67. številka.
Trst, v petek 23. marca 1900.
Tečaj XXV
..Edinost"
zhnift en krat nit dan. razun	nedelj i u [>rK2ii;fcij\. ob »i. uri zvečer.
Naročnin:« /ici^a :
'/.* <-elo leto........24 kron
za pol letii.........12 _
zsl <Vtrt lt-ta................r,
z. t-n me-se«*................2 kroDi
Naročnino je plačevati nat.rej. Na na-ročbe bre* priloiene nan^čnin«* ie unrm ne ozira.	___
Po tohakarnah v Trstu pr<wlajejo posamezne številke po (i -t«»tink «"> nvčJ* j; izven Trsta pa po !S <toti?ik >4 nvč.)
TrAmtmm Hit. *««».	m
& din c s t
V*.	Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
—	v «dll>o»tl je mož !
Oglasi
i»e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Posiana. osmrtnice in javne zahvale <lr-mači oglasi iul. se računajo po poiro.ll i
Vsi dopisi nai se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema npravništvo. Naročnino iti oghtse je plačevati loco Trst.
Uredništvo iu tiskarna se uahnjata v ulici Carintia 5tv. 12. Upravuištvo. in V sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo štv. II. usidstr.
Izdajatelj in t dgovorni urednik Fran Godni k.	Lastnik konsorcij lista „Edinost".	Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru.
Jezikovne razmere na c. Kr. olilasl y Kopra.
Pol i tiski okraj Koper šteje tri petine Hrvatov in Slovencev in dve petini Italijanov, a so«hii okraj Koper sam sestoji iz dobrih dveh tretjin Slovencev in Hrvatov ter iz ene tretjine Italijanov.
Sodć po tem .številnem razmerju — ki bi se ol> pravičnem štetju pač še spremenilo J Slovencem in Hrvatom, a nikakor ne Jtalija-i nora v prilog, — mislil bi človek, da pae' tudi jezikovne razmere na dotičnih e. k. obla-stili odgovarjajo temn razmerju.
Kaka zmota ! Že vnanje lice na teh c. k r. oblastih kaže kakor bi bili kje tam notri v Siciliji ali Kalabriji. Po tem vnanjem licu soditi, bi si pa<"* nikdo ne mogel misliti, da so ti o. kr. uradi in c. kr. oblasti namenjene prebivalstvu, ki p«» ogromni večini govori slovenski ali hrvatski jezik.
Vsi napisi so izključno italijanski!
Nič ali malo boljše od vnanjega lica je notranja uredba.
Poglejmo najprvo c. kr. okrajno glavarstvo !
Poleg okrajnega glavarja samega — bolje: namestniškega svetnika — so samo dva, trije uradniki, ki poznajo naš jezik. Vsem drugim je slovenski oziroma hrvatski jezik — deveta dežela! In med temi slednjimi sra tudi o k r a j n i z d ravnik in okrajni ž i v i n o z d r a v n i k, torej funkcionarja, ki imata v od 100 slučajev opravila z našim ljudstvom. In ne treba praviti, kako tesno so opravila zdravnika in živino-zdravnika spojena - telesno oziroma gmotno blaginjo ljudstva! In ako pomislimo, da seta dvojna blaginja da povspesevati le po sodelovanju ljudstva samega z javnimi lunkcijo-narji, 'v kar je zopet neizogibni pogoj, da se dobro uinejo med seboj, potem ne treba po-sebne bistrosti, da umemo, kako je ljudstvo v trajni škodi, ako ima javnih funkcijonarjev, | ki »e niti ne morejo sporazumeti žnjim!!!In najstrožja sodba ne bo prestroga o zistemu. ki nastavlja funkcionarje, ki bi morali delovati za ljudstvo med ljudstvom, a ne znajo jezika ljudstva !!
To bi bilo res naravnost smešno, ko bi ne bilo prežalostno, da zdravnik ne ume bolnika. in l>oInik ne ume zdravnika. Take raz-
mere bi se zamoglo imenovati k večemu — turške !
Temu razmerju odgovarja seveda tudi i uradovanje, kolikor se dostaje jezikovne ' strani.
Ko se stranke zaslišujejo na zapisnik, se to ne godi nikdar v našem jeziku. Tudi slovenske izjave strank se zapisujejo vedno in dosledno le italijanski. In samo ob sebi je i umevno, da stranke dobivajo tudi samo ita-! lijanske rešitve. Sploh: da-si je poli tišk i okraj kojierski po ogromni večini slovenski, ura-duje c. kr. okrajno glavarstvo v Kopru vendar po ogromni večini — italijanski !
Vendar bi mogli biti še zadovoljni, ako bi bile na drugih c. kr. uradih in oblastih v Kopru vsaj take razmere, kakor so na okrajnem glavarstvu !
I'prav škandalozne razmere so v c. kr. davkariji. Gola resnica je, da tu naš človek niti davka ne more plačati v svojem jeziku. .Višega jezika tu sploh ne ]>oznajo in odkar svet stoji, c. kr. davkarija v Kopru menda še ni izdala slovenskega plačilnega naloga,1 slovenske pobotniee ali slovenskega opo- s minskega lista. Tu poznajo samo »ordine di pagamento«, ?quitanza« in »monitorio«. Slovenskim občinam dopisujejo — nemški itd.
A treba je pomisliti, da je načelnik c. kr. davkarije v Kopru naš človek, pravijo cel<5, da je zaveden Slovenec ! Kako naj si torej tolmačimo to čudno stanje? Ali ima gospod davkar ukaz od zgoraj, da ne sme slovenski u radovati, ali se boji svojih podrejenih uradnikov?! Ker čudno, jako čudno se more dozdevati vsakomur, da ravno na c. k. davkariji v Kopru vlada največa animoznost proti našemu jeziku, četudi je e. kr. davkar sam — Slovenec ! Menimo pač, da je tem razmeram kriv oni uradnik, ki je znan po svojem italijanskem in slavofobskem mišljenju. Zato bi bilo dobro, ako bi naši poslanci poskrbeli, da vlada omenjenega gospoda pošlje kam tja v južne Tirole, da si nekoliko ohladi svojo italijansko krv !
Nič boljše aH še slabše — ko bi sploh bilo mogoče, tla je slabše — nego na c. kr. davkariji, so razmere |>ri finančnih organih in oblastih. Finančni nadzornik in finančni komisar občujeta s strankami — italijanski, s slovenskimi občinami dopisujeta italijanski ali nemški, samo ne — slovenski !
(Zvršetek pride.)
Zborovanje poštarskega društva na Dunaju.
(Iz poštarskili krogov.)
Dne 6. t. m. se je vršilo zborovanje poštarskega društva vse Avstrije v redutni dvorani na Dunaju. Točno ob 10. uri predpo-ludne je poštar Bar z Češkega otvoril zborovanje. Pozdravivši vse navzoče je omenil vzrok zborovanju ter naznanil, daje osebno ; navzočih 1450 in 2^00 pa pooblaščencih. Ko se je predsedništvo konstituiralo, prevzel je poštar Bar zopet besedo ter predstavil zboru gospoda policijskega komisarja kakor zastopnika oblasti, 15 državnih poslancev, 7 odposlancev časnikov in slednjič ravno prišedšega župana dunajskega, gospoda dra. Luegerja.
Gospod župan je pozdravil navzoče zbo-rovalce ter rekel: Veseli me, da ste ravno Beč izvolili za svojo zborovanje. Mnogoštevilni obisk mi je porok, da je vaše stanje zares neznosno. Vprašanje želodca je življen-sko vprašanje. Bodite zagotovljeni, da se bom j potegoval — kolikor je v moji moči — za zboljšanje tega stanja ter vam voščim obilo vspeha.
Jaz ne morem slediti vašemu zborovanju zaradi obilega posla, pričakujem pa, da se mi us t me no sporoči o izidu.
Tem besedam so sledili slava-klici in £o-spod župan se je poslovil.
Predsednik je dal prvo besedo gospodu poštarju iz S t. Vida na Nižje Avstrijskem. Ko je ta začel govoriti o prejetih beneficijah o od pravljenj u pisemskih dosta vn in povodom spojitve predmestja Št. Vid z glavnim mestom Dunajem, začeli so oni upiti: Mi nismo nič vdobili! Mi nismo Dunajčani ! Konec ! In to je trajalo toliko časa, da je moral zapustiti oder ter oditi.
Za njim je prišel poštar Hanusch iz Poličke. Ta je rekel, tla lepi časi poštarskega ' stanu so isto tako minuli, kakor 19. stoletje. Tam, kjer so lepi poštarski prostori, se nastavljajo uradniki iu poštarjem ne ostaja dru-zega, nego da gledajo za njimi. Oni dobivajo le njih lačni donesek, sicer se pa vse podr-žavlja. V tem slučaju se ni čuditi, ako se dogajajo defravdacije in se ni čuditi, ako se dogajajo slučaji kakor pred kratkim eden, ko so porotniki oprostili nekega poštarja. So tudi slučaji, ko poštarju po odbitju plačila za stanovanje ostaja 56 kron na mesec za druge živ-
ljenske potrebe, a kdo naj živi stem ? ! (Čujte !) Mi moramo biti dandanes umetniki življenja, ako nočemo postati defravdantje (Prav res!) Govornik je slikal potem izid zborovanja prvega poštarskega društva leta 1873 in dru-zega leta 1893 ter je rekel, da smo povsod na ministerstvu ostali le pri obljubah in zagotovilih. Ali zdaj se ne bomo dajali več za nos voditi ; mi bomo sicer svoj posel naprej opravljali, ali to ne zaradi naših predpostavljenih, marveč za našo lepo domovino in našega presvitlega cesarja. (Burno pritrjevanje.) Danes smo vdobili brzojavko z besedami : «Gori k sreči, h končni zmagi - - trpeči delavci iz Češkega*. Jaz tudi vara kličem, so-I bratje: Gori k sreči in končni zmagi. Mi ; zahtevamo pravico za pravico in naše geslo i bodi : «Zahvifla ali prokletstvo*.
Poštni opravitelj Mitterhanzer iz Mond-| see-a je opisoval stanje svojih tovarišev in i stavil konkretne predloge in prošnje.
Poštar Fran Phul iz Burgsteitia, refe-| rent poštarskega društva na trgovskem ministerstvu je naslikal to vprašanje od začetka ter rekel, da se ni smeti več zanašati na obljube in zagotovila, ker imamo, žalibog, o tem prevelikih skušenj. Za to, da se poštarjem ni izvršila nobena prošnja, vzeli so jim še zadnje postranske dohodke z izgovorom, da so poštarji sami rekli, da ta donesek ni več času primeren.
Gospića Hemmer (poštna ekspoditorica) iz Kovarov je zel6 satirično slikala stanje poštarjev iu poštnih ekspeditoric. Me smo bele sužinje, je rekla. V vseh slojih človeškega življenja se oživlja humaniteta, samo pri nas starih, slabih se noče ganiti. Koliko naših slug je zavitlanih od nas, ker so bolje plačani nego mi, njih predpostavljeni ! Oni, kakor naši podložni so vdobili naslov podurad-nika iu mi ? Nočem izgovoriti naslova. Oni imajo plače 400, 600 in 700 ter kvinkvinalne doklade, in mi 200, 300, 400 in 500 gld. brez doklad. Kaj se ti rja od njih iu kaj od nas, tega ne bom pravila, ker me je sram. Naj mi zdaj še reče kdo, da tako drastični odnošaji niso mogoči v Avstriji! Seve, poštni erar se počuti zraven tega prav dobro. Odpira pošto za pošto, daje 150 gld. na leto plače, jemlje kavcijo, mobilje za pošto daje poštar, erar daje samo nekaj vezanih knjig poštnih zakonov in pošta je tu ! Jaz sem zelo ljubila svoj poklic, moj ideal ni bil druzega,
P O D L I S T E K	14
Moja prijateljica.
Pi^e Kopriva.
Kakor blisk mi je zasvetila nova rešilna i misel.
Teta !
Da teta! Bila je dobra, blaga, stara; žena, vedno vesela in dobre volje. Z^me je bil vselej praznik, kadar sem smela za par dni k njej. Nikdar me ni psovala in tepla. Ne daleč ,mI mesta je imela malo "kmetijo; vožnja 1 z železnico je stala do tje samo 10 krajcarjev.'
Trdno sem stisnila }>estsvojo desetico; in kmalu sem bila na kolodvoru.
BUo je že skoro polnoči, zadnji vlak je! imel oditi vsak/ trenfttek. Kupila sem si vozni i listek in tnlšla na |>eron. Prav nič se nisem bala. t'radniki so me sicer nekoliko začudeni »pa- j zova 1 i, a ker sem jako pogumno stopala »krog, me ni nihče zaustavil.
Nekaj driuih ljudij je čakalo na odhod, j Pridružila sem se neki ženi in stopila za njo I v voz. Pozabila sem vse ostale bridkosti, zdela s**m se sama sebi jako jmguniua in delala sem načrt, da se kar tako naravnost; odpeljem prav, prav daleč v svet, bilo niakari tudi tlo Dunaja. 3Iirno sem sedela v svojem kotu in se jako trudila, da me zaspanec ne premaga.
Gledala sem naravnost v luč, a trepalnice so mi vendar vedno lezle vkup. Vsa moja prejšnja razburjenost se je pretvorila v težko trudnost. Bilo je, kakor da imam svinec v j udih.	^
Naposled smo ipak dospeli do prve postaje. Sprevodnik je odprl vrata in mi po- j magal venkaj. Zaspano sem oddala vratarju ! svoj listek in s težkimi, negotovimi koraki odšla iz male, borno razsvetljene postaje.
Hiša moje tete je bila dobro četrt ure od kolodvora. Težko in zaspano sem šla po temni, novonasuti cesti. Mislila nisem nič, samo mgluuučuo sem prestavljala noge. Veliko, *-piča?to kamenje ,mi je skozi čevlje obilo in ranilo prste, parkrat sem zašla v jarek ali pa sem se zaletala ob cestne kamne, ki so stali ! ob straneh.
Počasi sem šla naprej in nazadnje vendarle stala preti tetino hišo. Vse mirno in tiho. Nikakega glasu, nikjer noliene luči.
Pobrala sem kamen in pričela ž njim nabijati na vrata. Bobnala sem, bobnala sem, a še^Ie čez dolgo začula v veži tetin glas.
—	Kdo je? —
—	Jaz ! — sera dejala trudno.
—	Kdo-o-o ? —
—	Lenka! —
Odprla je vežna vrata. Bila je le na jk)1 oblečena, v /edtii roki je držala lojevo
svečo v čudnem, starem svečniku. Kar vtih-nila je, ko me je ugledala bledo, zaprašeno, z zamazano obleko. Peljala me je v izbo in začel t spraševati, kaj da se je vendar za božjo voljo pripetilo, tla prihajam sama' tako sredi noči.
Pretrgano in nerazločno sem ji pri pove- 1 dovala svoj dogodek, a od utrujenosti sem I kmalu tako trdno zaspala, da me je morala sama sleči in deti v postelj.
Drugo jutro me je zbudila rano. Bilo je j še tema, jaz sem bila zaspana in izmučena, da sem j^ffvšT stala na nogah. Zdelo se mi je, da sem zelo bolna in prosila sem teto, naj rae vendar pusti še nekaj časa v postelji. Teta ni poslušala mojih u^etov. Sama me je
i umila in oblekla. Skuhala mi je kave v za-
j rt trk in me sama od]>eljala na kolodvor. V7 so pot rae je tolažila in karala. Na postaji sem
j^'morala še enkrat obljubiti, da nikdar več ne napravim take neumnosti; potem me je poljubila, me vzdignila v kupej in na_Jo še posebej naprosila sprevodnika, naj pazi name.
. se isem upirala ; komaj, da sem vedela, kaj se godi z menoj. Samo žalostno mi
je bilo in solze so me skoro! neznosno tiščale v grlu. Nisem se bala starišev, a vedela sem,
da se /typet ^zajme prejšnje življenje, morda še turobnejše^-nego prej.
Doma so me sprejeli s tepežem in pali-
cami. Bila sera zelo, zelo tepena, vse dopoldne sem morala klečati sredi sobe.
Očeta je glava bolela od pijače, sredi čela je imel veliko prasko, mati pa je imela v obrazu višnjeve lise. Kadar sta šla mimo raene, vselej sta me sunila z nogo. Ko me nista našla v noči doma, sta se i-pak prestrašila. Iskala sta me po ulicah in oče je že hotel iti na policijo.
Ona -afčra me je stala mnogo solz in udarcev. Dan na dan sem bila psovana in tepena.	^ ^
Postala sem apatična za vse. Tepli so me, suvali so me, a jaz sem jSTva^cutila. Moie telo ie bilo vedno vse pokrito z modri-kasti mi, z umazanimi rumenimi 'obrobljenimi lisami.
Samo v šoli s«m živela. Bila sera naj-veselejša, uaj*fvejša, včasih čisto razposajena in navihana, mod vjemi. Niti z^laleifti se mi ni poznalo, da mi je doma palica vsakdanje darilo.
Ne vera, morda sem tudi zaslužila ono ravnanje. Moji pojmi o smeti in ne smeti so bili nejasni, zmešani in topi. Danes sem bila tepena zaradi tega, jutri zaradi nasprotnega. Da sem le kaj ubila, zgubila, raztrgala, ni bilo milosti; bila sem v vseh teh slučajih tako gotovo natepena, kakor amen v ocenašu.
(Pride še.)
nego hiti j>oštena in izvrstna odpraviteljica, kakor je bil moj umrli oče. Ali zdaj sem vse odložila. jaz in mojih o sester smo hile položene na poštni altar. Naše stanje je podobno otroka Humel na Dunaju.
Ko je izgovorila te besede, poklieal jo je policijski komisar k redu. Svoj govor je zaključila s prošnjo, da hi se poštnim ekspe-ditorieam pripoznala kvinkvinalna doklada in da hi hile nastavljene z dekretom.
Poštar Peter Musil iz Krakovega je srečen. ker od ministerstva ni tu ni kdo, ki hi naf; — kakor pred 7 leti — osrečil z besedo »Sreča gori« in nas s tem pomiril. V tem je videti dobro znamenje za dober vspeh današnjega zborovanja.
(Zvršetek pride.)
kakega posredovanja. Ta je lepa ! Ako pravi tat, da ne dovoli, da bi ga kdo motil r.a tatvini, pa bi ga morali — po tej švicarski logiki — pustiti, da krade dalje. O Evropa, Evropa, kake* stara postajaš !!
Politični pregled.
TRST, 2:i. marca liJOO
Spravna konferenca. O plenarni seji oddelka za Češko dne 21. prihajajo še le sedaj poročila o dogodku, ki je jako važen, katerega pa je vladno razglasilo kar potajilo, da-si se tiče ministerskega predsednika samega. To je ravno karakteristično za postopanje seda-1 nje vlade, ker kaže, kako se ista izogiblje v strahu, da ne 1 »i zadela na občutljivost Nemcev. V rečeni seji so namreč češki delegatje zahtevali kategorično, naj vlada pove, kaj in kako misli z restituiranjem češkega notranjega jezika in sospod Korber je res izjavil, da vlada je pripravljena zopet uvesti češki notranji jezik, ako sej s tem napravi mir. Posl. dr. Kaizl je1 vsled te izjave ministerskega predsednika takoj konstatiral, da je mir v deželi res odvisen od te institucije, in se poživlja vlada, naj svojo en inici jacijo skoro uresniči.
Ves ta dogodek pa je vladno razglasilo jednostavno potajilo. To čudno postopanje pa je bilo češkim poslancem in veleposestnikom v povod, da hočejo kategorično zahtevati, naj vlada poskrbi za resnično sporočilo o svoji lastni izjavi.
Včeraj je bila zadnja seja, vsaj za sedaj. Izvolili so dva pododseka. Jednemu je naloga, naj proučuje vprašanje o rabi jezikov na državnih uradih, drugemu, da preuči vprašanje šol za narodne manjšine. Na nadaljnji po-1 novni razpravi o rabi jezikov na avtonomnih oblastih je došlo do sporazumljenja, izvzemši dve točki. Tudi prvih f> točk poročila o pre-osnovi volilnega reda za deželni zbor češki so odobrili.
Sedaj nastane torej pavza, dokler bo trajalo deželnozborsko zasedanje. V tem in «»nem >e je res doseglo sporazumljenje, oziroma zbližanje nazorov, ali v glavnem, od katerega je zavisno vse. še ni jasnosti : kdaj in v kolikem obsegu misli vlada zopet uvesti češki notranji jezik?! Dokler ne bo jasnosti v tem {»ogledu, ostaja vspeh vse akcije problematičen. Vlada bi sicer rada, kakor je sodi ti |m> gori omenjeni izjavi Korberjevi, ali — se boji Nemcev. Istotako je odločila volja N emcev proti Cehom glede nadaljevanja spravnih konferenc.
< ehi so zahtevali, naj se konference nadaljujejo v Pragi tudi med zasedanjem deželnega zl»ora, a Nemci so se uprli temu in zgodilo se je kakor so hoteli oni. Da, strah pred Nemei, to je bila od nekdaj barikada na potu do miru in zadovoljnosti narodov.
Vojna V južni Afriki. Najnovejša sporočila govore o dveh vspeh i h Burov, oziroma občutnih porazih angležke vojske, kakor morejo čitatelji raz videti iz brzojavnih por<»čil. Ti vspehi Burov kažejo, da njih od-por se ni zlomljen. Kes je sicer, da — le z žalostnim srcem izrekamo to svoje domnevanje — je skoro ugasnila nada do končnega vspeha Burov, nada. da bi odbili voj- j sko, ki se je dvignila nad nje, da jim uniči s vol »odo domovine. Ali najnoveja vspeha Burov kažejo tudi, tla prelivanju krvi še dolgo ne Ih» konca. In Evropa gleda mirno to klanje. da-si ve, kaki nagibi vodijo Angleže od nekdaj v vsej njih kolonijalni politiki: nagibi, ki so sramotni, nagioi kramarske po-žrešnosti. Evropa ve, da so tudi sedanjo vojno! v južni Afriki provzročili borzni spekulantje. j A kdaj so bili spekulantje nositelji morile ?!
Ta vojna je torej skrajno nemoralna. A ! nikdo se ne gane, da bi zaklieal «stoj.» tej nemorali, nikdo ne misli na to, da 6e je pred nekoliko meseci vršila mirovna konferenca v Haagu. Kje so človekoljubna načela te konference? Naravnost klasično je, kakor je zvezni svet švicarski odklonil posredovanje. Menil je namreč, da bi rad, srčno rad, ali ne more, j ker je Anglija že izrekla, da ne Tsprejme ni- 1
Tržaške vesti.
Politično društvo »Edinost« priredi naslednje volilne 9hode: V nedeljo dne 25. t m.: v Škednju v prostorih g. Sancin-Čemot; v Rocolu v prostorih g. Praselna; v Kolonji pri Matevžu*. Na dnevnem redu bo razgovor o volitvah ter proglašenje kandidata za dotične okraje-
Začetek shodom bo ob 4. uri po-poludne.
Volitve t tržaški okolici. Taki smo mi Slovenci: ali navdušeni s plamenom, ali pa * malodusni do obupavanja. Ali vriskamo, ali pa se jočemo. Ali optimisti, katerim se smeje prijazno vse na okrog, ali pesimisti, ki vidimo vse črno. Vedno smo v ekstremi h. Tako moremo opazovati tudi v sedanjem volilnem gibanju. Nekaterim se zdi, da je vse zgubljeno, da ne bomo mogli vzdržati svojih pozicij pred nasilno agitacijo Italijanov, drugi pa se vesele, da letos agitacija nasprotnikov ne bo tako huda — da, cel6 takih je, ki sodijo, da se Italijani sploh ne udeleže volitev v okolici in da bomo torej zmagali igraje!! — Mi pa menimo, da nimajo prav oni, ki vidijo stvar vso črno, in nimajo prav oni, ki jo vidijo svitlo. Ampak stvari stoje tako, da bo borba huda jako huda v vseh okrajih, da ne smemo biti torej lahko-mišljeni, ker bi se utegnilo hudo maščevati. In morda ravno tista tišina, ki vlada na nasprotni strani, bi nas klicala na skrajno pozornost. I >a bi nasprotniki kar abdicirali v okolici, na to ni misliti, ker — bodimo odkritosrčni — jima niti ne treba. Ce pa bo agitacija morda manje hrupna, nego je bila prošla leta, pa bo toliko intenzivneja. Tn ta je nevarneja. Istotakojpa nimamo mi najmanjega vzroka, tla bi obupavali. Sodba naša je torej ta, da treba delati in z vso odločnostjo izvesti to volilno borbo v trdni veri, da moremo zmagati na vsej črti, ako zaresno hočemo.
Občinske volitve tržaške v parlamentu. Ko je bil naš magistrat odbil a li-mine vse slovenske reklamacije in sicer z gorostasnim utemeljevanjem, da slovenski jezile ni jezik občine, so se zavzeli za stvar tudi naši poslanci v parlamentu na Dunaju. Posl. Spinčic, Laginja in tovariši so interpe-lirali ministra za notranje stvari radi takega postopanja mestnega magistrata z slovenskimi volilci. Podavši nekoliko zgodovine o rekla-macijskem postopanju o prejšnjih volitvah in naglasivši še posebno, da je o zadnjih volitvah leta 18i*<» sam zastopnik vlade povdarjal v mestnem svetu, da volilne stvari spadajo v preneseni delokrog, torej v področje državne oblasti, pravijo interpelantje o gori omenjenem odloku, da ta odlok — do-šel od oblasti, katere členi so od najviših funkcijonarjev v Primorju pohvaljeni kakor dobri i 11 skrbni za tržaške Slovence — po-menja hudo kršenje toliko po državnih ustavnih zakonih zajamčenih in naravnih pravic in gori navedene ostave mestne provincije tržaške, v kateri ni nikjer rečeno, v katerem jeziku je ulagati prigovore proti volilnim listam, kolikor tudi kršenje narodne zavesti Slovencev, ki že nad tisoč let žive na tržaških tleii in katerih jezik je t u d i j e z i k občin e-p r o-v i n c i j e tržaške- Nadalje pravijo interpelantje, da so se na prejšnjih volitvah v Trstu godila huda kršenja prava in zakona; da se je mestnemu magistratu z ozirom na fabriciranje novih občanov javno očitala neobjektivnost ter da gre tu za volilno pravico stotin in stotin državljanov. In še s posebnim ozirom na to, da so se volilni dnevi določili, predno so bili rešeni prigovori proti volilnim listam, so vprašali interpelantje, da-li je gospod minister pri volji odrediti, da se bo volilni čin v Trstu že v stadiju reklamacijskega postopanja in v določanju volilnih dnevov vršil po pravici in zakonu ? !
Kakor zuano, je slavni mestni magistrat kmalo na to lepo odjenjal in je rešil reklamacije, kakor se sj»odobi.
Analfabeti — v Trstu!! Pišejo nam: Pred dvemi leti sem bil na vojaških vajah v Trstu. Podelili so mi bili tako službo, da sem mogel opazovati nivd omike svojih tovarišev-rezervistov. In čujte, kaj sem doživel. Morda mi ne boste verjeli. In tega vam niti ne mo-
niškili podporah se je izplačalo tekom zadnjega tedna 14.732*02 kron.
Vremenski restnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 12.0, ob 2. uri popoludne 13.8 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 757.6 — Danes plima ob —.— pop.; oseka ob 9.46 predp.
Vesti iz ostale Primorske.
X Osebna vest. Knez in nadškof kardinal dr. Missia se je povrnil iz škofovskih konferencij, ki so se te dni vršile na Dunaju, zopet v Gorico.
X Škandalozno stanje. Iz okolice koperske nam pišejo: Nihče nemore tajiti, da je ni pokrajine, ki bi bila tako zapuščena, kakor je res tužna Istra. Da italijanski deželni odbor ne skrbi za Istro, to ni vse nazadnje nič čudnega, ker se tako poznamo : da pa je tudi vlada brezbrižna za Istrane, to je pa že nekoliko bolj Čudno. — Mar mi Istrani ne plačujemo tudi državnih davkov ? Med temi so gotovo tudi doklade za državne ceste: in o teh oziroma o državni cesti med Trstom in Koprom nam je potrebno nekaj govoriti.
Ni nam znano, komu je ta del ceste izročen v popravljanje; le toliko nam je znano, da je ta del državne ceste v najsi a be-j e m stanji. Sramota za državo, da pušča to cesto v tako slabem stanji, kakor je že nekaj let sem. Le dvojno je mogoče : ali dotični podjetnik, ki ima cesto v oskrbi, ne vrši svoje dolžnosti, ali pa mu uprava ceste ne da toliko denarnih sredstev, da bi mogel cesto prav popravljati. Mogoče je pa tudi, da tu ni nikakega nadzorstva.
Povejte nam, gospodje, katerim je ta cesta izročena v varstvo: ali ni sramotno, da se dandanes nahaja še državna cesta taka, kakoršna je od mosta pri mlinu Brandeissa do pokopališča v Lazaretu. Cesta je skoraj popolnoma enako visoka, ako ne nižja, nego leži polje okoli. Dalje |sta jarka, kjer bi se morala na obe strani odtekati voda, tako v slabem stanji, da more voda, ker je jarek ne more požirati, teči po cesti. Kdo pa ne ve, kako visoko narašča vselej voda Bižana, ako je prišel le srednji naliv ! Zato se ravno na tem delu ob času nalivov gode že leta in letii nesreče; že dosti ljudi je zgubilo tu svoje življenje. A za vse to se ne zmeni uprava državne ceste. Ravno zadnjo nedeljo zvečer vračal se je neki gospod s 3 otroci in z vozom domov proti Kopru. Naenkrat mu je voda, ki je na vso moč drla po cesti, spod-nesla voz, vzela istega, konja i 11 9-letnega fantiča!! Prihitelo je sicer nekaj mož iz Bertokov v pomoč, a deček je moral umreti v vodi, gospodar pa, ki je komaj rešil sebe in druga dva otroka, je zgubil konja in voz.
Kdo je kriv temu ? Gospodar, ki je vozil seveda. Pa, ako je moral domov, kjer mu je ležala bolna žena!! — Kaj hi ne bilo mogoče. da hi se ravno oni del ceste povzdignil vsaj 4 metre. Ne bilo bi polovico toliko stroškov, nego pa jih ima sedaj uprava za vedno popravljanje. Delavci sicer nasujejo cesto s kamenjem, a prva voda je pobere. In to se godi vsako leto vsaj .'i—4 krat. — Čemu toliko stroškov vsako leto, ako bi se z nevelikimi stroški — če se povzdigne — odpravili vsi ti vsakoletni stroški. — S tem bi se pa tudi odvrnilo toliko nesreč, ki se gode vsako leto, da ne govorim o oviranju prometa.
Pri|K>ročam to stvar poslancem, kakor hitro se snidejo v deželnem zboru, iu sicer vsem poslancem, tako slovenskim, kakor italijanskim, ker poprava te poti je zelo potrebna in nujna.
X Napadalec — napaden. O dogodku, katerega smo omenili že včeraj pod tem naslovom, nam pišejo iz Trušk, okraja koperskega :
Na praznik sv. Jožefa dne	t. m.
zvečer je bil neki Ivan Jitras še ob 10. uri zvečer pri sv. Antonu v krčmi Ivana Križ-mana. Ta mož je hud pristaš italijanaške stranke in se živi le od hlapčevanja tej stranki. Po 10. uri se je mož odpravil od sv. Antona proti domu, v Trafike. Dospevši domov, je menda slutil, da sedita v neki tukajšnji krčmi dva narodnjaka: Anton Lov-rečič in Ivan Branko. Bržkone ga je zgrabila jeza odpadniška iu šel je po puško-dvocevko. In čakal je ona dva. Naša moža, ostavivša krčmo in idoča proti domu, zapazila sta na poti neko temno prikazen. In ko sta se približala, je počila dvocevka, ali sam Bog je očuval naša moža in jima rešil življenje. Lovrečič
aj
rem zameriti, ker bi jaz tudi ne verjel, ako ne hi bil sam doživel. Konstatirali smo namreč, da med rezervisti iz slovenskih okrajev, kjer torej — po zatrdilih laških listov — morajo živeti sami barbarski ljudje, iz okrajev Logatec, Sežana, Postojna, Gorica, ki, kakor znano, pripadajo k dopolnilnemu okraju našega primorskega pešpolka št. 97, jih je bilo le kakih 4 ali 5, ki se niso znali podpisati, doČim je bilo med rezervisti iz šolskega okrožja tržaškega prav velik odstotek, ki se niso znali podpisati!! Natančnega števila se ne spominjam več, ali bila je najmanje tretjina analfabetov!!
Naš gospod podpolkovnik je kar z rokama udaril nad glavo samega strmenja.
Že g. dr. Gregorin je menda konstatiral svojedobno nekje, da v šolskem okrožju tržaškem je blizu 50°/0 odstotkov otrok, ki ne pohajajo nobene šole; nedavno je celo v »Pic-colu« neki delavec povdarjal potrebo — in sicer je bilo to o priliki, ko je mestni svet razpravljal o ustanovitvi šolskega vrtca v »hošketu« — da bi se v mestu snovali otroški vrtci, ker je tu mnogo otrok, ki rasejo brez vsake vzgoje in brez pouka ; sledujič je list »Avanti« pred par dnevi apostrofi ral »Lego«, naj bi raje skrbela za analfabete v Trstu, nego pa da lovi hrvatske otroke po Istri.
Dejstvo je torej tu, da imamo lep odstotek analfabetov: ob zatonu stoletja prosvete in v mestu, katero upravljajo sinovi stare — kulture!! Kako spričevalo za te gospode upravitelje! In kaka obtožba proti »Legi«!! Ako bi bilo to res kulturno društvo, skrbelo bi za širjenje kulture med s v o j i m ljudstvom. Ali »Lega« ne dela tega, ona se bavi le z lovom na slovenske duše ! Množica tržaških analfabetov v dokaz, da »Lega« le profanira one kulturne in humanitarne cilje, o katerih govori vedno in da je le agresivno, agitatorično in politično društvo. Da, da, tržaški analfabetje govore svoj glasen, umeven in za »kulturno« gospodo ne baš časten govor. Le žal, da tega govora nočejo umeti prav nič oni, ki — se boje rešiti naše tržaško šolsko vprašanje.
Not odvetnik. i>r. Šime Kurelic, župan pazinski, dovršil je 20. t. m. na tukajšnjem višim sodišču odvetniški izpit s prav dobrim vspehom ter je dne 22. t. m. na istem sodišču položil odvetniško prisego. Svojo odvetniško pisarno odpre v Pazinu. Cesti temu rodoljubu najiskreneje naše čestitke !
Povodom instalacije novega barkov-Ijanskesra župnika se bo vršila prihodnjo nedeljo slovesna sveta maša ob i), uri pred-poludne v župni cerkvi v Barkovljah. Mešani zbor »Adrije« bo pel Hladnikovo mašo »Tvoja so nebesa«.
Kaj je v Skednju mogoče ! Pišejo nam : Bilo je nekega večera v zadnjem tednu predpnsta, ko so četorica naših Skedenjcev po stari navadi - da-li je ta navada lepa ali grda, nočemo preiskovati tu — prišli maskirani v neko gostilno. Konstatirati pa moram, da so mirno poseli k mizi in da se je družba vedla povsem dostojno, tako, da ni bilo nikakega povoda, da bi se mogel kdo spodtikati. Tem bolj se moramo čuditi postopanju naših redarjev o tej priliki. Prišedši v gostilno, so takoj trdo prijeli našo družbo in so zahtevali v najodurnejem tonu, naj sna-mejo maske. To postopanje stražarjev je bilo — tako se nam zdi — nasprotno veljavnim predpisom. Nam vsaj se zdi, da dolžuost redarju je, ako se mu zdi kaka maska sumljiva, da jo odvede na komisarijat, nikakor pa nima pravice zahtevati v javnem lokalu, naj sname krinko. Tako postopanje je neprevidno, ker bi moglo provzročiti neprijetnih prizorov in v gotovih slučajih tudi dotičnike zavesti v kolizije z redarji in po tem tudi z kazenskim zakonom. Prosili bi torej slavno c. kr. redarstveno oblast, naj da svojim organom natančnejih informacij v tem pogledu.
Dijak, ki je izvršil gimnazijo išče stanovanje in hrano pri kaki ugledni družini od 1, maja naprej.
Pes je ugriznil včeraj v jutro 24-letnega Alojzija Kajtana z Grete št. 10, opo-ludne pa drugi pes 34-letnega Emilija Mu-setineiča iz ulice Madonniua št. 22. Oba sta šla na zdravniško postajo, kjer so jima iz-žgali rane.
Okrajna bolniška blagajna. Zadnji teden je bilo prijavljenih 633 slučajev bolezni, 632 oseb je bilo proglašenih, da so zdrave, 1152 jih je nadalje ostalo v zdravljenju. Med poslednjimi je lo*» takih bolnikov, ki so ponesrečili na delu. Predstopkov proti redpisom zdravnikov je bilo 20i$. Na bol-
— lej» ti j h »gumen možak — je -k« »čil k na|ia<ial<Mi, zgrabil za puško in je udaril napadalca, ranivši ga na glavo. l>ne 20. t. m. h« J u rasa fxli>eljali v bolnišnico. O stvari se vrši preiskava.
Take so naše kričeče razmere istrske. Ljudem našim pa bodi ta dogodek v svarilen vzgled, kako so izdajice svojega rr»du, jM»Ini sovraživa do svoje krvi, zavedeni od sovražnikov našiti, v nesrečo sebi in svojim bližnjim : prava javna nesreča. Kes žalostna prikazen je oni, ki se je izneveril svojemu i odu ! Tako žalostna prikazen, da je |»opol-noma opravičen rek. da vsako zločinstvo je možno odpustiti jM»j»rej, nego pa izdajstvo na svojem rodu !
na to, da je Bergant «lump eršte klose» iu da je hodil «■Murnika samo tehtat*. Zdaj je pa šla v cerkev in je molila, «da bi lumpa policaji prijeli?. To prošnjo jej je Bog tudi uslišal in Berganta je «snel» neki polica), ki je 1'rškin sorodnik in kateremu je Urška povedala, da je Janezu Bergantu dala toliko in toliko, da dobi pri «landesprezidentu» 1 službo. Navihani fant, ki je tudi svojo mater opeharil, da mu je dala 15 gl. =za štem-peljne», dobi sedaj začasno službo na Zabjaku.
Vesti iz Kranjske-
*	Občinski svet ljubljanski je imel dnf 21. t. m. svojo sejo, v kateri je mej drugim prišla v razpravo tudi stvar o prenaredbi ljubljanskega kolodvora. <> do-tičnem predlogu obč. svet. Pavlina je poročal obč. svetnik vitez Bleiueis, ter je bila sprejeta resolucija za centralni kolodvor, ki bi stal na mestu sedanjega državnega kolodvora.
Proga južne železnice bi se preložila za novo topničarsko vojašnico. Po Dunajski cesti* bi bil prostor do centralnega kolodvora določen za osebni promet, po nasprotni strani pa za tovorni promet.
Razpravljalo se je dalje o gradnji novega mesarskega mostu» in je župan Jpred-ložil načrte, |m> katerih bi most z obrežnim zidovjem in nekaterimi odškodninami posestnikom, katerih hiše oziroma dotične prostore bi morali odkupiti — stal 101>.<MH» gld. Poročevalec Žužek je bil proti načrtu, ker bi se jm> njem zgradil most iz cementa, betona in železa, a taki mostovi da niso sigurni, ter je sam predložil načrt za železen most. ki bi bil dolg :>:> metrov. Sklenili so, da se priredi lokalni ogled skupno z odborem za osuševanje barja, in se j>otem natančno določi, koliko se struga Ljubljanice zoži in uglobi.
V tej seji so tudi soglasno d<»ločili, da se na mestni višji dekliški šoli ustanovi ]>oseben trgovski tečaj za gojenke zavoda, pa tudi za dekleta, ki narede vsprejemni izpit iz matematike. Šolnina bo znašala "> kron na leto. —
*	Umrla je Marija Moser, učiteljica v Št. Vidu pri Vipavi, v deželni bolnišnici v Ljubljani.
*	V mestni klavnici ljubljanski so pobili lansko leto 27.<>4s glav živine.
*	Tajna kvalifikacija uči tel j-s t v a o d pravljen a. C. kr. šolski svet v Logatcu je odpravil tajno kvalifikacijo.
Tako je prav, kajti po tajni kvalifikaciji je možna marši catera zloraba in marsikatera krivica.
*	1 me n o v a n j e. <rospod Ivan V r h o-vec. profesor na novomeški gimnaziji, je za nadaljnih pet let imenovan "c. kr. konserva-torjem centralne komisije za umetniške in zgodovinske spomenike.
*	III. v e 1 i k i r e d n i koncert «Glas-bene Matice v Ljubljani bo v soboto, dne 7. aprila ob S. uri zvečer v »Narodnem domu >.
Navi ha n g o 1 j u t". 22-letni Janez Bergant, ki je izučen tiskar, a mu delo ne diši, je prišel te dni k neki služkinji v Ljubljani, kateri je bila njegova mati birmanska botra. Tej je potrdil, kar jej je že preje pravila njegova mati. da namreč pri «Londespresident-u» dobi sIužIki in sicer čisto gotovo. (.Tospod Murnik da mu je le poslal na dom >en ce-gelc», da mora iti njegova stvar še do cesarja in da mora zato še nekaj denarja naložiti. Potem pa ga morajo imeti v «landes-prezidentovi* službi let, če ne pa mu morajo dati 411 gld. penzijona. Končno je apeliral na Trškino prijaznost, češ, da mu naj da 5 gld. < ne na posodo, ampak samo za preložit*. Urška je šla prosit svojo gospodinjo na posodo in Janez je dobil zaželjeuo c kavcijo«. Obljubil je denar vrniti prihodnje dni in res je zopet prišel k Urški. Denarja sicer ni prinesel, a pohvalil se je, da gre vsa stvar izvrstno, da službo gotovo dobi, da pa potrebuje še 10 gld. Tudi te je dobil. Čez nekaj dnij pa je prišel ves potrt k Urški ter jej ves v solzah tožil, da mu sorodnik še ni jK>slal z Dunaja denarja in da ne dobi službe, ako na «cegelc> ne plača še 5 gohl. Ker Urška ni imela denarja, posodila jej je nje usmiljena prijateljica Micka in Janez je imel zoj»et petak. Sedaj pa ga ni bilo več ni k Micki, ni k Urški. Urška pa je zvedela kmalo
Vesti iz Štajerske.
—	Umrla je dne 16. t. m. pri sv. Jakobu v Slov. goricah gospa Terezija Pla-teis, veleposestniea na Ročici, dobra in blaga žena. N. v m. p.
—	Sneg na Gor. Štajerskem. Okoli Aussee je snežilo minoli teden neprenehoma 4Š ur ter je zapadel zelo visok sneg.
Vesti iz Koroške.
Šolske razmere na Koroškem. V : Miru« čitamo mej drugim te-le vrstice iz Guštanja :
»Res boleti mora zavednega rodoljuba, ko vidi, kako malo je še naše ljudstvo narodno probujeno. Temu pa so največ uzrok sedanje šole. Ker se v naših slavnih šolah uči vse le nemško in se proslavlja nemštvo, se ni čuditi, da otroci, ko stopajo iz šole ne znajo slovenski* čitati in pisati. Še manj pa marajo za slovenske knjige, ker, česar človek ne zna, za to se tudi ne briga ! Umevno je tudi, da se taki otroci sramujejo slovenskega jezika in ga celo zaničujejo. Res žalostne razmere vladajo pri nas! To pa se ne predru-gači tako dolgo, dokler v šolah ne bodo poučevali na podlagi materinega jezika. Vsakdo, ki ima zdravo pamet, mora spoznati, da prvi šolski pouk treba otroku podajati na podlagi materinega jezika. Tako se učijo Nemci, Lahi, Francozi, pa tudi Turki in Kitajci«. — Da, da, vsi ti in še drugi se učijo tako, kar je seveda naravno, a pozabiti ne smemo dostaviti, da vsi ti ljudje niso Slovenci v moderni Avstriji!
Tužna nam majka.
Ponesrečil je na Zingarici občespo-štovani mož Janez Kumer, o »urkanju« drva. Na zelo strmem in gladkem potu čez »Cim-per« ni mogel zdržati sanij in je zadel ob ! drevo poleg pota, kjer so sani ob v isele, on pa je odletel daleč navzdol iu vsled hudih ran umrl na mestu. Sodnijsko raztelesenje je jKjkazalo, da so bila srce in pljuča raztrgana. Tudi na glavi je bil težko ranjen. P. n. d.
Razne vesti-
Papež O starosti. Te dni je papež sprejel več avstrijskih aristokratov : jeden teh mu je čestital na tem, da je tako zdrav in tako mladostno izgleda. Papež je odgovoril : Človeško življenje je v božjih rokah : vendar pa mislim, da z zmernostjo in previdno rabo svojih moči lahko dosežemo visoko starost. V moji domačiji ni nič nenavadnega, da dosežejo posamičniki starost sto let.
Pred promocijo umrl. Na Dunaju se je pripetil nastopui tragični slučaj : 24-letni Emil Jahrmutha, sin centralnega knjigovodje Dreherjeve pivarne v Sch\vechatu, je umrl dan popred, ko je imel biti promoviran doktorjem medicine. Umrl je na vnetju možganske mrene, ki je bilo posledica prenapornega učenja.
Brezkrajno sovražena slovenščina je časih vendar dobra. Dr. Julij Franzl vitez Ve-steneck, bivši okrajni glavar v Litiji in deželni poslanec, ter znamenit politiški j>etelin, je bil svoje dni besen sovražnik slovenskega naroda in slovenskega jezika. Preganjal in zatiral je vse, kar ga je spominjale« na naše ime in Slovence bi bil rad kar z nogami pohodil in poteptal v zemljo kakor kakov strupen mrčes. A kakor se vsaka stvar maščuje, tako se je maščevalo tudi to »vi težko« sov-ražtvo. Vitez Vesteneck je sedaj nameščen — kakor posnemljemo po »Slov. Narodu* — na raselbinski oblasti v Novem Yorku kakor tolmač slovenskega jezika. Slovenščina, ki jo je prej tako brezkrajno sovražil in preganjal ter jo skušal zatreti na lastnih tleh, mu sedaj služi kakor eksistenčno sredstvo v daljni Amerikj, mu daje ljubega kruhka. To je pač prst osode.
Ponesrečen princ. Stekel pes je ugriznil v Niči 3-letnega sina piinca Moriea Hohen-lohe-Schiliingsfnrsta, Klodvika. Dečka so poslali v Pasteurjev zavod v Parizu.
Brzojavna poročila.
Vspeh spravnih konferenc.
DUNAJ 23. Večina listov sodi, da vspeh spravnih konferenc opravičuje do dobrih nad. Nekateri označujejo vspeh kakor veliko pov-speševanje dela za mir in povdarjajo splošno dobro voljo, ki se kaže za sporazumljenje. i »Fremdenblatt« konstatuje, da je vprašanje ; rabe jezika na avtonomnih oblastih in pre-| osnova deželnega volilnega reda smatrati i kakor izločeno iz češkega prepira, j Tudi gledć zadnjega najvažnejega vprašanja i — rabe jezikov na državnih oblastih — si nasprotja ne stoje več tako dijamentralno nasproti. Tudi »Neue Freie Presse« naglaša, da se je glede važnih prepirnih točk doseglo sporazumljenje, glede drugih so se stranke približale jedna drugi. »Neues \Viener Jour-Inal« beleži napredujoče zbliževanje nasprotnih ! si nazorov. »Reichs\vehrc pravi, da vspeh vzbuja zopet vero na parlamentarno Avstrijo. »Extrablatt« se nadeja od spravne konference, da konečno dospemo na zaželjeni cilj narodnega miru. »VViener Tagblatt« pravi, da je določitev načrta za preosnovo deželnega volilnega reda pozitiven vspeh.
Nov tajni svetnik.
DUNAJ 23. (K. B.) Cesar je podelil sekcijskemu načelniku železniškega minister-; stva. Ludviku Wrbi, dostojanstvo tajnega svetnika.
Dvor cesaričine - udove Štefanije raz-puščen.
DUNAJ 23. (K. B.) »\Viener Zeitung* I objavlja poroko cesaričine-udove Štefanije z grofom Elemerjem Lonyayem, ki se je izvršila v Miramaru dne 22. marca. S cesarjevim ročnim pismom od dne 22. t. m. se dvor cesaričine-udove razpušča in členom istega so podeljena odlikovanja z redi v priznanje njih zvestega in udanega službovanja. Mej drugimi je odlikovan najvišji dvornik grof Edvard Choloniewski-Myszka z redom železne krone I. vrste, višja dvornica grofica Ema Gondrecourt z vtlikim križem Elizabe-tinega reda in dvornice: grofinja Terezija Palffv, grofiujii Sidonija Chotek in grofinja | Melanija Szechenvi ter dvorna predstojnica grofinja Elizabeta Coudenhove z Elizabetinim redom I. vrste. Istočasno se je določila sestava dvora za nadvojvodinjo Elizabeto Marijo : mej drugim je grof Bellegarde določen višjim dvornikom in grofica Coudenhove za j dvorno predstojnico.
! Člen gosposke zbornice Nikolaj Duinba umrl.
DUNAJ 23. (K. B.) Umrl je danes v Budimpešti Nikolaj Dumba, tajni svetnik in člen gospodske zbornice. Zadela ga je kap.
Vojna v južni Afriki.
Vspeh Angležev pri Lobatski.
LONDON 22. (K. B.) «Reuter» javlja : iz Lorenzo Marquez: Brzojavke lista «Stan-! dard and Digger Newa» iz Pretorije od dne i 17, t. m. naznanja o boju pri Lobatsi. An-|gleži so morali bežati. Buri niso imeli nika-! kih zgub. Ujeli so 4 Angleže in so se pola-! stili streljiva, konj in pušek.
LONDON 22. (K. B.) «Keuter» javlja dne 16. t. m.: Včeraj je prišlo do hudega spopada. Buri so ujeli poročnika Chapmanna in so se polastili več zabojev streljiva. Konečno so morali Angleži bežati. Imeli so izdatne izgube. Popoludne so Buri obnovili napad, na katerem je bil poročnik Tyler ubit.
Izdatne izgube Angležev,
LONDON 15. Iz Kroonstadta brzojav-ljajo dne 20. t. m.: Med Buri pod poveljstvom Olivierja in Angleži pod generalom j Gatacre je prišlo pri Bethuglie do boja. Angleži so bili odbiti in so imeli izdatne izgube. Buri so tudi ujeli mnogo Angležev.
LONDON 22. »Reuter« javlja: Brzojavka od dne 20. t. m. iz Kroonstadta, da Buri zbirajo tam mnogo vojaštva.
Trgovina in promet.
Denarni trg
na Dunaju je nespremenjen. Privatni eskompt je znašal zadnje dni 4s/4°/0. — Gibanje na dunajskem glavnem zavodu 'avstro-ogerske banke je bilo glede vlog in glede zapadlosti omejeno.
Gospodarski polom v Drinopolju.
Kakor poroča avstro-ogerski konzul v Drinopolju, vlada v tamošnjem vilajetu huda kriza. Vsa kupčija miruje, denarja je čedalje manj, kmečko ljudstvo trpi lakoto. Oblasti pobirajo z dovoljenjem vlade prispevke, da lajšajo bedo prebivalstva. Le dobra žetev zamore (»opraviti žalostne razmere.
Črnogorske finance.
Ruski državni svčtnik Miiller je dovršil svoje študije o črnogorskih financah. Te študije so trajale dva meseca ter jim bodo sledile reforme na vseh poljih javne uprave. Konečno je še Miiller prepotoval črnogorske obali ter preiskal razna trgovinsko važna vprašanja.
Odprava izvoznih premij za sladkor.
Nedavno je zborovala na Dunaju avstro-ogerska trgovinska in carinska konferenca. Posvetovanja so se udeležili odposlanci nemške vlade: predmet posvetovanja pa je bil predlog francozke vlade o odpravi izvoznih premij za sladkor.
Avstrijski trg za železu i 110.
Vsled stavke premogarjev so morale fužine za železo omejiti svoje delo. Nekaj časa so zamogle velike industrije dajati iz svojih zalog blaga, kolikor so ga zahtevali izdelovalci strojev in drugi konsumenti. Ko so pa bila skladišča izpraznjena, morale so tovarne za stroje kupovati potrebno železo iz druge roke, t. j. od trgovcev. Ti so seveda uporabili ugodni položaj ter zvišali ceno železu po 1 <'o ll/2 K od q. Vsled tega slišimo na i vsej črti o zvišanju cen železu. To pa velja seveda le za gotovo blago; za poznejše obroke i niti ne določajo cen, ker je .položaj docela ' nejasen, dokler se ne reši vprašanje o kartelu.
Do kartela pa še je daleč, ker na Oger-skem ne store ničesar, kar bi omogočilo zvezo avstrijskih in ogerskih producentov.
Trgovinske vesti.
Budimpešta 23. Pšenica za oktober K 7.7«-» do 7.74. Pšenica za april K. 7.53 do 7 54 Rž za oktober K.	do 6 oS. Rž za
april lv. (5*>4 do 6-3t> Koruza za juli K. —.— do —.— Koruza za maj 11)00 K. 5*83 do 5*34. Oves za oktober K. —*— do —•—. Oves za april K. 4-93 do 4.95
Pšenica: ponudbe zmerne, povpraševanje slabo, trdno. Prodaja: 15.000 met. stot. 5 st. višje Vreme: sneg.
Hamburg: 23. Trg za kavo. Santos good average za marc 36.25 za maj 36.75, za september 37*25 za december 38*— Denar.
Havre 23. Kava Santos good average za februvar 50 k. frankov 44.—, za juli 50 k. frankov 44.75.
Dunajska borza dne 23. marca..
iluues	včeraj.
Državni dolg. v papirju 99*25 99*30 .. v srebru 99.10 99*10 i Avstrijska i;enta v zlatu 98.30 9**20 _ kronah 4% 99.50 99*45
| Kreditne akcije . . . 235.10	235*40
kondon 10 Lsr. . . . 243.—	242*95
j 20 mark..... 23.72 2370
| Napoleoni.....19.29 19*29
100 italijanskih lir . . 90.20 90*15 Cekini '......11.37 11*37
Mop ii tovarna |
pohištva vsake vrste
Alessandro Levi Minzi v Trsta jj
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Boarat- izbor r tapetarijali. zrcalili in slikali. Ilustriran cenik srratis in franko vsakemu na zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predmeti staTijo se na brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaraeunao.
Velika zaloga
solidnega pohištva in tanecarii
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg San Oiovanui hst. 5. (hiša Diaua). Absolutno konkurenčne cene.
Moje pohištvo donese srečo!
Proda se lepa in prostrana
kavarna
pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na Božo Mijie, posredovalec na Reki.
Naročnikom!
Ker se bliža drugo četrtletje, začeli smo včeraj razpošiljati cenj. naročnikom poštne nakazniee, na katerih je tudi razvidno, koliko ima kdo zaostanka. Prosimo torej, da se te nakazniee blagovoljno porabijo o pošiljanju naročnine.
Uprava »EDINOSTI«.
Mala oznanila.
Pod t« rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plaća po 1 nvč. za lK--**do : za večkratno insercijo pa se cena piemirno /.niža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
Zaloira likerjev v sod čili in buteljkah.
Porhoiin hlinh ulica Acfiuedotto 8
rollldliu JdlVUU jr^ioga vsakovrstnih vin In buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
ZALOGA POHIŠTVA IN GLEDAL
Rafaela Italia
TRST — Via Malcan^on št. 1 — TRST
Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in spre-jemtiice. žimttie iu peresu ic. osrledal i u železnih blasajn. po cenah, da se ni bati konkureuee.
Kreme.
pjr:u Iv/5)fl nlica Media št. 3.. toči črna I II III I V<111 jn vjna jn piVo prve vrete
kuhinja izvrstna, cene zmerne.
Androna S. Lorenzo >za magistratom i. Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od 5 litrov naprej. Na zahtevan je se pošilja na dom in
na deželo.
Lozić Jurij
Potočnik Fran
matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo \<ati ras mrzel jedi. Odprto vedno do polnoči.
Obuvala.
PpUnM Ppfpr ullca	^.Velika
nolldl rOlDI zaloga in delavnica vsakovrstnega obuval^ po naročbi.
Pekarne in sladčičamc.
Jak. Perhauc
Ulica Stadion št. 20, pekarna in sladeičarna. svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tu'li domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
Ivan Pahor
ulica Con t i št. 2 ima veliko pekarno in sl&dčičarno 3kr:it na 'lan svež kruli. Prodajalnica moke ter sprejema naročite za vsakovrstno fino pecivo za bližajoče se praznike ter ilruge svečane prilike. Še priporoča eenj. trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba točna-
Št. 39.
PodpfMa posojilnica in hranilnica,
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom, vabi na
občni zbor,
ki l»o v P Od grad U dne 5. aprila 1900. ob 21/*.	popoludne v zadružni pi-
sarni. Dnevni red : 1. Poročilo starešinstvi«. 2. Poročilo nadzorstva, o. trjenje letnega računa. 4. Določitev nagrad, odškodnin in daril v smislu § 20. — 7
zadružnih pravil. 5. Izvolitev starešinstva. nadzorstva in razsodni štva. fi. Eventualni predlogi.
Podgrad. dne Hi. marca 1900.
c*
Starešinstvo.
Opazka. Ako bi ob določeni uri ne bil zastopan v smislu § 49. zadružnih pravil zakoniti broj zadružnikov, obdržaval se ho občni zbor z istim dnevnim redom, isti dan ob o. uri popoludne, kateri sme brezpogojno sklepati.
SEMENA
z nasadov cvetic, travnikov itd.
tvrdke Wolfner & Weisz
na Dunaju po cenah, da se ni bati konkurence.
Zaloga v i rstu :
Roberto Bambule
cvetličar f Tv Via delle Torri (Palača Diana).
Fran Wilhelmov
M
oflTajajoči čaj
od
Frana Wilhelm
lekarnarja v Neunkirchen
iSpodnja Avstrija).
Se dobiva v vseh lekarnah v zavitku po 1 gld. av. vel j.
Prihod in odhod vlakov.
Južna železnica.
O d h o ti i z T r s t a :
6.20 pdp. omn. »brežina, Červinjan, Benetke
8.—	_ brzovl. Dunaj, zveza z Reko
8.25 _ „ Nabrežina, V.dem, Benetke, Rim
9.—	„ omn. Nabrežina, Videm, Benetke. Verona
9.55	„ pošt. Dunaj, zveza Budapest in Zagreb 12.45 pop. omn. Kormin, zveza Cervinjan, Benetke
4.35 „	„ Nabrežina. Videni, Benetke, Rini
5.30 „	Benetke (via Cervinjan in via Videm)
Rim (via Bixij) naravnost.
6.25 _	pošt. Dunaj, zveza z Reko 8.15 zve. brzovl. Kormin
8"15	„ Dunaj, zveza s Pestm, Reko
8.45 „	meš. Nabrežina, Videm, Benetke
9.45 „	„ do Murzuschlaga
, 6.10 n	(samo ob sredah) ekspres v Ostende
D o h o d v T r"s t:
6.56	pdp. mes. is Murzuschlaga, Beljaka itd. 7.33 n n iz Italije, Kormina, Nabrežine S.4.r> „ brzovl. iz Kormina
9.28 „	„ Dunaj, zveza s Pešto, Mnihim
10.25 „	pošt. Dunaj, zveza z Reko
10.40	brzovl. iz Italije preko Kormina
11.20 „	omn. iz Benetk (via Cervignjan)
5.35 pop.	pošt. Dunaj, zveza z Gorico
7.45 zve.	omn. iz Italije preko Kormina
S.30 ..	brzovl. iz Italije preko Kormina 9.— ,, „ Dunaj, zveza z Reko
11.35 „	omn. iz Italije preko Kormina
10.3S pdp.	(samo v sredo) ekspres i/. Ostende
Državna železnica.
Gostilna
Andemo de Franz
Kava rne.
Anton Šorli
priporoča svoji kavarni »Commercio« in »Tedesco« ki -ti shajaiir-či Slovencev. Na razpolago so v*i slo venski in mnogo drugih časnikov.
Zaloga doir in sodarski mojster.
Abram Fran £££
<: ir>ki mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. Delo solidno, cene zmerne.
T rirovei.
------#
Ulica Barriera vecchia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega
numifaklumejra blujTii in drobnarij. Nji zahtevanje še pošiljajo vzorci tudi na deželo.
Fran Hitty
Novak Mihalj
trgovec, ulica Sv. Cate-rina štev. priporoča svojo zalogo kolonijalnega blaga na delndo in na drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju.
Oglje in drva.
Muha Josip v ulicl :lel Torr;rev-
puporoca svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor pre-inofra. koka. trdega le?<a itd. Svoji k svojini !
Spedicijska poslovnica
G-a i p a r Hvalic
v Ooriei v ullei Morelli št. 1*3-
se toplo priporoča Slovencem v mestu in na deželi za prevažanje vsak«»vrstnega blaga iu pohištva v vse kraje.
Nov zaprt voz z a prevažavje.
Dostavljenje nepoškodovanega blaga se zagotavlja.
Via <lella Oeppa št. 14.
loei izvrstno l>elo vipavsko ter istrsko in dalmatinsko črno vino. Dobra kuhinja, domače klobase. Gostilna je odprta vedno tlo 1. ure pnpolnoč.. Za obilen obisk se priporoča
Odhod od Sv. Andrej a
6.30 pdp. Hrpelje, Ljubljana. Dunaj, Beljak 8.45 „ Hrpelje, Rovinj, Pulj, Dunaj 4.50 pop. Hrpelje, Divača, Rovinj. Pulj, Dunaj 7.45 „ brzovl. Pulj, Divača. Beljak, Dunaj 2.30 „ Herpelje, Divača (samo ob nedeljah in praznikih).
Dohod k sv. Andrej u. S.05 pdp. Divača
9.35 „ Pulj, Rovinj L1.15 „ Hrpelje, Ljubljana, Dunaj 6.15 zve. Pidj, Rovinj, Dunaj, Ljubljana 9.50 ., brzovl. Pulj, Rovinj. Dunaj 9.25 „ Hrpelje, Divača (samo ob nedeljah in praznikih.)
Jožef Furlan.
Mlin u a par.
Valentin Skočir T™^^,
kjer meljf* vsakovrstne tur-čene in< ke Trgovcem pošilja ua dom točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje p<> nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči.
Poducevaiije jezikov.
Ilirno Hit i fll/O v ulici Valdirivo št. 17 JUI td rVdllllKd L Md8 podočuje doma
ali zunaj francoski. n**in-ki. slovenski in italijanski jezik v najkrajšem častT po najnovejših metodah.
C. kr. priTiligirani fcroji 3
Ciril u i in vojaški krojač.
wlm Kfij raniiiiiri Krojiti
Martin Foveraj v Gorici na Travniku št. 2* J. n
ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi.
J
Voščene sveti1
knnQP svečar v (iorici ulica ^v. Antona št. 7 izdeluje svece iz pristnega čebelne^a voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča prefastiti duhovščini, cerkvenim oskrhništvom ter slavnemu občinstvu.
!! Nezaslišano!!
191 pred metov za samo
2. gld. io kr.
1	krasna po/.lačena ura, jameena tri leta.
1	pozlačena veri/.iea.
1	krasen ettii za smodke.
1	fino toaletno o-troi»!jeiio zrealo s j»<>l<rivalom.
1	notes vezati v angleško platno.
1	oprava za pest ni h gumbov v/, double-zlata 1. vrste.
1	oprava naprsnih gumbov i/, double-zlata
I. vrste.
1 par uhanov iz double-zlata 1. vrste z
vdelanimi biseri. 1 zelo koristna pisalna oprava. 1 toaletno milo prijetne vonjave. ~i~2 najboljših jeklenih peres. :2o finih pismenih zavitkov.
|K»1 tiiiej;a pismenega papirja in ")0 koristnih prodmetov za iro-spodinie. liuenovunili 11H krasnih predmetov razpošilja samo za 'Z irold. 10 kr. (ura sama stane toliko) švicarska izvozna tvrdka
H. SCHEUER, Krakovo
Josefsgasse štev. 46.
Kar ne ugaja, se sprejema nazaj v teku 8 duij. Xhutrova.nl ceniki zastonj in franko.
V Ajdovščini
se proda hiša št. 115 se zaprtim dvo-rišeem, kletjo, hlevom ter 160 sežnji travnika. V hiši se nahaja sedaj gostilna. Radi lepe lege je ta hiša pripravna za vsako obrt.
Ponudbe na : H. Stibiel, Trst, ulica S. Giacomo Št. 3, Corso.
Srebrno uro
je zgubil dne 7. marca t. 1. neki ubog delavec iz Istre na poti od Ricnianj tlo domobranske vojašnice (Rocol). Pošten najditelj se pozivlje, da jo prinese proti primerni nagradi upravi našega lista.
100 do 300 goldinarjev
zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srek. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti, VIII Deutshegasse, 8.
OBUVALA!
Voščilo (biks) in usnje.
Glavno zalogo
voščila fbiksaj družbe sv. Cirila in Metoda in tvomiško zalogo vsakovrstnega usnja ter vseh potrebščin za čevljaije ima Ivan Drufovka v Gorici na Travniku štev. 5. Podružnica v 5>e/.ani in Komnu. Naročbe se točno izvrsč.
Pohištvo in meblji.
Novoporočenci pozor! zaloga
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvijjev, ogledal stolic za jedilne sobe. blazin z različnimi tapecarijami jn pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del. Anion liresčak. <>orica. Gosposke ulice štv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.
Prva slovenska
izdelovalnica mrežic
za plinovo luč (Auer)
Javljam slavu. ol>čiustvli, da sem odprl svojo izdelovalnico in pro< lajal ni co nepregorljivih mrežic za plinovo liie (Auer) na vogalu
Piazza Negoziauti in Via deli' Arsenale
l'va/.ujć treslo :
T	»Svoji k svojim
j se priporočam z^l obilne naročbe.
T	Dragotin Vitez
Pepi Kraševec
pri cerkvi Sv. Petra (Piazza Rosario pod ljudsko šolo).
priporoča svojo bogato zaloiro raznovrstnega
obuvala za gospode, gospe in otroke.
Poštne naročbe se izvrše v tistem dnevu. ' Od pošilja tev je poštnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ... . A . .
ter jvzrsttje iste z največjo nntanjenostjo 111 točnostjo j)0 konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se uljudno pripon »ča
Josip Stantič
čevljarski mojster
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo,
v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr.
v lastni hiši.
Odhod in prihod parnikov.
V	Ž a vije preko Sv. Marka, Skednja, Sv. Sobote,
Milj ob 7.15. 0, 11.30 predp. L>.lf» pop. Prihod 8.—, 10.— predp. 12.10, 3.25, 4.4'> pop.
V	Milje 8 (pošta), 9.30, P2 (postal predp. 2.30.
4.15 (preko Sv. Marka) 6.15 pop. Prihod 7 (preko Sv. Marka), 8, 9.30 (pošta) predp.: 1.30, 3.30 (pošta), 5.30 pop. Ob ne d. in prazn. 8 (pošta), 9.30, 12 (pošta) predp.; 3.—, 4.30,7.15 pop. Prihod: 6.30 (preko ."^v. Marka) 8.— 9.30 (posta) predp., 2.—, 3.45 (pošta) 6.30 pop.
V	Koper 7.50 predp.. 12.05 (pošta) 3 —, 4.15 (po-
sut) pop. Dohod 6.45, 9.— (pošta) predp. 1.30, 3.— (pošta). Ob n e d. iu prazn. 7.50 pretlp., 12.05 (pošta), 5.— pop. Dohod: 6.45, i).— (pošta) predp., 4.— (pošta) pop.
V	Piran preko Izole 12.30, 3.— pop. Dohod
preko Izole 6.30, 7.— predp. Ob ne d. in
prazn.: 11.30 in opoldne. Dohod: 6.30, 7 — zjutraj (parnika ..Istria" in ..Portorose-.)
V	U ni a g vsak dan razun nedelj ob 4 pop. Dohod
6.— zjutraj.
V	Rovinj preko Pirana, Cittanove, Poreča vsaki
pond., sredo, petek 7.30 zj. Dohod torek, četrtek, soboto ob 7. uri zjutraj.
V	P u ! j preko Pirane, Cittanove, Salvore. Poreča,
Vrsara, Rovinju in Fasane ob 6.45 zjutraj vsak dan. Dohod 2 pop.
V	M i r a ni a r 10.45 predp. 3.15 pop. Dohod 1.30
6 pop.
Furlanska železnica.
Odhod iz Tržiča:
7.48 pdp., 1.53, 6.25 pop. preko Cervinjana v Italijo 10.42 „ in 10.48 zvečer do Cervinjana.
D o li o d v Tržič: 7.2«), 9.45, predp., 5.48, 10.33 pop. iz Italije preko
Cervinjana, 1.35 pop. iz Cervinjana.
FILLFALKA

Hranilne vloge sprejemajo se od vsacega, če tudi ni član društva i u se obrestujejo po"4Y2°/o» ne d® ki se odbijal reutni davek.
Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjiee po G °/0 in na vknjižbe po o1/-0^-
L radllje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure ]>opol. razven nedelj in praznikov.
Stanje bran. vlog leta 1899. okroglo K. 1,400.080. PoštBo-irau. račun str. 837.315.
BANKE UNION
V TRSTU
je peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor:
a)	Vsprejema uplačila na tekoči račun ter jih brestuje:
Vrednostne papirje:
po 26h°„ proti 5 dnevni odpovedi
->" U	w
-» — H 9 " * —	~	~
-	31/4°'0 .. 4 mesečni
31 0	S
„ 3%% „ 1 letni
Napoleone:
po 2 0U proti 20 dnevni odpovedi
Ol f;	J,,
•n - /2 /o - 1" -i	-i
-	23/4°'0 „ 3 mesečni
^ 3 » ;0 ^ ti
Tako obrestovanje pisem o uplačilih velja od 25 oziroma 2. avgusta naprej.
b)	Za giro-conto daje 23/4°0 do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a cheque: za veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici.
c)	Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačiia in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur.
Sprejema za svoje conto - eorreutiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu, menjiee za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih: jim izdaja nakaznice ža ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno.
d)	Izdaja vredniee neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih.
e)	Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjiee iu kupone proti primerni proviziji.