|	IZ VSEBINE:
® Ali bo Vestnik še izhajal? (L str.) I @ Strokovni izpiti (3. str.)
® Kako se obnašajo vajenci (4. str.) • Reportaža iz KO Ljubljana (6. s* \)
Veržej: Uspešne
opravljen izpit
Pri gradnji montažnega mostu čez Muro pri Veržeju so naši delavci spet uspešno opravili »maturo« — Kljub mnogim ovira mbo most v roku predan
V ponedeljek, 2. oktobra, je bilo na novem veržejskem mostu — pravzaprav na gradbišču mostu, ki še ni dograjen — vse živo. Prišli so v Veržej tovariši iz naše centrale z inž. Alfredom Pelel-nom na čelu, navzoči so bili tudi mnogi šefi enot, med njimi šef mariborske enote inž. Borut Maister, prišli so tudi zastopniki podjetja »-Projekt — nizke gradnje« (direktor inž. Miloš Kraigher), ki je veržejski most čez Muro projektiralo in še mnogi drugi. Seveda so bili ob mostu zbrani tudi vsi graditelji. Skratka, kar živahen vrvež, ki ga je še stopnjevalo zahtevno delo na tem objektu — spravljanje težkih betonskih nosilcev z levega brega Mure na most.
Kar takoj lahko povemo, da je “■Gradis« tudi to svojo novo in nič kaj enostavno nalogo zadovoljivo opravil. Brez pretiravanja lahko zapišemo, da je »Gradis« na veržej-skem mostu čez Muro znova opravil zrelostni izpit — veliko maturo.
Montažni sistem gradnje mostov
NAS KOMGMTAg
Sindikat nič ne more
Pred mano je zapisnik z redne seje izvršnega odbora ene izmed naših sindikalnih podružnic.
V razpravi pri prvi točki dnevnega reda med drugim zasledimo naslednje:
P.R.: Delavci na gradbišču se Pritožujejo glede hrane. Delamo °es dan in ena ura za kosilo je prekratka. Morala bi biti topla nialica, kol imajo to urejeno pri drugih podjetjih.
L. R.: Glede hrane ne more sindikat prav nič, saj to je naloga Podjetja.
. Res je, da sindikat ne bo kuhal 'n razvažal hrano, toda prav pa ie da poleg drugih nalog skrbi Za prehrano soojili članov ter na pristojnem ineslu in sporazumno z vsemi člani uredi ose potrebno, da bodo delavci imeli dobro in kalorično prehrano. Znano je, da na uspešno izpolnjevanje dnev-rdh nalog vpliva tudi pravilna prehrana. Le-ta omogoča delavcu °bstoj, rast, zdravje in čim večjo storilnost. Ne samo kosilo, temveč Celodnevna prehrana mora imeti svojo določeno prehranjevalno vrednost. Obrok, med katerimi je tudi topla malica, naj obsega: zajtrk 10—/5 % dnevnih kalorij, rnalica 20 % kalorij, kosilo 40 % kalorij, in večerja 25—50 % kalo-
Gj.
Mislim, da je prav, da o preorani delavcev v podjetju spregovorimo malo več (tudi na sindikalnih sestankih). Večina naših Poslovnih enot je že ukinila men-zr in tople obroke. Delavci so se vključiti v oblate družbene prebrane, kjer običajno niti ne ku->a:° zajtrka, večina pa se jih uram. koder ve in zna. Tako mnogi naši delavci nimajo redne Prehrane, ne zajtrkujejo in kosila sp dostikrat zelo skromna. Na vi-“ez }e lo ose v redu, toda če za-stedujemo boleznine in bolezenske izostanke, opazimo, da želodčne bolezni naraščaju, kar je go-t°uo posledica neurejene prehra-Uc- Seveda je ekonomska ztnog-Uuost delavcev najmočnejši fak-?r pri izbiri in prehranjevanju delavcev. Težko je postaviti v današnjih ekonomskih pogojih "JpiV’ kje naj se skrb za delavca glede prehrane začne in kje kon-Ca Resnica pa je samo ena: če se (Mavci ne bodo pravilno hranili, s.e bo njim samim in tudi pod-tetjrp o bližnji bodočnosti gotovo Vraščevato. Zato pravilni prehra-n‘ delavcev več pozornosti.
L. Cepuš
je ne samo za naše razmere, marveč tudi za razvitejše dežele dokajšnja novost. Tu, pri Veržeju, smo se prvič lotili takšne naloge. In kot že omenjeno, je ta odgovorna naloga zadovoljivo opravljena.
V čem so naši uspehi? Prvič — že rok ni bil šala. Most smo sicer začeli graditi lani decembra, toda januar in februar nista bila kaj prida za nas, saj zaradi mraza nismo mogli delati s polno paro. Sele spomladi se je delo razživelo tako, kot je potrebno. Investitor pa je postavil rok za dograditev — 1. november 1967. Torej, borih osem ali devet mesecev res aktivnega dela za most, ki je dolg več kot 160 m, vsekakor ni šala.
Drugič: most smo gradili v novem montažnem sistemu brez pravih izkušenj, brez tradicije, kakor smo pač najbolje vedeli in znali. In tretjič: most, ki smo ga gradili, nikakor ni raven, marveč se vzpenja prek Mure v blagem loku, vrh tega pa ima še rahel naklon, saj je most na sredini nekoliko višji kot ob obeh bregovih. Skratka, naloga, ki smo jo dobili, je bila vsestransko — glede rokov, tehnične izvedbe itd. — prav pošteno »zabeljena«.
Toda naši strokovnjaki in graditelji pred težko nalogo niso klonili. V kovinskih obratih — v Ljubljani in Mariboru — so izdelali najrazličnejše naprave (škripce, dvigala, vozičke itd.) — za transport dokaj velikih betonskih nosilcev. Ne smemo pozabiti, da je v mostu pet polj betonskih nosilcev. V vsakem polju so po trije 33 m dolgi in 42 ton težki nosilci. Teža vseh 15 nosilcev je torej kar 630 ton. Torej, res lepa teža, ki so jo morali graditelji previdno in na milimeter natančno spraviti na določeno mesto.
»Sprva so imeli vsi, ki so delali pri transportu težkih nosilcev na most, nekoliko treme,« je pripovedoval inženir Franc Marinčič, ki je sam konstruiral večji del naprav za transport nosilcev na most. »To je povsem razumljivo, saj so ljudje opravljali novo delo, ki ga še niso poznali. Vsak se je bal, da bo tu ali tam kaj popustilo in da bo prišlo do nesreče. Enkrat nam je res počila neka konzola in sprva smo nekatere malenkosti popravljali kar na mestu. Toda že po drugem ali tretjem nosilcu so se naši delavci znašli in kaj hitro potuhtaii, kako je treba uravnavati in voditi to ali ono reč. Zdaj so v tem delu vsi že kar doma, tako da me' to skoraj bolj skrbi kot prvi začetni koraki. Veste, če je človek preveč pogumen pri delu, tudi ni čisto dobro. No, pa upam, da bo zdaj vse lepo in brez zaprek steklo do kraja, do montaže zadnjega nosilca,« je končal svojo kratko izjavo inženir Marinčič.
Kaj pa rok? Bo most predan investitorju do 1. novembra? Vsi so menili, da ne bo zamude, kvečjemu se bo delo zavleklo za nekaj dni, morda najdlje za teden.
»Če nam ne bi delalo tolikšnih preglavic stransko pretočno polje ob levem bregu Mure,« je pojasnjeval Inženir Alfred Peteln, »bi nedvomno most v pogodbenem roku predali investitorju. Tako pa smo pri funda-
(Nadaljevanje na 2. strani)
OB PRAZNIKU REPUBLIKE — LEKTIVA
29.
NOVEMBR U ISKRENO ČESTITAMO VSEM ČLANOM KO-UREDNlSTVO »GRADISOV VESTNIK«
PRI SKUPNIH AKCIJAH SMO PRIPRAVLJENI SODELOVATI
Pogovor s šefom celjske poslovne enote Bertom Praprotnikom
Iz dneva v dan se bolj čuti vpliv gospodarske reforme. Zato je prav, da o problemih gospodarjenja in poslovanja mnogo več razpravljamo. Nadaljujemo z aktualnimi vprašanji, tokrat je na vrsti šef poslovne enote Celje tovariš Berto Praprotnik, ki je na postavljena vprašanja odgovarjal takole:
Vprašanje: Vaša poslovna enota je zadnja leta prebredla vrsto internih kriz, predvsem zaradi pomanjkanja dela. Kako ste uspeli to prebresti in kakšne so vaše sedanje perspektive?
Odgovor: Zelo majhna investicijska dejavnost na področju naše poslovne enote in ukinitev nekaterih pomembnih investicij (EKK. Sulfat-ka, Cinkarna) sta privedli našo enoto v zelo težaven položaj. Prisiljeni smo bili prevzemati dela zunaj našega območja pod zelo neugodnimi pogoji, kar se je odrazilo na slabem finančnem uspehu v primerjavi z drugimi enotami podjetja. Prepričan sem, da nam je to kritično obdobje uspelo prebroditi samo zaradi enotnosti in skrbnosti našega kolektiva. Za prihodnje leto imamo poleg gradnje elektrarne Šoštanj v vrednosti več milijard S dim že zagotovljena dela na treh večjih industrijskih objektih v vrednosti ca. 6000 mili jonov S din.
Vprašanje: Že več let ugotavljamo, da je sodelovanje in kooperacija med podjetji zelo pomanjklji-
:
sini
Berto Praprotnik
va. Ali so se na vašem področju že pojavile integracijske težnje in zale omitosti, ter kako gledate na integracijo gradbenih podjetij?
Odgovor: Po dosedanjih izkušnjah in nelojalni borbi na tržišču nisem optimist glede sodelovanja med gradbenimi podjetji. V okviru našega podjetja pa je enota Celje vedno pripravljena sodelovati v skupnih akcijah podjetja.
Vprašanje: Ali je analiziranje tržišča v centrali kot v vaši poslovni enoti na taki višini, da lahko trdite, da poznate tržišče v celjskem bazenu in bližnji okolici. Kaj še predlagate za izboljšanje?
Odgovor: Komercialna služba podjetja se je letos močno angažirala, da bi dobili delo in v tesnem sodelovanju raziskujemo tržišče. Uspeh je predvsem tam, kjer sodelujemo z investitorjem že pri projektiranju ali financiranju. Nedvomno pa je najboljša izkaznica pri investitorju renome o dobri kvaliteti in kratkih izvedbenih rokih.
Vprašanje: V Celju ste že zgradili vrsto stanovanj za tržišče, kakšni so uspehi na tem področju in kakšne so perspektive?
Odgovor: Naša enota je med prvimi v podjetju uspešno gradila stanovanja za tržišče na Otoku 1 v Celju. S prodajo stanovanj v bloku na Otoku III smo imeli manj sreče* predvsem zaradi neprimernih sta-(Nadaljevanje na 2. strani)
Uspešnejše reševanje stanovanjskih problemov
Ob koncu 1965. leta je prenehal veljati zakon o financiranju gradnje stanovanj in je bil uveljavljen nov zakon o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Nastale so bistvene spremembe v financiranju in kreditiranju stanovanjske graditve. V sklad skupne porabe delovnih organizacij se namreč po omenjenem zakonu steka 4 °/o od izplačanih osebnih dohodkov za gradnjo stanovanj. Prej so se ta sredstva stekala v občinske sklade za razširjeno reprodukcijo v stanovanjskem gospodarstvu.
S tem, ko ostaja delovnim organizacijam ta denar v njihovem skladu skupne porabe in je izključno namenjen samo za stanovanjsko izgradnjo, oziroma za reševanje stanovanjskega problema članov delovne skupnosti, se je povečala materialna osnova za uspešnejše reševanje stanovanjskega vprašanja. Vemo, da smo morali doslej v pretežni meri financirati stanovanjsko gradnjo naših članov kolektiva iz viška dela, tj. iz lastnih skladov.
Dodati je treba še, da imamo v podjetju svojo enoto za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji, v katerih stanujejo naši delavci.
Z ustanovitvijo te enote so nam
gospodarjenja. S tem pa je seveda nastala tudi večja potreba po stanovanjih.
Sl Z namenskimi sredstvi omogočena gradnja stanovanj
Kako bomo v bodoče
gradnjo stanovanj? Pod stanovanjsko gradnjo ne smemo razumeti samo nove gradnje ali nakupe novih stanovanj, ki se dodelijo članom kolektiva v najem, temveč spada sem tudi dajanje posojil za individualne stanovanjske hišice ali za nakup stanovanja, ki ostanejo privatna last. in
sploh, je sklenil, da bi bodočo stanovanjsko gradnjo financirali predvsem iz sredstev stanovanjskega prispevka in iz dela najemnin obstoječih stanovanj, manj pa iz dela dohodka, ki se nameni za sklade po delitvenem razmerju, sprejetem z letnim gospodarskim načrtom. Skladi iz dohodka naj se v večjem delu predvidijo za nabavo strojev, da bi se čimbolj mehanizirala proizvodnja. Delavski svet je namreč ugotovil, da bodo prej navedena sredstva, ki so izključno namenjena za stanovanjsko gradnjo, zadoščala za postopno zadovoljitev potreb v podjetju.
Da bi dobro in uspešno reševali problem stanovanjske gradnje za člane kolektiva, bo potrebno to urediti s posebnim internim splošnim aktom-V osnutku tega internega določila je predvideno, da bodo organi uprav-financirali ljanja v enotah izdelali dolgoročni
novanja in tudi bodoča, ki bodo še zgrajena s sredstvi podjetja. Če bi delavski svet podjetja ne ustanovil enote za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji, bi po določilih posebnega zveznega zakona
program stanovanjske gradnje, v katerem bodo predvideli, koliko in kakšna stanovanja je potrebno zgraditi ali kupiti na območju, kjer enota deluje, upoštevajoč pri tem perspektive povečanja proizvodnje in za to potrebne kadre, za katere bo treba poskrbeti tudi stanovanja, kakor tudi sedanje potrebe po stanovanjih. Iz programov vseh enot bomo izdelali skupni dolgoročni program stanovanjske graditve in glede na ra za-
ostala v upravljanju vsa sedanja sta- dalje vlaganje sredstev na določen
-	- rok pri banki, ki da posojilo našemu
delavcu, kadar si gradi hišo ali kupuje stanovanje.
Sredstva, iz katerih se financira položljiva in predvidena sredstva, ki stanovanjska gradnja, so:	bodo pritekla v posameznih letih..
— stanovanjski prispevek, obraču- določili, kako in v kakšnih rokih bo prešla v upravljanje stanovanjskega nan od osebnih dohodkov, ki se ob- reševano "tanovanjsko vprašanje, podjetja na področju občine, kjer so vezno vlaga v sklad skupne porabe Vsako leto bo delavski svet podjetja
NADALJEVANJA S PRVE STRANI
Veržej
ciji izgubljali dragocene dneve in celo tedne. Mura je na levem bregu nanosila precej debel sloj mulja in drugih naplavin, tako da so tla na tem bregu zelo slabo nosilna. Večkrat smo kopali do pet metrov in še globlje, preden smo prišli do trdnejših slojev. Stalno nam je nagajala voda, tako da je bil začetek za nas skoraj težji kot sama gradnja mostu oziroma kot transport betonskih nosilcev na most«
Sistem montaže gradnje mostov je bolj ali manj razvit v vseh naprednejših državah, na Vzhodu zlasti v Sovjetski zvezi, na Zahodu pa v Italiji. Prednosti tega sistema so zlasti v prihrankih na času, vrh tega pa s tem sistemom močno varčujemo pri lesu, saj ni treba — tako kot pri klasični gradnji mostov — postavljati nobenih lesenih opornih odrov. Po mnenju strokovnjakov so prihranki pri lesu zelo veliki, znašajo pa od 10 do 20 odstotkov celotne investicije, torej od celotne vrednosti mostu.
Kot rečeno — v Veržeju smo uspešno opravili zrelostni izpit in dokazali, da znamo graditi tudi te vrste mostov. Konec septembra so si gradbišče veržejskega mostu ogledali tudi nekateri strokovnjaki iz Avstrije, ki so se zelo pohvalno izrazili o tem objektu in o- naših ljudeh, ki grade most. Vso pohvalo zaslužijo ne samo graditelji, ki so dobro opravili svoje naloge, marveč tudi vsi tisti, ki so izdelali precej zahtevne naprave za gradnjo montažnih mostov, zlasti vse naprave za transport montažnih nosilcev. Naj še omenimo, da naše naprave omogočajo celo transport še večjih nosilcev, in sicer do dolžine 40 m in do teže 60 ton.
Skratka, Veržej je dokaz, da smo sposobni graditi tudi velike in moderne mostove. Upamo torej, da investitorji in vsi tisti činitelji. ki odločajo pri takšnih investicijah, ne bodo pozabili na dejstva, na naše nedvomne uspehe na veržejskem mostu.
stanovanja. S tem bi pa seveda od padla tudi najemnina stanovalcev, ki se sedaj steka v podjetje in deli , ,	,	.	..	,	. na amortizacijo in na del za vzdr-
Li spioh ^ ka] pomenijo centralne	ževanje stanovanj.
Sl Odgovor: Osebno ločim dva poj- Amortizacija iz najemnin je torej ma:	samoupravljanje in delovno	^iugi vir siedstev.	za	J
disciplino. Mislim, da to .v praksi	gradnjo, s katenmi	samostojno raz-
preveč mešamo. Če kdo izjavi, da polagamo. Prej se, 1® občinskim	___ —......
nima pristojnosti, lahko to pomeni,	de1 najemnine od	J	posojilo	našemu	delavcu
da je nesposoben za to delo ali pa	skladom, hišni sveti	pa	s	au	nairunn	stannvaniA-
ni potreben. Zahtevanih pogodbenih stva za vzdrževanje, nalog ne bi bilo mogoče opraviti brez tehnične službe in priprave dela. Mislim, da nobena služba podjetja ni sama sebi namen, temveč so organizirane za to, da služijo koristim podjetja. Včasih se mi zdi, da drugi bolj cenijo našo organizacijo in sposobnost podjetja kot mi sami.
za stanovanjsko gradnjo;
—	del najemnine — amortizacija — od uporabe stanovanj, ki jih upravlja podjetje:
—	vrnjene anuitete (dolg z obrestmi vred) od posojil, ki so jih dobili člani delovne skupnosti za individualno stanovanjsko gradnjo;
—	vrnjeni pologi banki, ki je dala ob gradnji
ali nakupu stanovanja;
—	lastni delež kot vnaprej plačana najemnina tistih, katerim je sta-
ob sprejemanju letnega gospodarskega načrta sprejel tudi plan financiranja stanovanjske gradnje na temelju prej omenjenega dolgoročnega programa in glede na sredstva, ki bodo za tekoče leto na razpolago.
Tako bo mogoče z neposrednim odločanjem organov upravljanja v enotah in z vnaprej določeno per-spektivo ob zagotovitvi financiranju stanovanjske graditve iz namenskih sredstev in z dodatnimi' krediti pri banki vsako leto najboljše in najhitreje postopoma zadovoljiti potreb6 stanovanjske graditve. To je močan faktor pri izvajanju poslovne politi-
novanje dodeljeno v uporabo;
S Za stanovanja naših	— del dohodka, ki ga kolektivi _______ ^ _____
delavcev šobila vložena J“* -”*> - “ —-	So tv,
Znatna sreostva	Vsa našteta sredstva skupaj pred- nujno potrebna za razširjeno repi'0'
stavljajo fond za financiranje sta n o- dukcijo in za zagotovitev materialne Veliko let	nazaj, zlasti pa v zad-	vanjske gradnje v	celotnem podjetju,	osnove za uspešno gospodarjenje. Ni
,r „	.	.	,	njih petih letih, smo vsako leto vla-	Z lastno udeležbo	iz teh	sredstev je	treba	posebej poudarjati, da se vpra-
Vprašanje:	Veliko	se	govori,	da	gali viška	deIa znatna sredstva za	možno pri banki	najeti	tudi kredit	šanje standarda članov delovne skup-
:lavci v podjetju	niso	dovolj	se-	* nvan1skn	gradnio. Sedal stan
stanovanjsko gradnjo. Sedaj stanuje na dolgoročno odplačilo in s tem po- nosti rešuje skladno z razvojem pro-
znanjeni z vsemi problemi in nalo- 430“ d™žin“ naTih" delavceTV~ stano- večati skupno maso sredstev za hi
l, koiLu«, m	sESSSStf
redno in v celoti prečita naš Vestnik, je lahko v glavnem seznanjen s problemi in nalogami podjetja. Opravičljivo pa je, da so člani kolektiva na enotah bolj seznanjeni s problemi enote, ker tam žive in delajo. Priporočliivo bi bilo, da bi
stanovanje. Seveda so morali odriniti tudi velik del svojih prihrankov ali najeti posojilo pri banki.
Čeprav lahko rečemo, da je kar lepo število naših delavcev že v dobrih stanovanjih, ne smemo pozabiti
nih ustalil in so se usmerili na pri-
Intervju
novanj in cene. vendar bodo v kratkem prodana vsa stanovanja. Prepričani smo, da nam bo z gradnjo blokov po sistemu LIT uspelo osvojiti tržišče, saj bodo stanovanja po funkcionalnosti in ceni sprejemljiva za kupca.
Vprašanje: Vertikalna in horizontalna koordinacija dela v podjetju je močno odvisna od subjektivnih faktorjev. Kako najti pravo pot, da bo ta koordinacija še boljša?
Odgovor: Dokler ne rešimo vprašanja, kje naj bo delitev ustvarjenega dohodka, ali samo na gradbišču, ali pa na vsakem obratu in enoti podjetja posebej, do takrat bo težko govoriti o pravi koordinaciji del in skupnih interesih podjetja.
Vprašanje:	Nekateri trdijo, da
imajo centralne službe na centrali zelo majhne operativne pristojnosti. Ali lahko po vašem mnenju učinkovito posegajo v odvijanje delovnih procesov v poslovni enoti?
občasno priredili ankete o mnenju na tiste, ki te sreče še niso dočakali, kolektiva, o vsaki važni odločitvi bivajo pa s svojimi družinami v tez-v podjetju pa bi bilo potrebno izve- kih stanovanjskih razmerah. Post; referendum	membno je pri doseganju delovnih
Vprašanje: V praksi so med orga- rezultatov, ali ima delovni človek ni samoupravljanja in šefi enot še stanovanje zase m za svojo družino, vedno nejasno določene naloge, pri- T^i Pri nas se je velik del zaposle-stojnosti in odgovornosti. Ali velja to tudi za vašo enoto? Za katere naloge odgovarja delavski svet in za katere vi sami?
Odgovor: Kolikor šef enote in samoupravni organi stremijo za istimi cilji, tj. za uspeh enote, potem ne more priti do dvotirnosti. Letošnji člani samoupravnih organov enote so pokazali pri svojih odločitvah popolno odgovornost. Manjša nesoglasja in ostre debate pa niso znak nejasnih kompetenc, temveč to, da vsak lahko pove svoje mnenje in mnenje članov kolektiva, med katerimi živi.
Vprašanje: Kaj sodite o novem načinu delitve osebnega dohodka po sistemu AODM, kakšne so njegove prednosti in pomanjkljivosti?
Odgovor: Mislim, da bi to, kar smo želeli doseči z AODM, lahko izvršili bolj preprosto s korekturo sedanjega pravilnika. Osnovna misel je bila nedvomno pravilna, tj. izboljšanje dohodkov kvalificiranih delavcev in tehničnega kadra. Pomanjkljivost pa v tem, da smo to hoteli preveč učeno doseči.
Vprašanje: Širina in kompleksnost reševanja raznih problemov v podjetju sta odvisni od sposobnosti, znanja in usposobljenosti posameznikov. Ali imamo v podjetju dovolj strokovnih kadrov in kakšne kadre po vašem mnenju še potrebujemo?
Odgovor: V podjetju potrebujemo dobre tehnične strokovnjake in kvaliteten kvalificiran kader. Praksa nam je pokazala, da si to lahko pridobimo le sami. Največ grešimo v tem, da ne uvajamo pravilno mladih strokovnjakov v delo, temveč jih prepustimo času in pogojem, kjer so trenutno zaposleni. Prav tako ne skrbimo za izpopolnjevanje znanja in se mnogokrat ubadamo že z rešenimi problemi. V tem pogledu imamo kot veliko podjetje dovolj možnosti, ki jih pa ne znamo izkoristiti.
samezne enote, ki najbolje poznajo potrebe in nujnost tega problema, je prav, da se rešuje to vprašanje tudi z vidika celotnega podjetja in po možnosti enotno za ves kolektiv »Gradisa«. Zlasti gre za tisti del sredstev za stanovanjsko gradnjo, ki je za to odrejen že po samem zakonu za hitrejše in boljše urejanje stanovanjskega problema. Enote pa bodo tudi same dodajale sredstva iz svojega dohodka, ustvarjenega v proizvodnji.
Ko je delavski svet podjetja letos
dobivanje večje strokovnosti, kar je junija obravnaval stanovanjsko pro izredne važnosti v sedanjih pogojih blematiko in vlaganja v standard
izvodnje, ki daje šele podlago za njegovo izboljšanje.
Rajko Zupančič
Zahvala
Ob prerani smrti moje sestre Vike Šenčur se iskreno zahvaljujem celotnemu kolektivu Gradisa za darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala Gradbenemu vodstvu Maribor in Upravi počitniškega doma na Pohorju za vso p°' zornost in nudeno prvo pomoč.
Ada Šenčur
Ljubljana, dne 16. X. 1067.
Ali bomo še izdajali oaš časopis?
Na zadnjem sestanku uredniškega odbora Gradisovega vestnika je eden izmed članov sprožil vprašanje, »ali se izdajanje Gradisovega vestnika še splača«. Mnenja je namreč, da člani kolektiva časopis premalo čitajo (predvsem vodilni kadri). Izdajanje glasila stane letno okrog 7 milijonov starih dinarjev, kar je sorazmerno velika vsota. O lem, ali naj časopis še izhaja, naj odločijo člani kolektiva sami.
Ko je 15. aprila 195S. izšla prva številka Gradisovega vestnika, je celoten »Gradis« 2 velikim zadovoljstvom sprejel prvo številko. Ze takrat smo čutili potrebo po glasilu, ki bi obveščalo kolektiv o vseh dogodkih iz dela in življenja. Zato tudi že v prvi številki zasledimo besede: Če hočejo člani kolektiva, predvsem pa člani delavskih svetov podjetja dobro upravljati, morajo biti seznanjeni z vsem poslovanjem. Poznati morajo organizacijo podjetja, vedeti, kakšne so njihove naloge, kaj in kje delamo, spremljali delo organov upravljanja tako celotnega delavskega sveta kot organov upravljanja poslovnih enot. vedeti pa morajo tudi kako se bo podjetje razvijalo v naprej. Se nekaj: če delavci ne poznajo problematike svojega podjetja tako, kot bi morali, potem ne morejo vsega presojati z vidika celotnega podjetja in vse. skupnosti.
Naše podjetje ima s 4500 delavci svoja gradbišča širom po Sloveniji,, v sosednji republiki in daleč zunaj naših meja v Nemčiji, Avstriji. Ali so tudi ti delavci za ukinitev našega glasila? Prav gotovo domača beseda v tujini še več velja, zato jo znajo še bolj ceniti.
Sedanja organizacija podjetja, razdrobljenost in visoka stopnja delavskega samoupravljanja, prav gotovo ni taka. da bi bilo pametno ukinjati Gradisov vestnik zaradi štednje v gospodarski reformi-Res, da je izdajanje časopisa drago, toda če ne bo časopisa, bomo pač morah najti drug način obveščanja, ki prav gotovo tudi ne bo zastonj.
Mogoče nekaterim ne ugaja vsebina, toda vsebine sestavljati ni lahko, še posebno ne v kolektivu, ki je tako raztresen. Končno pa vsebina ni odvisna samo od urednika temveč od širokega kroga bralcev.
Ker želimo dobiti resnico o pomembnosti in iita-nju našega glasila, bomo v prihodnji številki pritožili anketno polo zato že danes prosimo vse člane kolektiva, da bodo anketno polo vestno izpolnili in oddali kadrovskemu oddelku enote, v kateri so zaposleni.
Predvsem je važno, da bo vsakdo povedal svoje mnenje o tem. kako in koliko je informiran o vaznih dogodkih v podjetju. Na primer o poslovanju podjetja, o delu organov delavskega samoupravljanja, o dohodkih, o življenju kolektiva itd. Toda ne samo o tem, kako in koliko je nekdo informiran, pač pa tudi kaj je za vsakega najbolj pomembno in kaj bi si želel v bodoče. Dogodkov v tako velikem kolektivu je toliko, da je vedno umestno vprašanje — kaj izbrati, da bi zadovoljili želje po informiranosti čim večjega števila bralcev Gradisovega vestnika Vse pripombe, želje in nasveti nam bodo vedno dobrodošli.
Lojze Cepuš
ra 16 iz
Pogovor z graditelji veržej skega mostu čez Muro
Bil je lep, sončen jesenski popoldan. Ponedeljek, 2. oktobra. Onstran Mure, na njenem desnem bregu, je nu delu novega mostu pri Veržeju, stala skupina petih delavcev in marljivo pripravljala opaže ter železno armaturo. Vsekakor lepa priložnost, da se človek nekoliko pogovori z graditelji tega lepega mostu, ki bo povezoval Ormož in Ljutomer ter druga mesta z desnega bregu Mure z Mursko Soboto, Gornjo Radgono in drugimi kraji.
Tesarji Mijo Horvat, Ivan Kpaič ter Peter Vlah in železokrivca Ivan Pecit ter Franc Lope rt so prvi hip Pogledali nekoliko začudeno, češ, le kaj nas moti ta moški z beležnico v roki in fotografskim aparatom Prek rame. Toda že naslednji hip je izginila zadnja sled nejevolje in kar na hitro smo pokramljali o vsakdanjih zadevah in problemih. Pravzaprav je na vprašanja odgovarjal kar Ivan Kaplič, včasih pa so se v pogovor vmešali tudi drugi.
Ivan Kaplič, priučeni tesar, je v našem podjetju že pet let. P rej je delal v Varaždinu, zdaj pa se je ustalil v »Gradisu«. Lani je delal v Mariboru, kjer je tudi njegova delovna enota.
»Lani decembra smo začeli delati na tem mestu,« je pripovedoval. »Ampak pravo delo se je začelo šele letos spomladi.«
»Koliko časa delate? Morda tudi ob nedeljah?« sem hotel vedeti.
»Delamo od jutra do mraka, tudi ob sobotah. Ob nedeljah pa kar počivamo,« je odvrnil.
»Boste lahko držali rok — 1. november?« sem jih pobaral.
»Moramo,« so odvrnili. »Z mostom ni bilo nič problemov, ampak tisti mali nas je namučil,« so pojasnjevali. In še so dodali, da so se s »tistim malim« — mislili so na stransko pretočno polje na levem bregu Mure — »zafrkavali« kar do poletja. Da kar niso in niso prišli do trdnejših nosilnih tal. so rekli. Včasih so v blatna tla, polna mulja in mivke, kopali po pet metrov globoko, Pa še niso prišli do sloja, na katerega bi lahko oprli temelje.
»Kje pa spite?«
Povedali so, da je »Gradis« vzel v najem večjo hišo, ki so jo preuredili v zasilno bivališče.
»Je prenočišče drago?«
Odkimali so. Kje pa — na mesec plačajo komaj 1500 starih din. To res ni nič.
»In hrana? Ste zadovoljni?«
»Vsak se hrani sam, kakor ve in zna,« so pojasnjevali. V vasi je skromna gostilna, večina delavcev hodi tjakaj na kosilo in tudi na večerjo. Tu, pri »Bobnarju«, si potešijo glad po celodnevnem napornem delu.
Vprašal sem, če je hrana draga.
»Se kar gre,« je odvrnil tovariš Kaplič in tudi drugi so mu pritrdili. Kosilo, so rekli, stane 600 starih dinarjev, kdor hoče na še kak priboljšek, mora seveda glob j e seči v denarnico. Za kosilo in večerjo je t°rej stari tisočak komaj še dovolj.
»Koliko pa imate terenske?« sem vprašal.
»Na uro imam sto dinarjev,« je odvrnil Kaplič. »Ker delamo cel dan. se nam nabere toliko terenske, da imamo približno za hrano, za Preživljanje. Seveda pa včasih terenske še nekoliko zmanjka in je jreba še kaj priložiti, da človek ni lačen.«
Ob slovesu sem jih še pobaral, kako_ so zadovoljni z zaslužkom. jNekai časa so tuhtali, potem pa so le prišli tudi pri sebi do zaključka, da še kar gre in da ni tako slabo. »Veliko nadur imamo, to pa nam nekaj meseev,« so povedali.
_ Poslovili smo se in zaželel sem jim še mnogo uspehov pri delu. In sPet so prijeli za svoje orodje in nadaljevali tam, kjer so ob mojem Prihodu prenehali.

MOST V VERŽEJU — V vsakem polju so po trije 33 m dolgi nosilci. Vsi nosilci skupaj so težki 630 ton
42 ton težak nosilce je pripravljen za transport
Delovodja Slanic in sodelavci
Most med gradnje
Kandidati so se v jesenskem roku bolje pripravili. Nekatera strokovna področja premalo obdelana. Novi argumenti za organizacijo seminarja za tehnični strokovni kader. Nekoristna poteza posameznikov. Bodimo dosledni pri izvajanju zakonitih predpisov!
Novi temeljni zakon o graditvi investicijskih objektov vsebuje celotno besedilo (Uradni list FLRJ, št. 45/61) s spremembami in dopolnitvami, ki so bile objavljene v Uradnem listu SFRJ, št. 5/65 in št. 52/66, s popravkom, objavljenem v Uradnem listu št. 10/67, v katerih je navedeno, kdaj je začel veljati omenjeni zakon in kdaj njegove spremembe.in dopolnitve.
Za nas sta posebej interesantna čl. 43 novega temeljnega zakona, ki govori o tem, kakšno strokovno izobrazbo in prakso morajo imeti tisti, ki delajo posamezno vrsto investicijske tehnične dokumentacije, in čl. 52, ki govori o tem, kakšno izobrazbo in prakso morajo imeti tisti, ki vodijo gradnjo posameznih vrst objektov ali posamezne vrste del na takih objektih.
Zakonodajalec je bil tudi na področju gradbeništva zelo demokratičen in prepušča rešitev čl. 43. in čl. 52. gospodarskim organizacijam samim, s tem da morajo po členu 97 novega temeljnega zakona do 30. junija 1967 izdati ustrezne pravilnike, kjer bo določena strokovna izobrazba in praksa za projektante in izvajalce.
Novi, temeljni zakon je s svojimi zahtevami in določili močno razgibal vse gradbenike v Sloveniji. Poudarjam, v Sloveniji, ker drugod novi zakon šele proučujejo, delajo pa še po starem, torej strokovni izpiti pri republiških sekretariatih za gospodarstvo. V Sloveniji je 66 gradbenih podjetij in 33 projektantskih organizacij. Do danes je 10 %> teh organizacij sprejelo predpisane pravilnike, in to so večinoma projektantske organizacije.
Med gradbenimi podjetji je malo takih, ki bi lahko sestavili pravilnik, ki bi strokovno in kvalitetno ustrezal tendencam, ki jih novi temeljni zakon zasleduje. Utemeljenih razlogov ni, dejstvo pa je, da so v Sloveniji že novembra 1966 strokovne izpite na sekretariatu za gospodarstvo ukinili, novi temeljni zakon smo pa dobili šele aprila 1967.
Da bi pomagali predvsem manjšim gradbenim podjetjem, se je močno angažiral biro gradbeništva Slovenije, ki je že izdelal nekaj osnutkov pravilnika, ki ga novi temeljni zakon zahteva.
O novem temeljnem zakonu so mnogo razpravljali že na gospodarski zbornici in na bazenskih konferencah gradbenih podjetij.
Soglasen sklep teh sestankov je bil, da morajo izpiti še nadalje obstajati. Organizacijo izpitov izvede biro gradbeništva, izpitni program in izpite pa potrjuje gospodarska zbornica. Zdaj izpitni program sestavljajo in verjetno bodo prvi izpiti že decembra 1967.
Strokovni izpit je kakor dosedaj tudi v bodoče pogoj za dosego pooblastila.
Nadzorna služba še vedno rigorozno zahteva pooblastila tako za projektiranje, kakor tudi za vodenja gradbenih del. Ker je pri polaganju izpitov nastala praznina, smo pri našem podjetju izkoristili možnost, ki jo zakon dopušča, in organizirali strokovne izpite sami.
Tako imajo naši mlajši tehnični kadri možnost napredovanja. Izpit velja samo za »Gradis«, vendar je verjetno, da ga bodo tudi druga podjetja priznala, ker je izpitni program prilagojen praktičnim potrebam in dovolj blizu dosedanjemu na sekretariatu.
Izpitni program obsega:
1.	pismeno nalogo in zagovor,
2.	poznavanje FTP predpisov in standardov,
3.	kalkulacije in gradbeno poslovanje,
4.	pravni predpisi (temeljni gradb. zakon in pravilniki),
5.	zakon o delovnih razmerjih in statut.
Pismena naloga je klavzurna (1 dan) in mora kandidat rešiti ureditev gradbišča za konkreten objekt, projektant pa skicirati projekt konkretnega objekta.
Izpitni program pri zbornici predvideva še predmet: »poznavanje gradbenih strojev«.
Program »Gradisovih« izpitov je sestavljen tako, da kandidat obdela snov, ki mu je neobhodno potrebna za uspešno vodenje ali projektiranje gradbenih objektov. Za obe smeri je upoštevano, da se kandidat eventualno znajde tudi v vlogi nadzornega organa.’
Po sklepu UO podjetja z dne 16. aprila 1967 je glavni direktor imenoval začasno izpitno komisijo. Začasno zato, ker če bo formirana komisija pri zbornici in bo izpitni program ustrezal našim potrebam, se bo tudi »Gradis« vključil tja.
Izpiti pri podjetju so v spomladanskem in jesenskem roku. Absolvirali smo že dva izpitna roka. V spomladanskem roku (od 5-—TO. 5. 1967) se je prijavilo 10 kandidatov: 6 dipl. inženirjev, 1 inženir in 3 gradbeni tehniki. Pet kandidatov je imelo popravne izpite. Vzrok za relativni neuspeh pri prvem izpitnem roku je vsekakor premajhna strokovna pripravljenost kandidatov.
Na jesenskem roku (od 9,—13. 10. 1967) je bilo prijavljenih 13 kandidatov: 6 dipl. inženirjev, 1 inženir. 3 gradbeni tehniki in 2 diplomirana inženirja arhitekture. En gradbeni tehnik se na izpit ni javil, vsi ostali kandidati so izpit uspešno položili.
V splošnem je bilo opaziti, da so se kandidatje za jesenski izpitni rok resneje pripravili in zato tudi uspeh ni izostal.
Komisija je na izpitih ugotovila, da so področja, kjer so kan-didatje^ pokazali precej negotovosti. To nam daje povod, da v zimskem času organiziramo seminarje s programom, ki ga tehnični kader še ne obvlada dovolj, ga pa pri svojem praktičnem delu nujno potrebuje. Kakor že omenjeno, smo organizirali strokovne izpite pri podjetju zato, da bi izpolnili vrzel, ki je nastala po ukinitvi strokovnih izpitov pri republiškem sekretariatu za gospodarstvo. Nadzorni organi zahtevajo pooblastila, ta pa lahko izdajemo samo na osnovi strokovnega izpita in zahtevanega staža.
Da bi izpolnili vrzel pri tehničnem kadru, ki nima pooblastila za vodenje gradenj, smo na pobudo tehn. direktorja in sklepa DS podjetja izdali spomladi 1967 na začetku gradb. sezone 14 kandidatom pooblastilo pod pogojem, da v spomladanskem ali jesenskem roku položijo predpisani strokovni izpit.
.... Trije.kandidatje ,— dipl. gradb. inženirji, ki so pooblastila do-711 • izpit niso prišli. Ne bomo raziskovali vzrokov, zakaj ti tovariši niso prišli na izpit, ugotovili pa bi naslednje: Prvič je to nekorektno do šefov, ker jih lahko prej ali slej dovede v neugoden položaj pri inšpekcijskih organih, drugič je to nekorektno do kolegov,. ki so izpit položili in so zato žrtvovali določeni trud. in tretjič mislim, da ni najbolj častno za človeka z akademskim na-
slovom
da sprejme materialne ugodnosti, ki jih pooblastilo daje,
na svoje moralne obveznosti pa pozabi.
.... ...... ——— ■   	■— ■Dnagoinm j Seve*« «di|Mi ingi
—	Kaj se je zgodilo s Francljem?
—	Ko je zvedel, da bomo prihodnje leto delali samo 42 ur, je padel v nezavest.
Letos oosvetovanje o zaščiti materinstva
Zaostreni pogoji za pridobivanje nadomestila dohodkov za izostanke z dela zaradi bolezni, težko prizadenejo mnoge zaposlene ž.ene. Njihove delovne organizacije so se znašle v težkem položaju, ker morajo nositi velike stroške za zaščito materinstva.
Take trditve je zelo pogosto slišati na sestankih družbeno-politič-nih organizacij. Zaradi tega bo konferenca za družbeno aktivnost žena Beograda v sodelovanju s komunalnim zavodom za soc. zavarovanje, sindikatom in delovnimi organizacijami pripravila analizo dejanskih materialnih stroškov za zaščito materinstva in kako to vpliva na delovno organizacijo, na zaposlene žene in njihove otroke. S to analizo bo konferenca prišla ob koncu leta na posvetovanje.
Po naših zakonskih predpisih je materinstvo zaščiteno s plačanim porodniškim dopustom do 105 dni in skrajšanim delovnim časom, dokler otrok ni star osem mesecev. Medtem pa je tudi mnogo motenj v ča-
su same nosečnosti, za kar je potrebno zdravljenje. Poleg tega majhni otroci največkrat bolujejo v prvih letih življenja in jim je nujno potrebna materina nega. To so vzroki, zaradi katerih žene največ izostajajo z dela. S tem so ekonomsko prizadete ne samo one, temveč tudi delovne organizacije. Lani so na primer žene Beograda izgubile 1,308.600 delovnih dni zaradi nosečnosti, poroda in nege bolnih otrok. V istem letu pa je za bolezen samih žena odpadlo 1.554,000 delovnih dni. Izkazalo se je, da žene ne bolujejo več kot moški, čeprav večkrat izostajajo z dela — zaradi materinstva.
P. S.
Z dograditvijo stanovanjskih objektov v Gramoznici je ožji zazidalni okoliš okoli Železarne Ravne v glavnem izpopolnjen. Zato se je stanovanjska gradnja premaknila v Dobjo vas.
Na lepem sončnem kraju tik za svojim novim delavskim naseljem gradi poslovna enota na bivših njivah, ki se raztezajo proti Prevaljam, 55 vrstnih hišic za trg. Hišice bodo enonadstropne, klasične izvedbe in se delajo po tipu A in B projektantskega podjetja »Komuna projekt« iz Maribora. Poslovna enota je dela dobila po izredno hudi borbi s konkurenčnimi gradbenimi podjetji, predvsem pa GP »Vegrad« iz Vele-lenja.
Temelje so začeli kopati 12. 7. 1967 in je to delo v pretežni meri opravila mehanizacija. Delo je dobro organizirano in hitro napreduje. Kadar ni ovir, delajo na gradbišču s polno paro, ker mora vseh 55 vrstnih hišic biti zgrajenih do razširjene III. faze do konca leta. Ker ima poslovna enota v glavnem prevzeta vsa dela na zelo kratke roke, zelo občutimo pomanjkanje kvalificirane delovne sile, predvsem zidarjev. Kljub velikemu prizadevanju nam ni uspelo dobiti dovolj nove kvalificirane delovne sile. Zato na tej gradnji sodeluje GP iz Dravograda, ki so mu bile oddane določene faze dela. Maniša ovire so nastale tudi zaradi zakasnele
dobave zidakov, ker jih je od proizvajalcev težko dobiti. Delo je dobro zastavljeno, zato upamo, da bo ob »podpori« vremena delo teklo, kot je predvideno,
L. L.
V Dobji vasi nastaja novo naselje
8
O
O
O
o
o
o
o
o
o
o
i
8
8
O
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
v
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
v ■
Zadnje čase je nekaj vajencev zagrešilo vrsto prestopkov, id niso v čast naši mladini. Pijančevanje, nedisciplina in celo tatvine so bile na dnevnem redu. (Ravne na Koroškem, Ljubljana, Zalog). Pa tudi njihovo obnašanje ni bilo najboljše. In kar je najslabše, zaradi nekaj nediscipliniranih vajencev, (s katerimi smo že prekinili učno pogodbo) ocenjujejo starejši celotno generacijo.
Res, da so danes mladi bolj svobodni, brezbrižni, ali določene norme lepega obnašanja in poštenosti veljajo za vse.
Pred šolo na Titovi cesti sem srečal skupino vajencev. Rili so glasni, kot da je ves svet njihov. Veselost, duhovitost, družabnost, brezbrižnost, vse te odlike mladih se lahko spojijo v zmerne obliko, če jih primerno poučimo, predvsem pa če sami to hočejo. Pa tudi pri starejših vajencih, ki prebivajo v naših domovih, se lahko to doseže.
Prav gotovo ni lepo videti vajenca, kako kadi na cesti, vpije v stanovanjskih prostorih, igra karte itd. Pa tudi izgled bitlesa ril najboljša odlika vajenca. Dolgi lasje, mini pisane suknje, ozke hlače, veliki uhani, to je moda, katera pa ni vedno v skladu s šolo, delom in učenjem. Zaradi tega naj se vajenci izogibajo vseh ekstremov tako v obnašanju kot pri oblačenju. Upoštevati je treba, da je izgled in obnašanje vajencev tudi slika podjetja, kjer se vajenec uči svojega poklica. Seveda pa velja to tudi za druge mladince, katerih je v podjetju več kot 25 %>.
Končno pa smo o vajencih že veliko pisali in prav bi bilo, če bi se oglasili tudi vajenci sami. Prispevke borno rade volje objavili.
Koliko oas staoe šolanje enega strokovnjaka letno
Po podatkih centra za izobraževanje stane letno šolanje enega strokovnjaka (štipendija, prispevki, šolnine, gibljivi del itd.):
1. inženir fakultete in visoke šole (štipendija, del) ca. SD..........................................
giblj
2.	tehnik (srednja šola), štipendija in gib. del ...
3.	ekonomist (srednja šola), štipendija in gib. del .
4.	delovodja (štipendisti v del. razmerju)
5.	kandidati na višjih ali visokih šolah v del. razmerju
6.	kandidati šole za odrasle
tesarji, železokrivci, strojniki......................
7.	vajenec — (letno: hrana, stanovanje, giblj. del, delovna obleka itd.).............................
8.	priučevanje na delovnem mestu
350.000
270.000
240.000 1,200.000 1,700.000
606.360
520.000 80.000
Planski barometer za september
Planski pokazatelji so v septembru ugodni za podjetje, saj še nadalje raste produktivnost (+0,2%), čeprav so v septembru porabili z ozirom na plan nekaj več ur kakor prejšnji mesec, ker se je povečala realizacija.
A. Uspeh podjetja in gradbenih PE
Podjetje kot celota je preseglo mesečni kumulativni plan s 17,7%, kar je v primerjavi v primerjavi s prejšnjim mesecem boljše (+ 0,5). Gradbišča kot celota pa so ta plan presegla z 18,2 %, kar je za 1,2 % boljše kot prejšnji mesec. V poprečju podjetja oziroma gradbišč ni velike razlike med presežkom plana čiste proizvodnje v obrtniških del (samo 0,5 %).
Večja njihanja opazimo pri posameznih PE. Plan dosegajo skoraj vse PE (razen Ljubljana okolica, ki je za 11,6% pod predvidevanji v skupni proizvodnji, medtem ko je pri čisti proizvodnji le za 0,7%). Pri posameznih PE so velike razlike med doseženim odstotkom čiste proizvodnje in obrtniškimi deli — tudi do 46 %.
B. Uspeh obratov
Pri obratih so vse PE presegle plan skupne in čiste proizvodnje, medtem ko je pri obrtniških delih (zunanji sodelavci) biro za projektiranje za 51,8% pod predvidenim. Kot celota pa so obrati presegli mesečni kumulativni plan s 16,4 %.
Produktivnost in efektivne ure
V celoti je podjetje preseglo predvideno produktivnost (razmerje med čisto proizvodnjo in efektivnimi urami) za 22,4 "/o, medtem ko obrati izkazu iejo presežek produktivnosti 17,0 %, pa so gradb:šča presegla za 24,5 %, Vse PE so produktivnost presegle Največji presežek izkazuje PE Ravne 45,5 %, sledi Ljubljana s 54,4%, Jesenice 51,9 % itd., medtem ko najnižji presežek izkazuje PE Celje 7,6 % pred SPO 9,2 %. V primerjavi s prejšnjim mesecem so gradbišča kot celota povišala ocisfo-tek peseganja (+ 1,4), medtem ko je ta pri obratih nižji (— 1.7). V celoti je pokazatelj produktivnosti dosti boljši, ko je bil v istem obdobju lani (september t966 = 115.0 % — september 1967 = 122.4%).
Efektivne ure so presegli v Celju za 2,6 % (kar je sicer za 0,5% manj kot prejšnji mesec), vendar še vedno negativen pokazatelj, nadalje KO Ljubljana tt0,4%) in KO Maribor (0,9%). Medtem ko se negativni pokazatelj efektivnih ur izboljšuje pri Celju in KO Maribor, se ie pri KO Ljubljana dvignil za 2,7% v primerjavi s prejšnjim mesecem. V celoti je zaznamovan rahel dvig efektivnih ur (+0,8% gradbišča +1,4%, obrati —0,9%),
A. GRADBIŠČA
Pokazatelji
Realizacija
plana
jan.—sept. 1967
Letni plan a) 'kup. prclzv.
b) čista proizv.
c) obrtniška dela
Produktivnost jan,—sept. 1967
Efektivne ure jan,—sept. 1967
! 1!
i

skupna proizv. čista proizv. obrtniška dela
plan v % realizacija v % + ali -plan v % realizacija v % + ali —
plan v % realizacija v % + ali -plan
realizacija
+
plan v o/o realizacija v % + ali —
117.7
117.8 117,5
75.4
86.4 + 13,0
73.5
86.5 + 15,2
73,0 85,7 + 12,7
21.03 25,75
122,4
73.3
70.5
-2,8
118,2
118,3
117,8
74.0
87.5 + 13,5
74,3
87.9 + 13,6
74.1
86.1
+ 13,0
19,01
23,67
124,5
73.6
69.9 -3,7
OJ U	I	o X	§	11	= S	1 ci
111,0	110,9	122.4	132,1	88,4	122,3	138,2
110,5	110,5	118.0	130,6	99,3	116,2	142,7
113,7	112,1	147,2	138,3	68,2	162,4	1(3,0
76,2	74,3	81,4 '	66,6	81,4	75,0	67,5
84,5	82,4	99,7	88,0	72,0	91,7	95,3
+8,3	+ 8,1	+18,3	+ 21,4	-9,4	+ 16,7	+ 25,8
76,1	75,6	79,5	68,0	79,7	75,0	"0.1
84,0	83,5	93.8	88,8	79,2	87,1	100,0
+ 7,9	+7,9	+ 14,3	+ 20,8	—0.5	+ 12,1	3 29,9
76,8	71,0	94,4	61,6	84,8	75,0	55.0
87,3	79,6	139.1	85,2	57,8	121,8	63.1
+ 10,8	+ 8.6	+44.7	+ 23.6	-27.0	+46.8	d 7.3
17,96
19.33
107,6
73.6
75.6
+ 2,0
16,39
21,45
131,9
23.61
32.41
126.6
72,2	81,4
61,0	76,0
-11,2	—5,4
17,91
24.07
134,4
70.9
68.9
-2,0
19.10 22.21 116.5
75.2
6t,2
-11,0
20.72
24.45
118,0
B. OBRATI
		Obrati	-4 -1 O	KO Ma-	LO Sk.	OGP .	ft	Biro za dto j ekt.
Realizacija	Skupna proizv.	116,4	118,7	131,0	121,8	115,7	106,0	110,2 124.4
plana	čista proizv.	116,7	118,7	131,0	121,2	115,7	106,0	
jan.—sept. 1967	obrtniška dela	82,2	—	—				68,2
Letni plan :—	plan v %	26,96	30,28	23,45	24,88	72,5	76,0	67.4
skupna proizv.	realizacija v %	31,55	32,54	30,45	31,14	83,9	80,6	74.3
	4 ali —	117,0	107,5	129,9	125,2	+ 11,4	+4,6	4 6,9
Produkti ost	plan	71,8	71,8	64,0	72,0	25.Ib	30,21.	21.06
jan.—sept. 196?	realizacija v %	83,6	85,3	83,8	87.7	30,59	33,00	26,77
	d- ali —	11,8	+ 13,5	+ 19,8	+ 15,7	121,6	109.2	127.1
Efektivne ure	plan v %	72,6	71,6	71,0	70,4	73,5	76,0	67.1
jan.—sept. 1967	realizacija v %	72,3	79,0	71,6	68,1	70,0	73,7	65,7
	+ ali —	-0,3	+ 7,4	+0,6	-2,3	-3,5	-2,3	-1,4
16.22 23.28 I 45.1
75,0	70.0
73,8	69.6
— 1,2	-0,4
‘ ' '. .......... ! ' PII..... ' .
gradbišču hale C na Ljubljanskem gospodarskem razstavišču zelo hitijo. Dva nosilna stebra, v katerih so značilne marele, sta že popolnoma gotova.
Na GR že iz gM težav

prvih dneh novembra bodo na Gospodarskem razstavišču že zabetonirali četrti ali zadnji nosilec za halo C
Na gradbišču hale C na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču jo bilo še sredi poletja bolj »malo videti«: štirje stebri so bili še Polni opažev in betonskega železja, tako da bi se marsikdo lahko vprašal, kako bo ta objekt do pogodbenega roka — do 15. decembra — popolnoma dograjen. Okrog 20. oktobra, ko smo ponovno obiskali to gradbišče, pa je bila podoba že precej drugačna. Dva nosilna stebra, na katerih so značilne »marele«, sta bila že popolnoma izdelana, tretji steber pa je bil tudi že pripravljen, da ga zabetonirajo.
»/.dnj fmo že iz glavnih težav, •ja]hujše je za nami,c so nam povedali na Gospodarskem razstavišču. »V glavnem smo zdaj povsod približno na našem internem terminskem planu. Zdaj nas res ne more skoraj nič presenetiti in zavreti, da .' ne izpolnili roka, ki srno ga dali investitorju.«
Na gradbišču smo izvedeli, da bodo v ponedeljek (23. oktobra) začeli betonirati že tretjo »marelo«, takoj za tem pa bodo položili še vso armaturo za četrti nosilec. Čeprav tudi tega dela ne bo malo, saj tehta armatura za en sam nosilec približno 50 'on, ho vendarle tudi to delo opravljeno v 12 do 14 dneh.
Nov objekt »Prehrane« bo imel v t reh etažah kar 11.000 ms skladiščnih Prostorov.
Potem pa še betoniranje, ki traja približno 40 do 45 ur — in tudi zadnji nosilec bo popolnoma izdelan. Skratka, nekje med 15. in 20. novembrom bodo vsa glavna gradbena dela v glavnem zaključena.
»Ko bomo dokončali še tretjo »marelo«, se nam bo precej ljudi sprostilo,« so pripovedovali na tepi gradbišču. »Takoj ko bomo začeli polagati armaturo še za četrto »ma-relo«, bomo šli tudi na instalacije, pod v objektu in druga dela, tako da nas ne bi kaj prehitelo.«
»Se ne bojite, da bi nenadoma pti-tisnil hud mraz?«	1
»Mraza se skoraj manj bojimo kot dežja,« so nam pojasnjevali graditelji tega objekta. »Dokler ni ničle, ni še nič hudega. Sicer pa tudi ona ali dve stopinji pod ničlo še ne bi povzročili katastrofe. Sploh pa upamo, da nam sredi novembra še ne bo prekrižal načrtov zelo hud in nepričakovan padec temperature.«
Na Gospodarskem razstavišču smo tudi izvedeli, da je bilo te dni rešeno precej zamotano vprašanje v zvezi z zasteklitvijo. Zdaj je problem deviz razčiščen in podjetje »Kristal« bo lahko uvozilo steklo ustrezne debeline, ki ga pri nas še ne izdelujemo. Tako bodo obrtniki lahko o pravem času objekt zasteklili in ga usposobili, da bo še pred novim letom predan investitorju.
Pred odhodom smo se še pozanimali, kako so uspeli v tako kratkem času — od poletja do oktobra — nadoknaditi razliko oziroma zaostanek na objektu. »Že konec poletja smo uvedli dve izmeni, še zdaj dela približno polovica ljudi v nadurah. Imamo tako urejeno, da dela prva izmena od 6. do 18. ure, druga pa od 22. zvečer do naslednjega dne do 10. ure. Vendar pa so zdaj, kot že rečeno, glavne težave za nami,« so pojasnili na gradbišču, »in verjetno tudi ne bo več potrebe, da bi delali v dveh izmenah. Pravih gradbenih del ni več dosti, zdaj bodo morali pošteno zavihati rokave le še obrtniki. Upajmo, da tudi pri obrtniških delih ne bo zastoja in da bo nova hala C še v letu 1967 popolnoma opremljena ter izgotovljena, tako da bo lahko že čez nekaj tednov v njej mednarodni modni sejem.«
lllillllllM
Gradisov vestnik
»Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor Odgovorni urednik Lojze Cepuš. — Tiska tiskarna »To-
^ Ljubljani bo kmalu urejena nova centralna železokrivnica. Na sliki •ričetek del v obratu OGP.
aeta Tomšiča' v Ljubljani. — Izhaja mesečno
Snaga je vir zdravja
Kaj pravi naš zdravnik dr. Boris Meško n
Nedavno tega si je ogledal delovna mesta v o.bratu OGP, stanovanja v samskih domovih in naseljih naš pogodbeni zdravnik dr. Boris Moškon. Zdravnik izjavlja, da mora poznati vsakega delavca in okolje, v katerem dela in živi. Sele potem ga lahko zdravi. Po teh obiskih je prišel do zaključka, da posamezniki ne pazijo dovolj na osebno higieno. Higienske navade nekaterih so skrajno slabe, se ne umivajo, oblečeni so v nečisto perilo, itd., tako da je kljub rednemu pranju posteljnina vedno umazana. Večkrat prespi v isti postelji tudi več oseb. Posledice tega so lahko nevarne okužbe. Med nje spadajo kožne bolezni kc-t npr. srbečica, ekscemi itd. Pa poglejmo, kaj pravi dr. Boris Moškon.
»Čeprav že skoraj deset let nismo ambulantno opazovali te bolezni, smo vendar morali pomisliti na možnost nastanka tega obolenja posebno pri tistih ljudeh, ki ne upoštevajo osnovnih higienskih predpisov, predvsem načelo osebne higiene, stanovanja, prehrane. Zanimivo je, da opažamo nagel porast »garij«, in to zadnje mesece pri, obeh spolih. Srbečica je bila zelo razširjena med vojno in še nekaj let po njej. Takrat je na splošno primanjkovalo mila, perila, brisač, posteljnine in čestokrat tudi vode za umivanje ali pranje perila, da ne omenimo zdravil — sedaj pa je. vsega tega dovolj.
Prvič so bolezen opazili v 17. stoletju, pred okoli 120 leti pa so opisali tudi povzročitelja garij — srbca, ki je s prostim očesom komaj še viden. Samica je nekoliko večja od samca in rije po površinskem sloju kože, podobno kot krt po zemlji, samica se nastani vedno na koncu rova, ki je tu nekoliko dvignjen, samec pa živi le na površini kože v kožnih gubah. Na ovinku rova izdolbe samica navpičen rovček, v katerega iznese okoli 5 jajčec, nakar rije naprej. V življenjski dobi 2 mesecev, znese okoli 50 jajčec.
Za razpoznavo bolezni je tipično srbenje, ki je najhujše ponoči. Najrajši se povzročitelj naseli na tenkih delih človeške kože, zato ga na hrbtu pri odraslih ne najdemo. Tudi ga ni najti pri odraslih na obrazu, lasišču in podplatih. Pač pa najdemo številne praske, ogrebnine, krvave kraste med prsti rok, v zapestu, na komolcih, v prednji pazdušni gubi, okoli pasu, ob popku, na spolovilih, na zadnji strani kolena, notranji strani nog.
Izvor okužbe predstavlja — »garjev« človek.
Bolezen se prenaša:
a)	direktno npr. z dotikom okužene osebe, spanje v isti postelji, kar še sedaj opažamo v številnih samskih domovih. Bolan znanec ali sorodnik, kdo ve od kod, prespi na isti postelji v dvoje, eno ali več noči in tako prenese bolezen. Nadalje je danes v modi izraz promiskuiteta — spolno izživljanje in razno menjavanje partnerjev, ne da bi vedeli celo za ime partnerja; tako početje nam povzroča razširjanje ne le spolnih bolezni — okužbe so v porastu, sramnih uši — okužbe so v porastu, končno tudi garij;
b)	indirektno: se lahko okužimo z uporabo skupne brisače, perila, rokavic, predvsem pa posteljnine. Z »garjami« se lahko okuži vsakdo, možne pa so tudi ponovne okužbe.
Ko pomislimo na zaščitne ukrepe, je predvsem potrebno bolje skrbeti za osebno čistočo telesa, pranje perila in posteljnine. Človek naj spi v lastni postelji in v zelo čisti oziroma sveži posteljnini. Ob sumu na bolezen se je potrebno takoj posvetovati z zdravnikom in zdraviti. Prav tako je potrebno pomisliti, ali niso zboleli tudi ožji člani družine, s katerimi je bolnik prišel v stik. Zdraviti je potem potrebno vse naenkrat, ker npr. šolarček prenese obolenje v šolo, predšolski otrok pa v vrtec ali drugam. Vse perilo, posteljnino itd. je potrebno potem razkužiti po navodilih zdravnika. Ta čas v kolektivu ni opaziti tega obolenja. Prav pa je, da je vsakdo na to nevšečnost opozorjen, da okrepi osebno čistočo in da se z znanjem bori proti neprijetnem obolenju. Kajti bolezen terja krajši ali celo daljši bolniški stalež.«
P. M.
Na Japonskem - „mini dežniki"
Japonci, specialisti za precizna dela, poskušajo da bi svetu prinesli novo vrsto dežnikov, ki se zapirajo po sistemu »udari in zloži«. Novost namreč ni, da se ženski dežniki enostavno zapirajo — z udarcem roke, temveč v tem, ker so zelo majhni.
»Mini« — dežniki so dolgi 22 cm, ampak kadar se odprejo, nudijo isto zaščito kakor običajni dežniki. Zaradi svoje veličine se lahko nosijo v ženskih torbicah in izpopolnjujejo »mini« — modo.
Ti dežniki so se pojavili že v trgovinah Toki j a in drugih mestih, kjer pričakujejo veliko zanimanje ženskih potrošnikov.
Upamo, da se bodo kmalu pojavili tudi pri nas.

Pripravljajo spremembo temeljnega zakona o delovnih razmerjih
Zvezni svet za delo je zbral pripombe številnih organov za delo in sindikatov pa tudi iz raznih razprav na posvetovanjih glede tega, kako priti do ustreznejših rešitev v temeljnem zakonu o delovnih razmerjih in kako se posamezna določila zlagajo s prakso. Pripombe so v glavnem tele: da so v sedanjem zakonu nepotrebno omejena pooblastila organizatorjev dela. da se zakon premalo ozira na samoupravno urejanje določenih razmerij v delovni skupnosti, da ovira poslovanje v delovnih organizacijah, neomejena intervencija sodišča v delovnih sporih, da so nekatera zakonska določila nepopolna in druga.
Glede na te pripombe iz prakse je zvezni svet pripravil osnutek ustreznih zakonskih rešitev, da bi se zakon bolj zlagal s prakso. Iz osnutka povzemamo samo najbolj bistvene rešitve.
Sedaj v zakonu ni predviden status pripravnika in naj bi se uvedel pripravniški staž za tiste delavce, ki po šolanju vstopijo v delovno organizacijo. Določili naj bi položaj takega delavca v pripravniški dobi in kaj nastane, če tak delavec ne položi izpita po končani pripravniški dobi.
V	zvezi s poskusnim delom je sedaj možen sodni spor, če delavec ugovarja proti oceni svojega dela v času poskusnega dela z vsemi posledicami, ki iz spora izvirajo, kar kaže na brezmiselnost poskusnega dela.
V	zvezi z razpisom prostih delovnih mest naj bi bilo možno razporediti tudi kader, ki je v podjetju, in se naj uvede tudi interni razpis, ne samo javni. Najčešči so bili primeri, da so se na javni razpis prijavili kandidati, ki so »formalno« izpolnjevali pogoje razpisa, po oceni delovne
organizacije pa je za delovno mesto bolj ustrezal delavec, ki formalno ni izpolnjeval pogojev razpisa, pa ga delovna organizacija ni mogla sprejeti.
Kar zadeva premestitve z enega delovnega mesta na drugo brez privolitve delavca, predlagajo, da bi bila odločba o premestitvi na ustrezno delovno mesto takoj izvršljiva. Pri sporih pa naj bi imelo sodišče pravico ugotavljati samo zakonitost, ne pa tudi primernost takšne odločitve delovne organizacije.
Kar zadeva določila o razporeditvi delovnega časa. je potrebna sprememba v tem, da bi se v določeni dobi lahko opravilo ure za drugo dobo v letu, ko se ne bi delalo. S tem v zvezi pa bo potrebno popraviti tudi predpise, ki pogojujejo določene pravice (otroški dodatek in drugo) s polnim delovnim časom v mesecu.
Zakon naj bi dalje bolj preciziral določila o tako imenovanem nadurnem delu, dopolnilnem delu in civilnopravnem razmerju, ker jih zdaj izigravajo.
Sedanje »disciplinske« kazni — opomin, javni opomin in zadnji javni opomin — so premalo učinkovite, nadalje je pa tudi postopek zelo dolg. Omenjene kazni naj bi izrekala posamezna pooblaščena oseba, uvedle naj bi se denarne kazni, kadar pa pride do izključitve, naj bi o tem odločal tudi upravni odbor ali posebna komisija.
Zakonska določila v zvezi s prenehanjem dela, zlasti prenehanja brez privolitve delavca, ovirajo uspešnost poslovanja delovnih organizacij. Delovna organizacija bi morala imeti pravico, da lahko ob ukinitvi delovnega mesta, zlasti pa ob zmanjšanju števila delavcev na delovnem
mestu, sklene, da obdrži le najsposobnejše. S lem bi b-k. mogoče od brati produktivnejše delavce in obdržati sposeb ne, čeprav je njihovo delovno mesto ukinjeno ali za to skupino zmanjšan obseg dela.
Dalje omenja sporočilu, da je potrebno spremeniti zakonsko določilo v tem, da se sodišča v delovnih sporih omeje samo na ugotavljanje zakonitosti sklepa delovne organizacije, tj. če je sklepal pooblaščeni org. n in pi predpisanem postopku, ne pa da se spuščajo v to, ali so ukrepi prestrogi in da ocenjuje pravilnost nekega sklep; pristojnega organa v delovni organizaciji.
Za delovne spore naj se formirajo posebna sodiš";:, posebni sveti v okviru sodišč splošne pristojnosti, ter dalje, da se predpiše poseben postopek za reševanje tielovneg: spora, ki mora biti enostaven, krajši in učinkovitejši.
Predlog, ki je v tem sestavku podan v zelo skra šnn' obliki, je sedaj v obravnavi na različnih ravneh nršeg' družbenega življenja. Razna posvetovanja o tem predlogu bodo prav gotovo dopolnila predlog, ker še ne zajema vse! nerešenih problemov v zakonodaji s področja delovni! razmerij.
Vsekakor pa bi bilo prav, če bi aktivno sodelovale delovne organizacije v širšem smislu, ne samo po svojih predstavnikih, ker bodo na tej podlagi ugotovljene določene pomanjkljivosti in predlagane ustreznejše rešitve.
Gotovo pa bodo razne zdravstvene ustanove, ki se ukvarjajo s problemi iz delovnih razmerij, prispevale velik delež k pravilni rešitvi sistemskih vprašanj. Z uskladitvijo znanstvenih dognanj s prapkso bodo izpopolnjena določila o delovnih razmerjih prispevala k uspešnemu gospodarjenju v delovnih organizacijah.
Damoklejev meč nad kolektivom
V ljubljanskih kovinskih obratih bodo letos precej povečali planirano proizvodnjo in bruto dohodek, pa vendar osebni dohodki stagnirajo
Kovinski obrati v Ljubljani bodo letos pri skoraj istem številu zaposlenih kot lani (193 delavcev in 56 vajencev) ustvarili precej večji bruto dohodek kot lani. In ne samo to: precej bodo letos presegli tudi planirano proizvodnjo. Toda kljub temu osebni dohodki v tej ekonomski enoti stagnirajo, oziroma točneje — so v poprečju nižji, kot so bili v letu 1966.
Lani so v kovinskih obratih dosegli realizacijo nekaj več kot milijardo starih dinarjev (1.009,000.000 Š din). Letošnji plan je nekoliko višji: 1.121 milijonov starih dinarjev. Toda v kovinskih obratih so prepričani, da bodo plan še precej presegli, verjetno bodo do konca leta ustvarili bruto proizvodnjo od 1,3 do 1,4 milijarde starih dinarjev. Kolektiv je namreč že ob koncu tri-četrtletja, torej do 30. septembra, ustvaril bruto dohodek 956 milijo-
riala kakor tudi nedokončanih in končanih izdelkov. Tako so letos zmanjšali zalogo materiala od lanskih 343 na letošnjih 280 milijonov starih dinarjev ali za 15 odstotkov. Precej so zmanjšali tudi vrednost nedovršenih izdelkov (od 93 na 63 milijonov S din) ter gotovih izdelkov (od 20_na 10 milijonov starih dinarjev). Čeprav so to nedvomno lepi in spodbudni rezultati, v kovinskih obratih priznavajo, da bi z bolj smotrnim gospodarjenjem nasploh lahko zmanjšali vse vrste zalog (material, nedovršeni proizvodi
nov S dinarjev ali kar 85 odstotka^ letošnje planirane proizvodnje. Tj rezultati so vsekakor spodbudni ih ni pretirano upanje, da bo letošnji	(material, nedovršeni proiz’
proizvodni plan v vseh pokazovalejp J™-) se za kakšnih 10 odstotkov, presežen, še zlasti zato, ker vemo, da se po poletnih »počitniških« mesecih od septembra do decembra proizvodnja spet vzpenja.
Pomembne uspehe so v kovinskih' obratih letos dosegli pri sproščanju finančnih sredstev, s tem, da so precej zmanjšali zaloge raznega mate-
Tako, le korajžno! (Iz kovinskih obratov v Ljubljani)
Spričo ugodnih rezultatov, ki jih enota dosega pri proizvodnji, se bo nedvomno marsikdo vprašal, kako to, da osebni dohodki tega kolektiva stagnirajo in celo nazadujejo v primerjavi z lanskim letom. V kovinskih obratih je bilo lani poprečje osebnih dohodkov 691 starih dinarjev na uro, letos pa dosežejo 643 S din na uro. Vzrok je predvsem v znižanju faktorja za remontna dela, ki se je letos znižal v primerjavi z letom 1966 kar od 3,66 na 3,06 ali točno za 16 odstotkov. Tolikšno znižanje omenjenega faktorja za remontna dela, ki predstavljajo v tem kolektivu kar polovico vseh del, ima seveda za posledico precej nižjo akumulativnost. In tako bodo letos KO Ljubljana namesto predvidenega dobička, kljub drugim ugodnim in pozitivnim ekonomskim pokazovalcem, zaključili po vsej verjetnosti poslovno leto z izgubo.
Seveda bi bilo iluzorno pričakovati, da so v tem kolektivu »nepopisno navdušeni« spričo takšnega razvoja gospodarskih tokov. V kovinskih obratih vsi od kraja razumejo, da je »Gradis« enotno in nedeljivo podjetje. Vendar pa kljub vsemu ostaja tako teoretično kot tudi praktično še ne do kraja razjasnjeno vprašanje, v kolikšni meri se rezultati dela v tej delovni enoti odlivajo drugam — v druge ekonomske enote. Ta problem, ki ni povsem razčiščen, pa visi kot Damoklejev meč nad dvestočlanskim kolektivom in prav gotovo ne prispeva k ustvarjanju zdravega delovnega vzdušja.
Se huje pa je to, da so danes ljubljanski kovinski obrati s svojo mehanizacijo praktično, kot pravimo — »na psu«. Medtem ko je nabava vrednost osnovnih sredstev (mehanizacije) 192 milijonov S din, je danes njena dejanska vrednost le še — 25 milijonov ali borih 13 odstotkov! To pomeni, da je že zelo blizu čas, ko se bodo v kovinskih obratih lahko vprašali, ali je na tako zastarelih in iztrošenih napravah sploh še pametno in gospodarno karkoli delati. Če torej s tega vidika pogledamo na ljubljanske kovinske obrate, potem se mora prav gotovo celoten Gradis nekoliko globje zamisliti nad nadaljnjo usodo ljubljanskih kovinskih obratov, saj bi nadaljnja stagnacija — tako v dohodku kot v osnovnih sredstvih — prav gotovo slej ali prej prizadela celotno podjetje.
Tov. Stale: »Gradis je enotno in nedeljivo podjetje, toda razumeti morajo tudi nas!«
Še ena iz kovinskih obratov v Ljubljani.
Uporaba sintetičnilr smol pri pienilt delih
Gradbeništvo je začelo uporabljati plastične mase z dokajšnjim zaostankom v primerjavi z drugimi industrijami; šele v zadnjih letih njihova uporaba zelo hitro narašča. Zaradi tega in zaradi velikih možnosti uporabe plastičnih mas je nujno, da bolje spoznamo njihove lastnosti in njihovo uporabnost v gradbeništvu
Obstaja ogromno število proizvodov, ki so med seboj zelo različni tako po kemični sestavi kot po fizikalnih lastnostih in njihovih karakteristikah Groba razvrstitev sintetičnih smol je prikazana v tabeli I. na drugi strani nudi zalivanje s sintetičnimi smolami mnogo večjo varnost kot zalivanje
s cementno malto. Pri upoštevanju klasičnih pravil za zalivanje se nikdar ne zgodi, da bi se plastična smola odlepila od betona ali železa, prej se odtrga beton ali pa sidro:
—	zaliti elementi so lahko obremenjeni po nekoliko urah, ker smole dosežejo svojo največjo trdnost takoj po polimerizaciji, in končno
—	zaradi tega. ker edino le plastične smole lahko uporabimo pri skalah, ki jih je razjedla voda.
Za vsa ta dela so uporabnejše epoksidne smole, ki imajo manjše krčenje kot poliestri. Smolam se čestokrat dodaja pesek, ki zmanjša krčenje.
Tabela I.
OSNOVNA STANJA SINTETIČNIH SMOL
Stanje polimerizacije proizvodnje	Monomerne	Prepolimerizirane v linearni vrsti	Prepolimerizirane v tridimenzionalni vrsti
Običajno fizikalno stanje pri uporabi	tekoče ali trdo	visokozna tekočina ali testo ali trdno	trdno
Predstavlja se obliki:	tako kot je ali v raztopini	taki, kot je ali v vodni emulziji ali kot raztopina	taki, kot je ali z dodatki snovi, ki jim dajo obliko ali kot trda in mehki pena
Primeri za uporabo	dodatek k polimezira-nim smolam	lepila, barve	industrijski izdelki
	injeciranje tal		(cevi, plošče itd.)
Uporaba plastičnih mas v gradbeništvu zahteva prav specifična lepila in so želje gradbenikov zelo različne od želja drugih potrošnikov. Na uporabo plastičnih smol vplivajo razni katalizatorji, temperatura in voda, zato nepravilno uporabljanje teh vplivov lahko povzroči neuspeh. Pri uporabi plastičnih smol se je treba zelo vestno držati navodil.
Te smole imajo mnogo večje mehanične trdnosti kot beton, in sicer je tlačna trdnost do 1000 kg/cm2, upogibna trdnost pa 30!) kg/cm2. Zato si predstavljamo, da je tudi njihov ela-sticitetni modul visok. Vendar to ni tako. Običajne plastične smole imajo ME 15.000 kg/cm2 namesto ME = 300.000 kg/cm2 za beton.
Da bi dobili lažji pregled lepil v gradbeništvu, bomo plastične smole razdelili v dve veliki skupini:
—	uporaba v velikih količinah in
—	uporaba v obliki filma.
Pri teh dveh skupinah so primeri, kjer lahko brez razlike uporabljamo poliestre ali epoxide, toda v splošnem se da uporabljati le ena od obeh vrst plastičnih lepil.
Pri uporabi katerekoli vrste plastične smole bo uspeh optimalen le tedaj, če bo oblika in nanašanje smole na posamezne materiale brezhibno. Lepilo, ki se na primer da odlično uporabiti za jekla, je samo srednje kvalitetno v prisotnosti betona in podobno.
1. Uporaba sintetičnih smol v velikih količinah
a)	Beton iz sintetičnih smol
Za uporabo sintetičnih smol v velikih količinah se poslužujemo gostih mešanic, ki pogosto vsebujejo kameno moko (kreda, skrilavci, barit, titanov oksid) in mineralne agregate.
Sintetične smole imajo mnogo večjo trdnost na pritisk in na nateg kot cement, zato bi klasični beton prav lahko nadomestili z betonom. ki kot vezivo uporablja sintetične smole namesto cementa. Visoka cena smol onemogoči njihovo uporabo v velikih količinah; možno jih je uporabiti le pri delikatnih oblikah. Poliestri so sicer cenejši od epoksidov in bi se zato lahko uporabljali bolj široko, vendar je njihovo krčenje preveliko za normalno uporabo v gradbeništvu.
Raziskave o uporabi sintetičnih smol bodo odkrile še mnogo presenetljivih lastnosti. Neka angleška tvrdka na primer že danes prodaja Posebno emulzijo poliestrov, ki se dodaja navadnemu betonu zato, da se zviša njegova natezna trdnost.
b)	Tlaki
Uporaba sintetičnih smol za tlake je mnogo bolj sprejemljiva in se zato tem tlakom odpira široko tržišče.
Vse do danes so uporabljali tlake iz sintetičnih smol v obliki ploščic, ki se polagajo na Podlogo. V tovarnah, kjer uporabljajo agresivne tekočine, so stiki med posameznimi ploščicami iz umetnih smol slaba točka, zato je Vznikla ideja o napravi tlaka brez stikov. Tako so iznašli tlake, ki so brez stikov, ki ne drsijo in ki imajo veliko trdnost; sintetičnim smolam dodajo abrazivne materiale, kot na primer korindon. Tlaki brez stikov so pa tri- do štirikrat dražji od tlakov s stiki.
c)	Zalivanje
Zalivanje vijakov, sider in prednapetih kablov s sintetičnimi smolami ima tri prednosti:
—	zaradi odlične sprijemljivosti sintetičnih smol z betonom na eni strani in z železom
2. Uporaba sintetičnih smol v tankih plasteh
a)	Premazi
Epoksidne in poliesterske smole so zelo uporabne za napravo vodotesnih premazov, za antikorozijske premaze in v dekorativne namene.
Sestava premazov pa ni enostavna, ker je treba:
—	izbrati in dodati strjevalec, ki je odvisen od površine, katero mislimo premazati, in od temperature, pri kateri se dela:
—	dodati po možnosti elastomer, da bi premaz lahko prenesel deformacije podloge, ne da bi pri tem nastale razpoke;
—	v sestavu smole je treba predvideti tudi dodatek thixotropa, ki je potreben pri premazih vertikalnih zidov.
Vodotesni premazi, ki imajo pravilen sestav in ki so dobro naneseni, bolje ščitijo kot klasični premazi, izdelani iz cementne malte. Sintetične smole se bolje prilepijo na podlogo kot hidravlična vezila. Tudi neurja in mraz nimajo skoraj nobenega vpliva na sintetične premaze, ker dobro prenašajo temperaturne razlike.
Uporaba sintetičnih smol nudi tudi anti-korozijsko zaščito. Pojavljati so se začele sintetične smole, s katerimi zaščitimo notranjost betonskih in železnih cevi, po katerih tečejo agresivne vode.
Pri tem pa je treba vedeti, da postane zaščita iluzorna pri visokih temperaturah (nad ISO0 C do 200:,C). razen pri uporabi nekaterih prav posebno pripravljenih smol. Tudi je nujno potrebno, da so razni dodatki, ki se dodajajo smolam, enako odporni proti agresivnim elementom.
Dekorativne opleske se dobi tako, da se še pred popolno polimerizacijo opleska nanj nameče fina zrna granita ali kremena. Ta zrna se odlično primejo na sintetično smolo in ustvarijo zelo lepo površino sten.
b)	Lepljenje
Sintetične smole se uporabljajo za lepljenje betonskih elementov in za lepljenje svežega betona s strjenim betonom. Številni preizkusi so dokazali uspešnost tega postopka. Če je voda sintetične smole pravilno izbrana, se beton, ki je obremenjen na nateg ali na upogib, nikoli ne strga ali ne poruši na mestu, kjer je bil beton zlepljen temveč vedno le v prerezih, kjer ni bilo lepila.,
Ista tehnika je uporabna za lepljenje jekla z jeklom, lesa na beton, bitumena na železo ali beton itd.
Uporaba sintetičnih smol za lepljenje je dosegla največji razmah pri lepljenju pred-fabriciranih elementov za mostove, tunele, stanovanjske bloke itd.
Vendar je pri tem treba povedati, da sintetične smole v teh primerih bolj služijo za dobro, tesno lego med dvema elementoma kot pa za lepljenje, ker je monolitnost zgradbe že zajamčena s prejnapetimi kabli ali s sider-nimi vijaki.
c)	Popravilo objektov
Do smelejše uporabe sintetičnih smol je prišlo pri popravilih razpokanih objektov, ker tu pač ni bilo druge izbire kot sanacija z umetnimi smolami ali pa porušenje objekta. Te prepolimerne tekočine so idealen produkt za , injeciranje naravnih in nepredvidenih slučajnih razpok.
Z naravnimi razpokami imamo opravka pri razpokanih skalah, katere moramo zavarovati proti razpadanju, k rušenju in podobno. Pri relativno širokih razpokah se uporablja cementno mleko, toda kadar so skale razpokane zelo fino, lahko uporabimo edinole polimerne smole.
Nepredvidene razpoke nastopijo običajno pri betonu. Armirano-betonske zgradbe ali zgradbe iz prejnapetega betona se gradijo s čedalje večjimi razpetinami, kar seveda povzroča večja krčenja betona. Najmanjša napaka v konstrukciji lahko pripelje do drugačnega delovanja konstrukcije, ki v njej zato povzroča razpoke. Razpoke se seveda lahko pojavijo tudi v starih konstrukcijah, če se v bližini stare zgradbe gradi nova, ali pa zaradi potresa. Cementne injekcije so v teh primerih neučinkovite. ker so za take fine razpoke pritiski prenizki in ker cement ne zlepi v dovoljni meri razpokan beton in mu zato tudi ne vrne prvotne monolitnosti. Sintetične smole imajo to lastnost, da so zelo malo viskozne, kar nam omogoča zapolniti in zlepiti razpoke z uporabo nizkega pritiska ne glede na širino raz-
pok, Še več, možno je tudi injeciranje pod vodo ne da bi se s tem zmanjšala sprijemlji-vost smol in njihovo strjevanje. Takim sintetičnim smolam, ki se uporabljajo za injeciranje v vodi. se dodajo še posebni dodatki, ki povečajo sprijemljivost pod vodo. Samo po sebi je razumljivo, da ta dela zahtevajo točno določen postopek, natančnost in vestnost.
č) Konsolidacija luknjičavega betona in nestabilnih tal
Enako, kot je že bilo opisano, lahko z istimi umetnimi smolami obnovimo in z injekcijami regeneriramo:
—	luknjičave betone, kadar ni mogoče odstraniti pokvarjenega dela in ga nadomestiti z zdravim betonom. Ti primeri so redki;
—	tla iz finega peska, so tudi zelo redek primer, kajti le redkokdaj je treba dati takim tlom tolikšno odpornost (več 100 kg/cm2). En tak poseben primer je bil. ko je bilo treba čebulasto obliko dna pilota fundirati v fin pesek v talni vodi. Z injekcijami poliestra se je nosilnost tal in s tem tudi pilota močno povečala;
—	porozne stene (skale), ki so dovolj koherentne. Na isti način se tak material — npr. peščenjak — konsolidira; injecirani poliester zlepi posamezna zrna med seboj. Tak primer je npr. konsolidacija in prestavitev templja Abu-Simbel v dolini Nila v Egiptu.
Ing. Milivoj Šircelj
(s>lj
NOS/lfA
'nosilci
Nomogram za določitev maksimalnih razpetin za različne obtežbe in razne vrste opažnih nosilcev.
SEZNAJAMO VAS Z NOVIMI GRADBENIMI POSTOPKI
Prednosti jeklenih opažnih YU-nosilcev
Gradbeništvo se v svetu mnogo hitreje razvija kot pri nas. Namen te rubrike je, da bi vas seznanjala vsaj deloma z novimi gradbenimi postopki, materiali, opremo, stroji in tudi literaturo, predvsem pa z novostmi, ki jih ima namen vpeljati naše podjetje.
Za začetek vas hočemo v grobem seznaniti z uporabo in prednostmi jeklenih opažnih YU-ncsilcev, za katere je bilo sklenjeno, da jih bo naše podjetje nabavilo takoj, ko bomo gradili objekt, kjer bi jih bilo mogoče uporabljati. Raztegljive YU-opažne nosilce izdeluje podjetje »Zanatmetal«, Beograd. To so lahki predalčni nosilci z maksimalnim razponom (brez vmesnega podpiranja) do 4,5 m. Uporabljamo jih pri podpiranju opažev za plošče kot horizontalne nosilce ali pa pri opažih na zidove kot vertikalne opore.
Nosilec je sestavljen iz dveh delov tako, da lahko reguliramo razpetino od 2,95 do 4,5 m. Teža obeh sestavnih delov je le 60 kg. Dopustna obremenitev nosilca znaša 500 kg/ml, oziroma maksimalno dopustni moment 1,25 tm. Ce je razpon večji kot 4,5 m, lahko nosilec podaljšamo z enim ali več osnovnih elementov in uporabimo jeklene stojke kot vmesne podpore.
Za praktično uporabo na gradbišču je izračunana tabela za debeline plošč od 10 do 30 cm, medsebojno razdaljo nosilcev od C,50 do 1,20 m. za razpone, ki pridejo običajno največkrat v poštev, tj. od 3 do 7 m. Na ta način ni potrebno na gradbišču narediti statičnega izračuna, temveč je možna takojšnja uporaba s pomočjo te tabele. Praviloma bo pa načrte podpiranja gradbišče dobilo od priprave dela.
Pred odločitvijo za nabavo je bila narejena ekonomska primerjava raznih načinov podpiranja in opaženja. Rezultat ekonomske primerjave je bil v kratkem naslednji:
Nosilci bi bili amortizirani pri 65-kratn.i uporabi. Ce upoštevamo, da se uporabijo v eni gradbeni sezoni samo ca. 10-krat (vzeta je minimalna uporaba), bi bila amortizacijska doba ca. 6 let in pol. Ce pa vzamemo optimalen primer, tj. da traja gradbena sezona ca. 9 mesecev, da je delo odprto, da je potrebno za eno etažo približno 1 teden in če ta čas
zaradi raznih nepredvidenih zastojev še povečamo za 30 %, vidimo, da nosilce lahko uporabimo približno 25-krat. Amortizacijska doba je s tem zmanjšana na manj kot na 3 leta, tj. za več kot polovico manj kot v prejšnjem primeru. Ce primerjamo z YU-nosilci s podpiranjem z lesenimi legami, znaša prihranek pri m2 ca. 180 S din. Ce nadalje primerjamo porabo časa za celotno opaženje, dobimo po naših normah približno 25% prihranka. Po literaturi in analizah inozemskih podjetij pa znaša ta prihranek celo 50 do 58 %.
Zaboljšo predstavo prednosti opažnih nosilcev iz jekla, je priložen monogram za grafično določitev minimalnih razpetin za različne obtežbe, če so opažni nosilci lesene lege raznih dimenzij oziroma YU-nosilci. Iz nomo-grama vidimo, da je pri isti obtežbi in isti vmesni razdalji med nosilci razpetina pri YU-nosilcih skoraj še enkrat večja.
Za zaključek bi pripomnil to, da ti nosilci tudi pri nas niso nobena novost in jih druga podjetja že več let uporabljajo. Mi bomo s predvideno nabavo le popravili zamujeno,
Univerzalne glave za jeklene stojke
Na gradbiščih se pri podpiranju z jeklenimi stojkami redno pojavlja problem točne nastavitve višine podpiranja, posebno še, ker »VEZEŠ« stojke ne ustrezajo popolnoma tej nalogi, ker klin dopušča drsenje pomičnega dela stojte.
Univerzalna glava za jeklene stojke je dolga 55 cm in sestoji iz vretena iz kvalitetnega jekla s trapeznimi ali valjanimi navoji, ki omogočajo dviganje in spuščanje tudi večjih obtežb pri minimalnem naporu. Ta univerzalna glava se vtakne v cev pomičnega dela »VEZEŠ« stojke ali pa običajne vezi za cevne odre. Hod glave znaša ca. 30 cm in je v teh mejah možno regulirati višino podpiranja.
Ce uporabimo kratke cevi in te univerzalne glave, jih lahko uporabimo tudi kot razpore pri opaženju jarkov itd.
Univerzalnih glav naše podjetje zaenkrat še ni naročilo.
Ing. S. E.
Kubik za kubikom in stavba hitro raste iz tal. Seveda pa mera biti za kvaliteto betona masa dobro vibrirana.
Vajenci in mladinci na objektu bolnišnice.
Počasi so drug za drugim po zelo navpični lestvi prilezli na vrh stavbe. Na nasmejanih obrazih se vidi, da je delo zelo kvalitetno izvršeno torej ni bilo nobene kritike.
Pogled z vrha nove bolnišnice v Ljubljani na upravno poslopje centrale podjetja in pisarne gradbenega vodstva v Ljubljani.
Pred odhodom na delovno mesto v obratu gradbenih polizdelkov
GRADIS v slikah
Zadnji posnetek pri gradnji bolnišnice v Ljubljani.
Sklepi organov samoupravljanja
UO Celje
SKLEPI
III. redne seje upravnega odbora gradbene-ga vodstva Celje dne 27. IX. 1967
1.	Za izvršitev inventure za leto 1967 se imenujejo naslednje komisije:
Glavna komisija:
Miloš Pleteršek, predsednik Milan Rek, član Viktor Ozebek, član Komisija za osnovna sredstva:
Ivan Kukovič, predsednik Valčka Fidler, Član Milan Rek, član Baza Celje.
Zinka Terglav, predsednik Ignac Koprivec, član Ivan Zalig, član Veležitar Celje:
Vlado Piosenik, predsednik Stefan Petrovič, član Valčka Fidler, član
Zlatarna, Libela, Samopostrežba Celje:
Albin Brcžnik, predsednik
Albert Vešligaj, član
Savo Zarin, član
Kolektot, Otok-Ill Celje:
Friderik Kiš, predsednik Franc Flis, član Franc Škrabi, član Murska Sobota 1 Franc Zupančič, predsednik Franc Cerpnjak, član Pavel Polgar, član Šoštanj:
Franc Karlovčec, predsednik Bolta Horvat, član Cica Tajnik, član Uprava:
Vida Praprotnik, predsednik
Miloš Pleteršek, član Marija Verbič, član Naselje Celje:
Ciril Cokan, predsednik Ivan Mehun, član Alojz Acman, član Gramoznica Otiški vrh:
Marko Juvančič, predsednik Milan Rek, član Matija Krnjak, član
2.	Inventura se mora izvršiti v času oa 16. do 31 oktobra 1967 po stanju 15. XI. 1967.
Med inventuro se naj ne koristi letnih dopustov in ne premešča članov inventurnih komisij.
Odobri se izvrševanje nadur za izvedbo inventure.
3.	Za gradnjo stanovanjskega bloka Bl-3 na OTOKU je potrebno izdelati prospekte in pričeti s propagando za prodajo. Z gradnjo naj bi se pričelo samo, če bi pogodbeno vezali prodajo vsaj za 1/3 stanovanj.
4 Odobri se plačilo razlike prehrane za delavce, zaposlene na objektu »LIBELA« Celje, in sicer med ceno dnevne prehrane »INGRADA« in ceno prehrane gostišča »AMERIKA« na Mariborski cesti. Sklep je utemeljen s tem, da odpadejo stroški za postavitev obednice in za prevoz hrane.
5.	Prošnji kupca gavsoniere v bloku B-7, da se mu na račun znižanja cen odobri nakup kuhinjske opreme, se ne ugodi, ker bi to zahtevo lahko postavili tudi drugi kupci stanovanj
6.	Glede ureditve čajne kuhinje v SAMSKEM DOMU se je potrebno pogovoriti s službo varstva podjetja in poiskati najeko-nomičnejšo rešitev tega vprašanja.
7.	Potrdi se izplačilo kilometrine v 1 1967
za službene vožnje nabavnemu in strojnemu referentu, katere po potrebi odobri šef PE	-
8 Tov. Surbeku Ivanu se odobri 8 dni
neplačanega dopusta zaradi ureditve družinskih zadev s tem, da sam plača prispevek.
Predsednik UO:
Ferdo Cvikl, gr. ing.
UO Koper
SKLEPI
seje UO PE »GRADIS« Koper, dne 19. 9. 1967
1.	Predlaga se DS PE GRADIS — Koper, da ob zaključku 3/4 letja izravnamo izplačani OD od planirane višine za nazaj, za naprej pa se naj izravna mesečno.
Delavci, ki so samovoljno ali disciplinsko zapustili PE, niso upravičeni do tega OD.
2.	Ponovno se sklene, da naj bodo seje UO vsaj enkrat mesečno.
Predsednik UP PE: Anton Franderajh
UO KO Ljubljana
SKLEPI
IV. seje upravnega odbora Kovinskih obratov Ljubljana, ki je bila dne 29. IX. 1967
1.	Tehničnemu pomočniku in obratovodji se naroča, da se izvrši 3 točka sklepa UO od 21. 8. 1967 s tem, da se organizira skupina za servis skreperjev.
2.	Pri družbeni prehrani Bežigrad se za-> hteva zamenjava delavke pri delitvi toplih obrokov.
3.	Sprejme se na znanje pregled realizacije plana izpolnjevanje plana po OE, pregled nedovršene proizvodnje in izračun stimulativnega dela OD za mesec avgust.
4.	Upravi obrata se naroči, naj se dogovori s firmo »Wacker« za organizacijo letečega servisa.
5.	Poravna se dodatna obremenitev za nakup stanovanj v B-2 in S-l v znesku N din 44.100,83.
6.	Montaža kotla za centralno kurjavo mora biti izvršena najkasneje do 28. 10. 19G7-
7.	Takoj naj. se izdela plan prioritete nabav materiala za igličasta dvigala.
8.	Imenujejo se inventarne komisije za popis osnovnih sredstev, zalog materiala, orodja in nedokončane proizvodnje.
a)	Glavna popisna komisija:
Stojan Paternost. predsednik Janko Košir, član
Franc Stale, član
b)	Komisija za popis osnovnih sredstev: Vinko Gričar, predsednik
Alojz Topler, član Ivanka Sterle, član
c)	Komisija za popis materiala v skladišču I:
Jože Karun, predsednik Miha Fortuna, član Justina Mesesnel, član
č) Komisija za popis materiala v skladišču II:
Janez Mlinar, predsednik Ferdo Jauk, član Adela Šenčur, član
d)	Komisija za popis materiala v skladišču Iti:
Alojz Zobec, predsednik Slavko Jerman, Član Jože Bogataj, član
e)	Komisija za popis orodja:
Miro Košir, predsednik Marinka Bajt, član
Štefan Balgač, član
f)	Komisija za po o ir. nedovršene proizvodnje:
Alfred Brank, predsednik Franc Rode. član Marta Zevnik, člat
10.	Tehnični pomočnik naj uredi vse potrebno v zvezi s primanjkljajem vrtalnega stroja, ki je bil posojen skupini na montaži ključavničarskih del na Ihanu.
11.	Obratovodja naj skupno z mojstri delavnic izdela plan za nabavo in vzdrževanje osnovnih sredstev in obratnih sredstev za leto 1968.
12.	Forsira se nabava stroja za peskanje, za katerega je predvidena nabava kompresorja v investicijskih sredstvih za leto 1967.
13 Odobri se 6 dni neplačanega dopusta Janezu Runtasu.
Namestnik predsednika UO:
Edo Drole