GC 100200 8 b 5 h A OSREDNJA KNJIŽNICA PRINiukSKI dnevnik fes: ukjr”" Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 62 (9974) TRST, sreda, 15. mana 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se J*'Ostal v toskarm «Dot»rdob* * Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja t945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil Je edini tisaani partizanski DNEVNIK v zasuznj ru p PO VOLILNEM SPORAZUMU MED KPF, PS IN RADIKALCI f Franciji v znamenju največje negotovosti nedeljski drugi krog parlamentarnih volitev Opazovalci pripisujejo rahlo prednost sedanji večini (Poseben dopis) ^ARIZ — V treh urah so tri Janke Irancoske združene levice sporazum, ki se je zdel j,lanskega septembra sem nemo-(i ' Dogovorile so se namreč za ,'°ten nastoo v drugem krogu par-SJfentaruih volitev. Razvrstitev fasov v prvem krogu je namreč Jsr>a, da bi levica brez enotne-™ nastopa ne imela možnosti za J^ago. Resnici na ljubo tudi dogo-o podpori skupnemu kandidatu bce v drugem krogu levici še ne jršOtavlja, da bo tudi zmagala, iena prednost pred sedanjo vlad-večino je iz prvega kroga zelo J*lhna in kaj lahko se zgodi, da , ne bo mogoče obdržati. Tudi jjnica se pospešeno pripravlja na gjRi krog volitev in ocene, ki jih j1’1n,ja francoski tisk, zanjo niso **več neugodne. Chirac in Barre * bosta slej ko prej v teh dneh Ttkla javnim polemikam, da bi !njimi ne zbegala volilcev. Tako ^ na levici se tudi na desnici |7 t °“to zavedajo, da bi bilo neapa-ta teden načenjati vpraša L kdo je pravzaprav odločilni de. ... ne le na volitvah, temveč w°h v procesu političnega odlo-. V tem pogledu' je desnica 01.i izkušena, saj je v preteklosti * večkrat zaradi taktičnih razlo-0v znala skriti svoje slabe točke. I prav zato ,ie morda nekoliko branjena trditev komunističnega J^aka Marchaisa, ko je pod vti-.n> prvega kroga volitev razgla- * da je desnica že poražena. Sicer pa iz prvega kroga izstopa :u eno dejstvo. Nihče od poinemb-“ prvakov levice ni dobil več i* Polovice glasov v svojem okro- in si tako zagotovil poslanski niež že v prvem krogu volitev. 8 desnici je drugače. Domala ’’ njeni najvidnejši politiki so že Voljeni in se jim ni bati za oseb-. Ugled. Kljub temu voditelj’ de "te ta teden ne bodo imeli mir !?a spanca. Dosedanja vladna ^licija je namreč v prvem krogu 'bila' le nekaj več kot 40 odst. asov, kar z drugimi besedami >rhenj, da je precej več kot pologu Francozov nezadovoljna s se-in.io politiko. Teh, ki nasprotu-1)0 Chiracu in Barru. seveda ne l0remo takoj razglasiti kot Zagernike levice in njenih zamisli o Omembah, ki bi jih uveljavila vlada. Prav zato bo prihod- * dni velika pozornost v politič 'h akcijah tako levih kot desnih lfatik usmerjena k tistemu delu žilnega telesa, ki se v prvem f.®gu ni opredelil niti za levico za desnico. nekaj je posebej značilno za ,rvi krog volitev: izstopa za fran-8ske razmere izičmna volilna u-Pežba. Kar 83 odst. volivcev je 2% na volišča in ta podatek tudi Pia o velikem pomenu teh vo-J*v. Vsekakor bo šele drugi krog Voskih parlamentarnih volitev StOvoril na tole veliko vprašanje: je mogoče danes v Franciji po *r'amentarni poti začeti z "efor-Nii, ki vodiio k socializmu. Priden ali odklonilen odgovor na : Vprašanje ni odločilnega pomena ?-a Francoze. LUDVIK ŠKOBERNE Optimizem na levi in zaskrbljenost centra J*ARi2 — «Sporazum na levi: lah-. .. Porazimo desnico*; naslov vče-■Vjega uvodnega članka v glasilu . ^ «L'Humanite» še kar zgovorno Jjazarja vzdušje na levici Po po-|“*ljkovem dogovoru. Jasno je, da i Zmaga levice vse prej kot goto-■ ’ toda po drugi strani je ni mo-7;e vaprej izključiti. II Udi voditelj socialistov Mitterrand h, Vaj optjmistieno razpoložen: čeli,8'' je v nekem intervjuju priznal, » v nedeljo ni prejel za svojo dj.Vo toliko glasov, kolikor je u-m ’ Pa je vendarle izrazil prepričala'. ba je zmaga levice še vedno V. »Upam in verjame'11 v to l18So». je dejal Mitterrand, ki je tu® zanikal, da bi socialisti na po-v®ljkovih pogajanjih klonili zahte-? komunistov. j/8 voditelja levih radikalcev Fabra u. Je levica «dokazala, da je spo- skupaj vladati*: tudi on je B£«al. da bi lahko govorili o ka-t toemkoli popuščanju komunistom, t|u Pojasnil, da na pogajanjih sploh 'k? govorili o porazdelitvi ministr- v, ’b mest v morebitni levičarski ll^togačnega mnenja pa so degolisti iilt PrlPadniki Giscardove UDF, ki luje sporazum na levi očitno Preseva!* in ki sedaj skušajo prepričati J'vce, da pomeni sporazum popolno k88o komunistov in da sta 1 abre in L torrand v celoti osvojila zahteve L tohaisa. Gre za dokaj iz trte izvi-iu toditev. saj na primer ves med-tisk pripisuje dosego spora-Hli 19 dejstvu, da je Marchais opu-L svoje stališče, ki ga je potrdil (, Pekaj ur pred ponedeljkovim are- k> in pp katerem sq bila Poga-o umiku kandidatov na drugem Zadovoljstvo gem krogli Marchaisa, volitev Mitterranda in Fabra (z leve proti desni) po dogovora o umiku kandidatov v dru- (Telefoto ANSA) Pogajanja SALT se morda nagibajo k uspešnemu zaključku •NEW YORK — Ameriško - sovjetska pogajanja v Ženevi o omejevanju strateškega oboroževanja so morda stopila na pot, ki bi utegnila privesti v doglednem času do zadovoljivega sporazuma. Tako trdijo v ameriških vladnih krogih, kjer ugotavljajo, da je Sovjetska zveza v zadnjih tednih spremenila svoje stališče in začela dajati bolj točne informacije o obsegu svojega arzenala. Kot je znano, je prav vprašanje medsebojnega informiranja doslej preprečevalo, da bi pogajanja SALT napredovala. Novo sovjetsko stališče v tem pogledu je morda posledica odpravljanja določenega nezaupanja, ki se je zaostrilo med supersilama. ko je, Carter stopil v Belo hišo. Da se odnosi med Brežnjevom in Carterjem izboljšujejo, je bilo slutiti že vec časa, na primer ob proglašeni želji Brcžnjeva, da bi kmalu obiskal ZDA — po možnosti za podpis sporazuma SALT — ter ob ohlapnem ameriškem stališču glede sovjetskega vmešavanja v Ogadenu. Sam Carter je namreč smatral za potrebno, da je pojasnil, da to vprašanje nikakor ne bo vplivalo-na potek pogajanj o omejevanju strateškega oboroževanja. Seveda pa ni mogoče reči, da so pogajanja SALT tik pred uspešnim zaključkom. Odprtih vprašanj je še veliko, nekatera pa izhajajo tudi iz samega novega stališča sovjetskih predstavnikov na pogajanjih. Nekateri podatki o vojaškem arzenalu, ki so jih izročili ameriškim sogovornikom, se namreč ne ujemajo s podatki, s katerimi razpolaga ameriška obveščevalna služba. PO URADNEM SPOROČILU IZ IZRAELA TELAVIVSKA VOJSKA VDRLA V JUŽNI LIBANON Kaže, da prodira proti pristaniščema Tir in Sidon ter vasi Al Ahran TEL AVIV — Izraelske čete so to noč prekoračile libanonsko mejo, da bi napadle palestinska taborišča na jugu Libauona. Vest so uradno potrdili v Tel Avivu uro potem, ko so nekatere ameriške televizijske postaje naznanile napad. Zaenkrat se o ciljih izraelske povračilne akcije ne ve veliko. Ameriška televizijska postaja ABC, - ki se je v svojem poročilu sklicevala na vesti iz izraelskih krogov, je trdila, da so telavivske oklopne enote namenjene proti pristaniščema Tir in Sidon ter proti vasi Al Ahran. Glede na veliko število enot, naj bi šlo za širokopotezno akcijo, s katero naj bi Izraelci, kot pravi uradno sporočilo «obračunali z obmejnimi palestinskimi oporišči ter uničili posebna oporišča, v katerih naj bi se gverilci urili za akcije v Izraelu*. BEJRUT — V Libanonu, pred- rabskimi državami in Sovjetsko MEDTEM KO SE NADAUUJEIO POLEMIKE O SESTAVI NOVE VLADE Referendumi in imenovanje podtajnikov na dnevnem redu današnje vladne seje Craxijevo poročilo na zasedanju centralnega komiteja PSI; demokristjani zamudili izredno prilo^stnos* za* bistvene spremembe v vladi vanje na zadnji strani) RIM Opoldne se bo sestal ministrski svet. ki bo imenoval podtajnike 'z seznama imen, ki sta ga Andreottiju izročila predsednika de-mokristjanskih skupin v senatu in poslanski zbornici Bartolomeiz in Piccoli, Edina presenetljiva izključitev zadeva dosedanjega podtajnika pri predsedstvu vlade Evangeli-stija (Andreotti jeve desne roke), kar daje misliti na izrecno maščevanje dorotejcev predsedniku vlade ter garnituri, ki je vodila pogajanja s strankami. Pri tem naj o-menirfio ša škandalozno dejstvo, da je med kandidati tudi Gava, eden najbolj kompromitiranih predstavnikov neapeljske KD, ki ga marsikdo ima rt mafijca. Druge izključitve zadevajo Ar nauda, Lo Bianca, La Forgio. Maz-zotto, medtem ko so nova imena Bubbica. Catanija. Sahze, Gargani-j: in Fracanzanija. Na današnji seji vlade bo Andreotti tudi orisal smernica programske platforme, ki jo bo v četrtek predstavil poslanski .bornici ih senatu. Nato se bo moral ministrski svet ukvarjati tudi z vprašanjem treh referendumov: o parlamentarni komisiji, o zakonu Reale o javnem redu ter o normah, ki zadevajo umobolnice. Vlada bo morala odobriti ustrezne zakonske ukrepe za spremembo o-menjenih zakonov, da bi se tako izognila referendumom, ki bi krhko izpodkopali težko doseženo večino. Zadnja presenetljiva poteza Andreottija in krščanske demokracije pri sestavi nove vlade, ko so v zadnjem trenutku v nasprotju z dogovori izključili izvedence iz vlade, je povzročila mnogo negodovanja v komunističnih vrstah. Predstavniki KPI so doslej molčali, sinoči pa je podpredsednik komunistične skupine Di Giulio dejal časnikarjem, s katerimi se je pogovarjal v poslanski zbornici, da razprava v parlamentu ni predstava za laike, temveč pomemben trenutek preverjanja ob koncu dolge krize, še zlasti v trenutkih političnih sprememb. Komunisti, je dodal Di Giulio, bodo sledili parlamentarni razpravi s pozornostjo. opozarjajo pa, čeprav so mnenja, da je treba spoštovati dosežene sporazume, da še ni vse dokončno določeno. Negodovanju in kritikam komunistov gled struktur vlade so se pri- . m.. m...".,,,mm im» CARINITI (CISL) OSTRO OBSOJA LAMO Polemika med sindikati se še vedno ni polegla CGIL izstopila iz svetovne sindikalne zveze - 0 vladnem programu se bo sindikalna federacija izrekla po Andreottijevem govoru v zbornicah RIM — Člani vsedržavnega sveta CGIL so soglasno odobrili predlog tajništva o izstopu iz svetovne sindikalne zveze, organizacije, v kateri so sindikati socialističnih držav in pa komunistični sindikati zahodnih držav. Tajnik CGIL Dido je v debati poudaril, da se CGIL ne strinja s smernicami svetovne sindikalne zveze in da torej nima nobenega smisla, da bi v njej o-stala. Udeležila pa se bo kongresa ki bo letos v Pragi, kot opazovalec. Tudi dejstvo, da bo kongres svetovne sindikalne zveze prav v Pragi ob desetletnici sovjetskega vdora v Češkolovaško so na včerajšnjem zasedanju obsodili Popoldne se je zasedanje nadaljevalo s poročilom Verzellija o notranjem političnem položaju. Njegovo poročilo je bilo dokaj previdno, saj je poudaril, da še ni mov goče oceniti bistva sprememb, tako na politični kot na programski ravni, ki so privedle Andreottija, da sestavi tako vlado in da zahteva zauor.ico v parlamentu. Tajnik Verzelli je s tem v zvezi poudaril, da bo sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL dala dokončno oceno po Andreottijevem govoru v obeh zbornicah. , Verzelli se .je nato ukvarjal s polemiko med CGIL na eni strani in CISL in UIL na drugi. S tem v zvezi je dejal, da ni popolnoma jasno, zakaj sta drugi dve sindikalni zvezi skušali tolmačiti staLi-šče CGH. kot popuščanje vladi. Poudaril je potrebo po utrditvi sindikalne avtonomije ter opozoril pred nevarnostjo preuranjene kritike ali navdušenja nad programom nove Andreottijeve vlade. Verzelli je nato potrdii stališče sindikatov do sindikata policije ter dejal, da bi vztrajanje Andreottija pri nekaterih točkah, ki jih omenja tudi sindikalna platforma (investicije, zaposlitev, vprašanje Juga) lahko povzročilo pomoto, saj so rešitve, ki jih predlaga Andreotti bistveno različne od rešitev, ki jih zagova rja,jo sindikalne organizacije. Na seji izvršnega odbora CISL je pomočnik generalnega tajnika Cnmiti ostre kritiziral smernice, ki jih zagovarja tajnik CGIL La ma. Predvsem mu je očital, da nje gove zadnje izjave «Repubblici* in «Corriere della sera* ne pomenijo zmernega tolmačenja enotnih smernic. temveč da so izraz popolnoma drugega stališča, ker Lama drugače tolmači vzroke krize in torej nujno predlaga različne rešitve za njeno premostitev. družili tu< i socialisti) Predsednik vlade in stranka relativne večine, je dejal Craxi včeraj v svojem u-vodnem poročilu na zasedanju centralnega zasedanja PSI sta zamudila izredno priložnost za obnovitev vladne garniture. Vendar je Craxi dejal, da je zadovoljstvo ob premostitvi dolgotrajne krize in bo sporazumu «katerega širina, spričo sil, ki so vanj vpletene, predstavlja nekaj povsem novega v italijanskem političnem življenju* večje od razočaranja ob sestavi vlade. Na zasedanju centralnega komiteja socialistične stranke so tudi odo brili zadržanje PSI med pogajanji. Sploh je razprava potekala brez polemik, pri čemer se opazovalci v Rimu sprašujejo ali so kpnčno premostili razprtije znotraj stranke. Dejstvo je, da se vsi že pripravljajo na kongres, ki bo konec meseca v Turinu. Takrat bo socialistična stranka morala dokončno določiti svoje politične smernice. Naj omenimo tudi nekatere govorice, ki krožijo o naklonjenosti, ki jo uživajo posamezne resolucije, ki jih bodo predložili na kongresu. Pripadniki Man cove in Mancinijeve struje trdijo, da večina, na katero lahko računata tajnik stranke Craxi in Signorile ni tako izdatna, kot bi bilo videti. Kaže, da lahko šteje njuna resolucija na 59,8 od sto glasov, medtem ktf ima Mancova in De Martinova resolucija baje 28,8 od sto glasov. Poleg tega so v večini kar štiri različne skupine: levica, avtonomisti, pristaši Giolittija in pristaši Aniasija. Vse to naj bi kazalo, da Manca, Mancini in De Martino niso tako šibki, tudi ob upoštevanju dejstva, da so rezultati glasovanj na posameznih kongresih zaradi številnih protestov še'vse prej kot dokončni. Vendar Craxi ni bil videti zaskrbljen ob položaju znotraj stranke, V svojem poročilu je le bežno omenil kongres in je posvetil največ pozornosti poročanju o dejavnosti so cialistov v teku pogajanj. Najprej je orisal dogodke v zadnjih petdesetih dneh, nato Pa je podčrtal tiste, ki so po njegovem mnenju najbolj Pozitivni elementi, ki so izšli iz pogajanj: dejstvo, da je KD priznala, da je država v kritičnem obdobju, večina, ki se je oblikovala in ki podpira vlado ter končno to, da so se izognili nevarnosti čelnega spopada (predčasnih volitev). Craxi pa je podčrtal, da sedanji sporazum lahko traja samo nekaj časa in da si mora socialistična stranka med tem u-stvariti lastno agresivno in avtonomno vlogo. CANDIDA CURZI trebno za 4, konferenco jadranskih mest. Tema konference bo »gospodar sko sodelovanje mest v okviru možnosti jadranske regije*. Vršila pa se bo v Anconi 21. in 22. oktobra in bo predstavila sintezo dosedanjih konferenc v Splitu, Benetkah in Dubrovniku. Obenem bodo ustanovili stalni organ, ki bo skrili za sodelovanje med mesti obeh strani Jadrana. V poročilih, ki jih bodo prebrali na konferenci, bodo obravnavali sodelovanje med jadranskimi pristanišči, preučili predloge o spomeniškem varstvu, o razvo.ju turizma in o obrtništvu ter o ukrepih za preprečitev morskega onesnaževanja. Včerajšnjega srečanja so se udeležili ooleg italijanskih predstavnikov reški, puljski in koprski župan ter odbornik za načrtovanje splitske občne. STRASBOURG — Emilio Colombo je bil ponovno imenovan za predsednika evropskega parlamenta v Strasbourgu. vsem v južnem delu dežele, že če trti dan živijo v strahu in negotovosti pred izraelskim povračilnim u-krepom za sobotni atentat v pred; mestju Tel Aviva. Najbrž je le iz redno slabo vreme, ki že nekaj dni vlada na tem področju, preprečilo izpad izraelskih oboroženih sil. Včeraj zarana so izraelski helikopterji preleteli obalno področje v južnem Libanonu, kjer leži mestece Damour in kjer so se nastanili palestinski begunci, ki so jih libanonske sile pregnale iz Tel Zaatarja pred poldrugim letom. Vesti o zbi ranju izraelskih sil vzdolž 150 kilometrov dolge meje z Libanonom prihajajo tudi iz vrst Palestinske osvobodilne organizacije. Izraelci naj bi na meji zbrali že nekaj o-klopnih brigad, zato naj bi do napada prišlo že v prihodnjih urah, kolikor se bo vreme nekoliko izboljšalo. Palestinci so torej očitno pripravljeni na spopad, vprašanje zase pa ostaja, kako bo na to reagirala Sirija. Prejšnje dni so se predstavniki Palestincev večkrat srečali z vojaškim poveljstvom sirskih čet v Libanonu, da bi se dogovorili za skupen nastop. Na diplomatskem področju velja omeniti, da je izraelski predstavnik v Združenih narodih že v ponedeljek izročil generalnemu tajniku Kurtu Waldheimu ostro protestno pismo, v katerem so navedeni vsi krvavi dogodki, ki so jih novzročili Palestinci od leta 1970 dalje. Sobotni teroristični atentat pa u tegne skaliti sicer dobre od: se med ZDA in Saudsko Arabijo. Vzrok za to je v komentarju radia Riad. ki je sobotni krvavi dogodek označil koc junaško dejanje, ki dokazuje, da je palestinski narod, tudi po trbh desetletjih še zmeraj živ in odporen. Saudska Arabija je s posegom Svojega veleposlanika v ZL)A skušala nekoliko ublažiti postedic:, ki jih tako stališče utegne povzročiti v Od-nosih z Washingtonom. Ni znano. Že je nenadni obisk sirskega zunanjega ministra Kadama v Riadu v zvezi z omenjenim spodrsljajem. V Moskvi včeraj ni bilo posebnih komentarjev, po tistem, kar je že v ponedeljek sporočila tiskovna a-gencija Tass, ki je sobotni atentat označila kot spopad med palestin skimi gverilci in izraelsko vojsko. Pač pa je agencija Tass včeraj posvetila precej pozornosti ženevski mirovni konferenci, ki je po prepričanju kremeljskih voditeljev edino pristojno mesto za miroljubno poravnavo zapleta na 31ižnjem vzhodu. Tiskovna agencija Tass je izrazila dvom v ameriške namene glede ponovnega sklica konference, politiko predsednika Carterja glede Bližnjega vzhoda pa označila kot poskus ustvarjanja razdore, med a- zvezo. V diplomatsko vojno pa se je zapletel tudi avstrijski zunanji minister Pahr, ki se je prav včeraj vrnil s potovanja po nekaterih dr žavah Bližnjega in Srednjega vzhoda. Tokrat si je z izjavo, da je Izrael sam kriv za sobotni atentat, nakopal ostro reakcijo nekaterih judovskih organizacij v Avstriji, ki so celo zahtevale njegov odstop. Sicer pa je ta spodrsljaj skušal nekoliko popraviti, vendar kaže, da brez pravega uspeha. Na pomoč je moral priskočiti tudi kancler Krei-sky, ki je dr. Willibaldu Pahru že nekajkrat pomagal iz zadrege. Politični opazovalci ne izključujejo možnosti, da bi izraelski napad na Libanon pomenil leoo priložnost za maronitske sile, da še same udarijo po Palestincih in jih preženejo vsaj z južnega predela države. Ob r .remljanju zapletenih dogodkov na Bližnjem vzhodu pa ni mogoče zamolčati zaenkrat še precej nejasno začrtanega pomena obiska e-giptovskega vojnega ministra Ga-masija v Parizu. Ni namreč jasno, če se je s predsednikom D‘Estain-gom razgovarjal o dobavi orožja, ali pa o tehničnem sodelovanju pri izgradnji tovarn orožja v arabskih državah. Gamaši je namreč član upravnega sveta konzorcija, v katerem so poleg Egipta še Saudska Arabija, Arabski emirati in Katar. Vojna v Rodeziji sc nadaljuje LONDON — Anglo ameriški poskus skiicanja nove konference o notranji ureditvi v Rodeziji ni uspel. V nekaj ur trajajočih pogovorih angleški zunanji minister Ovven ni u-spel prepričati voditelja domovinske fronte Zimbabvve, Jošua Nkoma in Roberta Mugabeja, da bi na omenjeni konferenci sodelovala. Oba črnska voditelja še naprej v celoti odklanjata pred kratkim sklenjeni sporazum v Rodeziji ter napovedujeta nadaljevanje boja. do popolne zrušitve režima liana Smitha. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiniiiimiiiiitniiiiiiiiHiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiimiimiiiiiiinimiiiHUiMta OB PRISOTNOSTI DOMAČIH IN TUJIH GOSPODARSTVENIKOV V Ljubljani odprli sejem Alpe-Adria Napor za poglobitev odnosov s sosednimi državami Italijo, Avstrijo in Madžarsko LJUBLJANA - Na razstavišču v Ljubljani so včeraj odprli tradicionalni, že sedemnajsti sejem Alpe Adria. Letos predstavlja svoje proizvode 526 razstavljavcev iz pet najstih držav, poseben puudrrek pa je na industrijsko-potrošniškem področju, pri čemer ima posebne vidno mesto oprema za dom in gospodinjstvo s prehrambenimi iz delki. i Sejem je v prisotnosti številnih gospodarstvenikov in predstavnikov gospodarskih zbornic iz sosednje Furlanije-Julijske krajine, avstrijske Koroške. Hrvatske in Slovenije, generalnega konzula SFRJ v Trstu Ivana Renka in dragih predstavnikov oblasti odprl pred sednlk slovenske gospodarske zbornice Andrej Verbič. V svojem govoru je poudaril nomen tega sejma, ki poudarja tradicionalnost in res nični napor pri poglabljanju odnosov s sosednjimi državami Predsednik skupščine mesta Ljubljana Tone Kovič pa je poudaril pomen sejma za Ljubljano, ki se je tudi s to kot z drugimi sejemskimi prireditvami uveljavila v svetu. Hkrati se,jem Alpe-Adria prijateljskih mesi in razstavljavcev iz sosednjih dežel. Gospodarsko sodelovanje s sosednjo Avstrijo. Italijo in Madžarsko ni nomembno le na področju obmejnega sodelovanja, temveč so te države čedalje vidnejši partner vsega jugoslovanskega gospodarstva Sejem bo odprt do 19: marca. Danes je na njem dan Furlanije-Julijske krajine. JURE PENGOV Nezadovoljstvo Jugoslavije zaradi odnosov z EGS BEOGRAD - Predsedstvo SFRJ — kot poroča agencija ANSA — je včerajšnjo sejo posvetilo vprašanju odnosov med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo, katerih razvoj nikakor ne zadovoljuje jugoslovanskih predstavnikov. Ob koncu včerajšnje seje so objavili poročilo, v katerem predsedstvo izraža nezadovoljstva zaradi neugodnih teženj v razvoju gospodarskih ednospv ter ugotavlja, da se deficit jugoslovanske trgovinske izmenjave z država- po njegovih besedah omogoča stike | mi članicami EGS ni zmanjšal, V Anconi določili datum in temo 4. konference jadranskih mest ANCONA — Včeraj .je bilo v Anconi srečanje predstavnikov italijanskih in jugoslovanskih obmorskih občin, ki so pripravili vse po- NIZOZEMSKE^ OBLASTI SO SE ODLOČILE^ ZA VDOR VOJAKI BREZ PRELIVANJA KRVI REŠILI TALCE Tri moluške teroriste, ki so zasedli sedež pokrajine v Assnu, so aretirali sekunde izračunana akcija, ob podpori oklepnih vozil, je lahko presenetila teroriste, ki so z avtomat-skiti) orožjem kosili po čistini. V Assnu pa krožijo govorice, da je vdor omogočila skupina strelcev, ki se je ponoči pritihotapila -v kleti sedeža pokrajine. Teroristično dejanje južnih Molu-čanov je povzročilo le eno smrtno žrtev ob ponedeljskeni napadu, več oseb je bilo lažje ranjenih, ena pa težje. Nizozemske oblasti so skušale najprej uvesti zavlačevalno metodo, ki jim .je že večkrat uspela ob podobnih akcijah z Molučani. Dva voditelja moluške manjšine na Nizozemskem rta pričela pogovore s teroristi in poskrbela, da so talci prejeli pomirjevalna sredstva, sadje in cigarete. Teroristi pa so vztrajali r.a svojih zahtevah in niso popustili. V Assen se je torej vrnil mir. a moluški problem s tem ni še rešen. V skupščini je včeraj predsednik ni:. - .emske vlade Andreas Van Agt izjavil, da se ne sme globalno ob soditi moluška manjšina zaradi brezupnega dejanja oborožene moluške skupine. Poslance je seznanil s celotnim potekom akcije in navedel razloge za vdor mornariških strelcev. Načelnik socialistične opozicije Joop Den Uyl je izrazil priznanje vladi ob njenem zadržanju in načinu, kako je rešila talce. (voc) Nizozemska vojska v pripravljenosti. V ozadju sedež pokrajine v Assnu ASSEN — V bliskoviti akciji, ki je trajala le 20 minut, so strelci nizozemske mornariške pehote vdrli v sedež pokrajine v Assnu, onesposobili tri moluške teroriste in osvobodili 70 talcev brez prelivanja kivi. Za napad so se odločili včeraj ob pol treh, ko je že zapadel ultimat teroristov, ki so zahtevali izpustitev 21 južnih Molučanov iz nizozemskih ječ, odkupnino 13 'milijonov dolarjev in letalo, s katerim bi zapustili državo. Med drugim so bile oblasti (Telefoto ANSA) prepričane, da so Molučani že pričeli s pokolom tacev, kar je- opravičevalo čimprejšnji vdor. Podvig mornariških strelcev je bil tvegan, saj obdaja sedež pokrajinske uprave travnik, ki so ga Mo-lučani z lahkoto nadzorovali. Le do * DEŽELNE VOLITVE BODO VERJETNO 25. IN 26. JUNIJA Deželni svet bo danes razpravljal o spremembah volilnega zakona Zakonski osnutek, ki so ga predložili predstavniki vseh strank ustavnega loka, omogoča združitev deželnih volitev z upravnimi Deželni svet bo na današnji seji med drugim razpravljal tudi o osnutku zakona št. 422, ki so ga predložili svetovalci Biasutti (KD), Colli (KPI), Zanfagnini (PSI), Vi-tale (PSDI), Trauner (PLI), Ber toli (PRI), Puppinijeva (MF) in Stoka (SSk). Gre za osnutek zakona, ki zadeva spremembo ' zakonodaje o deželnih volitvah in je povezan tudi z bližnjimi upravnimi volitvami, tako v goriški pokrajini, kot tudi v tržaški občini in v ostalih občinah naše dežele, kjer je svetom zapadel mandat ali pa u-pravlja krajevne uprave komisar; med temi so občine Tržič, Ronke in Gradež. Dosedanja zakonodaja je pred videvala, da zapade mandat deželnemu svetu pet let po prvi seji, obenem pa je določala, da deželne volitve ne smejo biti na isti dan kot upravne. Sedanji zakonski o-snutek predvideva vrsto sprememb, predvsem kar zadeva ti dve določili. Spremenili so določilo o datumu deželnih volitev, ki naj bi sov padal z datumom prejšnjih dežel nih volitev, kar pomeni, da bomo volili novi deželni svet predvidoma zadnjo nedeljo v juniju. Prav tako pa novi zakonski osnutek pre klicuje prepoved o sočasnosti deželnih in upravnih volitev, saj člen 10 osnutka predvideva, da so lahko na isti dan deželne, pokrajinske in občinske volitve ter volitve v okrožne svete (rajonske konzulte). Volilni zakon predvideva tudi vrsto sprememb v zevzi s predsta vitvijo list in z volitvami samimi. Spremembe v zvezi s plačevanjem predsednikov sedežev in skrutinn-tcrjev ter z imenovanjem predstavnikov strank na voliščih so pred vsem birokratskega značaja, pač pa je važna sprememba, ki od pravlja potrebo po zbiranju pod pisov za predstavitev kandidatnih list za vse tiste stranke, ki so se že na zadnjih volitvah predstavile svojo kandidatno li.#o in so izvolile v deželni svet vsaj enega predstavnika. Skoraj gotovo je, da bo ta zakon že danes izglasovan. O tem priča dejstvo, da so se znanj izrekli in so ga skupno predstavili svetovalci vseh strank ustavnega loka Izglasovanje tega zakona bo o-mogočilo predsedniku deželnega odbora Comelliju, da predlaga notranjemu ministru, naj združi u-pravne in deželne volitve, kar bi olajšalo delo vseh krajevnih u-prav, obenem pa bi pomenilo tudi precejšnje zmanjšanje stroškov za organizacijo volitev. Govori se. da so predstavniki strank ustavnega loka že dogovorjeni o odložitvi upravnih volitev v naši deželi, kar pomeni, da bomo pri nas volili samo enkrat, to je 25. in 26 junija. Izjemo predstavljajo seveda referendumi, če se jim na vsedržavni ravni stranke ne bodo mogle izogniti. žena v boju proti fašizmu*. Srečanje bo danes ob 15. uri na sedežu v Ul. Fogazzaro 2 (med Ul. Scogliettd in Ul. del Prato). Na ponedeljkovi seji vodstva Pokrajinska KD odobrila z večino poročilo tajnika Pokrajinsko vodstvo tržaške KD je po poročilu tajnika Rinaldija, ki smo r\ v izčrpnem izvlečku objavili v včerajšnji številki, in po politični razpravi, v katero je poseglo več članov, izglasovalo z 19 glasovi ob 10 vzdržanih resolucijo, ki v bistvu obnavlja glavne misli tajnikovega poročila. Krajevna KD torej tudi po rešitvi vladne krize, ki je dajala upanje na izboljšanje političnih odnosov tudi v krajevnem merilu, strogo ločuje pripravljenost sodelovati z demokratičnimi strankami, sindikati in gospodarskimi kategorijami v enotnih pobudah za obrambo tržaškega gospodarstva, od možnosti političnih sporazumov za vodenje javnih ustanov, katerim potrjuje odločno nasprotovanje, čeprav poudarja potrebo ohranitve izvoljenih uprav in nasprotovanje komisarjem. V odobrenem dokumentu (za ta del soglasno, . r so zanj poleg rno-rotejcev in andreottijevcev glasovali tudi fanfanijevci in dorotejci) pokrajinsko vodstvo KD potrjuje namreč odločno opozicijo levičarskim upravam, tako na pokrajini kot v manjših občinah, in pooblašča svoje svetovalske skupine, da temu primerno ukrepajo. VČERAJ NA GENERALNEM KONZULATU SFRJ V TRSTU Visoka odlikovanja bivšim partizanom uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiuiimtMiiiiuiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiimMtMiiiiiiiiiMiiliiiiiiiiiiiiiiMmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OBČNI ZBOR DEŽELNE ZVEZE TRGOVINSKIH ZBORNIC Sedanji trenutek terja tesno povezovanje med političnimi silami in gospodarstveniki Zveza si bo prizadevala za rešitev vseh odprtih vprašanj Študija o industrijski strukturi v prosti coni na Krasu v naši deželi V ponedeljek .je bil v Gorici pod predsedstvom načelnika goriške zbornice Lupierija občni zbor De želne zveze trgovinskih zbornic za industrijo, obrtništvo in poljerlel stvo. V ospredju je bilo zlasti delovanje zveze v zadnjih dveh letih s posebnim ozirom na splošno go spodarsko problematiko v naši de za obnovo. Predsednik Italcantierija in predstavnik industrije z državno udeležbo Vittorio Fanfani pa se je zadržal ob hudi krizi ladjedelništva, ki je prizadela tudi tržiški obrat. S tem v zvezi je zveza sklenila, da ukrene vse potrebno, da bi sedanja kriza ne oslabila konkurenčnosti ladjedelnice, ki bi se ta želi. Poleg predstavnikov posamez- j50 znašla nepripravljena v času, nih odborov, so se občnega zbora udeležili predsedniki zbornic iz V,id ma Vittorio Marangone, iz Porde nona Paolo Musolla in iz Trsta Marcello Modiano. Predsednik Lupieri je med dru grm naštel številne pobude, ki jih je zveza podvzela za obrambo raznih produktivnih sektorjev, kot u stanovitev Konzorcija za uvoz-iz-voz Friulgiulia, ki naj bi zagoto- vil večji prodor na, tujih tržiščih, posege na področju prevozov za uraditev avtocestnega omrežja in infrastruktur, študijo o deželni industrijski strukturi v zvezi š' nrčd-videno industrijsko cono na Krasu ter številne druge pobude, študije in publikacije. Kar se tiče odnosov z deželno upravo, so zlasti naglasili potrebno po štalnem povezovanju med političnimi silami in gospodarskimi kategorijami glede posegov v razne produktivne sekto rje. V razpravo je posegel tudi pred sednik Marangone, ki je poudaril doprinos zveze trgovinskih zbornic ob potresu, ki je prizadel Furlani jo kot pozneje pri prizadevanjih • Ženska komisija sekcije KPI «G. Pratolongo* organizira srečanje z rajonskimi tovarišicami in simpatizerkami, na temo: «Doprinos rajonskih ............................................. 1 VČERAJŠNJEGA ZASIPANJA DCŽHNICA SV[TA Nova pravila in postopki za pospešitev javnih del Za novi zakon so glasovali predstavniki KD, PSDI, PRI SSk, MF in MSI-DN, vzdržali pa sta se KPI in PSI Deželna skupščina je včeraj odobrila zakon, ki predvideva nova pravila pri izvajanju javnih d<’. Nov zakon predvideva pospešitev postopka, nov način načrtovanja in pospešitev dodeljevanja javnih prispevkov na področju javnih del. Za zakon co glasovali svetovalci KD, PSDI, PRI, SSk, MF in MSI-DN, predstavniki KPI in PSI pa so se vzdržali. Zakonski osnutek je predstavil poročevalec Berzanti (KD), v razpravo ne so posegli svetovalci Mo-relli (MSI-DN). Lonza (PSDI), Lo vriha (KPI), Zanfagnini (PSI) in Biasutti (KD). Vsr so se strinjali o važnosti zakona, svetovalec Lo vriha (KPI) na je še posebej poudaril, de obstajajo v zakonu neka tera protislovje, pa čeprav je bil zakons! i osnutek kar tri leta v komisiji. Zaustavil se je pri pristojnosti deželnega tehničnega odbora, ker se je največkrat izkazalo, da je nadzorstvo neučinkovito in je bi io pole; tega vzrok zavlačevanja pri izvajanju javnih del. Koristno in potrebno h' bilo, je nadaljeval Lovriha, popolnoma odpraviti nad zbrstvo deželnega tehničnega odbora. Poleg le i pa so krajevno u prave pokazale že določeno zrelost zaradi česar bi jim lahko poverili vse te naloge. Deželna uprava ne sme delovati le kot nadzorni organ, ampak k. i aktivni upravni organ, ki mora poskrbeti za ustrezne za kone in s sodelovanjem s krajevni mi ustanovami poskrbeti za čim-boljšo ešitev vseh problemov. Spregovorila sta nato poročevalec Berzanti (KD) in odbornik Rigutto (KD), nakar se je ponovno vnela razprava o številnih popravkih, ki so jih v glavnem predložili deželni odbor in svetovalci levice. Sledilo je glasovanje -posameznih členov, nato pa celotnega zakona, ki ga je skupščina sprejela z večino glasov. Pred pričetkom razprave o pred stavljenem zakonskem osnutku, je načelnik komunistične svetovalske skupine Mario Colli naslovil vprašanje predsedniku deželnega sveta, da bi deželnemu odboru posredoval zahtevo, da čimprej odobri statut Kraške gorske skupnosti, ki ji je že od svoje ustanovitve onemogočena vsakršna redna dejavnost. POSOJILO EVROPSKEGA SKLADA 4 milijarde in pol za načrtovanje ljudskih stanovanj V prejšnjih dneh so v Parizu podpisali sporazum, s katerim je posebni Evropski sklad odobril po sojilo za več kot štiri milijarde in pol lir konzorciju Ljudskih bank v Furlaniji-Julijski krajini. To vsoto bodo porabili za načrtovanje ljudskih stanovanj, denar pa bo upravljal deželni konzorcij IACP. Podpisu sporazuma je Drisostvo val deželni odbornik za krajevne uprave Bianchini, ki .je orisotnim obrazložil posege, ki jih je deželna uprava izpeljala za gospodarsko obnovo in razvoj Furlarrije-Julijske krajine. ko bo sedanja kriza mimo. Sledili so številni posegi, med katerimi velja omeniti Colleonija ki je orisal stališče sindikatov glede potrebe po industrijski- preusme ritvi in posegih v korist manjših podjetij. Občni zbor je nato odobril poročilo predsednika Lupierija, obračun za leto 1977 in proračun za letošnje leto, ki predvideva možnost posegov za skupno 17 milijard lir. Zanimanje orjipov EtiS za mešano prosto cono Te dni se je mudil v našem mestu dr. Giuseppe Leo, funkcionar komisije za industrijo Evropskih skupnosti, na povratku iz Titograda, kjer je sodeloval pri pogajanjih o obnovitvi sporazuma o trgovini in gospodarskem sodelovanju med EGS in Jugoslavijo. Obiskal je deželno odborništvo za načrtovanje, tržaško trgovinsko zbornico in center za teoretsko fiziko. V razgovorih je orisal možnosti sodelovanja s SFRJ na industrijskem področ ju, pogovorili so se pa tudi o ti pologiji industrijskih obratov, ki naj bi jih umestili v mešani prosti coni, ki jo v krogih EGS ocenjujejo kot katalizator za odnose med skupnostjo Jugoslavijo, ker more spodbujati sodelovanje in skupne naložbe tudi v obliki mešanih podjetij. Dr. I **o je zbral tudi podatke o možnosti povezovanja med industrijsko prosto cono in predvidenim centrom za znanstvene in tehnološke raziskave. Drevi bo pa v dvorani Assicura zioni Generali ob 18. uri predaval visoki evropski funkcionar Ir. fredo Mecioti o »Pobudah EGS za skupno raziskovalno in razvojno politiko in vplivih na Italijo.* Zborovanje KPI o šolskih vprašanjih Tržaška avtonomna leracija KPI in ZKMI prirejata jutri ob 17.30 v Ul. .iadonnina 19 javno zborovanje na teme; »Za pravico do študija, za avilno vlogo šolskih okra jev: nasprotovanj komunistov zakonskemu osnutku deželnega odbora*. Govorila bosta deželni svetova lec Otello Bosari in Enrico Medu-ni iz vsedržavne konzulte za šolo KPI. V RICMANJIH Pričetek del v občinski hiši Sinoči je na javnem sestanku v Ricmanjih dolinski župan Edvin Švab seznanil prisotne vaščane iz Ricmanj in Loga, da se bodo že Danes, 15. t.m., ob 18.30 v Kulturnem domu EVROPEIZACIJA SLOVENSKE GLEDALIŠKE UMETNOSTI Predaval bo prof. inž FILIP KALAN KUMBATOVIČ Narodna in študijska knjižnica opozarja občinstvo, da se bo s Kumbatovičevim predavanjem zaključil ciklus 5 predavanj o slovenski gledališki umetnosti. Vstop prost Vabljeni! danes začela dela za obnovitev «Babne hiše*. To je prisotne zelo razvese'ilo. saj so se dela za to občinsko hišo zavlekla mimo volje uprave za skoraj dve leti. Dela, ki ju bo opravilo podjetje Danila Gla vine iz Boršta predvidoma še pred koncem tega leta, bodo finansirali s prispevkom družbe Aquila kot moralno odškodnino Skupnosti za gradnjo bencinovoda. V SLOVENSKEM KLUBU Sinoči odprtje razstave fotografij Jožeta Kološe Pod naslovom cKultura nekega mesta» so sinoči v Slovenskem klubu odprli razstavo tematske zbirke fotografij, ki jo je ustvaril Jože Kološa— Kološ. Razstava je nastajala v mestu Prilep d Makedoniji, ki je pobrateno s Koprom, ob prilikš mednarodne umetniške likovne koi lonije. O Jožetu Kološi je sinoči nekaj besed spregovoril Janko Furlan, ki je dejal, da umetnik že nad štirideset let nepretrgoma deluje in ustvarja v svojem fotografskem svetu. V tem času je imel Kološa že več kot 05 samostojnih razstav doma in na tujem. Njegovo fotografijo lahko upravičeno označimo za angažirano in je odsev najbolj intimnega čutenja umetnika. Avtor je rato odgovarjal na vprašanja prisotnih in obrazložil vzgibe za prav tako izražanje, ki je nekonvencionalno in pristno. Generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko je včeraj v prostorih generalnega konzulata izročil 4 priznanja za zasluge v NOB, ki jih je predsednik Tito podelil štirim tržaškim partizanom. Armido Ukmar je prejel visoko odlikovanje Red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, Fulvio Lazzari medaljo za hrabrost, Umberto Barban in Gastone Negre-sin pa spominsko medaljo za udeležbo v NOB. Slovesnosti sta prisostvovala tudi član izvršnega sveta SR- Slovenije Marjan Lenarčič in tajnik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Anton Tumher. Ob začetku slovesnosti, ki je potekala v prisrčnem vzdušju, je generalni konzul SFRJ' Ivan Renko poudaril, dr gre za priznanje za velik prispevek, ki so ga številni slovenski in italijanski borci dali boju za svobodo, za bratstvo, za enotnost in za sodelovanje med narodi. Poudaril je da se na takih slovesnostmi srečujejo antifašistični borci obeh narodov in s tem poudarjajo svojo zavzetost za boj proti nacifašizmu, ki še ni dokončno potolčen. Generalni konzul je dodal, da se danes Jugoslavija vključuje v izgradnjo novega sveta in želi v miru razvijati sodelovanje z drugimi narodi. Pri tem se je še izrecno dotaknil osimskega sporazuma, o katerem je dejal, da je odstranil vse ovire na poti k zbliža-nju med sosedoma, obenem pa je naglasil, da je bil osimski .sporazum naravna posledica skupnega boja proti nacifašizmu. Ob koncu slovesi?,^ jč generalni konzul Ivan Renko izročil visoko o-dlikovanje Red tfda s srebrnim vencem dolgoletnekVilr 'uslužbencu tržaškega generalnega konzulata SFRJ Branku Žerjalu. Gledališča • Danes ob 17. uri se bo v dvorani v Ul. Madonnina 19 nadaljeval kongres univerzitetne sekcije KPI «E. Curiel*. Kongres bo zaključil deželni tajnik KPI Antonino Cuffaro. • Sekcija KPI za Rocol prireja danes ob 20.30 na sedežu na Rocol-ski cesti 79 srečanje — debato na temo: »Polna zaposlitev v novi sin- dikalni platformi*. lili IM III IM ■millllllftlMIII II llllllll Ml IIIIIIMIIIIIIIItlllllllflllllMiniMimilllllllllMIlitllllMIlUIIHIIIIIIIIIIIIIIHa S POMOČJO INŠPEKTORJA ZNANE AMERIŠKE TOVARNE KARABINJERJI ODKRILI TRGOVINO S PONAREJENIMI JEANSI LEVI’S V štirih trgovinah m pri enem krošnjarju so zaplenili 700 parov hlač v skupni vrednosti 14 milijonov lir Tržaški karabinjerji so v petek in v soboto v štirih tržaških trgovinah in pri nekem krošnjarju zaplenili 700 parov «jeansov» znam ke levi’s. Ugotovili so namreč, da ne gje za originalne hlače, pač pa za ponarejene; v Trst je nam reč prišel inšpektor znane tovbr-ne, ki je pregledal vsak par po sebej. Ponarejene hlače se razlikujejo od originalnih predvšem po blagu, pa tudi po kroju in po drugih značilnostih. Prodajna vrednost »jeansov* znaša približno 14 milijonov Jir, pri čemer naj bi imeli trgovci, ki so jih prodajali, izredno vijok zaslužek. Za hlače, ki jih prodajajo na drobno po 20.000 lir, so v tovarni plačali od 3 do 8 tisoč lir. Baje proizvajajo te po; narejene hlače v neki tovarni pri Neaplju, vendar pa karabinjerji niso posredovali nobenih podrobnosti, kajti preiskava je še v teku. Vseh pet trgovcev bodo verjetno že v prihodnjih dneh prijavili sodišču, ^-kajti karabinjerji so pre pričani, da so vsi vedeli, da gre za ponarejeno blago; vsekakor naj bi šlo za lastnike manjših trgovin, ba.je v Terezijanski četrti. udarec za vse tiste matere, ki so v službi in nimajo Časa, da bi čez dan pazile na svoje otroke Matere pa se zavedajo, da je boj učnega osebja upravičen, zato mu izrekajo vso svojo podporo. • Tržaška občina sporoča, da izplačujejo pri občinski blagajni v Ul. Nordio 11 dodatno doklado za meječa november in december za invalide, slepce in gluhoneme. Kdo je lastnik umetniške slike? Stavkovno gibanje v vrtcih tržaške občine Učno osebje tržaških občinskih otroških vrtcev je že v petek začelo s stavkovnim gibanjem, zaradi zapletov okrog novega pravilnika, ki bi moral uravnavati življenje v vrtcih. Občina namreč o-dlaša z uresničitvijo odlokov, ki so predvideni v pravilniku, poleg tega pa je v le-tem veliko pomanjkljivosti, ki razburjajo otroške vrtnarice. Tako so se učiteljice odločile, da odločno nastopijo, zato stavkajo vsak dan od 8. do 10. ure, pa še dve uri v popoldanski izmeni, tako da se odvija pouk praktično le od 10. do 14. ure. To je seveda hud Tržaški karabinjerji so pred časom v stanovanju, ki so ga preiskali v okviru preiskave o prekupčevanju ponarejenimi dolarji, zaplenili podobo iz leta 1820. Gre za približno 40x50 cm veliko mater božjo na lesu. Karabinjerji domnevajo, da je bila umetnina ukradena v Trstu, lastnika pa še niso našli. Tržačan, pri kateremu so jo zaplenili, je dejal, da jo je prejel od nekega prijatelja kot jamstvo za posojilo večje vsote denarja, vendar so karabinjerji ugotovili, da je bila ta verzija dogodkov neresnična. ROSSETTI Danes, 15. marca, ob 20.30 «Un an-gelo calibro 9» v izvedbi Rosanne Schiaffino, Mema Remigija, Arnolda Foaja, Lie Zoppelli in Cinzie De Ca-rolis. Abonenti 30 odst. popusta. Rezervacije pri osrednji blagajni Pasaža Protti 2. AVDITORIJ Drevi ob 20.30 v abonmaju (odrezek št. 5) Goldonijeve »Ljubosumne žene*. Rezervacije pri osrednji blagajni Pa. saža Protti. Včeraj-danes Danes, SREDA, 15. marca KLEMEN Sonce vzide ob 6.18 in zatone ob 18.10 — Dolžina dneva 11.52 — Luna vzide ob 9.54 in zatone ob 0.00 Jutri, ČETRTEK, 16. marca HI LARI J Vreme včeraj: najvišja temperatura 8,4 stopinje, najnižja 8, ob 13. uri 8,4 stopinje, zračni tlak 1019,4 mb. pada, vlaga H6-odstotna, nebo oblačno, dežja je padlo 2 mm, veter ju-govzhouiiik, morje mimo, temperatura morja 8,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 14. marca 1978 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo pa je 29 oseb. RODILI SO SE: Daniele Grizon, (jriulio F*aolo Palkdim, Matteo Božic, Andrej Rupel.1' UMRLI SO: 7f-ldni'' Maria Bre-schi por. Zanelli, 69-letna Alma Zol-lia, 57-letni Orlando Sartori, 71-letni Dario Bemetti, 57-letna Anna Maria Allesio. 74-letna Silvia Lenardon por. Gargnelutti, 70-letni Luciano Pierini, 78-letna Maria Noni vd. Manuppelli, 69-letna Elena Romano por. Blason. 60-letni Domenico Michienzi. 8 mesecev stari Caleb Arrigo Ramella, 86-letna Amalia Eder vd. Verbanaz, 68-letni Dino Rebotti, 77-letna Giovanna Focecco vd. Rotta, 68-letni Domenico Gentile, 70-letna Angela Basso vd. Veroi, 66-letni Vittorio Godiča, 66-let-na Luigia Caprio vd. Rizzitello, 62-letni Ermenegildo Castelli, 70-letna E-lena Delse vd. Mariotto, 63-letna Maria Copat vd. Martellani, 78-letna Emilia Cesare por. Pochettino, 49-letni Rodolfo Pichel, 70-letni Francesco Morgan, 82-letna Augusta Galeazzi vd. Gallina ,79-letna • Anna Sandrin vd. Dagri, 71-letna Libera Arcangeli por. Gattegno, 64-Ietni Giovanni Negro, 67-letna Virginia Sterle vd. Doz. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Rossetti 33. Ul. Roma 16, Ul. L. Stock, Trg Valmaura 11 (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Goldoni 8 in Ul. Belpoggio 4 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Goldoni 8,' Ul. Belpoggio 4. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek; tel. 225-114: Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121; Se sl jan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. ZONCOLAN - RAVASCLETTO Marca in aprila vsako nedeljo na snegu. V ceni 9.000 lir je vključena dnevna karta, ki velja za uporabo vseh naprav, skupno z žičnico in potovanje z avtobusom (Trst • Ravascletto). « * # SMUČARSKI TEČAJ V RAVASCLETTO Začetek 19. marca 1978 Razne stopnje za odrasle in otroke, 8 ur tečajev v štirih nedeljah. Popusti na žičnicah, zavarovanje, med tednom predsmu-čarska telovadba. Ob koncu tečaja tekma. Cena tečajev z dnevno karto 45.000 lir. Cena tečajev brez dnevne karte 31.000 lir. Informacije in prijave na sedežu Ski kluba Union, Ul. Valdirivo 30, telefon 64-459, vsak (lan od 17.30 do 19.30 razen ob. ponedeljkih, ob sobotah od 10.30 do 12.30, vsako sredo na okrajnem sedežu na Lonjerski cesti 177 od 18.00 do 19.30. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO STALNO ' SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom (Mala dvorana) KOLE ČAŠULE VRTINEC Izvirni naslov: VITEL EKSPERIMENTALNI ODER Prevod: Kostumi: Režija in scena: LJUBIŠA GEORGIEVSK1 JANKO MODER MARIJA VIDAU V petek, 17,_marca, ob 20.30 Zaradi eksperimentalnega značaja predstave je število sedežev strogo omejeno. Prosimo cenjene obiskovalce, da pravočasno rezervirajo sedež. POPUST ZA ABONENTE SSG. Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 12. do 14. ure, tel. 734265. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom MIROSLAV KOŠUTA VITEZ NA OBISKU mladinska igra v šestih slikah Scena: Kostumi: Glasba: DEMETRIJ CEJ MARIJA VIDAU ALEKSANDER VODOPIVEC Režija: MARIO URŠIČ V petek, 17. marca, ob 15.30 Uredništvo mladinske revije Galeb sporoča vsem mladim naročnikom in vestnim bralcem Galeba, da bo NAGRADNO ŽREBANJE V petek, 17. marca, v Kulturnem domu v Trstu po predstavi mladinske igre »VITEZ NA OBISKU* Vabljeni! STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom ALEKSEJ ARBUZOV IRKUTSKA ZGODBA drama v dveh delih Prevod: MILE KLOPČIČ Scena in kostumi: EDVARD ZAJEC Glašbetii. jBbob1 kr priredba: ALEKSANDER VODOPIVEC Koreografija: JANEZ .m Asistent režije: BORIS KOBAL Režija: MARIO URŠIČ PONOVITVE danes, 15. marca, ob 20.30 ABONMA RED D — mladinski v sredo jutri, 16. marca, ob 16. uri ABONMA red h jutri, 16. marca, ob 20.30 ABONMA RED E — mladinski v četrtek v nedelja, 19. marca, ob 16. uri ABONMA RED C — prva nedelja po premieri Prosveta PD Rdeča zvezda iz Salcža nizira jutri, 16. tega meseca, ob 20.30 v dvorani ŠK Kras v Zgoniku več*, s prikazom cvetja v diapozitivih, jih je pripravil Mirko Guštin. P? kaz diapozitivov bo spremljal z bes*00 Stanko Budin. SPD Tabor in ZŽI Opčine pnretlJ ta v Prosvetnem domu na Opc®*” razstavo akademskih slikark Al®0 Gerlovič in Tince Stegovec, ki bo 17. do 27. marca. Umetfiici bo Pr*“ stavila prof. dr. J. čopičeva. ** kulturnem večeru bosta nastopila h’0' ški in ženški zbor Tabor. ’ ' Kino Ariston Zaprto. Mignon 16.00-22.15 «1 dueli«®*' Keith Carradine, Harvey Kelt®' Barvni film. Nazionale 16.00 »Le avventure Braccio di ferro*. Barvna risan\, Grattaciello 16.00-22.15 »Un ta*!, lor malva*. Charlotte Ramp» Philippe Noiret, Agostina Belli* ” ter Ustinov. Barvni film. ... Excelsior 16.00 «Tomboy i misteri'®*1 sesso*. Prepovedan mladini P0^ 1' letom. Barvni film. • Fenice 16.00 «Telefon». Charles Br°»’ son, Lee Remick. Barvni film-Eden 16.00 »Taboo*. Barvni film. P** povedan mladini pod 18. letom. Ritz 15.30 »Poliziotto privato: un 1,1 stiere difficile*. Robert Mitchum-Kilndrammatico Zaprto. _ Cristallo 16.00 Revijski program gliati oggi vestiti domani* in “r «Per grazia ricevuta* Nino M*0 fredi. ' Aurora 16.30 »In nome del papa «*' . Nino Manfredi. Barvni film. Capitol 16.30—21.30 »AHegr0 non tJeF po*. Risani filmi Bruna Bozzett^ Moderno 16.00 «Padre padrone*. j4 zija P. in V. Taviani. Barvni Impcro 16.00-21.45 «Bilitis». P. D A\' , banville. Prepovedan mladini P°° 14. letom. Barvni film. Ideale 16.00 «La cugina*. Massimo v nieri. Prepovedan mladini pod 1' Idiom. Barvni film, . Vittorio Veneto 16.30 »Nick mano da*. Paul Newman. Prepoved00 mladini pod 14. letom. Barvni f®*' Astra 16.30-21.45 «lntrigo interna®0' nale*. Cary Grant, James Ma*00, Barvni vfilm. Volta (Milje) 16.00 »Beniamino*. ški barvni film. SK Guido -Zidarič (zaloga papirja Nabrežini) daruje 10.000 lir za Kras. Ob 1. obletnici smrti naše draž* Mariole Pertot- darujeta Tončka 1 Emil Colja 10.000 lir za TPK Si«'" (Barkovlje). ...Ob izgubi tovariša Zdravka pivca ij^eka sekcija KPI - Do®" globoko jo^jjc družini in svojcem- Sekcija VZPI-ANPI Dolbla ^ ka globoko sožalje družini ob Iz*°” tovariša Zdravka Vodopivca. Celica KPI - Prebeneg izraža ® 0 boko sožalje svojcem ob izgubi variša Vilka Bandija. Ob izgubi očeta iskreno sočust' jejo z Mileno Vecchiet Marko, 1'* ka in Kajetan. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM i Ob izgubi dragega očeta izrek1 in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. I Mileni iskreno sožalje Majda in FH Zapustil nas je naš dragi ERMANN0 LUDVIK Pogreb bo jutri, 16. marca, ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče k Sv. Ani. Žalostno vest sporoča hči Lucian* z družino Padriče, 15. marca 1978 ' • Zapustil nas je naš dragi VITO BANDI Pogreb bo jutri, 16. marca, ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev. žalujoči brat Josip, sestri Karla i* Marija z družinami in drugo sorodstvo Prebeneg, Lakotišče, Ljubljana, 15. marca 1978 Nepričakovano nas je zapustil naš dragi VALENTIN VODOPIVEC Pogreb bo v petek, 17. t.m., ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice, v Dolini pa ob 14. uri. žalostno vest sporočajo žena Angela, hčeri Edi in Milena, zeta, vnuki, sestri, svaka in drugi sorodniki Trst, Dolina, Milje, 15. marca 1978 Pogrebni zavod Zimolo 15. 3. 1977 Ob obletnici smrti naše 15. 3.1978 MARIOLE se je spominjajo Trst, 15. marca 1978 Stanko, Mitja, Ivanka in sorodniki rz 'tS POMEMBNA RAZSTAVA V SEŽANSKI KOSOVELOVI KNJIŽNICI Petdeset let izredno bogate Ustvarjalnosti Milka Bambiča Od ilustracij knjig, mladinskih stripov pa do političnih karikatur V NASPROTNEM PRIMERU BODO ZAOSTRILI BOJ S SPLOSNO STA VKO Sindikati za ohranitev zaposlitvene ravni in tehnološki razmah v podgorski predilnici 500 delovnih mest v nevarnosti, potem ko je bilo februarja vpisanih v dopolnilno blagajno 1.700 uslužbencev * Finančni doprinos družbe Friulia »Kosovelova knjižnica v Sežani si ;!fie v veliko čast, da ima v svo-™ prostorih nenavadno zanimivo , Pomembno razstavo, ki izpričuje nič manj kot 50 let (1922 1072) edno bogate ustvarjalnosti Mil-** Bambiča. , Klilka Bambiča gotovo boli kot »''Iran meje poznajo v rodnem *>stu, saj je svoji slovenski pri-Ntiosti posvetil domala vse svo-j* življenje. Prav zaradi pomem-“hosti njegovega dela, smo želeli “tozoriti nanj tudi širšo javnost ®stran roeie. Bogato razstavno gradivo, ki je J? ogled v dveh prostorih knjižne dokazuje, da je bilo Bambi ev° ustvarjalno delo tako na li-. arnem kot likovnem področju ^o veliko in pomembno, da ga "°Bena niti literarna niti umetnost,-p zgodovina ne ho mogla prezro-e,Cena njegovega dela je toliko Vesia. ker je ustvarjal in delal v Mtežjih pogojih in najhujših' ča-'8 ’ fašističnega zatiranja, da je ^šprej vedel, da za* svoje delo ■ bo nikoli prejel pravega pla 'a. Na razstavi je za današnji čas zgodovinsko pomembnih re % ki jih je s svojimi risbami bo "til in zanje pisal literarne uri Jjtovke (Novi rod, Naš glas). Med agoeenimi tiski je tudi prvi Renatov prevod Cankarjevega Hlap Jerneja v italijanščino iz lc . 1925, ki ga je ilustriral Milko ®W>ič. Razstava je obogatena z Vrsto originalnih dokumentov, ki ^zarjajo na dobo, v kateri je ^tajalo Bambičevo delo. nosti mu je Kosovelova knjižnica v Sežani z velikim veseljem pripravila razstavo, ki bo na ogled do 22. tega meseca. Vse ostalo gradivo je avtorjeva last, LUČKA ČEHOVIN pri šolskih učbenikih, saj je bil prvi, ki je v zamejske čitanke vnesel barvno ilustracijo. Razstavljena je vrsta zanimivih političnih karikatur, ki kažejo na nelahke razmere, v katerih je Bambič u-stvarjal. Dalje je omembe vreden Bambičev ilustratorski doprinos za dnevni tisk. Vsekakor je treba priznati to, kar je zapisano v knjigi Sodobna slovenska likovna umetnost, da je bil Milko Bambič že pred vojno vodilni ilustrator na Primorskem. Za njegovo delo mu ostajamo hvaležni in v skromen znak hvalež- ......................tim.................iniiiiuiiiiiiiinniiniililiiinllliillliumlHI.. Zveza demokratičnih žena iz Boljunca se zahvaljuje domačemu društvu, pevskemu zboru, tamburašem, recitatorjem, domači godbi te rvsem, ki so pripomogli, da je praznik 8. marca tako lepo uspel. Iz razstavnega gradiva je razrilo kolikšen in neprecenljiv de-$ svoje ustvarjalnosti ie posvetil rihko Bambič mladini. Razstavlje-J? je vrsta knjig, ki jih je Bam-z velikim posluhom za otroško J**So napisal in sam ilustriral. O ?embe vreden .je Bambičev mla-pSki strip, ki je tako na kvali-phi višini, da bi mu še danes «Žko iskali primere v slovenski at uri. Tudi ne kaže prezreti ^hiembnega ilustratorskega dela BENEŠKI DNEVNIK NA SKEČANJU V VIDMU Slovenska in nemška manjšina ter furlanska kultura v F-JK Slovencem v Benečiji ne zadošča sama zaščita Poudarjena vloga mostu narodnostn/ilh manjšin SPD IGO GRUDEN — Nabrežina Priredi v nedeljo, 19. marca v društveni dvorani Slovenski kulturni dan v počastitev Prešernovega in Župančičevega praznika Začetek ob 16. uri Vljudno vabljeni Doprinos slovenske in nemške manjšine furlanski kulturi. To izredno zanimivo in aktualno vprašanje, zlasti glede na MHhjo konferenco o etiiičrioije-zfkbvrtiV 'Vprašanjih Videmske' pokrajine, so Obravnavali na srečanju, ki ga je 10, marca organiziral Raziskovalni in študijski center iz Vidma. Vprašanja so se lotili iz treh zornih kotov: zgodovinsko problematiko je obravnaval prof. Cremonesi, umetnostna vprašanja prof. Berga-mini, s-ocio-ekonomske in socio-kul-turne vidike pa je razčlenil dr. Cla-vora, ravnatelj Čedad s ke sekcije Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta. Prof. Cremonesi je najprej orisal doprinos nemške kulture in civilizacije, vse od Langobardov do patriarhov nemškega rodi in naprej, razširjenost nemškega jezika v Furlaniji, naštel je sedanje nemške o-toke na Trbiškem in v Saurisu, nato pa prešel na obravnavanje Slovencev, na njihov doprinos furlanski kulturi. Podal je točen pregled, kje so bili nastanjeni v preteklosti in danes. Med drugim je omenil naj-večjega furlanskega slikarja šestnajstega rtoletja, Pellegrinija, ki je bil po rodu Hrvat, nato je naštel številne cerkve Beneške Slovenije, delo slovenskih umetnikov, bratov-I ščino sv. Hieronima, ki je upravlja1; la svojo bolnišnico v Vidmu in je j vse do padca beneške republike i Z NEDELJSKI SKUPŠČINE IZSELJENCEV V BASIH S SKUPNIMI MOČMI PRIPOMOČI K OBNOVI POTRESNEGA OBMOČJA Deželno upravo so zastopali svetovalci Spe-cogna (KD), Ermano (PSI) in Magrini (KP1) , V nedeljo je bil v Baslu v Švici Posebno zadnja dva ukrepa bo-i,=fliiencev Pur. sta morala zagotoviti, v okviru programskih posegov, da bo dežela zgradila tiste strukture, ki bodo omogočile ekonomski, socialni in kulturni- razvoj. Delavcem, po sebno pa mladini, je treba žago toviti vse tiste možnosti, da bodo lahko ostali na rodni zemlji in jim ne bo treba v izseljenstvo. Izseljenci hočejo izvedeti za svojo usodo že od samega začetka, ko 'se začenjajo izvajati zakoni za ob novo in razvoj dežele. Prav zaradi tega je skupščina izrekla ostre kritike na račun deželnega odbornika za delo in izseljenstvo Dal Masa, ki ni znal izdelati in koordinirati primerne politike za vračanje izseljencev v rodne kraje. Združenja izseljencev tudi poudarjajo, da jih je treba vselej obvestiti o vseh vprašanjih, ki zadevajo Furlanijo - Julijsko krajino. Skupščino so zaključili s posegi deželnih svetovalcev Specogne, Ermana in Magrinija, ki so iz svojih političnih pogledov ocenili delo deželne uprave in nakazali smer niče, ki se jih morajo držati pristojni organi v tem težkem državnem in deželnem trenutku. Pouda rili so. da je treba skuono nasto pati, kakor je tudi potrdila nedav-na deželna manifestacija, kar si želijo vsi izseljenci. mela svoj oltar v videmski katedrali. Svoj poseg je zaključil z zanimivo podrobnostjo, da se je slovanska gubanica ijazširila po vsej Furlaniji, da je danes ena najbog tipičnih slaščigjfli teh krajih. O nemškem vplivu na umetnostnem področju je nato spregovoril prof. Berg.mini, ki je omenil prisotnost nemške ali avstrijske umetnosti v Huminu, v Pušji vasi. tja do Sacileja, Ogleja, Vidma, v katedrali v San Daniele vse do Milj, v Kar-r.iji in v Saurisu. Kar se tiče Slovencev, je omenil umetnik: Andreja iz Škofje Loke, Petriča in Luko, ki so delali predvsem v Nadiških dolinah. Poudaril, je, da so votivne cerkvice zt.ačilne za vse tri obmejne dežele, Slovenijo, Koroško in Furlanijo, katero je imenoval konfederacijo treh kultur in treh jezikov. Zadnji je povzel besedo dr. Clavo ra, ki je načel bolj aktualno in pe rečo problematiko. Poudaril je, da ne moremo govoriti o Slovencih in regres združenja izseljencev Fur - Julijske 'krajine, na katerih so sodelovali deželni svetoval-^ Romano Specogna (KD), An Je>o Ermano (PSI) in Giulio Ma-f'n\ (KPI), predsednik posebne jvtelne komisije, ki proučuje pro-ri®hie v zvezi s potresnim območ fhb Kongres je požel velik uspeh, j^jega, kot so ga organizatorji ffičakovali. Prisostvovalo je nad ^ delegatov, ki so zastopali zdroba izseljencev Furlanije - Julij-krajine iz številnih evropskih :^av. Delegati so razvili zanimivo 'Opravo z deželnimi predstavniki » Vseh tistih problemih, ki zadelo obnovo potresnega območja in ■^gramski razvoj dežele. . klavne točke razprave so se o-l^dotočile o deželnih zakonih o otresu, podrobneje o namembnosti ,®kf)na štev. 30 'z dne 20. junija Tjl in -zakona štev. 63 z dne 23. £?embra 1977. Delegati so z ve »'•hi zanimanjem podčrtali bistve-točke teh zakonov, ki določajo j^ko višino prispevkov, ki jih de jj Pa uprava podeljuje tako izse Iriicem kot prebivalcem, ki prebili0 na potresnem območju Mno to tudi razpravljali o osimskih ^'razumih in o zakonu štev, 546, 1 govori o obnovi Furlanije USPEH CENTRA NEDIŽA Šolski skrbnik dovolil natečaj Moja vas po šolah Študijski center «Nediža» iz Špel ra je končno dobil od šolskega skrbnika dovoljenje, da labko izvede tradicionalni natečaj za otroke »Moja vas» tudi po šolah. šolski skrbnik sporoča v svoji okrožnici didaktičnim ravnateljem, da labko učitelji, ki znajo in govorijo slovenščino, pripravijo otroke na natečaj Po u-staljeni praksi, ki je v veljavi za podobne pobude. Starši in otroci pa se morajo za sodelovanje na natečaju svobodno odločiti, priprave same Pa ne bodo smele motiti rednega poteka pouka. Prispevke otrok bo zbiral ravnatelj posamezne šole in jih nato izročil študijskemu centru »Ne-diža». njihovem doprinosu, ne da bi obrav navali in posebej podčrtali v bistvu največji doprinos, ki so ga dali, izseljenstva, ki je odgnalo v svet več kot 60 odstotkov Benečanov. Omenil je, da je bile še leta 1870 število nepismeniii izredng visoko, skoraj 90 odstotkov. Poudaril je ustanovitev učiteljišča ’ Špetru Slovenov, ki je odigralo in še igra eno glavnih vlog v procesu raznarodovanja. Sama za ščita danes ne zadošča več, potreb no je znova vzpostaviti človeške od noše, človeško tkivo, treba odpreti delovna mesta v sami Benečiji. Vse to velja tudi za Furlanijo. Nadalje je omenil osimske sporazum j, njihov pomen za celotno obmejno območje, torej tudi za Beneško Slovenijo. Sa mo to in pa obujanje narodne za vesti lahko omogoči, da bodo ti kraji danes dal; svoj konkreten prispe vek Furlaniji. Sledila je debata, ki je znova po kazala kako živo je zanimanje Fur lanov za probleme Slovencev videmske (»krajine. Poudarjeno je bilo, da oboji enako čutijo in da je vloga narodnostni’ manišin za mir in obo jestrsnsko obogatitev sosednjih narodov nezamenljiva. Položaj v podgorski tekstilni to varni, ki zaposluje 1.760 delovnih moči ter gre pri njej spričo tega za drugi najpomembnejši industrijski obrat v goriški pokrajini za tr žiško ladjedelnico Italcantieri, se od dneva do dneva čedalje zaostruje, kratkem utegne biti celo oklica splošna stavka, če seveda pri stojne oblasta ne bodo nemudoma poskrbele za rešitev pekočega problema, ki je med drugim spravil v konkretno nevarnost 500 delovnih mest. Vodstvo družbe, ki nadzoruje predilnico, je namreč, kot znano, sklenilo odpustiti ravno toliko uslužbencev (pretežno gre pravzaprav za žensko delovno silo), potem ko je 13. februarja t.l. vpisalo v dopolnilno blagajno nič manj kakor 1.700 parov delovnih rok. Na sestanku med načelniki skupin, delegacijo sindikatov in tovarniškim svetom podgorske tovarne, ki je bil 7. t.m. na deželni ravni, je odbornik Mauri o-pravičil družbino ukrepanje s krizo na področju proizvodnje kemičnih tkanin oz. s skrčenjem izvoza, in to kljub okoliščini, da je bilo po 1971 vloženih v obrat 12 milijard lir. Delavstvo in sindikati se s takšnimi razlagami pač ne more sprijazniti, od tod grožnja s splošno stavko, ki je bila iznesena na javrti sindikalni skupščini, ki so se je u-deležili tudi zastopniki krajevnih u-stanov z županom De Simonejem na čelu, parlamentarca Bacicchi in Ma-rocco, deželni odbornik Cocianni in predstavniki KPI, KD in PSI. Na skupščini je bilo poudarjeno, da bi bila soudeležba deželne finančne družbe Friulia pri upravljanju podgorske tekstilne tovarne sicer dobrodošla (z 2,7 milijarde lir), da pa bi bil nujno potreben tudi še zajeten doprinos svežih finančnih sredstev iz vrst tovarniškega lastništva; mimo tega zahtevajo vse prizadete sile, da se razjasni prenstrojit-veni načrt, ki ga predlaga vodstvo predilnice — ta je namreč kar se da zagoneten in daje misliti, kot da bi hotelo tovarniško lastništvo za vsako ceno uveljaviti lastne zamisli na rovaš delavstva, sicer zgolj s skrčenjem delovne sile. Deželni svetovalec Zorzenon (KPI) je v tej zvezi še posebej podčrtal: »Nihče noče, da bi tovarna obratovala z zgubo, toda vsak preustrojit-veni načrt mora nujno upoštevati padrobeij program proizvodnih in vjpstisu ‘.jsa, .. posodobljenje ip^zpopolnitov.jij^a 'v predelnici,. sicer bo sleheriu dotok denarja iz javnih sredstev brezkoristen, kolikor bi se prej ali slej kriza povrnila morda še v huiši obliki.* Na skupščini je bilo, skratka, poudarjeno, da je treba na vsak način c’, /arovati zdajšnjo zaposlitveno raven in preprečiti vsakršno nadaljnje slepomišenje, za katerim se u-tegne skrivati špekulacija. ter jim bo treba zagotoviti primeren dostop. S sredstvi iz proračuna v višini 12 milijonov lir bodo zgradili cesto in napeljali vodovod, vse pa kaže, da znesek ne bo zadostoval, ker se na javni poziv na dražbo ni odzvalo nobeno podjetje, tako da so se morali odločiti za zasebno dražbo. Na seji bodo morali rešit: tudi nekaj vprašanj v zvezi z regulacijskim načrtom, zlasti v zgodovinskem centru. Izvoljena geriška delegata PSI za deželni kongres Na pokrajinski skupščini posoške federacije PSI, ki so se je udeležili delegati izvoljeni na sekcijskih skupščinah, so izvolili delegata za 3. deželni kongres PSI, ki bo v soboto in v nedeljo v Vidmu. Delegata bosta predstavljala resolucijo »za socialistični načrt*, ki je prejela na kongresih večino glasov ter predstavlja nadaljevanje politične linije, sprejete na 15. pokrajinskem kongresu PSI novembra lani. Soglasno sta bi la z.a delegata na deželnem kongresu izvoljena Gianfranco Trombeta in Luigj Blasig, tajnik in namestnik tajnika posoške federacije PSI. 'Ostale resolucije, ki v pokrajini niso prejele kvocienta za imenovanje delegatov, bodo glasove prenesle svojemu predstavniku v deželni ga- Dokončna cerkvena razmejitev na Goriškem Jutri bo v Gorici slavje v čast pa-tronov Hilarija in Taziana. šlo bo za pomemben dogodek, kolikor bo nadškof Pietro Cocolin uradno razglasil uredbo Vatikana o dokončnem odcepu od goriške nadškofije tistega dela ozemlja, ki je po razmejitvi pripadlo Jugoslaviji. Papeško bulo je s pravne in zgodovinske plati potrebno nekoliko pojasniti. V bistvu gre za obnovo neodvisne koprske škofije, ki so jo ločili od tržaške, h kateri so jo priključili 1828. leta. H koprski škofiji so dokončno priključili tud; tiste predele goriške in tržaške nadškofije, ki sodijo v meje Socialistične republike Slovenije. Samo dve župniji (Mačkolje in Milje) so od koprske škofije ločili in ju priključili tržaški. V nadaljevanju papeške bule je rečeno, kot izhaja iz prejetega tiskovnega obvestila, da zgoraj omenjenim škofijam pripadajo tudi vse dobrine in pravice, upoštevajoč določilo 1.500 cerkvenega prava. Končno se s tem aktom ločuje cerkvena pokrajina Gorica od škofije Koper, slednja pa se priključuje k cerkveni pokrajini Ljubljana. Nadškof Cocolin in apostolski pronuncij v Beogradu msgr. Michele Cecchini sta pooblaščena, da papeško bulo izvedeta. PREDLOG SVETOVALCEV KPI IZ NAŠE DEŽELE V razpravi osnutek zakona za zaščito furlanskega jezika Ni dovolj narodnostna identiteta, potrebna bo tudi politična volja - Vprašljiva jezikovna meja na Goriškem Skupina parlamentarcev KPI, izvoljena v deželi Furlaniji - Julijski krajini, je predložila parlamentu zakonski osiutek, ki naj ovrednosti jezik in kulturo Furlanije. V predstavitvi osnutka pod-pisniki izražajo prepričanje, da se bodo pobudi pridružile tud; druge furlanske parlamentarne skupine. Akcija sodi v okvir prizadevanj komunistov v senatu in zbornici, tako je zapisano v predstavitvi, ter drugih demokratičnih sil. da se v skladu s členom šest ustave zaščitijo vse jezikovne manjšine. Zakonski osnutek obsega sedem členov ter v prvem členu toliko časa nalaga republiki skrb za furlanski jezikovni in kulturni zaklad, dokler dežele ne bodo razisalagale s splošnimi določili za zaščito jezikovnih manjšin. Naslednji členi predvidevajo obvezno poučevanje furlanskega jezika v šolah, rabo furlanščine v krajevnih ustanovah. konzorcijih, šolskih ustanovah v pokrajinah Videm, Forde-non. Gorica, dovoljeni so, poleg italijanskih, furlanski krajevni napisi. v Členu pet je zajamčena zaščita Nemcev- v videmski pokrajini. V spremnem poročilu so odločitev obsežno utemeljili ter pri tem izrecno poudarili, da živita v naši deželi, poleg Furlanov, tudi slovenska in nemška manjšina. Medtem ko je za slovensko manjšino pred zbornico poseben zakonski postopek, se hoče za skromno nemško manjšino na Videmskem poskrbeti v okviru zakonske zaščite Furlanov. Predlog .je bil v javnosti v glav nem dobro sprejet ter se bo o njem rancijski komisiji. ....................................iMiii«imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiP eter bo rough Reviev*), je najbrž vzrok njihove izredne prepričljivosti pri interpretaciji njihovih domačih in tujih pesmi. Oktet se mora ob tem sam pohvaliti še z nečim, kar sploh omogoča redno koncertiranje (redno pa v podrobnem, na primer, pomeni, da je v 28. februarskih dneh nastopil na odru natanko 24-krat, pel pa še dosti več, ker je bil na obisku pri rojakih najprej v San Franciscu in nato še v Fontani), to je pevska kondicija. ki mu sploh ni odpovedala, iro mnenju umetniškega vodje Milivoja sur breka. pa je celo v ere-scendu. To je seveda velika sreča za oktet sam kot za organizatorja, kateremu se je v celem izmuznil en sam koncert. V Monctornu v Kanadi je 18. januarja namreč zapadlo toliko snega, da so krajevni organizatorji v imenu obiskovalcev dvignili roke, čeprav se je limuzina. s katero se je oktet vozil po teh prostranstvih, pravočasno ustavila pred dvorano. Skozi trdo kanadsko in ameriško zimo se je oktet srečno in uspešno prebil in ta čas uživa zgodnjo kalifornijsko pomlad. JANEZ ZADNIKAR Dvestoletnica Triglava Množične prireditve ob dvestoletnici prvega pristopa n., Triglav s,a se že začele: 27. februarja zvečer je bila v ljubljanski dvorani Union slavnostna akademija, na kateri so se v kulturnem programu spomnili 200-letnice prvega vzpona na Triglav, 85-letnice Slovenskega planinskega društva in 30-letnice Planinske zveze Slovenije. Slavnostni govornik je bil predsednik PZS dr. Miha Potočnik. Sicer pa bo poleg te v organizaciji PZS letos še nekaj množičnih prireditev ob 200-letnici prvega pristopa na Triglav. V e te pr ireditve bo vodil častni odbor pod predsedstvom člana predsedstva SFRJ in ZKJ Edvarda Kardelja. Osrednja množična prireditev in proslava bo v RibčeVem lazu v Bohinju, kjer bodo 26. avgusta letos, natančno na 200-letnico prvega dokumentiranega človekovega pristopa na Veliki Triglav, odkrili spomenik «štirim srčnim možem*. To bo bronasta skulptura štirih mož v nadnaravni velikosti (2,5 metra), delo akademskega kiparja Stojana Batiča. Spomenik bo stal na zelo prometni točki ob Bohinjskem jezeru. Dan prej bo šla na vrh Triglava spominska štafeta, kj bo odnesla na najvišjo jugoslovansko goro venec Černigoj v Idriji Idrijski Mestni muzej - gale rija sporoča, da bo odprtje razstave slikarja Avgusta Černigoja v Idriji 22. marca 1078 ob 18. uri in ne 15. t.m., kot je bilo prej določeno. Dolinski župan Edvin Švab je prejšnjo nedeljo pozdravil pevce in občinstvo v gledališču «F. Prešeren* v Boljuncu. •MiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiitiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiijiiiiiniiiniiiiiii............................................................................................................................................... KAJ PRAVIJO UČENJAKI 0 ZDRAVLJENJU NAJHUJŠE BOLEZNI TEGA STOLETJA Počasen, toda vztrajen napredek človeštva v dolgoletnem boju proti rakastim obolenjem Zdravniška veda razpolaga v nekaterih primerih z vedno več preparali in metodami za skoraj popolno zdravljenje, ali vsaj za ublažitev bolezni - Pravočasno odkrivanje raka še vedno najboljši pogoj za terapijo Boj proti raku je v teku po vsem svetu. Ta boj se nadaljuje z vsakodnevnimi raziskavami no klinikah, bolnicah in vseučiliščih, pa tudi z množično mobilizacijo javnosti, ki naj bi s svojo neposredno udeležbo, finančno pomnijo in zanimanjem pomagala pri zatiranju te bolezni, ki je postala značilna za naše razdobje. Boj proti raku pa jc izredno težii, ker ie ta bolezen še doslej™ najODliTskHvnestna in itaj-bbl(‘"odobnia. Ati je kai upanja, da bo človeštvu uspelo zatreti jo v kali? Podatki iz lanskega leta kažejo, da sc .je nekaj nremak nilo, toda še vedno premalo, Statistike navajajo, da vsako leto umre od raka štiri in pol milijona ljudi. Statistike svetovne zdravstvene organizacije pa, čeprav nepopolne, pravijo, da istočasno zboli na svetu drugih šest milijonov ljudi. V ZDA in v Evropi je rak glavni vzrok smrti žena med 30 in 54 letom starosti. Žal pa je tudi drugi vzrok pri obolenjih otrok od e-nega (k) 15. leta starosti. , V državah v razvoju, kjer so zabeležili upadanje nalezljivih bolezni, pa pričakujejo, da bo. obo- Ml Mflltllllllttttlllflltllllltlll ||tlllllllll|lltlllltllH|t IIIIHMI tli Mllllllll^ll HI MIHIH Itttfl tli It It lit I lili HllilKlltlltlll Iz umetnostnih galerij Zajčeve elektronske konstrukcije Edvard Zajc je med slovenskimi slikarji v splošnem gotove tisti, ki je doraščal in se likovno izoblikoval v najbolj visoko stehniziranem okolju ameriške civilizacije. Vse to je nedvomno pogojevalo njegov nadaljnji razvoj, čeprav je nato dokončal grafično specializacijo na ljubljanski akademiji, fci slovi po svoji strokovni popolnosti. Kljub temu pa se je Zajc odločil za nova pota. danes ne več tako plodnega in že izkoriščenega raziskovanja, o-ziroma težnje k naprednejšemu razvoju likovnosti, ki je vsekakor nujna vzporednost v razvojnosti visokociviliziraiie družbe, stremeče k vrhunskim dosežkom znanosti. Bistveno v Zajčevi ustvarjalnosti ni estetičnost, saj je brez te uspela tako imenovana De Bufetta. če je ta posegel v daljnjo preteklost in primitivnost, pa meri Zajc v bodočnost. ki je v znamenju elektronskih možganov, računalnikov. Da se doslej Zajc omejuje samo na geometričnost izsledkov, je pravilno, kajti resno dvomim, da bi računalnik mogel kdaj sestaviti na primer tako umetnino kakor je Leonardova Mona Liso.. Zajčeva razstava v palači Costami je bila vsa v črno-helih listih. Barviti prikaz v Slovenskem klubu pa je nekaka ponovitev Razstave iz galerij Forum, ki smo jo v Primorskem dnevniku že ocenili. Se pa listi na Opčinah od prejšnjih razlikujejo po tem, da jih je slikar v celoti ročno obarval in je tako v njih več neposrednosti dela kot pa vri prejšnjih kolažih. Opazne so bile tudi nove različice tako v barvi, kot v sestavi likov, dejali bi, da so bili bolj prepričljivi kot slike. Sicer pa je Zajčeva umetnost, v našem slikarstvu, talce vrste presenetljiva novost, kakor je bil pred petdesetimi leti Černigojev konstruktivizem, ki smo mit na tedaj zamudili dati vzpodbujajoči zagon. lelost od raka porastla. Vendar pa perspektive v tem velikanskem boju niso povsem mračne, ker se z novimi metodami zdravljenja utegne podoI-noma ozdraviti na stolisoče bolnikov. Prav tako se z raziska-vanjem epidemiologije in s preučevanjem genetike odpirajo nova pota za nove preventivne metode v boju proti raku. Zelo pomembno je v tem pogle-dt) zdravstveno .prosveti jevanjd itf obVeSCanje žensk.' Tako se 'je /dtavhdfoni ' posrečilo, da ' so v-»' KžiHHtii, ZDA m ZSSR Znižal# rak na .maternici, v primerjavi s stanjem pred dvajsetimi leti, za od 40 do 6(1 odstotkov. Znanost že razpolaga s preverjenimi metodami za .energičen boj proti raku. To so kirurški nož, obsevanje, kemoterapija, imunoterapija ter končno sedaj še najvažnejša, to je kombinacija vseh omenjenih metod. To kombiniramo zdravljenje se je strateško vsililo, ko so odkrili, da pri operacijah in obsevanjih veliko število kanceroških celic ostane skrito nekje v tkivu, kljub temu, da so .odstranili ves vidni del tumorju z nožem ali obsevanjem. Te pdrreni, da je treba zdraviti z nekim drugim sredstvom tudi te nevidne skrite celice raka, ki pogostoma povzročajo recidiv nost, to je, da se začnejo ponovno množiti in u-stvarjat' novo rakasto tkivo na kraju samem ali v okolici prejšnjega tumorja, ali pa se pojavijo na nekem oddaljenem organu, kot je primer tako imenovanih metastaz. To pomeni, da se obolele celice preselijo s krvjo, ali z limfatičnimi kanati v druge organe in začnejo tu u-stvarjati novo divje tkivo, ki ovira organ, v njegovem delovanju. Glavna pozornost sodobne kancerologije velja danes iskanju metod za odkrivanje teh preostalih nevidnih celic raka v telesu. Kako in v kakšni meri je zdravniška veda uspela pri odkrivanju teh sredstev? Veliko pomoč so nudili tu radioaktivni izotopi. V celice, namreč lahko vstopajo radioaktivni fosfor, ali jod, ali kombinacije z radioaktivnim ogljikom, selenom, ali kalcijem, kakor tudi z drugimi materiali, ki so potrebni za gradnjo celic in prav gotovo tudi rakastih. To je prav gotovo, ker so te celice mlade ter razpolagajo z veliko afiniteto z materialom. ' ki jim služi za gradnjo, rast in razmnoževanje. Z Geigerjevim aparatom se lahko ugotavlja navzoč nost teli radioaktivnih snovi. In prav na ta polja se utegne osre dotočiti obsedanje z močnimi rendgenskimi aparati, kobaltovo bombo, z akceleratorji ter z ra dijem. In končno se lahko tudi brez izotopov po operacijah očisti najbolj oddaljeni kraj v organizmu s kemoterapijskimi sredstvi. Tako smo videli, da se za novimi metodami Odkrivanja preostalih potencialnih celic raka še vedno vodijo preiskave. Sedaj so na vrsti razni fermenti, hormoni, encimi in antigeni, ki se lahko dovedejo v samo rakasto ce lico. Tako se na prim«1 encim siavil — transferaza oprijema receptorjev celičnih membran ter dosega raven 80 odstotkov v krvi ljudi, ki so zboleli na raku. Toda takoj ko se odstrani z operacijo glavna rakasta masa. ta raven postane normalna. Encim adenil — kinaza služi prav tako za diagnosticiranje tumorjev na živcih in za odkrivanje njihovih skritih preostalih celic po odstranitvi tu- morja. V Belgiji uporabljajo ori odkrivanju takih celic po operaciji na aojki kombinacijo pet ma terialov ž izotopi: od karcinb — embrionamega antinegam kazeina do raznih hormonov in tako imenovanega feloproteina. Razumljivo je. da je vse to zelo drago, toda sedaj skušajo poenostaviti vse te metode. V imunoterapiji igra najbolj važno vlogo sedaj BCG, to je cepivo, ki ga .je začel - uuonabfia-ti francoski čičen fUMatfei.-: • metoda .je- povzročila, jipir.vn an-tilelesc proti tuberkulozi. Vida lahko sc uporablja tudi proti rakastim celicam. Z njeno uporabo so bili doseženi precejšnji uspe hi posebno proti raku pigmentnih, celic. Sedaj se ta, sicer zelo odporen rak, razmeroma zelo lahko obvlada s to imunoterapijo. Ta metoda pa, združena s hemoterapi-jo, zagotavlja vedno bolj uspešno. zdravljenje ali pa celo popolno ozdravljenje, oziroma preprečevanje pojave' metastaze po operaciji. Ta tako imenovana kombinirana pomožna terapija se dane? smatra za pomembno izboljšan |e v primerjavi z uspehi, ki so bili zabeleženi samo z eno od dosedanjih metod. Vedno bolj številni so uspehi v zdravljenju levkemije s kombinirano ke,mokra pijo Od znanih zdravil proti raku se najbolj uporablja pri zdravljenju adriamicin skupaj s cepivom BCG. Limfosarkome in ne katera druga obolenja zdravijo z istimi preparati. Rak na pljučih in na želodcu ra je odporen na adriamicin , jn na druge antibio-tiJiLd. Z . uporaba,vtikih c|oz ke jriijsitega projjfrfta^id) •fljmftra-; ei)a» se lahko'doseže precbjšn.ie izboljšanje stanja tudi pri teh dveh vrstah raka. Kabcerologom v Hustd.hu sc je posrečilo, da sli z vbrizgavanjem nekih bakterij v kri in z upoijabp aktinomici-‘ na in imunoterapfje dosegli ,ori 18 od 20 ljudi, ki so zboleli od melanoma 36 odstotno izboljšanje* v trajanju enega leta. Na rakaste celice delujejo uspešno tudi številni, drugi preparati. To velja tudi za rak na dojki Sc vedno pa je najbolj važno, rta se rak odkrije pravočasno ter da se pravočasno opravi kirurški poseg. Sicdi nujna pomožna terapija z raznimi metodami, ki mora trajati najmanj eno leto. UJ-spelii so na vsak način žc vidni. 11111111111111111111111111111111111111111111 iiiin*iHtitiiitiiiiiiitin n in 1111111111111111111 ni miiiiiiiiiif h |ii***«1iii minili NEVARNOST PONOVNEGA IZBRUHA BOLEZNI Miksomatoza kuncev neizogibna kunčja smrt Kako sc bolezen širi - Obvezni ukrepi v primeru epizootijc Miksomatoza je bila prvič ugotovljena ob koncu prejšnjega stoletja v Montevideu. Bolezen se je kmalu razširila skoraj po vsem svetu in leta 1952 so jo prvič opisali v Evropi. V naših krajih so miksomatozo ugotovili leta i975 v okolici Ljubljane in leta 1977 v bližini Vidma. Miksomatoza je akutna virusna bolezen divjih in domačih kuncev iz rodu Orcytolagus. Razen kunca je sprejemljiva za okužbo tudi poljska miš. Zajci se izjemoma o-kužijo. Ugotovljeno pa je, da je en <>dstotc< zajcev sprejemljiv za okužbo, medtem ko sj ostali od porui. Obstaja mnenje, da so zajci bolj važni kot prenašalci bolezni, čeprav je virus s pasažami povečal virulenco in patogenost za zajce. Človek ni dovzeten za naravno okužbo. Edina možnost je pojavljanje konjuktivitisa. Bolezen se širi ali posredno ali neposredno. Najučinkovitejše se ši ri preko insektov, zlasti tistih, ki sesajo kri. Sem spadajo komarji in kunčje bolhe. Zaradi teh karakteristik se bolezen širi predvsem v močvirnatih predelili in v bližini rek in jezer. Epdzootije so časovno omejene na pozno poletje in začetek jeseni. Prav v tem obdobju se komarji najbolj razmnožijo. Pozimi bolezen stagnira. Poleg komarjev in kunčjih bol h so za širjenje bolezni važne tudi vodne ptice in ptice roparice. Te raznašajo virus na velike razdalje v obdobju ko hranijo mladiče z mesom obilici ili kuncev. Tudi človek lahko sodeluje pri prenašanju virusa, če ima opravka z bolnimi kunci. Po dveh do sedmih dneh po vdoru virusa se pri kuncu poka- žejo bolezenska znamenja. Opazimo izcedek iz oči in nosu. odebelitev vek, otekline v podkožju glave in skrotuma, izgubo apetita in težko dihanje. Po dveh do treh tednih bolezni živali poginejo. Smrtnost je skoraj stoodstotna, ker danes ne poznamo u-spešnega zdravljenja. Potem ko je bolezen diagnosticirana, se jo zatira po zakonu. Vsak rejec je dolžan obvestiti veterinarja ali župana, ko sumi, da gre za miksomatozo. Župan po posvetovanju z veterinarskim osebjem, določi okuženo področje. Zabrani promet s kunci in odredi vse potrebne ukrepe za za- tiranje bolezni. Kunce inficiranega področja je treba sežgati ali zakopati vsaj en meter globoko. Prostore in predmete, ki so bili v dotiku s kunci, je potrebno večkrat razkužiti. Če se bolezen po šestih mesecih vnovič ne pojavi, je področje prosto mikso-matoze. Naši kraji spadajo med tranzitna področja in tudi promet s kunci je precej intenziven. Zavedati se moramo, da je bilo področje v bližini , Vidma okuženo. Kot že rečeno, se je bolezen pojavila v poznem poletju leta 1977. Ker pozimi miksomatoza stagnira, utemeljeno lahko sumimo. na ponovni izbruh bolezni. Možnost prenosa virusa na naše področje je povsem realno. Naj-’ učinkovitejša metoda zatiranja miksomatoze je v takojšnji prijavi bolezni in hitrega ukrepanja. Na ta način se bomo najracionalnejše zoperstavili tej bolezni in pripomogli k razvoju reje kuncev. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti: Filmski studio, vzgojna oddaja 13.00 Človek in zemlja: Iberijska favna . 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v' parlamentu 14.10 Nemščina 17.00 O' petih z Giulianorr. Cane vaccijem 17.05 Heidi, risanka v nadalj. 17.30 Doma ob osmi uri 17.45 Vlakec: Pravljice, pesmice in igrice 18.00 Argumenti Amerika pred veliko krizo, vzgojna oddaja J8.30 Mali Siam. glasbena oddaja 19.00 DNEVNIK 1 - KRONIKE 19.20 Družina Partridge MOJ SIN FEMrNIST, TV film 19.45 . Jmanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 GOR IN DOL PO STOPNI CAH. TV film 21.35 Douce France. 3. oddaja 22.05 Športna sreda Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 O tem govorimo, aktualna oddaj 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI’ 13.30 Vzgojna oddaja 16.15 Kolesarstvo 17.00 Program za otroke: Barbapapd, risanka 17.05 Sezam, odpri se 17.35 Dogodivščine Black Beautg ja. TV film 18.00 iMboratorij 4 Vzgojna TV drugod: Kanada 18.25 Iz parlamenta in Dnevnik 2 — Športne vesti 18.50 Programi pristopanja 19.00 Dober večer z . .. Nannijem Lojjem Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO J 20.40 Doslojevskijeva ljubezen, L nadalj. 21.55 KRONIKA Mladinska brezposelnost 22.45 Obzorja znanosti in tehnik Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.00 TV v šoli 16.25 Nog6me„: llajduk - Avstrifi 18.15 S. Makarovič: Kosovirja leteči žlici 18.30 azaj r planinski raj 18.50 Na sedmi stezi, športna odd- 19.30 DNEVNIK 20.00 Film tedna: Morilci in pn®*. 21.45 Majhne skrivnosti velikilt k®' barskih mojstrov 21..50 DNEVNIK 22.05 Duisburg: Evropsko prven1 sivo v namiznem tenisu Koper 16.25 Mednarodna nogometna tel*' ma 20.00 Otroški kotiček 20.15 Odprti prostor 20.30 Športna sreda 21.15 DNEVNIK 22.15 STAVKA, nemi film Režij . Sergej Eisenstein Zagreb 19.30 DNEVNIK 20.(X) Športna' sreda 22.30 DNEVNIK ŠVICA 19.25 Glasbena oddaja 19.55 Kulturna agenda 20.30 DNEVNIK 20.45 Argumenti 21.40 Dekle iz motela, film 22.35 DNEVNIK TRST A 7.00, 8.00. 9.00, 10.00. 1U0, 13.00, 14.00. 15.30, 17.00, 18.00 in 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Skladatelj dirigira; 9.30 Prehrana in zdravje: 9.40 Glasbena medigra; 10.U5 Koncert sredi jutra ; 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.00 Ljudje in dogodki; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasbena medigra: 12.10 Pojmo po naše; 12.45 Kitarist Dragotin Lavrenčič igra svoje skladbe; 13.15 «števerjan ’77»; 13.30 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Kličite Trst 31065; 16.30 Otroci pojo: 17.05 Deželni solisti- 17.20 Glasbena panorama: 18.05 «Raz sitlo-’1 * beno-govorna oddaja; 12.05 in 13.30 Vi in jaz ’78; 14.05 Glasbeni program; 14.30 Velika P®! tovanja; 15.05 Prvi Nin; 17.'® Pogovori o energiji; 18.00 Pl®' šče; 18.25 Italijansko pripovedni' Sivo; 19.35 »Raziskovale*, radijska igra: 20.15 Francis Lai 'n njegova glasba; 20.35 O obrt®1' šivu; 21.05 Aktualnosti iz gledališč: 22.30 Naj govorimo?; 23.1® Lahko noč. RA ) 2 7.30, 8.30. 9.30, 11.30, • 12.30. 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 m 19.30 Poročila: 6.00 in 7.155 O®1 drugi dan; 8.45 Veliki dogodki v dvajsetem stoletju; 9.32 Živago*. radijska igra: 10.12 P®1 govori s poslušalci o ženske® vprašanju: 12.4j> Zabavni P®0- IB dio 2: 17.55 Lahka glasba; 18 55 Dva orkestra, dva sloga: 19.50 Se* 20.25. Nogometna 7.20, 8.30, 10.30. 12.30, 13.30, 13.30, 11.31). 15.30, 10.30' 18.30 in 19.30 Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Glasbena galerija: 9.20 Poje Margareta Singana; 9.32 Na našem gramofonu; 10.00 Z nami je...; 10.10 Otroški koti ček; 10.32 Popevka dneva: 10.35 Mini juke-box; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih: 11.32 Sprint glasba; 11.45 Glasbeni portret; 12.05 Glasba po že ljah; 14.00 Samoupravljavec: 14.10 Italijanski zbori: 14.33 Od mr!') dlje do melodije; 14.45' Arn*nm-dov kotiček: 15.00 Trenutki današnje kulture; 15.10 Popevke iz splitskega" festivala 77; 15.40 Plošče; 15.45 Par besed: 10.00 Pismo 'iz...: 16.05 Lg Vera Rmna-gna; 16.40 Glasbeni notes: 16.45 Med zamejskimi rojaki; 17.00 Ob petih ppooldne; 17.30 Primorski dnevnik: 17.45 Zabavna glasba: 18.00 Progresivna glasba: 18.35 Posnetki iz naših studiev; 19.33 Crash; 20.00 Zbori v večeru; 28.32 Rock party; 21.00 Vabilo k jazzu; 21.32 Zabavna glasba; 22.45 Glasba za lahko noč. RADIO 1 7.00. 8.00, 10.00, 12.00 13.00. 15.00, 17.00. 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 8.50 Popevke; 9.00 in 10.35'Glas- stanek ob petih. _____ „„„„.... tekma: Juventus . Ajax,; 22.4® Klasiki jazza. SLOVENIJA 5.00, 6.00. 7.00, 8.00. 9.00, 10.00. 12.00, 13.00, 14.01). 15.00. 18-00. 19.00, 22.00, 23.00 Poročila: 6.2» Rekreacija: 6,50 Dobro jutro. 1 roci!: 8.08 Glasbena matinej®! 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Zapojmo pesem: 9.40 Samoupravlja, njg s temelji marksizma: 10.1® Kdaj, kam, kako in po čem?' 10.45 Turistični napotki: 11 03 P® Talijinih poteh; 12.10 Veliki *®j havni orkestri; 12.30 Kmeti isk’ nasveti: .12.40 Pihalne godb®.' 13.20 Zabavna glasba; 13.30 PP' poročajo . vam...: 14.05 Ob izvir®’ ljudske 'glasbene urnetriosti: 14.3* Glasba po željah; 15.30 Glasbe®1 intermezzo; 15.45 Spomini in D’*, ma: 16.(X) ' boljših ekip tega prvensjtva. ,ako predvidevanje za to tekmo je ? nemogoče, saj je Italsider ena ^boljših ekip v mladinskem prven- ekipi sta začeli 'z obrambo /l°t-moža». Jadranovci so bili neko-f° višji od nasprotnika, ki pa je bil ,Ladi tega hitrejši. V uvodnih minu-a igre je Jadran takoj povedel, i "dar se nikakor ni mogel «odlepi-°d nasprotnika. Razlika ni bila 'Ktlar večja od treh točk. «Plavi» l s težavo dosegali koše, saj je bila iJjirnba nasprotnika zelo agresivna, i, svojim košem pa so naši fantje Pravili preveč naivnih napak Povsem izgubljene odbite žoge in rešene podaje), kar so »rdeči* iz-Ipistili in ‘ako dosegali koše. Proti polčasa se je število napak Povečalo in takrt se je polčas za-vjfcil v korist Italsidra. I f začetnih štirih minutah drugega J® igre so »plavi* zaigrali kot pre-V napadu so dosegli nekaj košev po urejenih in naštudirali.Shemah, končno so tudi zagrize-, .'Brali v obrambi. Vse to se je ta-, J obrestovalo, saj so jadranovci v *tiu 'V'ooti že vodili z razliko enaj-točk, ki so jo potem še povečali iflko tudi zmagali. |>;0krat bi med «p'avimi» pohvalili ra Starca, ki se je izkazal poseb-v napadu in to v drugem polčasu. EKR Mobllcasa - Dom 86:65 ^2:351 čubej, Dornik 11. Terčič lj Smolič 23, Nanut (k); Prinčič 1 Mozetič Hval'č 14. Fait. Kont 4. C^BILCASA: Femia 5, Barile 8, Castri 1°, Drius 6, Capell 8, Cu-1 (k), Boschi 8. Btoot 20. Ma-Mti 2, Gentile 4. ^N: Kont v 15. min. d.p. SyN; Dom 20, Mobilcasa 22. v nedeljo so Domovi igralci JPPstili igrišče poraženi. S tem so v.,tudi dokončno zapravili možnost ^Pa v finalni del turnirja, saj W,P? treh kolih še vedno na dnu W'Ce, brez pozitivnega rezultata. tZ?e'jsko srečanje je spadalo med in to se je tudi opazilo na i- J^četek je potekal v največji e-C.°yrednosti, vendar že v pati mi-tj]' ie prednost domačinov znašala tt/1 enajs' košev. Domovci so v ^ trenutku nekoliko popustili, kar se jim je na koncu tudi maščevalo. Začeli so z vso vnemo zasledovati nasprotnikovo vodstvo, vendar jim ni nikoli i spelo ga dohiteti. V drugen polčasu, zlasti pa proti koncu srečanja so popolnoma popustili in le poredkoma zadeli nasprotnikov koš. Vsekakor so letošnje ekipe 1. MD veliko močnejše od lanskih, Dom pa je nekoliko nazadoval zlasti pri skupni igri. Našim fantari očitno primanjkuje kakovosten trenng, s katerim bi popestrili in razž vrii i-gro. Tudi odsotnost centra Nanuta, ki je bil lani najvišji Domov mož, je močno vplivala na padec skupne srednje višine naših igralcev. Prihodnje srečanje bo na sporedu v soboto, ko bodo domovci snrejeli v goste (na Rojcah s pričetkom ob 20.30) ekipo iz Vileš. M. Č. NARAŠČAJNIKI Bor - Kontovel 79:82 (35:43) BOR: Škerl 4, Pregare, Devetak. Merku 5 J3:6), Gerdol 2, Švara 12 (0:1), Pečar (k) 32 (2:3), Vassallo 4 (2:3), Lokar 14, Kosovel 6 (2:5). KONTOVEL: Ukmar (k) 6, Pu-pis .7, Emili 16 (0:1), Čuk, Danev, Sedmak 23 (1:1), R. Daneu 35 (3:6), Terčon, Slavec. SODNIKA: Leoni in Bai (TS). PM: Bor 9:18. Kontovel 4:8. PON: Ukmar (39) in Lokar (40). V ponedeljek zvečer so odigrali slovenski naraščajniški derbi druge-ga povratnega l^ola med Borom in Kontovelom: zmaga je po predvidevanjih pripadla Kontovelcem, ki so se tako ustalili na četrtem mestu lestvice, medtem ko so borovci še vedno na sedmem. Po predvidevanju pa bi morali Kontovelci zmagati z večjo razliko; jto pa se ni zgodilo. Bor je končno zaigral, kot zmore, in skozi vso tekmo je bil Kontovelu enakovreden. Slednji si je -že na začetku priigral zanesljivo prednost J’ 7 v 4. minuti) ki je obdržal do konc, pol časa. V drugi polovici tekme je v prvih šestin minutah moral Robert Daneu z igrišča zaradi obremenitve z osebnimi napakami: «plavi» so to izkoristili in z delnim rezultatom 22:6 prešli v vodstvo s šes.imi pikami naskoka. Tedaj je Daneu pc .mo popravil stanje svoje ekipe in tako je bila igra do konca srečanja izenačena. Poldrčgo minuto pred koncem je bil izid 78:77 za Kontovelce: tedaj so :plavi» iz vihra vos'. zapravili dragoceno žogo. «belb so tako lahko dosegli pomemben koš in odigrali zadnjo minuto, tako da so ob- drTreba°je°reči, da sta ekipi prikazali prijetno igro. Kontovelci so z novim parom točk na četrtem mestu lestvice in lahko rečemo, da je to v čast slovenski košarki. Kar se tiče ■splavih* upamo, da bodo v bodoče še tako igrali in tako le dosegli nekaj več kar so doslej. I,e-ti so končno prikazali organizirano igro v napadu in tudi v obrambi niso razočarali, kljub nekaterim nepazljivostim. Najboljši pri obeh ekipaK: Daneu in Sedmak pri Kontovelu, Pečar, Lokar in Švara- pri Boru. fp Dom — POM-ARA 77:61 (39:38) DOM: Cantinelli, Orzan 4, I. Devetak 2, Juren, Buzzinelli 12, Vižintin, Sanzin 4, U. Dornik (k) 33, D. Devetak 22. V nadaljevanju prvenstva nara ščajnikov se je moral goriški Dom pošteno potruditi, da je na domačem igrišču strl odpor ekipe POM-ARA. V začetku srečanja so gostje začeli s consko obrambo, ki je predstavljala za domovce hudo oviro, vendar razlika v koših n: bila nikoli izrazita ne za domačine ne za goste. Do 10. minute drugega polčasa se stanje na igrišču ni spremenilo. Šele tedaj so se domovci s hitrimi protinapadi kapetana Dornika in s točnimi meti Devetaka v- nekaj minutah oddaljili od POM. Slednji ni mogel vzdržati takega ritma in zato je moral poražen zapustiti igrišče. S ponovno zmago se nadaljuje Do-movo zasledovanje vodečih ekip, ki imajo samo dve točki prednosti. Vladimir PROPAGANDA Dom — Ardita 38:34 (20:16) DOM: Pisk, Komel 14, Košuta (k; 8, Baucon 15, Orzaa 4, Cej 7. V prvem kolu povratnega dela prvenstva «propaganda» ji v goriški skupim Dom v zelo okrnjeni postavi premagal Ardito. Kontovi varovanci so takoj prešli v vodstvo in so vedno bolj večali prednos* (18:8). V drugi četrtini pa so morali «belo-rdeči» i »Trati v treh, kot določajo košarkarska pravila. Kljub temu so z veliko mero požrtvovalnosti ostali v vodstvu. V drugem polčasu so domačini nastopili zopet v petih in so si z lepimi koši Baucona pridobili dokajšnjo prednost. V zadnji četrtini se je stanje na igrišču popolnoma spremenilo. Naši fantje so zgubili neverjetno število žog. Ardita je to izkoristila in ’ skoro dohitela mlade domovce, vendar je bilo že prepozno. Tako so Kontovi varovanci pospravili nov par prvenstvenih točk in ohranili tretje mesto na lestviči. Vladimir SANREMO — 22. aprila letos bo v Sanremu zelo verjetno boksarsko srečanje za naslov svetovnega prvaka srednje teže med Kolumbijcem Valdesom in izzivalcem Argentincem Corrom. NOGOMET bil nikoli v dvomu, moramo pa po vedati, da je Mladost tokrat nekoliko razočarala, saj je posebno v prvem polčasu zaigrala izredno slabo. Imela je le srečo, da je bila nasprotna ekipa tako slaba, da ni nudila nobenega odpora. Brez dvoma je bil tokrat najboljši na igrišču Nardon, ki je bil strelec Uidi dveh golov, obenem pa je posredoval veliko uporabnih žog napadu (ki pa se ni najbolje izkazal). V obrambi sta solidno zaigrala Dužman in vratar Ulian. Prvi iiolčas je bil po našem mnenju na želo nizki tehnični ravni, saj sta ekipi predvajali izredno počasno in nezanimivo igro. Gostje so imeli prvi izredno priložnost za gol, ampak strel Cabasa je šel le za las čez prečko. V 28. min. pa je prišla v vodstvo Mladost z Gergoletom, ki je popolnoma sam v kazenskem prostoru preusmeril žogo, katero mu je z outa podal Nardon. Strelec drugega gola je bil Nardon, ki je,z izrednim strelom premagal'vratarja, gostov., t.i I Drugi polčas11.^' bil enosmeren. NaSL fant.fč 1 šoT"sra'lno napadali, če prav nekoliko neorganizirano, do mačini pa so se 'branili in le nekajkrat poskušali iti v protinapad, ki pa ni bil posebno uspešen, čeprav so gostje znižali razliko že v prvi minuti drugega polčasa, ni bilo nikoli nobenih problemov za naše fante. Pet minut kasneje so zopet povedli s Ferletičem. ki je »ukradel* žogo obrambi gostov in tudi realiziral. V naslednjem kolu bodo naši fantje nastopali zopet. na lastnem igrišču, tokrat proti Libertasu iz Koprivnega, ki ima na lestvici kar pet točk več, zato Mladost ne čaka lahka naloga. Roianese - Vesna 1:1 (0:0) VESNA: Favento, Pribaz, Bezin, Skrem, Zucca II., Cermeli, Vecchio, Pipan, Rustja, Germani, Guštin (v d.p. Russignan). ROIANESE: Colussi, Marion, Palermo, Vavassori, Paoluzzi, Coretti, Marassi, Biolchi, Vigini, Alfieri, Boccia. STRELCA: v 20. min. d.p. Vigini; v 42. min. d.p. Russignan. Vesna je v nedeljo na Opčinah tvegala poraz v tekmi z enajsterico Roianeseja, ki je bila na papirju razmeroma šibka, a se je na terenu izkazala kot oster in nevaren nasprotnik. Dvoboj je v prvem polčasu potekal v znamenju izenačenosti, saj so tako domačini kot Križan; le malo zaposlili nasprotnikovo obrambo. I-gra se je tako odvijala pretežno na sredini igrišča, čeprav se Vesna ni odpovedala strelom izven kazenskč* ga prostora, ki jih je Colussi uspešno branil. Povsem drugačna je bila slika v drugem polčasu, ko je Roianese zaslutil, da bi lahko odnesel kaj več od borne delitve točk. Resnici na ljubo ji je to dovolila tudi nepovezana in nekonstruktivna igra Vesne. Nasprotnikovi napadalci so resno zaposlili kriško obrambo, ki je morala kloniti v 20. min. d.p., ko je Vigini z lepim in močnim prostim strelom ukanil Faventa. Roianese je bil po golu še nekajkrat nevaren, vendar so Križani, ki bi poraza vsekakor ne zaslužili, krenili v napad in so vztrajno iskali pot do mreže. Akcije Russignana in ostalih napadalcev Vesne so postale vse nevarnejše, dokler ni za gol, ki je visel tako rekoč v zraku, poskrbel prpv Russignan tri minute pred koncem srečanja. Pii izenačenem stanju se je Roianese pognal v napad, vendar so imeli še vedno Križani glavno besedo, saj so do konca pritiskali v upanju na zmago, ki bi jim seveda ob boljši in bolj zagrizeni igri ne mogla uiti. Remi ima za Vesno grenak priokus. M. K. rich, v 28. min. p.p. Lusetic, v 43. min. p.p. Miloš Milič. V srečanju s tržaško ekipo CGS je moral Kras ponovno praznih rok zapustiti igrišče. Tekma se je pričela v znamenju enakovrednosti. I-gra je bila raztrgana in se je Zavijala pretežno na sredini' igrišča. Prvo priložnost so gostje takoj izkoristili. Ob neverjetni napaki Kraso-ve obrambe je igralec CGS povedel svoje moštvo v vodstvo, in malo kasneje je Lusetic podvojil. Krasove nogometaše je ta gol prizadel in v nadaljevanju so skušali nadoknaditi zamujeno. Do zaželenih sadov so prišli v 43. minuti, ko je po zelo lepi izvedeni akciji Miloš Milič z lepim diagonalnim strelom zmanjšal razliko v golih. V drugem polčasu je Kras stalno oblegal nasprotnikova vrata in skušal priti vsaj do izenačenja, vendar mu sreča ni. bila naklonjena. V 25. minuti se je znašel Ljubo Milič sam pred vratarjem, a je streljal naravnost njwm v roke. Nekaj minut kar sneje je izgledalo, da bo Kraš izenačil, a se je močan strel Colje odbil od vratnice. Malo nato je domači napadalec streljal v prazna vrata, a tudi tokrat se je žoga odbila od vratnice. Drugemu zaporednemu neuspehu Krasove vrste je botrovala precejšnja mera smole. S. Z. KOŠARKA POKAL POKALNIH PRVAKOV Sinudyne in Gabetti praktično v finalu Danes in jutri bodo odigrali povratni polfinalni tekmi evropskega košarkarskega tekmovanja za pokal pokalnih prvakov. Bolonjski Sinudyne bo danes igral v Caenu proti domači peterki. V prvem polfinalnem srečanju so Bo-lonjčani zmagali kar z 20 točkami razlike in zato je skoraj nemogoče, da bi Francozi nadoknadili tako vi sok zaostanek. Gabetti iz Cantuja pa bo jutri sprejel v goste špansko peterko Barcelone. V prvi tekmi so slavili Španci, a le s tremi točkami razlike. Torej predvideva se »italijanski finale*. POKAL PRVAKINJ Jutri bo v Sestu San Giovanni povratna polfinalna tekma med domačo ekipo GEAS in beograjsko Crveno zvezdo. Beograjčanke so v prvem srečanju osvojile tesno zmago (54:53) in zato so v jutrišnji tekmi za prestop v finale favoritinje domačinke. KOLESARSTVO TIRENSKO MORJE-JADRAN FUCHS OSVOJIL TRETJO ETAPO Saronni je obdržal vodstvo na skupni lestvici COLLE SAN GIACOMO - Švicar Joseph Fbchs je osvojil tretjo etapo dirke »Tirreno - Adriatico*, Pagliet-ta - Colle.S. Giacomo (174 km). Na drugo mesto se je uvrtil italijan Saronni, ki je tako obdržal tudi prvo mesto v skupni lestvici. Vrstni red tretje etape: 1. Fuchs (Švi.) 4.14'16" 2. Saronni po 11” 3. Knudsen (Nor.) 14” 4. Loos (Bel.) 25” 6. Panizza 28” 6. De Muynck (Bel.) 36” Skupna lestvica po tretji etapi: 1. Saronni lS.OSMO” 2. Fuchs (Švi.) po 5” 3. Knudsen (Nor.) 22” 4. Panizza 48” 5. Moser 54” 6. De Muyneck (Bel.) 57” 7. Chinetti 58” 8. De Vlaeminch (Bel.) 1’06” Petelin in Godnič v soboto v Poreču Potem ko je zaradi slabega vremena in nevarne ceste odpadla včeraj trening dirka v Poreču se bosta člana lonjerske Adrie Petelin in Godnič pod vodstvom Nina Maverja udeležila jutri 90 km dolge cestne dirke v Poreču skupno z jugoslovanskimi kolesarji, ki so v nedeljo nastopili v Lonjerju na drugi trofeji ZSŠDI. Start dirke bo ob 9. uri, proga pa bo nato potekala iz Poreča mimo Vrsarja in Bal do Rovinja, od tu pa spet mimo Limskega kanala do Poreča. V soboto pa bosta «modro-bela» tekmovalca nastopila na prvi uradni otvoritveni dirki v Jugoslaviji, na progi Poreč - Pulj- Poreč R. PEČAR MLADINSKE IGRE ZMAGA LEVSTIKA Levstik — Caprin 2:1 (15:12, 10:15, 15:10) LEVSTIK: Cibic, Černoli, Andrei-na, Nadja in Karmen Menegatti. Peric, Raubar, Alenka in Erika Starc, Štoka. Kot smo že poročali, se v teh dneh odvija občinski del mladinskih i-ger v odbojki. Od slovenskih šol sta se za to tekmovanje prijavila Ciril in Metod in pa proseški Levstik, vendar se je prvi moral tekmovanju odpovedati, ker ni pravočasno dobil zdravniških izvidov, ki so letos obvezni za vse dijake, ki nastopajo na mladinskih igrah. V svoji prvi tekmi so mlade tekmovalke proseške šole zmagale. Zmaga bi bila lahko še izdatnejša, saj so naša dekleta v drugem nizu vodila že z 8:1, vendar so morala pač plačati davek svoji neizkušenosti in pa tremi pred prvim nastopom. Na igrišče so stopile vse razpoložljive igralke, ki so svojo nalogo opravile več kot pozitivno. ATLETIKA Visoka zmaga Evrope Včeraj je bilo v Milanu atletsko srečanje Evropa - ZDA (indoor). V posameznih disciplinah so zmagali: palica Trofimjenko (E) krogla ženske 5,52 m Fibingerova (E) višina ženske 20,79 m Simeoni (E) 60 m ovire ženske 1,90 m Klier (E) daljina ženske 7"94 Nigrinova (E) 60 m ovire moški 6,40 m Munkelt (E) 400 m ženske 7”65 Sidorova (E) 800 m moški 53”01 Milhau (E) 1.500 m ženske 1’48"9 Silai (E) daljina moški 4'05”4 Bradley (ZDA) 1.500 m ženske 7,82 m Straub (E) 60 m ženske 3’39"1 Haglun (E) 60 m moški 7” 19 Petrov (E) krogla moški 6"62 Feuerbach (E) 20,39 m Končni izid: EVROPA - ZDA 141:80 ...............................mm.i...............i.... ODBOJKA V ZENSKI B LIGI BOROVKE SO PORAVNALE RAČUNE Z MARZOTTOM V V ŽCL je Sloga prepustila Torriani dragoceno zmago TEHERAN — Iranska državna nogometna reprezentanca bo odigrala osem srečanj v okviru priprav na letošnje svetovno prvenstvo. 5. aprila bo tako Igrala tudi z Jugoslavijo. Kras - CGS 1:2 (1:2) KRAS: Bogateč, Škabar, Rebula, Verša, Trampuš, Blažina, Colja, Čuk, Ljubo Milič. Miloš Milič, Še-gina, rezervni vratar Skupek. STRELCI: v 25. min. p.p. Codan- NAMIZNI TENIS NA EVROPSKEM PRVENSTVU Italijani prvič v elitni skupini DUISBURG — Na evropskem namiznoteniškem prvenstvu sta obe moški polfinalni skupini, po zaključku prvega dela tekmovanj, taki: A SKUPINA 1. Madžarska, 2. Francija, 3. Jugoslavija, 4. ČSSR, 5. Poljska, 6. Italija. B SKUPINA 1. Anglija, 2. SZ, 3, švedska, 4. ZRN, 5. Bolgarija, 6. Romunija. V polfinalu se bodo Madžari pomerili s Sovjeti, Angleži pa s Francozi. Zmagovalca teh dvobojev se bosta borila za naslov evropskega prvaka. Jugoslavija se bo s švedsko borila za 5. mesto, Italija pa z Romunijo za 11. mesto. V ženskem turnirju je Italija premagala Grčijo s 3:2 in se bo zdaj potegovala za 21. mesto. V ženskem turnirju »o najboljše štiri ekipe Madžarska, SZ, Romunija in ČSSR. MLADINSKE IGRE Konec prejšnjega tedna je bilo v Gorici deželno prvenstvo v teku čez drn in strn, v okviril mladinskih i-ger. Tekmovanja se je udeležilo veliko število dijakov nižjih in višjih srednjih šol iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona. Najboljši posamezniki in ekipe pa se bodo udeležili državnega prvenstva, ki bo 8. in 9. aprila v Riminiju. Tekmovanju so prisostvovali poleg številnih predstavnikov nastopajočih šol, tudi deželni šolski skrbnik An gioletti in deželni predsednik CONI Civelli. REZULTATI . Kategorija mlajši: 1. Renzo Zucchiatti (Videm) 2. Bruno Marcolin (Videm) 3. Paolo Lot (Pordenon) Kategorija mlajše: 1. Nevia Pistrino (Videm) 2. Grazia Martelossi (Videm) 3. Annalisa Bolzan (Videm) Mladinke: 1. Emanuela De Colle (Videm) 2. Fedora Zuliani (Videm) 3. Ivone Venturelli (Videm) Mladinci: 1. Walter Condolo (Videm) 2. Damiano Galliussi (Videm) 3. Franco Crevatin (Tržič) Juninrke: L Renata Toffolo (Videm) 2. Rossella Avon (Pordenon) .3. Marina Medvedcek (Trst) Juniorji: 1. Marino Prosch (Trst) 2. Maurizio Baldan (Videm) 3. Tiziano Bincoletto (Videm) P. R. Bor — Marzotto 3:0 (15:4, 15:10, 15:13) BOR: Bolčina, Fičur, Glavina, Hrovatin, Jevnikar, Kalan, Kus in Mesesnel. Borovk»> so v predzadnjem prvenstvenem kolu slavile prepričljivo in gladko zmago na račun Mar-zotta, to je ekipe, ki je naša de kleta edina premagala v tem kvalifikacijskem delu prvenstva. Bo-rovke so tokrat morale nasiopiti brez Pemarčičeve, kljub temu oa ni bila njihova zmaga nikoli v dvo mu. Naša dekleta so tokrat za igrala izredno umirjeno, čemur gre seveda tudi 'pripisati zmago. Najlepše so zaigrala v prvem setu. ko praktično niso zagrešila napak. V nadaljevanju so sicer večkrat prepustila pobudo nasprotniku (ki je, na primer, v drugem nizu povzel z 8:0, v tretjem pa s 13:10), vendar pa so znala v odločilnih momentih poprijeti in so tako tudi povsem zasluženo zmagala. S to zmago so si borovke že kolo pred koncem zagotovile prvo mesto v tej tolažilni skupini z najmanj štirimi točkami prednosti pred ostalimi, z njihovo zmago pa se je še najbolj okoristil Sokol, saj je 'bil Marzotto do te tekme glavni konkurent nabrežinske ekipe za osvojitev drugega mesta, to • ie za obstanek v ligi. TNKA ŽENSKA C LIGA Sloga — Torriana 2:3 (2:15, 15:13, 15:12, 2:15, 10:15) SLOGA: čuk, švagelj; Debenjak, Milena in Tičijana Križmančič, Hrovatin, Ražem, Neva in Suzana Grgič, Artač. Slogašice so morale no skoraj dveurni tekmi prepustiti dragoceni točki gostujoči Torriani, ki jih je tako premagala tudi v povratnemu delu prvenstva. Niti v tem srečanju ni Sloga nastopila v popolni postavi, saj je bila tokrat zaradi bolezni odsotna Mira Grgičeva. Kljub porazu pa so slogašice s prikazano igro zadovoljile. Dobro je deloval napad (po daljši odsdt nosti zaradi poškodbe'se je 'tokrat v ekipo vrnila Čukova), pa tudi ostali igralni elementj so bili v glavnem zadovoljivi. Prvi set se je zaključil v rekordno kratkem času. V nadaljevanju pa se ie Sloga razživela in tudi ob podpori bučne publike o-svojila dva dragocena niza. Stanje iz prvega seta se je oonovilo v četrtem. V odločilnem delu igre je Sloga sicer Igrala dobro, vendar so bile .gostje prisebnejše Ze v prihodnjem kolu čaka Slogo preizkušnja, ki bo bistvene važnosti za spodnji del lestvice- v Pa dovi bo namreč nastopila »roti Don Boscu, ki se. kot naša ekipa, bori proti izpadu iz lige. INKA 1. MOŠKA DIVIZIJA Kras - Rozzol 3:1 (15:8, 15:8, 14:16, 15:11) KRAS: Grilanc, B. in L. Milic, L. in S. Budin, Vesna ver, Marušič, Živec. Rebula. Kras je zaključil prvi del prven stva z zmago in tako obdržal prvo mesto na lestvici. Zadnja tekma proti mestnemu tekmecu j. bila vredna tretje moške lige, saj sta tek meča predvajala lepo in moderno odbojko, kateri je številna publika, ki se je tokrat zorala v nabrežinski telovadnici sledila z velikim zanimanjem. Škoda da je bil sodnik v nekaterii odločitvah preče„ negotov in je s svojimi ukrepi spravljal ob živce igralce obeh ekip. Rozzol j prevzel . prvem setu pobudo v svoje roke. Domačini so se po začetni negotovosti ujeli in zaigrali ko* znajo. V drugem setu, se je ponovila i-gra prvega. V tretjem setu se je igra še bolj razgibala in priča smo bili res izvrstni odbojki. Ekipi sta se menjavali v vodstv skozi ves set. Kras je imel dvakrat priložnost, da si zagotovi set, prisebni oredstavniki iz Rozzola pa s« mu to preprečili. Kras je v zadnjem setu povedel, nato pa so se Kraševci pustili ujeti od nasprotnika, kj je celo povedel. Grilanc je pravočasno reorganiziral svoje varovance, ki so zasluženo zmagali. * Kras ho sedaj počival dva tedna. M. I. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Hrast - Ginn. Spilimbergo 3:2 (15:9, 15:7, 11:15, 15:7) HRAST: Gergolet, A. in L. Ma rušič. M., S. in F. Jarc. Hrast iz Doberdoba je v zadnjem kolu prvega dela prvenstva osvojil četrti car točk, in to proti ekipi Ginnastjce iz Spilimberga, ki je i-mela pred tem kolom enako število točk kot naša dekleta. Tokrat je prvič nastopala v ekipi obetajoča Anita Marušič, ki se je tudi dobro izkazala. Solidno sta tudi zaigrali Franka Jarc, ki je zelo dobro o-pravila vlogo podajačice in Gergo-letova, ki je bila skoraj neustavljiva v napadu. Tokrat je bila od šotna Lucia Marušič in'to se je v ekipi tudi poznalo. Hrast je dobro odigral prva se ta in tud' povsem zasluženo zmagal. V tretjem in četrtem so naša dekleta popolnoma odpovedala, ta ko da so nasprotnice osvojile kar oba. Toda v zadnjem je Hrast zopet trdno vzel vajeti igre v roje roke in tudi osvojil peti set. S to zmago se je Hrast utrdil na sredini lestvice. V naslednjem ko lu bo doma nastopil proti Motteosu iz Trsta, katerega je že premagal v prvem delu, prvenstva s 3:2. Tekma bo v nedeljo s pričetkom ob 10.00 v telovadnici na Trgu Culliat. 3. MOŠKA DIVIZIJA Olympia — Turriaco 3:0 OLYMPIA': Makuc, Malič, Ba-gon, Maraž, Antonič, Ferfolja, Ku» štrin, Jarc. 01ympia je na domačem igrišču ponovno potrdila svojo premoč proti sicer nezahtevnim gostom, tako da je to srečanje služilo kot nekakšna vaja za uigravanje. Ifalcantierl (Tržič) — Olym-pia 2:3 V isti postavi kat v sredo se je goriška šesterka uspešno zoDersta-vila v soboto drugouvrščeni ekipi tega prvenstva. Srečanju ie prisostvovalo preko sto navijačev, ki so z živim zanimanjem sledili igri. Odbojkarji so na oheh straneh mreže igrali kar se da sproščeno* čeprav je šlo z$ ohranitev visoke uvrstitve (pri 01ympii za prvo, pri Italcantieriju pa vsaj drugo mesto). Tako smo bili iesto priča dolgotrajnim, razburljivim akcijam ki so ogre’e občinstvo. Športna sreča je nihala, sai je prvi set pripadel Italcantieriju, drugi in tretji 01ympii, četrti spet domačim, zadnji, izredno napeti niz pa je bit last gostov z rezultatom 15:13. V vrstah 01ytnpie so vsi zaigrali nadpOprečno, bistvenega pomena pa je bila izkušena režija Antoniča in Maliča, medtem ko je v napadu «kraljeval» Ferfolja. !u je žel priznanje tudi pri gledalcih. V obrambi pa smo videli zanesi iivo igro Bagona in Kuštrina. Skratka, videli smo zelo dobro sestavljeno in uigrano ekipo 01ympie. P. T. Delovanje ZSŠDI Skupščina društev Skupščina društev s Tržaškega področja, ki so včlanjena v ZSŠDI, bo v petek, 17. t.m., ob 20. uri v prostorih ŠD Polet na Opčinah. Na dnevnem redu bo preverjenje programa za letošnjo sezono. Odbojkarski revlval 78 Do 20. t.m. je v teku vpisovanje za rekreacijsko odbojkarsko tekmovanje »revival 78». Razpis je bil objavljen v nedeljski številk'. vsa pojasnila pa nudijo uradi ZSŠDI. Strokovno predavanje V ponedeljek, 20. t.m. bo ob 19. uri v Gregorgičevi dvorani v Trstu strokovno predavanje za trenerje, ki ga prireja trenerska zveza ZSŠDI. Predaval bo dr. Šturm na temo »Teorija športnega treniranja*. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6. PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnico Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3.50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550.00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS Oglasi 61000 L|ubljonfl> (šir. 1 st., viš. 43 mrnl Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškego tiska. Trst 11-5374 Stran 6 15, marca 1978 2iro račun 50101-603-45361 »ADITj Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob. delavnikih: trgovski 1 modul (o... . ..«■ — ,« 13.000 lir. Finančno-upravnl 600, legalni 600, osmrtnice sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir beseoej Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijs* krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih d v Italiji pri SPI. izcUi»L_JzTr Odgovorni'urednik Gorazd Vesel m tiska Trst založnikov fieg SKLEP USTA VNECA SODISCA KONČANA PREISKAVA O AFERI LOCKHEED Sodna obravnava naj bi se začela 10. ali 11. aprila - Pojasnilo o odnosih med ženo predsednika republike in obtožencem Antoniom Lefebvrom RIM — 'Jstavno sodišče »v razširjeni postavi* — namreč poleg petnajsrih ustavnih sodnikov še šestnajst članov, ki jih je izvolil parlament — je včeraj sklenilo formalno zaključiti preiskavo o aferi Lockheed. Kot določa zakon, se bo zodni postopek proti bivšima ministroma Tanassiju in Ru-morju ter devetim »laičnim* (neparlamentarnim) obtožencem začel čez najmanj dvajset dni, zelo verjetno pa v ponedeljek, 10., ali v torek. 12. aprila. Zajeten sve ženj o izsledkih preiskave bo od d&nes na razpolago branilcev obtožencev. Kot je povedal predsednik u-stavnega sodišča Paolo Rossi med kratkim srečanjem s časnikarji, bodo datum začetka sodnega postopka določili v prihodnjih dneh, »po skrbni .preučitvi koledarja*. Namen sodnikov je — je dejal Rossi — da bi tempo procesa čim bolj pospešili, taka da bi se sodni zbor sestajaj štirikrat na teden, po potrebi tudi dvakrat na dan, zjutraj in popoldne, tako da bi se proces lahko zaključil že v začetku poletja. Na včerajšnji zaključni seji je sodni zbor poslušal izčrpno poročilo preiskovalnega sodnika Gion- fride o enajstmesečni preiskavi, med katero je bilo poleg obtožencev zaslišanih še 85 prič. Kot je znano, je ustavno sodišče ocenilo prejšnjo preiskavo parlamentarne komisije o zadevi Lockheed kot zelo pomanjkljivo, zaradi česar je Gionfrida skleni) praktično začeti vse znova ter poslušati tudi take priče, ki jih parlamentarna komisija sploh ni zaslišala. Med osebami, ki jih je sodnik Gionfrida zaslišal, je tudi žena predsednika republike Vittoria Leone. Nekateri časopisi so v tej zvezi objavili vest, da je Leone-jeva žena prejela od enega od glavnih obtožencev v aferi Lockheed. Antonia Lefebvra, ček za sto milijonov lir prav v času. ko je bila izpeljana prodaja letal «homiles» Italiji. Predsednik u-stavnega sodišča Rossi pa je med včerajšnjim srečanjem s časnikarji pojasnil, da je objavljena vest netočna, ker je gospa Leone izročila ček za sto milijonov Lefeb-vru. To ' šoto mu je dolgovala, ker ji jo ie Lefebvre anticipdral, ko mu je poverila nalogo, da proda neko lastnino blizu Caserte, ki jo je podedovala po očetu. Do kupčije pa ni prišlo, tako da je gospa Leone morala vrniti denar z obrestmi vred. (tm) PO SOMALSKEM UMIKU IZ OGADENA Pot do miroljubne rešitve s posredovanjem Jugoslavije Minic bo poleg fldis Abebe obiskal še Mogadiš in Kartum - Etiopija odklanja posredovanje afriške mirovne sile v Ogadenu • Kuba prvič uradno priznala prisotnost svojih čet v Etiopiji ADIS ABEBA — Včeraj je v e-tiopsko glavno mesto prispel jugoslovanski zunanji minister Miloš Minic, ki bo do sobote obiskal še Mogadiš in Kartum. Posebni odposlanec predsednika Tita, naj bi poskušal zbližati sprte strani, skratka, napravil naj bi tisto, kar ni do sedaj uspelo drugim državam, predvsem pa Američanom. Državnim poglavarjem Etiopije, Somalije in Sudana bo izročil osebne poslanice predsednik Tita. katerih vsebina pa zaenkrat še ni znana. Po mnenju opazovalcev gre najbrž za jugoslovanske predloge za miroljubno poravnavo spora v tem delu Afrike. Zakaj pa obisk v Sudanu? To bo najbrž v zvezi z jugoslovanskim stališčem, da je treba spore med ne uvrščenimi poravnati v krogu neuvrščenih držav samih. Zato bo Kartum najbrž podprl diplomatsko misijo jugoslovanskega predsednika Tita. Zadnji razvoj dogodkov na afriškem rogu kaže, da sc Somalija vse bolj oddaljuje od ZDA. Tako je somatski veleposlanik v Parizu včeraj izrekel precej obtožb na račun A-meričanov. Njihovo zadržanje, v tem da so podprli Moskvo in druge sile varšavskega paktr., ki vsiljujejo Somaliji nesprejemljive rešitve, je označil kot škandalozno. Somalski veleposlanik je tudi pojasnil, da so bile somalske sile prisiljene na u-mik, ker se je v Ogadenu borilo kakih 12 tisoč Kubancev, okrog 1600 izbranih vojakov iz neke arabske države, poleg vojaških enot Sovjetske zveze in nekaterih drugih držav. Svojo vojaško navzočnost v Etiopiji je zdaj uradno potrdila tudi kubanska vlada. Partijsko glasilo Granma je objavilo poročilo, da so izbrani oddelki letalcev, pehote in tankistov že od decembra lani so delovali v bojih v Etiopiji ter odločilno prispevali za zmago v Ogadenu. ' rtiHitiiiiHiiMiHiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiimiitiniiitiiitiiHiiiitmiimiiiiiiiiiiiiiiiiHHiitiiirtiiiiiJtHiiiiHiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiik SINDIKALNI SPOR OB VPRAŠANJU TEHNOLOŠKE OBNOVE Zaradi zapore založnikov ZRN danes brez dnevnikov Morda bo vlada posredovala med založniki in tiskarji BONN — 327 zahodnonemških časnikov od skupnih 350 danes ne bo izšlo zaradi zapore, ki so jo odredili založniki kot protiukrep zaradi nadaljevanja stavkovnega gibanja tiskarjev. Posledica zapore je, da najmanj 18 milijonov nemških državljanov danes ne bo našlo v prodajalnah svojega časopisa. Sindikalni spor zahodnonemških tiskar,jev se vleče že več časa, odkar so se začela pogajanja z založniki s posredovanjem predsednika zveznega urada za delo Josefa Stin-g'a. Jabolko spora je vprašanje u-vedbe nove elektronske tehnologije na področju tiska, ki stopa v ospredje ne samo v Zahodni Nemčiji, ampak v številnih industrializiranih državah, med drugim tudi v Italiji. Uvedba novih tehnologij namreč neizbežno vodi h krčenju števila delovnih mkst za tiskarje, ki zato zah tevajo ustrezna jamstva. Založniki so nekatera jamstva ponudili, vsaj za omejen čas, vendar pa so sindikati to ponudbo ocenili kot nezadostno. Po mnenju sindikata tiskarjev je treba potegniti ostro ločnico med delom časnikarjev in delom tiskarjev ter nato preprečiti, da bi časnikar opravljal tiskarsko delo. Pogajanja med tiskarji in založniki so obtičali na mrtvi točki. Tiskarji so sklenili splošno stavko kategorije in nadaljevati stavkovno gibanje samo v šestih večjih založniških hišah v Miinchnu, Diisseldorfu, Wup Saccucci obtožen sodelovanja pri poskusu umora LATINA — Nepričakovan razplet preiskave o škvadristič-nem pohod na lacijsko meste--ce.Sezze Romano, med katerim je bil ubit komunistični štu .ent Luigi Di Rosa: sodnik Ottavio Archidiacono, ki vodi rreiska-vo je včeraj podpisal zaporni nalog za misovskega poslanca Sandra Saccuccija in ga obtožil poskusa namernega umora. Zaporni nalog za poslanca, ki je vsekakor že pred dobrim letom pobegnil na tuje. je posledica izsledkov balističnih izvedence ki so odkrili, da Saccucci v Sezzeju ni streljal samo v zrak z ustrahovalnim na-/ menom, pač pa proti množici in le po naključju ni zadel nikogar, kot med drugim priča dejstvo, da se je ena svinčenka zarila v neki steber meter in pol i tal Javni tožilec dr. De Paolis je konec lanskega leta v. naključni zahtevi trdil, da je mi-sovski poslanec odgovore la za nedovoljeno posest strelnega o-rožja in streljanja v javnem prostoru, zaradi česar je zahteval oprostitev obtožba moral ne soodgovornosti pri umoru Di Rose. Po izsledkih balističnih izvedencev se je položfj bivšega padalskega častnika znatno spremenil, v kakšni meri pa bo pokazala obtožnica, ki jo bo preiskovalni sodnik sestavil v kratkem skoraj dve leti po smrti nesrečnega Dj Rose. pertalu in Mainzu, ki zaposlujejo skupno 2.300 delavcev. Na ta dokaz dobre volje -so založniki odgovorili z zaporo, o zakonitosti katere v nemškem pravnem sistemu obstaja nemalo dvomov. Dejansko pa bo ta pobuda po vsej verjetnosti še zaostrila spor, ki mu ni videti rešitve. Ni izključeno, da bi vlada poskusila posredovati med sprtimi stranmi, čeprav je kancler Schmidt v preteklih dneh ponovno izjavil, da se vlada ne bo vmešavala v spor. da ne bi kršila avtonomije družbenih partnerjev. Vsekakor pa je prav včeraj Schmidt sprejel predstavnike nemške sindikalne federacije (DGB) in z njimi govoril tudi o problemih tiska. (tm) Petdeset mrtvih pri uporu v argentinskem zaporu BUENOS AIRES - Skoraj petdeset mrtvih je tragični obračun upora, do katerega je prišlo včeraj zjutraj v zaporu Villa Devoto v predmestju Buenos Airesa-. Uprli so se navadni jetniki, po večini prekupčevalci z mamili. Po nekaterih vesteh naj bi uporniki vzeli za talca e-nega od jetniških paznikov, nakar so varnostne sile napadle in zatrle u-por v krvi. Rešilni avtomobili so vozili dve uri od zapora do bolnišnice, kar dokazuje, da je bilo poleg skoraj 50 mrtvih tudi mnogo ra- njenih. Po zadnjih vesteh, ki prihajajo iz Argentine naj bi uporniki zanetili požar v nekaterih celicah, pri čemer se je razvil gost dim, ki naj bi zadušil jetnike, na truplih katerih baje niso našli ran iz strelnega o-rožja.Tudi minister za pravosodje gen. Gomez je odločno potrdil, da so bili uporniki navadni zločinci in da v upor niso bili vpleteni politični jetT niki, V požaru naj bi umrl tud' paznik, ki so ga uporniki vzeli za talca. Argentinska hunta pripravlja ustavne spremembe Drobec oblasti tudi civilistom BUENOS AIRES - Po dveh letih vladanja s trdo roko so se argentinski vojaški poveljniki menda odločili,, da bodo del oblasti, postopoma seveda, prepustili tudi civilistom. Ekskluzivno vest v tej zvezi je objavil dnevnik »La Nacion* v obsežnem u-vodniku, kar dokazuje, da je avtor precej dobro seznanjen z načrti vojske. Za zdaj sta samo mornarica in vojska pripravili nekakšen načrt, kako bi nekaj oblasti spet prenesli' na civiliste. Manjka torej mnenje letalstva. Omenja se možnost ustanovitve novega gibanja, neka vrste režimske stranke. Torej notranja ureditev po vzgledu sosednje Brazilije. V istem uvodniku pa tudi piše, da se tako načrt vojske, kakor mornarice bistveno ne razlikujeta. Zelo podobni sta si stališči glede predvidenih in «potrebnih» sprememb okrog 125 let starega ustavnega zakona države. Ne manjka pa niti nekaterih nians v političnih izbirih. Tako bi se voj- ska pred dokončno odločitvijo rada posvetovala s civilisti, vendar se za takim namenom J)?,(brž skriva želja, da bi določene politične sile »skorumpirane* in »subverzivne*) že na začetku izključili od možnosti upravljanja. Vojska 'udi meni, da bi poleg novoustanovljenega gibanja, ki bi najbrž imelo vodilno vlogo, lahko obstajale tudi nekatere stranke, ki so delovale v državi pred državnim udarom pred dvema letoma. Načrt mornarice pa je glede notranje ureditve še precej nepopoln. Znane so samo glavne smernice. Šlo naj bi za humanistično organizirano družbo z liberalnim gospodarstvom in nacionalističnimi stališči v zunanji politiki. Politični opazovalci računajo, da bo te napovedi, ki jih je objavil dnevnik «La Naciori* v kratkem potrdil državni poglavar, general Videla, ko bo 29. marca govoril narodu. MOSKVA — Sovjetska kozmonavta Romanenko in Grečko, ki sta prebila v vesoljski postaji sojuz 26 že 96 dni, se pripravljata za povratek na zemljo, kar naj bi se zgodilo v kratkem. S preko tri mesece trajajočim bivanjem y breztežnostnem stanju sta tako potolkla vse dosedanje rekorde, zbrala pa sta tudi kopico koristnih podatkov, ki jih sedaj preučujejo strokovnjaki vesoljskega središča v Bajkonuru. Po vesteh, ki. prihajajo iz Kenije, kaže da vlada v Adis Abebi še ne namerava prekiniti sovražnosti, niti nima namena dovoliti prehoda so-malskih enot. ki so zdaj odrezane in bi se rade umaknile preko meje. Zaskrbljujoče pa je stališče, ki ga je etiopska vlada zavzela v zvezi s predlogom o prisotnosti mednarodnih vojaških oddelkov v Ogadenu, ki naj bi jamčili za spoštovanje premirja. Tak poseg, pa četudi gre za sile afriških držav, označujejo v Adis Abebi kot vmešavanje v etiopske notranje zadeve, (vi) Zaključena preusmeritev ameriškega letala DENVER Preusmeritev boein ga 727, ki je letel na redni notranji progi San Francisco - Seattle, se je zaključila na letališču v Den-verju. kjer se je preusmeritelj 30-letni Clayton Thomas, ki je baje povedal, da ima raka, predal t»-licijskim agentom, potem ko so mu pilota in mehanik pobegnili iz letala. Thomas je najprej prisilil pilota, da pristane v Oaklandu, kjer je spustil vseh 68 potnikov, nakar je letalo odletelo v Deriver. Ko so policijski agenti pregledali torbo, ki jo je ves čas tiščal pri sebi in v kateri naj bi bila bomba, so odkrili, da je v njej bilo samo nekaj knjig. di. Naj dodamo, da je sedaj Zi-cari šef tiskovnega urada samega Montija. • V Franciji (Nadaljevanje & l. strani) krogu nedeljiva od pogajanj 0 programu in o sestavi vlade. Skupna izjava, ki je dala pečat sporazumu med tremi levičarskimi strankami, to oceno mednarodnega tiska potrjuje, saj glede programa v bistvu ponavlja nekatere točke iz starega programa iz leta 1973, glede porazdelitve ministrstev pa pravi, da bo upoštevala odločitve volivcev, kar pomeni, da bodo posamezne stranke zastopane v morebitni novi levičarski vladi sorazmerno s številom prejetih glasov. Prav ta stavek pa so razni desničarski m centristični voditelji izkoristili za dokazovanje, da bo v primeru zmage levice polovica ministrov komunističnih, kar je seveda velika nevarnost, ki se ji morajo Francozi izogniti. Izrazi, s katerimi so ti politični predstavniki ožigosali sporazum na levi, pa jasno dokazujejo njihovo zaskrbljenost: «sporazum na fasadi*, »epilog farse v treh dejanjih*, «dokaz nespoštovanja Francozov*. Do včeraj so svojo volilno kampanjo snovali na nesoglasjih na levi, sedaj pa so morali zaigrati na novo struno, (tm) Italijanske «usnjene čelade» med urjenjem na Sardiniji Spričo skokovitega naraščanja navad nega in političnega kriminala tako v državnem kot v mednarmlnem ®e' rilu, je tudi italijanska policija Po zgledu drugih zahodnoevropskih varnostnih organov sklenila, da izuri P*-sehne protiteroristične oddelke, ki so znani tudi z dokaj nenavadnim vzdevkom »usnjeni šlemi». Agenti s* urijo v uporabi vsakovrstnega orožja, v karateju in podobnih veščinah, veliko pažnje pa posvečajo tudi s»' moobviadovauju in sposobnosti, da v najtežavnejših okoliščinah ohranijo hladno kri. Na sliki: posebni B' gentje med urjenjem v policijskem vežbališčn na Sardiniji (Telefoto ANSA) NA PROCESU V CATANZARU Aptlppolilo sc včeraj ni javil javne ki se CATANZARO - Agent varnosti Salvatore Ippolito. je leta 1969 pu službeni dolžnosti izdajal za anarhista in redfto zahajal v Valpredov krožek «22. marca*. se včeraj ni javil pred sodniki v Catanzaru z opravičilom, da je bolan. Marsikdo je bil ob tem razočaran, saj bi agent, če bi le hotel, verjetno lahko marsikaj zanimivega povedal: na primer, kako naj bi Valpreda in drugi člani krožka pripravili vrsto atentatov, ki so jih izvedli 12. decembra 1969, ne da bi o tem agent nič slutil. Včeraj je sodišče zaslišalo samo časnikarja Giorgia Ziearija. bivšega sodnega kronista «Corriere della sera*, ki ni pojasnil, kako je zvedel za nekatere zanimive podatke o poteku preiskave v prvih dneh po atentatih. Časnikar je tudi o-dločno zanikal trditve iz nekega poročila SID, po katerih naj bi 'on sam skupaj z milanskim preiskovalnim sodnikom D’Ambrosiom pripravljal poročilo o mandatorjih a tentatov, ki naj bi bila industrijee Monti in misovski voditelj Ron.ual- lllllllllllflllllllllllllltlllllfllltllllHIIIItllllltlllllHIIIItllllUlllllltlItHIIIHItllllllllllltllllIHmilllimitllllHIIIIII PODEL POSKUS POSILSTVA PRI MILANU I likerjem sta skušala omamiti Mletno dekle Nesrečnica bi se kmalu zadušila - Še nobene sledi za nasilnežema MILAN — Karabinjerji iz Cinisel-la Balsama pri Milanu skušajo izslediti fanta, ki sta pri poskusu posilstva 14 letnega dekleta prisilila žrtev, da je izpila steklenico likerja. Dekle so najprej sprejeli na zdravljenje v ambulanto v Sestu, kasneje pa so jo premestili v milansko bolnišnico Niguarda. ~eonarda S., tako je dekletu ime, je bila več ur v globoki nezavesti. Zdravniki so ji ugotovili alkohol v pljhčih, zaradi česar se je skoraj zadušila. Leonarda je sedaj izven nevarnosti, govori pa s težavo in je zanikala, da bi jo kdo hotel posiliti. Preiskovalci pa se opirajo na pričevanje 15-letne Marie V., ki je bila priča tragičnemu dogodku. Dekleti stanujeta v dekliškem domu «Asi-lo Mariucci* v Sestu San Giovanni pri Milanu in sta se po pričevanju Marie odpravili v sobote z dvema znancema na izlet. Po nekaj kilometrih vožnje so se ustavili pred nekim stanovanjem, kjer sta fanta skušala prepričati Leonardo, da bi imela odnose z njima. Ker dekle ni privolila, sta ji zlila v usta vsebino neke steklenice. Ker se je o-nesvestila. sta se nasilneža ustrašila in izročila dekleti prijateljem. Ravnateljica dekliškega doma je medtem vložila prijavo proti neznancema in karabinjerji so prepriča- ni, da ju bodo na podlagi izjav Marie kmalu izsledili. Kot rečeno, Leonarda vztraja, da se ni nič zgodilo, preiskovalci pa so drugačnega mnenja. (voc) 40 minut pod vodo: zdravniki so mu rešili življenje MADRID — Dnevnik »El Pais* je objavil novico, da so zdravniki uspeli rešiti življenje 5-letnemu dečku, ki je bil že klinično mrtev. Med igro je fantek padel v jarek ter u-tonil. Našli so ga šele čez kakih 40 minut ter ga nemudoma prepelj—li v bolnišnico. Zdravniki trdijo, da otrokovi možgani niso utrpeli nepopravljivih poškodb, čeprav so bili več kakor pol ure brez kisika. To pojasnjuješ z dejstvom, da se je telesna temperatura v vodi znižala za kakih 15 stopinj. SLECI STARE JEANS GOR NOVE l£VI’S,V: SHS Gorica ifi pokrajina G. BONNES, Ul. Mameli 4 - Krmln, FOR-MENTINI LUCIANO, Ul. N. Sauro - Gra-dež, TIRELLI, Ul. Orseolo 10-SAROCCHI ALDO, Drev. Capricorno - Tržič, MY WEST, Korzo del Popolo 16 - Ronke, MODA BELLA, Ul. Petrarca 16. Trst in pokrajina ACCO VITTORIO, Ul. Oriani 7/A - CAL-ZA S. GIUSTO, Trg Barriera Vecchia 14 - ČASA DELLIMPERMEABILE, Ul. S. Nl-cold 22 COIN, Korzo Italia 16 - CON-FEZ. S. SEBASTIANO, Ul. S. Sebastia- no 1 - FERNANDO, Ul. Coroneo 7 -GRANDI MAG. GIOVANNI, Ul Ghega 6 - JEANS CORNER, Ul. Timeus 16 -MAG. S. GIOVANN), UUImbriani 12 -S.M. Dl SPERANZA, Korzo Italia .20, vogal Ul. S. Lorenzo - TOMMASINI ŠPORT, Ul. Mazzini 37/39, Vse te trgovine imajo znak “Rivenditore Autorizzato Ldvi’s” (Poverjeni prodajalec Levi’s). Prinesi sem stare jeans! Od 1. do 31, marca par starih jeans katerekoli znamke velja 5.000 lir ob nakupu novih Levi’s. Če si tu ne kupiš Levi's, kje si jih boš? QUITO — Neznanci so umorili direktorja ekvadorskega dnevnika «E1 Tiempo* Gustava Obanda in njegovo ženo Bertho. Doslej se še ne ve, kateri so vzroki, ki sO pripeljali do umora priletnih zakoncev. fernemdo pomladne NOVOSTI 1978 Jeans UL. CORONEO 7 ■ TRST - TEL. 761602 MODERNI MOŠKI IN ŽENSKI ČEVLJI TORBICE IN DRUGA USNJENA GALANTERIJA VSE IZ KVALITETNEGA USNJA Čevlji srajce vetrovke moda za mlad® N