290. številka. Ljubljana, v soboto 19. decembra. XXIV. leto, 1891 lahaja vsak dan »večer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za a v s t r o - o g e r s k • dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 ^Id., za Četrt leta 4 gld., la jeden mesec t gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za. oznanila plačnje se od četiristopne petit-viste po ♦> kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., te se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredni&tvo in upravnifttvo je v Gospodskih ulicah ftt. 1'2. U p r a v n i & t v ii naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Uspeh koroških Slovencev. Vsacega rodoljuba, ki opazuje paznim očesom težavni boj koroških Slovencev za svoje narodne pravice, posebno za narodne šole, moralu je razveseliti vest, katero smo prijavili včeraj na kratko. Prej ko smo pričakovati smeli, pokazalo se je, da koroških Slovencev dohod na Dunaj ni bila brez-uspeSna šetnja v zimskem Času, nego da je imel dobre posledice. Slovenski poslanci in pa koroška deputacija bodo svojim rojakom za božično darilo prinesli vsuj nekaj malega, kar so dosegli. A to malo je velike principijelne važnosti, ako se bode povsod izrabljalo dosledno. Kar so dosegli zdaj koroški Slovenci nekaterih odločnejih občin, to bodo dosegli tudi drugod, kjer so razmere jednake, to doseči morajo posebno tudi Slovenci v Trstu, ki so glede narodnega šolstva uavzlic vsem prizadevanjem jako na slabem. Naučni minister baron Gane, ki je s svojim znanim govorom tako razburil javno mnenje po vsem Slovenskem, rešil je ugodno priziva koroških slovenskih občin Št. Jakob v Rožni dolini in Tolsti vrh, ki sta zahtevali za svoji ljudski šoli slovenski učni jezik. Tako je ugodno rešeno to načelno važuo uprašanje in dokazano, da zahteva slovenskih občin je popolnoma upravičena, kajti rešiti jo je moralo naučno ministerstvo tako, kakor zahtevata zakon in pravica. Ta ugodni uspeh bode naj v spodbudo drugim občinam, da bodo jednako vstrajno zahtevale svoje pravice. Kar se je moralo dovoliti omenjenima dvema odločnima občinama, to se ne bode moglo odreči tudi drugim, samo da se krepko iu odločno potegnejo za slovensko ljudsko šolo. Pot, po katerem bode hoditi borilcem za narodne pravice, ni sicer z rožicami nasipan, a gotovo bodo manj težaven onim, ki ga bodo imeli pred saboj, kajti na konci trudapolnega pota čaka jih uspeh. Jednako morale so postopati slovenske občine na spodnjem Štajerskem, predno so si priborile narodne ljudske šole, v kateri se je dala slovenskemu jeziku pravica, ki mu gre. Znano je, kako je dala prvi vzgled občina Žmarije pri Julšah, ki se je potezala za slovenski učni jezik. Tako so postopale za njo tudi druge občine in dosegle to, kar so želele. Nemški listi zagnali bo velik hrup zaradi tega prvega uBpeha koroških Slovencev, ki so ga dosegli proti odloku deželnega Šolskega Bveta, kateri je odbil prošnje za uvedenje slovenskega učnega jezika. Pravijo, da na resnično veselje, katero so vzbudile Gaučevega govora besede, nastopilo je razočaranje, ko se je zvedelo, da je ugodil naučni minister prizivom imenovanih slovenskih občin. No, ta nemška gospoda se bode že morala privaditi na to, da tudi Slovencem odpade kaka drobtina pravice, kajti zakon je jednak za vse državljane in le zakonito je, kar je moral dovoliti naučni minister. Prošnja tretje občine Vogrče se še ni mogla rešiti zaradi nekaterih potrebnih poizvedb, a ni dvoma, da bc bode tudi morala rešiti ugodno, oziroma, da bodo morali prosilci le kaj malega prena-rediti. ProBijo pa naj odslej vse zavedne občine slovenske na Koroškem za slovenske šole, ki bo prvi in bitdveni pogoj narodnega obstanka. Če jim bode deželni Šolski svet odbijal njih opravičene prošnje, vedo, kako jim je postopati. Posnemajo naj prvi dve občini, ki sta uspeli s svojimi prizivi in kmalu bodemo imeli tako potrebnih slovenskih šol na Koroškem. A tudi primorskim Slovencem, posebno Tržaškim, daje uspeh koroških Slovencev vspodbudni nagib, da se z vso odločnostjo poprimejo uprašanja slo venskih šol v Trstu, kjer prebiva toliko Slovencev. Neobhodno potreba je, da se v tem važnem upra-šanji storijo vsi koraki, da se zlomi neopravičeno nasprotovanje, katero hoče zavirati upeljavo slovenskega jezika v ljudskih šolah v Trstu. Veljaven sloveuski domoljub dal nam je zagotovilo, da se bode morda v kratkem ugodno rešilo tudi to uprašanje. Pred v s«, m pa je treba, da se store vsi potrebni koraki, kakor so jih storile koroške občine in da se ne odneha trkati in trkati, dokler se ne odpre hram pravice tudi primorskim Slovencem. Koroškim bratom prav srčno čestitamo na prvem uspehu v njihovi vstrajni in trpki borbi. Ta uspeh dal jim bode poguma, da se ne uklonijo duhom, kajti preveril jih je, da to, kar so zahtevali, je pobtavno in zato se jim je moralo dovoliti. Vzgled prvih občin pa naj najde mnogo posnemovalcev in z mirao vestjo smeli bodemo reči: ša Koroška ni propala! Trgovinske pogodbe. Spisal Vašo r.■trici.', član trgovinsko in obrtne zbornice kranjske. (Konec.) Množina uvažatiega iu izvažanega blaga je torej povsem irelevantna za sodbo, je li kaka dežela zmožna k čemu ali ne. Ako Caprivi obžaluje, da jo uvoza na Nemško za 800 milijonov mark več, kakor izvoza, tako smeti je to za Nemčijo imenovati ugodno, kajti to dokazuj«*, da se udeležuje Nemčija, ker ima, kakor znauo, imovitih kapitalistov, pri mnogih posojilih iu dobiva obresti iz inozemstva v obliki živeža in neobdelanih produktov, katerih znesek predstavlja impozantno številko uvoza. Jednak resultat trgovinskega zaključka vidimo tudi po Franciji in Angliji, kateri duželi uvažati in vender je njiju obrtna delavnost kolosalna. Nikdar ne kupuje kaka dežela blaga v inozemstvu, ako ga ne potrebuje, pa naj bode še tako ceno, ako ga pa kupuje, stori to le tedaj, ako more Kupljeno blago tudi plačati. Neumevno nam je torej, ako govori nemški državni kancelar o bojazni, da bi ne bilo mogoče plačevati blaga, dobljenega iz inozemstva, in sodimo, da je to rekel, nepoznavajoč stvari. Nekoč povzdigovale in bvalisalo so se smele in nasilne gospodarske naredbe Dismarckove, dandanes pa se priznava brez ovinkov, da so bile te naredbe nesrečne. Da se je kdo predrznil to izreči, ko je bil še Bismarck na krmilu, dvojilo bi se bilo o dotičuika zdravi pameti. Avstrija izvozila je v 4 pogodbe sklepajoče države, v dobi zadnjih pet let, blaga za 413 milijonov goldinarjev, uvozila pa blaga za 247 milijonov gld., morala bi torej imeti jako ugodno gospodarsko pozicijo, boljo nego je pozicija Nemčije, da so osnovane goHp. Caprivija trditve. LISTEK. Kneginja Ligovska. (Odlomek romana M..I. I,c r mo n to v a , poslov. V r ban o v.) Daljo.) Pri durih, ki pol jejo iz dvorane v salon, sedeli sta dve odeveteli dami, oboroženi z lorgneti in govoreči z dvema pisateljema ne plesalcema. Jedna j« bila Elizabeta Nikolajevna. Živo rudeča obleka dajala je bledim potezam njenega obraza nekaj več živosti in jo bila sploh svojemu obrazu primerno oblečena. V nadi na to prednost je hladno odgovorila na Pečorinov poklon, ko je prišel k njej. (Treba je omeniti, da je doma slabo oblečena navadno ljubeznivejša in prijaznejša — s tem seveda ni rečeno, da se morajo slabo oblačiti.) Pečorin je stal poleg Elizabete Nikolajevne, pričakujoč, da bi ona začela razgovor, in gledal po plesalcih. Tako je minolo nekaj minut in nazadnje je ona bila prisiljena z ust svojih strgati pečat molčanja. — Zakaj ne plešete ? — uprašala ga je. „Jaz se vedno in v VBem ravuam po Vas." — Pa še z današnjega dne. .Kaj to dene, bolje je pozno, kakor nikoli, mari ni res?8 — Včasih je tudi prepozno. „Moj Pog, kako tragičen izraz ! Elizabeta Nikolajevna je bila skoraj razžaljena, pa prizadevala se je zasmejati se in je odgovorila : — Nekaj časa se več ne čudim Vašemu vedenju, drugim bi se morda zdelo jako nesramno, ali zame je jako naravno Sedaj Vas dobro poznam. ,Bi li mogel izvedeti, kdo je tako lepo pojasnil moj značaj?" — To je tajnost, — odgovorila je in ga hitro pogledala ter pritisuila k ustim svojo veternjačo. Priklonil se je in s ponarejeuo uljudnostjo jej pošepetal na uho : „Jedno tajnost Vašega Brca ste mi že davno zaupali, je li mari druga važnejša nego prva?" Zarudela je, če tudi ni bila njena navada za-rudevati; a zarudela ni od sramožljivosti, ne od jeze, ne zaradi kacih spominov ; temveč le neka za-dovoljnost jej je prešinila srce, obudila se jej je nada, da morda le zavleče ljubovuika, da jo zvame, ali se vsaj po svoje, po ženski, maščuj6 nad njim. Žeuska se ne odreče od takih nad, ko bo jej po-pooudi kaka priložnost doseći svoj smoter, ali od takih zadovoljnosti, ko je dosežen smoter. Naredila je resen, žalosten obraz in jecljajo odgovorila: — Spominjate me stvarij, katere hočem pozabiti. „Pa jih še neste pozabili V* rekel je rahločutno. — Na nadaljujte, jaz nikomur več ne verjamem, Vi ste me že izučili. .Jat?" V tem jaz je bilo več začudenja, kakor v petih klicajih, postavljenih zaporedoma. Potem bo je Pečorin zamislil. „l)a,M rekel je, .sedaj razumem, gotovo me kdo je obrekoval pred Vami — jaz imam toliko sovražnikov zlasti mej prijatelji. — Sedaj razumem, zakaj-me niste vsprejeli, ko sem bil nedavno šel k Vam, bilo je zjutraj in jaz vera, da ste Imeli goste. Toda jaz ne bodem več iskal tacega razžaljenja. — Toda Vi ne veate, kaj je temu krivo, — rekla je hitro Elizabeta Nikolajevna — dobila sem pismo od neznanca, v katerem . . . aV katerem hvalijo mene in razkladajo moje postopanje z najlepše strani," odgovoril je Pečorin smejo se. ,< >, jaz si že mislim, kdo mi je napravil to uslugo. Vender Vas prosim, verjemite, verjemite vsem, kar je bilo ondu zapisano, kakor ste verovali do tega treuotja." (Konec priti ) Žal, da tega ni moči trditi, kajti le-ta plus našega izvoza v zaesku 160 milijonov goldinarjev predstavlja surove produkte in živež, izvožen na Nemško, v Italijo, Belgijo in Švico, katero blago morajo dotične države, ki so ga potrebne, uvažati neocari njeno ako nočejo a la Bismarck obsoditi svojih stanovnikov v gladovanje. Ta preostanek surovin in živeža dokazuje nadalje, da je obrtna produkcija v naši domovini zaradi nedostajaaja primernih obrtnih in tehniških strokovnih šol in zaradi visokih, kapital uničujočih davkov še na jako alabih nogah; da tega ni, obdelovali bi surovine svoje sami, živež pa tudi sami porabili, kajti naši delavci privoščili bi si lahko kaj boljšega, nego sedaj. Ze to, da smo z davki preobloženi, sili nas, da se poprimemo naravnega korektivnega sredstva, zaščitnih carin, katere so nam danes, z ozirom na slabo razvito obrtnost, nujno potrebne. Po sklenjeui pogodbi žrtvovali smo Nemčiji prav po nepotrebnem tekstilno obrtnost svojo in še nekatere druge stroke, znižali smo nasproti Italiji carine na vino jako izdatno, kar bode uplivalo na ceno naših kraujskih in tirolskih vin, dočim ostane naši obrti platnenih izdelkov uvoz v Italijo zaprt. Italija in Nemčija sta nas že od nekdaj materijelno in politično izsesavali in zovejo nas oudu navadno „bedaste Avstrijce", ker se jima posreči vsak naskok na našo malobrižnost. Kdo pa sklepa sploh pogodbe? Pametni z ne-pametnim, močni a slabim, zato da se mu ne izvije iz rok, kadar se zave svojega položaja. Po našem mnenji treba bi bilo pred sklepanjem lakih pogodb uprašati za mnenje dotične obrtne skupine in druge interesovance, potem trgovinske in obrtne zbornice in se sploh temeljito posvetovati, kar se pa, žal, ni zgodilo. Iz motivnega poročila k tej trgovinski pogodbi je razvideti, da smo s svojimi surovinami in z živežem navezani na Nemčijo, dočim smo primorani obrtne izdelke svoje nositi v Srbijo, Rumunijo in Bolgarijo, kjer nas je za konkurenco sposobnejše inozemstvo že davno izpodrinilo. Kakšne pa so sim patije, katere goje v teb deželah za nas, to znamo itak in še predobro. Ako pa skleneta, kakor vse kaže, tudi Francija in Rusijo trgovinsko pogodbo, potem je orijent za nas izgubljen, zakaj ti dve državi sta oudu dobro utrjeni, na čemur se je zahvaliti zmedeni naši trgovinski politiki. In tako bodemo obsedeli mej dvema atoloma. Završujoč opazke svoje izjavljamo, da zraa-tramo carinske pogodbe za nepotrebne, in da se nam vidijo avtonomni tarifi boljši in primernejši in sicer iz nastopnih uzrokov: \ kupna letna produkcija Avstrijsko-Ogerske, takisto glede kmetijstva kakor glede obrtnosti, ztiaša okoli pet tiBoč milijonov goldinarjev a naš izvoz po vsem svetu znaša 650 milijonov goldinarjev torej samo 18% vkupne produkcije, dočim porabimo sami svoje produkcije za 4350 milijonov goldinarjev. Tega le 50 milijonov goldinarjev vrednega blaga ne jemlje inozemstvo od nas samo iz prijaznoati, nego zato, ker je ceneje nego drugod, in ker naši producentje jemljo za svoje izdelke denar, kateremu glavna hiba je 18°/„ disagio. Uvoz pa znaša 550 milijonov goldinarjev in Bicer zato, ker naša obrtna zmožnost ni tako velika, kakor v inozemstvu, kjer je tehnika dospela na vrhunec razvitka. Ščititi je bilo torej našo obrtnoBt, ki je jedva postala samosvoja, z zaščitnimi carinami, kakor so veljale doslej. Ako se odstrani ta ščit, potem je neizogibno, da se bode uvoz v našo državo podvojil, da bode znašal 1100 milijonov in za to diferencijo 550 milijonov producirala bode naša obrtnost menj, davčna naša sila zmanjšala se bode za 10% iu s tolikimi težavami in ogromnimi Žrtvami dosežemo ravnovesje mej državnimi dohodki in državnimi izdatki, razpalo bode v nič. Dal Bog, da bi ne ne uresničile te moje skrbi. Državni zbor. Na Dana ji dne 17. decembra. Predsedujoči baron Chlumecky otvoril jo sejo ob polu 11. uri in začel takoj razpravo o finančnem zakonu za 1. 18 9 2. Namestu poročevalca dr. B i 1 i n | k e g a poroča 1 je dr. P lene r, k besedi so se oglasili po- slanci, in sicer contra: Gregr, Ferjančič, Pacak, Rigler, Oregorec, Pernerstorfer, Kindermann, S p i n č i ć , 11 e r o l d ; pro: L i e n • bacber, Kol ab erg, Romanczuk, Zurkao. Posl. dr. Gregr izjavi najprej, da bodo on in somišljeniki njegovi glasovali proti finančnemu zakonu, da dado izraza nezaupnoati svoji do vlade. Ne trdi sicer, kakor svoječasno Pleoer, da je se danja vlada najslabša, kar jih je kdaj bilo v Avstriji, kajti vlada, katero je sestavila nekoč sedaj Plenerjeva stranka, bila je še slabša. .Sedanji mi ni-sterski predsednik je fin mož, kateri brca narod češki z lakovanimi čevlji, prejšnje vlade pa so po Cehih teptali s cok ljami. Ako bi hotel mini-sterski predsednik izprašati svojo vest, ako imado veliki državniki sploh kaj vesti, prepričal bi se, da je za časa ministrovanja svojega storil narodu češ kemu le malo dobrega, a veliko zlega. Materijelno blagostanje na Češkem ni v nikakem razmerji z naravnimi pripomočki in s prirodnim bogastvom teh dežela Kosmati dohodek, katerega bode po proračunu za I. 1892 dobila država avstrijska iz teb dežel, znaša 185 milijonov goldinarjev. Od te vsote porabi se za dežele češke le 67 milijonov. Dežele krone češke plačujejo torej na leto 118 milijonov goldinarjev za to čast in srečo, da spadajo k Avstriji. 118 milijonov — to je dan j, katerega plačujejo dežele krone češke tej državi vsako leto. Brezoziren in trdosrčen zmagovalec ne terjal bi večjega danja. Ko so Nemci premogli I. 1871. Francijo, hoteli bo jo financijelno uničiti, naložili so ji 5 milijard ali 2500 milijonov goldinarjev danja. Ti 118 milijoni, katere plačuje vsako leto Češka, pa znašajo v 22 letih 2596 milijonov. Kdo more zra-čuniti velikanske svote, katere je Češka plačala Avstriji tekom 365 let, odkar je priklopljena k tej državi. V srednjem veku bile so češke dežele poleg Španije najbogatejše, tedaj bila je Češka samosvoja, svobodna in nezavisna, tedaj še ni imela sreče, da so jo prištevali kronovinam in deželam, zastopanim v državnem zboru. V Češki dani so vsi pogoji, da bode srečna in bogata dežela. A kako izgleda tam v istini? Stanovništvo te dežele, ne glede na narodnost, ječi pod težkimi bremeni, katere nosi za avstrijsko državo, in blagostanje gineva vsled vladajočega sistema i z t i s k o v a n j a in izsesovanja." Govornik dokazuje to svojo trditev s statističnimi podatki iu nadaljuje potem : „To je sreča, katero uživa narod češki v tej državi. Da so naši predniki slutili, kaka usoda čaka njih potomci v tej državi; da so slutili, da bode kraljevina češka postala za Avstrijo le citroua; da bodo kdaj prebivalci te dežele preganjani zaradi svoje narodnosti, potem bi bila I. 1526. volitev kralja vse drugače izpala. Živeti nam je v državi in pod vlado, katera ne pozna proti Češki drugega sistema nego sistem brezozirnege izsesovanja. Češki narod drži se državnega prava in zahteva svojo gospodarsko iu financijelno nezavisnost. Kakih posledic ima taka neodvisnost, vidimo na Ogerskem. Centralizem pa je pogin vseh dežela. Da je država vsaj zaščitnica kulturelnih in materijalnih interesov svojih narodov. Vlada pa ne skrbi niti zato, obratno, vse nje počenjanje kaže, kakor da pripravlja češke dežele za prusko aneksijo. Vsak korak, ki ga store Ćehi na kulturnem polju, zadene ob vladne ovire. Lasalle pravi: „Naloga in namen države je to, da olajša in razvija kulturni napredek stanovništva. To je nje smoter, v to svrho ekzistuje." S tega stališča sojeno, nam je pripoznati, da Avstrija svojih dolžuoatij ne izpolnuje in du je že zdavno izgubila pravico do ekzistencije. Večina češkega naroda čuti se v tej državi jako nesrečno; čuti se, kakor v kaki tuji, sovražni mu državi, v nekakem babilonskem sužanjstvu, in ni se čuditi, ako se je želja, znebiti se tega sužanj-stva, ukoreninila že v vseh slojih. V sponah nemško-avstrijskega centralizma gineva vsak slovansk narod, kakor v sponah vampirja. Ne motite so glede javnega mišljenja na Češkem. Narod češki pa zua razlikovati mej dinastijo in mej avstrijsko državo, mej svojo kraljeviuo in avstrijsko vlado iu ko je bil presvetli cesar letos na Češkem sijajno in naudušeno vsprejet, veljala je ta naudušenost kralju češkemu, ne pa sedanjemu vladnemu sistemu. Češki uarod živi v žalostnih, nezdravih razmerah; nemški jezik ima na Češkem prednost, je državni jezik; češki jezik pa se potiska v stran. Kakor pri vojakih, kjer n9 more nihče, ako ne zna nemški, postati korporal, tako je tudi pri upravi. Pravi se, da zahteva to državni interes. Kaj pa je to ? Vsaka vlada ima druge misli v tem oziru. Pred cesarico Marijo Terezijo zrna-tral ae je kot državni princip federalizem, sedaj je to centralizem. Za cesarja Jožef* bilo je to iz-nenarodovanje in centrafizovanje, pred t. 1848. absolutizem in potem je prišel po kratki dobi svobode zopet absolutizem. Po bitki pri Solferinu začel se je konstitucijonelni centralizem, potem dnalizem, kateri je še zdaj veljaven. Državni princip ni drugega, nego zasebni nazor vladajočih državnikov. In ker so ti gospodje sovražniki Slovanov, zmatrajo za potrebo, da se germa-nizujejo in nemčijo narodi slovanski. V boju mej nemškim in mej slovanskimi narodi podpira vlada Nemce. Avstrija veže se z največjim sovražnikom svojim, zastavlja svoja eksistenco in vse to zgol iz sovraštva do slovanskih narodov in iz germanskega fanatizma, kateri je otroval celo najodličnejše kroge. Takisto kakor govorica o jedinstvu in o moči državi, tako prazna je tudi fraza, da je v interesu avstrijskih narodov, da mora biti nemščina državni jezik. Zakaj je pa v Galiciji poljščina, na Ogerskem madjarščina, na Hrvatskem hrvaščina na južnem Tirolskem italijanščina uradni jezik? Jedna poslednjih protizakonitih in v nebo kričečih naredb je pravosodnega ministra ukaz z dne 3. februvarja 1890. Zaradi tako llagrantuega pre-Btopka zakona moral bi priti tak minister na zatožno klop in sicer v vsaki pravni državi. Avstrija pa ni pravna država, Avstrija je država uasilstva. Državnikov naših ne prešinja ljubezen in pravična naklonjenost do narodov slovanskih, ampak le antipatija in odkrito sovraštvo." Govornik zatrjuje, da se drži ves narod češki državnega prava. „Tudi ogerska dobila je svojo nezavisnost na podlagi državnega prava in tista stranka, ki je ustvarila dualizem, izločila bi rada tudi Dalmacijo in Galicijo. Samo Čehi naj bodo tudi nadalje še prikovani na verigo centralizma, samo Čehe naj ta veriga ožuli in zaduši. Prestolni govor z 1. 1879. pripoznal je sicer državno pravo ali že 27. decembra 1889. izjavil je grof Tui.tl'-', da ne bode nasvetoval cesarju, naj se da kronati za kralja Češkega. Grof Taaffe se pač ne drži posebno ra.l zastavljene beaede. Veliki državniki imado svojo posebno moralo. Po tej izjavi ininisterskega predsednika, morali bi češki poslanci takoj prestopiti v opozicijo. To pa se ni zgodilo in poslanci češki dremali bi gotovo še sedaj v naročaji grofa Taafiea, da jih ni narod vrgel pri zadnjih volitvah. Kraljevina Češka pa svoje državnopravne pogodbe ni sklenila z državnim zborom, ne z avstrijsko vlado, ampak samo in jedino z uzvišeno dinastijo rodovine Habsburške iu nihče nima pravice postavljati se mej kralja in mej kraljevino češko. Takega usiljevalca zavrgel bi češki narod z največjo odločnostjo, makar bi bil to tudi avstrijski državni zbor. Ne podkopujte starih zgodovinskih fundamen-tov te države; to so jedini fundamenti na katerih stoji cesarjev prestol trdno in uerazrušljivo. Sicer pa nam ni za to, da Be pripozna državnopravo češko, ampak da se izvede. Ponovitev „ Vencelove države" zmatrajo nekaterniki za utopijo. Toda utopij ni treba pobijati in tudi cesarski patenti navadno ne priznavajo utopij in izrodkov fantazije. Ako je češko državno pravo utopija, potem je v Avstriji tudi zvestost in poštenost izrodek fantazije. Izveatnl krogi se nadejajo, da se bode uarod češki naposled naveličal trdega boja z mogočnimi državnimi faktorji in se udal. Nikdar! V češkem narodu prišla je na površje nova generacija in zarod omahljivih oportunistov' gineva. Kaj namerja vlada storiti proti narodu češ* kernu? Ali hoče kauone naBtaviti — ne bojimo se jih! Sicer pa ji ne bodemo dali povoda porabljati jih, ker imamo drugo orožje, b katerim Brno ovrgli že močnejše vlade, nego je sedanja. Iu to orožje ho naše glasovnice; glasovnice za volitve v državni in deželni zbor, v okrajne in občinske zastope. Nekdaj se je reklo: Mi znamo čakati. Trideset let ste čakali! Ali more država avstrijska čakati še trideset let? Nezadovoljnost narodov mogla bi tej državi v odločilnem trenotku nevarna postati. Najhujša orožja, tudi Manlicherjeve puške, bile bi brez učinka, da jih ne vodi narod z navdušenostjo. Mesto pa da bi narod češki zadovoljili, mesto da Dalje v prilogi. Priloga „Slovenskemn Narodu" &t. 290, dne 19. decembra 1891. bi v njem vzbuiali ljubezen, požrtvovalnost in nav dušenoBt za to državo, bude samo antipatijo, sovraštvo; še jetlenkrat pravim sovraštvo do te države in tista veriga, s katero smo prikovani na nepravit.no to državo, nam je neznosna. Če so avHtrijski državniki danes tudi še slepi in gluhi za tirjatve; naroda češkega, sila jih bode učila pravičnosti in popustljivosti. Jedenkrat bode prišel dan obračuna, ni pa modro, da se ta dan pričakuje. Bolje bi bilo, skleniti z narodi te države mir, in pogoji zato so lahki, pogoj je pravica in pravičnost." Za Gregrom govoril je Lienbacher. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 19. decembra. JDr&avni zbor. I/mej slovenskih poslancev oglasila sta se v generalni debati o finančnem zakonu dr. FerjanČič in dr. Gn goreč. Njiju izvrstna govoru priobčili bodemo na drugem mestu. Vsa pozornost pa je še vedno obrnjena na krasni govor dr. Gregra. Kazen Taaffea in Plenerja odgovarjali so odličnemu poslancu mladočeškemu tudi stari Lienbacher, princ Schvvarzenherg in finančni minister, a tako slabo, kakor je sploh mogoče odgovarjati na izborno pred našan in vseskozi utemeljen govor. Nemška levica upa, da bode vsled tega vlada krenila na pot, kateri vodi k nemško-poljski večini. To je že tako le uprašanje časa, kdaj se bode ta večina »-stavila, drugo uprašanje pa je, kako dolgo bode ostala na krmilo. Češki listi o Gref/rovem f/ovorn. O Gregrovem govoru izražajo se češki listi kaj različno, kar je z ozirom na strankarstvo v Čehih povsem umevno. „Narodni Listy" pravijo: L)r. Gregr govoril je narodu češkemu iz duše in v dušo. Tako odločnega govora še ni nihče govoril na Dunaji Vlada se mora nanje navaditi. Ti govori so le izraz velikanski nevolji, katera prešinja Čehe. V hodnikih državne zbornice govorilo se je, da se bode za Prago razglasilo obsedno Btanje, kar pa ni resno jemati. — „Politika" pravi: V formalnem oziru niso Gregrove fraze naredile utiska, kar se pa dostaje stvarnih izjav, čutil bode ves narod posledice Gregrovega govora. — .Hlas Naroda" pravi, da je govoril Gregr le zato tako oBtro, da bi češki poslanci, prišedši domov, imeli na kaj pokazati. Tako kakor Gregr ni govoril Kossuth nikdar. Matljarske /lomati/e. Javili smo že, da je bil posl. Ugron, ko je deželnobrambeni minister Fejervarv rekel, da bode vojakom eventuelno prepovedano čitanje nekega opozicijonalnega lista, zaklical: „V tenr Blučaji Vas vržemo iz zbornice". Tudi pozneje še izrazil se je Ugron jako razža'jivo o ministru, tako da je bil ta končno primoran iskati si zadoščenja. Minister Fejervarv poslal je grofa Ivora Karo* lyija iu grofa Štefana Kegleviča kot svoja sekun-danta k Ugron u, da zahtevata zadoščenju, ob jednem pa je baron Fejervary Izročil ministerskemu predsedniku svojo demisijo. Ta odstop je za mini' sterstvo hud udarec, zlasti zato, ker bodo v kratkem nove državuozborske volitve. VII a nje «1 ■*'/«• v €\ Itusija in Vatikan. Poljski listi pripovedujejo, da postopa Rusija proti katoliškim svojim podanikom vedno ostreje, vzlic temu, da se vrše baš sedaj nekaka pogajanja mej Rusijo in Vatikanom. Katoliški duhovniki so zelo vznemirjeni in prosijo vedno pomoči v Vatikanu, kateri pa ne more storiti ničesar. Poljski listi javljajo nadalje, da te naučni minister ruski zaukazal, da morajo katoliški šolarji o državnih slavnostih udeležiti se službe božje v pravoslavni cerkvi, a neki občini, proseči za svojega duhovnika se je javilo, da bode duhovnik nastavljen le v tem slučaji, če bode službo božjo in propovedi opravljal v ruskem jeziku. Papci in Francijode za Blejce nepozaben. Vršile so se namreč volitve v občinski odbor in dasi niso bile zavržene, ker je volitev bila ustavljena predno je III. razred volitev končal, vender je .konservativno se nazivajoča stranka" doživela strašen poraz. Pravim .kouservativno se nazivajoča stranka", ker tako se imenuje na Bledu neka Btranka, obstoječa iz nekaterih hujskačev, stranka na Bledu, kjer ni političnih strank, kjer ni ne konservativcev ne liberalcev, kjer je vsak boljši katoličan, nego glasoviti Malluer, kjer ni pri sedanji volilni borbi ne Slovencev ne Nemcev, ampak skoraj vsi smo dobri Slovenci in vsi dobri katoličani. A na Bledu so tudi prosti, nezavisni iu imoviti možje, ki hočejo svojo volilno pravico zvrševati ter čuvati, da se z občinskim premoženjem varčno ravna in h« ne dado voditi od Mallnerjeve družbe. Vodja Mallnerjeve stranke je v bližini Bleda stanujoč duhovnik, ki se jedino s tem odlikuje, da dela povsod razpor, da je najboljši gost Blejskih gostiln in glasovit kvartopirec. Ta gospod zlorabi vero za plašč, s katerim pokriva svoj1* sovraštvo, hujekanje in licemer-stvo iu plodovo njegovega delovanja videli smo včeraj. Ako si včeraj zvečer čul zabavljati skoraj po vseh gostilnah kmete na duhovščino, potem si se mogel prepričati, kam dovede zloraba vere za osebne namene. Človek bi ne vedel čemu naj se bolj čudi, ali nesramnosti, s katero so boteli uriniti v občinski odbor može, o katerih ljudstvo noče nič znati, ali brezobzirnosti, s katero io agi-tovali pod krinko .za vero se gre", a ob jednem počeli največje pregrehe. Zvijače, katere so rabili, da izpulijo pooblastila, so neverojetne. K sreči bodu pa zdrav razum Blejskih volil-cev sijajno zmagal nad početjem .takozvanega konservativnega odbora". Volitev ne bode nobenemu poštenjaku težavna, ker za ljudsko stranko stoje možje, poznati po svoji inteligenci, pridni, pošteni in delavni, katerih javno in zasebno življenje je tako, da se jim ni bati dnevno svetlobe. Pozivljemo Vas, da pokažete, kdo izmej naših kandidatov je in bode samo toliko ali celo še manj spolnjeval verske svoje dolžnosti, kakor vaš Mallner. — Nasprotna stranka usiljuje pa večinoma može, katerih lažujivost, breznačajnost, hujskanje, licemer-stvo in duševna podlost je vsem le predobro znana. Če jedeokrat ponovimo, mi ne poznamo strank, mi le hočemo imeti v občinskem odboru „poštene" in razumne, za občinsko korist unete može, naj se imenujejo tako ali tako. Ako nasprotniki take kandidate postavijo, tudi mi jih volimo, a gotove osebe pa pri nas ue smejo zavzemati častnih mest, ker tega njih preteklost ne dopušča. Iz Kranju 16. decembra. [Izv. dop ] V nedeljo, dne 1JJ, t. m., priredilo je „Slovensko bralno društvo" v Kranji v svojih društvenih prostorih veselico s petjem, igro in prosto zabavo. Vspored bil je jako zanimiv in priznati se mora, da se je rešil jako povoljno. Najprvo nastopili so društveni pevci in zapeli zbora „Na bo)" in .Zvezdi" in čveterospev .Ločitev". Njihovi krepki, izvrstno izurjeni glasovi izvabili so splošno pohvalo in ploskanje mej poslušalci. Izmej pevskih moči j mi je posebno omeniti g. Ant. Druka i a, kateri nam je dal kot izborni bariton-solo zopet priliko občudovati njega mili, v srce segajoči glas v Nedvčdovi „Zvezdi", in ljubkodouečega tenorista g. K. Driuovca. Društveni pevski zbor, kateri je v teku pol-druzega meseca pri različnih povodih štirikrat in vselej z novimi pesnimi javno nastopil in svojo nalogo v splošno pohvalo rešil, prepričal nas je, da v Kranji ue manka pevskih uiočij, kakor se je pred kratkim nekje pisalo, ampak treba je le složnega delovanja iu pa moža, ki zamore in hoče posvetiti svoje zmožnosti dobri stvari, v hasen narodnosti, kakor to stori društveni pevovodja g. E. Laliajnar. •j Projeli smo z Bleda dva dopisa, te^a ud poznatoga rodoljuba, dru^ga pa odi i..»•'•••.m navadnega dopia-nika. Drugega priobčimo tedaj, kadar tta aaini dobro ob-veatirno o rusuićuoati poročilu, ker ho naui nemogočo zdi, da bi katolidk duhovnik mogli podati svojo roko za take nepravilnosti, kakor so se godilo pri občirmki volitvi na Hlodu dno 16, t. in. (Opomnja uredništva.) Druga točka vsporeda bila je gledališka igra „Županova Micika", veseloigra v dveh dejanjih. Igrala se je prav dobro in k splošnemu utisu pripomogle ro veliko tudi nove kulise, katere je jako okusno izdelal domači slikar g. Ivan Jagodic. Di-letantje, mej katerimi so nekateri v nedeljo še le prvič nastopili, rešili so svoje uloge nepričakovano dobro. Kakor vselej, pokazala se je tudi tedaj gospodična Mici Kochova, katera je igrala ulogo županove Micike, kot spretno igralko, brez katere si gledališke igre v .bralnem društvu" misliti ne moremo. Nje naravni in živahni nastop krasil bi lahko vsako gledališče. Mej igralci rešila sta svoji ulogi najboljše g. Rozman (Micikin ženin) in g. Cof (župan). Po igri bila je prosta zabava. Postrežbo preskrbela je kakor vselej tudi tedaj gospa Mavril-Mayrjeva, in čula se je splošna pohvala Mayrjeve kuhinje, katera se vedno odlikuje z obilico raznovrstnih okusnih in tečnih jedil. Nedeljska veselica pokazala je zopet, koliko simpatij ima v Kranji .Slovensko bralno društvo". Vzlic precej visoki uBtopnini udeležila se je veselice množica udov in neudov iz raznih stanov, mej katerimi je bilo tudi mnogo najodličnejše gospode našega mesta. Dvorana je bila prenapolnjena in videlo se je, da ta ne ustreza več društvenim potrebam, zatorej bodemo z veseljem pozdravili podjetje, katero baje namerava g. Mavrilij Mayr, prezidati in razširiti dvorano. V splošno zadovoljnoBt opazuje se, da je imenovano društvo v kratkem času i v duševnem i v gmotnem razvoju dospelo že na nepričakovano visoko stopinjo in da še zmiroiu vidno napreduje na podlagi narodnosti v prid mile domovine pod vodstvom g. Lahajnarja, glavnega stebra celega društva. Upam, da mi ne zameri, ker omenim njega in njegovo neprecenljivo delovanje še le zdaj h koncu, akoravno bi se spodobilo, ga kot prvega in glavnega prireditelja veselice imenovati pri vsakem od-Btavku posebej. Gospod Kdmund Lahajnar, dasiravno mu daje svojega poklica priznanja vredno, vestno izpolnovanje obilo opravila, daroval in posvetil je Še svoje proste ure v koriBt narodu in v prid .Slovenskemu bralnemu društvu". Kot društveni pevovodja in režiser deluje b svojimi vrlimi vednostmi vslrajno. Čestokrat imeli smo že pri društvenih veselicah priliko opazovati sad njegovega neumornega truda; tudi z zadnjo veselico sme se pouašati, kajti zaslužil ju z njenim uspehom on in društven odbor splošno pohvalo. — Nadejamo se, da uam slednji priredi v letošnji zimi še več takih prijetnih večerov, b prepričanjem, da bodo Kranjski narodnjaki vselej Bvoje priznanje pokazali z mnogobrojno udeležbo. Domače stvari. — (Najvišje darilo.) Njega Velečanstvo cesar poklonil je krajuemu šolskemu svetu v Dolu pri Ljubljani '200 gld. podporo za zgradbo šole. — (Zanimiv odlomek iz dr. L. G r e -gorčevega govora) v državnem zboru podajemo v nastopnih vrsticah po stenografskem zapisniku: .Govoriti mi je o drugem nedostatku, ki je še huji. Dogaja se posebno v zadnjem času, da se pošiljajo k nam taki uradniki, ki ne prikrivajo svojih antipatij do n*8, jih kažejo očividno in se ne boje žaliti nas, deloma opravljati druge. Omenil bodem le nekatere slučaje. V Ljubljani posloval je — in bržkone posluje še vedno — neki uradnik, ki se je predrznil v javnem lokalu sramotiti slovenski in hrvatBki narod — oprostite mi izraz — z besedo „Sauvolk" (Klici na desni: Čujte, čujte! Nesramnost! Škandal! — Avstrijsk uradnik? Podlost!) Ta nečuveni dogodek omenil se je tudi v kranjskem deželnem zboru, kar pa ni imelo nobenih posledic, kajti mislim, da še vedno posluje tam. (Čujte!) Če bi hotel ostati pri sliki, kutero je volil sam, moral bi reči, da sedi Še vedno mej zoprnim .svinjskim narodom" pri koritu, iz katerega zajema vsak dau svojo krmo. (Sten. zap. ...... Ogerska papirna renta 5°/0..... Dunava rcg. srečke 6°/0 • • • 100 gld Zemlj. obč. avstr. 4Vt°/0 zlati zast. listi . Kreditne srečko......100 j»ld Itudolfovo arečke 10 „ Akcije anglo-avstr. banke. . . 120 „ Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v.. . . 9-36 V, 5-61 68*— 250 gld. 100 . - n 936«/, - „ 561 - » 5S-02V, 134 gld. — kr. 178 105 101 122 115 185 19 151 219 50 50 20 25 50 50 2 i St. 13. Slovensko gledališče v Ljubljani. Dr. pr. 453. V nedeljo, dne 20. decembra 1891. V dvoran! L. jiit>1)xin»«l« «• <-i t n 1 u i« se. Ubozan plenile. Igrokaz v petih dejanjih in sedmih slikah. Spisal Octavo Feuillet. Poslovenil F. Sch. Režiser gospod Ignacij Borštnik. OSOBE: Maxim Odiot, rnarcpiis pl. Champecy — — — — —■ — gospod Borštnik. Pl. Bavallan — — — — — — — gospod Danilo. Gospod Larorme — — — — — gospod Verovsek. Gospa Laroqne njegova sinaha — gospa Danilova. Margnerite. njegova unukinja — — g. Borštuik-Zvonarjeva. Lauhnpin, častni notar — — — — gospod SrSon. Alain, sluga — — — — — — — gospod Perdan. Dr. Desmarets, zdravnik — — — gospod LovSin. Vauber^er, hišnik — — — — — gospod Bevgant. Njegova žena — — —■ — — — gospica Kozjakova. Cnamplain — — — — — — — gospod UrbanČič. Yvonet, pastir — — — — — — gospod Karlič. Gospica Helouin družabnica — — gospica Nigrinova. Gospa Aubry, sorodnica rodbine Laroquo — — — — — — gospic* Slavčeva. ChriHtine — — — — — — — — gospica Malnerjeva. Prvo dejanje vrši se v Parizu, vse oBtalo na posestvu gospoda Laroquea. Tugepoini uaznanjamo žalostilno vest, da je QU# iskreno ljubljeni soprog, oziroma o00, gospod ALBERT GERSTEMA.YER o. kr. poštni priglednik. imejitelj vojne svetinjo in papeževe spomir.cko svetinje danes ob a/At.K nrl dppoludne Iznenada promtnol v <>0. letu dobe svoje. Pogreb hode v nedeljo v ! 0. dan deoembra ob štirih poppludne iz htie žalosti oh Cesarja Jožefa trgu št. 8. ZaduŠno sveto uiafte bralo so bodo v stolni župni cerkvi sv. Nikolaja. Rajnik bodi priporočen pobožnenta spominu. V Ljubljani, v 1H, dan decembra 1891. Friderika Gerstenmayer poroj. Jenčič soprog.i. Frančišek in Ana Gerstenmajrer otroka. [1097 TVžko prebavljenje, katar v želodci, dyspepsija, pomanjkanje slasti do jedij, 2gago i. t. d., dalje katari v sapniku, zaslizenje, kaseij, hrijiavost mnoge nadlegujejo iu te opozarjamo na O LAVNO SKLAD I d T B katera se po izrekih najprvih medirinskih avtoritet rabi z najboljšim uspehom. Samosvoja, povsem poštena in zanesljiva babica priporoča se častiti m damam. Dame v drugem stanu dobo za samo 9 gld. dobre hrano iu popolno oskrbovanje in sicer za 9 dnij, (1095—1) Z odličnim spoštovanjem Emilija Itfasko ndova, hči zdravnika, izpitnim babica. Gospodska ulice št. 3 nlioil in zvonec je tinti v Židovskih ulicah št. 4. _______in Novoletna darila! Krstna oblačila za otroke, žepne rutice s podobami, zavratniki, zapestnice, kravate, nogovice in rokovice. Ifi let star, smoion slovenskega iu nemškega jezika, želi UHtopiti kot prnKl Kuni v kako trgovino z mešanim blagom. — Nanlov je iavodeti v upravništvu „Slovenskoga Naroda". (1088—2) Posredovalnica služb tudi za trgovce in druge podjetnike: v Spitalskih ulicah 1030—2) Spretne agente vsprejme pod ugodnimi pogoji in s stalno plaćo dobro snana in v Avstriji razširjena znvuro\nliiion Kit žlv-i j<•■■ j >-. — Ponudbo, v katerih Jo navesti referenco, poli* Ijajo tiHJ se upravništvu tega lista. (1008—14) 1'olzvedhe Ntanovuii| in prodajalni«'. »KIn«1 i-.«-In deluvnio /u I ju i>i j mm iu okolieo, kakor tudi letoviMJ'M pusliiliuje najbolje iiiiaJNki ee*»li si. 15. puškar v Borovljah (IVrbicii) na Koroškem i.-.duluje in prodaja vsakovrstne nove puške in revol-ver je ter »Ne lOVsritO pri prit ve, p»lrone ter ilrn;o »trel|ivo po najniijth cenah. — l'ii&ke so vse pr»*-ikiiMene na ces. kr. izkušav. al ;sči ter .-a/.nauieuovane /. znamko tega soveda. (175—Hl) i a izbornost blaga jamči izdelovatelj. Stare puške popravljajo se ceno. OonikJ 51031!jajo 30 brezplačno. -1 1W rt Za bolne in zdrave najboljae liraullno trcilstvo, Milno potrebno za x«lra\|«'. priznano od zdravnikov kot „izvrstno" iu od mnogih bolnikov s spričali najtoplejo priporočeno, je (826—7) T r 111 i o * izy -j cva hmeljna sladna kava z dobrim ukusom in lepo dišavo. 'Airitek s •/« ^9- 80 kr. — Jako ceno pridejo zavitki 4 kg. Dobiva se po poštni adresi pri Ubaldu pl. Trn-koe/.v-jn, lekarju v Ljubljani; na Dunaji imajo zalogo lekarji: Viktor pl. Trnkoe*y, V. okraj, lluudsthiirmštrasse ll.'<; dr. Oto pl. Trnkćcij, 111. okraj, Radetzkvplatz 17; luli) pl. Trn *. <»«■/> , VIII. okraj, JoaefatUdterHlrasau 30} v Gradci (Štajersko): Veudelln pl. Triiko<;zy, lekar; nadalje v vneli lekarnah, prodajaluieah dišav, kupcih itd. itd. #*#•<*Ititfpci iiitiijt* tthitftt »•«!»«/. Miklavžev večer pozabil sem v pevski sobi čitalnični gladko, orno palico iz ebenovega lesa s srebrnim gumbom na vrhu. Kdor je bil tako prijazen, da mi jo je shranil, blagovoli naj jo nazaj poslati. (1092) Ivan I I i-il>aii". Klet v Šiški št. 14 odda se dne 1. januvarja 1892. Letno plačilo H> gld. — Več pove uprav« ništvo -Slovenskega Naroda". (1071—4) Mejnarodna PANORAMA v Ljubljani na Kongresnem trgu v „Tonhalle". Odprta vsak dan od 2. ure popoludne do 9. uro zvečer. — Ob nedeljah in praznikih od 10 do 12 ure dopoludne in od 2. ure popoludne do 9. ure zvečer EJntopittita za osebo SBO kr. i* ustopnic se dobi za 9Q Icr. Otroci li> kr. V aolioto dne t* m.: XI. serija: Drugi oddelek Parižke razstave z Eifflovim stolpom. Samo take slike, katerih v pivom oddelku ni bilo. <>- ^ <>« it#te*eg|i eetrtbli diie t. m.: XII. serija: (986-28) Velika spravna s:tev na Golgati. Življenje in trpljenje Jezusovo v 24 slikah pri barvasti razsvetljavi. Jeruzalem, Palestina. Franci «i iifi IlolitHHSija. Koroški RIMSKI VRELEC. Steklenice se polne* naravnost z vrelca, WŠt Hajizbomejša slatina "Wi Isvrataa /.dno i i o, »ko so uživa i mlekom ali »ladkorjem. llaati tu knAijajoee otroki1, — Bdraviice i4S bolntfke na telodoi ia mehurji trpele. xn ku1urit,i< n«> in mulokrvne ljudi. C3-l=fvxia, zakga -v Xjj-a.lol3a.1a.! pri Bi. E. SUPAJf-n. i849-ii) T=ll.-T=l=r=t=T=X=T=I=f rsitjani se vabili tiajiiljudneje na obiskovanio Božične izložbe obsegajooe aplao utlsidlno, kn|lset primerne tu fltirilu. m knjige % k runu i li iv.ditjiili, kujli;«' m po.I ?. mi. r.iil»u\'i<> iu poučne i^i-f. immIuIm' in fotografske priprave (z vsemi potrebnimi stvarmi v nabojčkita po 6 gld, in po T j;ld.) Velika izber Ka-..1 /11 piMiuu. nlbatnov /..* poesdje iu i'«»- l o^ioli i«-, t t*t o- 1 ii ii j. dr/.tU. uutp /ii note. reliel'uili nllniino\, yloImsu\ rti/. 11 e \eliku-Nti, u/.iiri'1'V #.k Hlik.. uje, dekoruci |Mkili Uro/.-uikov: piNiiili uutp /. VSO pripravo i u lu-e/. nje. uJiniiki«>\ /.a poNtne r.na 111 ke otl :«k kr. ^<>!-*i i! Klik nuje un Mtekleuiuo: /birka glinastih poHod in slikarske potrt:liA6ino. Cvetke ia papirju: Vhu potrobidloo 80 isđe lovanju cvetk u papirja iu popolne ibirke v posebnih kasetah. Cena il gld. .r>0 kr. Velika izber muzikalij namrer operuili in operetnih ./.vodov an Klavir. potpourrt«jev ter Maloutuili. |»leMuih in kl»Hi>Uili koinudor. Velika zaloga dekoracij za božična drevesa, Vseh vrst koledarji po hulifiaih eenub. ;1078—3) J. 6IONTINI trgovina s knjigami in papirjem v Ljuliljani. ttBTAU.:... L4U 7655 V StekleUlCall pO -M kl\ |~ ovarniška lil VeC, 'jj-zaloga: ;BratjeJ/layer Maksimilijanova cesta (3)i1 £ Št. 13 [9gg HORSCONCOURS na izložbi v PARIZU 1889 HClaarazsođUgO Napr^hjy{vsehtrjovdhsspeeenjslrimin^ilatesiuabt«jwfc, ^0i»ian»|. M Z „Blajjti-jevĐ začimbo" m Izborno sredstvo. in več, UKUS Suha bukova drva se dobe* na prodaji tudi razklana in razžagana po najnižji ceni na Dunajski cesti št. 35 (Bežigrad). 1979—6) _ _ Lepa prodajalnica v novozidani hiši v nekem obljudenem, živahnem farnem trgu na Spodnjem Štajerskem, blizu Celja, ležečem ob projektovani železniški progi, se da v najem za nizko najemnino. V hiši je primerno 8tHnnvauje, prodajaln ca in skladišfte in je to posebno pripravno za trgovino z mešanim blagom. Ponudbe prevzame Fr. Muller ja anončna pisarna v Ljubljani. (1077—2) 60-70 hektolitrov O M 'S U 2 z leta 1891., izborne kakovosti, hektoliter po 25 gld., postavljen na postajo v Zagrebu, prodaja Štefan E^sifer hišni posestnik in gostilničar v Z »grelni, llica št. 142. (1083—9) Z n ii i m i v;i in ■/.* dolge zimBke večere n a j b o I j 5 a igrača. — „Zagonetka-krožnica" je m;uih> pristna, če ima „sidro" kot znamko. Cena kr. N.i tisoče in tisoče je sta-nšev, ki so pri poznali izredno vzgojilno vreduoBt slavne ' Sidrove (gfo ^^y^y^ stavbinske igre. Ni je lepfie in vspodbndnejfte igre za otroke in odrasle! VeČ o tej igri in o „Zagonetki kroznici" je izvedeti iz nalaga ilustrovanega cenika, katerega naj si hitro na-roče vsi stariSi (dobi se zastonj in irankovano), da ^ hi pravočasno mogli naročiti si res izborno božično darilo za svojo deco. — Vse stavbinske igre, kater« nemajo znamko „sidro", so navadni posnetki brez vse vrednosti, zatorej je vselej zahtevati samo flichter-jevo stavbinske igro s sidrom!' ^ katero Se nihče ni presegel in katera je jedina, ki se da redno popolniti. Dobiva se v vseh boljših trgovinah z igračami od 35 kr. do 5 gld. in več. (1009—8] F. A d. Itiehter A Coni p. Prva avstro-ogerska c, kr. priv. tovarna stavbnih igrač, na Dunaji, I., Nihelnnuengasse 4. — Kudoltstadt, Olten, Kotterdam, London E, C, New-York, 310 Broadway. < itnperiiiuii — Postni, elog. vezane gld. 1'70, po pošti gld. 1-80. Naiornl unuk, I. «lol. gld. 3 50, II. OVI, gld. 350. domače fclvnll, 70 kr., po poŠti 85 kr. Nr«1. povesti. 4 zve/,ki v 1 knjigi, eleg. vez. gld. 1.20.x po poŠti 1*85. 1 untek — ZliitoroK, eleg. vez. 2 gld , po poŠti gld. 2-10. — ttodee, eleg. vez. gld. 180, po poŠti gld. I 90. diregorčl« — Poeslje, eleg. vezane gld. 2'—, po poŠti gld. -210. Atalielnlffft- — Narndne pesnil, eleg. vezane gld. 245» po poŠti gld. 2-60. Prešeren — Pesmi, eleg. vez. T70, po poŠti gld. 1"83. Želesnlknr — Pesmaric«, eleg. vezana gld. 1*20, po poŠti gld. 1*30. itMzlHg — Pesnutrlen, eleg. vezana gld. 1—, po pošti gld. 105. »IJ«*kl koledar, 80 kr., po poŠti 85 kr. Levstikovi ibrani spini, pet zvezkov, broš. gld. 1050, v platno eleg. vezani gld. 13 50. ValiHxor — Klire *lvn IlerKogiliums Kraln, štirje zvezki broširani gld. 15*— priporoča kot primerna (1091—2) darila za Božič in Novo leto J. GIONTM Icnjig-ar -v ILj J-ul To 1 j a, ra. 1 Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo! Plugi, brane, njivni valarji, sejalnice, stroji za košnjo, obračalnice za seno, konjske zobace. stiskalnice za seno, niiatiiulee, vtačilnice, lokomobili, trijeri, čistilnice za žito, robkalnice za koruzo, reallinffise sa hriiio. mlini za phanje, rezilniki za repo, mečkalnice za sadje, stiskalnice za sadje, nieekaliiicr v. a grozdje, \ lusko sltaliiiee. oljne stiskalnice, poreno sporni apamii. stroji za lupljenje sadja, aparati za sušenje sadja in sočivja, vinske scsaluiee, kletni predmeti, sesalnice za vodnjake, krožne žage, decimalne tehtnice, živinske tehtnice, mlečni separatorji, sodne nategače, stroji za vrtanje, avtomatično upli-vajoče stiskalnice za sladko krmo, stroji za pranje, treslice za predivo i. t. d. i. t. d. V m«* izvrKl no i ■*.< I«»l 11114», po 11 s 1111 i s \ i I ■ 1«> vn r-ui&lcili <*<^iiii1i. ! Jamstvo, ugodni plačilni pogoji, čas za poskušnjo I Tovarna za kmetijske in vinske stroje ll„ Praterstrasse 78. IG. HELLER, Dunaj II., Praterstrasse 78. Itogitto iIiisIioi.hu. hi MirMiiif ino« ..i itiijKi v nemščini, iiulijniiMcJnl In -I«. \ miMčiiii zHMtou) In franko. (124 — 2.'1) Solidna sLSiGtojpst-tt-a. se povsod ©azx\3.jej©. ANDR. ORUŠKOVIČ trgovec z železnino Mestni trg 10 LJUBLJANA Mestni trg 10 priporoča Hvojo "toegra/to zalog:© štedilnikov, nagrobnih križev, kuhinjskega in vsakovrstnega polje-f§ delskega orodja, kovanje za okna in vrata, cementa i. t. d., sploh vsega v to stroko spadajoeega blaga. ZE^iz^e (410-34) igHF" vodne pile in žage "VI za kojih izbornost se jamči, po najnižji ceni. Božična razstava krasne novosti lesoreznih del vsake vrste, primerne za vsak Balon. Velika izbera kaset za nakitje in rokovice, z glasbo ali brez nje, nsijTocl j primerno darilo. F. Stampfel v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4 (Kočevska domača obrt.) (1098—i) 1 1 1 Sadjarnica Karolinin dvor pri Ptuju na Stajarskem priporoča M Boift In Novo leto svoj priljubljeni in mnogokrat s prvimi darili odlikovani' (1090- 1) 6C. =— Jabolčni šampanjec, velika steklenica po 1 gld. Vinski šampanjec, „ „ „ 1 gld. 40 kr. Zaloga pri gosp. Ivanu Buzzoliniju v Ljubljani. Pristnega imajo v Ljubimi! J. SvvoIumIh, 1'. pl. Trnkorzv, O. Pieooli, li. < Ir«I; \ Itiuloltoveui B. pl. Sladovif, F. Haika; v liiiiiiiiiku .1. Hodnik; v Olovci A. K^er, W. Tliunnwald, S. Hirnlm-( Ii i ; v Ilr«*#.«li A. Airli-ii ■ i j v Trgu na Kn-rolkem) U. Ifouner; v Kri j nk ii P. BohoU, Dr. E. kumpt; ¥ CiJorlrl (i. B. lN.nroni; v Wolfm-Iktkii A llutli; v lini n i K. Šumu k ; v Itml-- ... i i 0. K Amlrien; v I«! rij i Jotlp Wiirto; v ItHiiovliicI A. Robli'k; V cviji .1. KuptVrscInuid. 3kAV Mi« 61 ■ iiniiiiiillliililllllllllllltlllll iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiidiiiiiiiiiiiiiiiihiiiihihmiiiiih' [fiuiiiiiiuiiMimi !iiuir i; :niiiijiiiM MiiiiiiitiiiiiiiinriininiiuiiiiiiiTiiiiiiijiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiriiii iiniiiiJiiif iiiiiiniiiiiiiiiiiiiii i i milili tiiiiiui IIIIIHIIlItllllllllllHIH MT 5Ea božično sezono *w priporočam slavnemu občinstvu (757-3) Ljubljana cestni trg* 20. po čudovito nizkih cenah, kakor tudi vabim, da si ogleda vsakdo mojo božično izložbo. VILJEM SATTNER^SU ......miimimliii.ilillll.....I ■■ ■ ■ I ■ III ■ I ■ lili t«■ ■ ■ »■ ifci ■ ii ff^ ■ iilT alt ■ illlll «I ■ I lit im iti. I i ■ 11 ■ I ■ ■ ■ ■ 111 ■ III * H HI ■ II ■ IH I ■ UI > 1*IU i II !»■ i ■ ■ mi I ■ ■ ■!■ ■ ■ I ■■ I. ■ III ■ ■ II iTTTTTnTT ijiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiuiiun Oljni ekstrakt za uho od c. in kr. seknnd. zdravnika dr. ftlpeka Ta ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha že vcc let autoritete ker odpravi vsako neprirojeno gluhost, nklanja takoj slab poslali, ušesni tok in vsako ušesno bolezen; dobiva ae proti dopoSiljatvi gld. 170 v vsej Avstro-Ogorski franko-vano po poŠti iz lekarn: glavna zaloga v lekarni „pri sv. Duhu^g. Ede pl. Tomaya, v lekarni g. A nt. Kogla in v mestni lekarni g. Mittlerja vZagrtdni; nadalje priZa-netti-ju v Trstu, Jožefu C r i s t o f o 1 e 11 i-j u v (»oriri j Antonu M iz za no na Keki, — na Dunaji pri c. in k r. vojni poljski lekarni, na Štefanovem Trgu St. 8 in pri lekarju Twerdy-ju, Mariahilfcrstrasse 196. —Pristno blago ho dobiva samo v steklenicah z ntisnenhe napisom c. kr. sekund, zdravnik dr. Sipek na Dunaji. (962) Kvvizdov Korneuburški redilni prašek za konje, govejo živino, ovce. Ta prašek rabi se v vseli veujih hlevih z najboljšim uspehom le skoraj štirideset let, osobito kadar živina ne žre ali kadar slabo prebava. Prašek zboljSa in množi mleko ter krepi izdatno odporno silo živali proti kužninam. Gena za ' , zavitek 70 kr., l/i zavitka 35 kr. Pristno blago ima zgorenjo znamko ter se dobi v vseh lekarnah in špecerijskih trgovinah avstrijskih in ogrskih. l'u pošti razpošilja se vsaki dan /. glavne zaloge: sFran «1. I4\viz) za parklje volov za leto in za zimo in sirer za težke in lahko govedne pasme. Patentovane podkve za konje z nadomestilnlm! nasadi. Podkve za tovorne in vozne konje, lovska, jahalna in dirkalna železa. Patent, podkve z gumijevimi nasadi i u povezu i m i ulogami itd. Čarapna železa, hodna železa, žeblji za kopita In parklje, podporo za kopita iz železa in jekla, vojaSko-oblastveno predpisane podpore, patentovane II podporo, patentevano podpore /. gumijevimi ulogami. Cenike in kopitno razpredelnice pošiljajo zastonj in frankovano M. HANNS sinovi, Dunaj, I., Strauchgasse 2. i 1 I i stanuj« (87JJ—11) f)pri Maliću", II. nadstropje, št. 25 26. Ordlnuje vsak »litri od 9. —12. uro dopoliidne in od -2 —fi, uro popoludne. Oh nedeljah in prasntkih od 9.— 1. ure popoludne, >jtfuo\<- fte In mt jlM.I j*«- vrMle ii mil :■ ■ li >i»oti| in *e>b< — \;»|i»oij*.«- iu irpelne i o m h«- \ /liil ii lit pluli mi T.n •»!»:••• .In sobe« |mi>.i «u len i•'■<«• |.it»iiiii«' povsem in ii/liiniii titlti', l.iil.nr »4» zolif«'. Mt» «l«*!u in i>|»«'riit*l|t* *t* ztit u o t i ni. P. n. slavnemu občinstvu in trgovcem priporočam svojo veliko zalogo raznih sladčičarskih izdelkov, od navadnih do najfinejših sladčic, dalje druga času primerna darila; vsakovrstne predmete za okrašenje božičnih drevesc lastnega izdelka prodajaln na drobno iu debelo po jako ugodnih conah. (1010—9) Naročila izvršujejo se najhitrejše. Nepoznanim in privatnim naročnikom pošiljam le proti povzetju. •v Josipix3.a Sunai sladčičarska obrt v Ljubljani na Kongresnem trgu (v Zvezdi). V_J F. S. ROJNIK Ljubljana, Križevniški trg št, 8 trgovina s špecerijskim, materijalnim, kolonijalnim in barvarskim blagom priporoča za prihodnje božične praznike po nizkih conah vso v to stroko spadajoče blago, posebno sveže ovočje, kakor rozine, cibebe, grozdiće itd. Kavo najboljših vrst, sladkor najfinejše rafinade, amerikanski petrolej a kg. 20 kr. — V zalogi je tudi ^ pristni čisti med 55 in /upnika Kneipp-a sladna in OJz-ova kava po najnižji ceni. (1074—81 K !Darovi za Božič! Okraski za božična drevesa. Lainpijoni ir. papirja. Auffeljci. Ježuščki. Zlate iu srebrne nitke. Zlate iu srebrne pene. Lepotila za božična drevesa. SveČice za božična drevesa. Svetilniki. Jaslice itd. Knjige s podobami. Basni. Spisi za mladino. Albumi za poštne znamke. Reliefni albumi. Uzorci za slikanje. Kartoni za modelovauje. Igre za mladino in za odrasle. Molitveniki. !Darovi za Božič! Novosti pisnega papirja z lnonogranii in brez njih. Cartes de correspondance. Krasne kasete, najfinejše izdelane s cvetkami ali umetniškimi utiski. Udolbljeni galanterijski izdelki iz usnjenega kleja. !Darovi za Božič? Vizitnice na slonokostnem kartonu, z zlatim robom, v elegantnem tisku. — Album za fotografije. — Album za poezije. — Dnevniki. — Albumi za auti-biografije. — Mape za note. — Mape za pisanja — Tružice za boje. — Tobolci za šolarje. — Nosilci za knjige. — Načrtne knjige. (4.ri6—6) CHOCOLAT MENIER ! Največja tovarna na svetuj Vsak dan se proda: (902 6) 50.000 kilo. Dobiva so v vs»ih špecerijskih, dellkates* prodajalni o An in konđltorljah. ft 41 Za Božič in Novo leto priporoča JULIJ MULLER fotognifično-artistični zavod v Frančiškanskih ulicah št. 8 svoj atelier za vse v fbtoigraflčno Mtroko Npnclujoči* ileln, kakor portrete, krn|epiMC9 ittterieurM« repriMlukvI j« vNukoirninc p is« ve, iiii&e 1©. d©Qox»bxra t. 1. dogovorno določile za premog nastopne stalne cene: 40 do 50 čolnih stotov po 46 kr. čolni stot) s 20 „ 30 47 ^ ^ 55 JU 95 j« j 1 n w 52 v n v vrečah. Premog se pošilja na dom. Ves vagon premoga (200 čolnih stotov) se prodaja po dogovoru. r I i r Zobni zdravnik iz Berolina UNIV. MED. asa. Stari trg- št. 4 Ljubljana I. nadstropje ordinuje od 9.—12. nre dopoludne in od 2—5. uro popoludne; ob nedeljah od 9—11. ure dopoludne; za siromake ob petkih od 9. do 10. ure dopoludne. (852—9) 1 i si 2st [1086—8) Ljubljanski trgovci s premogom. UTovo racljoiialiio zdravljenje. Vsem bolnim na živcih najtopleje priporoča 21. izdaju iefile broiure Romana Welsaina\un-a Ueber Nervenkrankheiten, Vorbeugung und Heiiung. -S Dobiva se zastonj (332—1B) v lekarni J. Svobode v Ljubljani. 3 06« O o Spričevala znanih zdravnikov. Za Božič m Novo leto priporoča vizitnice n vošilne karte „Narodna Tiskarna" ¥ Ljubljani. v Ljubljani, na Starem trgu prodaja, začenši z dnem 12. decembra t. L, vsled neugodne letošnje zimske sezone, ker ima se veliko zalogo blaga, vse spodaj navedene zimske potrebščine (050-6) [[ in sicer: lltllf?, kape iz kozuhovine in krimske kape, naglavne ogrinjace, takozvane „fichu«, volnene nogovice, obujke, goleniee, rakovice, spodnje telesnike, telesnike s hlacicami za otroke, pletene kapice za otroke m ostalo /.aios?o olišpanih in neolišpanih klobukov za darne. Vso to stvari primerne so tudi /.a Božična in novoletna darila in kdor kaj potrebuje /.a ti priliki, naj ne /.aniudi ugodne priložnosti. Izdajatelj in odgovorni urmimk: Joaip Nolli. Laatnina in tiak .Narodne Tiskarne".