Poštnina pSacaM v gotovini Cern ia 55 a1#. 1 P osam e zn e StevUket Navadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1*—. .TABOR- uhaja v«ik dan, rasven nedelje in j***nikoY, ob 18. uri a datumom ntutftednjega dne ter stane p«* ijtfti ^ —» *« »no- D I©—, doattM^en na dom mesečno semstvo "M po dogovoru. Naroča se pri upravi »TABORA** MARIBOR Jurčičeva ulica štev« 4, Naslov ViV- V Tit. Knjižnica liceja L jul) 1 jan a Maribor, četrtek 26. februarja 1925. Le.o: Posamezne šfcevllkoi Navadne Din —'75 ob nedeljah Dša 1*—» ^ J.M-.DNJSrVO er nahaja v Mar* |j »*^u. Jurčičeva ul. St 4. I. pad- jj «Uop‘e. Telefon intururb- it 27& si UPRAVA tv nahaja v Jurčičev' [] ulici^ st. 4. pritlifivr, de.iuo- »Fi> *'ou it- 21.^ — sr,—, por:lnnč*MMrvnt rečuo štev. U.7S7 Na naročil a bre* denarja «e m* Zasebne organizacije. Dvoje velikih zvez inspirira in dirigira celokupno nemško propagando. .Ve reinigte Vaterlandisehe Verbaude« ii »Zvveckvcrband der Deutschtumsve-reine«. Prva zveza se bavi izključno s političnimi vprašanji, a druga s propagando za nemško raso v inozemstvu. Kot podorgane obeh glavnih zvez naj še o-menimo: »Ligo črno-rflečo-rumene zastave«, Kolonijalno sekcijo-« v ministrstvu zunanjih del v Miinchonu, »Službeni od delek za propagando in 'trgovska pojasnila«. Nato še vrsta drugih organizacij. »Nemčija ni kriva vojne«. Največji napor nemške propagando velja boju zoper versfiilkko pogodbo, zlasti zoper njegovo klavzulo, da je Nemčija dgovorna za svetovno vojna. A ona ni kriva. Lahko pripišete krivdo-komurkoli, le Nemčiji je ne smete. Vse iztaknejo Nemci, kar jim služi v korist. -Tako so potvorili članke Ljube Jovanoviča in prof. Stanojeviča, da bi dokazali, da se je vojna pripravljala v Srbiji. Zaščita germanstva. Predsednik bavarskega »Schiilzbun da« von Loeseli je začrtal ta-le program sedanjega nemškega nacionalizma; Preko Nemčijo v današnjih mejah k Veliki Nemčiji in od nje k Pangorman-stvu (svetovni nadvladi nemštva). »Kartel svobodnih društev za obrambo ger-manstva« organizira nemško irre-\ dento v osrednji Evropi in pri nas. Sode- lujejo pa razne lige, Siidimarka, Kultur-verbandi, Kulturbundi. Nemci v Jugoslaviji. Na kongresu »Zveze Nemcev v inozemstvu« je bilo določenih 300.000 mark za 250 dijakov nemške narodnosti iz srednje Evrope. S-em so všteti tudi štipendisti iz naše države. Njih jo okoli 20. Študirajo na raznih vseučiliščih v Nemčiji, Ob sebi -se ume, da se morajo po dovršenih študijah naseliti vsak v svojem kraju in biti ondi championi germanstva, — H es epska skupina »Zaveze Nemcev v inozemstvu« je vzdrževala do-slej 35 profesorjev in učiteljev v Banat-u in 100 knjižnic. Tudi protestantska cerkev je razdelila Nemčijo na sektorje za propagando. Ruski protestantje so dobili nalog, da preskrbujejo na'še protestante z duhovščino. Organizacija nemške propagande v Jugoslaviji ni tako neznatna. Ne razteza so samo na Nemce, ampak tudi na druge na-še državljane. Nemški »Kulturtraser-ji« so razsuti po~ vseh kra jih naše prostorne domovine in pripravljajo preko raznih industrijskih in trgovskih nodjeti j tla devizi: »Deutschland ii-ber alles!« m p© svetu« — On.i. naročnikom. Vsem zamudnikom, ki še niso poravnali zaostale naročnine, je bil priložen opomin s položnico ter se jih naproša, da poravnajo zaostalo naročnino naj karane ,ie do 10. marca t. 1., ker se drugače s tem dnem brezpogojno ustavi dopošiljanje lista. Uprava. — Od poštne direkcije v Ljubljani Za direktorja poste in brzojava v Ljub-1 jani je me-st-o- umrlega dr. Debeljaka Imenovan g. Alojzij Gregorič, za njegovega pomočika pa g. ing. Marij O s. a n a. — Nova klerikalna taktika. Odkar je moral »Slovenec« prenehati s svojimi slavospevi o- volilni zmagi opozicije in se umakniti v parlamentarni kotiček sestradanih, vlade lačnih tigrov, odkar se mn pači obraz od kislega grozdja Koroščevih spletk okoli Pašiea, je začel u-darjati v svoj tnl-ambas novo pesem o nasiljih reži m-a, Kamor sega oko — sama nasilja. Če človek bere »Slovenca«, ima vtis, kakor da bi vzel v roke kako knjigo o katoliški inkviziciji. So pač mojstri v varanju ljudi, ti klerikalci! Do gaja se, da se bahajo s pavovim per jem svobodomiselnosti najmanj svobodomiselne klerikalne -srake, pa še veliko ljudi verjame. Klerikalci poznajo ljudi, vedo. kako so pozabljivi in kako radi nasedejo vplivu lepih in sladkih besed. — Pozabljajo, kaj klerikalizem pomeni in kakšen je tam, kjer lahko poljubno vpliva na politične razmere. Pozabljajo, kaj so počenjali klerikalci pri nas, kaj je pretrpel Prešeren in od njega naprej vsak slovenski pisatelj, ki ni hotel pisati za potrebe farovžev. Nestrpnost klerikalizma so občutili naprednjaki na Kranjiskem do živega, ko so klerikalci vladali v kranjskem deželnem' odboru »po volji ljudstva« in »po milosti« Apostolskega Veličanstva, Kako so- takrat preganjali baš učiteljstvo! Učitelj je bil sejalec prosvete med narodom, zato ga je bilo treba streti, če je to zahteval -steber »edine in resnične prosvete« —župnik. Učiteljstvo so hoteli ponižatL do mežnairjev in organistov, ki poveličujejo župnikov ugled in moč. V sedmem letu Jugoslavije pa pringša klerikalni »Slovenec« hujskajoče članke proti »preganjanju učiteljstva« in kar prekipeva od samega liberalizma. Kaj se je zgodilo? Nekaj učiteljskih zgagarjev, ki so jih vzgojili klerikalci za svoje politične namene in napi tali s »katoliškim svetovnim poziranjem«, je bilo iz službenih ozirov premeščenih. Nič hujšega so ni zgodilo. A koliko krika in vika! No, saj jih poznamo: vse vpitje o nasiljih je samo taktika, poskus, da se vlije množicam kar največ vrelega nezadovoljstva z državo in vlado, pa da se potem ta vzkipela .volja slovenskeem ljudstva po- stav: pred g. Pašiča, češ: Eto, vidite, tako je, če ni nas na vladi, da bi rezali kruh in delili pravico. Nič prida ni, če nas ni, ljudje se čutijo zasužnjene in. preganjane, ako jim mi ne določamo svobode... Pozna g. Pašlč to branjevsko. politiko in se smeje. Žal da je pri nas še veliko ljudi, ki kljub izkušnjami v preteklosti verjamejo lepim klerikalnimi frazam in si sedejo na klero-liberal-ni lini. — Za ustanovitev novinarske visoke šole kot posebne fakultete beograjske univerze se zavzema beograjska »Reč«. — Prvi del kazenske preiskave proti Radiču zaključen. Kakor poročajo iz Zagreba, je preiskovalni sodnik končal zasliševanje Stj. Radiča in bo začel zasliševati priče, med njimi novinarje, ki' so se udeležili Radičevih shodov in napisali poročila o njegovih gov-orih. — Naša prestolica na kongresu svetovnih »nest. Dne 26. aprila se bo začel! v Newyiorku kongres predstavitoljev! vseli svetovnih mest. Povabljene so vse prestolice držav. Beograjska občina ne bo poslala posebnega zastopnika, ampak so bo dala zastopati po našem rojaku dr. Pupinu, profesorju newyorškega vseučilišča. — Bajram Cur — mrtev? Beograjsko »Vreme« poroča iz Prizrena, da je znani odmetnik Bajram Cur, ki je -kot albanski upornik zbežal na naše ozemlje, kot naš odmetnik pa pred našimi orožniki v nepristopne šume, te dni v teh šumah zmrznil. — Drugi kožni sejem v Ljubljani. Da' se orno koč i prodaja do-sedaj š° neodda-nih kož divjaei-re, priredita Lovska zadruga in velesejmska uprava na prostoru velesejma v sredo, dne 4. marca 1TV kožni sejem. Opozarja se vse 5 n te ve*© n-te - kupce na to prireditev, kjer si lahko preskrbe dobro blago. • — Sedem let ruske rdeče armade. —t »P rotim ili turist ič n i komunizem« v Rusiji je .slavil te dni na najsvečanejšl način sedemletnieo obstoja rdeče armade. Po vseh sovjetskih kasarnah so sei vršila 22. in 23. tm. predavanja in druga slavnosti. Vsebina predavanj je ' bilo predvsem vprašanje, zakaj je prišlo do prelenim s Troctkijem in zakaj je^ bil odstavljen kot glavič vojni poveljnik. —• Značilen je bil referat Bubnova na konferenci članov reviotucijenarnoga sveta, ki je izjavil, da pomeni 1. 1924 prelom v! vojni evoluciji sovjetske Nisi je. _ Sovjetski polki so postali san M stalne jedi-nice, polkovni k -koman d i r Si samo administrativna glava, ampak tudi odločal v ekonomskih vprašanjih. Iz vsega J e jasno, da je boljševizem danes dol j stran od protimilitarizmu nego je bil kedaj, nasprotno da je rdeči militarizem glavna opora boljševizma. — Profesor ubil svojo sorodnico. V osiješke zapore je bil priveden bivši! gimnazijski profesor Gobič, ker so ga osumili, da je ubil predAtremi leti neko svojo sorodnico. Gobic je živel že delj časa kot puščavnik v neki samotni hiši, kjer si je kupil par oralov zemlje. — Letošnje leto nova vojna? Iz Ino-mosta poročajo: V Meran je prispel ameriški profesor Bertold Reefe, ki je 1. 1913 prerokoval nemškemu prestolonasledniku, da bo 1. 1914. izbruhnila svetovna vojna. Tokrat napoveduje preroški profesor novo vojno in sicer sc bodo v decembru 1. 1925 spoprijele Zedinjene države ameriške z Japonsko. — Moč meškega pogleda. Berlinski listi pripovedujejo nastopen mični dogodek. Minule dni so vtaknili v zapor enega najznamenitejših berlinskih dan Juauov O kara Beckerja, ki slovi pod imenom »Lapi Oskar«. Mož ima sicer še le 31 let, vzlie temu pa je prevaril pod pretvezo ženitve 50 ženskih src in sicer tekom zadnjih treh let. Preverjene -/.enake so ga naposled spravile v^preisko-valni zapor. Ko se je to dni vršilo prvo zaslišanje, so se godili »čudeži«: Komaj jo »lepi Oskar« pogledal tožiteljico v oči in se ji zapeljivo nasmehnil, že je bila razoroženn, pa je jokaje umaknila tožbo Taiko le šlo no vrsti, dokler ni 49 Stran S -T A n O T?« V Sifa.'rTb'o'ni, cvne 2(5. Teoruarja 10& ©goljufanih nevest umaknilo tožbo, le 50. je vztrajala in še vztraja na tem, da naj se lepega Oskarja obsodi. Pravijo, •da je ta najstairejša, pa se menda čut najbolj prevarjeno. Zgodba zveni malce pretirano, a bo najbrže že resnična, ker jo pripovedujejo resni listi. Sicer pa je že bilo zdavnaj rečeno-: Žensko sirce, nihče te ni nikoli popolnoma »pogruntal«. — Papež ni dobre volje. Ameriški romarji, ki so bili navzoči pri tretji obletnici papeževega kronanja, pripovedujejo, da je papež sicer zdravja njegov obraz izraža otožnost. Ločitev s Francijo ga je močno potrla. Značilno je, da je papež uvedel pri omenjeni slavnosti novotarijo, ki je doslej ni bilo: moški in ženske so- se morali strogo iseparirati, Doslej so žene visokih •katoliških aristokratov, vatikanskih poslanikov in drugih odličnjakov sedele skupaj s svojimi soprogi. V zadnjem času pa papež bojda tega ne more videti. Pred njegovim obličjem mora mož pustiti ženo in žena moža. Pravijo, da žene rimskih katoliških aristokratov niso nič preveč zadovoljne s to novotarijo. — Umrl je krvnik Lang. Na Dunaju je umrl po daljši srčni bolezni zadnji krvnik c. kr. vlade Franc Lang. Kakor znano, se je zadnja leta bavil s pisanjem svojih spominov. Posebno zaposlen je bil med vojno, ko je spravil v boljši svet veliko slovanskih in italijanskih glav. Med drugimi je obesil znanega italijanskega irredentista, ju-žnotirolskega poslanca Cesara Baittisti-ja. Zanimivo je, da je prvo jusitifikacijo izvršil v februarju 1. 1900 v Novem Mestu. Obesil je cigana Simona Helda. — Kaj mara znati vsako dekle pred poroko? Neki holandski založnik je izdal pod tem mnioigoohetajočim naslovom knjigo, ki je bila zaprta s pospebnim o-vojem. Na njam je bilo napisano; da so v knjigi razni zanimivi in mični migljaji za neveste in sploh za mlada dekleta, ki upajo postati žene. Vsaka je, kajpak, mislila: Tu bodo diskretni nasveti o zakonskem življenju, o medenih tednih in talko naprej. Ko se je knjiga pojavila v izložbi, so mlade ženske kar drlev knjigarno. Ko so pa doma snele ovoj in hlastno -prelistale -diskretno knjigo, se jim je razširil obraz od razočaranja: Moj Bog, to e-o vendar kuhinjski recepti! — Založnik pa je vzlic temu imel prav, kajti tudi kuhati mora znati vsako dekle pred poroko. Ako_ zna dobro kuhaiti in pripraviti bodočemu možu prijeten dom, se bo ono drugo, kar so dekleta pričakovala iz omenjene knjige, uredilo tudi brez posebnih navodil.' Za to bodo že poskrbeli njih zakonski tovariši. — Težki delavski nemiri v Rusiji-tPo vesteh iz Moskve je izbruhnila v U-ratu velika delavska stavka, ki se je je pridružilo 100.000 delavcev. V več okrožjih Centralnega Urala je bilo proglašeno obsedno'stanje. Ba je je bilo ubitih 40 sovjetskih tajnih policistov. — »Odel« najbolje za usta. Dobiva se povsod. Velika 'steklenica 3-5 din. mala steklenica 22 din. Nova narodsia r?am©ta0 (Dop-i-s iz Ptuja). čaeopisi prinašajo vest, da se od 1. marca ne bo smelo- več točiti v mariborskem okrožju to je v M-arib-oru, Ptuju, Celju, Ormožu in Prekmurju obče po celi mariborski oblasti do Celja, pivo slovenskih pivovarn, temveč edino-le Gotzovo piv-o, deloma tudi Tschelligije-vo, Unionsko ali laško pivo pa s® v te kraje več ne bo smelo pošti jati. — Ta dogovor je baje sklenjen med ravnateljstvi navedenih pivovarn, ker se hoče delokrog razdeliti in konkurenca omejiti, ker hočejo vise pivovarne potem enotno- zvišati -cene pivu. Če je ta dogovor resničen, tedaj se je nais Slovence v mariborski oblasti izročilo po-polnomia v nemško oblast glede dobave in točenja piva, vse gostilničarje pa se hoče prisiliti, da točim samo nemško pivo, ker laškega piva več ne no ozir. se te zaloge nehajo. Laška pivovarna je^ i-mel-a po vseh mestih svoje znl-agatelje delovala je dobro, ker je bilo pivo res prav dobro, posebno- p-a ležak in porter sta bila izvrstna. — Tudi sedaj, ko je Unionska pivovarna prevzela laško pivovarno, je pivo bilo na zelo dobrem glasu ter je bilo tudi povsod zahtevano. — Komaj smo se tedaj osamosvojili, da nismo-bili več odvisni od nemških pivovarn Gotz in Tschelligi pa narstame žalosten položaj, da bomo Slovenci morali podpirati Gotza in druge ne-mčurske zalag-atelje. — Naši slovenski zalagate! ji ^ostanejo brez kruha ali pa se naj podvržejo nem-š-kutarskermi gospodstvu. — Kaj takega bi bilo kvečjemu, mogoče pred vojn-o, ko smo- ječali pod tujim jarmom, da bi pa sedaj v naši lastni nacionalni državi se morali podati in točiti samo nemško ipivo, pa je izključeno. Zalega laškega piva v Ptuju ima narodnega zalagatelja, ki je povsod priljubljen igr ima- vedno polne odjemalcev, zalagatclj Gdtzovega piva Pine;' pa ni priljubljen ter sploh noče t, k ven s! o govoriti. — D j-bodo slovenski gostilničarji po tem paktu, če je remicen, prisiljeni jemati Got'z c vo pivo pri Fiberju in ga točiti, j •'■• n au. j e, ki ga slovensko prebivalstvo ne bo preneslo-. —-Gčtzovega piva ne bomo pili in četudi bi bilo zastonj! Zahtevamo tedaj o-d vodstva laške pi-vcvairne in unionske pivovarne javno pojasnila, zakaj se je izvršilo to sramotno narodno izdajstvo v prid (h-tzo-vern pivu in na korist nemškim- zalag-a-teljemt — Gostilničarje in piivopivee pa opozarjamo že sedaj-, da zavrnejo vsako drugo- pivo, ki ni iz Loškega ali iz Ljubljane. — In kaj poreče k temu naša oblast?! Narodnjak. Ivanjkovci pri Ormožu. V nedeljo dne 22. febr. se je vršil občni zbo-r naprednega Bralnega izobraževalnega društva pri g. Zavratniku na Sv-etinjah. Društvo je napredovalo tudi letos. Knjige in (50 izvod-o-v) -napredni časopisi krožijo marljivo po fari in število članov je naraslo za 14 ter se bliža stotini. Zborovanja se jo udeležil tudi naš narodni poslanec g. dr. Pivko, ki je predaval o taksah im davčnem zakonu. Zbor je vodil predsednik g. Lovro Petovar. Račje pri Mariboru. Po volitvah 8. febr. se je pri nas marsikaj izpiremeni-lo. Narodni blok je dobil na našem volišču samo 9 g laso-v, čemur se ne čutimo, saj so nasprotniki v-neto zatrjevali, da nim-a niti 3 pristašev, dr. Ravnik pa jih dobi 40 in Markovič tudi toliko. No, Ravnik je srečno dobil (po pomoti!) enega, Markovič pa pet. Po volitvah pa slišiš pri nas -naenkrat obžalovanje, zakaj se nismo rajši vsi združili pod ime-nom Narodneg a blo-kat — V po a del jek 23. febr. se jo zbralo nas 9 demokratov, ko nas je n-a naše vabilo obiskal gosp. poslanec -dr. Pivko. A glejte! Poleg rus je bilo še 30 drugih, klerikalcev la ra-dlčevcev in ne ve-rn- katerih še, ki -smo vsi z velikim zanimanjem poslušali svojega edinega naprednega poslanca in smo se organizirali v krajevno organizacijo Samostojne demokratske stranke. Gosp. poslancu smo hvaležni za pouk, kakoršnega nam dozdaj nihče od drugih strank ni mogel podati in ga prosimo, da pride km-alu zopet med nas. Do tistega časa bo nas zopet ved. i . i. ‘li/vu. lidl MK. V. MmUIuM—— ©rslie Maribor 25. februarja !■>:;> ■ Krvava pustna noč pri Treh ribnikih. No-coj So jo noč. k' ?e v mesti potekla -mirno in ob običajnem veseljačenju mask, je bilo več prireditev tudi v okoliških gostilnah. Tja so- šli nekateri veseljaki iz mesta, upajoč na krepko kapljico, mastne krape in prijazna dekleta. Tako so je tudi natakar Fric Se-liušok napotil ponoči iz mesta in krenil v gostilno »Lovski dom« -nad Tremi ribniki. Tu jo nekaj časa popival in se zabaval s slučajnimi znanci, dokler nisc okoli 1. ure ponoči gostilno zaprli. Sedaj- -so se gostje razšli im tudi S-elinšel: je -m-oral iskati prostor in način, kako bi pokopal z vinskimi blagorji. obilno (."ločenega PuSta. Že prejo ve je v .gostilni prerekal in tudi sprl z nekaterimi gosti; prepir se j-e zunaj ponovil in prešel po stan fantovski navadi v prelep. V tem m-ete-žr se je Selinšck nen-ado na vzgrudil na tla. Začel je močno krva-veLi. Kdo ga je napadel in rami;, šc ni dognane. Selin-še-ka je rešilni oddelek prepeljal v bolnico, kjer so u-og-lovili, da ima. poškodba s-mrtni značaj. Orož lištvo energično vodi preiskavo; vendar pa še do ure, ko to pišemo, ni izsledila nič pozitivnega. * — Umrl je v torek 24. tiri1, zvečer v tukajšnji javni bolnici g. T rane Mencin, posestnik in us-pja-r iz Studenic pri Poljčanah, po težki in lnučii bolezni. Zapušča ženo s 4 otroci. Bil je vedno dober naprednjak. Blag mu spomin, težko prizadeti rodbini iskreno valje! m Pustna noč je za nami; ob veselem siju februarskega solnca se dramijo »mački« in prazne denarnice v žepih o-znanjajo staro svetopisemsko modrost: Memento horno, quia pulvis es .. Spomni se, da si prah, d-a pa ni dobro, če 1i pust izprazni &&£ in sst&m? sa-ma še prah... Na prireditvah j-e bilo veselo in živahno. Dokaj dobro je bila obiskana maš-kerada naših sportnik-ov v Gijtzo-vi dvorani, manj p-a re-duta gledaliških igralcev v Narodnem domu. Maske so bile po večini lepe in okusne, gou-ba razigrana, volja prešerna. A tistega razpoloženj®, ki j-e vladalo svoje dni ob takih prilikah si zaman iskal. Trdo ,:e za denar, štedi-ti j-e treba... Ob zgodnjih jutranjih urah so se gugale maske domov in iz goste meri e jo rosilo pepelnično razpoloženje. Že je solnc-e predrlo megle, ko se je zibala čez državni most pcelodnja maska, z rdečimi hlačami in plavo jo-p-o- počez... klaverna podo-ba izgnanega princa Karnevala. Ustavil se je veseljak na mostu in si zasenčil z roko oči, rekoč: »C, kako miučio sije nocoj tu šm-entana luna... _ ■ m Češkoslovaška v j.-Ki*>p*-temh 'mn Na občnem zboru Češko slov. ,iu,gr.wio\. lige v soboto dne 28. (ni, se ho predvajala tudi večja množina- le P m J« zanimivih ski optični h slik iz Geskcslovasko. Slike nam prikazu jej) češke in slovaške pokrajine, narodno-goispcdarske zavode in nekatera važne revohiM.^ku pr!zore Talko bo tedaj program občnega zbora pestrejši in naj le še opozorimo, da sodeluje tudi Sokolski orkester, ki bo po zboru svira-1 češkoslovaške in naše komade. Začetek ob 20. uri. m Prešernov več°r v Ljudski univerzi. V včerajšnjem- članku pod tem naslovom je maipravil tiskarski škrat več napak, ki motijo- zmi-sel. Tako pesnikova duhovna osebnost ni ustanovila -marveč ustvarila za večnost rojena dela Gregorčičev večer so ne bo vršU v četrtek, ampak v nedeljo, kakor je bilo pravilno zabeleženo na tretji strani. m Maši gimnazijci bodo priredili v nedeljo ob 5. uri po-pold le v veliki kazinski dvorani Gregorčičev ve.-or s predavanjem, recitacij-aimi, pevskimi in muzikalnimi točkami. Prireditev pripravljajo im vabilo ^Ljudske univerze«. ki j-e uvrstila "ta večer v vrsto -svojih predavanj o slovenskem kulturnem i® narodnem- življenju. Ker je vstopnina jalko nizka, je pričakovati, da se bo Gre*-gorčice ve g a večera udeležilo -zeli i»o občinstva. m Pozor! .V če trite k dne 2(1. febr. .se vrši pri G-aimbrinu cb 20. uri redni obe. zbor ribarekega društva. Na dnevnem redu je važna sprememba društvenih pravil! Udeležijo naj sc obč. zbora vsi člani. m Otroška maškorada, ki jo jo priredil v Golzovi dvorani »SK Maribor«, je bila v našem družabnem življenju novost, ki so jo otroška srca toplo pozdravila’im ki bi l-ahko ob dobrem aranžmaji ju. ižb-orpo uopela. Zanimanja, za njo 3*' bilo tolik-o, kakor že dolgo ne za nobeno prireditev. Brez pretiravanja lahko rečemo, da so ljudje uprav oblegali dvorano. A prav to je iprireditvi jako- škodovalo in -se je i-zpremenila v nesmiselno gnječo, od katere ni imel nihče kori-sti, če izvzamemo blagajno. Skrb za blagajno je sicer umljiva in hvalevredna, a vsak spreten in dober aranžer bi bil -m-oral preprečiti naval odraslega občinstva n-a mladinsko prireditev. Zdi se. da je šlo g. RogTi-ču, ki je odgovoren za to prireditev, edino le za interese dr n št* vene blagajne, ne pa za dober cfdct prireditve in za zadovolitev udeležencev. To p-a je treba odločno grajati. Ker 3b l-ahko debil vsak, kdor je hotel, vstopnim- po 5 din. in ker se _ je izdajalo vstopnice brez vsake omejitve, ne opiraje se na prematlačen-cst dvorane, so odrasli zavzeli toliko prostora, da otroci niso mogli programa izvajati. m: Ptič brez gnezda. V pustni noči se je vl-cvil v policijistko mrežo 191-etni Edvard Steinhacher, ki si je v legel k počitku v klet neke hiše v Kejžarski ulici* ne da bi bil koga prosil za Streho. Na policiji j-e (povedal, -da živi že več let od samega pohajkovanja. V poletnem čas® prenočuje pri Treh ribnikih, pozimi pa -po kleteh, v vagonih, kj-e-rsibodi — da je le streha. -m- Goljufija. Aretiran je bil mesarski pomočnik Anton N., ki je bil nekaj čas® nastavljen pri tvrdki Kirbiš kot nakupovalec živine. Pri tem pa se jo fant _‘a* ipozabil in pobral goljufivo okoli 2,>00 din. dolo-daja-ičevoga denarja. Pri zaisU-šanju jo goljufijo priznal. Izročen bo sodišču. A. N. je siiu nekega tuikajšu.ieg® krčmarja,, čigar prostori so zbirališč najbolj zagrizenih Nemcev. -m Pobrežje. Pralstovol jno gaisilno dT^, štvo Pobrežje ima v nedeljo 1. marca c® 3. uri v gostilni gospe Rojko svoj občnJ zbor. Na dnevnem redu so: Poročil® predsednika., tajnika, blagajnika, l3®* voljni-ka in upravnika. Ako -bi prvi °-h-čni zbo-r ne bil sklepčen, vrši se po mri. drugi. Za člane je udeležba! obvezna* vsi d-nu-gi pa so vabljeni. m Osrednje društvo nižjih poštnih i® brzojavnih uslužbencev, podružnica M®* ribor, na-znanja občinstvu, da bo priredila dne 10. maja na Glavnem trgu veliko- dobrodelno tombolo. Eventuelui čisti dobiček je namenjen podpiranj® vdov. sirot in bolnih poštnih uslužbencev. Prosimo vsa druga društva, -da s0 ozirajo na našo zgolj humanitarno' prireditev in na ta dan opuste m or c oi tri0 svoje prireditve. m Nadaljevanje rodnega občnega zbora mariborske podružnice udružeoj® vojnih invalidov, se vrši v nedeljo dne 1. marca ob 9. dopoldne v Gam-brinovJ dvorani. Na dnevnem redu je volil«*' novega upravnega in nadzornega odbora. Ker je na zadnjem občnem zbor® ipravilno in z veliko večino izvoljeni predsednik tov. A. Krepek odklonil ponovno izvolitev, bo treba voliti tudi novega predsednika. Dolžnost članstva jo da s,e občnega zbora polnoštevilno udeleži. Vstop je dovoljen le proti lanski knjižici i-n plačani članarini. m Podružnica Uilruženja vojnih invalidov v Mariboru, je v pretečenem poslovnem letu izplačala svojim revnim članom naslednje denarne podipn-rc: Vojnim invalidom: po din 509: \Veitzer A. Sv. Peter pri M., po din. 300: Mlinarič F., Brestemica, P-o din. 250: čerpes M Maribor, po din. 195: Krajnc I., Maribor po dim. 200: Brunčič A. Maribor in Klanečck F. Mairibor. Po 100 din. Baker ,T„ Bračko A. Po 150 din.: Kugler Juri J in Dolenc L vsi v Mariboru. Po- din. 75: Ker en H. Po 80 din.: Shndekor K.: P® 5« din.: Čergul A., Kolenc A., Gelman I-. Verlič J., Strohmader L-, Sternad F-* Standeker K., Zorec F. vsi iz Maribora-Raze n tega je še dobil ponovno din. 100 Kolenc J. iz Maribora. Po din. 75: Plf' teršič L. iz Pobrežja in Budna M. r/‘ Sv. Petra pri II. Po din. 70: Cerg-ulj A* \7, Maribora-. Vojne vdove: po 75 din* Nerat N., Sv. Peter pri M.. Scluveitz«' E., Sv. Jurij na P. Po- din. 80: Švan 1- V MairlBorn, VTnc 26. feKraarja 1523* bY A' B O Ec Stran gsgjs^seses atssEsasg^sassgBE^asaas^ga ..> ■ isssasai K®lesarste5 Etl8ib_,Edelweiffi 19©©‘ v fflariboraa. V soboto, 28. februarja 1925 v Gotzovi dvorani 1 pfeni venček „Edelwe »Zapeljite Suci v krogu raa gorš.“ | Drsalna proga itd. 456 Vstopnina Din 15 | ^^gS^^aSBa^SSESSg^E^ggSEB -g-.ftEiBia»gagB333gi^^ p-*? sodeluj e.io kot Samtuzza ga Mitrovičeva, »Lola« — gdč. Lubejuva, »Alfio« g. Go vorov itd. Dirigira in režira g. Andro Mitrovič. Studenc ipri M. Po din. 10: je dobila Pistotnik E. iz Maribora im Kos A. tetoita-fa> iz Maribora, ter Fras J. iz Krčevine Pri M. Po diin. 50 so prejele Breg M., ^feljsiki hrib, Leber M. Studenci pri M., (----------- Kuizer T., Zimšek M., Puconjia. A., Sene- g«g StraRlfee ^^vic J., Knezer R., Kraner A., Mlina-■ dč M., Gros A., Leher M., Cerar N., Flu-"er N., Golob A., Žarno t E. vse iz Maribora. Rat C. Studenci pri M., Gradišnik T- Bresternica, Kmetič E. Brestemica, Cagram A. Pobrežje pri M., Ncuvirt D. Studenci pri M., Ramšak J. in Kavran A iz Smolnika pri Rušah, Maroh A. iz Slivnice in Miklaužič M., iz Hoč pri M. Bazentega so dobile dim. 185 Knezer R. Iz Maribora in Breg M. iz Lajteršberga Pri M. Po din. 25 so debile Sonenvald M. ’z Studenc pri M. ter Kancler E. iz Maribora. Neuvirt D. iz Studenc pri M. je Prejela din. 30. Vojue sirote: Guinzej-Berg 50 dim, in Gosak J. 75 din. Dobili so še Verbovšek A. iz Kamnice 50 in Sternad F. iz Maribora 20 din. Džurič J. iz Bosne in Gomlboc R. iz Oipave po 100 din., Mugerli V. Sv. Benedikt v Sl. K- 50 din. in Platajs D. Sv. Jakob v Sl. R. 2(1 din. Skupno z drugimi malenkostnimi podporami se je izdalo skupno' vso-1° Po 6081.45 din. Več članov in članic Pa je dobilo podporo tudi v živilih, katero jim je preskrbel tov. predsednik Krepek. Od Izvršnega odbora so prejeli Izredne podpore: Koleno A., Cergulj A. J'z Maribora, Mlinarič F. iz Bresternice. -- Vsem onimi blagim dobrotnikom, ki Sr> k temu kaj pripomogli se izreka iskreni »Bog plačaj« s ponovno prošnjo ne pozabite najrevnejših vojnih žrtev. Za U druženj e vojnih invalidov, podružnica Maribor, A. Krepek, s. r. gerent. m SejmMvo poročilo. Na svinjski sejem- dno 20. tm. se je pripeljalo 66 Union* v Mariboru« 3TO£SČEVAm-Sy4 n fotacijshiiisJj 5ta«ii stroji Plakaicrski siciDod l.flrafiini umefnišld zsacod HMHBOftSKA.TISK TE1EFON =2-4 Citpgnafijq kamnotish Knjigotisk tfnjigoiKjnica UD® '}mm m |||§§1 I*«8taik in izd*jatdlj* Koasorcij'Tabor«. Glavui in odgnvj.-nl lridnik; Vekoslav Špindler- — Tiska Mariborska tiskarna d. d. Stran I . vT A’ T? 'O RV IV Mairlboru. rčliie 26. feRruarla 1325. Gospodarstvo. g Redne mesečne živinske sejme v Celju upelje zopet celjska mestna občina. Vršili se bodo iprvl pondeljek vsakega meseca, g Avstrijska gospodarska razstava v Beljaku. V Beljaku se bo vršila od 30. miajia do 15. junija tl. gospodarska raz-• »tava. Za razstavi jalce iz naše države je določen poseben prostor. Za podrobno informacije je vprašati razstavni odbor v Beljaku. g Razstava industrijske propagande. Instiltut za pospeševanje industrije pri Trgovski in obrtniški zbornici v Pragi priredi meseca marca tl. v Pragi razstavo industrijske propagande. Razstava ima namen propagirati industrijsko reklamo. Naš generalni konzulat v Pragi prosi potom ministrstva inostranskih del. da se mu dobavi nekaj lično tiskanih reklamnih letakov iz naše države, ki se bodo tam ocenili in razstavili. Zato prosi Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani vsa p. n. podjetja, ki bi imela tako reklamne letake, da jih pošljejo na naslov: Generalni konzulat kraljevine SHS v Pragi. Letakom' se lahko dodajo tudi brošure itd. g Tarirokilomctar. Pod tem naslovom je izdal višji kontrolor državnih železnic v Osijeku Ljudevit Kirchleehner važno pomožno knjigo za izračunanje kilometrske oddaljenosti vseh železniških postaj v naši kraljevini v vseh relacijah, na podlagi katere se določa najcenejša vozarina za blagovni promet. — Knjiga je izdana s podporo trgovske in obrtniške zbornice v Osijeku in obsega poleg kilometrskih kazal tudi vse važne informacije splošnega pomena za. železniški promet in je vsled tega v kaosu tarifnih predpisov, ki veljajo v naši državi, za vse poslovne kroge za kalkulacijo prevoznih stroškov vrlo dobrodošel pripomoček, ki ga vsem interesentom' naj topleje priporočamo. Naroča se direktno pri avtorju. g Praški veliki sejem je letos že deseti in se vrši od 2*2. do 29. marca. Sijajno bo zastopana češkoslovaška industrija. Prirejene bodo tudi razne inozemske ekspozicije, zlasti velika italijanska. — Poleg splošnega bo poseben hotelirski sejem s potrebščinami za hotele, gostilne. kavarne, bare itd., dalje velik sejem pohištva, poseben sejem za prištednjo v gospodinjstvu, izložba za prištednjo v gradnjah, posebej pa tudi prvi radio-se-jem v Pragi, ki vzbuja živahen interes v celi Evropi. Za jugoslovenske posetnike je dovolilo železn. ministrstvo v Pragi 50% popusta pri voznih cenah v vseh razredih potniških in brzih vlakov v Prago in na povratku. Tudi posetniki velesejma ne potrebujejo češkoslovaškega vizuma na potni listini, ampak se pri prestopu meje izkažejo z velesojmsko legitimacijo. Podrobne informacije dajejo konzulati češkoslovaške republike. MOTI deluje s kolosalnim uspehom samo ssr ..Vilfanov oj“. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. Prolz vaja laboratorij M. D. Vilfan, Zagreb, Prilaz 17. iil< Xavier de Montepin: Skrivnost trdeče Roman iz francoskega življenja. 54 XXXI. Šah. Komaj je poveljnik izginil med drevjem v parku, že sem skočil urno po koncu, kajti do dobra mi jo že presedelo medenje. Moja risba je bila dovršena. Izvršil sem jo bil tako, da sem bil sam popolnoma ž njo zadovoljen. Prekinil sem pismo, ker mi je prav sedaj prinesla pošta tvoj omot s cvetličnim semenjem in z navodili.. Dobro si se izkazal; bodi od srca zahvaljen. A v islti sapi Te moram' zaprositi na riovo uslugo. Bodi tako prijazen in pošlji takoj slugo na obrežje Pont - neiuf, naj kupi nekaj kar najlepših priprav za ribolov in sicer več trnkov, držal ter zalogo muh. To mi potem pošlji z brzovlakom kot si bil poslal semenje. Priznati mi moraš, da ne popuščam, ko sem se zagrizel v kako reč. Vse storim, kar se da in če bi ogenj mojih baterij vendarle ne osvojil trdnjave, si vsaj ne bom mogel očitati, da nisem dobro barantal s topovi. Sedaj pa nadaljujem pripovedovanje. Ob določeni uri je vstopil v mojo sobo sluga in vprašal, ali bi lahko v.sprejel grofa Fcrney. Namesto odgovora sem šel gostu naproti in ga najmočneje pozdravil. Vse atlase sem bil že poprej razvrstil po okrogli mizici. Predno sva jili začela ogledovati, sem vprašal grofa: — Ali kadite, gospod poveljniki — Stari vojščak — to naj vam pove vse. — Dovolite, da vam ponudim smodko. — Prosim, a pod enim pogojem. — Namreč? — Da vi dovolite, dia naročim za vas čašo punča v vojaški čitalnici. — O, prosim, z veseljem. Nato sem ponudil poveljniku Skalijo cigar, kakor jih boš našel redko kje; kupil sem jih v Carigradu. — Zlodja, — je dejal, ko je nekajkrat puhnil dim — čuden tobak. — Ali vam je všeč? — Kako pa ne — uprav božanski je ta vaš tobak! Doma kadim navadno iz pipe, na ulici pa majhne amodke po en sou, ki niso slabe, ali z vašimi jih ni moči primerjati. Bržčas so jako drage. — Petnajst centimov, nič več. Drzno sem lagal; čemu, izveš kmalu. — Petnajst centimov? — je ponovil poveljnik — to je kakor zastonj; v Ve-soulu so srnodke iio tri sou slabše od vaših. — Ker trgovci ne umejo izbirati. No, pravkar sem se spomnil, da mi bo prijatelj poslal nekaj škatljic. Ali želite eno? — Po tej ceni? — Seveda. — Vas ne bom oplenil? — Ni malo, gospod. — Zares, sila ste ljubeznivi, tako, da ne morem odkloniti vaše postrezi ji vosti. Sedaj pa si zapomni, prijatelj: glej, da mi pošlješ obenem z ribarskim orodjem tri ali štiri škatljice havana - cigar, regalita ali purosa. Kupi najdražja, kar jih dobiš; prodal bom poveljniku po petnajst centimov. In reci: ali ne hom postal na ta način njegov hišni prijatelj? — No, zdaj ko sva sklenila kupčijo — je dejal starec veselo — pojdiva si ogledat Alžir. Popeljal sem' starega gospoda k okrogli mizi in odprl atlas, v katerem so bile moje risbe iz Alžira. Vpokojeni častnik jih je promatral s posebnim zanimanjem, zlasti ker je marsikatero mesto vzbudilo v njem spomine na davno mi- nule dni. Bil je stotnik konjenice v vojski Karla V., ki je 1. 1830 zasadil v Aiži-ru zmagovito belo, z zlatimi lilijami posuto zastavo. Pripovedoval mi je na kratko — taka je bila k sreči njegova navada — nekoliko, junaških dejanj, s katerimi se je-lahko ponašal. Počasi je vzbudil v meni gorka človeška čustva, kajti preveril sem se, da mož ni imel sreče pod puško; v glavi se rad je vzbudila misel: glej, temu nesrečnežu hočeš skaliti še zakonsko življenje in ga onesrečiti do dna! — Skoraj štiri ure sva kramljala pred albumi. — Dolgo sva tičala za mizo, — je dejal naposled moj gest — zdaj bi že bil čas. da bi se poslovila. Za obljubljeni punč je že prepozno'. Če vam' je prav, odgodiva stvar do večera. — Popolnoma prav, gospod. In se je poslovil. Zvečer ob 8. uri sva sedela v častniški čitalnici za mramornato mizo. Pred na-mia se je kadil punč. Poveljnik je s slastjo pušil moje smodlke. Tedaj pa se je nenadoma udaril po čelu, rekoč: — Kaj bi bilo, če bi igrala partijo šaha? — Vi igrate šah? — sem' vprašal hlinjeno. — Seveda, ali želite? — In še kako; nič m® ne more bolj vzradostiti. Poveljnikov obraz je postal čisto mladosten; urno je naročil šah. Po daljši igri me je starec premagal. Qd zadovoljstva mu je kar žarel obraz; veselo si je tri roke in dejal: — Maščevanje, prijatelj, maščevanje! V drugi partiji .sem igral zbrano, tako da se je igra končala v moj prilog. — Dobro ste igrali ! — je vzkliknil stari vojščak. — Še eno, pa se bo odločilo. Lahko si misliš, da sem se hotel star- cu prikupiti in sem mu prepustil elanfP zmagovalca. — Dober ša-hist ste! — me je hvalil grof, hoteč me potolažiti. — Oastitam' vam. Zavračal sem hvalo kot kak dvorni lizun Njegovega veličanstva Ludvika XIV. — O. ko bi le imel večkrat prilik® igrati s tako izbornim učiteljem. — Sem , vam' vedno na uslugo, gospod* — Lahko ste prepričani, da bom h' rabil toliko dobroto. Tako sva kadila drug drugemu. Ob pol enajstih so kavarno zaprli. — Ali pojdete jutri k potoku, da d® vršite svojo risarko? — Sigurno pojdem, gospod poveljnik — Tedaj se bova zopet videla in r0, kla kako besedo. Želim vam lahko no& mladi prijatelj; reči moram — divnepO' teze ste delali, težko vas je bilo prema* gati! — Preveč ste prijazni. Lahko noč, go* spod poveljnik. Podala sva si roke in stari poštenjak je odšel domov, menda s prepričanje®! da jo preživel enega najprijetnejših večerov v svojem življenju. Prihodnjega jutra sva se sestala poj staro vrbo. — Pravili ste mi, da ste izkušen ri* bič, — je dejal poveljnik. — Ali bi rni n® hoteli tega pokazati z dejanji? — Čez nekaj dni bom dobil iz Pariz® orodje najnovejše vrste, pa bom tak® Prost, da vam ga pokažem. Zn sedaj P® mi dajte svoj trnek; poskusil bom, k®*1 se bo dalo. Podpirajte obupane slepe in darujte »Podpornemu društvu slepih". 2 izvrstne citre po ceni za prodat. Vpraša ir ogleda se lahko v trgovini Radi, Alek sandrova cetla 40. 454 sreeSa s pojedino slanikov 27« peSsifc 27. Kabaretnspredstava KLUB-BAfi 28. so&oSa 2©. IH MontenesitosetColda * svojim čudežnim psom H. marca 1. Popolnoma nov program | za idejne načrte stanovanjske in trgovinske hišne skupine na Kralja Petra trgu v Mariboru nai