Tedenska priloga „Slovenca" z dne 6. septembra 1925, štev. 212
Stev. 37.
Ilustrirani Slovenec
Otvarjanje   letoSnJega   ljubljanskega   velesejma,
ki se je izvršilo v soboto dne 29. avgusta ob najlepšeim vremenu in ob navzočnosti mnc^oštevilnih posvetnih in cerkveniii odličttjakov. Velesejem je otvorU osebno minister za trgovino in industrijo dr. I. Krajač, na Isaterega je naredila ta veJiCastna revija slovenske pridnosti in sposobnosti nM^očen vtis. Odprt ostane velesejem še do 8. t. m.
f
Pogled na del higijenske razstave
na veleeejmišJu, ki prekaša po svojem bogastvu in zanimivosti vse dosedanje tovrstne prireditve na
Slovenskem.
Pogled na del športne razstave,
ki je doslej najlepša in najbogatejša tovrstna slovenska prireditev.
Dr lyan KrajaČ,
minister za trgovin  in industrijo, član Radičevega >Hrv. seljadkega Jiluua<, v spremstvu I. Bonača pri ogledovanju velesejma.
Ljubomir St. Rosier,
znani gospodarski pisatelj, urednik >Bankarstva< in jugoslovanski delegat na srednjeevropski gospodarski konferenci, ki se vrši te dni na Dunaju.
Karel Detela,
ravnatelj I. ljubljanskega veiesejma (1. 1921.).
Dr. Ciril Pavlin,
generalni tajnik >Zdruzeaih papirnice in eden naj-agilnejših delavcev pri snovanju Ljubljanskega velesejiiia.
Razsfaiva portretiiega slikarstva na slovenskem ozemlju.
J. T o m i n C : A. Schrey, roj. Zidan.
J. Poto5nik : Michelangelo baron Zois.^
D. Savoy e : Posestnica Ajmanorega gradu.
Jurij š n b i C : Pariški odvetnik.
Janez Šubic: Umetnikova sestra Mica.
Pogled V notranjščino portretne razstave.
M. Langus : Ign. Knoblehar.
F. Wergant : ' Zadnji stiski opat (okoli 1. 1760.
Stroj M.: Gospa Bernbacher.f
V. Metzinger : Leopold grof Lamberg.
M. S t e r n e n : Umetnikova soproga
v soboto dne 29. p. m. je bila slovesno otvorjena v Jakopičevem paviljonu razstava portretnega slikarstva na slovenskem ozemlju, v kateri je zbrala Naroto galenja okroglo 250 del 75 tih umetnikov od XVL stoletja do danes (najstarega slilta je iz leia 1593.). Nedvomno je to najbogatejša in najlepša umetniška razstava, kar jih je kdaj videla Slovenija, saj nam nudi nazoren pregled vsega umetniškega življenja v slovenskih deželah v preteklih stoletjih ter vsega samoniklega umetniškega stremljenja in ustvarjanja slovenskega naroda. Žal, da je morala Narodna galerija radi pomanjkanja razstavnega prostora izločiti skoraj polovico zbranih umetnin. Naj bi ne bilo Slovenca, ki bi si ne ogledal te izredne revije nase slovenske umetnostne kulture in tradicije.__
Lepote sloyensHe zemlje:  Borovnica in Pekel
Pogled na Borovnico in njen znameniti viadnkt, najvežji v naši driiavi.
Četrti slap v Peklu.
Bistra pri Borovnici,
nekoč znameaiati samostan, sedaj last graščaka Kobija.
Motiv iz Pekla.
Drugi slap v Peklu pozimi.
Prvi slap v PeVi
Hudičev zob v Peklu.
Borovnica je znana zlasti zaradi svojega monumentalnega, 500 m dolgega in 37 m visokega železniškega mostu, ki je bil zgrajen I. Ifc''.—1855. razen lega se ipa nahaja uro hoda od Borovnice še divjeromantična soteska >Pekel< s skupino prekrasnih slapov. Let<^Io pomlad so bila ipota v Pekel dobro popravljena tako, da je danvs Borovnica s Peklom za Ljubljančane najhvaležne^ eno-
(kevni izlet.
Poslanci prvega kranjskega deželnega zbora po padcu absolutizma petdesetih let
Ta deželni zbor se je sešel k svoji (prvi seji dne 6. IV. 1861 in je atei 37 poslancev. Naša slika je bila posneta 1. 1862. V gornji vrsti stoje oa leve proti desni: dr. L. Toman dr. N Recher (neznan), L. Lukman, J. Zagorec, dr. J. Bleiweis, Ign. Klemenčič, Mih. baron Zois, Anton baron Zois, Fr. Kromer, (neznan), J. Brolich, (neznan), Gust, grof Auersperg K iWer dr j' Zuioan M Koren, K. Dežman in dr. J. Skedl; v spodnji vr sti pa sede od leve na desno: M. Vilhar, J. Derbitsch, (neznan), Edv. Strahl, Ivan Toman, L. Guttman, K. Wurzbach, K. Lokar M.* Golob ' J Jom-bart, J. Rudež, J. Kosler, Ant. baron Codelli, M. Ambrož in Ant. grof AuerspeiTg. — Treh poslancev ni na sliki, ideatitele za štiri nam pa- ni bilo mogoee ugotoviti, to so bili'- baran ApfaMem
A. Mulej, M. Fintar, S. Treo, K. Obreza, A. Rozman in škof dr. J. Vidmar. -ri
Poslopje štajerskega deželn^a zbora
Gradcu (Herrengasse), v katerem so vodiM štaj. lovenski dežel, poslanci ljute in tudi dokaj uspešne boje za pravice slovenske Vjerske.
Poslanci »Slovenske kmeJfke zveze« v štajerskem deželnem zboru 1. 1911—1918.
v sprednji vrsti sedijo (od leve proti desni): Nt>vak, Meško, R<^kar, Robič, dr. Korošec in Pišek; zadaj pa stojijo: Ozmec Terriav dr Benkovi«
dr. Jankovič, dr. Verstovšek in Vrečko. '     ^   '    ' '
Frane Železnikar,
jač v Ljubljani ter eden izmed prvih sodali-Qih organizatorjev v Sloveniji, ki je bil 1. 1884, obsojen v desetletno ječo radi anarhistične propagande.
Mestni magistrat v Trstn
Ik^liSi^..*?^^^^^ ^Jr°*^^      italijanske aneksije pravice in sta-
lišče deželnih zborov; Slovenci smo .imeli do prevrata v njem kljub neugodnim okoliščinam 12 zast<^ikov.
Grof K. S. Hohenwart,
kranjski drž. poslanec, vodja federalističnega desnega centruma v dunajskem parlamentu in načelnik takozv. >Hohenwartovega klubac (1891 do 1897), kateremu so pripadali tudi Slovenci.
PaberkI Iz slovenske politične zgodovine
lo
Križem    Slovenije.
Skupina pri pastirskih kožah na Javwniku.
Karel Flucher,
najstarejši Mariborčan (rojen 30. dec. 1832), Id je bil izvoljen tridesetlcrat v tamošnji obč. svet in bil opetovano odlikovan.
Pevci pri cerkvenem kancertu pri »Kapelici« v Kropi,     ||
ki se je vršil 5. julija t. 1. Pevske točke je naštudiral g. učitelj V. Rupert, orgle in kester pa zadr. uradnik g. J. Gasp ar. Oba je videti v sredini skupine.
Eodbina mladinskega pisatelja Julija Slapšaka,
(Mišjakovega Julčka , vodje ljubljanske manjšinske šole ob priliki letošnje nove maše prvorojenca Julija. Od ostalih otrok sta dve (Jerica in Ana) učiteljici, tretja (Dora) je pa dovršila letos niči-teljišče. (Glej še notico v današnjem >Slovencu<.)
Kolonija ste vb »Občekor. uradn. stavbne zadruge v Celju«,
r. z. z o. z., ki jih je zgradila I. 1912. do 1917. in je od prevrata^dalje v rokah tam<^ttjih državni
nastavljenoev. I
Zgoraj: Jernej ^rjak, bi^i večletni ljubljanski obč. svetnik SLS, ki je obhajal 24. p. m. 60 let-nioo svojega rojstva. — S p o d a j.: Fr. Orehek, odličen član bivšega ljublj. občinskega sveta, ki je obhajal 21 p. m. petdesetletnico svojega rojstva.
Kolesarsko društvo »Zarja«
v Zg. Kašlju, ki je priredilo 28. junija t. 1. dirko na,progi Zatvor—Stapanja vas. Zmagala je št. 8.
»Dežela Kranjska nima lep'šga kraja, kot je z okoPco ta podoba raja.«
(Naš Bled L 2000.)
Fotolito in offsettisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.