bol 002°° 'U‘J' '■ti?™** - mmwm JoStnina plačana v gotovini *bb. postale I grupo« ■o*ski dnevnik Cena 200 lir Leto XXXIH. Št. 137 (9745) TRST, četrtek, 16. junija 1977, oROrfvrnS^H ^rih,^ I Tliftu J*!;' m^a 1945, ^e?°v, predhodnll£ PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1043 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je (iskal v tiskarni «Doberdob» u vcu pri Gorenji Trebuši, od 18, septembra 1044 do 1, maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. OTVORITVENI NAGOVOR MILOŠA MINICA V KONGRESNEM CENTRU »SAVA* V NOVEM BEOGRADU Uresničevanje rezultatov helsinškega srečanja sestavni del evropske in mednarodne stvarnosti Beograjski sestanek predstavnikov 35 držav odraža življenjskost helsinškega duha - Delo se po kratki otvoritveni svečanosti nadaljuje za zaprtimi vrati in bo trajalo od štirih do šest tednov (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 15. — Kongresni center «j§ava» v Novem Beogradu je f« dopoldne prizorišče prvega srečanja predstavnikov vseh držav ude-?fenk konference o varnosti in sodelovanju v Evropi po zborovanju v •»dsinkih pred dvema letoma. Prvo sejo je kot predstavnik države go-!®teiljice začel vodja jugoslovanske delegacije, veleposlanik v zveznem 'iofštvu za zunanje zadeve Milorad Pešič, udeležencem pa je nato 'Pregovoril podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za rJPanje zadeve Miloš Minič. Najprej je v imenu jugoslovanske vlade j planil udeležence tega sestanka o vprašanjih evropske varnosti In '"delovanja, nato pa se je dotaknil nekaterih vsebinskih vprašanj. *S tem pripravljalnim sestankom '' je izjavil Minič — se nadaljuje 0 ^e*°’ za^eto Pred skoraj dve-; 5,8 letoma v Helsinkih. Konferenca . ? varnosti in sodelovanju v Evropi , * Izšla iz pozitivnih gibanj, ki so JJ vse jasneje načrtovala na naši '"''ni in v svetu, vendar je tudi sa-JJ8 dala močno spodbudo, popolnej-Vsebino tem gibanjem. Danes v "Vi vrsti po zaslugi konference o ’8rnosti in sodelovanju v Evropi pokanje postaja stvar narodov vseh ?*nv udeleženk, k temu lahko vsi 5*Jo svoj ustvarjalni prispevek in ^*m vsi vidijo svoj poglavitni in- * sprejetjem sklepne listine, ki je Miloš Minič Leničevih besedah celovit, urav-in dinamičen dokument, so S6 države udeleženke prevzele ve-8 obveznosti. «Neglede na to ali v kolikšni meri smo zadovoljni ^"“segom in tempom uresničevanja tJkltatov helsinškega srečanja v razmeroma kratkem, dveletnem u,-bju — je nadaljeval Minič j"* med nami, mislim, ne more 2J*ati, da so ti rezultati postali ?"8vni del evropske in tudi širše ■ “narodne stvarnosti.* O tem pri-ikj8 različna enostranska, dvostran-i* 'n večstranska prizadevanja, da rezultate trdneje vgradili v 'livne mednarodne tokove, saj je & l*ga najbolj odvisen tudi nadalj-? rfizvoj teh tokov. Popuščanje lah-i^°stane trajen življenjski in vse-ijplen proces o kakršnem govori uM"Pna listina konference, samo če Lorija na temeljih, ki jih je po-Lv,1a konferenca. Po jugoslovan-., "l mnenju tu ni druge izbire, prav 0 Pa ne bi smelo biti niti vrača- 1 "szaj ali resnejših zastojev. se nahajamo še v začetnem "“ju večstranskih prizadevanj J^esmčitev ciljev, ki izvirajo iz rhe listine konference o vamo-ij, 7 sodelovanju v Evropi — je ijd Minič. Vsi se zavedamo, da 2a dolgoročen in zapleten pro-t, ‘n da je nujno, da se ta pro-II Nadaljuje v vseh primernih o-ki se bodo tudi same prila-njegovemu nadaljnjemu to-I 16 naloge so še težje, ker ob-mračne sile. ki nasprotuje- iščanju in ki uporabljajo vsa Iv a od propagandnih kampanj faličnih pritiskov in teroristič-^Pkcij v prizadevanjih, da bi Ropali popuščanje mednarodne IB^i in PrePrečdi napore za E?j«v zaupanja, varnosti in med-sodelovanja v Evropi in E“‘ Razvoj položaja v Evropi in P. Po konferenci, v Helsinkih je Kočljivo potrdil potrebo po kon-JJJ/rti konference, kar zdaj doseli s tem sestankom, k,i naj pri-E]j. sestanek predstavnikov držav C "Zenk, ki naj bi bil prav tako : .tukaj, v Beogradu.* jjjjta dejavnost v pripravah na Pujski sestanek opozarja, kot je L.Mini-^, na njegov izjemen po-fc.?' Pomen in tudi na življenj-R "helsinškega duha*. Izkazalo Tj/; da je kontinuiteta konferen-l^glavitna sestavina uresničevd-B^lenih sklepov in razvojne poli, |j. Je zaznamovala. Od beograj-SC sestanka upravičeno precej Spijejo. To bo priložnost za pre-" prehojene poti in za dogovor jj' kako v prihodnje še hitreje "°čneje stopati po poti, nr.ka-"Požarja sklepna listina hel-a® konference. Izpričani smo — je dejal Mi-1l da bo beograjski sestanek za fShsko zavzetostjo in vso od-^■ostjo vseh držav udeleženk 'd nov pomemben prispevek blitvi zaupanja, varnosti in Ruskega enakopravnega sodcih8 v Evropi in svetu.* Miloš Uspešno opravljene priprave bodo omogočile uspeh samega beograjskega sestanka in torej nadaljevanje prizadevanj, začetih v Helsinkih. Miloš Minič je izrazil prepričanje, da se bodo tudi na tem sestanku v celoti uveljavili konstruktiven in pozitiven pristop, dobra volja, doslednost do prevzetih obveznosti, strpnost in pripravlje nost za medsebojno usklajevanje stališče, prav vse tisto, kar je o-mogočilo pomembne rezultate helsinške konference. Z uvodnimi besedami Miloša Minica se je končala 15-minutna javna seja na začetku pripravljalnega beograjskega sestanka o evropski vamosti in sodelovanju. Udeleženci so nadaljevali sejo za zaprtimi vrati. Zvedelo se je, da so se dogovorili za vrstni red predsedujočih in sklenili, da bo v skladu z vrstnim redom v francoski abecedi jutrišnjo prvo delovno sejo vodil nizo zemski predstavnik Van der Welt. Španska delegacija je na dopoldanski delovni zaprti seji že predlagala dnevni red za pripravljalni sestanek in o tem predlogu bodo razpravljali jutri. Za zaprtimi vrati bo potekalo delo ves čas tega pripravljalnega sestanka, ki naj bi po prvih predvidevanjih trajal štiri ali šest tednov. V skladu z določTi helsinške sklepne listine se morajo na tem srečanju udeleženci dogovoriti o datumu, trajanju, dnevnem redu 1 in načinu dela glavnega sestanka, ki bo v Beogradu jeseni In na katerem bodo temeljito obravnavali dosedanje rezultate pri uresničevanju stališč in priporočil iz Helsinkov Zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič je po dopoldanskem delovnem začetku beograjskega sestanka v poslopju zveznega izvršnega sveta priredil slovesno kosilo za vodje delegacij ln diplomatske predstavnike držav udeleženk. Popoldne so bili v Beogradu različni neuradni v glavnem dvostranski stiki med posameznimi delegacijami, proti večeru pa so imeli neuradna posvetovanja tudi zastopniki navzočih nevtralnih in neuvrščenih evropskih držav. VLADO BARABAŠ MEDTEM KO ŠE TRAJAJO POGAJANJA MED STRANKAMI Vlada izsilila odložitev reforme organov javne varnosti do jeseni Protest KPI in PSI - Srečanje med Zaccagninijem in Andreottijem Pogled na dvorano novega kongresnega centra v Beogradu ob odprtju konference o evropski varnosti In sodelovanju RIM, 15. — Socialistična parlamentarna skupina je bila zelo kritična do strankinega vodstva in je zahtevala, v prvi vrsti, naj se pred programskim sporazumom reši vprašanje sindikata agentov javne varnosti ter javnega reda. Prav glede tega vprašanja pa je vlada zahtevala, naj «ožji odbor*, ki snuje predloge o reformi organov javne varnosti »prekine svoje delo* za petnajst dni, kar pomeni, da reforme javne varnosti ne bo do jeseni. Znano pa je, da se je parlamentarna komisija za notranje zadeve obvezala, da bo v najkrajšem času izdelala osnutek. Sklep vlade so takoj kritizirali komunisti, ki so predlagali predsedniku komisije Mammiju (PRI), naj bi komisija izkoristila ta dva tedna in zaslišala predstavnike organov javne varnosti. Mammi je na to pristal in že jutri bo pred komisijo pričal poveljnik policije Giuseppe Parlato. Ravnatelj revije «Ordine pubblico*, socialdemokrat Belluscio je prav tako kritiziral vladni sklep, ker »pušča agente vznemirjene prav v obdobju, ko potrebujejo hladno kri in trdne živce*. Pogajanja med strankami se med- tem nadaljujejo prav v znamenju diskusij o vprašanjih javnega reda in ustanovitve sindikata policije. Na sedežu KD se je v jutranjih urah sestala medstrankarska komisija. v drugem uradu pa komisija, ki se ukvarja s šolskimi problemi, medtem ko bodo o gospodarstvu razpravljali jutri. Sestanek o javnem redu so prekinili okoli poldne, ko sta se načelnika skupin PSI Balzamo in PLI Bozzi odpravila k Andreottiju za sejo o reviziji konkordata. Preden sta zapustila Montecitorio je Balzamo spregovoril časnikarjem. Poudaril je predvsem to, da so pogaja nja o vprašanjih javnega reda še povsem odprta jn »globalna*. Tako PSI, kakor tudi KPI in PLI vztrajajo, da je treba v prvi vrsti premostiti spor okoli oblike sindikata policije. Cariglia (PSDI) pa je dodal, da se stranke glede rešitve vprašanja »varnostnega pripora* v glavnem že strinjajo. O izidu pogajanj ne manjka tudi optimističnih izjav. Med temi je izjava namestnika načelnika skupine KPI v poslanski zbornici, Di Giu-lia, k; je dejal, da »bo najverjet- IIIIUIIIII lil lllllllllllllllllll III lllll|l|lll|f|||||||f|,||||,|t,l|,ill|l||||a,l||llllll MII M Ml Itlll IIII lllltl II lllllllnlllli lil ||,,,,11,1!, iii |,| l,l|,|,|||li|,||||||,l||||,,l|,,|,,||||||,,,|,| iii ),| 1,1^,111,,,||l|,,|,||,|,l|,|,||||| ,||,l,,l|,l,,,l,,|,i|,,,|lllll,„|ltllll|ll,lll||l|,|„ll|||J|llllll||RII||)|l||ll|l||||||||)ll)||)|||a PRVE PARLAMENTARNE VOLITVE SO POTEKALE BREZ INCIDENTOV VISOKA LJUDSKA UDELEŽBA NA VOLITVAH V ŠPANU! GLA VNI TEKMECI SO CENTRISTI IN LEVI SOCIALISTI 9 Dolge vrste pred volišči - Izidi bodo znani danes zjutraj - Kralj bo imenoval 41 senatorjev - Suarez je optimist - Carrillo (KPŠ) je glasoval prvič v življenju - Iz tujine se je vrnilo malo zdomcev MADRID, 15. — Nad 23 milijonov Špancev, Kataloncev, Baskov in Ga-ležanov je po 41 letih prvič šlo na volišča za izvolitev 360 članov poslanske zbornice ter 207 senatorjev, Enainštirideset senatorjev bo še pred koncem dneva sam imenoval kralj Juan Carlos Burbonski, ki je tudi zamenjal dosedanjega predsednika parlamenta (»cortes*) z neodvisnim juristom Antoniom Hernandezom Gi-lom. Zvečer je notranji minister Martin Viha sporočil, da se je volitev udeležilo nad 80 odst. volivcev. Rezultati bodo znani v prvih jutranjih urah. Opolnoči so objavili prvi volilni izid, ki je spodbuden, če pomislimo, da se nanaša na mestno četrt Chambery v Madridu, kjer tradicionalno živi bogato meščanstvo. SUarezov »center* je prejel o-koli 30 odst., Fragova »Alianca po-pular* 24 odst., levi socialist PSOE 24 odst., »ljudski socjalisti* 13 odst. komunisti 6 odst., demokristjani 2 odst., skrajna levica en odstotek. Za Špance so volitve bile pravo doživetje. Potekale so v zelo mirnem vzdušju, ki ga tudi deset bombnih atentatov (brez žrtev) v raznih mestih ni skalilo. Že ob osmih, eno uro pred odprtjem volišč, so se u-stvarile pred vrati dolge vrste. Ljudje so tudi poldrugo uro čakali na vrsto, disciplinirano in glasno razpravljali o rezultatih, ki bodo znani jutri zjutraj. Volišča so namreč zaprli skoraj povsod ob osmih zvečer, samo v nekaterih so podaljšali volitve za poldrugo uro, ker so nastale komplikacije. Tem je verjetno botrovala tudi neizkušenost pred sednikov volilnih komisij. Tako so v nekaterih primerih (v Madridu, Pampi oni in Barceloni) zmanjkale glasovnice socialistične in frankistič-ne stranke. Volivci v Barceloni čakajo v vrsti pred voliščem, da bodo po 40 letih diktature lahko svobodno volili svoje predstavnike v parlament ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiifiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiia Zasedanje zahodnih komunističnih partij BRUSELJ, 15. -» Tukaj se je zaključila dvodnevna konferenca zahodnih komunističnih partij, ki se je odvijala za zaprtimi vrati. O vsebini razprav je danes seznanil časnikarje na tiskovni konferenci predsednik belgijske komunistične partije Louis Von Geyt, ki je dejal, da so predstavniki sedemnajstih partij »kapitalistične Evrope* razpravljali «o bojih delavskega razreda za ohranitev življenjskih pogojev in dela, za korenito preobrazbo družbe, da se premosti sedanja velika I kriza*. j" je udeležencem zagotovil, daj Predsednik belgijske komunistične * “8oslaVija kot država gostite- partije je obsodil vsedržavne in mul- 'itwf°rila vse, da bi zagotovila .»ugodne razmere za čimbolj ir*° delo sestanka. tinacionalne družbe ter politične ka pitalistične sile, ki jih podpirajo, da hočejo zvrniti na delavska rame- na in na ljudske množice celotno gospodarsko krizo. Zato mednarodni kapital podpira posamezne vlade samo za tiste gospodarske pobude, s katerimi se dejansko oži šteeflo zaposlenih. Van Geyt je pojasnil Časnikarjem, da je namen občasnih srečanj med zahodnimi komunističnimi partijami ta, da se razvije sodelovanje, med njimi, čeprav vsaka komunistična partija živi in deluje v različnih političnih in gospodarskih pogojih v svoji državi. Obrazložil je tudi zaključno resolucijo, ki io jo odobrili, v kateri je rečeno, da se morajo demokratične sile bojevati predvsem proti brezposelnosti in proti ukrepom, ki slabšajo življenjske pogoje delavskih množic. Zato se mora boj komunističnih partij v posameznih državah in v specifičnih pogojih razvijati zlasti na področju socialnega napredka, krepitve demokratičnih pravic, za socializem in utrditev solidarnosti med delavci kapitalistične Evrope in njihovimi organizacijami. Član vodstva KPI Giorgio Napoli-tano, ki se je udeležil zasedanja, je izjavil časnikarjem, da zahteva KPI po varčevanju v Italiji ni v nasprotju z bojem za blagostanje, ker je Italija v posebnem položaju, «Zato smo ostalim partijam, — Je dejal Napolitano — obrazložili naša stališča, še posebno pa naše mnenje o varčevanju.* (sl) Povsod so opazili, kako je demokratično prebujanje zadnjih let zapustilo globok vpliv, saj je odstotek udeležencev na volitvah zelo visok. Celg Baski, katere so skrajno separatistične organizacije pozivale, naj bojkotirajo volitve, so v veliki večini (nad 70 odst.) šli na volišča in se tako odzvali pozivu levice in »političnega krila* organizacije ETA, naj podprejo demokratične in avtonomistične sile. Vreme v Španiji se je zjasnilo, kar je kljub delovnemu dnevu omogočilo reden potek volitev. Sledi jim nad 850 časnikarjev iz vseh držav sveta, ki so — seveda — pokazali Ti so zabeležili precej zanimivo- zen enega v Madridu, ko so pred-i. Na nekem volišču sta se mirno | sedniku volilne komisije popustili živci in je razbil žaro. Odstavili so Sestava zadnjega španskega parlamenta Zadnji demokratični parlament so v Španiji izvolili 16. februarja 1936. Štel je 454 članov. V njem so bile tri večje skupine: levica, ki je imela večino z 256 mandati, center s 55 mandati ter desnica, ki jih je imela 143. Strank je bilo več kot dvajset in so si tako razdelile sedeže: LEVICA Socialisti 85 Levi republikanci 75 Zveza 'a republiko ' 32 Esquerra 20 Komunisti 14 Druge levičarske skupine 30 CENTER Stranka P. tele 19 Liga Nacional 11 Radikalci 8 Naprednjaki 6 Drugi centristl 11 DESNICA CED* (Gil Robles) 94 Agrarna stranka 12 Monarhisti 12 Neod. desnica 11 Tradicionalisti 11 Drugi desničarji 3 največje zanimanje za volilne izjave političnih voditeljev. Zadnje ankete javnega mnenja ugotavljajo, da verjetno nobena stranka ne bo prejela absolutne večine. Najverjetneje se bosta kot najmočnejši stranki uveljavili (vsaka s približno tretjino glasov) Suarezova centristična unija in Gonzalesova socialistična stranka, kar pomeni, da bosta ti stranki bili verjetno tudi protagonista sklepanja vladnih koalicij. Ko je šel na volišče je Felipe Gonzales izjavil, da so socialisti pripravljeni sklepati vladne koalicije s strankami, ki bi sprejele napreden gospodarski program, parlamentu pa dale nalogo, naj sestavi novo demokratično ustavo. Tajnik KP Španije Santiago Carrillo je tokrtrt glasoval prvič v svojem življenju. Izjavil je, da je optimist, ker gg sedaj briga predvsem zmaga demokracije. Izrazil je tudi upanje, da bo KPS prejela od 30 do 40 poslancev. Optimist je tudi Adolfo Suarez, dinamični premier, ki uživa kraljevo zaupanje in je volilno kampanjo izpeljal v znaku pozivov k »trdnosti in varnosti*, medtem ko frankistič-nl voditelj Fraga Iribarne ni hotel spregovoriti s časnikarji. sti. Na nekem volišču sta se pogovarjala zidar, 40-letni Bernardo Garcia Diaz in nuna Ana. Zidar Bernardo je ob pogledu na časnikarje radostno vzkliknil: «Lep dan je danes. Komunist sem in glejte, v naši državi lahko glasujem za svojo stranko.* Nuna Ana pa je dejala, da bo glasovala za desnico, kajti »Naša cerkev je vedno bila z desnico*.' Ni pa povsod tako. V Malagi so aretirali dve redovnici Jezusovih služabnic, ki so nedaleč od svojega samostana delile volilno propagando komunistične partije. Na dan volitev je ’ namreč volilna propaganda prepovedana. Iz istega razloga so zaprli tudi prvega kandidata PSOE v. Salamanci Gonzalesa Marcosa, ki mu je sodišče sporočilo, da bo zaradi kršitve zakona njegova kandidatura razveljavljena. Španci se tudi niso takoj znašli s kabinami, kajti v štiridesetletju Francovega režima so bile volitve javne. Tako so mnogi volivci glasovali javno tudi tokrat, kar pred volilno komisijo. Incidentov na voliščih ni bilo, ra- ga, v tistem volilnem okrožju pa bodo volitve ponovili v petek. Nezadovoljstvo pa je vzbudilo ponekod dejstvo, da se je le manjše število Špancev, ki dela v tujini, vrnilo volit. Prav tako je protestiralo 120-tisoč mornarjev (povečinoma so doma iz Galicije), ki jim na ladjah ni omogočeno, da bi opravili državljansko dolžnost. Vsekakor pa je najvišji odstotek Udeležbe na volitvah v mestih, kot so Madrid, Barcelona in Valencia, za katere ankete kažejo, da se večina prebivalstva opredeljuje za levičarske stranke. Zagonetka so zaenkrat demokristjani FDC ,(vodi jih Ruiz Gimenez), ki računajo na majhen odstotek glasov, ne izključujejo pa, da jim bo uspelo iz Suarezove centristične koalicije izluščiti skupino tradicionalnih katoličanov in jih prepričati, naj se z njimi združijo, čeprav bi tako o-šibili premiera. Baje sta italijanska voditelja KD Zaccagnini in Moro sklicala v ta namen tajni sestanek in posredovala med demokrščanski-mi strujami, (st.s.) neje sporazum sklenjen, vendar ne kaže podcenjevati nesoglasij, težav in različnih mnenj. Morebiten programski sporazum bo politično pomemben že sam po sebi, ker bo spremenil dosedanji odnos med strankami in vlado. Kdor to zanika, miži pred stvarnostjo in skuša z besednimi igrami prikriti Italijanom resnico. Pač pa bi bilo negativno*, zaključuje predstavnik KPI. »če bi KD nadaljevala z igro pridržkov, pomislekov, omejevalnih razlag in z zavlačevanjem*. Zanimiva je tudi vest o srečanju med Zaccagninijem in Andreottijem, na katerem sta se tajnik KD in predsednik vlade dolgo pogovarjala o napredovanju pogajanj med strankami ustavnega loka. CANDIDA CURZI Brežnjev sprejel japonskega ministra MOSKVA, 15. — Glavni tajnik KP Sovjetske zveze Leonid Brež-njev je danes sprejel v Kremlju japonskega ministra za delo in se z njim pogovarjal o razvoju odnosov med državama. Japonski minister Išida je tudi predsednik sovjetsko - japonskega parlamentarnega združenja. Včeraj ga je sprejel predsednik vlade Kosigin, Med pogovori je prišla do izraza težnja »-beh držav po povečanju solidarnosti in boljših sosedskih odnosov, v okviru vsestranskega sodelovanja. Danes na Irskem parlamentarne volitve DUBLIN. 15. — Irski volivci bodo danes šli na volitve za obnovitev parlamenta. Dosedanja koalicijska vlada .je qdstopila, da .je lahko izsilila predčasne volitve z namenom, da okrepi svojo m«č. Celotna vplilna kampanja se je odvijala na temo gospodarskega napredka, predstavniki vlade pa so v tej zvezi poudarili uspešno vladno gospodarsko politiko. BUDIMPEŠTA, 15. - Glavni tajnik madžarske komunistične partije Kadar in glavni tajnik KP Romunije Ceausescu sta se danes sestala in začela pogovore o dvostranskih odnosih. Jutrj bosta'nadaljevala s pogovori o mednarodnih vprašanjih, zlasti pa še o »graditvi socializma v obeh državah*. ST. GEORGES (Grenada), 15. — Na prvem' (jnevu zasedanja Organizacije amerišk:h držav (OSA) so po pričakovanjih izstopale ZDA, ki so najprej najavile, da bodo zmanjšale svojo deparno podporo organizaciji, nato pa branile temeljne človeške pravice v besednem spopadu predvsem s Čilom, Argentino U-rugvajem in Nikaraguo, ki so zagovarjale »odločen boj proti terorizmu*. RAZPRAVA 0 POROČILU MACARIA NA VSEDRŽAVNEM KONGRESU CISL Carniti je zavrnil ugovore manjšine proti sodelovanju KPI v vladni večini Lama poudaril važnost skupnih nastopov doiavskih sil za premostitev krize RIM, 15. — Po včerajšnjem u-vodnem poročilu glavnega tajnika Macaria na vsedržavnem kongresu CISL se je zdelo, da so se notranji spori v tej sindikalni zvezi precej 'omilili. Tako predstavniki večine, kot .predstavniki opozicije so izjavili, da je prišel čas, da se gleda naprej in da je treba složno nadaljevati z enotnostjo sindikalne zveze in z napori za skupne nastope. Po današnjem nastopu voditeljev opozicije Fantonija in predstavnika večine Carnitija, pa se je pokazalo, da obstajajo med večino in manjšino še vedno velike razlike in da bo težko v kratkem času spor poravnati. Čeprav je bilo v današnji razpravi o Macari-ovem poročilu vedno poudarjeno, da je treba skrbeti za enotnost v sindikatu,' so -bile izrečene besede, kj so hkrati točno označile različno gledanje večine in manjšine na sindikalna in na vsedržavna gospodarska in politična vprašanja Takoj do pozdravu, ki ga ie prinesel kongresu rimski župan Ar-gan, je Angelo Fantom stopil na govorniški oder ob precejšnjem hrupu kongresigtov. ki so že njegove prve besede sprejeli z negodovanjem. čeprav je v uvodu iziavil, da to poročilo glavnega tainika i-dealna in programska osnova za zgraditev trdne sindikalne enotnosti v notranjosti CISL. ie takoj nato napadel večino in ji očital, da je Izsilila kongres v tezah, da bi lahko prišlo do nasprotujočih si resolucij. Naj se kongres kakorkoli zaključi, je dejal Fantoni, bo približno polovica delavcev CISL ostala enega, druga polovica pa drugega mišljenja. Obenem je Fantom odločno zavrnil morebitni vstop komunistov v vladno večino in dejal, da «mora biti jasno, da zgodovinski kompromis nam ne ugaja in. če bo do njega prišlo, bo prišlo proti nam*. Carniti, ki je takoj za njim prevzel besedo, je že v' prvih odstavkih zavrnil Fantonijeve obtožbe proti večini ob spremljavi burnega ploskanja velike večine kongreststov. Voditelj leve struje CISL je poudaril, da unanimizem gotovo ni pogoj za enotnost sindikalne zveze, v kateri ' mora vladati svoboda stvarnega soočenja ui tista enotnost, ki izhaja iz dialektike med večino in manjšino in ki veže vse člane na disciplino, kar pomeni zvestobo do organizacije in nujen pogoj za nene-mu razkroju in se zavzel za utrditev demokratičnih ustanov ter o-pozoril na nevarnost hude gospodarske in politične krize Glede odnosov med političnimi strankami, je Carniti pozitivno ocenil sedanja pogajanja med strankami ustavnega loka za programski sporazum, ki mora biti sporazum demokra- tične solidarnosti. Na ugovore, da bi lahko sedanji politični položaj in vprašanja sestave vladnega programa omajali enotnost sindikata, je Carniti zaključil, da to ni res, in da sindikati ne nameravajo postati vladno prenosno kolo. Z velikim zanimanjem so kon-gresisti sprejeli poseg glavnega tajnika CGIL Lame, ki je v imenu največje italijanske sindikalne organizacije obravnaval predvsem vprašanja plač, političnega položaja in sindikalne enotnosti. Lama se je izognil nekaterim vprašanjem, ki jih je načel Macario v svojem včerajšnjem poročilu in ki bi lahko pripeljala do polemičnega odgovora in se je raje skliceval na vse tiste predloge in stališča, ki združujejo delavske sile. Sklicujoč se na obstoječi politični položaj v državi, je Lama pripomnil, da so si analize CISL in CGIL o tem vprašanju v bistvu podobne. Pri tem je poudaril, da ie treba za premostitev tako politične, kot gospodarske krize v Italiji sprejeti ukrepe, ki bodo sprejemljivi za vse napredne in demokratične sile. Glede stališča, ki ga je zavzela CGIL na nedavnem kongresu o političnih silah, je Lama pojasnil, da se CGIL ni postavila na enostransko stališče, temveč je poudarila, da je treba dati državi novo politično vodstvo, ker ni mogoče i-gnorirati odnosov, ki obstajajo med programom in pohTSnimi silami, ki ga morajo uresničiti, (sl) TRŽAŠKI DNEVNIK 2 VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE Na letošnjem mednarodnem sejmu 1107 razstavljavcev iz 25 držav Slovesno odprtje bo jutri ob 16. uri - V ospred' i blago za široko potrošnjo - V soboto na sporedu «Dan Jugoslavije» Namestnik predsednika prof. Fara-guna in generalni direktor velesejma dr. Linassi sta včeraj na posebni tiskovni konferenci orisala časnikarjem glavne značilnosti letošnjega 29. mednarodnega velesejma, ki bo na sporedu od jutri do 29. junija. Poudarila sta, da se sejem uvršča v niz specializiranih prireditev, ki jih sejemska uprava organizira v letošnjem letu. Doslej so bile pri Mon-tebelu že tri prireditve, ki so privabile na sejmišče nekaj nad 45.000 obiskovalcev, po glavnem blagovnem prikazu — se pravi v času, ko bodo že v teku dela za obnavljanje nekaterih paviljonov — pa bodo do konca leta še tri specializirane prireditve. Za prihodnje leto pa se pripravlja program, ki naj bi obsegal kar deset razstav. Razpoložljiv prostor za letošnji mednarodni velesejem je bil razprodan že pred meseci: na prireditvi bo nastopilo 1107 razstavljavcev iz 25 držav. Svojo uradno udeležbo je zagotovilo 14 držav, in sicer poleg Jugoslavije in Avstrije, ki sodelujeta na tej prireditvi vse od konca vojne, še Brazilija, Kamerum, Sred-njeafriška republika. Kongo. Slonokoščena obala, Filipini, Gabon, Zahodna Nemčija, Gana, Japonska, U-ganda in Zaire. Med spremnimi prireditvami velja posebej omeniti dne . e, posvečene tujim državam, tradicionalna srečanja o mednarodni lesni trgovini, prav tako tradicionalno strokovno srečanje o kavi, dan zavarovalstva, dan krajevnega obrtništva in še druga strokovna srečanja, ki si bodo praktično sledila ves čas sejma. Kar zadeva samo strukturo razstave, bo letos namenjen poseben poudarek blagu za široko potrošnjo, čeprav ne bodo manjkali tudi prikazi blaga za trajnejšo uporabo. Najširša izbira blaga bo v okviru naslednjih sektorjev: kolektivne razstave tujih držav; gradbeništvo; pohištvo, oprema; električni gospodinjski stroji; radio in televizij ski sprejemniki; šivalni in pletilni stroji; foto, kino in optični material: stroji in oprema za urade in pisarne: oprema za hoftsle, bare in trgovine; navadna in precizna mehanika; železarstvo; turizem, šport in hobiji, prosti čas; tekstil, oblačila; domači in tuji obrtniški izdelki; založništvo; ving, likerji, pijače in prehrana. Kot posebnosti naj omenimo, da bo letošnje srečanje o kavi prvič v obliki strokovnega seminarja, na katerem bodo strokovnjaki razpravljali o terminskih tržiščih s kavo. Ta pobuda se uvršča med prizadevanja italijanskih poslovnih krogov, da bi tudi sami imeli dostop do. lastnega terminskega tržišča s tem blagom, medtem ko so danes vezani izključno na tržišči v Londonu in Parizu. Druga posebnost je v prisotnosti Japonske, ki se vrača v Trst po enoletnem presledku. Prvič pa bo letos prisotna z lastnim standom v Palači narodov organizacija UNICEF, ki bo dala določen humanitarni ton prireditvi, ki je sicer strogo gospodarske narave.. . Kakor smo že zabeležili na tem mestu, bo Jugoslavija tudi letos nastopila z obsežno kolektivno razstavo v Palači narodov, kjer bo nastopilo več podjetij, pretežno iz SR Hrvatske. Na lesni razstavi bodo nastopila tri vodilna podjetja, Slovenijales iz Ljubljane, Exportdrvo iz Zagreba in Jugodrvo iz Beograda, ki bodo razstavila sodobno in žilno pohištvo. Sodelovala bodo tudi založniška podjetja iz Slovenije ter Turistična zveza Slovenije in Turistična zveza Hrvatske. Odprtje velesejma bo jutri ob 16. uri. Osrednjo vlado bo na slovesnosti po vsej verjetnosti zastopal podtajnik na ministrstvu za pošto in telekomunikacije Giuseppe Dal Maso. Jutrišnji dan bo posvečen Zahodni Nemčiji, v soboto pa bo na vrsti Dan Jugoslavije. ZA PRIJAVO LANSKIH DOHODKOV Obvestilo članom Kmečke zveze Kmečka zveza' poziva člane, naj se čimpre.j oglasijo v njenih uradih, da jim izpolnijo davčne prijave. Za izpolnitev so potrebni (da ne bo treba hoditi in čakati zaman) naslednji podatki: 1. kopija lanske prijave (če je niso pustili v naših uradih) ali posestni listi za zemljišča in za hiše (če jih dajete v najem tudi zadevne pogodbe). Za stavbe si morate priskrbeti nove katastrske številke, ker so koeficienti ietos spremenjeni ) 2. fiskalna številka; 3. obrazec 101 in 102 za zaposlene in upokojence (tudi za družinske člane); 4. zadnje davčne kartele; 5. številke evidenčnih tablic avtomobilov. Opozarjamo, da bomo prijave izpolnjevali do 25. t.m. izključno članom in priporočamo, naj ne ča kajo zadnjih dni in naj pridejo tudi po 11. uri ko ni gneče. Tajništvo Kmečke r^ize rttmMgiiiimiiiiimiiiiuiMiuiiiitiiMiiiaiimmniiHiiititiiitHijHiiitmrMmiiiiiiimitiitiiiiiiiHiiHfiiiiiiiiiiiitmfiuiiiMiiiitiiiiimtimiaiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiMmiiiift SESTAVLJA JO 15 POSLANCEV IN PRAV TOLIKO SENATORJEV Imenovana parlamentarna komisija za izvajanje osimskih sporazumov Kot določa ratifikacijski .zakon, bo morala povedati svoje mnenje o zakonskih odlokih, ki jih bo vlada izdala v roku 18 mesecev - Med člani komisije tudi sen. Jelka Gerbec Predsednika senata in poslanske zbornice sta imenovala člane posebne komisije, ki jo predvideva člen 3 zakona 14. marca 1977, štev. 73, se pravi zakon, s katerim je parlament ratificiral italijansko-jugoslovanske sporazume, podpisane v Osimu 10. novembra 1975. Omenjeni člen določa, da mora vlada, preden izda zakonske odloke za- izvajanje vseh odločb sporazumov, poslušati mnenje parlamentar ne komisije, ki jo sestavlja 15 senatorjev in 15 poslancev. Kot je znano, bo morala vlada omenjene odloke, izdali v roku 18 mesecev od ratifikacije, se pravi najkasneje do 3. oktobra 1978, saj so bile ratifikacijske listine izmenjane 3. a-prila letos v Beogradu. Važnost funkcije komisije je torej na dlani, zaradi tega pa lahko z zadovoljstvom pozdravimo dejstvo, da je v komisiji veliko parlamen- TRI ONI PO NASILNI SMRTI UNIVERZITETNEGA PROFESORJA NOBENE NO VOSTI V PREISKA VI 0 UMORU GAETANA PERUSINUA Umorjenega so zadnjikrat videli v nedeljo ob 21.30, ko se je sam vrnil domov - Neuspešno iskanje avta * Obdukcija potrdila, da so morilci G. Perusinija najprej pretepli in nato zadavili Preiskava o umoru 67-letnega univerzitetnega profesorja Gaetana Peru-sinija je še vedno v slepi ulici. Policija je sicer včeraj neutrudno delala ves dan. vendar, kot kaže, ni odkrila nič oprijemljivega. Včeraj so agenti letečega oddelka tržaške kvesture pregledali Perusinijevo stanovanje v Gradežu in grad «Rocca Bernarda«. poleg tega pa so »prerešetali« vse mesto v upanju, da najdejo Pe-rusinijev avto, a zaman. Avto je izginil: le malo verjetno je, da bi bil skrit v kaki mestni ulici. Fiatov 132 rumeno rjave barve je sploh malo, poleg tega pa je bil Perusinijev avto registriran v Vidmu in so številko evidenčne tablice (UD 306295) objavili vsi časopisi v deželi. Če bi ga kdo opazil, bi verjetno to sporočil policiji. Neuspešne so bile iudi preiskave v Perusinijevih stanovanjih; zaplenili so le nekaj fotografij in nekaj beležnic s številnimi naslovi: gre večinoma za univerzitetne profesorje, za znanstvenike in za -literate, s katerimi je imel Perusini stalne stike. V eni od teh beležnic je tudi naslov filmskega režiserja Pasoli-nija. Včeraj je sodni zdravnik dr. Nico-lini opravil obdukcijo trupla. Potrdil je, da je bil Perusini zadavljen, še prej pa so ga verjetno pretepli, saj so bili na telesu vidni sledovi udarcev. Kar pa zadeva zob, ki naj bi mu ga bili zbili morilci, je treba pojasniti, da je šlo za umeten zob, ki je verjetno odpadel, ko mu je morilec pritiskal blazino na obraz, da ne bi kričal. Zob je sodni zdravnik našel v grlu. Potrjena je tudi domneva, da je smrt nastopila v noči od nedelje na ponedeljek. Sicer pa so sostanovalci videli Perusinija v nedeljo dopoldne in tudi v nedeljo zvečer, ko se je okoli 21.30 šaro vrnil domov. Preiskovalci razpolagajo z izredno maloštevilnimi indici. Predvsem še niso pojasnili okoliščine, koliko ljudi je bilo tistega večera pri Perusini ju; iz posode na mizi bi lahko sklepali o prisotnosti enega ali dveh ljudi. Na mizi sta bila dva umazana krožnika. nekaj pribora in trije kozarci. Eden je bil napolnjen s pernodom in je bil nedvomno Perusinijev, ki mu je bila ta pijača všeč, drugi je bil poln vina, tretji pa le nekoliko umazan. Od mize sta bila odmaknjena samo dva stola. Te okoliščine pa ne dopuščajo enotnega mnenja o številu prisotnih. V stanovanju so našli prazen zavojček cigaret in dva o-gorka. vendar pa Perusini ni kadil. Poleg tega pa je bil vključen avtomatski magnetofon za registracijo telefonskih pogovorov. V dveh dneh je magnetofon registriral vrsto pogovorov. vendar jih na policiji še niso poslušali: napravo morajo namreč pazljivo razstaviti, da ne pokvarijo traku. Sicer pa je le malo verjetno, da bi bilo na magnetofonu kaj koristnega za preiskavo. I Fanfani na zasebnem obisku v Furlaniji Na povratku s srečanja predsed nikov evropskih parlamentov na Dunaju se je predsednik senata Amintore Fanfani ustavil v Furla niji na strogo zasebnem obisku, med katerim si je v spremstvu predsednika deželnega odbora Co-mellija ogledal Humin, Pušjo ves, Tolmeč, Osoppo, Buio, Neme, Rago-gno in Pinzano. Fanfani, ki je že bil v Furlaniji kmalu po majskem potresu, je dejal, da se je prišel prepričat, ali so zakoni, ki jih jc parlament odobril, ustrezali potrebam, ali je bil denar smotrno izkoriščen in kaj še potrebuje prizadeto prebivalstvo. Nov način plačevanja doklade za brezposelnost Pokrajinski urad za delo sporoča, da bodo odslej plačevali doklado za brezposelnost mesečno in z bančnim neprenosnim čekom, da bi tako u-slišali željam interesentov. Svoj pristanek na novo obliko izplačevanja so že dale osrednja direkcija INPS in sindikalne organizacije. tarcev iz naše dežele, med njimi tudi Slovenka, sen. Jelka Gerbec. Kot smo omenili, sestavlja komisijo 15 predstavnikov vsake od o-beh zbornic. Med poslanci je šest demokristjanov — Aliverti, Bassetti, Belci, Giglia, Marocco in Santuz, pe'; komunistov — Baracetti, Botta-relli, Cardia, Cuffaro in Migliorini, dva socialista, Castiglione in Fortuna, ter še republikanec Battagha in socialdemokrat Scovacricchi. Kar so tiče senatorjev ima KD prav tako šest predstavnikov v komisiji: to so Barbi, Giust, Marchetti, Ri pamonti, Sarti in Tonutti. Komuni-, stov je pet: Bacicchi, Benassi, Fe-derici, Jelka Gerbec in Villi. Ostali člani so še Artieri (DN), La Russa (MSI), Lepre (PSI) in Tullia Ca rettoni Romagnoli (neodvisna levica). Slovenska senatorka Jelka Gerb-čeva nam je po-telefonu k gornji infbrmacijj .docjala še, da so j se stranke pri 'izbiranju svojih predstavnikov v komisijo odločale za .tiste, ki ngjljotje poznajo razmere v naših krajih. Tako se je ravnala tudi KPI, kar bo njenim predstavnikom omogočilo boljši stik s krajevnim prebivalstvom, katerega mnenja in predloge bo treba vsekakor- poslušati glede na to, da se bo morala komisija izreči o za krajevno prebivalstvo izredno važnih vprašanjih, kot so gospodarska na splošno in industrijska prosta-cona na Krasu še posebej spričo njenih etničnih in ekoloških implika cij, o gradnji industrijskih in pro metnih infrastruktur, o povezavi s pristaniščem in ne nazadnje o specifičnih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti. GUfte teh poslednjih je sen. Gerb čeva še posebej poudarila, da bo treba tudi v okviru osimskih spo razumov dokončno odstraniti vsak poskus asimilacije Slovencev ' i diskriminacij, ki jih doživljajo že vsa povojna leta. POPRAVEK novi pokrajinski taknik SSk, ker je dr. Dolharja nadomestil samo 'v izvršnem odboru. V novem političnem tajništvu je trojka Štoka, Lokar, Tul. Vse to je sicer razvidno iz poročila. Opravičujemo se. V soboto kulturna prireditev v Križu Kriško športno društvo Mladina se je v zadnjem času sporazumno s Prosvetnim društvom Vesna an gažiralo tudi na kulturnem področ ju. Pred meseci je priredilo otroški baletni tečaj. Tečaja, ki ga vodi po žrtvovalna gospa Kocjančičeva, se je udeležilo zadovoljivo število vaških deklic. Ob koncu letošnje sezone pa bo v soboto zvečer v kriškem Ljudskem domu priredilo društvo baletni nastop, na katerem bodo mlade gojenke pokazale staršem in vaščanom kaj vse so se naučile v teku leta. Poleg mladih plesalk bo do b soboto nastopili tudi mladi kriški gojenci Glasbene matice in pa dekliški pevski zbor Vesna, ki ga vodi Pia Cah - Širca. Križanom se torej ponuja pred koncem sezone še prijeten večer, ki bo kronal uspešno letošnje delovanje vaš kih organizacij na kulturnem po dročju. Sandor Tence Varianta regulacijskega načrta za mestni center Središče naj ne bo geto pač pa vitalni del mesta Poročilo odbornika De Luca na seji občinskega sveta - Deset let dolga pot podrobnostnega načrta- Kino V SOBOTO IN V NEDELJO Praznik v naravi v Medji vasi V soboto in v nedeljo bo v Medji vasi zopet veselo'. Vaščani bodo namreč priredili »Praznik v naravi«, ki ga uspešno prirejajo že nekaj let. Medtem ko bo v soboto le prosta zabava s plesom, bodo v nedeljo priredili tudi kulturni spored z nastopom otroške folklorne skupine »Dom« iz Gorice ter pevskih zborov «Ernest Grion« iz Tržiča in «Lipa» iz Bazovice. Za ples bo i-gral ansambel »Furlan« iz Zgonika. Seveda bo deloval dobro založen bife z izbranimi jedmi na žaru in z domačimi vini. Kot smo že včeraj np kratko poročali, je občinski odbornik za urbanistiko De Luca na zadnji seji občinskega sveta podal dokaj podrobno poročilo o varianti urbanističnega načrta za mestno središče. Gre za pravi podrobnostni regulacijski načrt, ki po svojem pomenu, pa tudi glede na obseg območja, ki ga obravnava (več kot sto hektarjev), ne pomeni samo odgovora na vrsto problemov mestnega centra, pač pa je eden od bistvenih elementov — še posebno, če ga povezujemo s pred nedavnim odobreno varianto za javne storitve — ponovne vzpostavitve ravnovesja v mestni strukturi. Da je bilo to ravnovesje okrnjeno dokazuje podatek, da je število prebivalcev tržaškega zgodovinskega središča padlo v komaj dvajsetih letih od 33.000 na 17.000, medtefti ko je število prebivalcev mesta ostalo bolj ali manj nespremenjeno. To,po drugi strani pomeni, da je obstajala in še vedno obstaja težnja preseljevanja na periferijo in izpraznjenja mestnega središča, kar terja velike socialne stroške. Eden od poglavitnih ciljev variante o mestnem središču, kot tudi variante o storitvah, je prav ta, da se ta težnja obme in da se izkoristijo možnosti za prebivanje, ki jih še vedno nudi zgodovinski del .mesta. Seveda je treba spoštovati tiste am-bientalne značilnosti — je poudaril odbornik De Luca v svojem poročilu — ki karakterizirajo zgodovinsko središče, po drugi strani pa središče ne sme predstavljati nekakšnega muzeja, niti ne geta. Treba je torej najti novo ravnotežje, ki naj omogoči mestu, da je živo in vitalno. V tem pogledu je zgovoren podatek. da nova varianta predvideva znatno zvišanje števila prebivalcev mestnega središča, od sedanjih 17.277 na okrog 24.000. s prirastkom okrog 6.700 enot. Ta rezultat bo mogoče doseči po eni strani z boljšim izkoriščanjem sedanjih zmogljivosti, po drugi strani pa tudi z novimi gradnjami. ki so možne — kot predvideva varianta — na območjih Starega mesta in »Čampo Marzios. V neposredni bližini trgov Unita in Cavana naj bi zgradil! okrog 1.800 novih sob, drugih 1.400 pa naj bi ustvarili na liodročju «Campo Marzio«. Sicer pa je bil večji del Le Luco vega poročila posvečen podrobnim predvidevanjem variante za deset lo čenih »območij — načrtov«, od ka torih naj bi vsako imelo svoje ob ličje ter naj bi predstavljalo zaklju čeno celoto. Taka območja so na primer Sv. Just, Trg Unita z ne posredno okolico. Trg Cavana, geto Terezijanska četrt, Jožefova četrt itd Pravo revolucijo naj bi varianta spro žila na primer na Trgu I.iberta, ki bi moral spremeniti svoje obličje ter postati »zeleno področje«, medtem ko naj bi bližnji Silos preuredili v veliko parkirišče za okrog 1.200 avtomobilov. Odbornik De Luca je tudi orisal dolgo in težavno pot, ki jo je moral prehoditi načrt, preden je prišel v obravnavo občinskega sveta. Začelo se je pravzaprav že leta 1967, ko je občina priredila vsedržavni natečaj, preko katerega je bila avgusta 1973 poverjena arhitektoma Lucianu in Gi-getti Semerani naloga, da pripravita podrobnostni načrt. Prva faza je bila končana novembra 1974, ko je bil občinski svet prvič seznanjen z osnutkom načrta, ki je bil v celoti izdelan junija lanskega leta. Načrt so nato preučile občinska tehnična komisija, tri zainteresirane rajonske konzulte, urbanistična komisija občine in pristojna svetovalska komisija, še preden je prišlo do orisa v občinskem svetu pa so 7. t.m. odprli v palači Costanzi razstavo, da bi seznanili javnost s perspektivami, ki jih predvideva nova varianta. V DVORANI PD »IVAN CANKAR« Simpatično srečanje 70-lctnikov pri Sv. Jakobu Družabno srečanje, ki so ga sedemdesetletniki, bivši učenci Ciril-Metodove slovenske šole, sinoči pripravili v prostorih prosvetnega društva «Ivan Cankar« pri Sv. Jakobu, bo ostalo vsem v simpatičnem spo minu. Udeležili so se ga ne samo slavljenci, temveč tudi njihovi družinski člani in pa člani pevskega zbora prosvetnega društva «Ivan Cankar«, ki so pod vodstvom svojega pevovodje Vlada Švare lepo in ubrano zapeli več narodnih pesmi. 1 Duša, če lahko tako rečemo, te prijetne prireditve, je bil prav tako sedemdesetletnik Ivan Riosa, ki je v imenu organizatorjev tudi po zdravil vse navzoče in jih spom nil na zadnje skupna srečanje pred desetimi leti, ko so se ga udeležili tudi nekateri bivši učitelji omenje ne slovenske šole, med njimi pi sajelj Josip Ribičič. Zaželel je vsem prijetno zabavo in dobro počutje ob obujanju spominov ter izrazil željo, da bi se lahko na podobnih prireditvah še srečali. Po »uradnem« delu srečanja so udeleženci nadaljevali večer v prijetnem razgovoru in prepevanju slovenskih pesmi. N. L. V podnaslovu k včerajšnjemu poročilu o seji pokrajinskega sveta SSk se je vrinila pomota. Dr. Harej ni ..................... Zbor »F. Venturini« od Domja priredi KONCERT jutri, »petek, 17. junija, ob 21, uri v dvorani sindikatov pri Domju. VABLJENI! MED PREHITEVANJEM JE VOZNIK IZGUBIL NADZORSTVO NAD AVTOM Trije ranjeni v trten ju pri Miljah Šagra v Praprotu 18., 19. in 2». junija 1977 III. RAZSTAVA VAŠKIH VIN SOBOTA, 18. 6.: ob 14. uri - tekma v briškoli z nagradami: « 1. 2 prašiča — 2. 2 pršuta — 3, 8' buteljk vina ob 14.30 — ex tempore za mladino ob 16. liri — otvoritev razstave od 20, do 0.30 ples z ansamblom Praprot NEDELJA, 19.6.: ob 10. uri -odprtje kioskov — lov na zaklad ob 14.30 — mladinska gimka-na ciklistov in motociklistov ob 16. uri — zabavne otroške igre ob 18. uri — koncert ansambla Praprot Sledilo bo nagrajevanje ex tempore in tekmovanje v košnji od 20. do 0.30 ples z ansamblom Praprot PONEDELJEK, 20.6.: ob 17. uri — odprtje kioskov ob 19. uri zabavne igre od 20. do 0.30 ples z ansamblom Lojze Furlan in tekmovanje v valčku. DOBRO ZALOŽENI KIOSKI Gledališča MIRAMARSKI PARK »Luči in zvoki« Predstavi: ob 21.30 »San u Mirama-ru» (v srbohrvaščini); ob 22.45 «11 sogno imperiale di Miramare« (v italijanščini). ‘Prevoz z motornim čolnom od pomola Audace do grljan-skega portiča (ob 20.40 in 21.55). Po predstavi iz grljanskega portiča dva povratka.i Ariston Zaprto zaradi popravil. Mignon 17.30—22.15 »Gulliver« Richard Hr.rris. Barvni film. Nazionale 16.30 — 22.15 »Puro come un angelo ,papa mi fece monaco di Monza«. Lando Buzzanca. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Grattacielo 16.00 «Questa ragazza e di tutti«. Robert Redford, Natalie Wood. Charles Bronson. Režija Syd-ney Pollack. Barvni film. Fenice 16.30 »I giomi roventi del po-liziotto Buford«. Barvni film. Excelsior 16.00 «11 colpaccio«. Barvni film. Eden 17.00 «Bestialitš». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Ritz 17.00 »Le seminariste«. Paola Tedesco, Carlo Giuffre. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Aurora 16.30 »La parola del fuorileg-ge e legge«. Lee Van Cleef. Barvni film. Capltol 16.30 »La donna da uccidere«. Tomas Milian. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Cristallo 16.30 »Maladolescenza«. Eva Jonesco in Lara Wendel. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «11 male«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Filodrammatico 16.30 »Emanuelle bian ca e nera«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Ideale 16.30 «La ragazza di Via Con-dotti«. Femi Benussi. Michel Con stantin. Frederick Stafford. Prepovedan mladini ped 18. letom. Barvni film. Impero 17.00 »Piccoli gangster« J. Foster. Barvni film. Radio 16.00—22.00 «Mani di ferro«. VVang Yu. Barvni film. Vittorio Veneri 17.00 »Mgrk colpisce ancora«. Franco Gasparri, Marcella Michelangeli. John Saxon. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Astra 16.30 «36 ore allinfemo«. Ri chard Harrisom Barvni film. Volta (Milje) 17.00 »Ci son dentro fino al collo«. Pierre Richard. Komični film. Včeraj-danes VERD1 Pri blagajni gledališča (tel. 319«' so na prodaj izvenabonmajske vstop-niče za zadnji koncert spomladanska simfonične sezone jutri ob 21. ^ za red A in v soboto ob 18. uri M red B. _ ... Orkester gledališča Verdi bo dirigent Gabriel Chmura. nagrajene® Karajanovo nagrado 1977, solist pianist Christian Zacharias, nagraJ®" nec z nagrado Rasvel 1975. Progra bo obsegal Mendeissohnovo sklado® »Lepa Melusina«, Mozartov koncert ** klavir in orkester in Mahlerjevo Prv0 simfonijo v D duru. TEATRO STABILE V dvoranah Muzeja za narodno ^ dovino v Ul. Imbriani 5 je «Razstava goldonijanskih scen« v o* ganizaciji tržaškega Teatra Slabile v sodelovanju s poletnim gledališč® v Veroni ter tržaškima muzejem® za zgodovino in umetnost. Razst®^ bo odprta do 12. julija (urnik 18-' in 17.-20.). GRAD SV. JUSTA Predstave Goldonijeve kom*W® »Antikvarjeva družina« v izvedbi ‘e tra Stabile bodo od 21. do 25. 1- ^ na prostem na Gradu siv. -lus^, sodelovanju z Avtonomno letovišč*^ sko ustanovo. Predstave bodo v! večer ob 21.30. Po sporazumu n Teatrom Stabile in rajonsko kon#“ bo vstopnina samo 1000 lir. Pro®f vstopnic že od danes na sedežih ° , zult v Ul. Colautti 6, na Rotonda Boschetto in v Ul. S. Ermacora. Šolske vesti Na znanstvenem liceju «Krance * šeren bo do 21. t.m. odprta raZS*?l. risarskih in grafičnih izdelkov ® kov. Razstava bo odprta vsak lavnik od 10. do 12. ure. . Vpisovanje učencev v prvi osnovne šole na Opčinah bo v šo'1* prostorih od 9. do 12. ure vsak lavnik do 30. junija. Prispevki Razna obvestila Osnovnošolski otroci iz Briščikov vabijo na razstavo ročnih del in likovnih izdelkov, ki se bo pričela jutri, 17.6.1977, ob 20. uri z zaključno prireditvijo na prostem. Izleti Požar uničil pohištvo v enosobnem stanovanji Včeraj ponoči je izbruhnil požar enosobnem' stanovanju 65-letne Vittorie Ban v Ul. Molino a ven to 1. Po vsej verjetnost, je povzročil požar kratek stik pri svetilki na nočni omarici. Ženska je prestrašena stekla po stopnicah in nje no kričanje je vzbudilo pozornost sosedov, ki so poklicali gasilce. Po-žar so sicer kmalu pogasili, vendar i je pohištvo skoraj popolnoma uničeno. Banovo so zaradi močnega šoka prepeljali v bolnišnico. Neroden padec nogometaša na tekmi Prlmorje-Ponrlana tom so ga prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer so ga zaradi zloma levega zapestja sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 30 do 40 dneh. Združenje Union prireja v nedeljo, 19. junija, izlet k Osojskemu in k Vrbskemu jezeru. Informacije in prijave na sedežu združenja y Ul. Va|-dirivo 30, telefon št. 54459 vsak dan (razen srede) od 17.30 do 19.30. SPDT obvešča, da je zbirno mesto za dvodnevni izlet nižješolske mladine na Lovce in Poldašnjo špico 18. t,m. ob 5.45 pred glavno železniško postajo. Odhod vlaka bo ob 6.10. Danes, ČETRTEK, 1«. junija JOŠT Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.56. — Dolžina dneva 15.41. — Luna vzide ob 5.16 in zatone ob 20.28. Jutri, PETEK, 17. Junija GORAZD ^'remc včeraj: Najvišja temperatura Ž5.2 stopinje, najnižja 19,6, ob 13. uri 25,1 stopinje, zračni tlak 1011,1 mb ustaljen, vlaga 48-odstotna, nebo 3 desetinke pooblačeno. veter zahodnik 18 km na uro, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 15. junija 1977 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 11 oseb. UMRLI SO: 36-letna Liliana Bra-vin por. Rob, 75-letni Emilio Del Bello, 71-letni Augusto Cecchini, 91-letna Antonia Spazzapan vd. Su berni, 80-letna Amalia Paghor vd. Škerlj, 94-letna Fernanda Petronio vd. Salich, 78-letni Narciso Bernet-ti, 84-letni Giuseppe Colizza, 92-let-ni Rocco Basic, 90-letna Maria Gre-gori vd. Papo, 91-letna Francesca Vecchiet vd. Pausic. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Miramarski drevored 117, Ul. Combi 19 (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12. V spomin na pok. Stanka -j daruje Slava Sedmak iz Križa lir za ŠK Kras. Za SD Primorec darujejo: Rel’jL Kralj (Trebče 124) 20.000, CUU^ Leuz 10.000. Dario Hreščak 5.000. zo Del Coc0 10.000, Pepi Starc • 13.000, A Ido Kralj (Trebče 17) l°rij Lucijan Malalan 5.000, Guido Dra^L 5.000, Robi Dragoni 10.000, Gifo*' Carli 10.000, Zoran Škabar 10.00«, Marija Carli vd. čuk (Trebče v 5.000 lir. jj. V spomin na nepozabnega brata ^ vija Kralja daruje Milka Krt lir za ŠD Primorec. V spomin na pok. mamo Ante®, Kralj vd. čuk daruje družina lir .za ŠD ** ’ ■. «* ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet št. 732-627. . LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tei. 211-001: Prosek: tel. 225-114; Božje polje • Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Piave 2, Borzni trg 12. narda K;'alja 5000 moreč. • - V spomin na pok. Jožefo Cuk „ I^avrenčič daruje družina LeoPa*^ Kralja 5000 lir za ŠD Primorec- Rektor, akademski senat ^ upravni svet tržaške unive1^ izražajo sožalje-ob smrti prof. Gaetana Perusinija # f izrednega profesorja za do.vino ljudskih običajev tradicij na filozofski fakult^ Ob smrti dragega očeta Antona Mamola izreka Zveza CPZ globoko sož»U* «|| delavcu ln članu vodstva prof. p hortii Mamolu. .P* Učno in neučno osebje šole ^ Levstik« izreka svojemu ravn**ri Humbertu Mamolu Iskreno soW* izgubi očeta. Mali oglasi Na nogometni tekmi veteranov med Primorjem in Ponziano se je sinoči na -Proseku ponesrečil 43-let-ni igralec Ponziane Carlo Cemecca iz Ul. Maovaz 19. Z zasebnim av- ceste je baje začel prehitevati to- Včeraj dopoldne se je v bližini Milj pripetila izredno slikovita prometna nesreča, pri kateri so bile ranjene tri osebe. 51-letni župnik Gino Cadorin od Sv. Roka 11 se je s svojim fiatom 127 peljal po pokrajinski cesti iz Milj proti Trstu. Na ravnem in preglednem odseku vornjak fiat 697 tržaške registra cije, ki ga je upravljal 53-letni Josip Metlika iz Boljunca 53. Med prehitevanjem pa je župnik iz še nepojasnjenih razlogov izgubil nad- zorstvo nad vozilom; zaneslo ga je najprej v tovornjak, nato pa je silovito trčil v drog električne napeljave. Pri tem je zbil na tla dve ženski, ki sta čakali na avtobus; 69-letno Marijo Ciacchi vd. Tul in 77-letno Anno Iurincich p Ameriški dolar: debeli drobni Funt šterling švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona švedska krotia Norveška krona Drahma: debeli drobni Dinar: debeli drobni 883.— 855.-1530.— 350.— 179.— 24.-372.— 52.10 820.— 355.-144,75 195.-162.— 23.10 24,25 46,-46,- MENJALNICA vseh tujih valut Dne 15. junija je umrl naš predragi ANTON MAM010 Pogreb bo jutri. 17. junija ob 9.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnic®' , Naznanjajo žalostno vest žena Albina. sin Humbert z ženo Tanjo, hčerk* Vera z možem Richardom, vnukinj Marija in Marta, vnuk Nicholas *®f drugi sorodniki. I Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. , Trst, London, 16. junija 1977 .Pogrebno podjetje. Ul. Zonta, 3) 14. junija nas je za vedno zapustila naša draga AMALIJA PAHOR vd. ŠKRLJ Pogreb drage pokojnice bo danes, 16. junija ob 14.30 iz hi$® žalosti Salež št. 35, Žalnjoči: družine Škrlj, Furla# Pahor in drugi sorodniki. Salež, 16. junija 1977 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta, 3) 16. junija 1977 ŠOLSKEMU LETU V SLOVO Prijetna zaključna prireditev dijakov openske šole Kosovel Ob tej priložnosti podeljene nagrade, ki so bile ustanovljene v spomin na pok. prof. Andreja Čoka ter dijaka Edija Brisčka Dijaki in dijakinje nižje srednje I tiko in prirodopis, učencu, ki je bil 50 e »Srečko Kosovel* z Opčin so najuspešnejši v matematiki. Letoš Prejšnjo soboto pripravili prijetno Presenečenje — od šolskega leta so *e poslovili s prireditvijo, ki so jo dejansko sami pripravili, kot je na Openski šolj sicer že nekako v naredi. Prireditev je bila v popoldanskih urah v dvorani openskega Prometnega doma in se je je udeležilo yeliko občinstva. Pobuda dijakov je se posebno pomembna in hvalevredna. če pomislimo, da so se na zaključni nastop pripravljali v popoldanskih pošolskih urah in da so jim Pri tem le delno pomagali profesorji. Posebej je treba poudariti, da je Pha prireditev združena s sloves-d? podelitvijo nagrad najbolj zaslužnim dijakom. Gre za dve nagradi, kot je v pozdravnem priložnostnem nagovoru povedal napovedovalec in Povezovalec prireditve dijak Franko "Uštin, ki sta bili ustanovljeni v spomin na profesorja Andreja Čoka j®r prerano umrlega dijaka Edija oriščika, ki ga je v letošnjem šolskem letu iztrgala iz šolskih vrst kruta bolezen. .Franko Guštin je z občutenimi Poseda mi orisal lik obeh pokojnikov, v spomin katerih so sorodniki *n prijatelji ustanovili sklad za šolske nagrade. Po napovedi sporeda je pod vodstvom prof. Repinijeve zapel nad Stočlanski šolski pevski zbor, ki je navdušil občinstvo. Sledilo je branje .spisov, oziroma šolskih nalog, v kadrih dijaki razmišljajo o današnjem Pogajanju v svetu ter istočasno pol ^ šalo pol zares pripovedujejo o fem, kako si zamišljajo svojo pri-nodnost: Tako je Dario Ravbar Pmbral spis svojega sošolca Livia t-olleriga, Vera Volpi in Veronika vremec pa sta prebrali spis sošolca Andreja Sedmaka, in sicer prva rosni del, druga pa šaljivi del naloga, ki jo je le-ta mojstrsko napisal. Sledilo je nagrajevanje. Sošolci Pokojnega Edija Briščka so najprej Prebrali spomine ra svojega nesrečna sošolca, nakar je njegov oče !2ročil nagrade najuspešnejšim dimkom, posameznih razredov. Nagra-Pe so prejeli Boris škerk — I. A, tkmja Guštin — I. B, Alenka Jerič I. C, Peter Kuk — II. A, Sergij “Osič — II. B, Luka Gregori — II. ,: Daniela Slapnik — III. A in t-ivio Collerig — III. B. Gospa čokoma je nato podelila nagrado »Andreja JjOka», Nagrada je namreč namenje-P«' hčhncu iz A razredov, kjer je Pokojni profesor poučeval matema- njo nagrado je prejela dijakinja III. A razreda Ana Sosič. Sobotna šolska nrireditev se je za ključila z uprizoritvijo pravljične trodejanke, ki so jo pripravili dija ki in dijakinje I. C razreda Teo Kralj, Mira Hrovatin, Katja Kuk Lucija čač, Antonella Cergol, Kat ja Palčič, Alenka Jerič, Irene Grgič, Delija Sivitz, Lučka Matitti, Vesna Smotlak in Niki Filipovič. V SOBOTO V NABREŽINI Študijski seminar o deželni ureditvi V soboto, 18. junija, bo v hotelu Er.alc v Nabrežini študijski šemi nar na temo: »Dežela Furlanija-Julijska krajina pred izpopolnitvijo deželne ureditve*. Seminarja, ki ga organizira deželni pravni inštitut ISGRE s pokroviteljstvom deželnega sveta in deželnega odbora, se bodo udeležili parlamentarci in krajevni upravitelji, politični predstav niki in univerzitetni profesorji. Seminar se bo začel z uvodnim nagovorom predsednika deželnega sveta Arnalda Pittonija. Sledili bo sta dve poročili, ki ju bosta podala profesor ustavnega prava na pa dovski univerzi Livio Paladin in profesor ustavnega prava na trža ški univerzi prof. Sergio Bartole. Po splošni diskusiji, ki bo predvidoma trajala do popoldanskih ur, bo zaključni poseg imel predsednik de želnega odbora Antonio Comelli. Napelo ozračje na včerajšnji seji deželnega sveta Z glasovi vseh strank razen KP1 in PSI, katerih predstavniki so se vzdržali glasovanja, je deželni svet včeraj odobril zakonski osnutek, ki spreminja in dopolnjuje kar šest različnih zakonov o šolskih gradnjah, o popravljanju sedežev javnih ustanov, ki jih je poškodoval potres, in o tečajih za strokovno usposabljanje. Splošno razpravo o tem osnutku so izčrpali že na torkovi seji. včeraj pa sta bila najprej na vfsti odgovora poročevalca Persella in odbornika Mizzaua (čigar odsotnost odložitve odobritve zakona na vče raj), nato pa še pregled posameznih členov in spreminjevalnih predlogov. Med sejo je prišlo do zelo ostrega besednega spopada med načelnikom demokrščanske svetovalske skupine Biasuttijem in komunistič-nim^svetovalcem Bosarijem, ki ga je tudi predsednik sveta Pittoni obžaloval, še posebno, ko so v teku po gajanja med vsemi strankami u-stavnega loka za sporazumno sesta vo programa zadnjega dela sedanje deželne zakonodajne dobe. Prav včeraj se je sestala ena od treh delovnih skupin, ki so jih sestavili za proučitev različnih problemov na dnevnem redu. IZ KOPRA Ponovno sojenj« v zadevi «Jadran» Tako imenovana afera Žiberna, v katero so bili vpleteni nekateri vodilni delavci bivšega uvozno-izvoz-nega podjetja Jadran Sežana, je bila danes po letu dni, odkar so izrekli obsodbo, znova predmet razprave pred velikim senatom okrožnega sodišča v Kopru. Vrhovno sodišče je na pritožbo obsojenih in njihovih zagovornikov znova prepustilo celoten predmet v obravnavo prvostopenjskemu sodišču zaradi prekvalifikacije nekaterih členov sodbe. Tako so se danes znova znašli na zatožni klopi nekdanji pomočnik glavnega direktorja Jadrana Viktor Žiberna, nekdanji direktor uvoznega sektorja Janko Paliska, nekdanji direktor investicij Danilo Gulič, nekdanji vodja predstavništva v Beogradu Andjelko Djordjevič in nekdanji vodilni predstavnik zagrebškega Coopexporta Ciril Prešeren, ki so bili lani obsojeni skupno na 53 let zapora, od tega samo Žiberna na 19 let. Hkrati so bili Žiberna, Paliska in Gulič obsojeni še na zaplembo premoženja. Kot je znano, jih je sodišče obsodilo zaradi gra-beža, podkupovanja in zlorabe u-radnega položaja. Današnje zaslišanje pred senatom okrožnega sodišča v Kopru ni bistveno spremenilo prvotne obtožnice. Do drugačnega sklepa prvostopenjskega sodišča utegne priti po nadaljnjem zaslišanju obsojenih, saj bo razprava predvidoma trajala še kake tri dni. L. Omladič na prejšnji seji je Bila glavni vzrok *,|ian2 nega vprašanja. Manjši spor ljubljeno osebo. \ ŠKORPIJON (od 23.10. do 22>' Otresite se bojazni pred teki® ci. Prejeli boste pismo, ki ste 8 težko pričakovali. „ t STRELEC (od 23.11. do 20.1^ Skušajte si pridobiti prijate J med osebami, ki so odkritosrci* ' Prejeli boste lepo novico. , \ KOZOROG (od 21.12. do 20>' Obstajajo možnosti za dober ' služek. Ne uveljavljajte svoje ® tnrifpfp if VODNAR (od 21.1. do 19.2.) .J svojem delu boste razburljivi u to vam utegne škoditi. Lepi n®c za bodoče počitnice. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne nemarjajte čustvenih odnosov za- radi obveznosti, prijeten večer. Preživeli VLADIMIR GRADNIK DOLNJI KRAS v*# *a» 26. ' U. VAŽNEJŠI DOGODKI NA DRUGIM EVROPSKIH BOJIŠČIH (ob koncu 1915. in v začetku 1916. leta) Srbska armada, ki so jo avstrijsko - nemške lit bolgarske armade obkolile s treh. strani, je bila prisiljena na umik čez Albanijo, pri čemer je utrpela 50% izgub. Centralne sile (avstro * nemške) so .na svojih vojnih pohodih okupirale okrog 430,000 km’ ozemelj, in to 290.000 km* v Rusiji, 87.000 km* v Srbiji, 28.000 km* v Belgiji, 22.000 kmJ v Franciji in 2.000 km1 v Črni gori. Na zahodni, francoski fronti je bila končana bitka na Ypresu in v Voge-fih. Nemci so pripravljali veliko ofenzivo na Verdun. V avstrijski vrhovni komandi so tajno razpravi)ali o možnosti spomladanske ofenzive iz Tirolov v lombardijsko nižino. Vsi omenjeni ter še drugi dogodki in faktorji so imeli precejšen odmev, in vpliv na nadaljnje odločitve italijanske vrhovne komande. _ : \ , 12. PETA ITALIJANSKA OFENZIVA NA SOČI (od 11. do 15. marca 1916) Zaradi težkega položaja francoske armade so zavezniki pritiskali na italijansko vrhovno komando, da bi italijanska vojska napadala na svoji fronti in tako zadržala morebitni premik avstrijskih enot, ki bi šle v pomoč nemški armadi na zahodu. Pred Verdunom so že bile avstrijske baterije možnarjev kalibra 420 mm italijanska vrhovna komanda se je sicer čutila obvezana, da pomaga, vendar je bila precej zaskrbljena zaradi novic obveščevalne službe o nameravani avstrijski spomladanski ofenzivi v Tirolih. Zato je prepustila komandam JI. in III. armade na Soči izdelavo operativnega plana, ki je imel za cilj zasedbo goričkega in tolminskega mostišča ter severni rob Krasa. * Avstrijska V. soška armada je bila zaradi dolgotrajnih bojev v štirih bitkah z močnejšim nasprotnikom številčno zelo oslabljena ter fizično in materialno na robu izčrpanosti. Vojaki so bili v porušenih jarkih, tako rekoč na odprtem, na dežju in burji, pod nenehnim o-gnjem italijanske artilerije. Z nadčloveškimi napori so popravljali, kar je bilo v prejšnji bitki razdejano. Razdejano pa je bilo skoraj vse. V tem času so si na soški fronti stale nasproti približno naslednje vojaške moči: Italijani 286 bataljonov in 1360 topov v prvi liniji, v rezervi pa 86 bataljonov in 240 topov; poleg tega so imeli še dve konjeniški diviziji v južni Furlaniji. Avstrijci so imeli 100 bataljonov in 470 topov ter dve diviziji v rezervi; vsega skupaj 132 bataljonov. Približno razmerje je bilo torej 3:1. Zelo močna artilerijska priprava napada se je začela 11. marca 1916 ob 10. url, in sicer na fronti od Tolmina do morja. Trajala je dva dni. Napad pehote se je začel 13. marca zjutraj. Že v prvih urah bitke se je pokazalo, da se general Cadorna še vedno drži dosedanje taktike metodičnih frontalnih napadov na posamezno točke široke fronte, ker je upal, da bo morda odkril točko slabega odpora, skozi katero bi vdrl in uspeh razširil v zaledje avstrijske fronte. Prvi so bili na vrsti položaji pri Sv. Martinu na Krasu, kjer so Italijani v artilerijskem obstreljevanju u-porabljali tudi granate z bojnim plinom. Tu je napadala cela divizija v zaporednih valovih. Ta napad so hkrati podpirale tudi druge enote, levo proti Sv. Mihaelu in desno proti Polazzu in Redipuglii. Tudi Avstrijci so upo- odo^ rahljali svojo prejšnjo preizkušeno taktiko. Po prot sovražnika v prve strelske jarke je artilerija s točo1 ognjem zaprla dohod rezervam in jih hkrati uničev »1* Takrat je pehota šla iz zaklonišč v 'protinapad, v gato' s® rem so jurišni oddelki pokončevali napadalce, ki so umikali, se predajali ali pa ostali tu za vedno. Napad Krasu je bil povsod odbit. Na goriškem mostišču, posebno na hribu PodS0^ in pri Ločniku, je istega dne popoldne razsajal vihar, podoben tistemu zjutraj na Krasu. Tudi tu ei* napadalec dosegel želenega in že vnaprej reklamiran1^ uspeha. Neuspeh je bil enak kot na Krasu. Tudi ^ drugih mestih fronte, na Sabotinu, pri Piaveh, Sv. Lnc^. in nad Tolminom, so se odigravali pomembni napadi niso dali nikakršnih taktičnih rezultatov/ S čedalie A*®. , šo intenzivnostjo so se ponavljali do 16. marca zvečer, ^ je bila — kakor običajno navajajo — bitka konča Manjši napadi in protinapadi na Sv. Mihaelu in &° škem mostišču so trajali petnajst dni. V njih so bil* ^ vzeti in spet izgubljeni nekateri jarki, kar Italijanon* prineslo nobenih sprememb v njihovo korist. \ 0* Italijanska vrhovna komanda je bila prepričana- j z nenehnimi napadi na vsej frontni črti postopoma dr . in slabi sovražnikovo človeško in materialno moč. ■ . tem pa ni videla mnogo večjih lastnih izgub voiaSl v in materiala in še posebej upadanja bojne moral® ^ lastnih vrstah. Obe med seboj bpreči se strani sta i^p približno enake, razmeroma majhne izgube. Okrog do 3.000 mrtvih, ranjenih in zajetih. Ta bitka i® ejj krajša in manj ostra kot prejšnje. Niti ni imela v p prvin, ki bi ustrezale definiciji bitke. Prej bi to bil s** časovno in krajevno ločenih in med seboj taktično • povezanih bojev, katerih pozitiven ali negativen *z*“ imel nikakršnih medsebojnih vplivov in posledic. (Nadaljevanje sledil PRIMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 16, junija 1977 NA PETDNEVNEM GOSTOVANJU ŠPORTNIKOV ZSŠDI Edinstveno doživetje v BiH Naši športniki so bili povsod deležni toplega sprejema in edinstvene gostoljubnosti - Med turnejo sta naše športnike spremljala zastopnik 2TK0S Zoran Naprudnik in član predsedstva TKO v BiH Radmilo Colič Zamejski športni delavci in tekmo-petih ekip ZSŠDI so se v to-j J* zvečer srečno vrnili z uspešneje Petdnevnega gostovanja v SR Bo-jjjj* in Hercegovini, kjer so nave-' S* izredno plodne športne in poli- J Petek zvečer so naši športniki, : ™ zelo vročem dnevu, srečno domovali v Tuzlo, kjer so bili delež-J* Prisrčnega in toplega sprejema .strani predstavnikov predsedstva ?*Veža organizacija za fizičku kul-'Jbi BiH. V soboto zjutraj so si o-jJMli tovarno soli v Tuzli, nakar Spkupno s krajevnimi družbeno-L^tičnimi funkcionarji položili ve-p na partizanski spomenik v par-11 Banja. Sledi! je izredno prisrčen rjdni sprejem, na katerem je pod-C^sednik izvršnega odbora skupke občine Tuzla s prirojeno go-|Wubnostjo podčrtal važnost bratje' stikov med narodoma na osno-1 idealov skupne borbe v NOB. ./.popoldanskem delu športnega Jrigrama so izbrane ekipe ZSŠDI J^Pele tri poraze. Nogometaši so ? dobri tekmi izgubili z drugo po-Slobode s 3:1. Odbojkarji so ■Ulegli s 3:0 domačemu drugoliga-'iJ Jedinstvu, z enakim izidom se ?, zaključila tudi namiznoteniška 'Jria v korist Partizana, k* soboto so naši športniki prespa-!'[ Sarajevu, kjer so v nedeljo zju-l4i odigrali športna srečanja. Kockarji ZSŠDI so se pomerili z e-'Po Bosne, za katero je igral tudi 'ani reprezentant Delibašič in so ^ 'epi tekmi izgubili z rezultatom ; Odbojkarji domače Bosne so po -i° izenačenem dvoboju premagali Cjdince ZSŠDI z izidom 3:1. . ^aše namiznoteniške igralke pa so Bosno izgubile z gladkim 3:0. hPopoldne je bil ogled izvira reke ??St>a in zgodovinskih zanimivosti ,arajeva. Zvečer je generalni sekre C.skupšči gvme prir« Rasten sprejem, na katerem je po-f^al veliko občutljivost za proble-C naše narodnostne skupnosti in si H^elel še nadaljnjega zbliževanja jd narodoma. J Ponedeljek zjutraj so naši šport-i5i pred kosilom dospeli v Jajce, ,fr so si ogledali muzej drugega Cedanja AVNOJ. Popoldne pa so il e na sporedu tekme v nogometu, ?arki in ženski odbojki, ijj^aši športniki so slavili dve zrna J košarkarji so zmagali z 92:86 *nem podaljšku, odbojkarice pa slavile z gladkim 2:0. (I Ponedeljek zjutraj so se na po-. Pfoti domu ustavili v Bihaču in j? Plitvicah, pozno zvečer pa je trpina športnikov prispela na -Oplaši m bralcem se moram opravi-. > da ni bilo doslej nobene vesti gostovanju v BiH, vendar kljub C Ornemu čakanju ob telefonu ni J® niogoče vzpostaviti mednarodne Jj® s Trstom. (h^®d turnejo sta naše športnike tal^n^lJala predstavnik ZTKOS Zo-j? Naprudnik in član predsed-ii;a telesnokulturne organizacije 5 Radmilo Colič. koncu naj pripišem, da smo J Povsod deležni res nenavadno ffga sprejema in edinstvene go-^‘JObnosti domačinov ni mogoče poti z besedo. Poleg športnih sre-a1! je prišlo povsod do pogloblje-.Političnih stikov, ki so najbolj-Jamstvo za še nadaljnjo poglab-cd® bratskih odnosov med naro-K^a. Podrobneje bomo o gostova-£ V BiH poročali v naših nasled-** Številkah. B. §. ne SR Bosne in Herce->ne priredil za vodstvo ZSŠDI ve- t^GOMET NA TURNEJI po j. AMERIKI v^lDAD MEXICO, 15. - Zahod-j ®mška reprezentanca je v zad-k^kmi svoje turneje po Južni jj^riki igrala neodločeno 2:2 z in je tako neporažena o-t rila to zahtevno potovanje. 0-, Sola za ZRN je zopet dal pre-T^Uivi Fischer. C*di ZRN na tej turneji: ZRN -SNtina 3:1; ZRN - Urugvaj 2:0; !j£ - Brazilija 1:1 to ZRN - Me-* ^-2. ^odni Nemci so torej upravičili ®v svetovnega prvaka. anapa — Roma 1:1 JAMpa (Florida), 15. - Italijanih Prvoligaš Roma je zaključil tur- m” IVi 7T\ A narv\i V skoku v višino je zmagal Američan Tom VVoods, ki je preskočil 222 cm. Prav tako je zmagal v metu diska zastopnik ZDA McWilkins z metom 67,76 m. ki je premagal rojaka Stadela s 65,98 in prerojenega Šveda Brucha s 60,78 m. Tek na 1500 m je dobila Larrieu, poročena Lutz z odličnim časom 4’02”4, katera ni imela doraslih nasprotnic. Tek na 1500 m in 5000 m sta dobila srednjeprogaša Tanzanije Nyambi in Bayi s 3'38”6 in 13’23”1. Večjo mednarodno vrednost ima vsekakor izid Bayija. Tokrat Američan Andrevvs ni i-inel za nasprotnika Mosesa in je zmagal s solidnim dosežkom 49”36. G. F. NOGOMET »MEMORIAL M. PERTOTA* Na ktošnjem turnirju kar osem enajsteric Včeraj se je z otvoritveno tekmo med Primorjem in Ponziano pričel na proseškem igrišču nomogetni tur- nir veteranov, ki ga organizirajo veterani Primorja v čast bivšega nogometaša in odbornika Maria Per-tota. Turnir bo od 15. junija do 9. julija. Letos je že tretje leto zaporedoma, ko veter&ni Primorja organizirajo tak turnir, ki je doslej zelo dobro uspel in navdušil vsa prisotna moštva. Prvo leto je pokal osvojila ekipa Ponziane, lansko leto pa enajsterica San Giovanni. Na letošnjem turnirju nastopa 8 moštev. Razdeljena so v dve skupini. Prvo skupino sestavljajo ekipe Primorja, Ponziane, Opčin in Kopra. Drugo skupino pa ekipe San Giovanni, Portuale, Barcolana in Tabor iz Sežane. Zmagovalec vsake skupine se bo srečal v finalni tekmi, ki bo 9. julija. Drugouvrščene ekipe posamez: nih skupin pa se bodo borile -za tretje in četrto mesto. H. V. BOKS S. MARGHERITA Dl PULA, 15. -Italijanski boksar Franco Zurlo je nocoj ohranil evropski naslov Petelinje kategorije. Zaradi sodniškega posega je moral francoski izzivalec Jacky Bihin v 8. krogu odstopiti. NAMIZNI TENIS POKRAJINSKO PRVENSTVO David Mučič presenetil y Na 5. pokrajinskem namiznoteniškem turnirju, ki je bil prejšnjo soboto in nedeljo v Gorici, so predstavniki Juventine zasedli, odlična mesta. V kategoriji naraščajnikov je Renco Turri zasedel 3. mesto. Med nevčlanjenimi je David Mučič s 1. mestom pripravil pravo presenečenje. Prvo mesto sta David Mučič in Renco Faganel dosegla tudi v dvojicah, medtem ko sta se Turri - Marušič uvrstila na 3. mesto. Po tem uspehu je trener štan-dreške ekipe Jožef Bratuž iz Nove Gorice izrazil veliko zadovoljstvo, da so svoji varovanci v razmeroma' kratki dobi treningov dosegli tako zavidljive rezultate. Dodal je, da je za dosego še večjih uspehov treba vložiti še precej truda in dobre volje. Mnenja je, da bo štandreška namiznoteniška ekipa v bližnji bodočnosti postala trd oreh za marsikatero drugo ekipo, ki je trenutno boljša od Juventine. V predzadnjem kolu povratnega dela «2. medcelinskega košarkarskega pokala* je JufcolMavlja v'Winni“ pegu doživela najmijfc poraz rta' tčm turnirju. Nikoličevi varovanci so namreč proti Kanadi izgubili kar z 52:68 (21:40). V jugoslovanskih vrstah je bil najboljši Radovanovič (19 točk). Itjalija je v Memphisu odigrala zadnjo tekmo tega pokala. Reprezentanca ZDA je po predvidevanju premagala Italijane, in sicer z 88:77 (49:43). Najboljši od «azzurrov» je bil Della Fiori (18 točk). Ostala izida: Mehika — SZ 84:91 (39:47) Argentina -- Belgija 96:74 (47:43) MINIBASKET VČERAJ V DOLINI Brežani in Nabrežinci izredno požrtvovalni Breg — Sokol 16:18 (10:10) BREG: Kocjan 4, Vodopivec 2, Boneta, Prašelj, Koren, Mitia in Marko Ota. Korošec 8. Kofol 2. SOKOL: Ret 2, Vigini, Della Schiava, Terčon .4, Caharija 12, Job. SODNIKI: Edmund Klabjan, Robi Žerjal (Andrej Bavčar v 2. polčasu). Borbenost, navdušenje, zagrizenost in predvsem zvrhana mera požrtvovalnosti: to so glavne značilnosti vseh otrok, ki se kjerkoli pomerijo v kateremkoli športu. No, včeraj v Dolini so se najmlajši Bregovi in Sokolovi košarkarji (i-gralci letnika 1968 ir mlajši) pomerili v srečanju v minibasketu, v katerem so zmagali sicer Nabrežinci, vsem nastopajočim pa gre pohvala za izredno požrtvovalnost. PISTOIA, 15) — V prijateljski nogometni tekmi je Fiorentina premagala domačo Pistpio s 4:1 (1:0). IZREDNO USPELO PLANINSKO SLAVJE NA MATAJURJU šesto, že tradicionalno srečanje zamejskih planinskih društev s planinskimi društvi iz Slovenije na Matajurju je izredno dobro uspelo, saj se ga je udeležilo več sto planincev in ljubiteljev gora. Slavje je potekalo po predvidenem programu. Uvodno besedo je imel predsednik Beneškega planinskega društva iz Čedada, ki je srečanje tudi priredilo, Jožko Kukovac. Spregovorili so nato med flrugim tudi predsednik Planinske tveze Slovenije dr. Miha Potočnik, predsednik SPD iz Gorice Vlado Klemše ter predsednik SPDT inž. Pino Rudež, ki je med drugim izjavil, da bo naslednje tako srečanje v organizaciji SPD iz Trsta v tabnicah na dvorišču pred Domom Mangart. Po pozdravnih govorih je bil še kultumo-zabavni spored in v popoldanskih urah planinski ples. Planincem so bili na razpolago dobro založeni kioski. DVODNEVNI IZLET SPDT ZA NIŽJEŠOLSKO MLADINO SPDT priredi to soboto in nedeljo dvodnevni izlet za nižješolsko mladino na Lovce ter na Poldašnjo špico. Na izlet se je vpisalo kar 43 mladincev, spremljalo pa jih bo kakih deset profesorjev ali mladinskih pedagogov. Planinci se bodo zbrali v soboto zjutraj, ob 5.45, pred glavno železniško postajo, odhod vlaka do Ovčje vesi pa bo ob 6.10^ Prvega dne se bodo mladi planinci povzpeli na Lovce (2071 m), nad Sv. Višarjami, prespali pa bodo nekateri v koči Pellarini, drugi pa v koči Grego. Naslednjega dne se bodo nekateri še povzpeli na Poldaš-njo špico (2087 m). Odhod vlaka bo v nedeljo iz Ovčje ves'., ob 17.19, prihod v Trst pa je predviden na glavni železniški postaji, ob 19.38. NADALJUJE SE ALPINISTIČNI TEČAJ SPDT To soboto se na skalah nad Napoleonsko cesto nadaljuje alpinistični tečaj SPDT, katerega vodi sedaj sam Janko Furlan, ker je njegov tovariš Berto lavazzo odšel na Aljasko osvgjat Mount McKinlep. Nadaljevalni tečaj se bo pričel ob 8.30, začetniški pa uro pozneje. V zvezi s tem bi še omenili, da se je v petek, 10. t.m., s predavanjem Janka Furlana na srednji šoli za nas? Ti si nor! Nisem! Tu ni razprave, spust po skalah na snežišče, nato po snežišču direktno, nato pa spet direktno... nehaj... ta delovni program je bil demokratično sprejet, torej se ga moramo vsi držati, sonce pa je že presneto nizko. Nič zato. Rekli smo, da bomo dosegli vrh pa pika. Vsak povratek brez dosege cilja pomeni poraz, poraz pa pomeni nekaj neprijetnega, ki te ščegeta kot nadležna muha. Spet smo se navezali, spust je tu še kar nevaren, saj je skala zelo krhka. Končno na 'ledeniku, ki se strmo vzpenja, vendar pa je pred nami cilj, za katerega hodimo že šest ur, se potimo ‘ter v vsakem trenutku preizkušamo slogo naše skupine■. Sekaj stopinje, še sto metrov, petdeset, morda deset, skale. Strmo je, tukaj je treba plezati, pazi na kamenje, zelo krušljivo je, spodaj pa prepad. Hiti, hiti! Saj smo že prišli. Končno na vrhu, škoda le, da ni ta pravi! Ko sem to zaklical, ostali niso hoteli niti verjeti. Razočaranje je kot klofuta, še hujše pa je, ko vidiš, da je ta pravi vrh kakih sto metrov zračne črte od tebe, vmes pa je prepad. In razločno vidiš vsak kamen tvojega vrha, in vidiš zvon in celo pločevinasto škatlo z vpisno knjigo in veš, da če bi s fračo ustrelil, bi ta vrh tudi dosegel, škoda le. da nisem kathen. Coglians se nam srr&-je v večernem soncu, sedaj pa ‘J6 prepozno, da bi ga še enkrat, že tretjič skušali doseči. Treba je nazaj, v dolino. Sicer gre hitro, samo drsamo se po ledeniku prav do dna. Snega in leda in skal se ne bojimo več. Nekaj pa nas vendarle muči. Nekaj, kar smo zamudili izključno in samo po lastni krivdi. O-stala je samo lepa in nedeljska tura, važen nauk, sončna pripeka, ki je pustila vidne sledove na naši koži in želja, da se na ta nesrečni vrh spet vrnemo. Dušan Jelinčič Namiznoteniški in odbojkarski turnir v Štandrežu V okviru praznovanj ob 30-letni-ci ustanovitve domačega športnega društva bo štandreška Juventina priredila namiznoteniški in odbojkarski turnir. Tekmovanje v namiznem tenisu, katerega se bodo poleg domačega društva udeležile še ekipe NK Nova Gorica, ŠD Mladina in SP Az-zurra, se bo pričelo v soboto, 18. t.m., ob 16. uri, v prostorih Doma »Andrej Budal*, v štandrežu. .Istega dne, zvečer bodo odigrali finalni del namiznoteniškega srečanja ter bodo nagradili najboljše. Glede odbojkarskega turnirja bodo prireditelji še določili točen datum posameznih srečanj. Vemo pa, da se bodo te športne manifestacije poleg štandreškega mladinskega cxlseka udeležile še ekipe PO Naš prapor, PD Jezero in PD Danica. , Zmagovalec tega turnirja bo dobil prehodni pokal »Doma Andreja Budala*. Sk f 1 T”S:< *"» * P m f V t» ? »m f n f w w w s ■ * v t m s? w *j* \j% V soboto sta se na stadionu (Prvi maj* v prijateljski teknil spoprijele mlade odbojkarice Bora ia Futt- nar ja. Zmagale so Ravenčanke s 3:0 Urpdniitvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montacchi 6 PP 559 — Tal 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. letna naročnina za inozemstvo 38 000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeliah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 330,00 din, za organizacije in podjet|a mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglaal Žiro račun 50101-603-45361 »ADI1* • DZS . 61000 t|u&l|#na, Gradišča 10/11 nad. telefon 22207 Trgovski 1 modulus (Širina 1 stolpec, višina 43 mm) od lavnikifi 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravnl 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 Hr za mm vi*'®* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 Hr beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaš o goriiko pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku aH upravi Iz vseh drug pokrajin Italije pri SPI Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tlaka. Trst 11-5374 Stran 6 ,16. junija 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal In tiska P IZTT 1 Trst Milansko sodno palačo je stražilo na desetine do zob oboroženih agentov Vzdušje obsednega stanja na procesu proti Curciu in njegovim pajdašem Kot so napovedali, so zagovorniki obtoženih brigadistov vrnili mandat in sodni zbor je moral imenovati uradne branilce - Obravnava odložena za štiri dni MILAN, 15. — V vzdušju obsednega stanja se je davi na milanskem porotnem sodišču začel proces proti domnevnemu vodji samozvanih rdečih brigad Renatu Curciu, njegovi družici Nadii Manto-vani in trem pajdašem. Na desetine do zob oboroženih policijskih agentov in karabinjerjev je že 'noči obkolilo sodno palačo sredi mesta. Z izjemo enega samega stranskega vhoda, so bili vsi vhodi za prti, obdani z bodečo žico. In pred durmi policijska oklopna vozila, iz katerih so grozeče štrlele cevi brzostrelk. Nadzorstvo v palači je bilo. če je mogoče, še strožje kot zundj. Vsakdo, ki je hotel v dvorano je bil večkrat pregledan in končno je moral tudi pod elektronsko napravo za odkrivanje kovine. Hodnike ■o nadzorovali agenti s policijski- mi psi in tudi v sodni dvorani se je policistov in karabinjerjev kar trlo. Skratka državna varnostna telesa so pokazala zobe, vprašanje pa je. če je to dokaz moči ali, kar je boli verjetno, priznanje nemoči. Po porazu, ki ga je italijanska pravica doživela v Turinu (krivde pa ne gre naprtiti porotnikom, ki so prestrašeni odpovedali sodelovanje), so ji oboroženi policisti in karabinjerji potreben opor nik in lično pročelje, ki naj prikrije trhlost jn okostenelost notranjosti. Neučinkovitost sistema je že tolikšna, da še ne ve, kako premostiti protislovja, kako napolniti vrzeli, i:i jih brigadisti, napisti in Vsi ostali samozvani skrajnolevičarski gverilci izkoriščajo za onesposabljanje pravice, za preprečevanje procesov. To pa ni dokaz ideološke moči brigadistov (če lahko sploh Renato Curcio (levo) med včerajšnjo obravnavo (Telefoto ANSA) s to besedo označimo njihovo prazno frazeologijo), pač pa šibkosti sistema, ki mora celo vsiliti obtožencu uradnega branilca, da ga lahko sodi ln obsodi. Kritika ni namenjena odvetnikom, ki so se ponudili za uradne branilce in s svojim pogumom delno rešujejo ugled sodnega sistema, pač pa političnim silam vladi in parlamentu, ki niso znali poiskati v kopici zakonov ustrezne rešitve, ki naj onesposobi brigadiste. Navedene šibkosti so jasno prišle do izraza med davišnjirrt procesom, ko je predsednik porotnega sodišča, dr. Del Rio lahke imenoval uradne zagovornike samo ko ie izgnal Curcia in njegove pajdaše iz dvorane. Dotlej se je namreč med vodjo obtožencev in teroristične organizacije ter predsednikom sodnega zbora odvijal dialog, podoben prerekanju med navideznima gluhcema, ki za nobeno ceno nočeta ne slišati ne razumeti drug drugega. Kljub- dramatičnosti se je po daljšem prerekanju spor izrodil v farso, ob kateri so prisotni je s težavo zadrževali smeh Največja »zasluga* ali krivda, kot pač vzamemo. za izroditev prve obravnave gre seveda brigadistom. Le ti so med drugim izbrali za glasnika človeka, ki ima govorno napako ali pa se je spričo [>omembne zaupane mu naloge zmedel: zato je lahko le malokdo ujel tu pa tam, besedo ali kvečjemu del stavka iz proglasa, ki ga je bral počasi in z izredno težavo. Ni to mesto da bi obnavljali proglas, ki res ne zasluži tolikšne pozornosti. Nal o-menimo le, da so teroristi v bi stvu ponovili grožnje prejšnjih dni. Začetek obravnave je potekal po že napovedanem scenariju. Curcio-va zagovornika Giusto in Di Oio varmi sta - vrnila mandat: začelo se je prerekanje med predsednikom in obtoženci. Šele ko so bili po dobri uri sledhji izgnani iz dvorane je sodni zbor lahko imenoval njihove uradne zagovornike. V i-menu vseh je spregovoril odv. Gen-tile, ki je opozoril sodni zbor na evropsko konvencijo o človeških pravicah (Italija je konvencijo u-radno osvojila.' zaradi česar so njena določila zakon), ki predvideva tudi možnost samoobrambe. To še ne pomeni — je pripomnil Gentiie — da hoče,jo uradni zagovorniki zapustiti dvorano še zdaleč ne, naj bo pa poudarjeno enkrat za vselej, da imajo obtožen ci. če to hočejo, pravico, da se branijo sami. Odvetnik ie nadalje zahteval združitev milanskega procesa s postopkom proti brigadistom v Turinu in končno deset dni prekinitve. da uradni odvetniki lahko preučijo dokazno gradivo. Po krajšem posegu javnega tožilca je sodni zbor odložil obravnavo za nekaj ur. Popoldan je pc 50 minutah posvetovanja delno sprejel zahteve branilcev in jim dal štiri dni časa, da se pripravijo. Branje sklepa ie trajalo le nekaj minut, ki jih je pa Curcio izicori-stil, da je kot dopoldne izzval prerekanje. Obravnave je bilo konec) Občin stvo je zapustilo dvorano, policisti in karabinjerji pa so pospremili do doma vse člane sodnega zbora. Pravica ni doživela tako hudega poraza kot v Turinu, puške, ki so bedele nad njo, pa so dokazale njeno šibkost, (vt) Pri Lebanu ugrabili industrijca Crcspija LEGNANO, 15. — Opoldne so oboroženi neznanci ugrabili 58-letnega industrijca Gianpiera Crespija, lastnika tekstilne industrije, v kateri je zaposlenih približno 350 delavcev. Crespi je prihajal domov iri se pripravljal, da sproži avtomatsko napravo, ki odpira vhodna vrata njegove vile. V tistem trenutku se je v njegov peugeot 504 zaletel rdeč fiat 132, v katerem so bili trije banditi. Industrijec je stopil iz svojega avta, da bi ugotovil, kakšna je škoda na vozilu. V tistem trenutku se je približala siva alfetta, iz katere sta stopila dva moška, nakar so v petih odvlekli Crespija v alfetto in odpeljali z veliko naglico proti avtocesti, katere vhod je le nekaj sto metrov od Crespije-ve vile. Prizoru so sledili nekateri očividci, ki so povedali, da je alfetta odhitela, z odprtimi vrati, iz ka tere so še molele Crespijeve noge saj se je industrijec krčevito upiral. Takoj so obvestili policijo, ki ie nemudoma postavila cestne bloke, vendar doslej brez uspeha. TEL AVIV, 15. — Vest, da bo v Haifi pristala čilska ladja »Esmeralda*, je povzročila val ogorčenih protestov tar prvo interpelacijo leve opozicije v parlamentu. Interpelacijo je vložila skupina neodvisnih poslancev, ki med drugim zahteva, naj »Esmeraldi* ne dovolijo, da pristane v Haifi, ker so na niej pred časom mučili nasprotnike Pinochetovega fašističnega rež.ma. DANES ODLOČITEV V ZAHODNDNEMŠKEM PARLAMENTU Bonska vladna koalicija v nevarnosti zaradi nasprotij o davčni politiki Kancler Schmidt mora premostiti «upor» v lastnih vrstah, kjer je levica mnenja, da je preveč popustljiv do zahtev liberalnih zaveznikov (Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik) BONN, 15. — Zahodni Nemci radovedno in ne brez vznemirjenja pričakujejo ali bo socialdemokratsko - liberalna vladna koalicija z Rena ob jutrišnjem glasovanju o »davčnem paketu* prvič po dolgi vrsti let v »Bundestaga* preglasovana, Ker sodijo, da spremembe davčne politike, ki jih predlaga vlada enostransko razbremenjujejo bogate sloje zahodnonemške družbe — rentnike in kapitaliste — medtem ko z dvigom davka na dodatno vrednost z 1 odstotkom neposredno segajo v žep «malemu človeku*, je pet poslancev vladajoče socialdemokratske stranke «SPD» iz severne dežele Schlesvvig Hollstein prvi parlamentarni poraz. To bi se zgodilo tudi v primeru, da bi se deset poslancev socialdemokratske in liberalne stranke vzdržalo. Vodstvo SPD je sinoči in danes poskusilo vse, da bi uporne poslance odvrnilo od njihove namere. V igri .je namreč — in tega se vsi dobro zavedajo — veliko več kot samo morebitna zavrnitev enega samega zakona. Davčna politika je določena v sporazumu o koalicijskem sodelovanju med Brandtovimi socialdemokrati in Genscherjcvimi liberalci. Dri čemer bi kakršnokoli odstopanje od tistega, kar so obljubili svojim volivcem, tako enim kot drugim, lahko navrglo vrsto nevšečnosti in o-majalo že tako skromno zaupanje. novili, potem ko so v tisku obj®" vili vest,, da' »leoparde* v UM1 proučujejo sovjetski izvedenci, brambni nrnister Lebe je de* J še vedno odločno zanikal možno« -da bi Sovjeti lahko razpolagah podatki o »leopardih*. Po pisanju nekaterih časopis®' naj bi 16. februarja 1976 v pnf* nišču La Spezia natovorili 20 «le | pardov* na ladjo »Sirio primo*. ^ je bila namenjena v Marseille-La Spezii proizvaja tovarna J/" Melara tanke «leopard» po zahod® nemški licenci. razglasilo «upon> in napovedalo da *a uživajo bonska vlad* in bodo glasovali oroti »paketu*. Gla stranke v ,sir?k1lJ!'™~ merju 253 glasov za vladne stran- ; mera prenašanje Jmančmh obro- ke ,in 243 glasov za opozicijo, bi . tako kancler Schmidt zabeležil svoj ^ uotrošm- ...mi,,,...m.....im......................................................................................... jn Rjavca jn nove davčne olaj- VRSTA ROPOV IN TATVIN VČERAJ PO ITALIJI |S” * politike. Seznam koncesij kj jih je močnejša SPD doslej morala dati šibkim liberalcem zato, da oi se obdržala na oblasti ie oo mnenju strankine levice že predlog, pa četudi se zaradi morebitnega poloma ob «davčnem paketu* koalicija dokončno zamaje, v kar oa za sedaj še nihče ne verafne. Prej ko slej gre torej med Davidom in Goljatom, ki vladata v Bonnu, za prvo resnejšo preizkušnjo moči, v kateri trdovratni «levičarH* v SPD nočejp v naprei vreči puške v koruzo! V neprestanem preverjanju in nihanjih, ki so spričo tesne par lamentarne »večine postala značil nost zahodnonemškega političnega ' menitev za nujni gospodarski vzpon ROPARJI NAPADLI POSTNI URAD: PRIBLIŽNO MILIJARDA LIR PLINA Skupina banditov je na avtocesti pri Foggii okradla trgovskega potnika z dragulji, dva roparja pa odnesla delavske plače iz turinskega dnevnika «La Štampar Ugrabitelji Revellija Beaumonta krepko znižali denarne zahteve PARIZ, 15. — «Menim, da je Lu-ehina Revellija Beaumonta ugrabila skupina južnoameriških revolucionarjev, zato sem tudi vpleten v vse to,» naj tl danes popoldne med enim zaslišanjem in drugim izjavil bivši dominikanski diplomat Hector Aristy, ki ga je včeraj priprla sodna policija. Njegova sodba je v očitnem nasprotju s trditvami preiskovalcev, ki ugrabitev pripisujejo navadnim kriminalcem. Vendar se njihova stališča razhajajo tudi v ocenjevanju Aristyjeve posredovalne vloge med družino Revelli Beaumont in ugrabitelji, še zlasti pa v presoji upravičenosti molka nad celo zadevo, kar naj bi »uradni posrednik* obljubil banditom. vati in bodo, po vsej verjetnosti, Aristyja zadržali za najdaljši možni termin (48 ur). Obenem z bivšim predstavnikom 'svobodno izvoljene dominikanske vlade so priprli še njegovo ženo in pet drugih oseb, od katerih so zadržali samo eno. V podkrepitev svojega prepričanja, da je direktorja »Fiat France* ugrabila »politična* skupina, ki se je imenovala za »odbor za socialistično revolucionarno enotnost*, je Aristy navedel dejstvo, da je on «zveza» z ugrabitelji. Zahtevno nalogo pa je lahko sprejel, odločujoče je seveda bilo njegovo dolgo letne prijateljstvo z ugrabljencem, ker zelo dobro pozna revolucionarna gibanja južnoameriških držav, s katerimi je imel, kakor je sam zatrdil, že prej pogoste stike. O Pariški preiskovalni krogi pa ta- skupini ugrabiteljev, pa seveda, ne ' kih »zaobljub* ne mislijo upošte-1 ve nič določenega. Sicer pa je bila politična in življenjska pot bivšega diplomata in sedanjega poslovnega moža dokaj razgibana. Vstopil je v prvo demokratično vlado dominikanske republike, bil med voditelji vojaške-ljud ske vstaje leta 1965 in do 1. 1969 je bil diplomatski predstavnik predsednika Balaguerja pri EGS, ko se je umaknil iz javnega političnega življenja. Aristy naj bi Revellija spoznal v Južni Ameriki, vendar nekatere »verodostojne* priče trdijo, da ju je seznanil bivši argentinski predsednik Juan Peron, ko je še živel v izgnanstvu. Beaumont* čedalje bolj zapleta, u-grabitelji pa naj bi že četrtič preklicali svoj ultimat in krepko znižali svoje denarne zahteve, (bp) PALERMO, 15. - Neštetokrat smo že zadnji čas poročali o raznih tatvinah ter ropih širšega obsega in skoraj .vsakokrat o tem poudarjali, da njihovo število stalno in neustavljivo narašča. Mogoče pa so štiri tatvine, oziroma. ropi. posejani širom po Italiji tudi v današnji nerazveseljivi sliki še vedno neobičajne, dasi ni iskanje senzacionalnosti v tem tre nutku najbolj korektno in DPŠteno. Današnja najširša in najdrznejša zasnovana akcija se je odvijala zgodaj zjutrai v Palermu, kjer so štirje zakrinkani in oboroženi moški okradli poštni urad na glavni železniški postaji. Po prvih izgle-dih, katere je sicer potrdil pokrajinski direktor poštne uprave, naj bi roparji odnesli nad 800 milijonov lir v gotovini ter mogoče celo okoli 400 milijonov lir v bančnih nakazilih, večji del katerih pa ne boclo mogli vnovčiti. Presenečeni preiskovalci in tudi navadni občani se seveda spra šujejo, kako je četverica skoraj nemoteno prišla do četrtega nadstropja poštne palače, kjer je blagajna, in jo do oričevanju štirih uslužbencev . očividcev, odprla na izredno preprost način, kar z brco. Neizpodbitno je, da so bil) z vsem, od' razporeda prostorov do notranjega poslovanja, točno seznanjeni. Prišli so ob najprimer nejšem času. malo po četrti uri zjutraj, po najmanj ali nič zastraženi poti, skozi stranski vhod, in se neopazno prebili do blagajne, ne da bi se oglasila katerakoli alarmna naprava. Njihova neopravičljiva tišina in še manj opravičljivo dejstvo, da so bila vsa vra ta z neprebojnimi stekli na steza j odprta, dajeta misliti, da je bil z roparji povezan kak poštni u službenec. Ob odločilni pomoči »notranjega člana* naj bi potekal1 tudi drugi rop, tokrat v Turinu. Malo 09 sed mi uri zjutraj sta dva oborožena moška, vendar odkritih obrazov, iz uprave turiaskega dnevnika «I-a Stampa* odnesla nad 60 milijonov lir namenjenih >za plače. V uradu, do katerega ni tako lahko priti, so bili poleg zadolženega uradnika. še delavci, ki so prišli po nakazane plače, vendar sta jih roparja ustrahovala s samokresi. Na domnevo o notranjem informatorju naj bi preiskovalce na- ali vsaj pripravljeno vozilo, in za brisali vsako sled za sabo. Zadnja od te nerazveseljive vr- ........... , , ste roparskih dejanj je izvajalcem ] življenja, se vsakodnevno potrjuje prinesla naimanj izkupička in še nepisano, toda železno pravijo, da ta je ob takojšnji aretaciji splahnel, vendar pa je mogoče najbolj zaskrbljujoča, kajti »podvig* so opravili izredno mladi tatovi. Zamislili so si zelo lahek dokop do gotovine ,saj So v nekem parku nn milanskem idroscalu v večernih urah napadali mlade pare, Dvakrat jim je uspelo, vendar so v tretje naleteli na karabinjerskega častnika, kateremu s* trije tatovi sicer pobegnili, a so iih nato zajeli njegovi kolegi, (bp) TARANTO, 15. — Ge bodo iz Lombardije in Piemonta poslal; pravočasno dokumentacijo v Taranto se bo proces po hitrem postopku proti banditu Colli in njegovim pajdašem začel že v petek. Namestnik državnega pravdnika Acquaviva je Colio, Careccio in Stefaninija zasliševal do 2. ure ponoči. se niti vladnim strankam, niti 0-ODgiciji ni treba bati nr.-rntnika, kajti prava nevarnost se skriva v lastnih vrstah ali pa v vrstah za veznikov. IVO VAJGL vedli predvsem dve dejstvi,, lah kota, s katero sta bandita nrišla do izplačilnega urada, za tujca naravnost neverjetna zaradi zapletenega razporeda upravnega dela v palači dnevnika «La Stampa* in pa izbira dneva, kajti zaradi stavke v podjetju je bilo v poslopju veliko manj uslužbencev kot navadno. t-Mh K' “• . » Točnih podatkov ni manjkalo niti štirim banditom, ki so na avtocesti Bologna -. C a nos a okradli Te-renzia Paola Montissori.ja, trgovskega potnika z nakitom iz Aleš-sandrie. Na odseku med Foggio in Cerignolo so njegovo vozilo »lan-cia beta* potisnili ob stran, ga prisilili. da se ie ustavil in se iz temnega »fiata 128» preselili v «lancio». Gez nekaj kilometrov je moral trgovski potnik izstopiti, medtem ko so se roparji z Moates-sorijevim avtomobilom in z njegovo zbirko vzorcev draguljev, (veljala naj bi nad 100 milijonov lir), odpeljali do Foggie. Še enkrat so se presedli, čakal naj bi iih pajdaš Razprava o pristojnosti ustavnega sodišča, da sodi laične obtožence Šc o zadevi «lcopard» BONN", 15. — Predsednik obrambne komisije zahodnonemškega parlamenta je izjavil, da bonska vlada razpolaga s točnimi informacijami, po katerih naj bi Libija razpolagala s tanki tipa «leopard». Glasnik parlamentarne komsije je tudi povedal, da ni jasno, kako so ti sodobni tanki, ki tvorijo jedro zahodnonemških okiopn’1 sil, sploh prišli v Libijo. D. zaključka, da so »leopardi* v Libil je prišla posebna Vladna komisija, ki so jo usta- «11 T«Icgrafo» bo odslej izhajal kot «11 Tirreno* LIVORNO, 15. - Od jutri se J* livornski dnevnik »H telegrafo* >®L. noval «11 Tirreno*. Po desetih t“L secih samoupravljanja je zadr®* »Libera informazione* končno do®w RIM, 15. — Pred ustavnim sodiščem se je začela danes zjutrai razprava ustavnosti zakona o postopku in obtožbi proti tako imenovanim ■slaičnim* obtožencem, ki so vpleteni v zadevo Lockheed. Gre v bistvu za vse tiste obtožence, ki niso bili ministri, se pravi za vse, razen za Guia in Tanassija. Razprava se je zavlekla do poznih popoldanskih ur nakar so se sodniki umaknili v posvetovalno sobo. razprava pa se bo nadaljevala jutri, medtem ko bo razsodba komaj čez nekaj dni. Zagovorniki laičnih obtožencev, kdt znano, trdijo, da sta člena 16 in 17 zakona št. 20 iz leta 1962 o proceduri obtožbe pred ustavnim sodiščem, protiustavna, ker se njihovi varovanci (Antonio Antonelli in Ovidio Le-febvre D’Ovidio, Maria Fava, Cro-ciani, gen. Fanali, Olivi) ne morejo, kot jim to z druge strani zagotavlja čl. 25 ustave, zagovarjati pred teritorialno pristojnim sodnikom. Da bi torej dosledno spoštova'i čl. 25 u-stave, trdijo zagovorniki laičnih obtožencev, morajo imeti slednji možnost, da jih sodi navadno sodstvo in ne ustavno sodišče. Poleg drugega, trdijo zagovorniki, nimajo obtoženci, ki se morajo zagovarjati pred ustavnim sodiščem niti možnosti, da vložijo priziv na kasači jo, ki je nižji sodni organ kot ustavno. Današnje zasedanje se je zaključilo s posegi predstavnikov obtožbe in , državnega pravobranilca Azzariti-ja, ki so med drugimi poudarili, da je obtožencem pred ustavnim sodiščem prav tako zagotovljen nepristranski sodni postopek, kot pred navadnim sodstvom. Azzariti je dejal, da je parlamentarna preiskovalna komisija bila tudi mnenja, da ni mogoče govoriti o korupciji za obtožena ministra, če se poleg njiju ne sodi tudi tistim, ki so ju podkupili. Današnje razprave se zagovorniki Guia in Tanassija niso udeležili, če-pra*- bi obema zelo koristilo, če bi ustavno sodišče razsodilo, da mora laične obtožence soditi teritorialno pristojno sodišče, saj bi v tein primeru odpadla večina obtožb proti o-bema ministroma, ker proti njima ne bi bilo več nobenih dokazov. Po mnenju nekaterih pravnikov bi morali iz obtožnice brisati cela poglavja preiskave parlamentarne komisije, (if) VVASHINGTON. 15. - Energetski program predsednika Carterja ie danes dobil privoljenje od pomembne komisije za prevoze poslanske zbornice, ki ga je odobrila z 21 glasovi proti 16. Carter je namreč predlagal, da bi obdavčil: proizvodnjo petroleja. KRALJICA NI NA POSODO Britanski dvor je včeraj d*' maniiral vest, ki jo je objavito belgijska radikalna revija the poinU in po kateri naj m bilo mogoče cnajeth za vece' ali dva, člana kraljevske družine za družabne večere ob liki 25. obletnice kronanja zabele 11. V članku z naslovom «Re.n o Royal» je bilo med drugim poudarjeno, da bodo kraljica •" njeni najožji sorodniki na m1' polago kot corivlačnosU na drU' žabnih večerih. ^Najemnino* naj bi bila sorazmerno skrormJj*, (15.000 dolarjev, okrog 13 m'11' jonov lir), kraljica in njetm družina pa naj bi od tako zbro-ne vsote ne dobili niti pardon funtiča. Vse naj bi ^ v sklad za proslavo 25-lelnicf-Med organizatorji družabnin večerov — je poudaril nadeli» belgijski list — naj bi sestgvn tudi prednostno lestvico, po kateri naj bi kraljica Elizabeto najbolj zaželeni gost. Na drU’ gem mestu naj bi bil njen moz< j na tretjem mestu •naj bi kraljičina mati, ki je, kot kaJe’ če zelo priljubljena, na četrtem prestolonaslednik princ Charles na petem kraljičina sestra M®2' gareth, ki si z ločitvijo in nedavnimi ljubezenskimi prigodami očitno če ni zapravila me Britanci svojega ugleda. ? zadnjem mestu naj bi konča bila Ana, ki bo spričo nosečnosti na razpolago samo do °K' tobra. Glasnik dvora je s tem v zve[ zi poudaril, da so se člani kvV Ijičine družine udeležili štet® nih prireditev ob 25-letnici kronanja, vendar pri tem naj, . strogo spoštovali program, kil* bil pripravljen že pred časom-V tem okviru je pripomnil, program ni bil nikoli sprem njen zaradi «vulgarnih denarni vprašanj». V dvorskih krogih s nadalje ocenili članek kot den in neokusen», ter pribili. <* tudi, če bi bile vse trditve rl nične, bi bila ^najemnina» sme šno nizka. Če naj nekoliko zloy no tolmačimo demantij, je b' torej vse samo vprašanje cene-Skratka s kraljico je tako z dobrim blagom, ki ga trK vec ne sme prodajati prepeč*1'' ker ga kupci v tem primeru bi cenili, (vt) v roke ključ tiskarskega Slovesnosti so se udeležili ji, tiskarji in uradnik; ter nar jfl mestne oblasti, med katerimi tudi komunistični župan Nanni * ^ ri. Sergio Carlesi, predsednik^, druge, ki bo odslej izdajala jV reno», je nato orisal-deset mes®8|jl samoupravljanja ter se za®v |l-vsem političnim in sindikalni®1 ji lam, ki so omogočile dnevnik®’ se ohrani. zakon ščiti druge ne pa tebe in tvoje drage OBVEZNO ZAVAROVANJE (ZAKON 990) zavarovanjejeobvezno **0 otrpljo tretje osebe, ki se rte vozijo v avtomobilu, njihove stvari in živali JAMSTVO R.C. ZA TRETJE OSEBE, KI SE VOZIJO V AVTOMOBILU (NEOBVEZNO) - velja samo za tuje osebe: izključeni so zavarovanec, voznik in njuni svojci ZAVAROVALNA SmEmrnB AUTO SICURA POLICA VAREN AVTO s skromnim izdatkom dopolnjuje zavarovalno polico R.C.: jamči vse potnike v avtomobilu vključno A aIm! zavarovanca, voznika in njune svojca. IClVlvf A_r Llpyd poitCIta v "PAGINE GIALLE" pod gaslom "ASSICURAZIONI” agencijo Lloyd Adriatlco, ki Vam ja najbližja. ASSICURAZIONI