sEveae delavca In kmeta
Megle so se umaknile lepemu jesenskemu dnevu. S sončnim vzhodom »e je razlegalo prešerno vriskanje zadružnikov iz kranjskega okraja, ki so •e na bogato okrašenih vozovih pripeljali na svečanost. Ze v nedeljo 2. oktobra »e je pričel okrajni festival. Bilo bi Napačno, če bi na festivalu prikazali Jamo uspehe industrijskega delavstva, kajti_ • pomladjo so začele rasti v kranjskem okraju kmečke obdelovalne zadruge. Od februarja do danes jih je nastalo že 22. Mnogo za kranjski okraj, Če pomislimo, kakšne so gospodarske prilike v teh krajih.
Brez dvoma gre mnogo zaslug okrajnemu komiteju in Ljudski fronti za tako viden porast v socialistični preobrazbi vasi kranjskega okraja.
Povsem razumljivo je, da je z ustanavljanjem novih zadrug oživela in se razširila tudi kulturno prosvetna delavnost. Danes ima kranjski okraj okrog 20 kulturno umetniških društev in SKUD-ov in v vsakem delujeta najmanj dve sekciji. Odpirajo se čitalnice, s 1- novembrom pa pričnejo z izobraževalnimi tečaji na vasi, kar bo pospešilo pot k izpopolnitvi izobrazbe in kulturnosti.
Teden festivala, ki je bil vključen J' okviT tekmovanja za II. kongres Ljudske prosvete, je prikazal sliko gospodarskega in kulturnega razvoja delovnih kolektivov na vasi in v industrijskih centrih. Pa ne samo to, v teh dnevih festivala sta se s kulturnimi gostovanji zbližala kmet in delavec kranj-
Iskega okraja. Clam moškega pevskega Izbora SKUD France Prešeren iz Kranja, ki so najboljša sekcija v kranjskem okraju, so gostovali v Škofji Loki, folklorna skupina iz »Tiskanine« je skupno z orkestrom SKUD Ivan Cankar iz Tržiča obiskala zadružnike v Naklem, dramska skupina Tone Retelj iz »Inteksa« je uprizorila »Volkodlake« (Remec) v zadružnem domu na Visokem in v Zapogah, kjer so večer po-2jyili člani plesne skupine in pevskega zP°ra iz »Pletenine«. Požrtvovalni pev-čnT^Vbora »z Dupelj so obiskali t-iT . «e.cember«, dramska sekcija »Iskre« je odigrala zadružnikom v Dupljah Gogoljevo »Ženitev«, učenci držav-neir f?nC	dijaki	I.	gimnazije
V	pa	piskali	Zirovce in jih
razvedrili z Klasbeno-literamim večerom. Razen naštetih gostovanj so posamezna društva in sekcije prirejale večerne prireditve doma. Tako so člani kranjskega gledališča za teden festivala naštudirali Pavičevičevo »Sedmorico v kleti«, jo parkrat ponovili, sindikalna kranjska godba je priredila promenadni Prešernov pevski zbor pa pevski koncert v Kranju, člani dramske skupine SKUD »Tone šifrer« iz Škofje Lote so doma odigrali Tavčarjevo »Viso-
i i .«	•	_	l	-J	OI^TTTi	T_
ško kroniko«, igralci SKUD Ivan Cankar iz Tržiča »Hlapre«, v Železnikih pa je domače SKUD Železniki uprizorilo Kranjčevo »Pot do zločina*. Vse to je le golo naštevanje prireditev, ki samo na sebi pove samo to, da se je v večjih i krajih že razmahnilo kulturno prosvet- J
no delo. da isti ljudje poskušajo stopiti v stik z zadružniki na vasi in jim pomagati pri njihovem kulturnem razvoju. Težave, ki so nastopale v zvezi z obiski, so z voljo, s požrtvovalnostjo in s pomočjo oblasti odstranili. Samo en primer: kmečka obdelovalna zadruga v Zapogah še nima svojih prostorov za kulturne prireditve. Ko so prišli pevci iz »Pletenine« in dramska sekcija SKUD »Toneta Retlja« iz »Inteksa«, je nastala zadrega. Kam z njimi? Pa so si pomagali takole1 pod kozolcem so si za silo postavili oder, oskrbeli razsvetljavo, in šlo je. Skupno so uspeli! Močna povezava med delavcem in kmetom se kaže na primer med delavci tekstilnega kolektiva »Inteks« in zadružniki z Visokega. Nikjer ni bilo še sledu o zadružnem domu, ko so prišli delavci iz »Inteksa« in pomagali kopati temelje za novi zadružni dom. 650 ur so žrtvovali za gradnjo doma, 113 za popravljanje zadružnega orodja, imeli 8 kulturnih prireditev, organizirali pa so tudi Študij. Kolektiv »Inteksa« pa ima od zadruge že v prvem letu njenega obstoja koristi. S smotrno ureditvijo obdelovanja zadružne zemlje je prišlo v Inteks 88 novih delavcev z Visokega, kar je brez dvoma velikega pomena.
Zadnji dan festivala 9. oktobra je ob 9.30 sekretar Okrajnega komiteja tov. Mršek Andrej odprl razstavo delovnih kolektivov in kmetijskih obdelovalnih zadrug. V dveh manjših prostorih Sindikalnega doma so razstavljali številni tekstilni kolektivi, ki so želi za svoje uspešno delo že visoka Priznanja, najboljši jugoslovanski kolektiv za izdelavo gumijastih izdelkov »Sava«, tovarna športnih čevljev iz ži-rov, tovarna klobučevine iz Škofje Loke
itd. Ob izdelkih vise grafikoni, ki prikazujejo preseganje norm. Slike udarnikov gledaš poleg razstavljenih izdelkov. Okusno je aranžirana razstava delovnega kolektiva »Inteks«, ki je pri kazala najvažnejše izdelke, uspehe pri izvrševanju plana in sliko sedemkratne udarnice Stibelj Angele, ki je pozvala delavstvo k pridružitvi Sirotanovičeve-mu gibanju. Prostor, kjer bi morala razstavljati Škofjeloška predilnica, je pač zaradi nevestnosti ostal prazen. — Razen tovarn, ki prikazujejo svoje uspehe v borbi za čim večjo storilnost, pa zagledaš v manjšem prostoru razstavljene poljske pridelke zadružnikov. Tu razstava prikazuje v miniaturi tudi, kakšna bo nova zadružna vas. Skromen grafikon na steni kaže uspehe zadružnikov v kranjskem okraju. Prav gotovo bodo drugo leto z delovnimi uspehi dobili tudi grafikoni vidnejši izraz.
Otvoritvi razstave je sledil slavnostni sprevod, potem pa je pred Sindikalnim domom »pregovoril pomočnik ministra za kulturo in znanost tov. Bratko. »Socializem bomo dosegli z uspešno industrializacijo in kulturnim dvigom«, je dejal. »Oboje mi Jugoslovani gradimo, kljub nasprotovanju Informbiroja, kljub njihovim gospodarskim blokadam. Stroje dobivamo sedaj iz zapad-nih držav, in to za 30—40% ceneje, kakor so nam jih dobavljale informbiro-jevske države. Naš delovni elan in zavest, da je resnica na naši strani, sta garancija za naše uspehe.« Nato je predsednik OSS tov. Dodič pozdravil delavce in zadružnike, čemur je sledila obdaritev 18 udarnikov in 16 zadružnikov. Tovarniški sindikati so obdarili zadružnike s svojimi izdelki (blago, čevlji, zračnice in plašči za kolesa
itd.), zadruge pa so dale svoje pridelke najboljšim udarnikom. Tudi tu se (e pokazala težnja po zbližanju našega
h  --------------- --------
kmeta, zadružnika in delavca. Obdarjeni pa so bili tudi kranjski gasilci. V imenu mestnega odbora se jim je tov. Brovč zahvalil za dosedanje požrtvovalno delo in jim v znak priznanja podaril radio aparat.
Ob zaključku zborovanja je bila poslana pozdravna resolucija CK KPJ. Ob 15 so v sindikalnem domu nastopile najboljše sekcije kulturno umetniških društev kranjskega okraja. Veliko zanimanje je vladalo za ta pregled uspehov kulturne dejavnosti. Nastopajoči filharmonični orkester SKUD »France Prešeren« se je v zadnjem času znatno povečal in zaradi dotoka novincev še ni na isti ravni, kot n. pr. tržiški orkester SKUD »Ivan Cankar«, ki je tudi sodeloval pri kulturni reviji, že večkrat nastopajoča folklorna skupina »Tiskanine« je zelo izvirno zaplesala štiri narodne gorenjske plese, za kar je žela
friznanje. Znani harmonikarski trio it ižiča, ki je dosegel tako višino, da nastopa v radiu, je odigral skupno dve pesmi, nadarjeni mladinec Ahačič sam ra del iz Gotovčeve opere »Fro z onega sveta«. Za Prešernovim moškim pevskim zborom, ki je te dni na turneji po Hrvatski, je najboljši moški pevski zlior iz Dupelj. Začel je z delom že prel 20 leti. V novih pogojih se fe hitreje razvija. Po obsegu ni številen, a z ozirom na požrtvovalnost delavcev in kmetov, ki so združeni v tem z*ioru. 'e pomemben in dokaj kvaliteten. Veliko zanimanje je zbudil solist SKUD »Tone Šifrer« tov. Polanc iz Škofje Loke, ki bi po svojih pevskih zmožnostih prav gotovo lahko nastopal v naši Operi
NA LJUBLJANSKI MESTNI EKONOMIJI OB PSATI BODO ŽE LETOS ZAORALI
v 200 ha na novo pridobljene zemlje
Delo pri regulaciji zahteva še več pridnih rok frontovcev-prostovoljcev
Obširna polja in travniki, ki se razprostirajo od Most preko Mengša in Trzina do Beričevega, bodo kmalu zaščiteni pred hudournikom Pšato, ki je ogrožal tamkajšnja naselja in odnašal plodno zemljo ter dragocene pridelke. Ohranjeni so še spisi in pritožbe prizadetih domačinov, ki so se že pred st° leti obračali na razne oblasti, da bi jih z regulacijo Pšate zaščitile pred poplavami Vendar so imeli kapitalistični oblastniki gluha ušesa za zahteve ljudstva.
V	začetku junija letos se je naša ljudska oblast skupaj z OF lotila te naloge. Vse poletne mesece so delali člani Fronte in drugih množičnih organizacij pri izkopu 4.90 km dolge in povprečno 4 m široke struge, po kateri bo ob visoki vodi tekla Pšata od Mengša med polji, pod cestam iin železniško progo Ljubljana—Kamnik ,nad potokom Mlinščico v Kamniški Bistrico. Strugo potoka Mlinščice so morali podaljšati in jo zabetonirati tako, da so lahko nad to strugo zgradili strugo za Pšato. S temi deli bodo v teh dneh gotovi. Preko te nove struge Pšate bo treba zgraditi še osem mostov. Šest opornikov je že zabetoniranih in že pripravljajo lesene konstrukcije za mostove. Pri gradnji mostov bodo fron-tovci pomagali le pri pomožnih delih. Most za železniško progo bodo izgotovili s prostovoljnim dedom delavci železniške mostovne delavnice, čakajo samo še na odobrenje za preložitev proge. Izkopan in zabetoniran je tudi krajši razdelilnik od mesta, odkoder bodo po potrebi skozi zatvornice SPU" ščali Pšato v njeno staro strugo. Na področju Mengeš- Jarše bodo frontovci morali še urejevati strugo.
Drugo področje dela je zamočvirjeno ozemlje na levem bregu Pšate med Domžalami, Mengšem in Dragomljami. Tla so tara pokrita z blatom, ki ga je Pšata nanesla v stoletjih. Ta plast ne propušča vode in zaradi tega voda tam zastaja. Na tem ozemlju izvirajo potoki Depelščica, Srednik in Struga.
Ti potoki in še številni izviri so poleti sicer suhi ,toda ko nastopi deževje, privro na dan in zalijejo polja in travnike Za te potoke kopljejo frontovci do 1.75 m globoke jarke, po katerih bodo speljali odvečno vodo v Bistrico. Doslej so izkopali že 40.000 kub. m zemlje. Izkopati pa bo treba še 1200 kub. m. Pri tem delu, ki je precej naporno, dela 4. ljubljanska frontna brigada. v kateri so ljudje raznih poklicev. ki se 15 dnevno menjajo. So pa nekateri, ki so vzljubili kolektivno življenje in so v brigadi že 3 mesece. Tako n. pr. udarniki Jože Dolenc, Silvo Škri-ljar, Tončka Turk, Ivan Klemenc, Smo-l.jar Franc, Anica Čeru in drugi. Če jih vprašaš, kako dolgo nameravajo še ostati pri tem delu, odločno odvrnejo, da ne gredo prej, dokler ne bo delo dovršeno. Mnogi frontovci pa, ki so spočetka oklevali, ko so odšli na 14-dnevno delo v brigado, se sedaj vračajo in obiskujejo brigadirje ter si žele, da bi jih spet poklicali v brigado. 16 letni delavec tov. Radovaa Jože iz pivovarne je prišel pred mesecem t ni /a 14 dni na delo. Toda v brigadi se mu lako dopade in komandant tov. La-
do Vetovec je z njim tako prijazen, saj ga uči v prostih urah pisati in či-tati, pa tn«i» drigi brigadirji gl imajo rad\ da se je odločil, da bo delal siuao v brigadah V tej brigadi je mii lepo razvito kulturno prosvetno delo. Pri-gadirii se z veseljem pripravijap prireditev ob 30. obletnici ustanovitve bKOJ-a. Nastopili bodo v Domralah, kjer bodo pokazali enodejanko »Sestanek«, folklorna skupina se pripravlja na plesno točko, nekateri pa na recitacije. Brigadirji mnogo razpravljajo tudi o položaju v svetu in doma, imajo predvojaško vzgojo, ukvarjajo se z fiz-kulturo itd., skratka, tudi tu drži da brigadirji grade Pšato in Pšata gradi njih.
Eno izmed največjih zmag doslej pa so dosegli brigadirji 29. septembra, ko so na ekonomiji MLO Ljubljana, ki je predvidena med Dragomljami in De-paljo vasjo, v sedmih in pol urah zgradili dva velika hleva do strehe, 20 zidarjev »Gradisa*, »Megrada« in »Betona« se je zavezalo, da bodo ta dan dosegli rekord. Pričelo se je tekmovanje. četrta in^ peta ljubljanska frontna brigada na Pšati in mladinska brigada TSs so z zidarji tekmovale in kljub temu, da prostovoljci niso izkušeni pomožni delavci, jim je uspelo v sedmih urah in pol zgraditi dva hleva do strehe. Sezidali so 175 m zidu in prekoračili normo za 320%. Najbolj so se odlikovali tov. Franc Pengal iz »Gradisa«, žive iz »Megrada«, Franc Benedik in Franc Humar iz »Betona«. V. ljubljanska frontna brigada »Ivana Regenta«, ki dela večinoma pri gradnji poslopij ekonomije, se trudi, da bi postala udarna. Zdaj so zgrajeni že 3 hle-
vi	do strehe. V teh dneh hitijo z izgo-tavijanjem ostrešja, pa tudi prostovoljci, ki prihajajo v popoldanskih uran, jim pridno pomagajo, kajti hlevi morajo biti še pred dežjem pod streho in popolnoma izgotovljeni, da bodo lahko v te hleve se v jeseni namestili 160
glav živine. Spomladi bo potreben gnoj za velike njive. V vsakem hlevu je | prostora za 54 glav živine. Hlevi imajo ; 5 velikih vhodov, po 16 oken in po 2 ' prizidka za človeka, ki bo krmil živino in za shrambo za mleko. Okrog hlevov bo treba še navoziti gramoz, prav tako še ni izgotovljena cesta, ki vodi iz Trzina do ekonomije. Pri tem delu pa manjka voznikov in delovne sile. V teh dneh bodo frontovcem prišli na pomoč tudi borci JA, ki bodo pomagali pri podiranju dreves, pri pripravah za oranje, pri izkopu kanalov na zamočvirjeni zemlji, pri gradnji cest, skratka pri najtežjih delih bodo dokazali, kako tesno so povezani s frontovci in našim delovnim ljudstvom.
Ne smemo pozabiti omeniti 17. ljubljanske mladinske brigade, ki dela na Pšati že od 6. septembra, od povratka s ceste »Bratstva enotnosti«. izkušnje, ki so si jih brigadirji pridobili tam, zdaj koristno uporabljajo pri objektih na Pšati. Vsa betonska dela je izvršila ta mladinska brigada. Od 94 mladincev je 25 udarnikov. Prvotno so nameravali ostati le do 22. septembra, ker pa >o uvideli nujno potrebo po izgotovitvah betonskih del, so se zavezali, da ostanejo, dokler ne bodo ta dela gotova.
V	kratkem bodo Zaorali prve brazde v 200 ha meliorirane zemlje, ki smo jo pridobili z regulacijo Pšate. Sleherni ljubljanski frontovec je ponosen na velike uspehe, ki so bili doseženi v letošnjem letu Pohiteti pa bo treba_ še z zadnjimi deli, da nas ne prehiti jesensko deževje. Ekonomija bo mnogo pripomogla k preskrbi Ljubljane, predvsem z mlekom in zelenjavo. Zdaj mleko dovažamo tudi iz oddaljenejših krajev in večkrat ga ne dostavimo potrošnikom pravočasno, tako da se poleti včasih pokvari. Prav tako bo dala ekonomija zelenjavo za vse mesto- Zato naj bi sleherni Ljubljančan Še pomagal, da bodo dela pravočasno dovršena.
P&toJU&a 62 naM biajev
Frontovci pomagajo zidarjem pri gradnji hlevov za živino na ekonomiji MLO na Pšati. V enem dnevu so sezidali hleve do strehe
* * *
I F I Z K ULTURA 1
NAMTZNO-TENIŠKO TEKMOVANJE V LJUBLJANI
Vogrinc premagal Šveda Fliesberga in Johanssona
Ljubljana, 12. oktobra. Sinoči je bil
v	Domu sindikatov v Ljubljani mednarodni namiznoteniški turnir, na katerem so poleg najboljših švedskih igralcev nastopili še najboljši igralci Slovenije ter Djordjevič (Crvena zvezda, Beograd) in Vogrinc, (Milicionar, Zagreb). Turnir je dobro organizirala Namiznoteniška zveza Slovenije.
Največje presenečenje na turnirju je pripravil vsem gledalcem ter vsej športni javnosti naš državni reprezentant Vogrinc, ki je v finalni igri premagal prvaika Švedske Fliaberga, kar s 3:0. Kljub temu, da je Fliesberg v prav dobri formi ter je že 11 krat zastopal Švedsko na svetovtnlh prvenstvih (trenutno je na petem mestu najboljših svetovnih igralcev) se mu je Vogrinc uspešno zoperstavil ter zasluženo zmagal. Tudi drufci najboljši Igralec Švedske Johan/sson je moral klonit; Vogrincu, ki je tudi v tej igri pokazal visoko kvaliteto.
Sedaj pa še nekaj o slovenskih igralcih. Najbolj se je izikazal Bogataj, katerega je v polfinalu porazil Flteberg. Bogataj se odlikuje po izredni sigurnosti v obrambi, prav tako dober pa je tudi v ofenzivi. Zadovoljni pa smo lahko tudi z igrami, ki sta jih predvftdla mlada igralca kranjskega Udarnika Petrovič im Gramatčfkov ter taiko dokazala, da se uvrščata v razred najboljših. Ostali slovenski igralci so pokazali povprečne igre-
Rezultati so naslednji:
I.	kolo: Grama/tčikov — štrumfoelj 3:2, dr. Krečič — Petrovič 3:2, Bogataj
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stani« dne li. oktobra Soverozapadna Evropa .1® Se nadalje pod vjalivom cikjonskih motenj, ki ustvarjajo preflBflne padavine v soverni Angliji. Daotki in zapadni Nemčiji. Od vzhoda pa raste močan ruski anticiklon, 'il je zajel v svoje ae vso srednjo ln prespi del zapadne Evrope. 8 tam te je na Kontinentu ustalilaMiibilizaolja lepega vremena, ki bo v pri hoda jih dneh ustvarjala ugodno, sončno vreme tudi v Sloveniji.
Vremenska napoved i« **trtek O. oktobra:
V	dolinah jutranja megla. Sicer sončno ■ jeverozapadnimi vetrovi. NajnlMa temperatura do —2 stop., najvišja do 16 »top. C.
—	Božič 3:1, Bradeško Jeram 3:2, Djordjevič — Medvešček 3:0.
II.	kolo: Flisberg — Gramatčikov 3:0, Bogataj — dr. Krečič 3:1, Johans-son — Bradeško 3:0, Vogrinc — Djordjevič 3:0.
Polfinale: Flisberg — Bogataj 3:1, Vogrinc — Johansson 3:1.
Finale:	Vogrinc — Flisberg 3:0
(21:15, 21:15, 21:7).
V. Harangozo-Čovič premagala najboljši francoski par
Prinašamo preostalo partijo in sicer finale mešanih dvojic * mednarodnega prvenstva v Opatiji.
Mešani par V. Harangoao-Covlč je zmagal s 3:0 nad najboljšim franooskim parom Ha-genauer-Bel;iy te zasluženo osvojil naslov prvaka v tej disciplini.
Ves potek prvenstva je pokazal velik na-
?redek naših Igraloev namiznega tenisa, oleg državnih reprezentantov, ki so igrali v najboljši formi, je pokazalo veliko število igralcev in igralk viden napredek in izenačenost sli.
Po temu prvenstvu bodo igralci in igralke iz Švedske ln Franclje igrali na turnir-
ŽU v Karlovcu In Zagrebu, v petek pa bo v luboticd tekma med reprezentancama Jugoslavije ln Švedske.
Tekmovanje industrijskih delavcev
Zvemo tekmovanje rudarjev Jugoslavije v Rali. V Baši bo od 13. do 16. oktobra zvezno tekmovanje rudarjev Jugoslavije v nogometu ln v odbojki. V nogometu Dodo tekmovale naslednje ekipe: Rudar iz Ko-stoca. Rudar iz Trbovelj in ekipe rudnikov lz Ivanca, Kaknja it Zletova. V odbojki bo tekmovala moška ekipa iz Bora, Jenska ekip« lz Trepče, moška in ženska ekipa i* Murskega Središča, moška ln ženska ekipa iz Mežice ter ekipa iz rudnikov Kreke in Zletova.
*
Rokometnega turnirja v Borovu, ki bo od
1». ln 16. t. m. v Borovu, se bo udeležila Industrijskih podjetij Iz vseh tovarna emajlirane posode —
polpg ekip ^ industrijskih jpodjetlj Iz vseh
SŠD Železničar. Ljubljana, smučarska sek.
eija ima v četrtek 13. t. m. ob 19. uri v Šercerjevem domu sestanek vseh smučarjev-Slanov. TmrjtM razgovora o opremi za sezono 1949-50 udeležba obvezna.
BSD Krim. V petek 14. t m. ob 19.80 reden sestanek vseh smučarjev. Razdelitev rekvizitov.
Težkoatletsko tekmovanje v Mostah
V	okviru športnih dni, ki jih SŠD Slovan prireja od 13, do 16. t. m. bo danes zvečer ob 20. uri v dvorani kina Triglav težkoatletsko tekmovanje. Na sporedu je rokoborba, dviganje uteži in boks. Poleg težkoatletov Slovana bodo nastopili tudi člani ostalih ljubljanskih športnih društev.
Prvenstvo Jugoslavije v ljudskem mnogoboju bo v Novem Beogradu
Šestnajstega oktobra bo na tisoče graditeljev Novega Beograda prisostvovalo borb! 14 ekip s 512 tekmovalci za naslov zveznega prvaka FLRJ v ljudskem mnogoboju. Od omenjenega števila ekip Jih bo 32 z 251 tekmovalci lz vaških telovadnih društev.
MNOGOBOJA V BEOGRADU SE JE UDELEŽILO NAD MO OSEB
Letošnja tekmovanja v ljudskem mnogoboju. ki so jih izvedla telovadna društva med letom, so zajela_ nad 6500 udeležencev mladincev iz podjetij ln ustanov v Beogradu. To število, brez srednješolske in študentske mladine, ki je bila poleti na počitnicah, v praksi ali na delovnih akcijah, govori, da je med delovno mladino veliko zanimanje za fizkulturo. Na mestnem tekmovanju v ljudskem mnogoboju, ki je bilo ob pričetku tega meseca, je sodelovalo 82 ekip z 210 najboljšimi tekmovalci, prijavljenimi iz vseh telovadnih društev. Čeravno je v lanskem mnogoboju sodelovala vsa mladina, delavska, srednješolska in študentska. je bilo tedaj prijavljenih le 15 ekip 7,a mestno tekmovanje.
S A H
Mednarodni turnir v Benetkah
Gligorič premagal Foltysa
Rim, 12. oktobra. V Benetkah se je včeraj končalo X. kolo mednarodnega šahovskega prvenstva. Jugoslovanski državni prvak Gll-gorič se je sročal s Foltysom ln ga po zelo lepi igri matiral v 28. potezi. Precejšnje presenečenje desetega kola so bile partije med madžarskim Szabom, ki še vedno vodi, ln Francozom RoKsolimom ter partija med Barczom (Mnii/iTSka) in Sabadošom (Italija). Obe.pHrtiji stajse končali neodločeno.
Ostali rcitlltatl: Canal — Fletscher 1:0, Lololnbek — Prlms 1:0, OlmeTman — Milller remis, Paoli — Satalda 1:0, partija med Kotnauerjem in Tnrtako\verjam je bila prekinjena po 59. potezi. Prekinjena partija iz IX. kola med Kotnauerjem in Barczo se ni danes nadaljevala, ker sta ae nasprolnika sporazumela za ramie.
Po X. kolu je stanje naslednje: Szabo 8 točk, Golombek 7. Rossolimo in Barcza 6 in pol, Gligorič, Foltys in Prlns 6, Paoli 5.5, Canal, Tartakowor 5, Zlmmerman ln Kottnauer 4, Sabadoš 3,5, Miiller 8. Fletscher 2.5 la Satalda 1 točko.
V počastitev okrajne partijske konference, ki je bila v Šoštanju 10. oktobra, je delovni kolektiv LIP v Naizarjiih v nedeljo e prostovoljnim delom razžagal 48 kubičnih metrov hlodovine, naložil na kamione 48 kubičnih mertrov rezanega lesa, na vagone pa 25 kubičnih metrov rezanega lesa, 12 kubičnih metrov so ga zmanipulirali. Obrart lesne volne v Šoštanju pa je isti dan naložil 1 vagon lesne volne, pri čemer je bilo zaposlenih 38 prostovoljcev, nato so še pripeljali in razžagali 13.5 kubičnih metrov celuloze. Skupno 60 napravili 302 prostovoljni uri. Drugi dan je delovni kolektiv LIP Nazarje poslal konferenci dve pozdravni resoluciji, v katerih obljublja, da bodo letni plan njihovega podjetja izvršili pred rokom.	L.	F.
Razstava požarnovarnostne službe ▼ Trbovljah. — V soboto popoldne je bila v rudniški restavraciji v Trbovljah svečana otvoritev razstave požarnovarnostnega tedna. Razstavo je odprl predsednik PAZ rudnika Trbovlje tov. Strniša, ki je v kratkih besedah prikazal pomen gasilske organizacije in nujnost vključevanja ljudskih množic v njene vrste. V imenu rudnika se je pomočnik direktorja rudnika Trbovlje in sekretar PAZ zahva-
lil vsem sodelavcem razstave za požrtvovalno prizadevanje in vzpodbudil navzoče k nadaljnjemu delu. — Na razstavi ekipa za alarmiranje prikazuje alarmne naprave in delo kurirjev. Ekipa za za-temnjevanje prikazuje sobo s tremi okni in načine zatemnitve. Ekipa za evakuacijo ponazoruje v slikah razne vrste zaklonišč. Poseben poudarek daje izkoriščanju rudarskih rovov za zaklonišča ter opozarja na red in disciplino prebivalstva v primeru nesreče. Tehnična ekipa prikazuje gasilstvo z modernim in primitivnim orodjem, motorno brizgalno, ročno brizgalno, hidrant z dvema izlivoma, aparat 002 in dvodelni napad. I* slik na stenah je razviden razvoj in požrtvovalno delo trboveljskih rudarskih gasilcev od leta 1881. do leta 1949. — Okusno izdelani grafikoni kažejo zgodovino požarov, elementarnih nesreč itd. Jamsko rešilno moštvo prikazuje razne reševalne aparate od primitivnih do najmodernejših, aparate za umetno oživitev, za polnjenje jeklenk s kisikom in prerez teh aparatov. Sanitetna ekipa razstavlja razne vrste zdravil, povojnega in drugega sanitetnega materiala. Tu se vidijo nosila, jamski reševalni voziček in drugo. Celotno razstavo krasijo palme in cvetje, ki jih je poklonila rudniška ekonomija.
O n V E STI CJt
Mestni komite LMS, bo v sklopu proslav na čast M. obletnice SKOJ-a ODKRIL SPOMINSKO PLOŠČO,
na mestu, kjer Je 1. 1941. in 1&42. delal in so sestajal Okrožni komite SKOJ-a. Od-kritje spominske plošče bo dne 13. t. m. ob 16. uri popoldne, Za gradom št. 1 (poleg Dolenjskega mostu). Vabimo k udeležbi vso mladino Ljubljane.
Mestni komite LMS
Obiščite razstavo del bolgarske slikarke MAŠE ŽIVKOVE, ki je odprta dnevno od 8. do 17. ure v Moderni galeriji. Vhod iz Knafljeve lilice.
GLEDALIŠČE
DRAMA. - LJUBLJANA
Nedelja, 16. ob 20: Cankar: >Za narodov blagor«. Premiera. Izven. Otvoritvena predstava.
V	vlogah nastopajo:
Alekslj pl. Gornik, Lojze Drenovec, Dr. Anton Grozd, dež. poslanec, obč. svetnik itd. Janez Cesar. Katarina, njegova žena. Elvira Kraljeva Izmenoma z Mihaelo Šarl-čevo. Matilda, njegova nečakinja — Ivanka Mežanova — Draga Ahačičeva. Dr. Pavel Gruden, državni poslanec, občinski svetnik Itd. Maks Furijan. Helena njegova žena — Mira Danilova — Vida Juvanova. Jožef Mrmolja, Klander, občinska svetnika — Edvard Gregorin. Milan Skr. binšek. Mrmoljevka — Mila Kačičeva — Metka Bučarjeva, Mileva Boltarjeva-Ukmar. jeva. Julijan Ščuka, žurnallst — Vladimir Skrbinšek. Siratka, literat — 3ojan Peček. Fran Kadlvec. jurist, sorodnik Grozdov — Branko Miklavc — Dušan škedl. Profesor Kremžar — Fran Lipah — Nace Simončič. Stebelce, poet — Drago Makuc. Slabo oblečen mlad človek — Nace Lončlna. IHšna pri Grudnovih — Alenka Svetclova. Občinski svetniki: I. Drago Zupan, II. Stane Potokar, III. Aleksander Valič. Hišna pri Grozdu. Metka Bučarjeva — Mila Kačičeva. Režiser:	Slavko Jan, scenograf: Viktor
Molka, kostumi: Mija Jarčeva, insplclent: Marjan Benedičič, sufleza: Hilda Benedičič, razsvetljava: Vlil Lavrenčič. Lasuljar: Auto Ceclč, odrski mojster Rotar Vinko. Kostume Izdelala gledališka krojačnica pod vodstvom Jožeta Novaka ln Cvete Galetove.
OPERA
Petek, 14. ob 20: Musorgski: »Boris Godunov«. Zaključena predstava za sindikate (KSS Ljubljana).
Za sindikalno predstavo Musorgski: »Boris Godunov«, ki bo v petek 14. oktobra ob 20 v opernem gledališču pridejo na vrsto naslednje sindikalne podružnice:
Sindikat uslužbencev državnih ustanov: števika 1, 3, 5. 7, 9. 10, 11. 12. 15, 16, 18, 19. 24, 30, 81. 85 in 42.
Bone za nakup vstopnio dvignite obvezno v četrtek 13. oktobra med 17. in 18. uro na kulturno-prosvetnem oddelku KSS-a, soba št. 16. Podružnice opozarjamo, da dvignejo bone za nakup vstopnic med določenim rokom, ker jim sicer zapadejo.
Vstopnice na izdane bone dvignite obvezno v petek med 8. ln 10. uro na Upravi 8NG Gradišče 4.1.
SINDIKALNO GLEDALIŠČE JESENICE priredi za otvoritev sezone v soboto ob 19.30 krstno predstavo: Janez Drev: »V Zanki«, drama v petih dejanjih. Ponovi v nedeljo ob 15.30.
Vstopnice se dobijo v predprodaji v petek od 10—12 in eno uro pred predstavo.
R A 0 I 0
DNEVNI SPORED ZA ČETRTEK 13. X. Poročila: ob 5.15. 6.20, 12.30. 14.80. 19,30 in ob 22.00.	,	.
5.00 Narodne in množične pesmi — 5.30 Vedri napevi — 5,50 Jutranja -olovadba 6.00—7.00 Jutranji koncert - 12.00 Lahek opoldanski spored — 12.45 Zabavna glasba
- 13.00 Glasbena oddaja za pionir.m - 13.20 Uganite, kaj igramo! -	14.00 S o venska lahka glasba s plošč — 14.45 Narodni plesi
- 15.00 Fizkulturno predavanje - 15.10 Igra čelist Oton Bajde, pri klavirju Roman Kla-6 in c (prenos iz Maribora) — 18.30 Nekaj prfedklaslčno komorno glasbo — 18.45 Ljudska univerza — Prof. Janez Jarc: Brata Milan im Marjan Majoen — 19.00 Operni ansambli — 19.45 Zabavna glasba — 20.00 Radijski dnevnik — 20.15 Pojo Fantje na vasi — 20.45 Literarna oddaja — Ob 25. letnici smrti Anatola France-a — 21.15 Hrvat-ska umetna glasba (prenos iz Zagreba) — 22—30 Nočni koncert. Na sporedu: Anton Bruckner: Simfonija št. 7.
DNEVNI SPORED ZA PETEK 11. X.
Poročila: ob 5.15, 6.20, 12.30, 14.30, 19.80 ln ob 22.00.
5.00 Polke in valčki — 5.30 Narodne pesmi Jugoslovanskih narodov — 5.50 Jutranja telovadba — 6.00 Znani napevi — 6.30 iBra Mali orkester mariborske radijske postaje p. v. Dušana Bošteleta (prenos Iz Maribora'
- 12.00 Opoldanski koncert. Na ,SP?„ Elgar in Plernč - 12.45 Zabavna glasba ~ 18.00 Oddaja za ljudske odbore —	* *r ster spored narodnih in umetnih EPf™ -.L
^Očr,8nkltgnua^n^Uiet0S Malt ansambel ^Radia Ljubija^Kiilturni
pregled - 15.10 Plesna gla*b“ ,r govor s pionirji — 19.00 Skladbe domačih avtoriov i7vaia orkester Radia Ljubljana S vrluja Damelj -1?.45 Zabavna g ,18h,
- 20.00 Politični komentar^ Beograda -20.15 Popularni večerni koncert — 21.00 Poje
komorni zbor lz T1®*? ?	ilfi yr,nhcn
- 2130 Lahek spored izvajajo godalni orkestri — 22.30 Zabaven večorni *pored — 9jj I2 jujoslo^^Tisko komorne glasbo-
Ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS otvarja triletni
SREDNJI TRGOVSKI TEČAJ
in se vpisovanje vrši do vključno ponedeljka 17. oktobra od 16—18 v poslopju Ekonomskega tehnikuma v Ljubljani, Prešernova cesta.
Kot kandidati(-inje) se sprejemajo le dr. žavni uslužbenci v poklicih iz ekonomsko-komercialne stroke in pa uslužbenci zadružnih in družbenih organizacij ln njih podjetij, stari nad 16 let, z nižjo srednjo šolo. Izjemno se sprejemajo tudi uslužbenci z nižjo šolsko izobrazbo, ki so z dosedanjim delom pokazali pogoj do višje strokovne izobrazbe.
Letos bo otvorjen le prvi letnik ln se bo vroil pouk dnevno od 16.—20. ure. Izjemoma sme za nastavitev pristojni starešina, Skrajšati slušatelju delovni čas.
Slušatelji, ki dovršijo srednji trgovski te-čaj in na.pravljo zaključni izpit, pridobijo kvalifikacije za poklice, za katere se v ustrezni stroki zahteva srednja ali njej enaka šola. — Upravlteljstvo.
DNEVNE VESTI
Odkritje spomenika padlim talcem bo v
nedeljo 16. t. m. ob doveti uri dopoldan v Medvodah. K udeležbi vabi Zveza borcev NOV Medvode.
Društvo slovenskih književnikov vabi člane in kandidate na članski sestanek, ki bo v petek 14. t. m. ob 20. uri. Diskusija o antologiji jugoslovanske itoezije.	2884
ŠPZ pozor! Zbor bo danes, 13. t. m. v balkonski ob 15.30 v krojih. Pojemo pri odkritju spomenika. Informacije. — Odbor.
Društvo ljubiteljev ptičarjev v Ljubljani priredi v nedeljo 16. t. m. poljsko tekmo. Sestanek ob 7. zjutraj pri Kačiču na Tyr-ševi cesti \ abimo vse lovce, da se kot gle-dalci udeleže.	9070
OBJAVA
Zaradi nujnih adaptacij v podkov*iišču in
podkovski delavnici Podkovske šole v Ljufc-,1'’ Potočnikova ul. 2, prekinjamo vsa podkovska dela v časa od 17. do 24. oktobra 1949. — Ministrstvo za kmetijstvo LRS.
OBVESTILO
Obveščamo podjetja in ustanove, da sprejemamo stranke samo ob torkih in petkih od 8-12.
Razen kaljenja ne sprejemamo nobenih izvonplanskih naročil. — Tovarna avtomobilov. Maribor.
VESTI IZ MARIBORA
Dežurne lekarne: Četrtek 13. oktobra: IV. mestna lekarna, Gorkega ulica 18. — Petek 14. oktobra: II. mestna lekarna. Gosposka ulica 12.
KONCERTI
Umetnika čelist Anton Janl^ro in pianistka Suzana Gyr koncertirata v petek in soboto ob 20 v Filharmoniji. Oba večera so na sporedu Beethovnove sonato za čelo in klavir. Sobotni koncert je za abonma. Predprodaja v Knjigarni muzikalij.
V	Trbovljah bo v soboto ob 19. uri koncert reprezentativnega pevskega zbora Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Rada Simonitija. Zbor je odličen, spored izredno zanimiv.	«>880
Simfonični koncert pod vodstvom franeos-skega dirigenta Jeana Martona bo v sredo 19. oktobra v unionski dvorani. Predprodaja vstopnic začne v soboto 15. t. m. 2880
kino
LJU8LJANA UNION: Ameriški film »Plin-Obzornik 35.	- Predstave ob
16, 18.15 in 20.30.
Francoski film »Ljubavni »en«,
FN. 186.
SLOGA: Ameriški film »Bruca v OMfordu«,
Zima 49. — Predstave v obeh kinematografih ob 16.15, 18.15 in 20.15-TRIGAV: Zaprto!	,	„
SISKA: Sovjetski film »Pisani spored«. Jetika in borba proti njej' ~ Predstava ob 20.	.
MARIBOR PARTIZAN:	AmeriSki film
»Mr. Smltb v senatu«. FN 186. UDARNIK:	AmeriSld barvni film ,AJ1-
Baba in 40 razbojniRpv« — jvan Cankar. CELJE METROPOL: Sovj. barvna risanka »Čarobni konjiček«, lina dolina, Bos. me*
DOM: Ameriški film »Straža na Renu«. Bos.
mesečnik 21.
KAMNIK: Avstrijski Mm .otroci Pratra«, rudarii
KRANJ fTpByC: Amoriikl film »Tarzanov zakiad«. Pregled 6.
PTU.T: ^Danski CUm ,girota Rtina«, Obzor-Tiik 3«'
^;'"-J0k1 ,ilm ‘Nasredlnove prigode«, ob 15.30 mlad in 20 JESENICE, MESTNI: Sovjetski film »Mihlu-lo Mahlaj«, tednik, ob 18 ln 20.
OGLASI
OSEBO, ki je videla ob oavo-Dodltvi na cesti Dravograd ali okolici S?i ’. ®o javi proti nagradi in povračilu stroškov na KLO Dravograd. 2888
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so spro-mili na zadnji poti našega nepozabnega. Predragega EMANUELA JOSINA. vsem. ki »o nam izrazili sožalje ustno ali pismeno, vsem, ki so darovali prekrasne vence ali v , oočnstitev njegovega eimmian, darovali v dobrodelno namene, zlasti pa predsedniku Ciril-Metodove družbo tovarišu dr. Fola* cherju in tovarišu Oblaku za nagrobna govora v počastitev pokojnikovega dela. — Vdova Ana Josln z vsem sorodstvom.
Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Dušan Bole — Naslov uredništva: Kopitarjeva 6, — Uprava: Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva in uprave: 52-61 do 52-65. Telefon naročninakejja oddelka 30-30 — Telefon oglasnega oddelka 36-85. — Štev. ček. računa 601-90601-0