_ O ni dk . . . "OL ^\RODAM ro ro6T . .ion na dom ČlTAJTE, KAK VAS ZANIMA GLAS NARODA ■nfirrf M Reeand Ciaaa Matter September 1 List slovenskih delavcev v Ameriki. 25th imp ■! um Pmc Offlc* at New Varfc. N. t, nn*m AH mi Cmcthi «f Hml M. im. Xn_1<>4 Štev. 1(>4 — VOTJTMF: UIT. — T,ETNIR TJ11 NEW YORK, TIHTK8DAY. ATOI ST 23. 1945 — r KTRTEK, 23. AVGUSTA, 1945 Tel. CHeLsea 3-1242 VSE PRIPRAVLJENO ZA PREDAJO General Douglas MaeArthur je iz svojega glavnega stana v Manili naznanil, da bo v torek z majhnim oddelkom padalnili čet, ako bo ugodno vreme, stopil na japonska tla na Aeugi letališču, jugozapadno od Tokio, ob istem času pa se bodo ameriški marini in mornarji izkrcali blizu vojnega pristanišča Jokosuka, malo nižje proti jugovzhodu. 0«-neral MaeArthur je Japonrem ukazal, da puste vse -svoje aeroplane na tleli, da s svojih ladij j>oherejo vse raastreljivo in da naj odstranijo minska polja ter oeLstijo izkrcevalne okrožje. General MaeArthur je \veraj naznanil, da tKi predaja (»odpisana na krovu oklopni.ee Missouri v Tokijskem zalivu >U. avgusta. Oklop-nica Missouri je bila imenovana po domovinski državi predsednika Trumama. Ko bo getieral MaeArthur prevzel uradno predajo na bojni ladji, bodo na njenem krmit admiral Chester W. Nimits, admiral William F. Halsey ter zastopniki Rusije, Anglije, Avstralije in Kitajske. Mogočno ameriško brodovje bo zasedlo japonsko vodovje in azijsko obal od G zjutraj v soboto naprej ter bo *tražilo izkrcevanje zavezniškega vojaštva do G zjutraj v torek. MaeArthur je odredil vse. da bo iprepreee-no vsako prelivanj« krvi in da bo <»stanek japonskega brodovja mirnim potom izročen zaveznikom. Ravno tako bo Jai)>on<4o G zvečer v solx>to morajo biti vse mine v Tokijskem zalivu odstranjene in vozne poti morajo biti zaznamovane. Japonska mora preskrbeti pilote in japonski mornariško osobje mora biti pripravljeno na suhem. Ob G zveeer v pondeljek mora hiti vojno pristanišče -Toksuka pripravljeno za okupacijo in za uporaIm> zavezniških bojnih ladij. Policisti in orožniki morajo biti pri rokali, la skrl>e za red na vseh krajih, kjer s«* bodo irkrcevali zavezniški vojaki. Za generala MaeArtliurja morajo Japonci preskrlrfHi primerne prostore za stanovanje kaki »r za njegove urade. Ravno tako morajo biti preskrbljeni prostori za njegov Štab. V torek ob G zjutraj, ko bo general Mac-A nth ur prišel v okolico Tokija, morajo biti člani cesarske delegacije pripravljeni za konferenco ž generalovimi zastopniki. Od tega časa dalje mora biti delegacija vedno pripravljena za vsako potrebo. Ž njimi morajo biti tudi tolmači. A' nedeljo ob 8 zjutraj mora japonska ladja priti nasproti ameriškim ladjam 20 milj na morju in jih l»o vodila v Tokijski zaliv. Ja ponska mora preskrbeti L'0 pilotov, da bodo vodili v pristanišče najmogočnejše vojno brodovje, ki ga je še videl svet. V soboto od 6 zjutraj bodo ameriški aeropiaui letali nad Japonsko in nad pokrajinami, ki jih je zasedla japonska vojska. V imenu Združenih držav l>o pogoje za pre- ŠE TISOČ MILIJONOV ZA STRADAJOČE EVROPEJCE Washington, I). C., 23. avgusta. — Organizacija U. X. R. R. A. bode morda dobila še nadaljnih tisoč milijonov dolarjev iz Zjedinjenih držav v svrlio pomoči stradajočim Evropejcem. Tekom prihodnjih treh tednov se l»t»de vršilo tozadevno posvetovanje v tukajšnjem mestu. Nifcši davkoplačevalci so dosedaj v to s vrh o že plačali lepo s vato v znesku — $l,3r>0,000,000, oziroma toliko, kolikor so v to s vrh o prispevale vse ostale države sveta. Poročevalci zgoraj imenovane organizacije, ki se mude sedaj v Kvropi, poročajo, da je položaj Evropejcev uprav žalosten in da bode samo Italija potrebovala kar petsto milijonov dolarjev v svrho prehrane tamošnjega prebivalstva. Tudi Nemčija hode stradala, ako se jej ne pomaj^ O položaju v ostalih evropskih državah, poročevalci ne poročajo . . . Iz Jugoslavije KULTURNO GIBANJE MED MACEDONCI V JUGOSLAVIJI Oversea« News Agency Bel grad (po zračni pošti.) Jugoslavija, ki si želi priključiti macedoaske pokrajine, ki se zdaj nahajajo i»od oblastjo Grčije in Bolgarije, je prvič po časih bizantinskega carstva uradno priznala macedonski jezik. Vladna jezikoslovna komisija je ravnokar dovršila svoje delo pri sestavi macedonske abecede, katere temelj je srbska abeceda s 30 črkami, katerim je dodano še dvoje posebnih znakov za glasove, ki so posebnost macedonskega jezika. Xova a:beceda in jezik bosta uradno priznana v federalni er.oti Macedoniji, ki zavzema ozemlje bivše južne Srbije. Šolski jezik bo macedonščina, le turške in albanske manjšine bodo imele pravico do Šol v svojem lastnem jeziku. Skozi dolga stoletja vladarji Macedonije niso hoteli priznati, da je macedonščina poseben lizma je bilo neusmiljeno sko zi stoletja. Za; o so tudi Mace-donci vedno pisali ali bolgarski ali, pa srbski jezik, Šele jezikoslovci maršala Tita so stvar preiskali in dognali, da je macedonščina sicer ozko povezana in sorodna drugim jezikom južnih Slovanov, da je pa vendar poseben jezik zase. In začelo se je delo po* sdbnih komisij, da urede vprašanje izgovora in slovnice. Priznanje macedonskega jezika bo najbrže oživelo narodno zavednost Macedoncev ne le v Jugoslaviji temveč tudi v pokrajinah, ki se nahajajo pod bolgarskim ali grškim žezlom. Načrti maršala Tita za federalno Jugoslavijo zahtevajo združeno Macedonijo kot eno federalnih enot, ter poznejšo priključitev ostale Bolgarije v veliko jugoslovansko federacijo. Nekaj trenja je že nastalo med Jugoslavijo in Grčijo radi macedonskega ozemlja, ki se I nahaja pod grško vlado. Beograjska vlada obtožuje Grke, da zatirajo Macedonce na svo-iiižuijt- liiaw-uuiisiic^tt lUK-miia- jem ozemlju. _ Strašni učinek atomske bombe 4. J a ponitke podmornico marajo ostati na površju, razvite morajo imeti črne zastave, ponoči morajo imeti luči ter po pavršini morajo dajo Japonske podpisal admiral Nimitz; pivi pa bo listino podpisal v imenu zaveznikov general MaeArthur. dižuriji, je Pu Ji izginil iz japonske koncesijo v Tiencinu in se je zopet pojavil leta 1932, ko je Japonska postavila neodvisno državo ManČukuo in Pu Pi je bil imenovan za "prvega uradnika" nove države. 1. marca 1934 je Pu Ji naznanil, da je zasedel cesarski prestol pod imenom Kang Teh. RUSI VJELI MANDŽURSKEGA CESARJA Ruska radio postaja je sinoči sporočila, da je rdeča armada vjela mandiurskeg cesarja Keng Teha, ki si je leta 1911, ko je bil pahnjen s kitajskga cesarskega prestola, nadel ime Henry Pu Ji. Poročilo iz ^'unkinga pravi, da bodo Rusi ž njim najbrže postopali celo prizanesljivo, ker ga ne smatrajo za vojnega zločinca. Ako ga bodo Rusi izročili Kitajski, bodo Kitajci ž njim postopali kot izdajalcem, ker se je poslu-žil priložnosti v svojo korist. Maršal Vasiljevič je o Kang Tehu kratko »poročil: *4Kang Teh je varno v mojih rokah." Kang Teh, all Henry Pu Ji je bil kitajski cesar v starosti od 3 do 6 let in se je tedaj i-menoval Hsuan Tung. Ko se je moral mamižu cesarska rodovi na odpovedati prestolu leta 1912 v s led 8 unt j at sen o ve revolucije, se je cesar umaknil v ozadje. Dovoljeno mu je bilo šest let živeti v prepovedanem delu Peipingu. Leta 1917, ko je bil star 11 let, je bil zopet postavljen na prestol. Sedem let pozneje pa je zopet postal navadni kitajski državljan. Leta 1924 je bil s vao cesarsko dru žino pregnan is cesarske pala če, toda Heuan Tung se je za tekel v japonsko poslaništvo. Preoblečen v kalija je v tretjem raaredn • vlakom potoval v Tieoein, kjer je poslal Henry F* JL Japonski znanstvenik, ki je bil poslan v Hiroa'ino takoj, ko je bila na mesto vržena atomska bomba, je včeraj objavil svoje poročilo. Kitajska bo zasedla Hong Kong Da&iravno je novi angleški vnanji minister -Bevin prejšnji teden v poslanski zbornici izrazil upanje, da l>o Anglija }K) sedanji vojni obdržala Hong Kong, je iz pogojev, ki jih je genera lis i mu s Oankajfiek stavil Japonski za predajo, razvidno, da bo kitajska armada zasedla močno angleško trdnjavo Hong Kong, otok' Formozo, severno Indo-Kino in mali del lnailan-da ali Siama. Iz poročila japonskega znanstvenika je razvidno, da se je bomba, ki je bila vržena na Hirošimo razletela četrt milje visoko v zraku, in da so iz nje šinili vrtinci velikanske sile, či-je učinek je bilo občutiti skozi deset minut. Tokijski radio je sporočil, da sta bombi, ki sta bili vrženi na Hirošimo in Xagasaki, zahtevali okoli pol milijona človeških življenj in poškodb in da so bila porušena ali poškodovana poslopja na razdaljo 10 milj. Sutezo Torii, znanstvenik v japonskem cesarskem obrambnem generalnem stanu, je po radio učinek bombe označil z lxvsedami 'stralšanski prizor" Pravi, da je bila bomba vržena s padalom. Torri se je včeraj vrnil v NOVI DRŽAVNI TAJNIK NAGASAKIJA NI VEČ Pred svojim odhodom na konferenco v Potsdam novi državni tajnik James F. Byrnes ob ZUtvBCKSioat! predsednika Trumama in drugih članov kabineta polaga prisego. Poleg njega Tokio in je podal svoje poročilo. Pravi, da je superbomb-nik 0. avgusta priletel nad Hirošimo in je iz višine 25,000 čevljev spustil bombo ter se nato obrnil proti zapadu. Ko se je bomba razpočila, je bil ae-roplan že oddaljen 8 milj od kraja, kjer je spustil bombo. 'Poteklo je okoli 100 sekund od časa, ko je bila bonuba vržena in do časa, ko se je razletela. Ko se je padalo odprlo, je poteklo kakih 60 sekund, ko se je bomba razletela," poroča Torii. "Ko se je atomska bomba razletela, je bilo videti blisk in bel dim, ki se je agrnil v klobčič. Ljudje, ki so na tleh opazovali strahoviti pojav, pravijo, da so videli, ko se je atomska bomba razletela, kolobarje vročinskih žarkov. To je trajalo kaki dve sekundi. Razstre-ljivno silo pa je bilo mogoče čutiti še dolgo časa. Torri dalje pravi, da vzame 10 minut, da se hiše poderejo, nato pa prično goreti. Druga atomska bomba, ki je bila vržena na Xagasaki 8. av gusta, je ubila nad 10,000 lju di, nad 20,000 jih je bilo ranjenih, nad 90,000 pa ji-h je o-stalo brez strehe. V Hirošimi je bilo ubitih nad 60,000 ljudi. Tokijska radio postaja naznanja, da vsak dan še umirajo ljudje, ki so hili ranjeni od a-tomskih bomb. Nekateri so bili samo malo poškodovani, toda čez nekaj dni umrjejo vsled učinka žarkov, ki jih izpusti bomba, ko se razleti. Howard \V. Blakeslee, znanstveni u-rednik pri United Pres«, pravi, da to povzročajo takoimenova-ni gasmna-žarld in žarki nevtronov. Tokijski radio je včeraj poročal, da je druga atomska bomba, ki je bila vržena na Japonsko, Nagasaki premeni-la v kup razvalin in da je celo porušila kmetiske hiše v daljavi deset milj. Fotografija, ki je bila priob-čena v tokijskem listu Mainiči, kaže ničesar drugega kot same razvaline, kalkor daleč more videti oko. Druga fotografija, kot pravi radijsko poročilo, kaže tragični prizor v daljavi desetih milj, kjer so kmetske hiše ali porušene, ali pa odnesene strehe. Itoambo je na Xagasaki, ki je bil arzen a I in vojno pristanišče na zapadu Kijušu otoka, vrgel samo en siuperbombnik 9. aviguisita, tri dni potem, ko je bila vržena na Hirošimo. Tokio poroča, da je nek fotograf, ki je hitel v Nagasaiki takoj po napadu, našel samo mrtvo mesto. "Vsa pokrajina je bila dobesedno opusitosena do tal," je rekel fotograf. "Ostalo je le nekaj poslopij, ki značilno stoje iz pepela. Izguba človeških življenj je ogromna. Pa tudi ono malo (prebivalcev, ki .so o-stali, je ožganih ali drugače poškodovanih.'' General de Gaulle v Washingtonu Včeraj je dospel v Washington predsednik začasne francoske vlade general Charles de Gaulle na tridnevne konference s predsednikom Trumanom in državnim tajnifeom Byrne-som. Na teh konferencah bo najbrže določeno stališče Francije med velesilami in mogoče bodo Združene države dobile svoja vojaška oporišča na francoskih otokih na Pacifika. IZ BURME Admiral Mountbatten zahteva predajo Radio postaja v New Delhi je včeraj razglasila povelje zavezniškega vrhovnega poveljnika v jugovzhodni Aziji, admirala lorda Louisa Moumbbatte-na, na japonskega vrhovnega poveljnika južne armade feld-maršala grofa 2uidi Teraučija, da se preda z vso svojo armado. / , Japonci v Burmi se sami ubijajo Kot naznanja neko poročilo iz Ranguna v Burmi, da se japonski vojaki v Burmi sami ubijajo z ročnimi granatami, medtem pa zaveznilški vrhovni poveljnik admiral lord Louis Mountbatten čaka na odgovor na svoj ukaz, ki je zahteval od japonskega vrhovnega poveljnika, da pošlje do četrtka svoje zastopnike v Rarugun, da se dogovore glede predaje. Radio postaja v Singapuru naznanja, da je feldmaršalu grofu Juiči Teraučiju prinesel od cesarja Hirohita nek cesarjev sorodnik naznanilo, da se je Japonska podala. Poročilo dalje dodaja, da ja/pons-ki vojaki niso prejeli povelja, da odlože orožje, (temveč da samo prenehajo s sovražnostmi in so poleg tega dobili naročilo, da se upirajo, ako bi zavezniki skušali napredovati, predno so pogajanja za predajo končana. SPORAZUM GLEDE RAZDELITVE AZIJE Iz zanesljive^ vira v Wash-ingtonu je bilo naznanjeno, da je bil med Združenimi državami, Rusijo in Anglijo dosežen sporazum glede razdelitve severovzhodne A2ije. Po sporazumu, ki ga je v Moskvi dosegel kitajski ministrski predsednik T. V. Sung, bo prišla Mandžurija, ki jo je «asedla rdeča armada, in notranja Mongolija, pod oblast Kitajske, toda Rusija zahteva 50 odstotkov kontrole nad kitajsko vzhodno železnico in južno mandžursko železnico. Port Arthur bo zopet postal rusko vojno pristanišče in polovica pomolov v Dairenu ho prepuščeno Rusom za trgovske namene. Razbito japonsko vojno brodovje Iz svojega glavnega stana v Guarmi admiral Chester \V. Nimitz naznanja, da so ameriške bojne ladje in aeroplani tako uničevali japonske bojne ladje, da jih je od 382 ostalo samo še 55. Ravno tako je trpelo jafponsfco trgovsko brodovje, ki ima sedaj koma j £e 1,000,000 ton. Velikanski načrt zidanja stanovanjskih hii Hugh Potter, direktor vladnega urada za gradnje stanovanjskih hiš je objavil pred kratkim načrt, po katerem se bo pomagalo na najhitrejše načine priti do potrebnega materiala za gradnje domov. Vlada bo storila vse kar je v njeni moči, — pravi Potter, — da se bo proizvodnja takih izdelkov čimprej obnovila. Tekom prihodnjih deset let, dostavlja, bomo dobili v Združenih državah do desert: milijonov novih hiš in stiske radi pomanjkanja stanovanj ne ba več. JUGOSL. RADIO PROGRAM V soboto med 4.30 do 5 zve« čer na radio postaji WOR —■ "This Is Our Cause" bo pro-izvajan jugoslovanski radio program American Committee for Yugoslav Belief. POZOR, NAROČNIKI... , 11mm patrdQ n puhat mmUm> Za- | plifci—. U»raiva.j^ Vesti iz slovenskih naselbin Dopisi so nam vedno dobrodošli, ker zanimajo me naše titsteije hi se i njimi naši rojaki ta* korekoe med seboj pogovarjajo. PISMO IZ C A L I F OR N I J E San Bernardino, Calif. — Bpet se malo oglasim, in pozdravljam vse sapoeleue pri *'Glaisu Nwrachi" iti obenem priložim $2 za. nadaljno naročnino. Žal mi bi btlo, ako bi mi bil ustavljen. Vračajoč st* zvečer i dela prav e vpse-Ijoni zagledani kup listov na postelji. Uigaja mi "O. >\'\ ker prinaša rainovrttna ]K>ro-čila, kot tudi delavske. Kot ujetnik med Lahi vsaj tu oi-tam prosto uats preljubi jezik. Včeraj prav s veseljem sem piwkal o this ujetnikih. Mi ne unketoJcra« zalivi ju jemo g. tajniku, M. Kuhelnu, in vbcbi ostalim hratemi, ki se trudijo y.a nas. Ediimko moram biti hvaležen tudi uredništvu "Nove Dobe * * in Glasu*', ko mi 4fa pošiljajo bivapljnetio. Ik> sedaj prav nit" ne vemo, kdaj bomo sli dotiM»v, ker tu dela je zmerom dovolj. Upajmo, da bode kmalu prišel tisti dan. Ko sem bil še v Afriki leta 1040 v Bengasi, mi je ena soroduiea prsala. kaj sem sla-tiega napravil, da moram biti v nevarnosti. Raaodeti ji nisem mogel drogaee, da mi anio tiste ovčkv drugiii, prisiljeni tudi v pesku t raw iskati. Po naravi sem se ravnal, in gledal marsikaj, kar je bilo zame koristno, ne pa kot so nekateri govorili, z dvema obrazoma Bilo je iato leto 1940 tam v septembru, ko s«n zjutraj o-pazoval na nekem hrifičkii solnoe, ko je vshajaJo nad a-fri ranjen, zato prosim cenjene rojake, posebno iz Loške doline, da mi kateri javi, ali če se mi sama oglasi, bom vaem zelo hvaležen. — IVAN MATEVŽlO, 56 Aber-deesi St., PERTH, WEST AUSTRALIA. mov, seveda pod slovensko zastavo, demokratično Jugoslavijo Tita. Ufpajiuo, da nobeden nam ne more žalega očitati, ako srno slovenje krvi. in želimo vsi pod eno pravo streho. Z veseljem Ih)duo poprijel i vsak za svojo delo. Vemo, da ga l»ode čez glavo. Ustanovili si Inmio še leifiše domove, kot so bili poprej. Pomagati bomo morali mršim bolnim bratom in sestram, ko jih je nesreča v boju doletetla proti sovražniku. Saj vesite. še so nekateri, ki ne verjamejo; ko l>odo prišli vH naše kraje, pa liodo videli, in rekli liodo: **K«snica je bila!** Ko l>oste Slovenci. Hrvatje, Vi Aiuerikanci prišli v naišo rešeno slovenski) zemljo, prav iz celegii srca Vam l»omo dobro postregli. Primorci l>odo Vas post i^l i s svojo drago ttlov. kaipljieo; Kranjci. I>o-lt^ijei. Štajerci. 1 Htlmatiiici pa z svojimi. \"sak bode vedel, koliko ste se tudi \ i drugi trudili tu v Ameriki, da ste dosti denarja in blaga nabrali ca njih, kot «udi mi ujetniki, ki smo tu, ne bomo pozabili na vas, [»osebno na tiste, ki so delali za na&o svobodo. 'Edna-ko tudi za poznane, ki so nas prišli v taborišče obiskovat in na svoje domove odpeljali, in pogostili. Želimo si vsi, da bode vse vresničeno, da na slovenski zemlji bode svoboda na Primorskem, ker glasovi inuče-n i kov še v zraku odmevajo. Da ne bodetm preveč nadlegoval uredništvo, bodem zaključil teh par vrst. Tako želimo velitoo uspelia *'Glasu Narodu", in iskrene poadrave in obile sreče vwem zaposlenim pri "G. X." in vsem čitate-ljem sirom Amerike. Z bratskim pozdravom Pari Bezeljak. SMRT FAŠIZMU — SVOBODA NARODU! Give a fighter's child a fighting chance "YOt can help me win TAG DAYS to Equip Tuberculosis Clinics in Yugoslavia Aug. 23rd, 24th & 25th AMERICAN COMMITTEE FOR YUGOSLAV RELIEF of the War Relief Fuud of Americans of South-Slavic Descent 58 Park Avenue, New York 1«, N. Y. President's War Relief Control Board, License No. 5S3 PISMO IZ ŠTABE GA KRAJA na bqjniladji Chishalm, Minn. — Naj tukaj poročam rojakom malo o ladji LST 152, to je vojna ladja. ki se je vdeleeila bojev na South Pacifik in pri vpadu v Normandijo. Ladja je dolga 328 čeviljev in ima 90mm pro-tizr. topov. Na ladji se nahaja sedaj 100 mornarjev, 100 ma-rinov, 4 obrežni stražarji, 16 častnikov in L*. Vida Ponikva r. ki oommamderju Har-vev Seifert pomaga kot tajnica. Ona je edina dekle, ki ima to delo, ali ona ne potuje s to ladjo, ;iii£]>ak z vojaškem aero-planom. Samo toliko časa je na ladji, dokler ladja stoji na enem mestu. Naj sedaj še opišem, kaj sem videla na tej ladji. Lt. Vida me je pri&la osebno povabiti, ako hočem iti ž njo in njenim očetom in materjo v Duluth, Minn. 11 avgusta, in sem se vabilu z veseljem odzvala. To rej v soboto zjutraj smo se odpravili s Ponikvarjevo ka ro. Vožnja je bila prav pri jetna. Okoli enajste ure pr-i demo v Duluth in odložimo naše kovčege v hotelu, kjer smo v soboto večer prenočevali. Potem gremo na pomol Vabljeni ste, da se vdeležite BEER PARTY katero- priredi SLOV. PEVSKO DRUŠTVO "SLOVAN* V BLOVENSKEM NARODNEM DOMU 253 Irving Ave., oor Bleecker Street, BROOKLYN, N. Y. v soboto zvečer, 25. avgusta, 1945 Brezplačno pivo od 8 — 12 polnoči. VSTOPNINA $1.25 V dbttno vtfcMBbo se priporoča — "SLOVAN" in tam je bila velika množica ljudi zbranih. Ker so pa šele ob 12. uri odprli ladijo za o-gled. smo šli seveda precej naprej, ker je bila Lt. Vida z nami. Ko je na« predstavila častnikom, smo bili povabljeni precej na kosilo na ladji in smo se tudi povabilu odzvali, posebno še, ker so imeli pripravljeno pečeno šunko, ki je domu ne moremo dobiti, ker nimamo rdečih znamk. Kosilo je bilo v resnici dobro pripravljeno. Po kosilu smo šii ogledovati to velikansko ladjo in veliko prostora bi mogla j*>ra-bki, ako bi mogila vse popoi-wati. Videli »iih> orožje, ki so ga natši fantje ugrabili Japoncem in potem zopet, kako velike nože na«ši fantje rabijo v džungiju. Videli smo džungel v originalu. Groza me je »preletela, ko smo šli skozi. Slišalo se je petje divjih ptic; videlo se je kako vojak leži mrtev pri strojnici oblit s krvjo in v zeleni vodi se nahajajo grdi krokodili. Vse me je tako prevzelo vse to, da sem se jokala in ko sem pomislila: '4Ubogi naši fantje, ki morejo v resnici iti skozi te džunglje in se boriti s sovražnikom. Ladja LST 152 lx> prišla v Chicago 1. septembra in vsem rojakom priporočam, da si jo ogledajo. Potem bodo imeli ma-Ao pojma, kam gre denar, ki ga izdajo za vojne bonde in to je tudi namen Strica Sama. da gre. ta ladja okoli po ameriških pristaniščmh jnestih. — Ladja je že na tej misiji od 15. jxuiija. V Duluth se je nahajala od 8. avgusta pa do 12. avgusta. V tem času je prišlo okoli 75 tisoč ljudi jo gledat. V nedeljo, 12. avgusta zvečer so otipluli proti Muskegan, Mi ahigan. Sedaj naj pa še poročam dve smrtni nesreči. Zadnji teden (i. avgusta st;i bila tukaj v jami ubita dva rojaka: Mike Kmoevar, star 3-"> let, rojen, tukaj in Joe Burak, star 44 let, rojen nekje na Primorskem, v Jugoslaviji, kjer zapušča ženo in dva otroka. Mike Koče-var zaipnš*'a tukaj ženo, starše, pet sester in omo začeli novo življenje. Popisati se ne da vsega, kar se j** godilo. Tukaj 'bi morali samo doživeti, potem bi že vedli, ali drugače je nemogoče popisati. Človek izgubi še vse žiivee v takih težkih časih. Samo to gledati, kaj se je z lj\i-dmi delalo in pobijalo in preseljevalo, to je nekaj groznega; ali staj ste gotovo brali iu slišal i. Zdaj ti moram povedati malo domačih stvari. Najprvo ti moram povedati, da je Cili od Poldeta umrla in Polde je težko ranjen in še leži. In sicer je eden Inurvbo vrgel v kuhinjo in je bila Cili mrtva in Polde težko ranjen. Polde je še v postelji, še ne hodi. Pepa in otroci so v 1 agar ju v Nemčiji; ona in en sin sta v Salz-lmrgu, ena je v Hudatpdati o-stala, eden fant je bil v Linzu in dmgi dve sta v Nemčiji, nekje, saj še sam ne vem, kje so saj zdaj; sploh nimam nič stik ž njimi. Za Koriti a tudi ne vem, kje je. Mislim, da ga ni več, ker tam so bile težke borl>e, tako da človek, ako malo misli nazaj, da se Čudi, da toliko prenese. Malčin mož je še pri Partizanih. On je šel še pred letom dni v gozdove, kakor jih je šlo na stotine drugih in zdaj je bil za par dni doma in je Sel zopet nazaj. Mnogo jih je ostalo ]x> gozdovih in veliko pomrlo i»o lagarjih, ali, hvala Bogu, nas še ni preveč zadelo. So družine, ki so čisto uničene, imajo vse požguno in porušeno. Strahu smo preživeli zelo veliko, enkrat od ene strani, drugič od druge, veliko pa od zraka. Pri Jožetovem Francelnu tam so žena, hčerka in sin bi li ubiti od bonwbnega napada. Justina je živa in zdrava, ima enega fanta, je star 12 let in punca je stara 10 let. Malči i-ma tudi enega fanta, ki je 5 let star, punca je stara 6 mesecev. Povedati ti moram, da sem se jaz poročni in sem prav zadovoljeni in imam prav pridno ženo, sicer je iz Domžal ali jo ne bodeš poznala, ker ni Domžatčanika. Rojena je v Dalmaciji, je šivilja. Jaz sem se nahajal celo vojno doma in sem bil v tovarni. V Jarlšiah se je tudi spremenilo, oče je u-mrl že pred letom dni in Viljem je prišel srečno domu od Partizanov ali mati so zelo slabi, ker je že stara in sama doma. Jaz bi ti že še. kaj pisal, ali, saj zaenkrat ti ne morem. V Domžalah se je pa tudi mnogo spremenilo. Veliko ljudi ni več tukaj in Nemce so večinoma vse selili proč in so pu vsod. Velikokrart sem mislil na vas, da bi bil clwvek tam, ali žali-bog ste bili tam vsaj varni za življenje. Ali minulo je. Kadar bode šla l»olj redno pošta in da se bomo mogli slikati, ti bom poslal sliko, ker do sedaj vse nismo še mogli slikati. Drugič ti bom že še kaj jjisal. ako bodeš dobila to pismo, odgovori mi. da bom vedel. Zdaj Vas pa vse skupaj lepo pozdravimo. LTpaCRD PEARL BUTTONS Steady — $35 Week — ."» Days Plfttiiuit *$urrouiHliitKs—Apply OHIO PEARL, BUTTON CO. llO W. 34th ST., N. Y. C. (163—1(S5) IZUIUEJNE CROCHETERS (K V AČK A>i .T E) Dobre delavske razmere — Dobra plača — ^-elotni ali delni cas. — SEFRI NOVELTY. 2700 Broadway. (Near U)3rd St.) X. Y. C. ROOM 3 WOMEN EXPERIENCED IN GIFT PACKING EXCEPTIONAL PAY GOOD WORKING CONDITIONS Telephone WA 5-4781 (160—1WJ) THE AIKOR LUNCHEONETTE 260 West 39th St., New York City NEEDS A GKIDDLE GIRL (Experienced) Good Salary Good Hours CALL AT ONCE! LO 3-8415 __(164—1G6) 8 I V A L K E (IZURJENE) NEGLIGEES in BLOUSES DOBRA PLAČA — 37y2 UR DEL RAY NEGLIGEE 37 EAST 21st ST., N. Y. C. 7th H. CALL AT ONCE! GR 7-0937 (164—166) ŠIVALKE I NA "BLOUSES" | SECTION 'DELO DOBRO PLAČANO BEINER GARMENT CO. 127 W. 25th ST., N. Y. C. ] __8th Floor Front_| (161—167) kardelj . . . Nadaljevanje z 2. strani. prej, pravilna in da je na tej poti potrebno vstrajati d<* kraja, do zmage, jutrajšne sreče, do polne zmage in srečne bodočnosti slovenskega naroda. Na tej poti pod vodstvom maršala Tita, ki je stal na čelu naše narodno-osvobodilne borbe od prvih dni našega upora, samo na tej poti bomo dose-polju, med temi zadinjimi jejgu popolno zmago, ki se naha tudi Joe Tiother, ki je imel na'ja v zedinjenju slovenskega 1. avenui popravblj alnico oev- SK Ijev predno je še v vojno in je bil poslan v Evropo in se je nahajal komaj tri tedne v Nemčiji, 'ko je bil nevarno ranjen id šrapnela v nogo in roko. Sedaj se nahaja doma in ni še popolnoma okreval od ran in mu želimo skorajšnjega ozdravljenja. Ker se je že moj dopis zelo zavlekel, prosim urednika (potrpljenja. Pozdrav na vse čitatelje "Glas Naroda." Frances Lulcanich. naroda in v njegovi jutrajšnji sreči in blagostanju. Mi čvrsto verujemo v to zmago in potrebno je, da £oj-demo za njo odločno in neumorno na delo. V tem smislu, tovariši in to varišice, se vam še enkrat zahvaljujem za vaše pozdrave in želim, da vaši napori in vaše žrtve čim preje dovede j o do tega, da bo slovenski narod končno svoj lastni gospodar na vsem teritoriju združene svobodne Slovenije, zedinjene z ostalimi jugoslovanskimi narodi v demokratični federativ ni Jugoslaviji. To bo istočasno privedlo do tega, da bo vsak slovenski delavec, vsak kmet in delovni izobraženec,-— ves delovni slovenski naroc našel svojo srečo, mir in blagostanje v svoji hiši. živila srečna, svobodna m zedinjena Slovenija v svobodni federativni Jugoslaviji! SANS šivalke NA BOLJ SE VRSTE ŽENSKE OBLEKE aH NEGLIGEES JAKO DOBRA PLAČA STALNO DELO PERFECT NEGLIGEE CO. 16 EAST 34th ST., N. Y. C. (164—166) GIRLS SEWING MACHINE EXPERIENCE $28— START — 5 DAYS 40 HOURS—STEADY — Apply GILGOFF BROTHERS 263 WEST 40th ST., N. Y. C. GIRLS WANTED FOR NOVELTY WORK I 40 hour week—$25 w 'kly to start j WILL TRAIN YOU | Steady work — Advancement | Apply 8.30 AM to 5 PM M & J NOVELTY | 237 West 27th St.,_N. Y. C. | (160—166) BAKERY SALESGIRLS! Full Time — Paid Vacations | No Sundays — Free Laundry | CTJSHMAN'S SONS INC. 1641 W. 125th ST., or 164 E. 5f>th | I St., nr 3rd Are., New York City j Apply Mornings (161—164) MILLNERY PIECEWORKERS IZURJENE NA BOLJŠE KLOBUKE DEKLE ZA SPLOŠNO DELO Dobra plača: stalno delo. — Pridite takoj! — RU - JON MODES 16 EAST 52nd ST.. (8th floor) NYC Phone: PL 5-5715 _____(159—165) (164—166) hiSna delavka PRIPROSTO KUHANJE SPI NOTRI — DOBRA PLAČA LASTNA SOBA IN KOPALNICA Pokličite SC 4-6564 (163—165) FUR FINISHER Potem tudi LINING FELLER DOBRA PLAČA—STALNO DELO Vprašajte: SPRI N SKY 115 WEST 30th ST., N. Y. C. Soba 706 (163—167) ROČNE ŠIVALKE na FINE OTROŠKE OBLEKE Potem tudi STROJNE ŠIVALKE STALNO DELO CARADELE 387 FOURTH AVE., N'. Y. C. MILLINERS (IZURJENE) STALNA SLUŽBA DOBRA PLAČA OGLASITE SE TAKOJ! BAND BOX HAT SHOP 161-11 Jamaica Ave., JAMAICA, L. I. Pokličite JA 6-9429 (161—167) I GIRLS on EMBROIDERY ft LACE| LACE APPLIQUE | I . SEWING MACHINES ' | I Also Straight Stitchers. Wilcox | i & Gibbs & Singer Machine, also I | Zig-Zag Machines. Fine pay, steady | I work— SIGHNOL EMBROIDERY | I CO., 114 West 104th St., N.Y.C. | (161—167) (163—170) seamstress EXPERIENCED ON FANCY SACHETS PILLOWS STEADY POSITION OR PIECE WORK Exceptional Pay — Good Working Conditions Telephone WA 5-4781 (160—166) operators Iznrjene na Singer stroje OTROŠKE -WASH SUITS'* STALNO DELO — DOBRA PLAČA VpraSajte: SUPREME ROMPER COMPANY, INC. 120 FOREST STREET BROOKLYN, N. Y. Evergreen 7-2188 (160—166) Dapftwv Ira fdphi tn MmmsU ne ■m. Dopisi u četrtkov« Številko naj bodo v ■P*« fmmim ■ojhoMH Ju v ■ (ili zjutraj. THE WSA Tjm MOOMATflT * ^ WAtM with i I * N Jfi'T^ - r Opozorit« !e drage. Id ne Otajo "G. N.~ na to oglase. — Mogote bo koora »rtieUufc .VlitoIM '—MKW TOBK ' TOTTR5;T)AT, AFHFST 23. 1945 V8TANOVLJEN L. UM SERZANT DIAVOLO :: Spisal MARCEL PRIOLLET :: (57) S to lažjo je zamašil Maxime de Frileuse usta, ki bi n>u mogla očitati strahopetnost in ga prisiliti izpreimenili jumuški in plemeniti tklep, »rorjen v popolni zavesti odgovornosti in v popolnem skladu z vestjo. S tem je tudi prihranil Yvetini materi očitke vesti. Grofica de Rovaljoie je bila namreč jtoročena s častnikom in dobro je poznala vojaško disciplino. \'edela je, da vojno sodišče z vojaškimi begunci ne pozna šale. Ne bila bi prenesla zavesti, da tvega serdžant svojo čast in mordai celo svojo ^lavo, da obvaruje njo bra mote. Xa to je mislil Beatricin brat, ko se je iz-prehajal po parku Alberta J., kjer je imel do-Jočen sestanek s pol kovni kovo ženo. Sklenil je bil lotiti se takoj dela in zato je l»oslal Moniki pismo, v katerem jo je prosil, naj pride v park, ker mora govoriti z njo o nujni in važni zadevi. Se vedno mu ni bilo žal, da je ostal v Niz-fci. Nestrpno je čakal, da odbije njegova ura, ko temeljito obračuna z lopovi, ki so planili na grofico de Rogaljoie liki ja.stivbi na mrhovino. A ko bo vse končano, se da aretirati. Kot milost bo prosil, naj ga nemudoma pošljejo aia bojišče. N'a bojni poljani si pa pribori odpuščanje z novimi junaštvi, katerih je bil že vajen. Po junaških činih ga ]»omiloste in pott m bo morda laliko mislil na lastno domače ognjišče, seveda če se Borisu Kanteuiiru posreči najti lieatrico. Maxime de Frileuse je vse vedel in zato je videl na obrazu grofice de Rovaljoie sledove prečmtili noči in strahu pred bližnjo IkkIoč-iKrstjo. Maximu de Frileusu fantazija nikoli ni potila. Nedvomno bi bia še krožila na krilili ča-«:t in prostora, da ni seržant zagledal grofice de Rovaljoie. ki se mu je naglo bližala. Junak tujske legije je hitel ženi svojega polkovnika naproti. Zagledal se je v njen izmučeni obraz in v njene objokane oči in spoznal je, da stoji uboga grofica na za. da izpolni bratovščinji "Orne perunike" svojo grožnjo . . . Njena zakonska sreča S ponosno dvignjeno glavo in samozavestnim korakom je stqpil seržant Diavolo pred pol kovni kovo soprogo. Spoštljivo jo je pozdravil in pokazal na stole, stoječe ob strani sredi grmičev škrlatno rdečega rododendrona. Sedla sta. Grofica de Rovaljoie je bila nekam začudena. Maxime ni čakal, da bi ga vprašala, čemu jo je povabil na sestanek. Spregovoril je takoj : — Oprostite, milost i va. da sem si dovolil povabiti v park. Morava se med štirimi očmi pomeniti. V hotelu "Jmperia" imajo stene ušesa. Saj sami veste, kaj se dogaja v njem. Tu v par-fcu, kjer se igrajo otroci, se pa ni Ireba bati. da bi naju kdo slišal. Najin pogovor se ne bo zdel nikomur sumljiv. — Ne vem. kam merite, — je dejala Morri-ka. — Tjikoj vam povem. iMuprej mi pa dovolite, madame, da vas ponovno zagotovim, da imate v seržantu Diavolu najzanesljivejšega služabnika. Mislite si. da sem zvest pes, pripravljen braniti vas in napasti vsakega, kdor bi vam hotel storiti kaj žalega. Monika de Rovaljoie je začudeno gledala sei^anta. Se nikoli ni govoril z njo tako svečano in navdušeno. Nikoli ni videla v njegovih črnili zenicah takega ognja. Še bolj je pa strmela, ko ji je seržam pogledal naravnost v oči in vprašal: — Pes naj ugrizne jutri, kaj ne? — Jutri . . . jutri . . . zakaj vprašujete to? — je jecljaa grofica de Rovaljoie prestrašeno. To veste sainii najbolje, madame. Jutri je dan plačila. Monika je v okupu sklenila roke in za d I'll tel a po vsem telesu. Seržamt Diavolo . podrejen polkovniku jo tajno. Toda groficina groza ni trajala dolgo. Pomislila je, da ta mož ni njen sovražnik, in zacepetala : — Vi veste . . . — Vse! — je priznal Maxime de Frileuse odkrito. Povesil je glavo in pripomnil v zadregi: — Kaj morem za to ... Bi sem v salonu kraj vaše sohe, ko ste odkrili svojo tajno gospodični Yveti . . . Vse sem slišal. navaden podčastnik, . ve za njeno največ- bo uničena. nje::a sramota razgaljena. < im bolj je gledal nesrečno grofico, tem iiolj se mu je smilila. Znova si je čestital, da je tako vztrajen in čeprav je vedel, da ga čaka nova sramota, je bil ponosen, da je postal dezerter. Prisegam pa, madame, da sem v tistem hipu sklenil čuvati vašo tajno na dnu duše. Trdno sem tudi sklenil priskočiti vam na pomoč, če bo treba. Dalje prihodnjič. in strokovnjaki za poodporne in pomožne organizacije, izvedenci za dobave in transport tehniki laboratorijev in nadzorniki taborišč, častniki iz-vidne službe in drugi. Preko 900 uradnikov za zunanjo službo je že dovršilo to vežbanje. Vsi se morali skozi predpisano rutino cepljenja in vseh predpripravah za odhod in so potem odjadrali — mnogi izmed njih na krovu transportnih ladij za vojaštvo, da se pridružijo osobju UNRRA-e onstran »morja. Tudi zdaj je pripravljen seznam takih, ki so žele dobiti prilike delati na tem, kar je še ostalo. Za eno samo nalogo vzarzema je aezevaio, vlažen in mrzel veter je stresal taborišče, toda vse to ni motilo običajne rutine dela. Brezbrižno, ko da ni tega neprijetnega dežja, so hodili dijaki iz poslopja v poslopje — vsem se je mudilo — in sicer in tehtnih vzrokov. To ni navadna višja šola, Ida že tam. temveč vežbališče, kateremu ni para. Učenci so odrasli moški in žene, katerih preteklost je znamenita in morda celo slavna. Vsi se vežbajo za posel zgodovinske važnosti in ogromnega obsega. Vežbajo se za mir. Po šestih tednih napornega učenja se bodo pridružili onim množicam mož in žena, ki odhajajo v zahodno Evropo pod praporom UNRRA-e, to je, administracije zedinjenih narodov za pomoč in podporo, da pomagajo napraviti red tam kjer je 12 let fašizma pustilo za sebooj le kaos, razvaline in bedo. A potem se bodo obrnili še na drugo stan in odšli na Dalnji vzhod." Tukaj, na športnem zemljišču univerze Maryland, komaj 9 milj od Washingtona, je zbrala UNRRA moške in žene iz vseh delov sveta, da pod-učujejo in se uče. Tu najdeš Francozov in Nizozemcov, Angležev, Švedov in Dancev, Jugoslovanov in Grkov, Norvežanov in Poljakov, Albancev in Čehov, Brazilijancev in Kanadčanov. Kitajcev in Filipin-cev — vsi pa so poslovno izurjeni, da v katerem koli pogledu pomagajo UNRRA-i pri njenem delu. To je skupina izbranih ljudi, izbranih v dobesednem in prenesenem pomenu besede, in govora jezike teh dolgo zatiranih in zdaj osvobojenih človeških množic na vzhodu in zahodu. Istočasno se nahaja v tem centru vežbanja le po 150 do 200 oseb, toda vsaka taka skupina od 150 do 200 oseb predstavlja skupne sposobnosti kot jih je mogoče najti le v mednarodni legiji te vrste. Ko korakata Čez prostor v smeri proti čitalnici, se vpo-kojeni kanadski general in kapitan ameriške vojne mornarice ustavita, da bi pozdravila zapeljivo kanadsko dekle, ki je v Angliji za časa zračnih napadov ustanovila zasilno bolnico za žrtve in pozneje t>o- %tIstega dne sva bila ranjena Tito in jaz!" ("Nam Vojska" 12. febr. 1945) Med starimi borci IV. črno-]kolona? — je vprašal tovariš gorske brigade, ki s ponosom Tito. Pokazal sem mu pot. Bil nosijo spomenico iz 1941. leta, se nahaja tudi Luka Mijato-cič, deček štirinajstih let. Ko je julija meseca 1941. izbruhnila v črni gori vstaja, je odšel Luka skupno s svojimi roditelji in sestro Daro v partizane. Luka je junaško vzdržal vse borbe in dolge pohode preko Bjelašnice, Treska-vice in drufirih bosanskih planin. Ko je odšel v četrti ofenzivi iz bolnišnice, kjer je prebolel tifus, so bile najtežje borbe pri Prozoru, kjer je čeprav izčrpan zaradi bolezni, zgrabil ranjenca, ki je zaostal na poti in ga prenesel preko reke, ko so se Nemci že bližali. Za to dejanje je dobil Luka pohvalo Vrhovnega štaba Med jpeto ofenzivo je v So-teški njegova brigada bila nad Človeške boje. Kot kurir bri-gadnega štaba je hodil od bataljona do bataljona in vzdrževal stalno zvezo. "Istega dne sva bila ranjena Tito in jaz, pripoveduje s ponosom ta mladi borac. V najtežem položaju se je prvikrat srečal s Titom. Luka opisuje to srečanje takole: — "Bila je mesečina. Stal sem na poti za zvezo z bataljonom'. Prišel je tovariš Tito. Spoznal sem ga, čeprav je bila'noč. <— Nikoli ne bom pozabil tega srečanja. —- sem utrujen in sestradan. — To je bil eden najtežjih dni, toda zame bo osetal v najljep-šem spominu." Septembra 1943. so borci IV. črnogorske proletarske brigade napravili slavno pot od Tuzle do Kolašina, prihiteli so na klic črnogorskega ljudstva po rešitvi, da osvobode domovino. ištiristo mladih prole-tarcev z Luko je jurišalo na trojno žico, s katero je bilo opasano mesto Kolašin, gnezdo črnogorske reakcije. Mesto je bilo osvobojeno, toda boji še niso bili končani, četniški banditi so vedeli, da bodo za vedno izgubili črno goro, Če si ne pridobe zopet Kolašina. — Bitka za obrambo mesta je trajala šest dni. V bitki za osvoboditev in obrambo Kolašina so prelil i kri sinovi črne gore, Srbije, Bosne in Dalmacije. V bojih je v juriših padel tudi tovariš Jurica Ribar, sin predsednika AVNOJ-a Ivana Ribarja. — Zmaga pri Kolašinu je naznanila novo dobo za črnogorsko ljudstvo. Luka Mijatovič je bil v teh borbah ranjen. Ko so jeseni 1944 korakale naše brigade Rdeči armadi nasproti, je IV. črnogorska brigada ostala sama na odseku Kruševca v bojih s četniki. Drugi in tretji magaia organizirati KanaasKe WRENS. Po svojem poklicu je izučena dietistka, ter je bila sprejeta v UNRRA-o kot' strokovnjak za prehran jeva-J nje izstradanih bolnikov, ki ne morejo zavživati navadne hrane. Določena je bila za odhod na Balkan — zdaj je morda že tam. Skupaj so odšli vsi trije po stopnicah v čitalnico, oddali svoje dežne plašče in se vse-j dli, da poslušajo predavanje o duševnem razpoloženju trpečih ljudi. Par sedežev od njih je mlad mož, žalostnega obraza, ki napeto posluša. On je švedski diplomat na dopustu, in se navidezno še ni popolnoma popravil po duševnem trpljenju, ker ni mogel pomagati vsem onim, ki so bili določeni za deportacijo in morebitno smrt, ali pa za suženjsko delo. Bil je namreč v Parizu, kjer je bila njegova naloga, da se kot pooblaščenec vlad v izgnanstvu briga za njihove ljudi po okupaciji Pariza po Nemcih. Toda njegovi spomini niso nič bolj strašni kot spomini dveh mladih žena, ki sede na njegovi strani. Prva je Helena Matouskova, čehinja, katere se bodo spominjali tisoči njenih sodeželanov, ker je bila hraber borec podtalnega gibanja. Druga pa je Eva Lands-berg„ ki je zdaj nastavljena pri zdravstvenem uradu Zedinjenih držav kot otroška zdravnica s činom majorja. Njen oče, slaven zdravnik v Berlinu je bil umorjen od Gestapa. Vsi žive zdaj v preprostih, nekako vojaških razmerah, ki so sliČne razmeram, v katerih bodo živeli v deželah, kamor so namenjeni. Spe v preprostih barakah in morajo sami postil jati. Jedo v vojaški men-zi in se tudi telesno pripravljajo na trde življenske -pogoje. katerim utegnejo biti izpostavljeni v Nemčiji in v osvobojenih deželah. Toda kar je najvažnejše v njihovem šest-tedenskem vež-banju v College Park-u, Md., so učni t...čaji in predavanja, ki jim dajejo splošni pregled ciljev UNRRA-e, njene organizacije in njenega delovanja. Tu so jim tolmači pokrajine in ljudstva, med katerimi bodo najbrže živeli in delali. Tu se nauče ocenjevati probleme ljudi, ki trpe pomanjkanje. Tu bode vpogled v druge pomožne organizacije, s katerimi bodo imeli stike, ir> tu se tudi nauče vsega potrebnega, kako nastopati in vsaj do neke mere tudi jezika, katerega govori dežela, v katero so namenjeni. Učiteljski zbor je ravno tako mednarodnega značaja kot učenci. Ravnatelj, dr. Frank Munk, je češki ekonomist, ki je pobegnil iz Prage leta 1939. Dr. Bertha Kraus, rojena v Koelnu in z daj Amerikanka, dela nekaj časa v centru vežbanja, ostalo pa v Bryn Mawr College-u, na katerem je profesorica za sociaalno gospodarstvo in raziskovanje. — Za UNRRA-o predava o zgodovini mednarodne podpore ljudi, ki trpe pomanjkanje. Dr. Bertram Pickard, poglavitni nadzornik vežbanja, skrbi za krajevni poduk in predavanja v UNRRA-i in družbami, ki so z njo v zvezi in je po narodnosti Anglež. Bil je dolga leta v ženevi kot načelnik takozva-nega Friend's Service Cen-ter-a. Prav kot učenci sami so tudi učitelji v mnogih slučajih strokom j aki v vedah, ki so potrebne za izvrševanje zunanjega dela UNRRA. Med njimi se nahajajo administrativni uradniki, zdravniki in bol-ničarke, inženirji, knjigovodje MOŠKO DELO Help Wanted (Male) WATCHMAKERS EXPERTS FOR TRADE SHOP Clean Work — Average Earnings $150 Weekly Steady Position— Kxrrflent Condition* ALMA SERVICE 72 Bowery. N. V. C. Tel. WA 5-5512 (157—lt&t) LATHE OPERATOR — j MECHANIC | I on HEAVY LATHE—CO in. swing | STEADY WORK I Apply FABRIC MACHINERY CO. | 1!>2 BANKER ST.. Brooklyn. X. Y. ! I_ EVergreen i> 0154 < 104—171) UNRRA-e — za skrb in repa-triacijo ljudi, katere se Nemci prognali iz njihovih domov je zahteval general Eisenhower, kratko pred svojim silnim navalom preko reke Rajne, da pripravi nič manj kot 450 skupin delavcev, kar je pomenil približno 4.500 oseb — delavcev, izvežbanih za mir. Dodatno k tem novincem za UNRRA-o, vežba ta center tudi moštvo za nekatere pomožne agencije, kot Albanska prostovoljna družba, Ameriški krščanski komite za begunce, Služba ameriških prijateljev, Hadassah, družba za bližnji vzhod in Mednarodna družba za pomoč in podpore. Mnogo se jih bo prijavilo za to vežbanje pred no bo UNRRA končala svoj posel. Mnogo jih bo odšlo ,preko morja. Mnogo drugih bo izvežba-nih na Angleškem, v Franci-i i in drugih centrih vežbanja sirom sveta. Kajti naloge UNRRA-e so tako obširne, da jim ni primere v svetovni zgodovini. ("This Month1') SHOES Niggerhead Operator | 1 ON j MCKAY—LEATHER SLIPPERS Steady work — Cood pav — Also ! HAND LASTER I Apply: VICTORY FOOTWEAR 55 Frankfort St.. nr. City Hall 1 I_X. Y. (\_" j __(164-171> zana. Luka je dobil nalogo, da dobi zvezo, čeprav bi moral napraviti pot po ovinkih, je presekal pot ter se prebil skozi same četniSke položaje. Ta- SLOVENSKA LIRA" "AMERIŠKA V PESMARICI M vkSjufene Bledet« slovenske pesmi: 1. PodokDlcm — m o Alt 1 »bor a bari. ton samospevom 1. Pozdrav — moAkl t bor f. Lahko nc£ — moftkl mbor 4. Otoikl svod — meftanl ibor C. Pomladnoka — metuDl sbor, t bariton samospevom t. Lir«, i. — ia solo speve. moAkl tn maianl sbor 7. I.tra II. — za meftant sbor I. Altantskl odmevi — ca motkl Id ftenakl sbor, a bariton samospevom t. Kan tata la paalma 1H — moški mbor 10. 8»£1 — aa samospeve, meianl abor In spremljevaojem Klasovi ra II. Paalm 29 — aa samospeve, me- ta. nI abor In apremljevanle (laaovlra ail orgel CENA SAMO 60 centov KOMAD To bo koncertne petimi u moAke In meftane zbore, katere Je uRlaa-bil In v samozaložbi Izdal MATEJ L. HOLMAR. organist In pe v o vodja pri sv. Vidu, Cleveland. Ohio, 1923. NaroČite to cblrko pri: KNJIGARNI SLOVEN IC PUBL. COMPANY 216 West 18th Street New York 11. N. Y. MOŠKI IZURJENOST M POTRERNA ZA SPLOŠNO I >EI.O V ICE 1*1 j A XT — Dobra plača—Mnogo nadurnega. — Vprašajte: Ui:: EAST 82ncl STREET New York Citv (ia*t—170» IZURJEN LOTAR i na "holeoware"; potem tudi i PLATER za posrelirneno |>osodo • ! Izvrstna priložnost in plača za pravega moža. — Vprašajte: sokk.nxon art platers | i 57 kldriok street, x. y. c. i (163—165 > PLUMBERS with STEAM FITTING Experience Stalne službe — Povojna bodočnost Dobra plača. — Vprašajte takoj! TOWN ENGINEERING & MAINTENANCE CO. 2754 N< »STRAND AVE., E'KLYN Pokličite NA S-SL'fll (150—165> WATCHMAKER« IZVRSTNA PRII.OŽNOST ZA PRAVO OSEBO 5 dni na teden: stalna služIta ; dobra I>lača ; povojna bodočf^o.** OGLASITE SE TAKOJ | OMEGA, «08 — 51 h AVE., N. T. C. Pokličite BR M-409G (150—165) DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Knjižica daje poljudna navodila, kako postati aoiHiiikl državljan I V aluveu&čtnl i Cena M cent«? Dobite pri Knjigami Slovenie Publishing Co., 216 West lHtb Street, New York 11, N. Y. Angleški Molitveniki Ivllllllllllllllllllllllllllllllllllllll V krasni vezavi, najfinejšega izdelka. ( "KEY OP HEAVEN" v finem usnju $1.75 Naročite pri; SLOVENIC PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y. Angleško-Slovenski BESEDNJAK Iziel je novi angleško-slovenski besednjak, ki ga je sestavil Dr. FRANK J. KERN V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 273 strani. Cena je $5#°° ' Naročite jo pri: KNJIGARNI "GLASA NARODA" 216 W. 18th Street New York 1L N. T. SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI pisatelja Louis Adamič-a ZA CENO $2.50 ** ZVEZEK "Two Way Passage" V Injfel, td Ja *o«l» p«Mrmoat *«*a mm**i*kef naroda. 4*. » -n* kaka M kila mov** po aedaajl rajni pomacati tr^SS" U «W»T. tudi is Juffoalarije* aepriAU aaae^end » Aaeriko la paaugali poataviti najbolj na-( jre*w ta aajbafnfejfto driava na svetu. Sedaj Je'prfM taa, da zoj^ene dr*«,« »■■»laja narodom, ki aa Jim pomagali do njlbe-veca sijaja to maiL Pot na dve strani — kakor M m mogel__»-t p^^*?«!*-!!^imilTi^^LT"a£faAk* i™1"1™ knjiga to Je "What's Your Name" edgororl aa vpratanje. Id m tile mte milijonov . . £ft. tanj« t« knjig« Jo bogmU plačane."--Take M Je izrazil veliki •mariHd toevnik a tej knjigi. Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona MUJ*» Money Order aa f.............. M laotnoroteo podptaano(l) knjlgo(l): Ima ...................................................[[ j §t„ alien all Bon ............... ................••••••••♦»••»^ Maete to drtava.................. ................................ "Glas Naroda" 21« W. 18th STREET NEW TOBK 11. N. T. VEŽBANJE ZA POTREBE MIRU