eriška Domovina iSSš. is.*? /* H/l E MI €/% M- M O I%1 C "V' bil Župančič. Sedaj je tudi on prišel v neizprosen mlin komunističnega totalitaratva. Naj bi bila njegova usoda sedaj vsaj tolikim zgled in povod v spreobrnenje kot je bilo njegovo poprejšnje obnašanje v zapeljevanje na na- bil zaljubljen vanj. Starejši so ga poznali in cenili radi njegovega izraza, ki ga je klesal kot nihče drugi. Glavni Finžgarjev roman je "Pod svobodnim Solncem,” ki so ga prevedli že v mnoge druge jezike. Dolga leta je bil glavni urednik pu blikacij Mohorjeve družbe. Na Stara leta ga je zaneslo v takozvani s o c i j a lističen tok. Odobraval je podvige krščanskih socialističnih skupin, ki so na- 48 beguncev je pobila Titovska straža Seja in vaja— V sredo pop. bo na Močilni-karjevi farmi strelska vaja in seja Eficlid Rifle kluba. Naj pridejo člani in ‘prijatelji. V slučaju Slabega vremena bo pa vse to v Kunstlovi kabini na Chardon Rd. Ako ne veste kje je, pokličite EN 9208 in vam bo Cyril povedal za pot. Redna seja— Nocoj ob 7:30 bo redna seja kluba društev SDD na Recher Ave. Zastopniki društev in direktorji so prošeni, da se Seje gotovo udeleže. i Trst. — Dva človeka, ki sta pribežala iz Jugoslavije, sta povedala, da so jugoslovanske straže masakrirale v zadnjem času 48 oseb, ki so poskušale bežati iz j VOUKS ČIM D18S2 ZR Jugoslavije v Italijo. Pripeve- Sj0VenCe ctygeta, da so stražo uporabljale r poleg revolverjev in pušk tudi ro£ne granate proti ubogim bežečim ljudem. Razne najnovejše svetovne ti BELGRAD, JUGOSLAVIJA. — Tito je odgovoril Rusiji na njeno noto, s katero je odpovedala prijateljsko pogodbo z Jugoslavijo. Obtožil je Rusijo, da je hotela ustvariti v Jugoslaviji svojo posebno državno administracijo, da je hotela prepresti vso jugoslovansko javno službo s svojimi posebnimi zaupniki in sedaj skuša ustrahovati jugoslovanske državljene in organizirati državni prevrat. Tito obtožužje, da sedaj Rusija pripravlja vojno razpoloženje na Balkanu. . . . . V TTipuru, it m., I VARŠAVA POLJSKA. — Poljska vlada je odpovedala pn- Za njihovo potovanje po Arne*, jateljsko pogodbo z Jugoslavijo. i « s , ____O.aii I gl gl COLUMBUS, O. — Governer Lausche je izdal odredbo, da morajo policijske oblasti brezpogojno preprečiti nasilja proti svobodnemu prometu na cestah. S ta vkuj oči rudarji so v zadnjem riki je vse preskrbljeno. Sponzorji bodo obveščeni kdaj naj jih pridejo počakat na najbližje železniške postaje. zniške postaje. j hodnemu prometu na cestah. S ta vkuj oči rudarji so v zadnjem Prosimo novih sponzorjev, ker času opetovano skušali preprečiti prevoz premoga iz rudnikov, ki . -uaIiVa al/ironcdrlh družin in HaIhitt ilrpr ti i ihnvi delavci niso v uniiL Sedai moraio natrulie z še veliko slovenskih družin in samskih oseb. posebno moških, čaka in prosi, da bi jih kdo sprejel in jim omogočil, da se izselijo sem. Kdor bi koga mogel sprejeti, naj blagovoli javiti na naslov: Liga Kat Slov. Ameri-„ kancev, 10316 Barrett Ave. Cie-A* velando, Ohio, Telefon PO 6887. Molitey na grobovih gre naprej takole: Naše srce je prazno in bedno, osamljeno, ranjeno, strto, razbito — napolni ‘ga s svojim Ognjem, nevredno, da spremeni se Ti v Rolo Čudovito, ki Ti ji boš Slast Omama in Nada, Sladka Miloba, Dišeče Krepčilo, Prijetnost Upanja, Vrednost Zaklada, Pokojnosti Mir in Tolaibe Hranilo. Cena knjigi je $2.75, s poštnino $3.00. delajo, ker njihovi delavci niso v uniji. Sedaj morajo patrulje orožjem nastopiti proti vsem takimi pojavom. WASHINGTON. — Stavka jeklarskega delavstva kale, da tuiurcnin koi voujb opuncijo bo dolga, že so tudi prve posledice te stavke, da morajo namreč predlagal, da naj parlament iz- l'a In navioA A/1 lAilrlorolrri (fotAVfttvfV Trt- vasi MMOlinnSfA vloiU HpVSI- Zmaga britanske vlade London, Anglija— Britanska delavska vlada je dobila zaupnico v parlamentu. Po burni debati, v kateri _ je Winston Churchill kot vodja opozicije W UUlgža- £JC DV IUUI K* »V pvoivuivs w industrije, ki zarise od jeklarske, začele odpuščati delavstvo. Tovorni promet na veKkih jezerih se zmanjšuje. Dve manjši jeklarski podjetji sta podpisali novo pogodbo z unijo in nadaljujeta delo. razi nezaupnico vladi radi deva-lacije funt-šterlinga, je dobila vlada 350 glasov, proti njej pa je glasovalo 212 poslancev. Ameriška Domovina «11 St CMr A«. Published (tally tamt Saturday!, Sundays uul Holidays iwnii um iwh turni > i ti itmiTM n nuwwwtt f BESEDA IZ NARODA iim»iiiimm«twHiiiiwMiiiiMwiinHiiiw«wii [> OCTOBER m* not M m w m ur I 2 3 4 5 678 ! ‘ 9 10 11 n 131415 16 17 18 19 30 21 22 262728 29 NAROČNINA Za Zed. diteve «6.60 na leto; ea pol leta «6.00; M četrt leta «3.00. Za Kanado in sploh ta delete izven Zed. držav «10.00 na leto. Za pol leta «0.00, sa 8 mesece «8.60. SUBSCRIPTION RATES United States «&60 per raw; «6.00 for 6 months; «8.00 for 8 months. Canada and all other countries outside United States «10 per year. «0 for 6 months, «8JO for 8 months. Bound u noWLcm« matter January Stb IKS, at the Boat Offloa at Ohio, under Mm Sat at March Ird ISIS._____ No. 198 Mon., Oct. 8,1949 Za primarne volitve Jutri bomo imeli v Clevelandu primarne volitve. Naši naročniki v Clevelandu pričakujejo, da bomo spregovorili besedo ali dve o kandidatih in drugih vprašanjih, ki se tičejo volitev. To bomo storili ter povedali svoje mnenje. Naši državljani znajo presoditi kandidate in druga vprašanja in bodo po svoje presodili, ker smo v svobodni deželi, kjer so proste in svobodne volitve, nihče ne sme ukazovati, kako naj državljani volijo. Zato so ta naša priporočila pred voli tvami samo priporočila, ker imamo tudi mi pravico soditi o kandidatih in drugih vprašanjih po svoji vesti. Lahko sledite našim priporočilom, ali pa ne, kakor sami hočete. Takole sodimo mi o glasovnici, ali glasovnicah, ki jih bomo dobili v roke jutri pri primarnih volitvah: Županskih volitev jutri ne bo, ker sta samo dva kandidata in kjer sta za en prostor ali mesto samo dva kandidata ne gresta na volitve v primarnih volitvah, ampak samo pri glavnih volitvah v novembru. Pač pa bomo jutri glasovali za spremembo mestnega čarterja za sprejem tako zvanega “rapid transit” ali hitrega, modernega prevoza v mesto. To je ena najbolj važnih točk pri jutrišnjih volitvah. Po našem mnenju ne bo nihče, ki je za napredek mesta, proti temu predlogu. Vsak bo napravil križ pred “yes” na glasovnici in tako bo dobil Cleveland moderen prevoz ali vsaj začetek istega, da se odpravi drenj in gnečo v mestu, ko se človek niti obrniti ne more, še manj, da bi šel čez cesto, kjer so vse navzkrižem ulični vozovi, bu- Tone pod vplivi zvokov harmonike Joliet, 111. — Ko sem zadnji teden nekega večera korači; domov a vasovanja, mi naenkrat začne udarjati naj prvo Iz daljave, .potem pa bližje in bližje melodija prav glasne harmonike. Basi so posebno debelo peli, cjrugi zvoki pa so ee dvigali zdaj višje zdaj nižje in spreten muzikant je proizval tisto: “Jaz pa pojdem na Gorenjsko, 'in na Olber Štajersko .. •” Postal sem in prisluhnil. Sporhin pa mi je 'šel nazaj v 0-na leta, ko sem v starem kraju včasi gledal kot mlad fant na postavne odrastle fante, ki so se zbirali v Metliki za vojaški nabor. To je bilo vriskanja in petja. Kdo je tu tako veselo nategal harmoniko ne vem, a lepo je pela. Morda naš spretni muzikant Rifel. Ne vem pa ne. Vem pa, da pod njegovimi prsti harmonika lepo poje, ker Rifel jo zna šegatati, da da od sebe Štirne, tudi, če bi ne imela nobene strune v svojem trebuhu. Za kake svatbe ni treba boljšega umetnika. Sicer so vsi Dolenjci ljudje vesele narave. A tam, kjer je Rifel na svet prišel, so pa še posebno veseli ljudje, in Tatovi in uamoviči so postali v mestu, in okolici prav živahni. Trgovino Tritzino, ki prodaja radije in televistične aparate in druge električne potrebščine, so te dni okradli. Pobrali so raznega blaga za več, kakor «1-200.00. K svojemu stricu Jožefu Mur. nu, sta dospela iz begunskega taborišča v Avstriji John in Olga Brsan. Oba imata že delo in se zadovoljna počutita med na. mi. Dobrodošla! Pozdrav vsem od Toneta s hriba. ------o------ Rožanc za cooncibnana Cleveland, O. — Ne samo, da se poslužimo volilne pravice, ki nam jo ameriška ustava jamči, ampak je naša dolžnost, da stopimo jutri v volilne koče in, volimo po svoji razsodnosti za o-ne može, ki so za javni urad naj boljši. Primarne volitve so velikokrat važnejše, kakor so regularne splošne volitve. Jutri bomo potom glasovnice izbrali može, katere hočemo imeti 8. novembra na splošni glasovnici. Le to kar bomo jutri izbrali le to bomo lahko 8. novembra volili. Slaba izbira na primarnih volitvah ne more uplivati, da imamo pričakovati dobro mestno upravo, katero vzdržujemo v našimi davki. Če pa se bomo u-deležili primarnih volitev in izbrali dobre kandidate bomo lahko 8. novembra izvolili od najboljšega, najboljše. V 32. vardi smo se letos organizirali ne glede na prepričanje v odbore, ki bomo podpirali kandidaturo John Rožanca za mestnega zastopnika. O njem smo prepričani, da bo posvetil Ta korak k moderniziranju mesta lahko dobimo, ako kar sam ne zmore, pa ga bodo državljani odobrili jutri, pa ne bo nobenega davkoplačevalca stalo niti en cent. Denar za gradbo tega sistema bo posodila vlada in obresti ter kapital na. dolg se bo odplačevalo s prevoznino. Mesto Toronto v Kanadi gradi prav tak rapid transit sistem. Okrog 50 milijonov bo stal Torontčane. dočim bo stal sistem v Clevelandu, ako ga bodo jutri državljani odobrili, samo 22 milijonov. To pa zato, ker je mnogo dela že izvršenega, mnogo mostov že zgrajenih, mnogo kotanj zasutih, mnogo zemlje odpeljane za tračnice. Vse samo čaka, da se položi tračnice in dovrši ostalo delo. Res je, da bo mnogo meščanov, ki se morda ne bodo nikoli vozili po teh novih tračnicah v mesto, ker bo sistem izpeljan na južni strani mesta, od 140. ceste do mesta in potem do 117. ceste na zapadni strani mesta. Toda četudi jim ne bo koristil, če žive, recimo, na severni strani mesta, pa bodo vseeno glasovali za ta predlog, ker se zavedajo, da vsak napredek v Clevelandu pomeni boljše življenje za vse, zlasti pa za bodoči razvoj mesta. Vsak, ki je za napredek Clevelanda, bo gotovo napravil križ (x) pred “yes” za ta dodatek k mestnemu čarterju. O tem boste glsovali na najdaljši glasovnici, kar jih boste dobili v roke. Druga sprememba k mestnemu čarterju bo pa vprašanje, ako državljani dovolijo, da se županu zviša plača od $15,000 do $20,000. Po našem mnenju ima župan $15,000 na leto dovolj in če nekoliko pazi na denar, se bo že na kak način “pošteno preživel.” Kar lepo pri sedanji “skromni” plači za župana ostanimo še nekaj časa. Kdor pa ne more s tem živeti, naj pa ne kandidira. Zdaj pa še beseda glede mestnih odbornikov. Menda ni bilo še nikoli toliko kandidatov kot letos. Jutri bomo izbrali v vsaki vardi po dva kandidata. Ponekod jih je po 6 in več. Dva, ki bosta dobila največ glasov, bosta tekmovala pri volitvah 8. novembra. V vardah, kjer sta samo dva kandidata, ne bo v primarnih volitvah treba glasovati o njih, ampak šele novembra. Tak slučaj je v 23. vardi, kjer sta dva kandidata, sedanji odbornik Edward J. Kovačič in Frank Mervar. Med njima bomo izbirali torej šele 8. novembra. V 28. vardi, v Newburghu, je pa več kandidatov in treba bo izbirati za dva najboljša. Mi toplo priporočamo našim državljanom sedanjega councilmana Michaela Lucaka. V 32. vardi je pa menda kar 6 kandidatov. Ker je zdaj varda razdeljena tako. da so v pretežni večini slovenski volivci, bosta skoro gotovo nominirana jutri dva slovenska kandidata, med katerima bomo izbirali 'S. novembra, da najboljšega pošljemo v mestno zbornico. Našim dravljanom v 32. vardi toplo priporočamo, naj glasujemo za našega dobro poznanega Johna Rožanca. Mi smo trdno prepričani, da za 32. vardo ne bi mogli izbrati boljšega, mi vemo, da nihče bolje ne pozna potreb 32. varde kot naš rojak John Rožanc. Za napredek 32. varde napravite križ pred imenom j X | JOHN ROŽANCE razveseljuje in v dobro voljo zmore njegova harmonika. Dobri Rifel mi ne bo zameril, če ga tu omenjam. Nekoč sem na neki veselici srkal a mi uradnik pravi, da ni še nič. Naj vprašam pri Francozih. Grem na francosko komando in še tam ponižno vprašam. “V Innsbrucku vprašajte, mi tu nimamo še nič,” so me odpravili. No, lepa reč! Nikjer nič! Kaj naj naredim ? V Innsbruck moram, če ne ne bom nikamor prišel in Amerike nikoli videl. Takoj drugi dan sem se spravil doli. štiri ure sem se vozil z vlakom. V Innsbrucku sem poiskal sedež francoskih oblasti. (Dalje prihodnjič) Naročile sl BARAGOVE KNJIGE za leto 1950 'laki Knjige so sledeče: * Volite za- H 1. “BARAGOVA PRATIKA” za leto 1950, in 2. “AMERIŠKE SLOVENSKE VEČERNICE”-ali druga knjiga Baragove knjižice. Obe knjigi sia zelo zanimivi m staneta s poštnino vred $|.50 Vsaka posamezna pa 8Cte Naročnino je poslati v poštnem Money Ordru, ali pa v bančnem čeku na naslov: m:- John A. FAKULT SLOVENSKI KANDIDAT COUNQLMANA 32. VARDE primarne volitve 4. okt. 1949 BARAGOVA 1857 WEST 21st PLACE PRATIKA CHICAGO 8, ILL. OBLAK MOVER Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca 114CE.il. St JOHN OBLAK . HE 2731 Janez Ložar čudila, da vidita Weissa, ki je spala okroglih dvanajst ur." sedel na istem stolu in z isto| Ura sedem! Mili Bog, to je potrto ipostavo, kakor da bi ča-i bilo strašno! Jean, že ves oble- Izvolite zmožnega in vsem poznanega rojaka za councilmana iz 32. varde Mi vemo, da bo on nfjveč storil za našo vardo, kjer je vedno živel, odkar je v Clevelandu - RANGE Priporoča ga v izvolitev Demokratski klub 32. varde Da bo koristil in služil narod ti IZVOLITE MICHAEL “MIKE” demokratski kandidat v Council — 28. varda .'Včteran 2. svetovne vojne preko morja Prijatelj delavca postelji. Otroška željnost in nestrpnost, neodoljiva strast se Eno leto te odkar Te krije, Spavaj sladko tajn v grobu, hladna zemlja na Kalvariji. v kraju večnega miru, O, kako nam je tetko pri srcu, pa na nas nikar ne žabi, v raju tam nad zvezdami. odkar sl zapustila nas Tl. Naj Tl Večni da nagrado, za trpljenje ln vso skrb, nam vsem pa, da zopet srečni se zopet snidemo: nad zvezdami. Tvoji žalujoči: G. WHISKERS Htti AiuWt.mC. \f7UT “SUCH COOKING! SUCH VALUE £ with my NEW GAS RANGE!” Weissova sta prebivala v uli- bratovih zablod v Parizu — ci Das Voyards; toda hiša, last J zablod' tega Maurica, ki se je gospoda Delaherche, je bila zve- čutila sestra dvojčica kot ne-zana z mogočno zgradbo v uli- kako njegovo deklo ter se vsa ci Maqua. Ta ulica Des Vo- žrtvovala zanj, da napravi iz yards je bila tačas Jzlmed naj- njega gospoda. Ona, ki so jo tesnejših v Sedanu, ozko, via-1vzgajali docela kot pepelko in žna ulica, temna od sosednjih jso jo ibili jedva naučili več nego okopov, ki jih je spremljala, citati in pisati, je bila pravkar Strehe visokih pročelji so se prodala hišo in opravo, ne da skoraj dotikale druga drugejbi mogla 'zasuti brezdno neum-temme veže so bile podobne nosti mladega človeka, ko je kletnim luknjam, posebno v ti-j prihitel dobri Weiss ter ji postern delu, kjer se je dvigal vi- nudil, kar je premogel; povrhu šoki zid gimnazije. Weiss pa, ki je imel vse tretje nadstropje s prosto kurjavo in razsvetljavo, se je počutil tam dobro; bil je skoraj v najbližji biližini svo. je pisarne, kamor je šel lahko v brerapktnikih, ne da bi pretopil hišni prag. Srečen človek je bil, odkar je imel Henrijeto, po kqteri je hrepenel tako dolgo, že od tistih dob, ko jo je spozna] v Cheneu pri njenem očetu davkarju, kjer je morala kot šestletna gospodinja zastopati mrtvo mater, dočim je prišel on Skoraj kot dninar v glavno čistilnico, pridobil si z napornim trudom višjo izobrazbo ter se ipovzel na mesto knjigovodje. 1 In da se vrešničijo njegove sanje, je moral še umreti oče, in je bilo treba še. 'hudih pa še svoje srce in svoje krepke roke; in ona je privolila v možitev, ganjena od njegove ljubezni do solz. Bila je zelo umna in premišljena, polna nežnega spoštovanja, četudi je do moža ni navdajala zaljubljena strast. Zdaj se jima je smehljala sreča. Delaherche je bil že večkrat govoril o tem, da sprejme Weissa kot družnika v svojo tvrdko — in to je pomenilo popolno srečo, samo če b{ bilo -še kaj otrok. “Pozor!” je dejala dekla Jeanu, “stopnice so strme.” Zhres se je zadeval v temi, ki se je bila zgostila; takrat pa so se naglo odprla Vrata in. osvetlila stopnice s pramenom luči. Zaslišal se je rahel glas, ki je dejal: “To je on.” občutili kakor božanje v zraku po katerem ae je gibala. “Dajte, vstopiti tukaj, gospod Jean”, je ,ponovila. “Vse bo takoj pripravljeno.” On je nekaj zajecljal; v svoji ganjenosti nad tako bratovskim sprejemom ni našel niti besedice v zahvalo. Trepalnice so se mu zapirale, in v nepremagljivi zaspanosti, ki se ga je lotevala, je gledal le še nekakšno meglo, v kateri je plavala ona, nejasna, odmaknjena zemlji. Ali je nemara vendar samo dražestna prikazen, ta mlada, postrežljiva žena, ki se mu smehlja s toliko preprostostjo? Pač se mu je zdelo, da mu stiska roko, in on da čuti njeno roko, tako drobno, Obenem pa tako trdno im vrlo, kakor da bi bila raka starega prijatelja. Od tega trenotka. je Jean izgubil jasno zavest o rečeh. 'Bili so v obednici; na mizi je hit kruh in meso. Toda on ne bi bil imel moči, da nese le en sam grižljaj do ust.. Tudi mož je bil navzoč, ki je sedel na stolu; zdajci je spoznal Weissa, ki ga je videl v Muhlhausemu. Kar pa je govoril ta človek s skrbečim. obrazom in počasnimi gestami, tega ni razumel. Na zložljivi 'postelji, ki je bila postavljena pred pečjo, je že spal Maurice z nepremičnim obrazom in mrtvaško trdimi potezami, okrog divana, na katerega so bili položili žimnico, pa se je žulila Henrijeta. Prinesla je ipodglavje, blazino in par odej; naglih, spretnih rok je zagrnila 'bele rjuhe, čudolepe bele rjuhe, bele kakor sneg. Ah te bele rjuhe, te rjuhe gorečega hrepenenja! Jean je videl zdaj samo še nje. Že 'šest se je naslajalo v zamiranju kajojunega prebujenja, vsega njunega bitja. Naenkrat! “Vraga!’’.je zajecljal Jean, pa sta se zbudila obadva, stre- [ “vseeno bo treba vstati, da se sena od istega sunka. Kaj je še pred poldnevom javiva k pol- i bilo? Kaj se je zgodilo? Ko- ku.” liko časa sta spala? Ista bleda luč je padala skozi visoko okno. Bila sta kakor strta, njuni Členi otopli, udje še trudnej-ši, ulsta šegrenkejša nego prej, ko sta legla. In zato se nista Z lahnim vzklikom bolečine je skočil na desko ter se pričel oblačiti. “Pred poldnevom?” je ponovil Weiss. “Vi ne veste, da je ura že sedem zvečer, in da sta “Gospa Weissova”, je zakli- tednov se ni bil slekel in spal v cala dekla, “vojak je tu, ki želi govoriti z vami.” Oglasil se je lahen smeh za- I dovolj.nosti, in tisti rahli glas svežo V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA PRELJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA Martina Oblak kateri nas je nepričakovano za vedno zapustil 3. oktobra 1948. Ni je ure ne dneva, da ne bi mislili na tebe. Počivaj v miru, dokler tudi mi ne pridemo za teboj. Žalujoči ostali: MARIJA OBLAK, soproga; DVA SINA in HČI MARY PETRIČ, 3 VNUKI in 2 VNUKINJI. Cleveland. O. 3. okt. 1949. “Že iprav, že prav; saj' vehi, kdo je.” In nato, ko je korporal v zadregi in zasopel obstaj na pragu: ‘Vstopite, gospod1 Jean . . Maurice je že dve uri tu, in vsi vas tako silno nestrpno pričakujemo!” In nato jo je zagledal v bledi luči sobe. Čudovita je bila njena podobnost z Mauricem, tista nenavadna podobnost dvojčkov, ki se zdi kakor dvojnost obraza. Vendar pa je bila manjša in še tehkejša, še šibkejša videti, s svojimi malce velikimi usti, finimi potezami in čudolepimi plavimi lasmi, podobnimi izrelemu ovsu. Posebno pa so jo razlikovale od brata njene mirne in. vrle sive Oči, v katerih je vnovič živela vsa junaška) duša steraga očeta, j unaka Velike armade. Govorila je malo, hodila nešuimno s tako spretno živostjo ih s tako vese- njej. Kakor hitro šo ga pi samega, je stal bosonog ta v srajci ter legel z zadovoljno* stjo, godrnjaje kakor srečna žival. Bleda jutranja luč je padala skozi visoko okno, in ko je napol odprl oči, skoraj že. zaziban v spanje, se mu je zopet prikazala Henrijeta, še nedolo-čneja ta breztelesnejša Henrijeta, ki se 'je vračala na prstih, da postavi na mizo poleg njega kozarec ta karafo z vodo, na katero 'je prej pozabila. Zdelo se je, da ostaja par sekund ta gleda obadva, svojega brata in njega, s svojim mirnim smeh-smehljajem in z neskončno dobroto. Nato je izginila. Ota pa je spal ha sVojih belih rjuhah kakor uničen. Tekle so ure, tekla leta; Jeana ta Maurica ni bilo več; ležala sta v spanju brez sanj, brez zavesti o rahlem utri. panju svojih žil. Deset let ali deset minut — niso se dale šteti; bilo je kakor maščeva- lo krotkostjo, da so jo drugi vanje preutrujenega telesa, iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii Pozor, hišni gospodarji! 1 a Pokažite, da ste proti najemninski kontroli j| s tem, da boste glasovali za X Joseph P. Muli MULIOUS Priporočen od; Cleveland Press Cleveland Plain Dealer Citizen's League MARTIN KOSTAJNŠEK, soprog; MARY ln ALBINA, hCeri; MARTIN JR., sin. Cleveland, O. 3. oktobra 1949 5en, je hotel teči, dočim je bil Maurice še v postelji in je tar-[si nal, da ne more več premikati' nog. Kako naj poiščeto tovariše? Ali armada ni šla naprej ? In obadva sta se nejevoljila, zakaj so jih toliko časa pustili i spati. Toda Weiss je obupno zamahnil z roko. “Moj Bog! 'Spričo tega, kar ,o napravili, je 'pač vseeno, če sta ležala” (Dalje prihodnjič). “Joj, kako inteligentne čevlje imaš, kje si jih pa kupila?” vpraša 'kmečko dekle prijateljico iz mesta. Poslušajte naš radijski program ob sredah in petkih 1:10 do 1:30 WJM0 ob sobotah POLKA PARAM! 10:30 do 11:30 dop. PHM Odprto v pondeljek, četrtek in soboto do 9:00. V torek ih petek do 6100. — Zaprto cel dan V* sredo. BRODNICK BROS. APPLIANCES & FURNITURE STORE 16013-15 WATERLOO RD. IV 6072 -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride THE GRAND GAS RANGE ... with tweevea «P» city, Ch.rcol-.ior brotior, S.f.-Tt.-K.o (winnnr o» Lowii a Conger Nntionel Home Sntety Awtrd I« 1941), end other imported, eicluiive teeter«. See H— here-befer. ye« bey • cooling npplinnec of wy Und.. Zamenjajte vašo staro pei še danes za novo 1950 GRAND. Najboljša plinska peč za kuho. TA SPECIELNOST VELJA SAMO OD 19. SEPT. DO 7. NOVEMBRA