INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE
letnik XVIII. št. 1
januar 2012
«etilei^	v'


Slika zgoraj: Komedija Ženske (v izvedbi dramske skupine Scena), ki navdušuje publiko, željno zanimivih gledaliških uprizoritev, bo meseca marca znova na ogled v Jakličevem domu.
Slika levo:
Blagoslov konj na Vidmu, 26. decembra 2011.
Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 2. 2012
KURILNICA PO SISTEMU STARO ZA NOVO, VSE SAMO ZA
Od preprostega tesnila, do popolnega sistema za sanitarno vodo.
Ko vas zgrabi, da bi se odžejali, umili ali pa pristavili za juho, postane prav vsak detajl nepogrešljiv. i Vse lahko dobite v kateri koli izmed naših, '' vedno dobro založenih trgovin. Od prvega do zadnjega. _ Že celih 20 let-	"
Imamo vse. Skoraj vse, •mix«$i
Prodajni centri MIX:
■> Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 7190]
januar 2012
Zupanova stran
3
Piše: župan Janez Pavlin
Spoštovane občanke, cenjeni občani
Najprej se Vam moram zahvaliti za poslana voščila, za vse dobre želje, za vse spod -budne besede za leto 2012. Hvala vsem, ki ste izrazili pohvalo za božično - novo -letno okrasitev v naši občini.
V mesecu januarju smo imeli redno sejo občinskega sveta, na katerem smo potrdili prvo obravnavo proračuna za leto 2012, na izredni seji občinskega sve -ta pa smo potrdili sklep o sprejemu Dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) »Ureditev vaškega jedra v naselju Pri cerkvi - Struge«.
Občina kandidira za sredstva sofinan -ciranja Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in državnega proračuna
na razpis Ministrstva za kmetijstvo. Potrjen dokument je obvezna priloga k raz pisni dokumentaciji za prijavo.
V	pripravi je Odlok o proračunu Obči -ne Dobrepolje za leto 2012 z načrtom razvojnih programov za drugo obravna vo. Dobili smo samo tri predloge k dopolnitvi proračuna, sledilo bo usklajevanje z vsemi svetniki in predvidevamo, da bo proračun za letošnje leto sprejet 16. februarja. S proračunom so bili seznanje -ni tudi predsedniki vaških odborov, ki smo se sestali na delovnem sestanku, ter bomo s takšnimi sestanki še nadaljevali.
V	ponedeljek, 23. januarja, smo imeli v naši sejni sobi sestanek s predstavniki
Telekoma. Na ta sestanek je bil povabljen tudi predsednik odbora za gospodarstvo g. Roman Bukovec, da skupaj rešujemo to perečo problematiko v naši občini.
Sestanek je bil zelo konstruktiven in pozitiven. Telekom je pripravljen sodelo -vati z občino. Najprej bodo pripravili natančen popis obstoječega stanja po posameznih vaseh ter analizo rešitev v posamezni vasi. Glede na potrebe in zainteresiranost občanov bo določena prioriteta rešitev in izvedbe, katere bomo predstavili občinskemu svetu in predsed nikom vaških odborov. Po razgovoru sodeč, bi z majhnimi sredstvi prišli do ustreznih rešitev. Več o tej temi v eni pri hodnjih številk našega glasila.
»Poet tvoj nov Slovencem venec vije, Ran mojih bo spomin in tvoje hvale Iz srca svoje so kali pognale Mokro cveteče rož'ce poezije.«
Ob verzih sonetnega venca Vam iskre -no čestitam za 8. februar - Slovenski kul -turni praznik (Prešernov dan), katerega Slovenci radostno praznujemo.
Odprtje stalne razstave gospoda Rafaela Samca
Sredi decembra smo imeli slavnostno otvoritev stalne razstave našega rojaka Rafaela Samca, ki je svojo rano mladost preživel v Dobrepolju.
»Na ustvarjalnem potovanju Rafael Samec pretaka svoj svet idej in vizij v vosek oziroma parafin. Skozi bogato in specifično likovno delovanje razpira zavidljivo pahljačo oblik in njegovih neštetih variabilnih poigravanj. Njegov izjemen umetniški potencial utripa že iz same parafinske plošče, nenehno oživljene na nov, drugačen, svež in domiseln način, z obliko, barvo in s sporočilom. Plošče oblikuje v kroge, kvadrate, jih reže v trakove in jih minuciozno sestavlja v nove pomenske celote. Na parafinske plošče »veze« prefinjene vzorce, s katerimi dosega blago reliefnost površine, ali pa se odloča za per-foracije, ki na subtilen način odpirajo materialno snovnost. S plastenji, sestavljanji, valovanji in zvijanji se sprehaja v še neodkrite idejne svetove, tudi med forme, ki asociirajo na zavese oz. zastore. S površinami se tako filigransko poigrava, da te učinkujejo celo kot naturalistični posnetek čipke.
Njegove stvaritve pripadajo področju trodimenzionalnih rešitev in s tem izrazitemu poseganju v zunanji prostor (obla plastika), ostajajo pa tudi na nivoju dvo-
Avtor g. Rafael Samec
KAZALO
dimenzionalnega. Avtor jih namreč spreminja v slike oz. reliefe, ki lebdijo v prostoru ali se celo umaknejo na steno in pridobijo popolni slikovni karakter.
Vselej znova pa se ustvarjalna misel Rafaela Samca zaustavlja v formah dveh geometrijskih teles: krogle in kocke. Navdušujeta ga s svojo primarnostjo, jasnostjo in čistostjo. Predvsem pa ga zanimata zaradi izraznega bogastva, ki ga pos(r) edujeta preko asociativnih namigov in simbolnih vrednosti. Postali sta nekakšen avtorjev arhetip, na katerem gradi zunanje in notranje likovno dogajanje ter izpeljuje nove oblike. Zdi se, da se materialna
"El sistem" v Dobrepolju........................................................................ 5
Na 8. redni seji svetniki potrdili Odlok o proračunu.................................6
Potek projekta Vrtec Dobrepolje ali kako se to strokovno dela............... 8
Najstarejša knjiga v Dobrepolju............................................................14
Komedija ŽENSKE popestrila dobrepoljski zrak......................................16
4
Zupanova stran; iz občine
januar 2012
snovnost v izbrano formo ujame le začasno, da se v njej artikulira in umiri zato, da bo avtor iz nje priklical novo likovno življenje, v brezštevilnih metamorfozah in avtorsko prepoznavnih variacijah. Kalup namreč avtorjevih misli ne zapre, ne uokviri in stisne, temveč jih skoncentrira v najčistejšo obliko, da lahko iz nje vzbrsti-jo nove, povsem drugačne ali pa sorodne, vselej pa vitalne in pomenljive.
Rafael Samec pa ne ustvarja le artefak-tov ampak tudi razstavne postavitve. Te so lahko začasne ali pa stalne, vse pa govorijo o samoniklosti, klenosti in likovni prefinjenosti njegovih stvaritev, ki s premišljenimi umestitvami v prostorsko lupino pojasnjujejo idejo, usmerjajo tok gledalčevih misli, dajejo polnost doživetij
in celoto spreminjajo v kompleksno vir-tualno dogajanja.« To je le del razlage opusa gospoda Rafaela Samca, ki ga je pripravila Anamarija Stibilj Šajn, umetnostna zgodovinarka.
Ob tem bi se rad zahvalil za bogat kulturni program Zagoriškim fantom in Veroniki Zajec, ki je prireditev popestrila s čudovitimi zvoki violinskih citer. Prav tako zahvala Pekarni Blatnik za vse dobrote iz njihove pekarne. Zahvala tudi vsem obiskovalcem odprtja razstave, ter iskrena hvala veleposlaniku bolivarske republike Venezuele gospodu Nestorju Lopezu, ki je s svojo prisotnostjo počastil kulturno pridobitev občine ter postaja zvesti obiskovalec kulturnih prireditev v
naši občini in nenazadnje »prijatelj« občine Dobrepolje.
Zahvala seveda našemu oblikovalcu Jožetu Murkoviču, ki je elegantno obliko -val in vkomponiral razstavno vitrino v prostorih Jakličevega doma. Za ves trud Iskrena Hvala.
Stalno razstavo si lahko ogledate v Jakličevem domu, vitrina je v drugem nadstropju. Prav tako si lahko ogledate stalno zbirko slik opus Dobrepoljska zemlja v sejni sobi na občini, katere je avtor podaril Občini Dobrepolje. Gospo -du Rafaelu Samcu se za stalno razstavo v Jakličevem domu in stalni zbirki slik iskreno zahvaljujem ter želim še veliko medsebojnega sodelovanja. Še enkrat HVALA, g. Rafael Samec. ♦


G. Rafael Samec, ga. Anamarija Stibilj Šajn in g. Nestor Lopez
Veronika Zajec na violinskih citrah
Odprtje stalne zbirke; g. Rafael Samec, g. Nestor Lopez in župan
Na podlagi 22. člena Statuta Občine Dobrepolje (Ur. l. RS. št. 28/08) in 12. člena Odloka o ustanovitvi in o izdajanju občinskega glasila (Ur. l. RS št. 28/08) je župan Občine Dobrepolje, dne 14. 12. 2011, sprejel naslednji
CENIK
oglasov in drugih objav v občinskem glasilu »Naš Kraj«
	Št. točk	Vrednost brez DDV (EUR) črno-beli tisk*	Vrednost brez DDV (EUR) barvni tisk**	Vrednost z DDV (EUR) črno-beli tisk	Vrednost z DDV (EUR) barvni tisk
Celostranski	160	144,00	192,00	172,80	230,40
1/2 - stranski	80	72,00	96,00	86,40	115,20
1/4 - stranski	40	36,00	48,00	43,20	57,60
1/8 - stranski	20	18,00	24,00	21,60	28,80
1 cm v koloni	6	5,40	7,20	6,48	8,64
Predstavitveni članek - 1 stran	100	67,50	120,00	81,00	144,00
* vrednosti točke za črno-beli tisk: 0,90 EUR brez DDV; **vrednost točke za barvni tisk: 1,20 EUR brez DDV. Popusti (se ne seštevajo):
•	za objavo v treh zaporednih številkah - 5 %
•	za objavo v šestih zaporednih številkah - 10%
•	za celoletno objavo - 20%
Zahvala obsega 1/4 strani znaša vrednost točke (za zahvalo) 0,75 EUR brez DDV.
Oglas se naroči z dopisom, ki vsebuje vse podatke naročnika (točen naziv, naslov, davčno številko, ali je zavezanec za DDV in dokazilo o registraciji; za pravne osebe).
Za zahvale je potrebno napisati ime, priimek in naslov plačnika. Za večkratno oglaševanje se sklene pogodba z Občino Dobrepolje. Cenik se uporablja od 1. 1. 2012.
Janez Pavlin,župan, l.r.
"El sistem" v Dobrepolju
El sistem je državno financiran sistem, ki že desetletja deluje v Venezueli. V zadnjih desetih letih je začel uživati visoko podporo države in državljanov.
Helena Okorn
Začasni odpravnik poslov republike Venezuele Nestor Enrigue Lopez Martin sistem opiše kot nekaj čudovitega, nekaj, kar bo otroke spravilo z ulic ^ Glavni namen sistema je otrokom, ki prihajajo iz različnih družbenih skupin, sploh pa revnim, omogočiti izobraževanje na področju glasbe. El sistem zagotovi glas -bila in glasbeno izobraževanje.
Orkestri El sistema nastajajo po vsej državi, v džungli, predmestju, na obalah, otokih in večjih mestih Venezuele, nada ljuje Lopez. Gre za svetovno ikono, glas -beniki pa so znani po vsem svetu^ Ponosni smo na sistem, ki ga v celoti financiran država, vanj je vključenih oko -li 350 000 otrok, ki potujejo po vsem sve -tu. Najboljši igrajo v velikih orkestrih, ki nastopajo po vsem svetu.
Orkestri El sistema so dobili veliko mednarodnih nagrad, njegov ustanovitelj pa je celo član britanske kraljeve filhar monične družbe. Lopez za konec še pove, da želijo s sistemom Venezuelo spraviti nazaj na dobro pot, se rešiti nasilja in drog.
Na Vidmu so včeraj predstavili film o otrocih El sistema, o otrocih, ki so se reši -li ulice in bede, Lopez pa je obljubil, da bo orkester El Sistema pripeljal tudi v Dobrepolje, kjer se bodo premierno pred -stavili celotni Sloveniji. ♦
Venezuelski veleposlanik se je pred filmom pogovoril tudi z glasbenico Veroniko Zajec
Zupan Janez Pavlin je gostom predstavil Jakličev dom
Film o El Sistemu si je ogledal tudi Roko Žarnič s soprogo
OD POPEVKE DO JAZZA
BRACO DOBLEKAR,
BIG BAND DOM Z GOSTI
V kulturnem domu Grosuplje bo 17. 2. 2012 dobrodelni koncert za Urbanove proteze.
Poleg Big band DOM-a bodo nastopili »Dobrepoljčki« - učenci glasbene šole, podružnice Dobrepolje, Tina Kadunc- Tiana, Tomaž in Samo Kozlevčar in Ana Bezjak.
Vljudno vabljeni!
M^MM:;
6
Iz občine
januar 2012
Na 8. redni seji svetniki potrdili Odlok o proračunu
Po 6 urni razpravi so svetniki na 8. redni seji potrdili Odlok o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2012 in Načrt razvojnih programov za obdobje 2012 do 2015 (1. obravnava)
Mojca Pugelj
Svetniki občine Dobrepolje so se v četrtek, 12. 1.2012 zbrali v sejni sobi občine, da bi obravnavali 7 točk, med njimi je bila najpomembnejša Odlok o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2012 z načr tom razvojnih programov za obdobje 2012 do 2015 (1. obravnava).
Po potrditvi zapisnika, je župan svetnike seznanil o izvedenih in planiranih delih v občini (glej tabelo).
Sledila je predstavitev projekta o podt-lačni kanalizaciji Ponikve.
Občina Dobrepolje je s projektom kanalizacije v Ponikvah začela že leta 2004, ko so se lotili urejanja območja v okolici Prizme Ponikve. V okviru obnove objektov v zavodu pa je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pripra vilo projekt za izgradnjo čistilne naprave Ponikve, ki naj bi najprej služila zavodu Prizma, nato pa še celotnemu naselje Ponikve. Večji del stroškov izgradnje je pokrilo ministrstvo, občina pa se je zave zala, da bo v čim krajšem možnem času v vasi zgradila kanalizacijsko omrežje in s tem prispevala k optimalnem delovanju čistilne naprave.
Zaradi zahtevnega terena se je občina skupaj z upravljavcem dogovorila za izgradnjo podtlačne kanalizacije. Projektirana kanalizacija se priključuje na že obstoječo kanalizacijo in čistilno napravo Ponikve. Investicija je razdeljena na več faz (tako zaradi višine investicije kot zaradi lastniško - pravnih zapletov). Predračunska vrednost celotne investicije je 1,7 milijonov evrov. V letu 2012 je predvidena izgradnja prve etape prve faze, v kateri bo zgrajen del kanalizacijskega omrežja ter podtlačna postaja z dovozno cesto v višini dobrih 400 tisoč evrov, dobrih 150 tisoč evrov naj bi občina pridobila iz sofi -nanciranja.
Predstavljen je bil tudi projekt ureditve vaškega jedra Pri Cerkvi - Struge.
Osnovno vodilo pri načrtovanju uredi -tve centra v Strugah je s čim manjšimi posegi ustvariti uporaben, prepoznaven in urejen prostor, kjer se bi ljudje sreče vali in se družili. Hkrati gre za predlog razširitve pokopališča in načrt ureditve parkirišča z dovozno potjo, ki se nadalju-
je v sprevodno po do poslovilnega objekta. Obstoječa ureditev starega dela poko -pališča se ohrani, na novo se umesti dre -naža ob cerkvenem poslopju, uredijo se dostopni stopnišči. Sedanje parkirišče naj bi se tlakovalo, se uredilo z zasaditvi jo dreves in postavitvijo urbane opre me.
Projekt naj bi se izvedel v treh fazah.
V prvi fazi se bodo izvedla naslednja dela:
Izvedba sanacije obstoječega pokopa liškega zidu
Izvedba novih dostopnih stopnic iz parkirišča na pokopališče, skupaj z dvižno ploščadjo za invalide Izvedba potrebnih del za poplavno zaščito pokopališča na vseh vhodih Celostna ureditev parkirišča (tlakova nje, zasaditev, razsvetljava, urbana oprema)
Izvedba dvignjenega prehoda čez
AKTIVNI PROJEKTI IN INVESTICIJE	REALIZIRANE IN PREDVIDENE AKTIVNOSTI
Šolsko - športni center - JVIZ OŠ Dobrepolje	Izveden je bil natečaj, na katerem je bil izbran izdelovalec projektne dokumentacije. Izdelana je bila dokumentacija za celotno območje in pridobljeno je bilo gradbeno dovoljenje za 1. fazo ureditve. Prva faza obsega: gradnjo novega vrtca z zunanjo ureditvijo, prenova kuhinje in kotlovnice obstoječe osnovne šole, skupna čistilno napravo ter ostalo zunanjo in prometno ureditev območja.
Občinski prostorski načrt - OPN	Na podlagi pridobljenih smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora je bil izdelan dopolnjen osnutek Občinskega prostorskega načrta. Na podlagi dopolnitev je potrebno pridobiti pozitivno mnenje ARSO na Hidrološko - hidravlični elaborat. Sledi javna razgrnitev.
Ureditev vaškega jedra Pri Cerkvi - Struge	Pridobljeno je bilo pravnomočno gradbeno dovoljenje za krajinsko ureditev vaškega jedra ter izdelana investicijska dokumentacija. Sledi prijava projekta na javni razpis iz Programa razvoja podeželja 2007-2013.
Podpeška jama	Pripravljene so posamezne vsebine predstavitve Podpeške jame - načrt jame, živalstvo v jami, splošen zgodovinski opis_
Izgradnja vodovoda Hočevje	Izdanih je bilo 94 odločb o odmeri komunalnega prispevka, ki ga je plačalo približno polovica zavezancev. JKP Grosuplje bo pričelo s prvimi priključitvami objektov na novo vodovodno omrežje.
Kanalizacija in ČN Ponikve	Čistilna naprava Ponikve poskusno obratuje, za prvo etapo prve faze je pridobljeno gradbeno dovoljenje, za ostale etape naj bi bilo gradbeno dovoljenje izdano v kratkem.
Poplave	Zaključena je sanacija po lanskih poplavah -občina je za obnovo od države pridobila dobrih 100 tisoč evrov.
lokalno cesto - zaradi umirjanja pro -meta.
V	drugi fazi sledi:
•	Izvedba zelenih površin
•	Tlakovanje prostora za velike zabojni -ke ter zasaditev
•	Izvedba začetnega dela pločnika do obstoječega poslovilnega objekta
•	Prometna ureditev dela lokalne ceste
V	tretji fazi:
•	Se uredi razširitev pokopališča z varo -valnimi ograjami in robno zasaditvijo
•	Se uredi prostor za ekološki otok.
Najdlje pa so svetniki razpravljali o proračunu za letošnje leto., kjer so skup -ni prihodki planirani v višini dobrih 4 milijone evrov. Največji prihodek občini predstavljajo davki na dohodek in dobi ček, sledijo transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij in prihodki iz udeležbe na dobičku in dohodku od pre -moženja.
Kar nekaj sredstev, dobrih 800 tisoč evrov, bo občina pridobila iz transfernih prihodkov, največ za izgradnjo Kanaliza cije v Ponikvah, za ureditev vaškega jedra v centru Strug ter za ureditev območja JVIZ OŠ Dobrepolje.
Skupaj s prenosom sredstev iz prejš -njega leta, bodo prihodki znašali dobrih 5 milijonov in pol evrov.
Svetniki so po daljši razpravi in nekaj pripombah 1. obravnavo proračuna spre -jeli, kot je prav, so sprejeli tudi Sklep o Letnem načrtu ravnanja s premičnim in nepremičnim premoženjem občine Dobrepolje za leto 2012 ter Letni pro -gram kmetijstva in Letni program špor ta.
V	letnem Programu kmetijstva se dobrih 35 tisoč evrov nameni strukturnim ukrepom v kmetijstvu in živilstvu ter razvoju in prilagajanju podeželskih območjih, dobrih 20 tisoč evrov pa se nameni vzdrževanju in gradnji vlak.
V	Letnem programu športa pa občina sledi dolgoročnim ciljem in sicer:
•	K dviganju športne ozaveščenosti svo -jih občanov in vključevanju čim več jega števila prebivalcev občine v raz lične športne aktivnosti
•	K spodbujanju zdravega in aktivnega življenja ter
•	K izgradnji športnih objektov na območju občine, ki bodo omogočali kakovostno in celostno izvajanje orga niziranih športnih programov in indi vidualne športne rekreacije. Svetniki so tako potrdili, da se iz pro
računa Občine Dobrepolje za proračun sko leto 2012 za programe športa zago tovi 45 tisoč evrov. ♦
Svetniki na 4. izredni seji sprejeli in potrdili DIIP "Ureditev vaškega jedra v naselju Pri Cerkvi - Struge"
Mojca Pugelj
Župan Janez Pavlin, je točko o potrditvi DIIP za ureditev vaškega jedra v naselju Pri Cerkvi - Struge uvrstil že na dnevni red 8. redne seje, vendar so jo svetniki z glasovanjem iz dnevnega reda umaknili.
Občina Dobrepolje namreč namera va s projektom »Ureditev vaškega jedra v naselju Pri Cerkvi - Struge« kandidi -rati za sredstva sofinanciranja Evrop -skega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in državnega proračuna na razpis MKGP. Zanimanje za sredstva je veliko in občina se mora na razpis pri javiti čim prej. Vloge bodo sicer točko vane, vendar bodo ob istem številu točk uspešnejše tiste, ki bodo prej prispele na MKGP.
Potrjen Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) je obvezna priloga k razpisni dokumentaciji za prijavo, zato je bil sklic izredne seje nujen, če hoče občina oddati doku mentacijo v najkrajšem možnem roku.
Višina investicije z vključenimi stroš -ki projektne dokumentacije in DDV je 365.445,78 EUR.
Vire za financiranje zagotavljajo:
•	lastna finančna sredstva v znesku 106.588,35 EUR in
•	sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Repub
like Slovenije v skupnem znesku
258.857,43 EUR.
Zaradi višine investicije bo občina poskušala pridobiti sredstva sofinanci ranja tako iz evropskih strukturnih skladov kot iz državnega proračuna. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je v petek 6.1.2012, v Uradnem listu objavila javni razpis za dodelitev nepovratnih sred stev iz naslova ukrepa 322 - Obnova in razvoj vasi. Ker je bil prejšnji razpis iz tega naslova odprt le nekaj dni, se je občina z izdelovalcem DIIli RC Kočevje Ribnica, d.o.o. dogovorila, da že decembra pripravi okviren finančni izračun (DIIP), ki je bil glede na merila iz razpisa dopolnjen in usklajen 11.1. 2012. Občina namerava prijavo na raz pis poslati v najkrajšem možnem času. Razpisna merila so za občine kot je naša, ki imajo statistični prirast prebi valstva pozitiven (+18,3), majhno stop -njo brezposelnosti (6,4%, poprečje države 10,6%), visoko stopnjo razvitosti (1,11) izrazito neugodna. Kljub vsemu na občini predvidevajo, da bodo pre stopili prag 45 točk, ki je potreben za dodelitev nepovratnih sredstev.
Na tej seji je bil imenovana tudi kan -didatka za člana sveta OI JSKD Ivančna Gorica - za 4 letno obdobje so svetniki imenovali Sabino Volek. ♦
Spoštovani gospod župan!
Iskreno smo hvaležni za izpolnjeno obljubo v letu 2011. Sredi decembra smo dobili tako zaželjeno asfaltirano cesto na Videmski hrib. Po končanem trdem delu pridnih izvajalcev nam je sneg takoj po položitvi asfalta pobelil cesto in videli smo, kako je sedaj lahka in idilična pot do naših domov.
Všeč nam je bilo, da je zimska služba takoj po prvem snegu očistila našo novo pot. Želimo Vam veliko nadaljnih uspehov in še veliko uspešno izpolnjenih obljub, zdravja in sreče v novem letu 2012!
Pozdravljajo Vas družine iz Videmskega hriba; Ugrinovski, Škedelj, Žnidaršič in Ambrožič
8
Iz občine
januar 2012
Potek projekta Vrtec Dobrepolje ali kako se to strokovno dela
Današnji časi so s poplavo informacij doprinesli k temu, da smo o vsem obveščeni ali vsaj mislimo tako, o stvareh si ustvarimo svoja mnenja in prepričanja.
Janez Pavlin, župan in občinska uprava Občine Dobrepolje
Zadnja so večkrat tako trdna, da ne poslušamo nasprotnih utemeljitev, saj so tako ali tako zavajajoča. Da teh nadvse trdnih prepričanj ne bi omajali, zanje navajamo samo tista dejstva, ki govore njim v prid, včasih jih celo malce prikrojimo in bog ne daj, da bi se npr. pri stroških, ki jih je imela občina za pripravo dokumentacije za Vrtec Dobrepolje, spomnili na sredstva sofinanciranja v višini 140.000 EUR. Tako se stroški 350.000 EUR (z DDV in vsemi ničlami) za dokumentacijo, ki gredo v breme občinskega proračuna, skoraj raz polovijo, če smo približno tako ohlapni z dejstvi, kot je bil avtor članka Kako se to ne dela - Vrtec Dobrepolje, g. Marolt.
V bistvo stvari. Občina Dobrepolje je leta 2006 pripravila idejni projekt dozidave k obstoječemu objektu osnovne šole, s katerim bi povečali obstoječi vrtec za 3 enote, saj je bila takratna vključenost otrok v vrtec le 54%. V letu 2008 je bil na osnovi tega projekta pripravljen Doku ment identifikacije investicijskega pro jekta (krajše DIIP - to je finančni izračun višine investicije), vendar predvsem zato, da smo lahko oddali prijavo za sofinan -ciranje investicije na Ministrstvo za šols tvo in šport. Že pri oddaji prijave je bilo jasno, da sredstev ne bomo pridobili , vendar se je takrat z vsakoletnim kandi diranjem za sredstva sofinanciranja pri dobilo nekaj dodatnih točk pri točkova nju vlog. Naša vloga je tedaj pristala v drugi polovici med 89 prijavami.
Pri potrditvi finančnega okvira investi cije (DIIP) so imeli člani odbora za gospodarstvo pomisleke glede dozidave pri
zidka in statičnih lastnosti obstoječega objekta šole. Zahtevali so, da strokovne službe pridobijo statično presojo objekta. Študija družbe Proding inženiring d.o.o. je pokazala, da je predvidena gradnja možna, vendar ne brez dodatnih statič nih utrditev obstoječega objekta. Kar seveda pomeni, da bi bilo k ocenjeni vrednosti prizidka potrebno prišteti še stroške statične obnove obstoječe stavbe. Prav zaradi povečevanja števila prebival cev občine, močnega povečanja vključe -nosti predšolskih otrok v vrtec po nove laciji zakona o vrtcih v letu 2008 (danes je ta 86%) je tako na sejah odbora za družbene dejavnosti kot občinskega sve ta prevladalo mnenje, da je potrebno naj ti celovito rešitev prostorske stiske vrtca in šole za daljše časovno obdobje.
Res je, da občinski svet formalno tega sklepa ni potrdil, je pa sprejel tako odlo ke o proračunih občine, vključno z načr ti razvojnih programov, v katerih je bila predvidena izvedba javnega natečaja in pridobitev projektne dokumentacije za celovito ureditev Šolsko športnega centra - JVIZ OŠ Dobrepolje kot sklep o potrdi -tvi DIIP »Ureditev območja JVIZ OŠ Dobrepolje« za pridobitev projektne dokumentacije (PGD, PZI) v letu 2010. Potrdil je torej finančno konstrukcijo za pridobitev projektne dokumentacije za izgradnjo vrtca in ureditev okolice šole ter zadolžil župana, da se s projektanti, ki so bili izbrani na natečaju, pogaja za znižanje predvidene cene dokumentaci je. Župan je bil pri pogajanjih dokaj uspe -šen.
Mogoče je nevšečno slišati, vendar se pristojnosti občinskega sveta po zakonu o lokalni samoupravi in statutu občine,
kar se tiče izvedbe projekta Šolsko šport ni center - JVIZ OŠ Dobrepolje, v večini s tem končajo. Od tu naprej se začnejo pristojnosti župana in občinske uprave, ki izvedeta upravne in strokovno tehnič ne postopke (v skladu s predpisi).
Po strokovnih presojah tako sedanjih kot bodočih demografskih kazalnikov, vključenosti otrok v vrtec, stroškov izved -be, se je določila okvirna velikost novega vrtca (8 enot). Ugotovljeno je še bilo, da je, ne samo zaradi razširitve vrtca, nujna še sanacija kuhinje, kotlovnice, kanaliza cijskega sistema za odpadne vode obsto -ječe šole ter ureditev sedanjih dostopov do nje. Strokovne službe občine so na podlagi statističnih in strokovnih študij ter usklajevanj z OŠ Dobrepolje pripravi le natečajno nalogo. Z njo je občina podala okvirne usmeritve in zahteve, ki jih je z načrtovanim projektom želela rešiti.
Arhitekturni projektni natečaj da ali ne? In zakaj projektni in ne idejni nate -čaj? Po grobi oceni vrednosti projekta, ki je poleg investicije v vrtec, športno dvo rano in ureditev okolice, zajela še nujno obnovo delov prostorov v šoli, je vrednost projekta presegla 1,2 mio EUR. Arhitekturni natečaj je v skladu s predpisi v tem primeru nujen, če je investitor stavbe, namenjene javni rabi, država ali občina. Če bi kalkulaciji g. Marolta, ki je z izgrad -njo vrtca s tremi enotami in ureditvijo okolice prišel na vrednost 800 000 EUR, dodali na današnje stanje ovrednoteno investicijo, nujne stroške posnetka obsto ječega stanja, statične utrditve in obnove prostorov šole, bi bili zelo blizu praga za arhitekturni natečaj, če ne celo čez.
Idejni natečaj je primeren le v redkih
primerih za celovite urbanistične ali obli -kovalske rešitve, na njegovi podlagi pa ni mogoče naročiti izdelave projektne dokumentacije. Za idejno rešitev celovite ure -ditve območja in podrobnejšo ureditev vrtca ter ostalega (pridobitev projektne dokumentacije) je bilo tako potrebno izvesti projektni natečaj. V primeru idej -nega natečaja bi morali izvesti še projektni natečaj. Po dostopnih podatkih na spletni strani Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) sta bila v zadnjih petih letih izvedena samo dva idejna natečaja.
Pravila izvedbe natečaja so zelo jasno predpisana. Med trajanjem postopka javnega natečaja nihče, razen natečajne komisije, naj ne bi imel vpogleda v dokumentacijo za izvedbo postopka. Priprav ljena natečajna naloga je bila kot delovno gradivo v fazi usklajevanja s pripombami članov komisije predstavnikov ZAPS še v času začetka natečajnega postopka. Dokončna natečajna naloga je bila obli -kovana v času, ko je natečajni postopek že tekel, zato je ni bilo mogoče javno objaviti, ne da bi kršili določil pravilnika o javnih natečajih. Predstavljena je bila članom odbora za družbene dejavnosti kot interno gradivo (pod oznako zaup no), njeno vsebino so pozitivno sprejeli, z odzivi, da je za tovrstno specifično, občutljivo in za daljši časovni rok name njeno ureditev dejansko potrebna celovi -ta rešitev. Seveda se tu postavlja tudi vprašanje, čemu naj bi se strokovno delovno gradivo predstavljalo na sejah občinskega sveta. Po analogiji pristojno sti. Ali je običajno, da npr. Direkcija za ceste RS oz. Vlada s projektnimi nalogami seznanja Državni zbor RS?
Po poteku natečaja so bile javno pred stavljene vse prispele projektne rešitve. Končna cena izdelave projektne dokumentacije izbranega prvonagrajenega elaborata je bila, po kasnejših primerja vah, druga najcenejša. Ocenjene vredno -sti celotnega projekta prijavljenih elabo ratov so se gibale med 5 in 7 mio EUR. Višina izbranega projekta je bila umešče na v sredino ponudb, kar kaže na to, da
cena projekta ni vplivala na odločitev o prvonagrajenem.
V letu 2011 je občina ponovno kandi -dirala za sredstva sofinanciranja Mini strstva za šolstvo in šport, tokrat z novim projektom in prišla na 17. mesto (v prvem ocenjevanju celo na 13.). Velik delež točk je bil pridobljen ravno zaradi izvedbe natečaja.
Razprava glede strategije upravljanja z objekti, namenjenimi izobraževanju, in so v lasti občine (o strategiji šolstva ne moremo govoriti, saj je ta v pristojnosti Ministrstva za šolstvo in šport), je pote kala kar na nekaj sejah občinskega sveta. Ravnatelj OŠ, g. Grandovec, je pripravil več obrazložitev tega, kaj pomeni zaprtje ene, dveh podružničnih šol, kakšne so prostorske možnosti za kaj takega, kako bo s prevozi učencev, kakšni bodo stroš ki itd. Res, o tej temi se ni več razpravlja lo, saj člani sveta že v kar nekaj preteklih razpravah in razlagah ravnatelja niso bili enotni, katero podružnično šolo naj bi se pravzaprav zaprlo. Potem ko med krajani Ponikev ideja o zaprtju njihove šole ni naletela na odobravanje, je tudi razprava o »strategiji šolstva« zamrla.
Zapravljanje občinskega denarja za vrtec. Predlagani prizidek za vrtec s tremi enotami bi bil že danes premajhen za najmanj 3, če ne 4 enote in že takoj jutri bi bilo potrebno pripravljati dokumenta cijo za nov prizidek vrtca, ki bi se gradil v naslednjih nekaj letih. Je avtor prispevka res tako prepričan, da bi pri še enem, celo nekoliko večjem prizidku, šlo brez arhitekturnega natečaja, da bi bili dvojni stroški za dokumentacijo in za dvakratno gradnjo prizidkov res manjši, kot so sedaj predvideni? Je taka gradnja na vsakih nekaj let prizidek k šoli res gospodarna in smotrna? In kakšen bi bil krajinsko arhitekturni videz območja šole s prizid ki, ki bi rastli kot gobe po dežju? Nemara bo obljubljeno podaljševanje delovne dobe vplivalo na manjšo vključenost otrok v vrtec? Zavedati se je treba, da imamo pri predlagani izbiri na eni strani premajhen prizidek vrtca s tremi enota mi in za silo urejeno okolico z grozečo
prostorsko stisko, ki takoj zahteva grad njo še enega prizidka, sredstva za vse pa mora zagotoviti občina sama ter na dru gi rešitev za daljše časovno obdobje, estetsko všečno, z dokaj velikimi mož nostmi za pridobitev sredstev sofinanci ranja.
Prepričani v svoj prav se največkrat sklicujejo na uporabo zdrave kmečke pameti, ne da bi se vprašali, kaj to je. Zelo raztegljiv pojem - zdrava kmečka pamet za nekoga je, da recimo ogoljufaš državo ali občino za davke, da inovativno špe kuliraš v financah, da prineseš vse po vrsti naokoli, za drugega, da pametno obrneš vsak dinar, ki ga dobiš, da v spo -rih odločaš kot kralj Salomon in še bi lahko naštevali. Že stari Rimljani so ugo -tovili, da bi morala biti omenjena pamet (Cum grano salis - Z zrnom soli) podkrepljena še z visoko moralo, etiko in integriteto človeka, ki jo prakticira. Vede li so, da temu vedno ni tako, zato so napi -sali rimsko pravo.
Glede predpisov, ki naj bi jih po navo dilih avtorja občinska uprava uporabljala po potrebi. Organi države in lokalnih skupnosti so v prvi vrsti (med ostalimi) zavezani spoštovati sprejete predpise. Če so predpisi neživljenjski in slabi, bi jih moral zakonodajalec popraviti. Uradnik si ne more izmišljevati, da predpisa pri delu ne bo upošteval, ker je ta slab. Ali si občani res želijo, da jih že drugorazredni uradniki goljufajo? Da sami presojajo, kaj naj bi veljalo za Marka in kaj za Jožico?
Morebiti ima g. Marolt prav in so naši zaključki napačni. Mogoče njegove trditve slonijo na pretanjenih, poglobljenih analizah različnih področij, modelih in projekcijah, ki jih ne poznamo? Če je tako, bi prosili, da nam jih posreduje. O pravilnosti njegovih navajanj v zadnjem odstavku prispevka se lahko prepričamo tudi tako, da zaprosimo za načelno mne nje Komisijo za preprečevanje korupcije. Saj je avtor članka ne nazadnje član Občinskega sveta Občine Dobrepolje in kot tak funkcionar občine. ♦
10
Obvestila
januar 2012
Podjetniške in druge informacije
Pripravil RC Kočevje Ribnica d.o.o.. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/8950-610, 031/647-793 ali pišete na e-naslov: info@rc-kocevjeribnica.si. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno.
1. Javno povabilo za izbor programov javnih del za leto 2012. Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet povabila: je izbor programov javnih del za leto 2012. Namen je spodbuditi oblikova-
nje zaposlitvenih programov ter razvoj novih delovnih mest s pritegnitvijo lokalnih skupnosti k reševanju brezposelnosti na njihovem območju. Prav tako je namen spodbuditi neprofitne delodajalce k oblikovanju programov, ki bodo v javnem interesu lokalne skupnosti ali Rok: do porabe razpoložljivih sredstev, vendar najdlje do 5.10.2012, do 13. ure. Več:
http://www.ess.gov.si/delodajalci/financ-ne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=377
2. Najava razpisa P2 2012 - Subvencije za zagon podjetij. Vir in informacije: Slovenski podjetniški sklad. Predmet razpisa: v letu 2012 bo Slovenski podjetniški sklad ponovno ponudil subvencije za zagon podjetij P2, ki so
namenjene spodbujanju ustanovitve in zagona inovativnih, tehnološko naravnanih podjetij. Izbrana podjetja se bodo morala vključiti v enega izmed organiziranih programov usposabljanja. Več: www.podjetniskisklad.si
3. javni razpis za sofinanciranje mednarodnih raziskovalnih projektov v okviru iniciative ERA-NET CORE ORGANIC 2. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: je sofinanciranje slovenskega dela mednarodnih aplikativnih in razvojnih raziskovalnih projektov s področja ekološkega kmetijstva in prehranskih sistemov za naslednja tematska raziskovalna področja: 1) Gojenje rastlin - izboljšanje proizvodne učinkovitosti proizvodnje in kmetijske biotske raznovrstnosti v okviru poljedelskih sistemov z uporabo ekološko združljivih načinov gojenja; 2) Podpora razvoju ekoloških trgov. Rok: za oddajo internetne predprijave projekta je 16. 1. 2012, do 13. ure. Rok za oddajo končne prijave, je 10. 5. 2012. Več:
http://www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/ javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_ pi1%5Bshow_single%5D=1006
Dobrodelna akcija Drobtinica
Krajevna organizacija RK Dobrepolje je 28.12.2011 izvedla dobrodelno akcijo "Drobtinica". Prostovoljke in prostovoljec so ob skrinjicah izmenično dežurali od 8. do 12. ure v trgovini TUŠ na Vidmu. Krajani so se na akcijo lepo odzvali in prispevali 532,57 EUR. Zbrana sredstva so namenjena za topli obrok šoloobveznih otrok iz socialno šibkih družin iz Osnovne šole Dobrepolje. Vsem, ki ste darovali, najlepša hvala!
ZAHVALA ORGANIZACIJI RDEČEGA KRIŽA DOBREPOLJE
V časih, kot so sedaj, je izrazita potreba po toplih, medčloveških odnosih. Naš zavod je ustanovljen z namenom pomoči ljudem, ki so se iz različnih vzrokov znašli v situaciji, ko potrebujejo pomoč in predvsem veliko topline od sočloveka.
Zaposleni Zavoda Prizme se tega zavedamo in naš vsakdanjik v zavodu je namenjen vsem zgoraj omenjenim. Vendar se zavedamo, da naš trud in delo lahko dopolnjujejo ljudje, kot ste Vi! Z Vašim toplim odnosom, s tem, ko ste stanovalcem polepšali Božične in novoletne praznike, ste do naših stanovalcev opravili vsega spoštovanja vredno delo, za kar smo Vam izredno hvaležni tako stanovalci, kot tudi mi zaposleni! Zato se Vam iskreno zahvaljujemo in Vam pošiljamo veliko lepih želja! HVALA LEPA!
Katja Vipotnik, direktorica
januar 2012
Obvestil a
11
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA
ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE
Videm 36, 1312 Videm Dobrepolje Tel. 041 310 169 franc.omahen@lj.kgzs.si
Franci Omahen
Dobrepoljska dolina ima veliko neizkoriš -čenih površin za pridelavo hrane, saj je velika večina doline zatravljena in se ne orje. Na njivskih površinah se ne izkorišča potencial za pridelavo hrane.
Razlogi temu so previsoki stroški pridelave ali prepoceni hrana. Dejstvo je, da je Ljubljana in drugi večji kraji z industri -jo blizu in da je bilo do nedavnega zapo slitev dobiti dokaj enostavno. Zato so se ljudje odločali raje za zaposlitev izven kmetije in kmetijsko dejavnost opustili ali zmanjšali.
Imamo še nekaj kmetij, ki jim kmeto -vanje predstavlja pomembno dejavnost in tem kmetijam je potrebno omogočiti raz voj in jih podpreti. Upam, da se z mojo zadnjo ugotovitvijo strinjate. Večina bo rekla: to je res, a mi ne moremo pomaga -
Lokalna oskrba s kmetijskimi pridelki
V zadnjem času se v medijih veliko govori in piše o lokalni oskrbi s hrano in majhni samooskrbi s hrano v Sloveniji. Ob postavitvi mlekomata na Vidmu bi še sam rad dodal nekaj misli k tem.
ti. Vsi lahko pomagamo in sicer na tak način, da kupujemo pridelke na kmetijah namesto v velikih trgovskih centrih z vprašljivo kakovostjo. S tem boste podprli kmetovalca in njegovo delo. Trdim, da se v občini prideluje kvalitetna zdrava hrana brez prevelike uporabe škropiv ali gnojil. Pridelki na kmetiji niso obremenje -ni z onesnaževanjem zaradi transporta, embalaže in niso tretirani s sredstvi za
boljšo obstojnost med transportom. Domači pridelki so pobrani večinoma v polni zrelosti, zato so tudi okusnejši, kot pripeljani od daleč, kjer oberejo plodove zelene in dozorijo na poti. Prav bi bilo, da bi domači pridelki našli pot tudi v šole, vrtce in druge državne ustanove.
Zato menim, da kupujmo lokalno sezonsko hrano, s tem bomo pomagali domačinom, da bodo videli perspektivo v pridelavi hrane. Tako bo pridobil tudi naš kraj, saj bo bolj obdelan in kakšen krajan bo imel na ta račun zaposlitev. Potrošniki bomo uživali bolj zdravo hrano in poskr beli za bolj čisto okolje.
Prvi korak v smeri lokalne samooskrbe je že storjen: imate možnost kupiti sveže mleko na mlekomatu, ki ga oskrbuje kme -tija Jakopič iz Podpeči. Mleko v mlekoma -tu je polnomastno, sveže, ohlajeno, pri merno za kisanje in drugo uporabo. Pred uporabo mleko lahko tudi prekuhate. ♦
Obvestilo kmetijsko svetovalne službe za kmetovalce
Vračilo trošarin za gorivo v kmetijstvu
Za vračilo trošarin za porabljeno gorivo v letu 2011 morate do 31. marca 2012 oddati vlogo na pristojni carinski urad. Količina porabe goriva se izračuna po spodaj navedenih normativih.
Normativna poraba je določena na leto glede na površino in dejansko rabo kmetijskih in gozdnih zemljišč v RS v uporabi upravičenca, kakor ju izkazujejo GERK (grafične enote rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva) oziroma zemljiški kataster za gozd ter znaša:
•	200 litrov na 1 hektar njive ali vrta, trajnega travnika, barjanskega travnika in ekstenzivnega sadovnjaka;
•	420 litrov na 1 hektar vinograda, intenzivnega sadovnjaka, hmeljišča, oljčnika ali drugega trajnega nasada;
•	50 litrov na 1 hektar plantaže gozdnega drevja;
•	15 litrov na 1 hektar gozda ali kmetijskega zemljišča, poraslega z gozdnim drevjem.
Kot površina zemljišč v uporabi se upošteva površina GERK pod posamezno vrsto dejanske rabe, kakor je za posamezno kmetijsko gospodarstvo evidentirana v registru kmetijskih gospodarstev pri MKGP.
Dokazila
•	Carinski organ po uradni dolžnosti pridobi podatke o površini zemljišč po vrstah dejanske rabe iz registra kmetijskih gospodarstev od MKGP ter podatke o površini gozda od davčnega organa in sicer po stanju na dan 30. 6. 2010.
•	Pri uveljavljanju vračila za gozd se v primeru več upravičencev - članov istega gospodinjstva izpolni pooblastilo za uveljavljanje vračila trošarine za gozd.
•	Zahtevku se priložijo originalni računi za nakupljeno gorivo, ki jih je potrebno oštevilčiti na način "1/n", "2/n", ... "n/n", pri čemer je "n" število računov.
Zahtevek s prilogami pošljete na Carinski urad Ljubljana, Šmartinska 152 A, 1000 Ljubljana.
Po nasvete za izpolnjevanje zahtevkov lahko pridete tudi v pisarno Kmetijsko svetovalne službe Dobrepolje. V kolikor imate željo po svetovanju na kmetiji v zvezi z tehnologijo, vodenjem obrazcev ali izpolnjevanjem pogojev navskrižne skladnosti vas prosim, da me obvestite. Z veseljem se bom odzval vašemu povabilu.
Franci Omahen, KSS Dobrepolje
V ponedeljek,
22. februarja 2012,
bo ob 10. uri kmetijsko predavanje
v Modri dvorani Jakličevega doma, na Vidmu 34, 1312 Videm Dobrepolje.
Teme: • Minerali v krmi (Jasmina Slatnar)
•	Informiranje kmetov o ukrepih kmetijske politike s poudarkom
na ukrepih KOP (Franci Omahen)
•	Predstavitev semenarske hiše
Agrosaat
Predavanje bo veljalo kot KOP izobraževanje za leto 2012, potrebovali boste MID številko za vpis v seznam.
12
Kultura
januar 2012
JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava Ivančna Gorica
Cesta 2. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica T: 01 786 90 70 F: 01 786 90 75 e-pošta: oi.ivancna.gorica@jskd.si www.jskd.si,www.kultura-ustvarjanje.si
NAPOVED SKLADOVIH PRIREDITEV...............................................................
Februar 2012
TO JE ERNEST, TRETJA PREDSTAVA DOBREPOLJSKEGA ABONMAJA četrtek, 2. 2. 2012, ob 9.00; Dobrepolje, Jakličev dom
Tretja predstava otroškega abonmaja Občine Dobrepolje 2011/2012 bo v izvedbi lutkovnega gledališča Nebo iz Kranja. To bo zaključena predstava za otroke in učence JVIZ OŠ Dobrepolje. Ogledali si bodo predstavo To je Ernest. Topla pripoved o prijateljstvu med deklico Ano in mačkom Ernestom se začne, ko nek večer Anin oče domov prinese do kože premočenega in prestrašenega mucka. Ernest, kakor ga poimenujejo, in Ana takoj začutita medsebojno naklonjenost in postaneta nerazdružljiv par. V skupnih doživetjih spoznavata eden drugega, svoje dobre lastnosti pa tudi slabosti.
POLICIJSKA POSTAJA, PONOVITEV KOMEDIJE V IZVEDBI GLEDALIŠČA POD MOSTOM ZA OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN -LINHARTOVO SREČANJE 2012 sobota, 4. 2. 2012, ob 19.00, Šmarje-Sap, kulturni dom Strokovni spremljevalec za gledališče, gledališki igralec, Gašper Jarni bo v okviru svojih strokovnih ogledov prisostvoval ponovitvi komedije Gledališča pod mostom PGD Velika Loka. Predstavo je režiral Stane Zabukovec, ki v predstavi tudi igra. Po koncu bo sledil pogovor z vsemi sodelujočimi. To je prvi letošnji ogled za Linhartovo srečanje 2012.
SREČANJE PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
petek, 10. 2. 2012, ob 19.00; Ljubljana, mala dvorana Konservatorija za balet in glasbo
Dve skupini pevcev ljudskih pesmi iz dobrepoljske občine - Pomašni pevci KD Dobrepolje ijn družina Erčulj - bosta nastopili na območnem srečanju v Ljubljani. Vseh pet nastopov si bo ogledala dr. Urša Šivic in naredila izbor za regijsko srečanje Osrednje Slovenije oktobra na Bogenšperku. Ostale naše skupine se bodo pridružile odraslim folklornim skupinam - v soboto, 17. marca 2012, v Ivančni Gorici.
OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV IN MALIH PEVSKIH SKUPIN 3. del sobota, 11. 2. 2012, ob 19.00; Dobrepolje, Jakličev dom
Revija bo potekala kot je že tradicionalno na treh lokacijah, prvi in drugi del bosta potekala 9. in 10. februarja v Grosuplju in v Šentvidu pri Stični. Pet dobrepoljskih pevskih zasedb (skupaj pa več kot 30) se bo predstavilo med drugim z uglasbljeno poezijo Franceta Prešerna, ki je eden od predlogov znotraj razpisa za območno revijo. Revijo bo strokovno spremljal slovenski skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi.
OBMOČNO SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN petek, 2. 3. 2012, ob 9.00; Ivančna Gorica, kulturni dom
Počasi se tudi v naši izpostavi prebuja lutkovna dejavnost in prva lutkovna skupina naše izpostave se je že udeležila državnega nivoja. Ker želimo tudi lutkovnim skupinam dati vso podporo in strokovni komentar bomo letos prvič samostojno organizirali - 1. območno srečanje lutkovnih skupin (vseh starosti). Vse lutkovne predstave bo strokovno spremljala selektorica, lutkovna režiserka in animatorka, Irena Rajh Kunaver. Po koncu srečanja bo imela kratek skupni razgovor z vsemi mentorji skupin. Zato prosimo vrtce, šole, kulturna društva, da mentorjem in učencem omogočijo celodneven ogled predstav, mentorjem pa, da se razgovora tudi udeležijo ter tako pridobijo ustrezno znanje in izkušnje pri lutkovnem ustvarjanju.
MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON, ZADNJA PREDSTAVA V TEM ŠOLSKEM LETU četrtek, 2. 2. 2012, ob 9.00; Dobrepolje, Jakličev dom
Zadnja predstava otroškega abonmaja Dobrepolje 2011/2012 bo v izvedbi lutkovnega gledališča Fru-Fru iz Ljubljane. Zgodbo je napisala Ela Peroci, nastopila bosta Irena Rajh Kunaver in Marjan Kunaver. Predstava
je prejela veliko nagrad v Sloveniji in v tujini, saj temelji na šarmu otroške risbe. Predstava je primerna za otroke od 2. leta starosti in je zaključena za učence JVIZ OŠ Dobrepolje.
ITALIJANSKI PREVOD KOZLOVSKE SODBE V VIŠNJI GORI, RAZSTAVA IN PREDSTAVITEV KNJIGE petek, 2. 3. 2012, ob 19.00; Višnja Gora, Mestna hiša Na predvečer Jurčičevega pohoda bo v Mestni hiši potekala predstavitev sedmega prevoda Kozlovske sodbe v Višnji Gori v italijanski jezik, prevajalca Sergia Sozija ter ilustratorke in likovne pedagoginje, Tanje Pine Škufca. Na ogled bo razstava njenih ilustracij za Jurčičevo humoresko. Prireditev pripravljamo v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Višnja Gora in Turističnim društvom Višnja Gora.
MALA ŠOLA RISANJA - POMLAD 2012 sreda, 7. 3. 2012, ob 17.00; Grosuplje, Vrtec Kekec
Pod mentorskim vodstvom Judite Rajnar, likovne pedagoginje in vzgojiteljice, se bo začela že sedma sezona risarske šole v soorganizaciji z ZKD Grosuplje. Deset sred zapored bodo otroci od 5. do 10. leta iz vseh treh občin ustvarjali s svinčnikom, ogljem in prebujali domišljijo. Vabljeni k vpisu!
OBMOČNA REVIJA PREDŠOLSKIH, OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV
sreda, 7. 3. 2012, ob 17.00; Šentvid pri Stični, avla OŠ Ferda Vesela četrtek, 8. 3. 2012, ob 17.00; Videm-Dobrepolje, Jakličev dom
Na dvodnevni otroški pevski reviji se bo predstavilo okrog 15 zborčkov, ki jih bo strokovno spremljala Branka Krajnik Potočnik.
URŠKA 2012, REGIJSKO SREČANJE
MLADIH LITERATOV
četrtek, 15. 3. 2012; Ljubljana
Regijsko srečanje prijavljenih mladih literatov nad 15 let iz Osrednje Slovenije bo strokovno spremljano s strani izkušenega slovenskega literata.
OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN, PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ sobota, 17. 3. 2012, ob 19.00; Ivančna Gorica, kulturni dom Na srečanju se bodo predstavili odrasli folklo-
januar 2012
Kultura
13
risti treh občin ob strokovnem spremljanju Vasje Samca ter ljudski pevci in godci, ki si jih bo strokovno ogledala Katarina Šetinc.
NAŠI LJUBI OTROCI, PONOVITEV KOMEDIJE V IZVEDBI KD TEMENICA ZA OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN - LINHARTOVO SREČANJE 2012 sobota, 17. 3. 2012, ob 20.00; Temenica, kulturni dom Strokovni spremljevalec za Linhartovo srečanje 2012 je Gašper Jarni. V okviru svojih strokovnih ogledov bo prisostvoval ponovitvi komedije KD Temenica v režiji Boruta Sever-ja. Po koncu bo sledil pogovor z vsemi sodelujočimi.
MAVRIČNA KULTURA ZA^VSE....................................................................................
Mali slikarji razstavljajo v kulturnem domu v Grosuplju
Ob zaključku šeste sezone Male šole risanja smo v soorganizaciji z ZKD Grosuplje sredi januarja v avli kulturnega doma v Grosuplju odprli razstavo mladih likovnih ustvarjalcev. Risbe so nastale na ustvarjalnih delavnicah pod vodstvom likovne pedagoginje, vzgojiteljice in režiserke, Judite Rajnar iz Sel pri Sobra-čah, ki je uvodoma pozdravila in nagovorila mlade umetnike ter vsem sodelujočim podelila potrdila o sodelovanju. Na likovni šoli so že več sezon tudi mladi ustvarjalci ivanške občine. Istočasno smo začeli z vpisom v sedmo sezono risarske šole, ki bo odprla svoja vrata v sredo, 7. marca 2012, v prostorih grosupeljskega vrtca. Prijave zbiramo do srede, 29. februarja 2012, na e-naslov naše izpostave ali pri mentorici osebno.
Sveži pristopi v izvedbi kulturnih prireditev
Seminar Podjetniški pristop v kulturi. Organizacija dogodka je potekal 13. in 14. januarja v Kulturnem domu Ivančna Gorica pod vodstvom novinarke in podjetnice, Ane Vatovec. Prvi dan je voditeljica predstavila teoretičen pristop pri organizaciji kulturnega dogodka, kot npr. privabljanje obiskovalcev, iskanje potrebnih dodatnih sredstev pri sponzorjih in donatorjih ... Naslednji dan je sledila novinarska konferenca, ki je bila izvedena s predstavniki Festivala Stična. Za zaključek pa so udeleženci uporabili pridobljeno teoretično znanje ter na podlagi izmišljenega ali resničnega dogodka izdelali plan aktivnosti in finančno konstrukcijo. Vsak izmed udeležencev - vseh udeležencev je bilo 20, prišli pa so iz Ivančne Gorice, Kamnika, Grosuplja, Iga, Logatca, Domžal in Ljubljane - je dobil potrdilo o opravljenem seminarju.
JSKD OI Ivančna Gorica
Več na: www.kultura-ustvarjanje.si
Kulturno društvo Dobrepolje
Moški pevski zbor Rafko Fabiani
Vabi
ob slovenskem kulturnem prazniku
na letni KONCERT »O ta predpustni čas«
ki bo
v soboto, 4. 2. 2012, ob 19.00 uri, v Jakličevem domu na Vidmu
Program bo povezoval IGOR AHAČEVČIČ s svojim nastopom ga bo popestrila
Tina TIANA
Lepo vabljeni!
14
Kultura
januar 2012
Mestna knjiinicn Grosujjfjc
Fjtam no/irvjiolfe

Videm 34a • tel.: 01/786 71 40 • sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo v:
ponedeljek In sredo od 12.30 do 19. ure torek in četrtek od 9. do 14. ure petek od 12.30 do 20. ure
Prisluhni mi in povem ti marsikaj ...
Z branjem šrimo in nadgrajujemo naše znanje, ki vpliva na posameznikovo razu mevanje in dojemanje. Kot pravi tudi znana misel, branje bistri um in duha. Prebrane besede, zgodbe in vtisi se vsi drajo v nas, še posebno, če slednje deli mo še s kom. Besede, pisane ali govorje -ne, imajo izjemno moč. Moč povezova nja, izmenjave mnenj, izražanja, spoznavanja, odkrivanja novega. V Bralnem klubu Dobrevoljci - druženju ob knjigi ima vsakdo možnost, da pove svoje bese -
de in tokrat smo jih delili ob izjemno zanimivi knjigi Koliba avtorja William F! Younga. Zgodba ponuja številna izhodiš -ča za pogovor in razmišljanaja, saj se vse -bina dotika področja religije in vprašanja, zakaj vsemogočni Bog, če obstaja, dopuš -ča številna grozodejstva. Zanimiva knjiga, ki jo priporočamo v branje. Pridružite pa se nam lahko na naslednjem srečanju v sredo, 1. februarja, ko se bomo pogovarjali o medsebojnih odnosih in se spraše -vali, ali so moški resnično z Marsa in
Mestna knjižnica Grosuplje, Enota Dobrepolje in Turistično društvo Dobrepolje
Vabita na slovesni dogodek otvoritev razstave ob zaključku projetka
NAJSTAREJŠA KNJIGA
V DOBREPOLJU
v sredo, 15. februarja, ob 19. uri v prostorih knjižnice.
Na ogled bodo zbrane najstarejše knjige na območju naše regije, ter Jakličeva osebna knjižna zbirka.
Posebna gosta prireditve bosta: Dr. Mihael Glavan, dolgoletni vodja Rokopisnega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani in najvidnejši strokovnjak na področju srednjeveškega in sodobnega rokopisnega gradiva. Njegova obsežna bibliografija obsega strokovne in znanstvene prispevke s področja obdelave, raziskovanja in varovanja knjižnične kulture.
Tadej Sluga, vnuk pisatelja Frana Jakliča in poznavalec bogate Jakličeve zapuščine.
Za pogostitev bodo poskrbele članice Društva podeželjskih žena Dobrepolje- Struge.
Lepo vabljeni!
ženske z Venere, kot pravi avtor J. Gray v knjigi Moški so drugačni, ženske tudi, ki smo jo izbrali za knjigo Bralnega kluba Dobrevoljci v mesecu februarju.
Posameznikova samopodoba močno zaznamuje njegovo življenje. Nikoli ni prepozno, da jo spoznamo in se odloči -mo za spremembo, ter drugačen pogled. Sampodoba ni povezana z našim zunanjim izgledom, temveč predvsem z vprašanjem, kako se počutimo v našem tele su. Predavateljica Jana Lavtižar, specialistka zakonske in družinske terapije, je na delavnici Zdrava in pozitivna samopodoba pojasnila številna vprašanja, kje so korenine naše sampodobe in kako vpliva na naše odnose z drugimi, s kak šnimi prisotopi jo lahko izboljšamo. Ven -dar pa je razumevanje naše samopodbe kompleksno, kar je vodilo tudi k spodbu dam in povpraševanju po nadgradnji in ponovni delavnici. Tako se lahko delavnice z Javno Lavtižar znova udeležite v mesecu februarju, kjer se bomo, kot obljublja predavateljica, aktivneje in s konkretnimi primeri soočili z našimi samopodobami.
Približuje se tudi otvoritev razstave ob zaključku projekta »Najstarejša knjiga v Dobrepolju.« Prejeli smo veliko zanimi -vih starih knjig, med drugimi tudi pose
januar 2012
Kultura
15
ben izvod dela Antona Mrkuna. Katera pa je naj starejša zbrana knjiga, boste izvedeli na otvoritvi. Za namen razstave je gospod Tadej Sluga, vnuk Frana Jakliča, izročil na ogled tudi osebno Jakli -čevo knjižno zbirko, ki bo zagotovo obogatila in nadgradila vrednost razstave. Poleg Tadeja Sluge pa bo gost prireditve tudi dr. Mihael Glavan, poz -navalec pisane kulturne dediščine, ki je za svoje delo prejel tudi državno priznanje.
Otroke s težavami pri branju pa vabimo na sklop delavnic za učenje branja s pedagoginjo Viljenko Jalovec. Viljenka Jalovec je avtorica šte -vilnih delovnih zvezkov in didaktičnih pripo -močkov za začetno opismenjevanje in branje. Ima bogate izkušnje na področju učenja branja ob igri. Delavnice so primerne za predšolske otroke in otroke s težavami pri branju, ter so brezplačne. ♦
Jana Lavtižar in delavnica Zdrava in pozitivna samopoba
Dogodki v krajevni knjižnici Dobrepolje,
mesec februar 2012
01. februar ob 19. uri: Bralni klub Dobrevoljci - Medsebojni odnosi in razumevanje: pogovor ob knjigi Moški so drugačni, ženske tudi avtorja J. Gra-ya
10. februar ob 17. uri: Pravljični večer za otroke: dobrodelna prireditev za Urbana Babiča
15. februar ob 19. uri: Slovesna otvoritev razstave »Najstarejša knjiga v Dobrepolju«, gosta prireditve dr. Mihael Glavan in Tadej Sluga
29. februar ob 19. uri: Delavnica Zdrava in pozitivna samopodoba - drugi del, z Jano Lavtižar, spec. zakonske in družinske terapije
13., 20. in 27. februar: Sklop delavnic »Z Igro do branja« z Viljenko Jalovec, namenjeno predšolskim otrokom in otrokom s težavami pri branju
Vsak petek ob 17. uri: pravljične urice za otroke
Na ogled likovna razstava: Linorezi z motivi situlske umetnosti: učenci OŠ Dobrepolje pod mentorstvom Svetlane Jakimovske
Dragi otroci in starši, vabljeni na
PRAVLJIČNI VEČER -
dobrodelno prireditev za Urbana Babiča.
V svet pravljice in toplega srca se bomo podali v petek, 10. februarja, ob 17. uri p-
v dvorani Jakličevega doma. ^ i „ ^
a
S pravljicami v lepše otroštvo!

16
Kultura
januar 2012
Komedija ŽENSKE popestrila dobrepoljski zrak
Namesto klasičnega družinskega kosila je dramska skupina SCENA v sezoni 2011/2012 ponudila občinstvu gurmansko pojedino ŽENSK na pladnju moških teles. Spreminjanje ustaljenih praks je drzno, inovativno in navdihujoče.
Saša Strnad, KD Dobrepolje, DS Scena
Kako si se lotila projekta ŽENSKE?
Saša: Predno sprejmeš takšno odločitev, moraš imeti idejo, jo opredeliti in materializirati. Narediš osnutek in si rečeš, to bi pa režirala. Potrebuješ še veli ko volje, želje, živcev, igralcev, ki so s teboj pripravljeni uresničiti zasnovano, veliko časa, denar in seveda energije. Energija kaj pa je to? Nekaj, kar čutiš, s srcem ali brez njega. Nekaj, kar je, brez da bi to potreboval materializirati. Ubesediti, udejaniti, pokazati, izraziti. Pač, je. In to imam v sebi.
Vse se da, če se hoče, le želeti si moraš dovolj močno. Vendar ne smemo poza biti, da mora biti zgodba nosilna in je ne sme zamegliti scenografija in kostumo -grafija, pomemben mora biti tudi ritem in sporočilnost predstave.
Izziv, h kateremu me je pritegnila knji ga in kasneje tudi film Ženske, je način delovanja mitov in tračev, objektivnih in subjektivnih pogledov, ki so si zelo podobni, saj se oboji pokažejo za bolj ali manj domišljijske konstrukte, ki nam jih skozi čas oblikuje družba, da bi z njihovo pomočjo zadržali podobo družbene resničnosti.
ljati medsebojne odnose ^ to bo vedel vsak pri sebi najbolje, in zato se nam pri ženskah marsikaj zdi samoumevno, pa vendarle ni. Novodobni rituali nam daje -jo občutek vsevednosti in samozado voljstva. Tukaj igra glavno vlogo, kam gre razvoj družbe in naša domišljija. Seveda so razlike, ampak običajno je strast pri merljiva pri vseh. Ravnokar berem knjigo Zakaj moški ljubijo mrhe in ugotavljam, da ... Hehe, ne povem.
Da se vrnemo k gledališki uprizoritvi: V igri je prikaz nekaj perečih - danes vsakdanjih primerov in stereotipov, ki so odraz časa ^ predvsem s predstavo ne želim razlagati, ampak odpirati razmiš ljanja: kaj od tega si želimo, kaj vzgajamo in kaj si želimo doživeti? Kaj lahko sami naredimo zato, da do tega ne pride?
Zakaj moški v vlogah žensk?
Saša: Mislim, da se lažje identificiramo s telesom drugega kot z razumom druge -ga; razum med nami povzroča več razlik kot telo. Če bi to predstavo igrale ženske, predstava ne bi imela enakega efekta, kot smo ga doživeli pri fantih v vlogah žensk. Zakaj? Ljudje smo začeli zelo poenostav-
Misli igralcev ob nastajanju predstave:
Andrej: »Zanimivo. Nekaj novega sploh, ko smo šli kupovat ženske čevlje..».
Tina: »Ja meni je bilo fUl zanimivo, ko si je Matjaž obul visoke pete in si zavihal kavbojke . in so ga vse punce gledale . edina pripomba je bila, da si mora depi-lirati noge.«
Rok: »Zanimiva izkušnja, predvsem glede depilacije. In zdaj tudi razumem, zakaj ženske ves čas zebe, čeprav kosmate pa ne bi imel. Sem za depilacijo pri ženskah.«
Mateja: »Najljubši del je, ko je Dejan namesto posode s piškoti prinesel prazno skledico za psa, mišljeno za vodo . in rekel A boš piškot? . komaj sem se zadržala s smehom . ali pa tista, ko Dejan z Janezom sedi in meša testo pa gleda in gleda in kar še ni teksta, pa gleda in meša in kar še ni teksta . to sta moja dva najljubša«
Dejan: »Jaz sem mislil, da ne bom imel treme, potem ko se je pa bližala premiera, se je pa kar stopnjevalo. Največjo tremo
januar 2012
Kultura
17
sem imel pred kompoljsko publiko toliko, da sem skoraj tekst pozabil, no saj malo sem ga tudi in tako je Mateja dobila dva najljubša dogodka v predstavi.«
Miha: »Ja, jst sem pa ugotovil, da imajo punce kar veliko stvari za oblečt, en kup dodatkov, zapestnic, prstanov, torbic, . in da to hitrost oblačenja in nošenja oblek, sploh čevljev s petami, zelo dobro obvladajo tudi naši fantje pri predstavi. So kar iznajdljivi, sploh Tadej in Janez sta pogumna, da sta se v tako skromnih oblačilih pokazala.«
Gorazd: »Na začetku lahko rečem, da sem hotel vreči puško v koruzo, ampak ko smo prišli na oder, mi je pa steklo . nisem tip za bralne vaje, sem pa tip za akcijo - za vaje direkt na odru. Zame osebno je bil to resnično obsežen zalogaj. In mislim, da mi je uspelo.«
Tadej: »Jaz na začetku nisem točno vedel, kaj me bo čakalo, ko sem privolil, vendar mi danes ni žal. Zelo dobra izkušnja, sploh nakupovanje. Kar se tiče igralcev, sem jih nekaj že poznal, z nekaterimi smo
se pa srečali prvič. Dobro se počutim v zasedbi Scena.«
Janez: »Ja, to je bila predvsem zelo drugačna vloga, kot sem jih imel do sedaj, je bila pa zelo dobro izbrana zame, saj bi katero izmed drugih zelo težko odigral. všeč mi je bilo, da je imela predstava zgodbo, drugače pa je zanimiva izkušnja z depilacijo, ker nisem niti približno pričakoval, da me bo tako zeblo, ker sem bil po celem telesu depiliran.«
Matjaž: »Fenomenalno. Sem že klical na Tajsko, koliko stane preobrazba . hec, hec, hec . delo s Sašo je živo presenečenje . pozitivno naravnano. Super.«
Rok: »Ja, jst Saše prej sploh poznal nisem, pa sva praktično soseda . tako, da fajn izkušnja, sploh, ker šteka in ni zatežena. No, tudi Andreja si zasluži vse pohvale, pa Tina, ki me oblači. Drgač bi pa povedal, da se z Dejčem tudi v prostem času kdaj pokličeva po imenih najinih vlog. Jessica (Desika) in Nada.«
Andreja: »Nakupovanje je vsekakor dogodek, ki bi ga rada izpostavila, in odziv ljudi, ki so nas pri nakupovanjih opazovali. Za sodelovanje sem se odločila, ker je igra predvsem drugačna od ostalih in ker je zasnovana kot komedija. Mislim, da smo se vsi zelo dobro ujeli.«
Klemen: »Vsaka predstava je zgodba zase in tudi pri tej predstavi sva z Dejanom poskusila po vseh svojih močeh čimbolj tehnično potruditi in ugoditi zahtevam režiserke . smo pa pri tej predstavi sodelovali v timu, tako, da smo sooblikovali tehnično podobo predstave.«
Sporočilnost predstave:
Saša: Če je pes na verigi, je vedno bolj čuječ, divji in agresiven, če je svoboden, se izgubi na potepih ali pa postane neuporaben hišni ljubljenec.
Težko je biti oboje hkrati. Ta meja je vedno znova premakljiva, zdrsljiva. Ni pravila.
Jaz zagovarjam pogum in moč, ki jo je treba najti v sebi. Pustim, da se po mojem srcu hodi. Ej, samo organ je. Po njemu se lahko hodi, mar ne? Če le potem lahko mirno spiš. Dokler mu ne zaukažem, da zastane, bom živela^. Vse dokler... ga čutim, ko zaprem oči, vem, da živim.
Zavedanje o sebi - o tem kdo smo in kaj lahko postanemo, zaradi nepremišljenosti so priložnosti, da se na novo odkrijemo. Prečistimo, naredimo iz tega mini katarzo. Da spremenimo minus v plus. Kar ne pomeni, da vse znam. Verjamem, da nismo srečni ali nesrečni zaradi zunanjih okoliščin, temveč zaradi nezmožnosti ustvarjanja notranjih svetov.
Polno ustvarjalno privrženost in moč -no igralsko energijo so v ansambelski igri in zgolj z nakazano individualiziranimi liki prikazali: Matjaž Šuštaršič, Janez Jakopič, Andrej Nahtigal, Gorazd Vinšek, Tadej Cimerman, Rok Tekavčič in Dejan Novak z glasovi Klemna Tegla in Mihe Javorška ter s sodelavci Dejanom, Tino in Jano, Matejo, Andrejo, Dašo in Saško. Predprodaja vstopnic za marčevsko predstavo, ki bo predvidena po 15. marcu, v nedeljo ob 17. uri, rezervirajte pri Andreji Novak na telefonu: 031 -790-155. Za konec se zahvaljujemo podporni -kom Dramske skupine Scena: Občini Dobrepolje, Baru Majolka in Cvetličarni Liliji. ♦
18
Iz šole
januar 2012
Novoletna prireditev v gasilskem domu Kompolje
V sredo, 21.12.2011, smo pripravili novoletno prireditev v GD Kompolje, s katero smo se poslovili od starega leta in pozdravili novo.
Kolektiv vrtca in šole Kompolje
Otroci iz skupine Medvedki so veselo pre -pevali ob spremljavi kitare in harmonike, prvošolčki pa so odigrali čudovito igrico Snežak in zvončki. Učenci 1. triade so nam pokazali, kako zelo je pomembna ljubezen, ki vedno prikliče dobro med
ljudi. Učenci 2. triade pa so uprizorili Pravljico o vetru, s katero so nam želeli sporočiti, da s pohlepom ne pridemo daleč. Predstavil se je tudi pevski zbor pod vodstvom ga. Valentine Ugovšek.
Skupaj s starši smo preživeli prijetno urico v prazničnem vzdušju in dobri volji. Hvala vsem sodelujočim za pomoč pri
izvedbi prireditve, ki brez vas zagotovo ne bi bila popolna. ♦
»Sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne pod palcem skriti zaklad.
Sreča je, ko se delo dobro opravi in ko imaš nekoga rad!«
(Tone Pavček)


Čez petdeset let ne bo več pomembno, kakšen avto ste vozili, v kakšni hiši ste živeli, koliko ste imeli na bančnem računu in kako ste se oblačili. A svet bo morda za odtenek boljši, ker ste bili pomembni v življenju nekega otroka.
A

januar 2012
Iz isole
19
v	__
PS Struge na obisku varovancev doma sv. Terezije
V petek, 13. 1. 2012, smo učenci in učitelji PŠ Struge obiskali varovance doma sv. Terezije. Pripravili smo jim krajši program ter jih presenetili s skromnimi darilci. Bili so nas zelo veseli, saj smo jim popestrili dan in prinesli nekaj mladostne moči.
Mojca Pugelj, vodja PŠ Struge
Ob našem prihodu so varovanci še priha jali na ogled naše predstave. Lepo je bilo gledati optimizem na nekaterih obrazih. Nekaterih obrazov smo se spomnili od lanskega leta. Naš program je trajal dobre pol ure, nato pa so naši učenci odšli še po
sobah do težko bolnih, da so bili tudi oni deležni majhnega presenečenja.
Vsako leto mi je všeč to, da smo s stra ni varovancev vedno pohvaljeni, da nam vodstvo doma vedno daje vtis, da smo dobrodošli, da ostarelim skrajšamo ure bivanja v domu in vedno jim obljubimo, da se vidimo tudi prihodnje leto.
Iskreno se zahvaljujem domu sv. Tere -zije, ker nas vedno na koncu prireditve gostoljubno pogosti.
Vsem starostnikom doma sv. Terezije želim veliko zdravja, tudi takrat, ko vam je najbolj težko, obstaja žarek upanja za srečo, dovolite mu, da vas spremlja tudi v letu 2012. ♦

A
V življenju so me vodile tri strasti, preproste, ampak mogočne: hrepenenje po ljubezni, iskanje znanja in globoko sočutje s trpečimi.
Bertrand Russell


20
Iz društev
januar 2012
18. tradicionalni pohod z baklami na Kamen vrh
Pozdrav in druženje ob pomembnem prazniku na predvečer samostojnosti in neodvisnosti naše države smo začeli po mojem mnenju na najlepši dan v decembru, ki je bil s soncem obsijan, da smo vsi od dobrega razpoloženja žareli.
Andrej Strnad, TD Podgora
Novost dnevnega pohoda z odhodom ob 13.uri je bila, da smo ga prilagodili za vse, ki so si želeli na Kamen vrh priti počasi in z užitkom. Pohod je imel več kot sedem postankov, katere smo popestrili s pripo vedovanjem dobrepoljskih ljudskih pri povedi Ančke Lazar, ki jih jih je zapisala Branka Lazar v knjigi »Dobrepoljska doli -na stoji na jezeru«. Nagrada za pozorno poslušanje je bilo slastno okrepčilo: stari bonboni (jabolčni krhlji), manjkali pa niso niti sodobni žele bonboni. Opaža mo, da je vsako leto več dnevnih pohod nikov in tudi letos se nas je nabralo veli
ko, preko 50.
Po dnevnem in nočnem pohodu si je bilo mogoče ogledati Križev pot, stalne razstave v Cerkvi Sv. Nikolaja, ki je nastal kot edinstven projekt v Evropi, saj je združil 14 različnih umetnikov in je letos povabljen koz gostujoča razstava v Obči no Velike Lašče kot predstavitev složno sti, ujemanja različnosti in dober rezultat medgeneracijskega sodelovanja.
Oba pohoda sta vodena z vodiči in sta na srečo ter v skupno veselje potekala brez težav in poškodb.
Kot ste lahko opazili tudi sami, so naši fantje iz konjeniške sekcije TD Podgora pohodne trase od Podgore do Kamen
vrha in nazaj v Podgoro dodatno in ustrezno označili, kar je marsikomu pri pomoglo pri izbiri poti.
Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji in izvedbi 18. pohoda z baklami na Kamen vrh.
^letos res nismo gazili v snežnem mrazu ter burji, ker je bil prelep sončen dan, zato sem najmanj enkrat pomislil, kako lepa je naša vas, narava, dolina in ob tej misli zaključujem članek: Potrudi mo se, da bo naša država še naprej osta la čista in lepa! ♦
Miklavževanje v Podgori
Jože Klun, TD Podgora
Kot vsako leto, je bil tudi zadnji december poln pričakovanj, predvsem za naše najmlajše. V Podgori že kar nekaj let pri pravljamo Miklavževanje, ko se najmlajši in njihovi starši zberejo v cerkvi Sv. Miklavža. Tako je bilo tudi v nedeljo, 4. decembra.
Zbrala se je vsa vaška mladež in skupaj s starši pričakovala, kaj so jim pripravili
njihovi prijatelji. Za program so tokrat poskrbeli Monika, Nejc, Michele in Matic. Bilo je zelo poučno, dosti smo izvedeli o Sv. Miklavžu, o Božiču in nasploh o praz -ničnih dnevih v mesecu decembru. Naši četrtošolci in Monika so se izkazali kot odlični recitatorji, igralci in pevci in si zaslužijo vse pohvale.
Seveda pa Miklavževanje ne more miniti brez Sv. Miklavža. Vzel si je čas in se ustavil tudi v Podgori. Pohvalil je otro
ke, ki so ga navdušili z znanjem molitvic, petjem pesmic, povedal nekaj modrih misli in dal par napotkov tudi za starše in razdelil darila otrokom ter hitro odšel naprej.
Tako je večer v naši cerkvici hitro minil, nadaljevali smo še pred cerkvijo ob čaju. Vsi so bili zadovoljni, le čaja si otro ci niso mogli ohladiti v snegu, ampak tema o vremenu je pa že za drugo zgod bo _ ♦
Konjeniška sekcija TD Podgora se zahvaljuje vsem, ki so bili prisotni pri blagoslovu konj, ki je bilo 26. decembra 2011 na Vidmu. Zahvala gre predvsem gospodu župniku in ministrantom za blagoslov konj, gospodu županu za govor, konjenikom in članom TD Podgora za pomoč in članom PGD Videm za prostor.
Turistično društvo Podgora Tomaž Strnad,
predsednik konjeniške sekcije
Tretji novoletni pohod društva gobarjev
3. že tradicionalni novoletni pohod do gobarskega doma 2. januarja 2012 je minil v precej toplem vremenu, snega je bilo komaj za vzorec, prikazalo pa se je tudi sonce. Pohodniki smo na Šentrumar prišli iz več smeri iz Hočevja, Vidma in Krke.
Pohoda so se udeležili tudi člani gobar skega društva iz Kranja ter novo ustanov ljenega društva Gorje. Med njimi so bili tudi tri determinatorji - Franci Vrhovnik, Tone Soklič in Romana Ambrožič. Gosti so bili nad srečanjem navdušeni in so obljubili, da še pridejo.
Pinki je kot ponavadi poskrbel, da nismo bili lačni, ter nas pogrel z odlično joto, tržiško bržolo in pečenimi rebrci.
Odrasli smo se okrepčali še s kuhanim vinom, otroci pa s čajem. Živahno je bilo cel dan in skupaj smo našteli blizu 100 pohodnikov. ♦
Mladinsko društvo Dobrepolje
Z oratorijem na pot iskanja
V soboto, 17. 12. 2011, smo se animatorji v družbi otrok podali na pot iskanja. Na pot iskanja Nečesa. Iskali in hrepeneli smo po nečem več! Naša srca niso bila napolnjena z vsakdanjimi rečmi, ampak so bila izpraznjena in tako je bil v njih narejen prostor tudi za BOGA.
Zbirati smo se začeli ob 9.00 in končni rezultat zbiranja je bil: 33 otrok in 8 animatorjev.
Oratorij smo začeli z molitvijo, nato pa je sledila skupna katehe za. Pri skupni katehezi je bila na začetku izkušnja, namen katere je bil, s pomočjo stripa o stricu Sko pušniku, poudariti včasih nepo membne in samo na videz pozi tivne motive našega ravnanja.
Izkušnjo smo dobili preko iskanja zaklada, saj je bila tudi glavna nit oz. glavna tema advent-nega časa iskanje.
Nato smo se o svojih svežih izkušnjah še pogovorili na kate hezah, ki so sedaj potekale po skupinah.
Tudi ustvarjalnega duha ni
manjkalo. Izdelovali smo kokoso ve kroglice, origami (naredili smo posodice, kamor smo dali krogli ce), podstavke za sveče in pisali molitve.
Eden od ciljev delavnic je bil ta, da bi v praznovanje božiča vpeljali tudi JEZUSA. Temu je slu -žilo pisanje molitev, katerih namen je bil, da bi jih otroci doma, pred skupno božično večerjo, prebrali. Celotno (končno) delo delavnic naj bi bilo kot nekakšno »božično darilce za družino« (sicer bo treba na žalost piškotke pojest že prej).
Oratorij smo z veliko dobre volje končali ob 14.30.
Se vidimo na naslednjem ora toriju! ♦
Živjo!
(opomba: vabilo namenjeno otrokom (in staršem) od 1. do 7. razreda)
Kaj kej delaš v soboto, 25. 2. 2012 ?
Ne, ne. Bo[j'še vprašanje: Kaj delaš v ponedeljek 20. pa v torek 21. pa v sredo 22. pa v četrtek 23. pa v petek 24. ??
Jasno: Komi čakaš da bo sobota !!
... in da bo 3. oratorij !!
dobimo se v župnišču ob devetih. konec oratorija bo ob 14.30.
Se vidimo tam^ Kdo pride ?? Prij'ave se zbirajo pri verouku do 18. 2. 2012. Pozor! Število mest ni omejeno!
Ana Šuštar, Anja Babnik
22
Iz društev
januar 2012
Občni zbor mladinskega društva Dobrepolje
Mladinsko društvo Dobrepolje je odprt prostor za vse mlade v Dobrepolju. Temeljna ideja, ki že veliko let drži skupaj skupino najbolj zainteresiranih, je: »Mlademu človeku pristaja biti aktiven, to ga poživi, mu daje pozitivno življenjsko energijo ter ga osrečuje!«
Ana S.
Tako smo tudi letos, 21. 1. 2012, ob 18.30 uri, imeli občni zbor, na katerem smo pregledali našo aktivnost v preteklem letu, postavili nove cilje za leto 2012 in izvolili novo vodstvo društva. Ker si tudi letošnje leto želimo preživeti čim bolj aktivno, bomo poskrbeli za precej dogod -
kov in aktivnosti. Poleg že tradicionalnih, kot so smučanje, paintball in razni dru žabni večeri, se bomo letos učili latinsko -ameriških in standardnih plesov, imeli molitev po zgledu bratov iz Taizeja, veliko igrali na kitare, priredili kar nekaj orato rijev, delavnic in izzivov, se srečali z osta limi društvi, poleti pa se bomo šli hladit na morje in v hribe.
V letu 2012 si želimo pridobiti tudi čim več zainteresiranih mladih, ki bi s svojimi idejami poživili društvo in tako pomaga li soustvarjati in uresničevati naše cilje.
Ko smo predebatirali vse načrte in ide -je, smo naše druženje nadaljevali v MC Sion, kjer smo se okrepčali s picami in toplimi napitki ter preizkusili, kaj vse zmore novo ozvočenje. ♦
1. zbor mladih gasilcev PGD Ponikve
Potekal je 7. 1. 2012 v prostorih gasilskega doma prostovoljnega društva Ponikve.
PGD Ponikve
Zbor je potekal na pobudo našega člana Boštjan Škulja. Boštjan je namreč obisko -val tečaj za Mentorja mladine v organi zaciji Gasilske zveze Slovenije. Tam je tečaj tudi uspešno opravil in se v društvo vrnil z novim znanjem in idejam na področju dela z mladino v gasilskih druš tvih. In ena od teh je bila tudi organizacija Zbora mladih gasilcev, ki je nekako ekvivalenten, nam gasilcem že dobro znanem občnem zboru.
Na zboru je bilo prisotnih 18 mladih članov in 9 starejših (mentorji in gosti). Takoj na začetku je bilo glasovanje orga nov zbora. Ker je bil to prvi tak zbor, smo člane organa zbora sestavljali pretežno starejši člani, naslednjič pa bodo morali ta mesta zasedati le mlajši člani.
Namen zbora je bil, da se vsa mladina iz društva zbere skupaj vsaj enkrat v letu in tako zaključi in začne enoletno obdob -je gasilskega leta. Skupaj smo povzeli kaj vse se je v prejšnjem letu zanimivega zgo -dilo, tako da je vsak mentor določene starostne skupine podal svoje poročilo. Le to je vsebovalo dosežene rezultate, mnenja ter pohvale. Več kot o preteklosti pa se je govorilo o prihodnosti. S strani predsednika mladinske komisije Boštja na Škulj je bil podan plan dela za nasled nje leto. Izpostavil je predvsem nakup primerne opreme za izvedbo vaj s katero bodo ekipe lahko bolje trenirale in bile bolj konkurenčne najboljšim. Razen tek movanj se bomo udeležili tudi vsakoletne čistilne akcije, organizirali ogled kakšne društvene vaje in poleti šli na gasilski izlet z ostalimi člani. Prišlo je nekaj novih
mentorjev, ki so se predstavili mladini. Tako so se spoznali z mladino, da bo kasnejša vadba lažja za vse. Vse navzoče pa so pozdravili tudi gosti. Poveljnik GZ Dobrepolje Uroš Gačnik ter predsednik in poveljnik domačega društva Edvard Somrak in Miha Kastelic. Na koncu zbo -ra smo si pogledali nekaj slik iz pretekle ga leta, imeli obvezno pogostitev ter tako sproščeno zaključili 1. Zbor mladih gasilcev.
V zadnjih letih se daje velik poudarek na delu z mladino, kar vsakemu društvu zagotavlja obstoj. Veliko je tekmovanj in medsebojnega druženja zato je pomem bno, da se mladini pokaže tudi organizacijska plat delovanja društva, ki je vsekakor pomembna stvar pri izobrazbi vsake -ga gasilca. ♦
Groševe mamice in Groševi očki
Študentski klub Groš bo tudi v letošnjem letu ob praznovanju materinskega dne 10 študentskim družinam podaril darilni bon v vredno -sti 100 EUR.
Jana Roštan,
UO Študentski klub GROŠ
Na »Razpis Študentskega kluba Groš za materinski dan« se lahko do vključno 25. marca 2012 prijavijo študenti starši (tako očki, kot mami -ce), ki imajo stalno prebivališče v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica ali Dobrepo -lje, obenem pa so člani Štu dentskega kluba Groš. Gre za dobrodelni projekt Groševe mamice in Groševi očki, s katerim finančno pomaga -mo študentskim družinam.
Finančna pomoč se bo izpla -čala v obliki darilnega bona v vrednosti 100 EUR, ki ga bodo študenti starši lahko unovčili v eni izmed otroških trgovin. Študentom staršem pa bomo ob tem podarili tudi praktično darilce, pravljico Glinčki, ki jo je pred kratkim izdala naša članica Tina Koščak.
Več o razpisu si lahko pre -berete na spletni strani www. klub - gros.com.
»Ljubezen mame ob ljubečem očetu je nekaj najmo -gočnejšega na svetu!« ♦
Luč miru iz Betlehema
Boštjan Pajk
Tudi letos smo se skavti iz Dobrepolja udeležili akcije LUČ MIRU IZ BETLEHEMA, v kateri sodelujejo združenje Slovenskih katoliških skav-tinj in skavtov, zveza taborni -kov Slovenije, ZBOKSS in SZSO. S to akcijo želimo, da bi luč miru svetila v čim več domovih in bi s tem ustvar jala mir in zadovoljstvo po svetu. Letos kot tudi prejšnja leta smo obiskali cerkev v Strugah, cerkev v Hinjah, far -no cerkev na Vidmu, občino, zdravstveni dom in lekarno, Zavod svet Terezije na Vid mu, zavod Prizma v Ponikvah in v Osnovni šoli Dobre polje. Letošnji prostovoljni prispevki so bili namenjeni organizaciji Varna pot in Urbanu Babiču. Ker pa smo skavti želeli, da bi čim več ljudi dobilo Luč miru iz Bet lehema smo se letos dogovo rili, da bomo luč miru delili v tednu pred Božičem, po večerni maši. Na Hvala za vse darove, ki ste jih name nili.
Za konec pa še misel »Če je v duši luč, je na svetu mir«. Naj tudi v vaših srcih prebiva LUČ MIRU IZ BETLEHEMA.
Dobrodelni namen akcije
Že od samega začetka je Luč miru iz Betlehema tui dobro -delna akcija, ki vsako leto s prostovoljnimi prispevki pomaga kakšni dobrodelni ustanovi, organizaciji ali pa posameznim osebam, druži nam.
Zbran denar so tako namenili organizaciji Varna hiša, ki ženskam in otrokom nudi zavetje pred nasiljem v družini. S podarjenim denarjem bodo skavti otrokom omogočili kakšen izlet in ustvarjalne delavnice, kjer bodo lahko razvijali svoje talente.
Pomagali bodo tudi Urba -nu Babiču, ki skupaj s petč lansko družino živi v naši občini in se je rodil z anoma -lijo nog, zaradi česar so mu pri petih letih odrezali obe nogi na koncu stegenske kosti. Z zbranimi sredstvi želijo vsaj nekoliko pripomo či k nakupu elektronskih protez, ki bi mu omogočale lažje in varnejše gibanje.
Luč miru sveti za vse -lepo je, da so s skupnimi močmi Urbanu in žrtvam nasilja omogočili, da plamen tudi za njih zasveti topleje in močneje. ♦
DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE
Ne bodi sam, pridruži se nam
Zadnji koledarski list smo odtrgali ^
Obrnili smo novega, na njem piše januar 2012. Po novem letu smo takoj pričeli z delom in 5. januarja imeli prvo sejo upravnega odbora. Pogovarjali smo se o našem delu v minulem letu. Šli smo od meseca do meseca in sproti seštevali izlete, druženja, srečanja, pogostitev starejših in imeli takšne in dru gačne dogodke. Tudi piknik v Zalipovcu, pravijo nekateri, je bil nepozaben. Nekateri člani kdaj pa kdaj omenjajo tudi kakšen šport. Pohvalne so ženske pri aerobiki, na ostalo pa lahko kar pozabimo. Leta so svoje naredila, mlajši člani pa še malo pre -mišljujejo.
Tako kot vsako leto naj tudi letos ponovim, da sem vesela, da smo leto zaključili brez nesreč in nezgod, ki bi se lahko zgo dile na izletih ali kako drugače.
Naslednje naše druženje bo 18. februarja ob 17.00 uri na pustovanju. Maske so zaželene. Zabaval nas bo že znani ansam bel »Bo že kaku«.
V letu 2011 so se od nas poslovili in odšli v večnost naši	
dragi člani:	
1.	BABIČ Marija, Zagorica
2.	AČKO Fani, Podpeč
3.	BLATNIK Veronika, Ponikve
4.	PAJK Marija, Mala Ilova gora
5.	STRNAD Ana, Kompolje
6.	KLARIČ Ilija, Predstruge
7.	BRADAČ Marija, Ponikve
8.	POTOKAR Janez, Videm
9.	TOMŠIČ Ivan, Zagorica
10.	PERKO Marija, Zdenska vas
11.	KOVAČIČ Jože, Kompolje
12.	GOVEKAR Julijana, Tisovec
13.	ERČULJ Alojz, Zagorica
14.	VIDEC Leopold, Struge
15.	NOSE Janez, Predstruge
24
Iz (dot)repol^ske ambulante
januar 2012
Piše: Zdravko Marič, dr.med.
Ne ugibaj - gibaj
Gravitacija je Zemljin magnet, s katerim le ta privlači masne delce okrog sebe. Eni od teh delcev smo živa bitja, med njimi tudi ljudje. Ko ležimo na tleh, smo podob ni žebljičkom, pritisnjenim na površino velikega magneta za kovine. Ko z višine skočimo navzdol, pa je naše gibanje podobno gibanju žebljička, ki se zaradi magnetne privlačnosti z vso silo zabije na površino magneta za kovine. Poglej mo si situacijo v vesolju, kjer gravitacijske sile ne delujejo. Tam bi naše telo kot delec z določeno maso prosto lebdelo in če bi se odrinili od površine vesoljske ladje bi nas odneslo daleč, daleč naprej, saj nas masa vesoljske ladje ne bi vlekla nazaj. Njena magnetna sila je namreč v primer javi z Zemljino zanemarljiva. Kaj lahko torej sklepamo iz tega? To, da je na našem planetu gibanje do neke mere naporno zgolj zaradi dejstva, da moramo pri giba nju na Zemlji premagovati magnetno silo, s katero nas le ta pritiska ob svojo površino. Za te obremenitve pa se je moral razviti poseben sistem za gibanje, sestavljen iz mišic kot gibalnih enot in živčevja, ki te gibalne enote komandira in koordinira. Sposobnost gibanja je gle de na razmere na Zemlji pogoj, ki omo -goča preživetje. Zato ga medicinska stro -ka postavlja v ospredje kot pomemben dejavnik, ki odraža zdravstveno stanje vsakega posameznika ali pa odraža uspe šnost ozdravitve posameznika po hudi bolezni ali poškodbi. Ali je gibanje res nujno za preživetje, pa presodimo na podlagi zaključka, ki ga lahko naredimo iz sledeče zgodbe:
Nekoč je ladja z imenom Blagostanje doživela brodolom. Z nje se je po čudežu rešilo sedem mladih, ki so na rešilnem čolnu pripluli na samotni otok. Na tem otoku so kmalu našli pitno vodo, hrane pa nobene. Zato so, razmišljajoč, kako naprej, sedli v krogu premera 15 metrov na kamnito površino sredi otoka. Med razmišljanjem o rešitvi, kako priti do hra ne, se naenkrat sredi njih odmakne maj hen skalnati pokrov in na površino se dvigne kovinska posoda, polna okusne hrane. Obnemeli od presenečenja se naši brodolomci z odprtimi usti spogledajo, udarijo po čelu in zazrejo v dobrote, ki so se pojavile pred njimi. A glej ga zlomka,
že v naslednjem trenutku je hrana poniknila navzdol, kamniti pokrov se je zaprl in vsega lepega je bilo v trenutku konec. Razočarana nad dejstvom se je mlada druščina odločila, da se bo vsak od njih na položaju, ki ga je imel, tudi utaboril, tako, da bodo tvorili krog okrog čudežne ga pokrova, izpod katerega jim je neka višja sila poslala hrano za morebitno pre živetje. In splačalo se je; že v naslednji uri se je pokrov spet odprl in izpod njega je na dan pokukal pladenj s sveže pripravljeno hrano. To pot so se brez obotavljanja odpravili na sredino kroga in vseh sedem se je po dolgem času do sitega najedlo.
Na podlagi čudovite izkušnje so ostali vsak na svojem mestu tudi naslednje dni, v krogu, sredi katerega se je vsakih nekaj ur pojavila odlična hrana. V začetku so pridno hodili vsak po svoj delež, čez nekaj tednov pa so se stvari začele spre minjati. Zadovoljstvo in izobilje sta namreč povzročila, da se je pri večini od mladih brodolomcev začelo pojavljati drugačno razmišljanje, ki je sčasoma prešlo tudi v drugačne vedenjske vzorce. Pa opišimo te spremenjene vzorce pri vsakem posebej. Prvi od sedmih je sčasoma postal len; vedno, ko je prišla hra na, je prosil soseda, naj vzame porcijo tudi zanj, saj se mu ne ljubi vstajati. Dru gi je sčasoma postal zajedavski; namesto, da bi se držal urnika in se odpravil po hrano na sredino, je rajši hodil od soseda do soseda iskat in pojest njegove ostanke od prejšnjega obroka. Tretji je bil agresi
ven; s palico je napadel tistega, ki je imel najboljšo hrano in mu jo ukradel. Četrti je bil iznajdljiv; izdelal je lesene stebričke, preko katerih je napeljal drsečo vrv. Na vrvi so bil kavlji, s katerimi je natikal hrano in jo povlekel proti sebi. Peti je hlinil bolezen; zalegel je v svojem brlogu, jamral, da je bolan in da se slabo počuti. Čakal je, da se komu zasmili in mu pri nese hrano. Šesti je bil grabežljiv; ob svo -jem brlogu je skopaj jamo in vanjo spravljal hrano. Bolestno jo je kopičil v nerazumljivih količinah, sam pa jedel mini malno. In Sedmi? Sedmi je ostajal zvest stari praksi. Vedno, ko se je sredi kamni te plošče pojavila hrana, je vstal, jo šel iskat in jo pojedel. Hodil je okrog ostalih šestih prijateljev, jim pomagal, ne oziraje se na njihove negativne lastnosti. Nikoli mu ni bilo težko vstati in hoditi. Ni imel želje ne po lenarjenju, ne po izkoriščanju, ne po napadanju, ne po olajševanju, ne po jamranju in ne po kopičenju. Bil je aktiven in skromen.
Vse, kar se je dogajalo, je nekega dne Boga tako razjezilo, da je poslal nad otok nevihtne oblake. Vrhunec nepopisne ujme pa je bil trenutek, ko je udarila stre -la naravnost v kamen, kjer je v krogu bivala naša sedemčlanska druščina. Pokrov, izpod katerega je prihajala hrana, se je zapečatil in nikoli več odprl. Brodo -lomci so bili zgroženi in pretreseni, podobno kot ob brodolomu. Vsak se je v novo nastali situaciji moral znajti po svo -je. Večina od njih je bila hendikepirana, saj je ujma uničila vir, ki so ga izkorišča li vsak na svoj, prilagojeni način. In vsi, razen sedmega so ob dotedanjem izobi lju, ki so ga bili deležni na kamniti plošči, zanemarili svojo osnovno življenjsko telesno funkcijo: GIBANJE! Le Sedmi je ostal takšen, kot je ves čas bil: mobilen, vztrajen in marljiv. Le sedmi je ohranil dovoljšnjo gibalno sposobnost, da je zapustil kamnito ploščo in se odpravil iskat nove vire hrane in vode na samot nem otoku. Vsi ostali so propadli, Prvi zaradi lenobe, Drugi zaradi pomanjkanja ostankov, Tretji ker ni imel kaj krasti, Četrti ker je bil brez patenta nemočen, Peti ker ni z jamranjem več dosegel niče -sar, Šesti pa zato, ker mu je bilo škoda zapustiti zakopano, žal že pokvarjeno hrano. A Sedmi, ki je ostal gibalno spo -soben, je uspel po nekaj dneh tavanja po otoku priti do obale. In tisti trenutek se je zgodil novi čudež: na obali je bila zasi drana trgovska ladja, ki je Sedmemu pomenila rešitev in plačilo za njegov več -letni izkazan trud. Kljub razkošju in udobju je namreč ohranjal gibanje kot temeljno telesno poslanstvo.
Kaj je torej nauk te zgodbe? Predvsem lahko zgodbo primerjamo z razmerami v
januar 2012
Iz dobrepoljsks ambulante
25
današnjih časih: relativno blagostanje, ki je vladalo do izpred nekaj let, je doživelo brodolom. Kot v zgodbi sedem mladeni -čev, podobno tudi v današnjem svetu sedem milijard ljudi bije boj za obstanek na neobljudenem otoku Recesija. Tudi na tem otoku se hrana in druge dobrine ne ponujajo kar tako, ampak občasno in takrat se mora vsak hitro potruditi, da pride do nje. Pa vendar se dogajajo podobne stvari kot na otoku. Nekateri si tudi v takih pogojih ne dajo dopovedati, da ne morejo dolgoročno računati na preživetje z lenobo, izkoriščanjem dru gih, krajami, brezglavo tehnologijo, hli njenjem bolezni in kopičenjem dobrin, ki propadejo, preden jih izkoristijo. Le koliko zemljanov razmišlja drugače, le koliko je takih, da se kljub priložnostni ponudbi ne pusti razvajati, ampak vzdr žuje vztrajnost, marljivost, skromnost in dobroto do sočloveka. Upam, da ne samo vsak sedmi... Vseeno pa je takih še vedno premalo, saj Bog očitno ni zadovoljen. Na vidiku je namreč nova Recesija in jeza, ki jo bo Bog stresel na zemljo je podobna tisti, ki je zapečatila kamniti pokrov na samotnem otoku in prisilila vse prebivalce, da so se morali znajti po svojih močeh. In katerega moči so bile največje? Tistega, ki jih je ohranjal in vzdrževal tudi v obdobju izobilja. Vsi ostali pa, ki so ohra njanje telesne moči in gibljivosti v obdob -ju "debelih krav" zanemarili, so se znašli v obdobju "suhih krav" v situaciji, ki je vodila v propad. Magnet planeta Zemlja zlepa ne bo izgubil svoje moči. Na nas je, da ga v želji po prisvajanju dobrin pre magujemo z našo mišično aktivnostjo. Da pa bo ta sposobnost ostala čim dlje v pozno starost, jo moramo neprestano vzdrževati s telovadbo in rekreacijo. Na ta način ne bomo podobni žebljičkom, ki so negibno pritisnjeni ob magnetno kroglo, ampak bomo s planetom, ki nas gosti in nam ponuja svoje dobrine tvori li sožitje, ne pa zajedavstvo.
A ne bomo končali v črnogledem sce -nariju. Priznati moram namreč, da sem zelo prijetno presenečen nad dejstvom, koliko ljudi v Dobrepolju se zaveda dejs -tva potrebe po vzpostaviti in ohranitvi gibalnih sposobnosti. Vesel in zadovoljen sem vsakič, ko mi nekdo v ambulanti pove, da se rekreira, ukvarja s športom, ali izvaja kakšno drugo zdravo sprostitve no fizično aktivnost. Pri takih je zmeraj postavljena diagnoza milejša, napoveda na prognoza pa boljša. Ohranjajmo tak trend še naprej in hvala vsem, ki ste spo -sobni kljub stresom in težkim življenj skim situacijam še najti čas in voljo z gibanjem narediti nekaj koristnega zase in za svoje zdravje. ♦
DRUŠTVO INVALIDOV GROSUPLJE
V A B I
na zbor članov, ki bo v soboto, 25. 2. 2012 ob 11.uri,
v gostilni SLA-MA-R, Ljubljanska cesta 101, 1293 Šmarje Sap.
Prosim, da se zbora članov udeležite, da se seznanite z problemi in uspehi delovanja našega društva.
Svojo udeležbo potrdite 6.2.2011 v pisarni društva ali na tel. 01 786 22 21, 041 799 998 in 031 453 777.
Vse, ki še niste dvignili koledarja ali oddali prijavnice za letovanje prosimo, da to storite do konca januarja.
Anica Perme, Predsednica DI
Rehabilitacijski program delovnih invalidov
v Moravskih toplicah
Marija in Stanislav Zorec
Zveza delovnih invalidov Slovenije je v Moravskih toplicah organizirala petd nevni rehabilitacijski program za zapo slene in brezposelne invalide, katerega sva se udeležila tudi člana Društva invalidov Grosuplje.
Program je vseboval predavanja na naslednje teme:
•	šikaniranje invalidov na delovnem mestu
•	pomen ohranjanja zdravja za delo
•	delovno pravna zakonodaja
•	Zdravje in progresivna mišična spro -stitev
Vsa predavanja so bila obema izred no zanimiva, poučna ter praktična, saj
se na delovnih mestih kot invalida sre čujeva s problemi, ki so bili predstav ljeni. S pomočjo predavanj sva se sez nanila z možnostmi za rešitev proble mov.
Omogočeno nam je bilo tudi pravno svetovanje. Poleg tega smo se kot sku pina dobro povezali in si izmenjali naša mnenja in izkušnje. Veliko je bilo tudi prijetnega druženja.
Sprostitvena terapija nama je zelo pomagala pri pridobitvi sveže energije in jo izvajava tudi doma, saj nama pomaga pri zmanjševanju vsakodnev nega stresa.
Za pridobitev veliko pozitivnih izku šenj in vtisov se društvu najlepše zah valjujeva. ♦
O
DELOVNI CAS AMBULANT
DELOVNI Cas spl. ambulante na VIDMU PONEDELJEK 7.00 do 15.00 TOREK 11.00 do 20.00 SREDA 12.00 do 17.00
Četrtek 12.00 do 19.00
PETEK 7.00 do 14.30
DELOVNI ČAS SPL. AMBULANTE V STRUGAH SREDA 7.00 do 9.00
DELOVNI ČAS SPL. AMBULANTE V ZAVODU SVETE TEREZIJE SREDA 9.00 do 15.00 ČETRTEK 10.00 do 12.00
26
Turistično okno
januar 2012
MALEZIJA, SINGAPUR, INDONEZIJA, BRUNEI, FILIPINI, ZDRUŽENI ARABSKI EMIRATI
Azijska kolesarska^ fturneja
V drugi polovici lanskega septembra sem poletel v malezijsko prestolnico Kuala Lumpur, kjer sem začel kolesarsko pot, najprej do Singapurja, kjer sem si ogledal dirko formule 1. Poletel sem na otok Borneo v Indoneziji in bil gost na svatbi. Nato sem zopet kolesaril po Maleziji, po otoškem delu, kjer sem si ogledal farmo krokodilov, in kolesaril še po državici Brunei. Poletel sem na Filipine in tam obiskal prijatelja. Za konec enomesečne turneje sem na poti proti domu poletel v Dubai in kolesaril še po Združenih arabskih emiratih.
Aleš Juvanc
Potem ko sem v začetku maja najprej kolesaril v Bratislavo na ogled SP v hoke ju, sem julija podrl svoj osebni rekord in v enem dnevu prekolesaril 402 km. Avgusta sem kolesaril do Raba. V začetku sep -tembra sem bil še na mini kolesarski turneji po severni Italiji, kjer sem si najprej ogledal nogometno tekmo Italija : Slove nija v Firenzah. Pot sem nadaljeval v državico San Marino in do bližnjih plaž Riminija. Od tam pa sem kolesaril še v Monzo, kjer sem bil prisoten na dirki formule 1. A vse to so bile le krajše kolesar ske poti in ogrevanje pred jesenskimi daljšimi turami.
Letalo iz Benetk je imelo sedem ur zamude in sledilo je prvo razočaranje. Za nekaj ur sem se ustavil v Dubaju in se zadržal le v letališki zgradbi, vedoč, da se čez en mesec vrnem. Pozno zvečer, v
torek 20. septembra, sem prispel v glavno in največje mesto Malezije Kuala Lum pur, ki šteje 1,8 milijona prebivalcev, s širšo okolico pa sedem milijonov. Nasled nji dan sem imel najprej težave z banko mati, ki mi niso bili na razpolago, a kasneje vendarle. Ogledal sem si največ jo znamenitost velemesta, Petronasova dvojčka, zgrajena leta 1998. S 452 m je bila to nekoč najvišja zgradba na svetu, še vedno pa sta najvišja dvojčka - stolpa. 22. septembra sem dejansko začel kole sarsko pot po Malajskem polotoku in zapustil Kuala Lumpur, ko sem jo ubral po avtocesti. Zvečer sem prikolesaril v pristaniško, zgodovinsko in turistično mesto Melaka. Naslednji dan sem se oko -pal v morju in obiskal park zgodovine, kjer so me prijazni domačini povabili na zabavo z glasbo in pogostitvijo, ki je bila brezplačna za vsakogar, ki je prišel mimo. Ravno tiste dni je Malezija praznovala 54
let samostojnosti in v ta namen so po vsej državi pripravili slovesnosti. Zvečer so se domačini spet izkazali z gostoljubnostjo. Ko sem prikolesaril v Muar, so me pred edino cerkvijo v mestu povabili medse in prenočil sem v hiši katolikov, ki so v Male -ziji v manjšini, prevladujoča vera je islam. Četrti dan sem prikolesaril v drugo naj -večje malezijsko mesto Johor Bahru, ki je z 1,3 milijona prebivalcev tik ob meji s Singapurjem.
NA DIRKO KAR DVAKRAT
V	nedeljo, 25. septembra, sem zapustil celinski del Malezije in kolesaril čez most na otok in v državo Singapur. Severni del otoka je bolj malo naseljen in po 20 km vožnje po avtocesti, večinoma skozi gozd, sem prikolesaril v istoimensko pet mili jonsko mesto. Poleg otoka, države in mesta se Singapur imenuje tudi reka. Znašel sem se v marini, kjer je bila zvečer dirka formule 1. To je bila zame 13. dirka na kraju samem in prva nočna, sicer pa 30. športna prireditev v tujini, kamor sem prikolesaril. Kot ponavadi nisem imel vstopnice in akreditacije nisem mogel dobiti. Zato sem z akreditacijo Giro di Italia 2009, ki sem jo imel s seboj, prišel na dirko, na peti ovinek. Po polovici dirke sem želel na VIP tribuno, a varnostniki so končno le videli, da vstopnica ni prava in ena od varnostnic me je pospremila do izhoda, čeprav je bilo do konca 10 krogov. Na vsak način sem jo želel prepričati, da bi ostal, a se ni dala. Zunaj nisem ostal dolgo. Proti koncu dirke so nekateri že zapuščali prizorišče in eden od pomem-bnežev mi je podaril pravo VIP vstopnico.
V	zadnjem krogu sem se vrnil na prostor za tribunami in si zaključek ogledal na velikem zaslonu, ko je slavil Nemec Vet tel. Po dirki sem obiskal še VIP prostore. Do četrtka sem ostal v Singapurju in si ogledal znamenitosti mesta in prizorišče ulične dirke, ki je počasi izginjalo.
Poletel sem v mesto Pontianak v Indo -neziji, na zahodni del otoka Borneo, ki je tretji največji otok na svetu. Njegova površina je dobrih 743 tisoč kvadratnih km, kar je približno za dve Nemčiji. Indo nezija ima največ otokov na svetu, prib ližno 17.500. Naslednji dan sem obiskal obeležje na črti ekvatorja malo ven iz mesta, na kopnem sem prvič prečkal ekvator.
SVATBA IN^ INTERVJU^ KAR . MED. MAŠO.........
Sobota, prvega oktobra, je bila zame popolna. Pravzaprav je bilo popolnih 24 ur od sredine sobote do sredine nedelje.
januar 2012
Turistično okno
27
Ko sem v restavraciji obedoval in zaradi visokih temperatur in vlage veliko popil, mi je domači policist v civilu plačal vse stroške. Kasneje so me ob cesti ustavile srednješolke in se z mano fotografirale ter me kakih pet km do kraja Sosok pos premile na motorjih. V kraju so mi najprej na policijski postaji prinesli nekaj pijače, le nekaj sto metrov naprej sem ustavil ob množici ljudi. Povabili so me na svatbo in v kolesarskih čevljih ter preznojenem dresu sem stopil mednje. Seveda so mi dali jesti in piti. Pristopil sem do mlado -poročencev in jima čestital ter zaželel srečo, onadva pa meni za prevoženo pot. Po približno dveh urah sem svatbo zapustil in poiskal hotel, a je bil poln. Okoli desete zvečer sem prikolesaril do cerkve, kjer me je prijazni župnik Dioniz lepo sprejel in ponudil prenočišče v župnišču. Indonezija je večinoma muslimanska država, a v Sosoku in okolici so v glavnem katoliki. V nedeljo dopoldne sem odšel k maši, proti koncu le te pa me je oče Dio niz povabil za govorniški oder, kjer sem v nekaj minutah odgovoril na njegova vprašanja v italijanščini in angleščini, on je to prevedel v indonezijski jezik. Po maši mi je marsikdo segel v roke in se fotografiral z mano. Sosok sem zapustil v lepem spominu in po štirih dneh tudi Indonezijo.
Zopet sem kolesaril po Maleziji, tokrat po severnem delu otoka Borneo. Razme re so bile težke ob temperaturah nad 30 stopinj in veliki vlagi, včasih se je ulil dež. Občasno pa sem se okopal v toplem morju. Tudi v teh krajih sem bil med ljudmi lepo sprejet, zlasti med muslimani. Zadnji dan v Maleziji, tik pred mejo z Brune -
jem, sem obiskal farmo z okrog 30 kro -kodili in okusil tudi njihovo meso. Devetnajsti dan sem začel kolesariti po državi ci Brunei, ki je po površini približno šti rikrat manjša od Slovenije, a gospodarsko zelo razvita zaradi naftnih črpališč na kopnem in v morju. Tudi Malezija ima črpališča, a Brunei jih ima več. Eden naj -bogatejših ljudi na svetu je sultan Hassanal Bolkiah, ki je tudi predsednik vlade. Včasih sem se okopal na lepih, a samot nih plažah. Enajstega oktobra sem priko -lesaril v prestolnico Bandar Seri Begawan in si le od daleč ogledal sultanovo palačo.
Še isto noč sem Brunei in tudi Borneo zapustil ter poletel na Filipine, na otok Luzon. Zjutraj sem od letališča pri Mani
li, ki je glavno in največje filipinsko mesto, ob kaotičnem prometu štirinajst milijon skega velemesta kolesaril proti severu in prvič na poti uporabil desni vozni pas. Še nekaj dni prej je bilo nekaj cest v okolici zaradi poplav neprevoznih. Po 120 km sem prikolesaril v mesto Angeles, kjer me je sprejel slovenski prijatelj Aleš s sprem ljevalko Meliso. Tu živita kako leto in pol in pridelujeta kokosovo olje. Naslednjih šest dni sem bil njun gost, ko sem bolj malo kolesaril. Razen enkrat, ko sem se odpravil v obmorski turistični kraj Subic in nazaj ter prekolesaril 170 km. Onadva sta za mano prišla z motorjem.
Na poti proti domu sem poletel na Arabski polotok v Dubai, ki je s tremi in pol milijona prebivalcev največje mesto ZAE. Želel sem kolesariti v prestolnico Abu Dhabi, a mi je uspelo skozi Arabsko puščavo le do pol poti, nato sem se zara di časovne stiske vrnil nazaj, tudi po šti rinajst pasovni avtocesti, in vseeno za seboj pustil 130 km. Skupaj sem na vsej turneji po Aziji prekolesaril 2.200 km. Drugi in zadnji dan obiska ZAE, ki je dra ga in zaradi nafte razvita država, sem se okopal v toplem Perzijskem zalivu in si za konec ogledal najvišjo zgradbo na sve tu Burj Khalifa, odprto januarja 2010, visoko 828 m. Na letališče v Benetkah sem se vrnil v četrtek, 20. oktobra. ♦
POKROVITELJI: CULT, CANON, KMETIJA SLAVEC, ISKRA VZDRŽEVANJE, RADIO ORF - SLOVENSKI SPORED, VULKANIZERSTVO ZAJEC, HOTEL GRANDVID, GOSTILNA PETKOVŠEK, GOSTILNA STRAH, PICERIJA ARKADA, FS ALENKA, ČEVLJARSTVO ŠTAJNAR
28
Pisma bralcev
januar 2012
»Kako in kdaj bi lahko napolnili predvidenih osem dodatnih oddelkov!«
Ivan Grandovec, ravnatelj
S temi besedami se sprašuje občinski svetnik g. Marko Marolt v svojem članku v pretekli številki Našega kraja. Ne bi bil presenečen, če bi ta članek napisal nek do, ki ni starš in ne bi bil član sveta naše ga zavoda. G. Marolt je s prostorsko sti sko našega vrtca in prepotrebnimi vzdr ževalnimi deli seznanjen že vrsto let. Ker se mi zdijo dolga pisarjenja neplodna, bom v nekaj povedih predstavil dogaja nje okoli gradnje vrtca.
V šolskem letu 2005/06 je bilo prvič prijavljenih več otrok, kot bi jih lahko sprejeli. Povečano število je nastalo pred vsem v jaslih. Tedaj smo imeli 54 % vključenost otrok s področja celotne občine. Otroke za jasli smo sprejeli v neprimerni oddelek (brez lastnega stranišča in s pre -majhno površino igralnice). Na to nas je junija 2006 opozorila tudi inšpektorica. Do jeseni smo s pomočjo posluha občin skega sveta zgradili v sklopu dveh igralnic sanitarije. Tako sta postala oddelka pri merna za jasli, starejši oddelek s 24 otro ki pa smo dali v učilnico, ki je bila name njena pouku matematike. Občina je tedaj poizkušala rešiti prostorsko stisko vrtca tudi z naročilom idejne zasnove za dozi davo vrtca. Poleg prenove kotlovnice in kuhinje je bila v sklopu tega osnutka predlagana dozidava treh vrtčevskih igralnic v podaljšku sedanjega vrtca. Igralnice naj bi bile do ceste. Problem, ki je tu ostal nerešen, je bila razširitev obsto -ječe ceste in igrišče, ki bi se lahko širilo le proti Podgorici. Otroci iz treh oddelkov ne bi imeli neposrednega dostopa do igrišča. Tedaj so obstajale različne varian -te, da naj bi ti trije oddelki dobili igrišče na severni strani, sedanje parkirišče pred vrtcem pa naj bi odšlo na travnik južno od vrtca. Do te realizacije ni prišlo, ker je v Uradnem listu št. 129/06 decembra 2006 izšel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih. Ta je postopno uvajal brezplačni vrtec za drugega otroka. V dveh letih se je tudi zaradi tega pravilni ka pri nas izredno hitro povečevalo šte vilo prošenj za sprejem otroka v vrtec. Želja župana g. Janeza Pavlina je bila, da čim več prošenj pozitivno rešimo. Mate rialno je pomagal s pomočjo naklonjeno -sti svetnikov, da smo za silo in s potrplje njem staršev sprejemali v naš vrtec veči no otrok. Čakalna doba ni bila za nikogar več kot eno leto. Zaradi tega pa smo
morali nameniti en oddelek razrednega pouka na PŠ Kompolje za vrtec, učenci pa imajo sedaj pouk na HODNIKU. Na Vidmu smo na predmetni stopnji name nili še dve učilnici za razredno stopnjo, en oddelek učencev pa je dobil prostore celo v učilnici glasbene šole v Jakličevem domu. V letu 2008 se je med člani občin -skega sveta vse bolj pojavljala zahteva za racionalizacijo osnovnega šolstva v obči ni in želja po celoviti rešitvi šolsko vrt čevskega športnega centra in viziji po racionalizaciji mreže šol v občini. V sklo -pu teh idej je bila tudi tiha želja po uki nitvi PŠ Ponikve in še kakšna racionali zacija (npr. da bi učenci zadnje triade PŠ Struge obiskovali pouk na Vidmu), o čemer je tekla tudi beseda na občinskem svetu. Svet pa tedaj ni sprejel nobene odločitve.
Ker je občinski upravi in županu, ki so vsa leta dobro sodelovali z našim zavo dom, v želji, da se zagotovi čim boljše pogoje za življenje občanov med prvim in petnajstim letom, postalo popolnoma jasno, da s prizidkom treh oddelkov ni celovite rešitve predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja ter z vedenjem o nujni adaptaciji kotlovnice, vodovodno kanalizacijske inštalacije v trideset let starem montažnem objektu ter o željah in potrebah športnih delavcev po športni dvorani, je v letu 2009 dozo rela misel o celoviti rešitvi te problema tike s pomočjo javnega natečaja. Sam sem sodeloval v komisiji za izbor šolske ga centra kot gotovo osveščen poznava lec vrtčevske prostorske in ekonomske problematike. Že v natečajni nalogi je bilo opredeljeno, da naj bo šest igralnic namenjenih vrtcu, dve pa potrebam vrt ca ali šole (prva triada je lahko tudi v vrtcu ob primerni površini učilnice). Načrtovanje gradnje vsaj šestih igralnic »ni bila brca v temo«, saj imamo v tem trenutku šest oddelkov vrtca, ki ne izpolnjujejo zahtev Pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (Ul. RS št 33/08 _ 47/10). V ta sklop sodijo trije oddelki v učilnicah videmske šole, oddelek Ribic, ki je v več namenskem prostoru vrtca Ringaraja in oddelka na PŠ Kompolje. Moje delo je temeljilo na upoštevanju zgoraj omenje nega pravilnika v želji, da po končani gradnji dobimo tudi uporabno dovolje -nje. Pojasnim naj še velikost igralnic, ki naj bi bila tudi kamen spotike. V skladu s Pravilnikom o normativih ima igralnica
42 m2 za 12 oziroma 22 otrok. Že sedanji pravilnik v soglasju z občino ustanovite ljico dovoljuje povišan normativ za dva otroka, če to omogoča notranja površina, ki mora biti za 4 m2 večja na otroka. Pri nas učilnice to omogočajo, saj imajo 62 m2. Ker gredo pri državnih politikih raz -mišljanja v postopno povečanje števila otrok v oddelkih, kot so v nekaterih državah EU proti številki 18 oziroma 28, je popolnoma jasno, zakaj je komisija zav zela stališče o večjih igralnicah kot le za 22 otrok (na ta način bi lahko ostala cena vrtca nespremenjena še nekaj let kljub občutnim podražitvam energentov in prehrane). Menim, da bi bilo od mene zelo neodgovorno, da bi zgradili nov vrtec, potem pa se zaradi premajhne površine ne bi smelo sprejeti večjega šte vila otrok v posamezni oddelek.
Igralnice, ki imajo 60 m2, so primerne tudi za učilnice prve triade, saj so dimen zionirane v skladu z Navodili za graditev osnovnih šol v republiki Sloveniji (MMŠ 2007). Torej ta dva prostora sta lahko namenjena tako učilnicam kot tudi igral nicam. Na ta način bo imel občinski svet kadarkoli bo pač hotel, tudi realne mož nosti, da ne samo razpravlja o racionali zaciji šolstva v občini, temveč da lahko tudi sprejme določene sklepe.
Demografska študija, ki jo je za občino Dobrepolje septembra 2006 izdelal dr. Gosar, je predvidevala, da bo imela vsaka novorojena generacija približno 50 roj stev do leta 2014, nato pa naj bi se rod -nost gibala med 42 in 50 rojstvi do leta 2035. Pri načrtovanju potrebnega števila oddelkov pa smo upoštevali 85 % vključitev predšolskih otrok v vrtec (v tem šol -skem letu je v jasli vključeno 77,65 % otrok, v višje oddelke pa 91,47 % otrok; povprečje je 85,98 %), ob upoštevanju, da se bo povprečno rodilo 40 otrok v enem letu (2006 in 2007 je bilo 40 rojstev, 2008 se je rodilo 49 otrok, naslednje leto 37, leta 2010 pa 48 in leta 2011 pa 51 rojstev). Iz teh podatkov lahko sklepamo, da naše napovedi o številu potrebnih oddelkov v vrtcu ne temeljijo na zgornji meji projek cije, temveč so dokaj realne.
Ker sem slišal nekatere pobude, da naj bi se v šolo in vrtec vozilo že pripravljeno hrano, smo dali nekaterim podjetjem povpraševanje po dostavi le te. Žal v tem trenutku še nobeno podjetje ni dalo za štiri obroke hrane dnevno v vrtcu cene 1,89 EUR, za kolikor jo moramo pripraviti v obstoječi kuhinji. To ceno je določil
januar 2012
Kino
29
občinski svet junija 2009. Prav tako pa bi bilo potrebno brez temeljite adaptacije kuhinje voziti tudi vsaj 120 kosil in 280 malic v šolo. Hkrati je ob naročilu hrane zunanjemu dobavitelju potrebno pomi sliti tudi na vsaj deset različnih diet. Naj brž se bo posoda še vedno morala pomi vati v šoli, zato ne vidim možnosti, da bi se sedanjo kuhinjo kar zaprlo.
Cena novogradnje, ki jo omenja gos pod Marko Marolt, ne zavzema le gradnje objekta vrtca, temveč tudi ureditev oko lice šole (ta del bi lahko počakal na bolj še čase) in vsa nujna vzdrževalna dela pri sedanjem objektu, ki so po 32 letih upo -rabe gotovo potrebna. Omenim naj le nekaj največjih:
•	Šola in vrtec morata imeti kanalizacijo priključeno na čistilno napravo. Ker trenutni izgledi za čistilno napravo v Bruhanji vasi niso najboljši, je v načrtih narejena lastna manjša čistilna naprava za približno 500 m3 mesečne zmogljivosti. Ta naprava bi se lahko ob izgradnji centralne naprave v Bruhanji vasi dala v kakšno manjšo vas.
•	Kotlovnica je potrebna temeljite obno -ve po 32 letih obratovanja (bojlerji za toplo vodo, vsi ventili, rezervna peč, velika toplotna črpalka za dogrevanje vode
•	V kuhinji je potrebno nujno zamenja ti vso svinčeno kanalizacijo. Kdor se želi prepričati, lahko opravi ogled naših kletnih prostorov, kjer bo na več mestih na stropu opazil vodne kaplji ce.
•	Ker imamo v šoli v zadnjih letih preko 120 kosil dnevno, je nujno potrebno poiskati rešitev za dostavo hrane v prvo nadstropje (novo dvigalo, ali pa preureditev dela kletnih prostorov).
•	Urediti je potrebno tudi avtobusno postajališče za učence vozače. V tem trenutku imamo 89 % vseh učencev vozačev.
Poizkušal sem biti čim bolj kratek, v želji, da ne bi jemal dragocenega časa staršem in občanom. Zdi se mi pomem bneje, da ta čas vsi skupaj namenimo našim otrokom kot pa brezplodnim raz pravam. Kdor si želi ustvariti sliko o pogojih bivanja naših malčkov in učen cev v naših šolah in vrtcih, si jih lahko ogleda. Tedaj sem pripravljen pokazati tudi zgoraj omenjene probleme, ki kli čejo po nujni adaptaciji, pa če se bo gradil vrtec ali ne. Prepričan pa sem, da bomo občani kljub hudi gospodarski krizi imeli toliko modrosti, da bomo s skupnimi močmi omogočili generaci jam, ki prihajajo, normalne pogoje za zdrav telesni, socialni, duševni in inte lektualni razvoj. ♦
KINO DOBREPOLJE
ČETRTEK, 9. FEB. 2012 ob 19. URI
ameriška uspešnica - komedijo
ANGLEŠKA PITA
KRATKA OZNAKA: Ob zaključku šole se štirje prijatelji odločijo za nepozabno dopustovanje v Grčiji, kjer si obetajo obilico pitja, zabav in seksa. Sanjska idila se razblini že ob prihodu v zanemarjen hotel, še več težav pa jim povzroča osvajanje zapeljivih deklet. Da bi zbrali dovolj poguma, prijatelji posežejo po alkoholu, kar je uvod v zelo zabavne, občasno boleče in za vedno nepozabne grške počitnice. DOLŽINA 1 ura 26 minut.
PETEK, 24. FEB. 2012
POČITNIŠKA MATINEJA OB 10. URI ameriška uspešnica - komedijo
JACK IN JILL
KRATKA OZNAKA: Režiser komedij Moja neprava žena in Odrasli predstavlja praznične težave zelo nenavadnih dvojčkov. Jack je uspešen producent in srečen družinski človek, ki nikakor ne prenese svoje nergaške, nemarne in nesramne sestre dvojčice Jill. Da bi se je odkrižal, ji skuša poiskati življenjskega partnerja, vendar ne računa, da se bo vanjo zagledal Al Pacino. Ker si Jack obeta donosen posel, skuša sestro in Pacina na vsak način spraviti skupaj, kar povzroči zabaven kaos nesporazumov in ponižanj. DOLŽINA: 1 ura 31 min.
PETEK, 17. FEB. 2012 ob 17. URI
ameriška uspešnica - animirani sinhro film
ALVIN IN VEVERIČKI 3
KRATKA OZNAKA: Veveriček Alvin se z bratoma in prijateljicami veveričkami ter človeškim prijateljem Davom opravi na križarjenje preko oceana, toda kot je že v njihovi navadi, nesreča nikoli ne počiva. Obilica nerodnosti in trenutek nepazljivosti povzročijo, da se mali glodavci znajdejo na osamljenem otoku. Med iskanjem hrane in drugimi pustolovščinami v džungli, si pomagajo z zabavnim petjem in drugimi nemogočimi vragolijami. Toda da bi našli pot domov, morajo združiti moči in prisluhniti živalskemu nagonu, ki so ga v mestu že povsem pozabili. DOLŽINA: 1 ura 36 MINUT.
PETEK, 24. FEB. 2012 OB 17. URI
ameriška uspešnica - animirani sinhro
WINKSICE - ČAROBNA PUSTOLOVŠČINA
KRATKA OZNAKA: Med praznovanjem začetka novega šolskega leta najstniške vile Winxi-ce doživijo napad dvoličnih Trixic, ki ukradejo dragoceni kompas in ga odnesejo zlobnim čarovnicam. Winxice za pomoč zaprosijo prijateljico Bloom, ki pa ima polne roke dela, saj se je naveličala vloge princese kot tudi snubljenja postavnih princev. Toda zlobni načrt Trixic, ki skušajo uničiti vse dobro na svetu, Winxice znova združi in skupaj se podajo na nepozabno čarobno pustolovščino. DOLŽINA 1 uri 39 min.
30
Življenjski slsg; zahvala
januar 2012
Življenjski slog
Sedem nasvetov za boljše počutje
Alenka Bajrami
Zakorakali smo v novo leto in si pri tem zaželeli veliko zdravja, uspeha in sreče. Novo leto je nekakšna prelomnica, in pri tem želimo izboljšati kakovost življenja, zato tudi večina ljudi takrat sklepa nekakšne novoletne obljube.
Največkrat se odločimo, da bomo več telovadili, manj kadili, se bolj posvečali družini, živeli bolj zdravo, itd. V splošnem naj bi z uresničitvijo takšnih novoletnih obljub izboljšali kakovost svojega življenja, pri tem pa tudi življenja drugih.
Preberite top 7 nasvetov, ki jih lahko upoštevate ne samo letos, ampak vsako leto.
1.	Več gibanja
Tudi če niste ravno ljubitelj športa, si vzemite dnevno vsaj nekaj minut za rekreacijo. Telo vam bo zelo hvaležno, rezultati pa bodo tudi kmalu vidni.
2.	Prehrana
Dan vedno začnite z zajtrkom. Zajtrk je najpomembnejši obrok, saj nam zagotavlja energijo, vitamine in minerale za preostanek dneva. Uživajte veliko sadja in zelenjave ter uživajte polnozr nate izdelke in zmanjšajte vnosu nasičenih maščob in sladkor ja.
3.	Več tekočine
Pijte dovolj tekočine, posebno spijte veliko vode, vsaj dva litra na dan. Pijete lahko tudi nesladkan čaj. V poletnem času je pomembno piti, čeprav če niste žejni. Ne pretiravajte s sadnimi sokovi, saj vsebujejo sladkor.
4.	Alkohol
Alkohol ni nikoli prinesel nič dobrega, zato omejite količino alkohola.
5.	Prenehajmo s kajenjem
Če kadite, nehajte. Vsekakor ni nikoli prepozno, da nehate s kajenjem in si s tem zmanjšate možnost za nastanek bolezni.
6.	Varujte naše okolje
Bodite ekološko osveščeni in varujte naš lepi planet. Veliko lah ko pripomorete, če že ločujete odpadke, uporabljate javni pre voz, varčujete z energijo, uporabljate reciklirani papir...
7.	Lastna sreča
Naučite biti srečni. Razvajate se, uživajte življenje in uživajte v majhnih zadovoljstvih. Bodite optimistični inohranite pozitiven pogled na svet. In ne pozabite na smeh, saj je ta pol zdravja.
Glej zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič)
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega očeta, brata in dedka
JANEZA NOSETA
iz Predstrug (1941 -2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ustno ali pisno
izrekli sožalje, ga kropili, darovali cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste darovali za cerkev in svete maše ter ga k večnemu počitku spremili v tako velikemu številu.
Posebna zahvala gre našim sovaščanom, sorodnikom, sosedom in prijateljem za nesebično pomoč in molitev za pokojnega.
Godbi Dobrepolje se zahvaljujemo za odigrane skladbe pri pogrebu. Iskrena hvala gospodu župniku za darovano sveto mašo, pevcem moškega zbora za petje in cvetličarni Lilija za organizacijo pogreba.
Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v najtežjih trenutkih nesebično stali ob strani.
Žalujoči vsi njegovi.
KANAL d aa
Pod peč 4a
1312 Videm-Dobrepolje
Vod
ŽE OO 11
Telefonske Številke:
01/780 75 30
041/651413, 041/620 387 Gradbena dela: 041/3S7S11
Fax: E-mall:
01/786 70 74 grnn.@>kanai .si www.kanal.si
Za^HOH-SlO'
[(FltjiMA tiviu Ol/TM TO 73 041 33.1. a«T
Izdelava novih, popravilo starih in strojno čiščenje vseh vrst kanalizacij ter greznic, rezanje asfatta jn betona, zemeljski izkopi, ureditev dvorišč, tlakovanje in asfaltiranje, pregled kanala s TV kamero, servis in Izdelava črpaltSč, sanacija kanalizacij brez izkopa in mehanskočiSfenje cevL
Strojno pometanje cesti» in dvorišč.
CENTER USTNE HIGIt
it-
ZebaztIravStTO, ustna higlaia, pilnytliltrioglla; protobk», est^lifcc robtizitavstirt,


ZDRAVLJENJE ZOB IN BOLEZNI OBZOBNIH TKIV
aicava 38 A, 1290 Grosupye, gsm: 051 797 797, t: 01 7S65 424, i! tnfo<3>cftnter-ustne-higlenie-st
www.center-ustne-higiene.si
LotusArt
Krajina Vrtovi
NA^tOVANJE UREJANJE
LOTUS ART d.o.o.
Šentvid pri Stični 26a 1296 Šentvid pri Stični Tel: 01 780 0066 Mob: 041 725 962
www.lotusart.si
bUTOUČOCTTUO
brunouLo egon 041/743 104
Cesta 66 1312 Videm Dobrepolje Egonbrundulai@hotmail.com
Popravilo toče brez lakiranja Brezplačna nadomestna vozila
v.
Popravljamo za vse zavarovalnice Kemično čiščenje Poliranje vozil
i'
Avtovleka
Novizaietki zLONom
Potrošniški krediti
Nova kuhinja ali pa enostavno nekaj dodatnih sredstev za nakupe oz. razprodaje ^ S potrošniškimi krediti do
dodatnih sredstev na hiter in enostaven način. Sedaj še ugodneje.
Avto krediti
Pripravili smo ponudbo Avto kreditov z:
-	ugodnimi obrestnimi merami
-	nižjimi (fiksnimi) stroški odobritve
-	različnimi oblikami zavarovanj
Vabljeni v našo poslovalnico v Grosupljem -z obiskom lahko le pridobite!
Poslovna enota GROSUPLJE, Kolodvorska 3, T: 01 32 05 510
www.lon.si
HRANILNICA
^»ximiSho HA. yuJ>eriuAf Oseben fJtt/Cn

KI
Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668
Storitve:
•	Brušenje stekla
•	Fazetiranje stekla in ogledal
•	Peskanje stekla
•	Izdelava izolacijskega termopan stekla
•	Kaljenosteklo
•	Tuš kabine (po meri, s tesnili)
•	Ogledala
•	Kopelit steklo za delavnice
•	Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika)
•	Montaža vsega navedenega
•	Ostale steklarske storitve
•	Intervencija 24 ur na dan
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov.