ŠTAJERSKI GOSPODAR Erscheint ¡eden Samstag — Verlag und SchrifHettungi Marburg (Drau), Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark., vierteljährlich RM 1,20 einschl. 9 Rpf Postgebühr; im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr. zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr. — Postscheckkonto Wien Nr. 55030 Nr. 17- IV. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 29. April 1944 Einzelpreis 10 Rpf Uničevalci evropske kulfore Anglo - Amerikanci rušijo namenoma častitljive spomenike stvariteljnega duha v Evropi Cinizem barbarov XX. stoletja nima primere v moderni zgodovini človeštva Zgodovina bo sodila nepristransko! Ko bodo zgodovinarji nekoč zapisovali dogodke vojne pomladi L 1944., bodo predvsem ugotovili, da se je v teku takozvane »letalske ofenzive«, ki naj bi »omehčala« Nemčijo in ostalo Evropo za predstoječo invazijo, vrstilo zlasti uničenje kulturnih spomenikov in zgodovinskih zgradb po raznih mestih Nemčije in ostale Evrope. Letalski gangsterji so v teh mesecih porušili na stotine kulturnih spomenikov, ki jih ni več mogoče nadomestiti. Svoje bombe so metali na povsem nevojaške cilje, izpolnjujoč tako nepojmljivo in v bistvu boljševizma vendar razumljivo zahtevo, ki jo je bil postavil sovjetsko-iidovski pisatelj Hija Ehrenburg: »Uničite evropska mesta, uničite vse, kar spominja na njeno tradicijo in kulturo!« Nek Anglež je izrazil svojo nejevoljo nad obstojem ka-menitih svedokov evropske kulture tako, da je imenoval naše gotske katedrale, rotovže itd. »razgledniško šaro«, katero je treba uničiti ... Uničevanje evropskih spomenikov kulture torej ni pripisovati morda slabemu merjenju anglo-ameriških letalcev, nikakor ne; kajti uničevanje zgodovinskih spomenikov je program novih barbarov, ki so se pojavili v vrstah Angležev in Amerikancev. Ta duh uničevanja vodi anglo-ameriške letalce pri bombardiranju Nemčije prav tako kakor pri napadih na Italijo ali Francijo, kjer skoraj ne najdemo večjega mesta, ki ne bi bilo obenem tudi del splošnega nacionalnega in y višjem smislu tudi evropskega zgodovinskega muzeja. Aprilska kronika sedanjega vojnega dogajanja je priča, da so anglo-ameriški letalski gangsterji dne 19. aprila izvedli teroristični napad na francosko mesto Rouen. Metali so svoje bombe na imenovano mesto brez izbire ciljev. Svoj uničevalni posel so opravili tako vestno, da so zadeli tudi prekrasno gotsko katedralo, v kateri počivajo zemeljski ostanki angleških kraljev srednjega veka. To je tista katedrala, ki so ji leta 1940. pri svojem zmagovitem pohodu prizanesli nemški »barbari« iz čiste obzirnosti do kulturne posesti francoskega naroda. Nemški vojaki so gasili požar, ki je grozil kot posredna posledica vojne vihre, uničiti ta prekrasni spomenik francoske gotike. Sredi boja so nemški vojaki tvegali svoje življenje, da bi rešili kameniti čudež iz 13. stoletja, katedralo, ki je s svojim 150 metrov visokim zvonikom in 25 dragocenimi kapelami eden izmed biserov gradbene umetnosti v Franciji. Rouenska katedrala, kateri so nekoč tako skrbno prizanašali silno razkričani nemški »barbari«, je postala sedaj žrtev angleške brezvestnosti. Ironija zgodovine je hotela, da je bivši zaveznik — ki so mu nepoučljivi še vedno naklonjeni — uničil ravno to zgradbo, pri kateri je bil sovražnik dokazal svoje neskončno spoštovanje do kulture. Bombe anglo-amerikanskih letalcev, ki so sedaj dokončno porušile to prekrasno zgradbo, niso padale pomotoma ali slučajno. V teh bombah se dokumentira miselnost in odnos Anglosaksoncev do kulture našega kontinenta. Ta miselnost se je že stokrat očito-vala v najtemnejših poglavjih sedanje vojne, kakor v Cassinu, Firenci, Aachen-u, Niirn-berg-u itd. Značilno za to miselnost je stališče, ki ga je nedavno v tem pogledu zavzel londonski list »Evening Standard«. V omenjenem listu poziva major Oliver Stewart angleško vlado, naj vendar z nedvoumno izjavo enkrat za vselej odpravi tiste zadnje pomisleke, ki tu in tam v Angliji povzročajo kritiko glede rušenja kulturnih spomenikov po bombah zaveznikov. Oliver Stewart zahteva, da se zgodi to čimprej, ker pomenijo taki pomisleki za vrhovne poveljnike za izvedbo invazije motnjo pri izvrševanju celotnega načrta. »Rušenje je geslo časa«, tako zatrjuje Oliver Stewart. Višek cinizma pa je izrazil ta major angleške vojske, ko je izjavil: »Čisto vseeno, ali so s tem zadete stolne cerkve, kavarne, templji ali tovarne!« Te dni je sovražno letalstvo izvedlo terorističen napad na mesto München, ki je znano središče nemške upodabljajoče umetnosti. Tudi v tem slučaju so anglo-ameriški letalski gangsterji rušili po dobro zasnovanem načrtu sistematsko nemške kulturne spomenike in nenadomestljive kulturne vrednote. Če govori sovražna propaganda kljub neovrgljivim dokazom vedno znova o nekih »izključnih vojaških ciljih«, je temu nasproti primerno ugotoviti, da so zadeli v Miinchen-u staro Pina-koteko, palačo Wittelsbach, Akademijo upodabljajoče umetnosti, Bavarsko državno biblioteko, palačo Odeon, Akademijo glasbene umetnosti in Bonifacijevo baziliko. Dejanski stan je podan pred celokupnim kulturnim svetom. General Harris, vrhovni poveljnik angleških terorističnih bombnikov, pač ne bo dopovedal ostalemu kulturnemu svetu, da so v Pinakoteki gradili tanke, in da so v Bonifaci-jevi baziliki izdelovali vojni materijal... Seznam nenadomestljivih vrednot povečuje krivdo skruniteljev kulture, ki zasledujejo svoje cilje po posebnem sistemu in z zločinsko taktiko, ki ji ne najdemo primere v zgodovini. Na barbarski način uničujejo pobalinsko svetovno znane centre evropske kulture, ki so za celokupno človečanstvo največjega pomena. Ein Flakkreuzer liegt vor Anker Welt draußen vor der Küste liegt eine schwere MA-Batterie. Eine Boje, an der auch das Seekabel für das Telephon angeschlossen ist, hält die schwimmende Batterie auf der befoh- lanen Position. PK.-Kriegsber. Vorländer (Atl—Sch). Naše zastave - znamenja zmage Gauleiter je v Marburg-u svečano izročil 88 zastav najzaslužnejšim edinicam Wehr-mannschaft-a — Marburg v znamenju stare soldaške tradicije Minuia so tri leta, odkar so padli modro-beli-rdeči obmejni koli, ki so umetno in nasilno preko razrezanih in raztrganih kmečkih posestev ločili Spodnjo Štajersko od Reich-a. Rane, ki jih je tej vedno nemški Spodnje Štajerski prizadelo triin-dvajsetletno tuje gospodarstvo, se najbolje opazi pri ogledovanju mest in gradov te nemške dežele na jugovzhodni meji Reich-a. Ko so ubijajoča in zažigajoča krdela naskakovala in ogrožala vso Evropo, je stala Štajerska kakor skala, na kateri so 6e razbili vsi valovi. Marburg, Cilli Pettau, ki so v zaščito Reich-a zajemala sovražne vpade, so mesta epe pokrajine, zrasla in cvetela s pomočjo nemških naseljencev, hranjena po nemških možeh z S takimi zločini se prezentirajo angleški letalski banditi kot tipični zastopniki naroda, ki nima sam nikake kulture, ki nima radi tega tudi nikakega spoštovanja do kulture, h kateri ni znal ničesar prispevati. Anglo-ame-riški letalski gahgsterji se ne morejo oprati strahovite krivde ne z lažjo in ne s. falzifi-kati. Pred celokupnim civiliziranim svetom izzivajo na ta način gnev in očitno jezo. Duh, ki vodi anglo-ameriške letalske gang-sterje pri uničevanju evropske kulture, je duh starosvetopisemskéga židovskega sovraštva proti vsemu, kar je ustvaril genij arijske-ga človeka. Nič čudnega ni, da plačujejo v Ameriki letalcem za rušenje cerkva in katedral posebne premije. Vedeti je pa treba, da plačujejo te premije velika židovska združenja, kakor je ugotovil list »Le Pays Réel« pod naslovom .»Le Juifs et les Cathédrales« dne 3. Oktobra 1943. Lahko je rušiti ameriškim zločincem evropske katedrale, ker se Amerika, kot dežela brez sleherne kulture ne more ponašati s takimi stavbami, kakor jih je ustvaril nesmrtni duh velikih mojstrov srednjega veka. Naše gotske katedrale so gradili v pravem verskem zanosu, prepevajoč nabožne pesmi. Evropski človek je pred stoletji, črpajoč iz silno bogate umetniške tradicije, ustvarjal umetnine, ki izpričujejo kulturno časovno povezanost celih stoletij. Podoba je, da hočejo izvenevropske nekulturne sile porušiti v Evropi vse, kar spominja na nekdanji stvariteljni duh evropskega človeka. Za tiste, ki jim je dobičkanosni posel začetek in konec mišljenja in hotenja, ne pomeni mnogo, ali stoji v Evropi par sto dragocenih poslopij več ali manj. Tej miselnosti je tudi pripisovati, da je ameriški veleposlanik pri Vatikanu ponudil papežu za uničeni prekrasni samostan Monte Cassino ček glaseč na visoko vsoto dolarjev. Amerikanci mislijo, da je dolar sveta vladar in da se z dolarji lahko nadomesti recimo kak dragocen umetniški oltar iz 15. stoletja, že pred vojno so prihajali iz Amerike v Evropo ljudje, ki so kupovali po evropskih umetniških središčih slike tako, da so jih merili »na kvadratne metre« in ocenjevali po množini uporabljene oljnate barve ... Česar torej sami nimajo, ne privoščijo tudi drugim. Sedaj je razumljivo, zakaj imenujejo naša stara mesta »razgledniško šaro«, ki da jo je treba razbiti in uničiti. Pred celim svetom je sedaj razgaljen in razkrinkan protikulturni duh anglosaksonske rase. Čudovito se ujemata v tem oziru unicevâlni duh plutokracije in boljševizma. Borba Nemčije in Evrope je torej borba za ohranitev naše stare kulture, ki daje Evropi nje zunanje obiležje. Svet pa ima sedaj neovrgljiv dokaz, da uni-•ujejo kulturo Evrope tisti, ki hočejo rešiti Evropo nemških »barbarov«. Sodba o barbarstvu ne pritiče vojskujočima se taboroma, to sodbo je že izrekla zgodovina mečem v roki, so bila dva grenka desetletja po svetovni vojni nesmiselno vsiljena v tuje državno telo. V Marburg-u, kjer je nemško prebivalstvo na današnjem Adolf-Hitier-PIatz-u pred angleško-fran-cosko komisijo pod kroglami srbske soidateske zapečatilo svoje priznanje k nemštvu kakor tudi v vseh mestih in vaseh Spodnje Štajerske, so to krivico popravili usodni dnevi aprila 1941. Orožje Velike Nemčije je izvršilo zaobljubo, za katero so marburške krvne priče doprinesle svoje žrtve, vrnilo je Spodnjo Štajersko zopet v naročje Reich-a. V minulih treh letih se je brez veliko dviga, načrtno in skora j samo ob 6ebi umevno, kakor je to že navada Nemcev, izvrševalo Fiihrer-jevo povelje: »Napravite mi to deželo zopet nemško!« In to povelje niso Spodnještajerci razumeli samo zunanje, temveč v srcih prebivalstva je nastala živa obmejna utrdba, ki bo kljubovala vsem naskokom časa. Prežiti s to voljo do popolne vpostave niso bili samo vsi shodi, ki so se vršili ob tretji obletnici vrnitve Spodnje Štajerske po vseh Ortsgruppah organizacije Steirischer Heimatbund, višek je bil dosežen z prireditvijo dneva Wehrmann6chaft-a, ki se je vršii v Tsoboto in nedeljo v Marburg-u ter jasno podčrtal Voljo te pranemške dežele med rekami Drau, Sanri in Sawe, da ne želi nikdar več proč od Reich-a. Govor Gauleiter-ja Po skupnem odpelju pesmi za prireditev dneva Wehrmahnschaft-a organizacije Steirischer Heimatbund pri veleshodu v Marburg-u na Adolf-Hitler-Platz-u je govoril tudi Gauleiter. Uvodoma se je spomnil trenutnega vojnega položaja, ki nam je v zadnjem času prizadel vzvratne korake, ki so v tako velikem svetovnem spoprijemu neizogibni. Boj, kakor je današnji, ki izsiljuje novo- svetovno zgodovino, mora računati tudi s takimi spremembami usode. Samo malodušneže bi to lahko pretreslo, Nemci se pa zavedajo, da stoji ob koncu vojne njihova zmaga. Burno pritrjevanje množic je bi! dokaz, da so Spodnještajerci istega mnenja. Boljševizem in kapitalizem, dva univerzalizma pod židovskim vodstvom, sta se liki bolezni razširila po Evropi in nikdo pred to vojno ni mogel slutiti, kako globoko se je ta bolezen že zajedla v narode in države našega kontinenta. Osuplo smo gledali leta 1939, da so se stavili narodi v službo kulturno sovražnih sil, ki so nekoč sami delovali na izgradnji evropske kulture. Da je nemški narod moral lani doživeti nesramno izdajstvo, ni moglo ostali brez vpliva. Kljub temu bo pa prišel dan, ko bodo vsi grenko obžalovali, ki hočejo danes pasti Nemčiji v hrbet. To velja — tako je naglasil Gauleiter — za države kakor tudi za posameznike. Blagor tistemu, ki. reče danes ja Nemčiji,. gorje pa onemu, ki se še hoče danes izpra-ševati, ali ne bi bil Nemčiji zvest! Višek je dosegel Gauleiter-jev globok in živahen govor na mestih, ki so obravnavala pomen Nemčije kot red vzdržujoče sile v Evropi. Živahno pritrjevanje je dokazalo, da so ga zborovalci razumeli, ko je na eni strani ugotovil, 'da se je' Nemčija sama zoperstavila naskoku boljševikov ter označil usodo, ki nas čaka v 6lučaju poraza in ko je na drug' strani odgovoril na vprašanje, zakaj so sovražni svetovni nazor! dosegli tako velike in kvarne vplive v Evropi. Manjkal je — tako je zaklical Gauleiter — v odjočujočih časih, kakor že stoletja, mogočen Reich v sredini evropskega kontinenta. »Reich« — to ni nikakšna državna ali ljudska podanost, mogočna Velika Nemčija je kratkomalo princip reda na našem kontinentu, to je centralna sila v tem velikem življenjskem prostoru narodov, ki je potrebna, ker bi dru-% gače dobile centrifugalne sile v tem prostoru premoč. Dolgo časa je manjkala trdna in močna Nemčija. Reich sredi Evrope, m šele tik predno so zmotni nauki iz vzhoda in zahoda Nemčijo pre-žrli, nam je usoda podarila Fuhrer-ja. Obnova obmejne pokrajine Končno je nova močna Nemčija prevzela naloge reda v Evropi in zato potrebuje obmejne pokrajine. 2e tisoč let ic -naž« Bokrfliin'i npvfrtrvsf.i sovražnih naskokov izpostavljena meja in ko je pred tremi leti Spodnja Štajerska prišla nazaj v svojo domovino, »mi je Führer ukazal« — tako je povdaril Gauleiter, - »ustvarite zopet obmejno pokrajino na jugovzhodu!« Navdušeni vzkliki so pritrjevali, da hoče aem-ski Marburg sodelovati pri izvedbi tega povelj^ nakar je Gauleiter nadaljeval: »Tri leta se trudimo, da izvršimo ta ukaz. Obmejna pokrajina |e zopet nastala in sedaj moramo delovati vsi na tem, da nam ostane ohranjena. Nikdo ne sme stati ob strani, gorje pa tistemu, ki bo to storili- Uničenje izvržkov človeštva Pereče vprašanje je načel nato Gauleiter, ko je obračunal z banditi, kar so poslušalci burno pritrdili. Tujezemski cestni Toparji in plenilci, ki se ne strašijo ubijanja neoboroženih žen, ne morejo zrahljati velesile, kljub temu pa ne smejo računati na kakšno prizanašanje. Vsiljivec je tisti, ki sega po tem, kar si sam ne more ustvariti. V takih primerih se zoper to ne protestira, temveč sila se pobija s silo. V Nemčiji Adolf Hitler-ja nikdo pred nikomur ne kapitulira Kdor hoče Veliki Nemčiji pasti v hrbet, temu grozi smrt in uničenje. To velja za posameznika kakor tudi za cele narode!« Spodnja Štajerska je bila vse čase nemška V učinkovitem nasprotstvu s temi zločinskimi poskusi je Gauleiter naslikal zadržanje Memc.je po zrušenju Jugoslavije. Na področju uničene državne tvorbe se je ustanovilo svobodno Hrvatsko, srbski narod ima priložnost za nov razvoj pod nemško zaščito in tudi v slovenski prostor se od strani Nemcev ni posegalo. Šamo to, kar je bilo vedno nemško, se je priključilo zopet Nemčiji. Nemška je bila Spodnja Štajerska v vseh čas a. »Pred šestimi leti« — tako je pripovec oval Gau-ieiter je dobil v darilo sto let staro risbo, zem;,e-vid Spodnje Štajerske. »Takrat bi se bil lahko razjokal, ko sem videl, da ni bilo takrat na Spodnjem Štajerskem še nobenega nenemškega krajevnega imena. Sram me je za vse tiste, ki so pustili, da je požrešen nasprotnik brez boja dobil to deželo. Hkrati sem pa tudi ponosen na to, ■ da sem dobil nalog, to deželo napraviti zopet nemško!« Mnogoštevilni marburžani, ki so |>red četrtstoletjem doživeli takratno malodušno in slabotno predajo in izgubo dvoje nemške domovine, so ta Gauleiter-jeva' izvajanja podčrtali i ogromnim pritrjevanjem. Veselo so pa tudi priznavali uspehe, ki jih je naštel Gauleiter iz niza nemškega obnovitvenega dela v zadnjih treh letih na Spodnjem Štajerskem, ki so kljub vojni važnejša, kakor storitve triindvajsetletne tuje vlade. Nemščina — priznanje Srčno se je Gauleiter zahvalil Spodnješujer-cem, da v času tuje propagande niso klonili — Ljudje, ki so stali na nevarnih položajih ter tam izdržali, kmetje, rokodelci, vajenci in otroške vrtnaiice, ter kljub grožnjam ostali na svojih mestih, se po zmagi v lepem tretjem Reich-u ne bo pozabilo. Trenutno pa se to pokrajino brani do skrajnosti. Danes velja boj in priznanje, k priznanju pa spada posluževanje nemškega jezika. Jezik ni samo sredstvo za sporazumevanje, jezik je. važna kulturna dobrina naroda. V treh letih so Spodnještajerci imeli priložnost naučiti se zopet nemščine, jezika svojih prednikov, ker jim je bil isti odtujen. Odloki bodo v prihodnjem času uvedli uporabo nemščine v občevanju v uradih in obratih kot obveznost. Zahvala Wehrmannschafti Obrnjen na Wehrmannschaft je Gauleiter dejal: »Vi možje v rjavih suknjah, ki 6te priprav- : Druck und Verlag- Marburger Verlags- and Druclerei-Ges. m b. H. — Verlagsleitung: Egon Baumgartner Haupt-schriftleiter: Friedrieb Golnbi alle In MarburqfDrau Badgasse 6 Zur Zeit für Anzeigen die Preisliste Nr. 3 voffl 10 April 1943 gültig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Gewalt oder BetriebssiSnHig gibt keinen Ansprach auf Rflrkzahlung Sijajen potek dneva Wehrmannschaft-a vMarburg-u Slavnost v grajski dvorani — Položitev venca v Heldenhain-u — Velezborovanje na Adolf-Hitler-Platz-u Mimohod pred Gauleiterjem Minulo soboto in nedeljo je bil Marburg ves v »stavah in v znamenju proslave tretje obletnice ajo proti zunanjim SOVražnikom kakor tudi v Kakor klic budnice je po dohodu zastav odmevala pesem »Ein junges Volk steht auf« preko osvoboditve Spodnje Štajerske Spominjal se je "JO pro" z"nanJ™ sovrazn Kom uur w v vel!k tr a kjer je fitala ^^ pri osebi ter ■i «nIi i P J ?,.J . 3PomlnJal «e J" boju zoper tujezemske bandite, žrtvovali svoje .. {? _ ' r r.snlpHer ia ki a» nrinašamo na ^ V^JŠ™?* «TU iivljehje kostno je zadopela melodija o do- izd^e* drugem mestu naše današnje izdaje. Mimohod pred Gauleiter-jem Med sviranjem strumnih koračnic so odkorakale Velezborovanje na Adoli-Hitler-Platz-u Wehrmannschaft6sturm organizacije Steirischer Heimatbund je sledil šturmu iz vseh Kreis-ov m kole štajerske dežele ter-sončni del te lepe brem tovariš jasno so odmevala povelja za pre-pokrajme vrnili v naročje svoje matere Velike zentiranje pušk častnega oddelka Wehrmann-Nemčije Navdušenje ki je pred tremi leti spre- schaft k<} je d , Gauleiter ter na tem blago-jelo Fuhrer-jeve vojake kot osvobodilce, je to- ,lovljenem prostoru položil venec, krat pozdravljalo tudi šturme Wehrmannschafta organizacije Steirischer Heimatbund, ki so prihajali, da so iz rok svojega Gauleiter-ja sprejeli za-itave. 2e v soboto zjutraj so prihajali člani Wehr-mannschaft-a iz Kreis-ov Marburg-Land, Cilli, Petau, Luttenberg in Trifail, prepevajoč po mestnih ulicah v svoja bivališča, ter so s 6vojo držo pokazali duh trajne pripravljenosti za vpostavo, kakor je to pri Spodnještajercih že tradicija. Otvoritev prireditev dneva Wehrmannschaft-a se je izvršila z koncerti glasb VVehrmannschafts-standarte Marburg-Stadt na Adolf-Hitler-Platz-u, Sophienplatz-u in Friedrich-Jahn-Platz-u, ki so . . . . _ , ... --■----------- . . . našli za svoja glasbena izvajanja hvaležne poslu- ^ » sIika- Tem * sIedil° 8300 Wehrmannschaft-a. salce. , Slavnost v grajski dvorani ročanju zastav uveljavljenim Wehrmannschafts- vovania^Tifeernes" Kreta II Klasse V soboto zvečer se je sestalo večje število vab- 6tunnJom iz Kreis-ov Marburg-Stadt, Marburg-Land, kovan^ Eieernes Kreuz Klasse' ljenih gostov v slavnostni grajski dvorani. Po Petau Cillii Luttenberg in Trilail. Po poročilu dohodu Bundeshiihrer-ja je orkester mestnega gle- Bundesfiihrer-ja Gauleiter-ju in po obhodu' in dalisca zasviral Mozartovo simfonijo. Sledil je go- 0gledu fronte je med sviranjem pozdravnega mar irrtv Dnn/lnofiikrA*, ««m C4 n JI ^ ! A __1 n 1 __— J _ __n ■ - -J formacije po zaključenem zborovanju z Adolf-Hitler-Platz-a, da so 6e postavile za mimohod pred Gauleiter-jem in njegovimi gosti. Tisoče in tisoče ljudi se je zbralo v ulici Tegetthoffstraße, kjer se . , jg-okrog 11. ure pojavil Gauleiter, da je s svojm Spodnje Štajerske ter korakal med sviranjem spremstv0m sprejel mimohod. Neprestani Heill-godbe, kakor tudi prepevajoči oddelki Deutsche k]ici so mu o^e^ v pozdrav, srčne so bile nje-Jugend, na okrašen prostor, ki ga je napolnila e besede mladinii ki ga je pozdravljala « in zaokrožila ogromna množica prebivalstva. Ko skromnjmi jjudskimi pesmimi, s katerimi se ji je je dospel Gauleiter v spremstvu Obergruppen- zahvam Nato so siediii pod vodstvom Bundes-führer-ja Müller-Seyfert-a, Gruppenführer-ja in führer Steindia med sviranjem paradnega marša Generalleutnanta der Polizei Rosner-ja, SA-Grup- spodnještajerski veterani, okrašeni s hrabrostni-penführer-ja Nibbe-ja, Generalarbeitsfuhrer-ja Lu- m- svetinjami iz minulih vojn, strumno, po stari kesch-a, Oberst-a Westphal-a in ostalih častnih vojaškj navadii v svoji drži — srca povzdigujoča gostov stranke, države in Wehrmacht-a, ga je slika Tem sjedii0 8300 mož Wehrmannschaft-a. sprejel vriskajoč pozdrav 25 000 Spodnještajercev, pr6ci'Vsakim šturmom zastava in alarmne kompa-ki so se zbrali, da prisostvujejo slavnostnemu iz- nije Miio(jo teh Wehrmann-ov je že nosilo odli- X__..irnKstrliAnlm lAf/iVl «-m Dnntfn af fc. . 11. __ __ .. . kovanja Eisernes Kreuz II. Klasse, Knegsver-dienstkreuz II. Klasse mit Schwertern ter še druga odlikovanja, ki so jih zaslužili v bojih zoper tujezemske bandite. Tako je defiliral šturm za odredi ; , ' • " A: " "'""«"'J«- a"" ogledu tronte je med sviranjem pozdravnega mar- sturmom Dred Gauleiter-jem za njimi odredi vor Bundesfuhrer-ja Steindia k. je orisal usodno ^ bil dohod zastav prav slavnosten. 88 zaslužnih Jugend Deutsd^s Jungvolk Motor- pot jugovzhodne obmejne pokrajine Reich-a. Pred- sp(>dnještajerskih bojevnikov iz svetovne vojne, ^beger-DJ* svojimi zaVvamT motorizirani igra Gluck-ovega dela »Iphignie auf Aulis« je tvo- vsi imejitelji mnogih hrabrostnih odlikovanj, med una rue9er UJ SV»J'«» rila dostojen zaključek te prireditve. Nedeljski katerimi je bilo 13 nositeljev zlatih kolajn za spored so otvorili s sviranjem budnice po godbah hrabrost je nosilo zastave, kot znake zmage na Wehrmannschaft-a. Ze v ranih jutranjih urah je prostran prostor, kar je nudilo mogočen prizor, stal Marburg ves v znaku Wehrmannschaft-a in simboličen je bil vtis, ki je podčrtal misli boje- starih spodnještajerskih vojakov iz svetovne voj- vitosti in obrambe te obmejne dežele, ki je iz ne, ki so s ponosom nosili svoja mnoga odlikova- gvoje sredine dajala vedno hrabre može nem- nja, kot znak, da se na Spodnjem Štajerskem na gkemu narodu ki so bili vedno pripravljeni upo- Minuli so dnevi spominov, ki so bili v času vprašanje »Kaj je dobro?«, odgovori vedno z be- rabiti orožje zoper tuje vsiljivce. Iz rok nosilcev težkih bojev našega naroda za svoj obstoj glo- sedami: »Hraber biti je dobro!« teh ponosnij, tradicij spodnještajerskih regimen- boko in vtisov polno priznanje, da je Fiihrer-jevo „ , „ . , tov so prevzeli zastave sedaj tisti, ki so pokli- ~XT ! *" ' s Polaganje venca v Heldenham-u cani da nosijo znake zmage Velike Nmčije v V času, ko so po mestu odmevale melodije ko- spodnještajersko deželo. Iz oči v oči 6ta si stali Ipnir t O r nocmi mlarlino cn pa tr inftiK J___ _______•••_____-i: —_ mm »nnatsirik r»/"v šturmi Wehrmannschaft-a, Schutzstaffeln in Einsatz stab des Deutschen Roten Kreuzes. Tričetrt ure je trajala ta impozantna parada, ki je pokazala, da bo volja do obrambe ter pripravljenost na isto pri Spodnještajercih za vedno neprekosljiva. povelje: »Napravite mi to deželo zopet nemško!«, pravilno tolmačeno. Kar ostane, je prostrano področje dela, zvestobe, ljubezni in neomajne vda- račnic ter pesmi mladine, so se v predpoldanskih dve generaciji nasproti, ki sta se v vpostavah z o- nosti Fuhrer-ju in Veliki Nemčiji. V eni roki plug, urah zbrali pred Heldenhainom pri sedmih hra- per naše sovražnike vedno in povsod uveljavili, v drugi orožje, to je navada v obmejni deželi, stih na Ka!varienberg-u mnogi sonarodnjaki, da so se spomnili tudi tistih, ki so v boju za Nem- ljeni menjati plug z mečem,.kovalo s puško, če gre za obrambo domovine, ste Spodnještajerci, kakor jih želi Fiihrer. Mi vas ljubimo, mi smo ponosni na vas in prav vesel sem, da vam danes lahko izročim zastave z znamenjem zmage na-cionalsocialistične Nemčije!« Zastava je sveta Med bobnanjem je Gauleiter nato korakal pred vrste starih bojevnikov iz svetovne vojne, pri-pacnike slavnih infanterijskih regimentov številke 47 in 87 ter strumnega dragonskega regimenta številka 5, vzel vsakemu iz roke zastavo ter jo izročil z rokosegom 88 zastavonošem uveljavljenih Wehrmannschaftssturm-ov, ki so jih žarečih oči sprejeli. Vsak posamezen mož v rjavih suknjah je občutil uro blagoslova, ko jim je Gauleiter zaklical: »Znake zmage imate v rokah. Sprejeli ste jih iz rok tistih, ki so se v svetovni vojni zmagovito bojevali. Globoko ganjen sem ugotovil, da je med vami trinajst imejiteljev zlate hrabnostne medalje. Ti možje so se bojevali doslej, odslej ste pa vi nosilci ponosnih praporjev. Znamenja zmage na istih vas bodo dvignila zoper silo teme, da ne propade svet. Stopili ste v ponosno gardo in kadar vas kličem, vržite sovražnika iz naše dežele! telim vam moči, da ohranite vaše zastave v dostojanstvu in nepoškodovane. Zmaga Nemčije bo prišla, nakar bo cvetela lepa pokrajina Spodnja Štajerska na jugovzhodu Reich-a!« Vriskajoče pritrjevanje je sledilo izvajanju Gauleiter-ja. ki se je 6eveda takoj ponovilo, ko je Bundesfiihrer Steindl v zahvalnih besedah položil zaklelvo, da možje in žene Marburg-a kakor tudi Wehrmannschaft nikdar ne popustijo v zvestobi do Velike Nemčije. Spodnja Štajerska ne bo nikdar kapitulirala! Boj traja dalje, dokler končno ne zmagamo! Veseli vzkliki Heil! Fuhrer-ju so nato podkrepili to zaobljubo desettisočev Spodnještajercev. Prvi maj - narodni praznifi, nemsßega ljudstva Pred nastopom nacionalsocializma so širom Nemčije, kakor tudi v ostalih liberalistično vla-danih državah praznovali 1. maj kot praznik de- HRABRI SPODNJEŠTAJERCI Za junaško vedenje na fronti so bili odlikovani: Eisernes Kreuz II. Klasse so dobili: Oberge-freiter Johann Hriberschek, Gefreiter Karl Pische, Gefreiter Franz Fersch, Gefreiter Josef Šovinz, Gefreiter Max Nikier, Soldat Oswald Selenko in Soldat Otto Werbantschitsch, vsi iz Ortsgruppe Cilli-Forstwald; Soldat Dominik Lebitsch, Gefreiter Franz Wodontschitsch in Gefreiter Josef Sentschnikar, vsi iz Ortsgruppe Rabensberg, Kreis Cilli; Sturmmann Felix Koß in Grenadier Fritz Schirownik iz Ortsgruppe Pettau; Gefreiter Josef Prelog iz Ortsgruppe Friedau, Kreis Pettau; Soldat Martin Kummer iz Ortsgruppe Schönstein, Kreis Cilli; Grenadier Franz Ratzky iz Ortsgruppe Eichtal-West, Kreis Trifail; Gefreiter Franz Koiko In Gefreiter Felix Tschech iz Ortsgruppe. Strah-leok, Kreis Pettau; Gefreiter Franz Fretze iz St. Leonhard-a, Kreis Pettau; Gefreiter Alois Pregl iz Ortsgruppe Jakobstal, Kreis Marburq-Land; Gefreiter Silvester Bontscha iz Ortsgruppe Trifa:I-Ost; Soldat Gottfried Besenschek iz Ortsgruppe Plankenstein, Kreis Marburg-Land. Za odlično vpostavo proti banditom je dobil Kriegsverdienstkreuz mit Schwertern Wehrmant 'akob Kugler. Ortsgruppa Fraßlau, Kreis Cilli, poroča, da ima doslej že 14 sinov njene Ortsgruppe odlikovanja Eisernes Kreuz II. Klasse, ker so se na fronti hrabro rad"-"1' lavstva. Praznovanje je imelo marksistično-židov-ski izvor in so ga obhajali v glavnem samo marksistično orientirani delavci in nameščenci, medtem ko je ostalo prebivalstvo to zadevo prepuščalo delavcem, v kolikor je ni pobijalo kot revolucionarno in protinarodno. Akoravno so takratni delavski voditelji 1. maj proglašali za delavski praznik, ni ta dan navadno bil nič drugega kakor dan demonstracij in cestnih prepirov, katere je morala policija preprečevati in miriti. V mnogih primerih so delavci pod vplivom svojih delavskih voditeljev internacionalnega kova 1. maj zlorabljali za izbruhe štrajkov, mezdnih gibanj ter podobnih sporov, ki so v največ slučajih delavcem 6amo škodovali. Kratko: liberalno-marksistične prireditve prvomajskih proslav so bile propagandni dnevi za židovski internacionalni socializem. Nacionalsocializem je pa 1. maj proglasil za narodni praznik nemškega ljudstva vseh slojev. V nacionalsocialistični državi je vsako duhovno in ročno delo enako cenjeno in spoštovano, vsak zdrav in dela zmožen Nemec obojega spola dela in tudi mora delati, in ker so ogromne razlike ki jih je poznala prejšnja demokratska doba med podjetnikom in delavcem, odpravljene, ni 'več povoda in potrebe, da bi na dan dela demonstrirali delavci in nameščenci zoper delodajalce, kakor je to bilo nekoč, temveč ta dan obhajajo v Nemčiji vsi ročni in umski delavci kot praznik vsega delovnega nemškega naroda Nacionalsocializem v praksi je izravnal vrzel med delavcem in podjetnikom, oba služita danes narodu, oba delata in oba sta deležna dobička, ki ga nudi delo, zato pa tudi lahko skupno v eni vrsti obhajata 1 maj — narodni praznik nemškega ljudstva. ^»He Štajerskega Gospodarjsi Nemški obrambni uspeh na spodnjem Dnjestru Potek operacij na vzhodni fronti — Silne sovjetske izaube na Krimu 20. april: Severovzhodno od Sevastopola so r \jške čete zavrnile opeiovane sovjetske naje, uničujoč obenem večje število sovjet- n tangov. V letalskih bojih in na tleh so jmci v tem sektorju uničili 56 sovjetskih cLal. Ob spodnjem Dnjestru so izvojevale idše čete na obeh straneh Tighine v boju »roti več sovjetskim divizijam popolen obrambni uspeh. Med Karpati in med gornjim Dnjestrom'so vrgle nemške čete s pon?očjo letalstva sovražnika, ki se je žilavo branil, proti vzhodu. Sovražni protinapadi so ostali o rez uspeha. V področju jugozapadno od Tar-nopola so se zrušili močni sovjetski napadi. V ozadju srednjega odseka vzhodne fronte so bile uničene številne tolpe. Boljševiki so izgubili nad tisoč mrtvih, preko sto banditskih ležišč in obsežnega plena. Jugozapadno od Narve so vdrle naše čete v močno izgrajene sovražne postojanke ter pridobile v težavno zamočvirjenem terenu kljub žilavemu odporu sovražnika novih tal. Boljševiki so imeli izredno krvave izgube ter so mimo tega izgubili 30 topov. 21. april: V področju Sevastopola, ob spodnjem Dnjestru in severno od Jassy-ja so se vrstili včeraj brezuspešni sovjetski napadi. Med Karpati in zgornjim Dnjestrom prodirajo nemške in madžarske čete kljub trdovratnemu sovražnemu odporu. Madžarske čete so po trdem boju zavzele mesto Otynia. Prav tako se prerivajo nemške čete jugozapadno od Narve ob učinkoviti podpori lastnega letalstva in zavračevanju sovražnih protinapadov vedno bolj v sovražno ozemlje. 22. april: V sevastopolskem področju in ob spodnjem Dnjestru so bili zavrnjeni lokalni sovjetski napadi. Nemška artilerija je s koncentričnim ognjem razbijala obnovljene priprave sovražnika za napad. Terenske uspehe so beležili Nemci tekom lastnih napadov v trdih bojih tako v vzhodni Bukovini kakor tudi med Karpati in gornjim Djestrom. Močni odredi nemškega letalstva so v noči na 22. april uspešno bombardirali železniške naprave v mestu Velikije Luki. Jugozapadno od Narve so se izjalovili ponovni napadi boljševikov proti našim novim postojankam. 23. april: V podoročju mesta Sevastopol, ob spodnjem Dnjestru in v Bukovini so beležili 22. aprila le lokalne boje. Nad Krimom je uničilo nemško letalstvo 20 letal. Lastne izgube so znašale samo eno letalo. Med Karpati in gornjim Dejstrom so zavrnile 'nemške in madžarske čete sovražnika v trdih napadalnih bojih, odbijajoč obenem celo vrsto sovražnih protinapadov. Jugozapadno od Narve so napredovali nemški napadi v zamočvirjen nem terenu proti žilavemu sovražnemu odporu. 24. april: V sevastopolskem področju so •ovjeti dne 23. t. m. napadli z močnimi silami, vpostavljajoč številne tanke in letalce. Naše hrabre čete so izvojevale po trdih bojih popolni obrambni uspeh ter so uničile pri tem 57 sovražnih tankov. Nemški letalci so v bojih zbili 27 sovjetskih letal. Nemške mornariške sile so uničile zapadno od Sevastopola šest sovjetskih bombnikov. Med Karpati in med gornjim Dnjestrom je pridobil napad nemških in madžarskih čet kljub trdovratnemu sovražnemu odporu novega terena. Bolj-ševiški protisunki so bili zavrnjeni. Brez uspeha je sovražnik napadal tudi jugozapadno od Narve. 25. april: Sovražnik je tudi 24. t. m. nadaljeval svoje srdite napade v področju mesta Sevastopol Ti napadi so se zrušili pr> žilavi borbi ob odporu naših čet, ki so dobivale uspešno pomoč tudi s strani edinic nemškega brodovja. Med Karpati in med gornjim Dnjestrom so nemške in madžarske čete odbile .nočne sovražne protinapade. Madžarski odredi so na tem sektorju uničili 24 sovjetskih tankov. Jugozapadno od Kovela so nemš'.ie čete v večdnevnih bojih in spričo težavnih terenskih razmer obkolile glavnino neke boljše-viške konjeniške divizije, ter jo uničile. Boljševiki so izgubili pri tej priliki več tisoč mož in številnih ujetnikov. Plen je znašal 38 topov in mnogo drugega orožja. 26. april: Včeraj so se omejevali boljševiki v. sevastopolskem področju radi visokih izgub ob prejšnjih dnevih zgolj na lokalne napade, ki so pa bili odbiti. Ob spodnjem Dnjestru so pričeli boljševiki z napadom na široki fronti. V težkih bojih so izbojevale naše čete ob uspešni podpori s strani odredov letalstva popoten obrambni uspeh. Lokalni vdori so bili ali zapahnjeni, ali pa v drzneir. protinapadu očiščeni Sovražnik je izgubil številne tr ike. Severozapadno od Jassy-ja se je odigral izne-nadm sunek nemških in romunskih čet, ki so prizadejale sovražniku težke izgube na ljudeh in materijalu. Boljševiki so izgubili 22 tankov. 70 topov in nad 600 ujetnikov. Med Karpati in gornjim Dnjestrom so zavrnile madžarske čete celo vrsto sovražnih protinapadov. Jugozapadno in severozapadno od Lučka so pridobile nemške čete v svojih napadih novega terena. Sil ne izgube terorističnega letalstva 20. april: Na južni fronti ni bilo nikakih posebnih dogodkov. 19. aprila so sovražni bombniški odredi napadli srednjo Nemčijo, zlasti mesti Kassel in Paderborn, kjer je bilo škode in izgub med prebivalstvom. 31 sovražnih letal, večinoma štirimotornih bombnikov, je bilo uničenih. V zadnji noči so napadla hitra nemška letala cilje na področju mesta London. 21. april: Nemško letalstvo je bombardiralo sovražna oporišča pri Lancianu ob Jadranu ter cilje v nettunskem mostišču. Nad italijanskim področjem je bilo 20. t. m. zbitili 12 sovražnih letal. Iz neke sovražne spremljave so nemška letala pred Alžirom potopila dvoje rušilcev, štiri tovorne ladje z 29.000 brt ter neko veliko petrolejsko ladjo. V pretekli noči so angleška letala bombardirala Köln. Škode in izgub je bilo zlasti v stanovanjskih predmestjih. Posamezna angleška letala so bombardirala Berlin. Ob težavnih okoliščinah je bilo zbitih 12 sovražnih letal. Hitra nemška brodovja so bombardirala v pretekli noči angleško luko Hull, kjer so nastali veliki požari in razdejanja. 22. april: Ameriški bombniki so 21. aprila napadli več jugovzhodnih mest, med drugim Bukarešto. Nastala je škoda, beležili so izgube. 19 sovražnih letal, večinoma štirimotornih bombnikov, je bilo pri tem zbitih na tla. Posamezna angleška letala so metala v pretekli noči bombe na področje mesta Köln. 23. april: 22. aprila zvečer so ameriški bombniki napadli več zapadno-nemških mest. škoda ob istočasnih človeških izgubah je nastala zlasti v Hammu in Koblenzu. V težkih letalskih bojih ter s pomočjo flaka je bilo uničenih 37 ameriških letal, večinoma štirimotornih bombnikov. Angleški bombniki so v pretekli noči terorizirali zlasti Düsseldorf in Braunschweig. Pri teh napadih je bilo zbitih 76 angleških letal. Hitra nemška letala so v zadnji noči z dobrim uspehom bombardirala cilje v vzhodni Angliji. 24. april: Jugovzhodno od Aprili je je bil v nemškem artilerijskem ognju razbit sovražni napad. Nemške mornariške edinice iso pred luko Anzio potopile nenadoma neko korveto ter torpedirale nek parnik, obenem pa so poškodovale pristaniške naprave. 23. aprila so ameriški bombniki napadli več mest v področju Wien-a. Zlasti v Wiener-Neustadtu je nastala škoda in so beležili izgube. Nemško-madžarska obramba je uničila 31 sovražnih letal, večinoma štirimotornih bombnikov. Nad vzhodnim morjem in nad Mannheim-om je bilo zbitih šest sovražnih letal. Močni nemški od- redi so izvedli nočni napad na Bristol, kjer so nastali obsežni požari in razdejanja. 25. april: V nettunskem mostišču je bro sovražniku iztrgano v protinapadu mimogreae izgubljeno oporišče. Težki nemški bombniški odredi so v zadnji noči uspešno bombardir ii Napulj. Ameriški bombniki so včeraj bombardirali med drugim tudi Bukarešto. Uničenih je bilo 25 sovražnih letal. V področju Miin-chena in Friedrichshafen-a je bilo zbitih 97 ameriških letal. V pretekli ncči so ang'esia bombniki izvedli težak teroristični napad na München. Bilo je mnogo škode in izgub med prebivalstvom. Obramba je uničila 45 sovražnih bombnikov. Hitra'nemška letala so bombardirala posamezne cilje v vzhcdni Ansrliji. 24». april: V nettunskem mcsiišču je bilo krvavo odbitih več sovražnih sunkov. Lahke pomorske sile so obstreljevale Bastio na Korziki z dobrim uspehom. Nad zasedenim zanad-nim ozemljem je bilo 25. t. m. zbitih 16 anglosaških letal. Nemška letala so v pretekli noči z dobrim uspehom bombardirala zbiranje ladij v lukah angleške jugovzhodne obale. „Anglija je država sararc" Iz Pariza poročajo: Po zadnjih terorističn h napadih anglo-ameriških letalsk.h gangsterjev na Pariz se je francoskega prebivalstva polastila prava srditost. Francoski listi objavljajo proteste maršala Petaina in ministrskega predsednika La-vala, obenem pa tudi številne komentarje, v katerih imenujejo Anglijo »državo satana«. Anqlo-Amerikance zmerjajo kot »barbare, zločince in morilce«. Listi objavljajo tudi slike, ki prikazujejo divjaški zločin anglo-ameriških gangsterjev. Točno v treh dneh obžaluje Pariz več kot tisoč mrtvih. Na desettisoče ljudi je prišlo ob svoje premoženje, dočim je v drugih mest:h bilo vsled anqlo-ameriških napadov ubitih okrog 5000 ljudi. Pariški ti6k ugotavlja k tem napadom sledeče: »Zakonodaja vseh evropskih dežel razlikuje med zločini v afektu in med zločini, k. so bili storjeni zavestno. Angleži in Amerikanci so ravno tako strahopetni, kot je množinski morilec Petiot. Nočejo 6e meriti z evropskimi vojaki, ker smatrajo naskok atlantskega bran;ka kot riziko An-glo-Amerikanci mrvrijo in pustošijo pc Evropi Za njih je Evropa mrtvaška lopa, kakor si jo je napravil tudi Petiot Ni bilo treba nikake nemške propagande, da je po bombardiranju Berlina, Hamburga, Kolna, Frankfurta, Sofije, Bukarešte Budimpešte, Rima, Rouena in Pariza nastala v evropskem prebivalstvu fanat'čna mržnja proti Angliji in Zedinjenim državam Ni preveč povedano, a ko se zatrjuje, da bo po teh ronožinskih umorih vojaško zakrinkanih zločincev vsak Anglež ali Amerikanec, če bi kedar koli oriše] v Evropo, 6prejet z istim gnjevom kot množinski morilec Petiot. To ie pravo mnenje Francije«. Fiihrer in Duce sta se sestala Nemčija in Italija bosta vpostavili vsa sredstva moči za bodočo odločitev lz Führer-jevega glavnega stana 60 sporočili dne 24. t m. sledeče: Fiihrer in Duce sta se sestala dne 22. in 23. aprila. V teku skupnih razgovorov, ki so se vršili v duhu starega prijateljstva med Führer-jem in Ducejem, so bila obravnavana politična, vojaška in qospodarska vprašanja, ki zadela io obe deželi in njune skupne cilje. Duce ie sporočil Führer-]u sklep republikansko-fašistične vlade kot edine zastopnice celokupnega italijanskega naroda, aktivirati še nadalje svojo vojno vpostavo ob strani zaveznikov Trojnega pakta. Ta sklep je našel najtoplejše priznanje in bo vlada Reich-a učinkovito podpirala stremljenja Ducejeve vlade. Odločitev sil Trojnega pakta, zmagovito dokončati vojno proti boljševikom vzhoda in Židom ter plutokratom zapada, obenem pa narodom qarantirati življenje na podlagi novega in pravičnega reda, je izrazil Fiihrer v svojih izvajanjih o razvitju sil in vpostave V6eh sredstev moči za bodoče odločitve in za cilje povojne dobe. Evropa naj postane kaznilnica Vodstvo angleške delavske stranke (Labour Party) je te dni izpolnilo svoj povojni program tudi z zunanjepolitične strani ter je izročilo angleški javnosti dokument izrednega duhovnega siromaštva. Možnost, da bi Delavska stranka kadar koli zamogla uresničiti ta svoj program, je pa vsekakor minimalna Čeprav poseduje zunanjepolitični program angleške Delavske stranke samo teoretičen pomen, je vendar le zanimiv radi odmeva, ki so ga našle Vansittartove zahteve v Delavski stranki. Značilno je, da je Delavska stranka v sovraštvu do Nemčije celo prekosila imenovanega lorda, ki je znan radi svojega bolestnega sovraštva proti vsemu, kar je nemškega. Kar se tiče postopanja z Nemčijo, zahteva Delavska stranka trajno razorožitev Nemčije in zasedbo nemškega ozemlja pa anglo-amerišiko-bolj-ševiških četah. Vsi člani nacionalsocialističnih obrambnih organizacij naj bi se v smislu pro-qrarna Delavske stranke, v kolikor ne bi bili obsojeni, uporabili za obnovitvena dela v Sovjetski Uniji. Nemčija bi morala dobaviti vse, za obnovo potrebne stroje, orodje, železnice itd. Dežele, ki bi to želele, bi dobile nemško delovno silo, kar se ujema praktično s staro zahtevo, da je treba deset milijonov nemških delavcev — torej ne samo članov nacionalsocialističnih obrambnih organizacij — mobilizirati za prisilno delo. Za obmejna vprašanja si je laburistična stranka izmislila rešitev, ki je glede njene enostavnosti naravnost pretresljiva: »Vse nove meje se naj proglasijo kot stalne za vse čase, da bi se na ta način odstranila možnost poznejše revizije«. Voditeljem Delavske stranke je vsekakor jasno, da tak nasilni mir, ki bi zasenčil vse, kar 6e je kadar koli sklepalo v Versaillesu, ni možen brez nasilja. Radi tega je vrgla Delavska stranka eno glavnih točk iz svojega starega programa v velikem loku s krova 6voje ladje: pacifizem. »Izkušnja je pokazala«, tako pravijo laburisti v svojem novem programu, »da je pacifizem neuporabna podlaga politike. Biti mora dovolj oboroženih sil, da bi preprečile obnovitev te grenke izkušnje«. Vernim učencem lorda Vansittaita pa nikakor ne zadostuje ustanovitev angleško-ame-riško-boljševiške okupacijske armade, temveč bi Anglija _in Sovjetija dobili stalna mornariška in letalska oporišča na evropskem kontinentu, to pa očividno v to svrho, da bi lahko s teh oporišč podvzemali kazenske ek6pedicije, ako bi se samo tudi pokazala senca kakega odpora proti uničevalnemu miru. Ob koncu novega programa pravijo, da je izkušnja pokazala, da je privatni kapitalizem tisti činitelj, ki povzroča vojne. Socializem je radi te-qa poslednji cilj delavske stranka. Zunanjepolitični program te stranke pa bi Evropo izročil kapitalizmu in boljševizmu V razgovorih med Führer-jem in Ducejem, katerih 60 se udeležili zunanji minister von Ribben-trop in Generalfeldmarschall Keitel, z italijanske strani pa maršal Graziani in državni tajnik Maz-zolini, je bila potrjena nerazrušljiva odločitev, nadaljevati borbo rame ob rami do dokončne zmage ter za politične cilje, ki sta 6i jih postavila os in Trojni pakt. , Sestanka med Führer-jem in Ducejem sta se udeležila tudi nemški veleposlanik v Rimu, Rahn, ter italijanski veleposlanik v Berlinu Anfuso. Ob koncu svojega sestanka s Führer-jem si je ogledal Duce na nekem vežbališču tamkaj postavljene italijanske divizije ter se je prepričal o stanju njihove opreme in izvežbanosti. Tega ogleda se je udeležil tudi maršal Graziani. Italijanske goste «ta vodila šef vrhovnega poveljstva nemške vojske Generalfeldmarschall Keitel in povelinik nadomestne vojske Generaloberst Fromm. □ Tito bi rad imel vojno mornarico. Po zruše-nju Jugoslavije so Angleži zagrabili par manjših brezpomembnih ladjic, ki so jih odvedli v svoje laike. Sedaj' je pa znani eksponent Moskve, Tito-Broz, ki je svoječasno od angleške vlade zahteval izročitev nekdanje jugoslovanske zaloge zlata, zahteval še izročitev omenjenih ladjic, da bi imel svojo banditsko vojno mornarico. Ker nastopa Tito po nalogu Moskve, ni izključeno, da bodo Angleži tej zahtevi ugodili. „Pripravljalni bombardement" Iz Berlina poročajo: Se preteklo soboto je eden izmed sovjetskih listov obravnaval vprašanje invazije z bolj konkretnim vprašanjem, kedaj neki bodo Angleži in Amerikanci začeli s svojimi operacijami. V Londonu in v Washingtonu so podvige anglo-ameriškega letalstva označili kot nekak »uvod invazije«, toda doslej še niso prišli preko tega »uvoda«, nikakor pa niso dosegli ta-' kih uspehov, da bi lahko rekli po vsej pravici, češ, sedaj smo pa ustvarili za dokončni udarec ugodno kombinacijo pogojev. Takih pogojev namreč, kakor so lebdeli pred očmi inicijatorjem letalske ofensive • Anglo-Amerikancev. Kot nekak odgovor na nevoljno sovjetsko vprašanje glede invazije je smatrati članek lista »Evenig Standard«, ki ugotavlja, da bo treba izvojevati še mnoge delne zmage, preden se bo pojavil srečen kpnec te vojne za Veliko Britanijo in za Sovjetsko Unijo. Kakor vedno, govorijo tako. da bo borba še dolga m trda, da bo stala mnogo krvi. Obenem se zatrjuje, da še niso podane predpostavke za izvedbo velikega udarca.. Se vedno — tako govorijo v angleških krogih — je govora o »pripravljalnem bombardementu« na cilje nemških prometnih zvez, preden bodo lahko nskirali napad. Istotako se izgovarjajo, da je treba najprej izriniti nemško letalstvo iz obvladujoče pozicije. Z drugimi besedami: Tako v Angliji kakor tudi v Zedinjenih državah iščejo vzrokov, ki naj bi tako ali tako opravičili izostanek vojaškh operacij. Nizozemski lit »Het Volk« je pravilno karakte-riziral anglosaško cincanje z invazijo: »Dejansko pomeni anglo-ameriški podvig na zapadu za za-padne sile v najboljšem slučaju riskantno, zelo dolgotrajno zadevo.« To je tudi najbistvenejši argument, ki zadržuje anglo-ameriško vodstvo pri začetku operacij. Bojijo se žrtev, bojijo se rizika, kajti Anglosasi dobro vedo, da 6toje na drugi strani Kanala in zlasti za Atlantskim branikom čete, ki so boja vajene, in so že vohale smodnik te vojne.« Te čete komaj čakajo, da bodo prav kratko spoprijele z Angleži in z Amerikanci, s katerimi so bili že v marsikateri praski. se nemščine ! Vsebina Beneševega pakta V Angliji si pripovedujejo v političnih krogih posaftieznosti iz dozdaj še neobjavljenega 6ovjet-6ko-češkega pakta, torej pogodbe, ki sta jo sklenila Beneš in Stalin lanskega leta. Dogovor ie vzbudil silno senzacijo, zlasti pa pri ostalih emigrantskih klikah, ki vedo sedaj, koliko je tr^ba plačati Sovjetski Uniji za njeno »prijateljstvo«. Kot bistvene označujejo sledeče točke Beneše-vega in Stalinovega pakta: 1. Najvišji poveljevalni položaj v osvobojeni Češkoslovaški prevzame pristojni zavezniški vrhovni poveljnik, to je sovjetski general, ki bo poveljeval vkorakajočim četam. 2. V Sovjetski Uniji se nahajajoče češke skupine bodo najožji vojaški in politični sotrudn'ki najvišje instance Z drugimi besedami: Oblast prevzamejo poleg sovjetskega vrhovnega poveljnika tudi češki boljše viki. 3. Vojaška oblast ostane pri okupacijski ob'a-sti. Češkim boljševikom se izročita uprava n policija Nastane torej vprašanje, kakšno vlogo misli B"-neš neki igrati v tpkt sovjetski držav', ki je v o oblast izročila Moskvi Zanimivo pri vsem tem ie sporočilo nekega švedskega dop;snika. češ, da bosta angleška in ameriška vlada prej ali slei n-i-znali določbe Stalinovega in Benešovega p^k'a. To bi torej pomenilo, da — če tudi zaenkrat samo teoretično — pritrjujeta zapadni sili bolii'1-vizaciii evropske dežele, o kateri se niti ne more reči, da je vzhodno-evropska. □ Amerika in Portuga.ska Zedinjrne države Severne Amerike so spremenile svoje poslaništvo v Lizboni v veleposlaništvo. Istotako je po" u-galska vlada sklenila povišanje svojega poslaništva v Washingtonu v čin veleposlaništva O Petain 88.etnik. Sef francoske države, ma"*al Petain, je dne 24. aprila stopil v 88. leto svoje st.i-rosti. Slavni general iz svetovne vojne in vod a francoskega naroda po razpadu demokrat'čne Francije v sedanji vojni je duhovno in telesno zdrav in na višku ter redno opravlja vse svoie državn:ške posle □ Oprostilna razsodba za Carlo Scorza in Ale-sandro Tarabini-ja. Bivši glavni tainik faš*stič-e stranke Carlo Scorza in podtajnik Allesandre Ta-rabini sta bila pred izrednim sodiščem oproščena vsake krivde političnega razkrojevalneqa dela v času Badoglijeve izdaje. Was ist mit der Biseaya los? PK. Ein guter Seemann ersetzt einen ganzen Dorfteich voller Wetterfrösche. Er hat das Wet.er förmlich in der Nase. Und wenn er dann auch noch längere Zeit einen bestimmten, gar fest umrissenen maritimen Raum kreuz und guer m t seinem Boot oder Schiff Tag für Tag und Nacht für Nacht durchfährt, ist er gar bald auf diesen Gewässern ebenso zu Hause, wie ein Bergsteiger aus Garmisch-Partenkirchen oder Grainau in den Bergmassiven um die Zugspitze jeden Weg und Steg kennt. Den Männern unserer Zerstörer, unserer Unterseeboote und der zahlreichen Sicherungsverbände an der Westküste Frankreichs geht es nicht anders. Seitdem das Heer 1940 die Küsta erkämpfte, kennen sie das maritime Vorfeld d e-ser Küsten, wie sie seit jeher die Nord- oder Ostsee kennen. Wenn die zerfetzten Wolken über die Küstenstätte dahinschweben, dann wissen sie, was sie erwartet, wenn sie mit ihren Flottillen auslaufen, sei es, um den Weg in die Weiten der Weltmeere anzutreten, sei es, um eigene Geleite zu schützen oder feindliche Transporte anzugreifen. Die Biskaya steht in keinem guten Ruf, jedenfalls nicht, was ihre Stürme und den ihnen folgenden Seegang angeht Wir wissen, daß die Basken, wohl die ältesten Seefahrer der westfranzösischen Küste, nur ungern im Herbst, Winter und Frühjahr mit ihren chckbauch;gen Seglern und Frachtern die schützenden Häfen verließen. Im Sommer liegt die Biskaya flach wie ein Holzteller. Durchsichtig blau scheint das Wasser noch in großen Tiefen, und wenn dann die großen Herden der Delphine unsere Boote begleiten, vergißt man den Krieg und fühlt sich vereetzt in ein maritimes Naturschutzgebiet, dessen Seereichtum jeden am Fischfang Begeisterten herausfordern muß. Die Biskaya ist kein solches Schutzgebiet. Den Fischern Frankre'chs und Spaniens schenkt sie aus vollen Kübeln, oder besser ge- Gedanken zwischen Heimat und Front Gedacht während der ratternden Fahrt eines Front- urlauberzuges — »Es wird keiner weich werden«. (PK.) — Der Fronturlauberzuq rattert durch die Nacht. Eine schmale Mondsichel steht am Himmel, die Sterne glitzern über der unklaren Schneelandschaft draußen. Wer schaffen kann — und das können die meisten — 6itzt zusammengesunken auf seiner Bank oder auf seinem Gepäckstück und schläft vor sich hin. Da6 Abteil ist mehr al6 voll, der Kanonenofen, der in der Mitte des Ganges steht, verbreitet eine drückende Wärme. Das ist immerhin angenehm, denn die Nacht ist, ob-v wohl es gestern ein schöner Taq war und das Tauwasser von den Dächern tropfte wieder schneidend kalt geworden. Der Unteroffizier, der in der Ecke sitzt, kann anscheinend nicht schlafen. Ein paar Mal hat er es versucht, letzt raucht er still eine Zigarette und blickt nach draußen obwphl — vielleicht außer den Sternen — dort nichts 6ein kann, was de6 Ansehens besonders Wert hätte. Er tut eben auch das, was alle im Fronturlauberzug tun, wenn sie nicht schlafen — er hängt seinen Gedanken nach Da draußen liegen nun die Kameraden in ihren Löchern. Der Sichelmond scheint auch über ihre Landschaft, und obwohl man das alles kennt und 6ich wieder darauf vorbereitet, so erscheint der stoßende Fronturlauberzug mit seiner lähmenden Langeweile im Augenblick doch noch ak annehmbar, so lernt man das als Soldat. Und wenn die Herrlichkeit des Urlaubs eben vorbei ist, 60 freut man sich noch an dem Ubergang, ehe die Gewalt des Krieges wieder restlos die Herrschaft antritt. Ideale — 60 komisch das klingt —, liegen nur noch im Materiellen. Gott sei Dank, daß wir keine Idealisten mehr sind, sondern nur nach den Realitäten sehen, sowohl wie der Krieg sich uns bietet, al6 auch danach, warum wir ihn führen. Wären wir nur Idealisten, so hätten wir den Krieg 6chon längst verloren Nein, nein, das waren wir einmal. Ideal und Realität ist als Gegenüberstellung hier nicht am Platze. Wir kennen nur zwei Dinge: Wünsche und Wirklichkeit Man denkt daran, daß man, als abends die Kinder friechgewaschen, sauber und blond in ihren Betten lagen, ihnen Märchen vorgelesen hat. Früher hat man das nie getan, aber jetzt bat man alle diese Dinqe bewußt ausgekostet. Und jeden Abend, obwohl man es 6chon fast auswendig konnte, ihre Lieblingsmärchen vom Rum- sagt mit prall gefüllten Netzen Ihren Reichtum. Im Kriege wie im Frieden. Aber man sollte nicht verqessen: Im Kriege nur, weil unsere Seestreitkräfte den Krieg aus der mittleren Biskaya hinausgedrängt haben und ihn an den Rand des eigentlichen Atlantik verlegten, dorthin nämlich, wo die britischen Geleitzüge nach Südafrika, Südamerika und ins Mittelmeer streben. Im Herbst fängt es an. An der Südseite der nach Norden ziehenden Tief6, bilden sich Sturmherde. Sie reißen die Wasseroberfläche auf, durchwühlen die See bis zu beträchtlichen Tiefen. Rollende Brecher stürzen sich dann, von Westen kommend, über das Vorschift unserer Boote, schomsteinhoch schlagen die Wellenberge und drohen aller unter sich zu vernichten. Nicht das Meer ist in Wallung geraten, Wind, der sich zum Sturm steigert, hat das Meer vielmehr aufgewühlt. Er i6t die Ursache. Ohne ihn läge die Biskaya ruhiq und friedlich. Wer je die Biskaya befuhr, weiß, wie launisch sie sein kann. Heute schönes Wetter, morqen Sturm, das ist durchaus möglich, und niemand wundert 6ich mehr darüber. Und dieser plötzliche Wechsel ist nichts anderes als das Ergebnis des Werhsels von Hoch- und Tiefdruckgebieten, die größtenteils aus westlicher Richtung kommend, am Rand des Atlantik nach Norden abbiegen und Ins europä:sche Nordmeer abwandern. Wann der Wechsel zwischen Hoch und Tief einsetzt, wie lange und wie weit sich die Luftqebiete ausdehnen, unterliegt keiner Regel. Gerade diese Unre-gelmäßinkeit aber bedingt das oft rasche Ablösen einer langen Gewitterperiode durch einen Schlechtwettereinbruch und umgekehrt. Und auch riur so ist zu erklären, warum schon der Herbst Stürme bringen kann, d'"e man sonst nur im Winter für möolich hält Dann rasen iie schweren Wetter im September-Oktober wie Furien über die See hinweg Tagelang dauert dieses Toben, bis sich die aufgewühlte See wieder in einer langatmigen Dünung verliert, eine Dünunq, die uns stp'a so seveda »aolice« (schalenloser nikiirbist na ¡bol j pripravne, ker bučn:c ni treba luščiti, pa tudi kar vsebuieio zp'o visok odstotek olja (oovnrečno 48 odstotkov! Rpsnici na liubo pa ie treba priznati, da ie pridelek tp sorte buč precej nezane«li>v. 7ato priporočamo pridelovanje buč »gol;«"° Vm*-nir to ~ie samo 26 odst.. medtem, ko v«°bn5"io bnčnire domače štaiprske soMe pnvr"d-st. olja e) Kal je naivaSj»eiše glede aojenja buč za olie? PTvir: da pp'pozab:mo, nabaviti s5 pravočasno 'n dovoli kal^veaa semena ene ali drune orirnerne sorte. Drunič: da ne pozabimo že pri s=>ieniu kro*n-piria ali pri setvi pp-se. pustiti na nw! oranih prostorov, kamor bomo sadili buče Tretiič- da ne nozab:mn navoziti ali na nanos;t; komnrwsta oziroma dnbro ra^VTiienena anoia k»mor bomo buče sadili. Tn isledniir; da ne p^abimo buč lol^S v čim ve*ii količin' nasaditi! (""e pri tem delu lažemo, kot ijnaio na!p ženske prazno vero da «e larrati nri saieiu buč mora — to nam do !ep'h, debp';h b"č pe bo pomanalo, pač pa, če bomo ravnali točno no navod;Uh. k! smo iih tu napisali. Kako pj se ravna z hnčpicami — jeseni? 3. Gnienie sončnic za Dridelnvanie olia. Tudi sončnična rastlina je enako kot bučna doma v Ameriki. V naših krajih so jo kmetje do sedaj navadno sadili le v mali meri, med krompirjem. koruzo itd. Pomanjkanje jedilnega olja Izbira poklicev in postavljanje primernih oseb na položaje Vinogradniški in sadjarski kotiček ?? Bersa" in kako ' Kapitalistično-plutokratski družabni red, kakor ga imajo v Angliji, Ameriki in ostalih državah, v kolikor so še demokratične, smo do osvoboditve Spodnje Štajerske imeli tudi pri nas. Kakor veno, je bilo nekaj samo ob sebi umevnega, da so bili takozvani boljši poklici namenjeni v prvi vr-tti, ali celo izključno samo otrokom bogatih in takozvanih »boljših« staršev. Za nižje in revne sloje je pa bilo le ročno, manj cenjeno in slabše plačano delo. Na kratko: otrokom iz kmečkih, delovnih in revnih krogov 6ploh ni bilo mogoče priti do inteligenčnih in vodilnih poklicev, ker so le-ti bili namenjeni mladini premožnejših krogov. Redko je odločala pri tem sposobnost in ostala lualifikacija. Sin bogatega in uplivnega bankirja, ti bi po V6eh nagnjenjih in predpogojih bil morda dober ali 6reden zidar ali mizar, postane doktor - učenjak — z dobičkanosnim zdravniškim, odvetniškim ali ravnateljskim poklicem, če se pa posveti javni službi, so mu pa odprti najvišji položaji uradniškega napredovanja. Da je tak člo-iek lahko slab pravnik, 6lab zdravnik in še slabil visoki državni uradnik, ni važno. Liberalistično-lapitalističnemu svetovnemu nazoru tudi ni važ-da na drugi 6trani marsikateri nadarjenec in isestranski odličnjak, ki že po svoji naravi in ivojih storitvah v najnežnejši mladinski dobi do-iszuje, da je rojen za učenjaka, postane drvar, ie je siromaka sin in nima sredstev za šolanje b študij, ki je povezan z denarnimi izdatki. Kapitalistična človeška družba se prav dobro zaveda, ia živi samo enkrat in hoče življenje tudi z veto žlico zajemati, hkrati pa to udobno in volilno življenje osiguiati svojemu naraščaju in po- pa sili kmetovalca, sejati 6ončnico v večji meri v 6vrho pridobivanja olja. Sončnično 6eme vsebuje namreč povprečno do 25 odst. olja, oluščeno telo do 50 odst. Za pridelovanje olja so boljše one sorte, ki Imajo malo, kratko in debelo zrnje, kot pa sorte z relikim, podolgovatim semenom. Vendar 60 naše lavadne sončnice že križanke raznovrstnih sort, kar pa ne škoduje. Največji pomen sončnic za pridobivanje olja leži pač v dejstvu, da je mogoče in prav lahko, gojiti sončnice v čistem nasadu, kjer dajo na sorazmerno mali površini veliko semena in s tem reliko olja. Računajo, da zraste na hektar povprečno 20 hI, to je približno 10 metrskih 6totov lončničnega zrnja, iz katerega dobimo do 250 1 olja. Na vsak ar, to je na 6to kvadratnih metrov Ipovršine, obsejane s sončnicami, lahko torej ra-jtunamo po 2.5 1 pridelka jedilnega olja. i Torej si lahko vsak gospodar sam izračuna, koliko prostora bi moral nasejati s sončnicami, |da bi imel za domačo potrebo dovolj olja. Ob tej priliki lahko tudi izračuna, koliko semena v ta tamen potrebuje. Na vsak ar površine potrebuje-bo pri čisti setvi dober četrt litra ali 15 dkg sončničnega 6etnena. Sončnice sicer tudi ljubijo rahla in globoka hu-mozna tla, vendar uspevajo takorekoč v vsaki lemlji, če le ni presuha., Prevlažna pa zemlja za lončnice ni zlepa, če je le podnebje dovolj toplo In 6ončno, kajti sončnice ljubijo veliko zemeljske vlage. Če leži vlaga globlje, napravi sončnica prav globoke korenine. Zemlja mora biti za sončnice močno pognojena, vendar že prejšnje leto. Neposredno gnojenje s hlevskim gnojem škoduje pridelku zrnja! Sončnice sejemo zgodaj «pomladi, ker mlade rastlinice niso občutljive za jutranje 6lane. To se pravi, da je že zdajle za setev skrajni čas. Tudi sončnično seme je dobro pred setvijo kak dan namakati v mlačni vodi, ker sicer zelo počasi kali. Pri čistem nasadu sejemo sončnice navadno s «trojem za setev koruze. Vrste naj bodo med seboj oddaljene Izmenoma po 70 in 25 cm, zato, da lahko zemljo med širšimi vrstami obdelujemo z okopalnikom. Lahko pa 6ejemo tudi na roke, ako si vrste začrtavamo z razčrtalnikom. Pri ročni setvi je seveda treba seme zakriti in nekoliko pri-tlačiti, najbolje kar z nogo. Sončnice okopavamo enako, kot vse druge oko-pavine. Obenem jih tudi v vrstah preredčujemo, ker smemo končno pustiti tudi v vrsti la na vsakih 60 cm po eno rastlino. Pri zadnjem okopavanju sončnice nekoliko osujefmo. tomstvu. V tem so nam najboljši dokaz angleški lordi, ki šolajo in vzgojujejo svoje sinove v posebnih aristokratskih šolah in zavodih, ki jih pripravljajo za bodoče najvišje vodilne položaje, ne glede na okolnost, da je marsikateri teh mladih lordov, kot potomec že degeneriranih prednikov, mogoče veliko bolj sposoben za kmeta, ovčje-rejca ali rudarja, kakor pa za politika, voditelja naroda, ministra, admirala, generala ali guvernerja kake kolonije. Nacionalsocializem pa stoji na stališču, da se mora sposobnim in nadarjenim državljanom brez ozira na premoženjsko stanje in poreklo na stroške ljudske skupnosti omogočiti šolanje in izobrazbo, da ne propadajo naravni in prirojeni talenti, kar koristi tudi vsemu narodu. Prvi in vodilni položaji v vseh področjih bodo po letih prešli v roke res 6amo najboljših in najbolje pripravljenih ljudi, in to je dobro in v redu. Ukrepi, ki so se v tem pogledu podvzeli, odkar vlada nacionalsocializem, predstavljajo šele začetek in prehod, ki je pa že povsod dobro viden. Ze načela, po katerih nacionalsocializem urejuje izbiro poklicev, oziroma oseb za odgovarjajoča udejstvovanja, slonijo na pametnih, poštenih in za splošnost koristnih in za ljudstvo pravilnih zamislih. Človeku hočejo omogočiti vstop v poklic, ki ga bo veselil in zadovoljil, skupnosti pa največ koristil. To se pravi, da naj postane inže-ner ti6ti, ki po svojih nagnjenjih in lastnostih najbolj odgovarja zahtevam. Vrata do šolanja in izobrazbe so v Nemčiji torej odprta tistim, ki imajo voljo, nadarjenost in so tudi delavni in pridni, da se bodo študiju v celoti posvetili. Naravnost v protisloxju z nacionalsocialistični-mi pojmi bi torej bilo, če 6e sin ali hčerka bogatejših staršev, ki nista dovzetna za znanost in se zanimata najbolj za avtomobilske vožnje in športno življenje, samo iz želje po doktorskem klobuku in lepo donečem naslovu, posvetita na primer medicinskemu študiju. Ko taki zdravniki z muko in s težavo dokončajo svoje študije, ne morejo delati nikakih zdravniških čudežev, bolnikom kot članom skupnosti, pa tudi ne bodo veliko koristili. Takšen mladenič ali mladenka naj raje postaneta šoferja, avtomehanika ali pa športna vzgojitelja, ker bi 6e tam morda le nekoliko obnesla. Za skupnost pa ni važna samo izbira poklicev, temveč tudi pravilno postavljanje in namestitev odgovarjajočih oseb na položaje. Lahko se najde zelo učenega inženerja in prvovrstnega strokovnjaka, ki je kot konstrukter in izdelovalec strojev, aparatov itd. na višku ter predstavlja in izpolnjuje neprecenljivo delovno silo za podjetje in ljudsko skupnost. Če bi se pa dotičnega risarja in učenjaka postavilo na čelo velikega podjetja kot tehniškega vodjo z velikim in odgovornim delovanjem organizacijskega značaja, kjer gre za vodilna dela, pa lahko tudi na celi črti odpove. Med talentiranimi ljudmi, ki slišijo in tudi morajo priti v javnem in zasebnem gospodarskem življenju na prava mesta in v ospredje, poznamo v glavnem tudi dve vrsti. Zmožne in natančne, ki gredo vsaki stvari do dna ter z žilavo temeljitostjo in vztrajnostjo izvajajo vsako delo in zamisel in so kljub temu bogati na idejah, zamislih in ini-cijativni. Druga vrsta izredno zmožnih ljudi, ki ima tudi izborne zamisleke, je delavna in pridna, manjka ji pa v njeni širokogrudnosti in velepotez-nosti potrpežliivosti, da bi svoje bogate načrte dosledno izvršila. Ti ljudje so pripravni najbolj za najvišje položaje in če ima pod seboj kot so-trudnike talente in zmožneže prvo opisane vrste, lahko ustvarijo ogromne stvari, kakor jih je že ustvarila na vseh področjih nacionalsocialistična Nemčija. Naloge tako velikanskega obsega, kakor lih je od leta 1933., odkar vlada nacionalsocializem, rešila Velika Nemčija, je nemško ljudstvo zmoglo, ker so ga na vseh področjih organizirali in vodili najzmožnejši, svojim položajem dorasli ter za dodeljene jim naloge sposobni ljudje. Spodnja Štajerska, ki je ravnokar tri leta zopet v sestavu svoje pradomovine in matere Velike Nemčije in preživlja neke vste prehodno dobo šolanja in pripravljanja za popolno izravnavo z ostalim delom Reich-a, je že leta 1941. in pozneje, prav posebno pri izbiri in postavljanju oseb v javne in zasebne službe, imela priložnost, videti PTecej lepih potez glede izbire •nseb. jo zdravimo Kan, vinski cvet ali »bersa« je razširjena vinska bolezen in je po zanemarjenih kleteh reden, neljub gost, ki povzroča ogromno škodo. Kako 6e kan pojavlja? Osobito pri šibkih vinih se pojavi na površju ob pristopu zraka v početkn belkasta, smetani podobna mrena ali kožica, ki 6časoma odebeli in se zgubanči, postane pri belem vinu nekoliko rumenkasta, pri črnini rdečkastobe.a, končno razpade v krpice, ki radi večie specif čne teže padajo skozi pijačo na dno 6oda. Vino posla ja kalno, šibko, vodeno, mlakasto, končno pa ni za nobeno rabo več. Poleg kana 6e kaj rad pojavlja cik in vino rado počrni. Šibko vino v načeti steklenici na toplejšem prostoru postane kmalu kana6to. Kaj povzročuje kan? Kanova glivica (mycoder-na vini) se loti alkohola, katerega razkraja v glavnem v vodo in oglikov dvokis, povzroča tudi razpadanje kislin, morebitnega sladkorja, glicerina itd., pri čemer nastajajo neugodni postranski iz-menjevalni produkti (n pr. ma6lova kislina) in se tako okus še nagleje poslabšal Ta glivica živi tudi v ocetni bakteriji, na zraku, kei potrebuje kisik, je tedaj aerobna. Domuje pa pravzaprav v vinogradski zemlji in pride z grozdjem v mošt, odnosno vino. Ob ugodnih pogojih (pristop zraka, nesnaga, primerna toplota itd.), se silno naglo množi, lažje na mladem vinu tedaj v prvem letu, ker ima v njem več hranilnih snovi (beljakovin) nego v starini, ne more se pa uveljaviti na bolj močnem vinu, ki ima 12 ali več volumnih odstotkov alkohola. Kako kan preprečamo? Sod bodi vedno poln kot 6veže kurje jajce in neprodušno zaprt i dovolj dolgo veho, da nad vinom ni zračnega prostora. Zato sode redno, točno zapolnjuj s popolnoma zdravim vinom — mlado vino na teden dvakrat, starino vsak teden, lažja vina večkrat kot težja — in pri tem skrbi kakor 6ploh v vsem kletarstvu z« vzorno 6nago. Ne imej vina predolgo na pipi! Raje ga potoči v manjše 6odčke, katere nastavljaj drugega za drugim, ostale pa vestno zalivaj z zdravim vinom. To si naj posebno zapomnijo naši gostilničarji. Glavno pravilo za preprečevanje kana je: poln 6od je največji sovražnik kana! Kako kan zdravimo? Ako bolezen pravočasno opazimo in se kan še ni močno razvil, sod previdno zalijemo, najbolje z lijakom, ki ima bolj dolgo iztočno cev, da jo lahko nalahno porinemo V6aj par centimetrov pod površino vina, tako, da mrene kana ne poderemo s curkom v vina: potem dolivamo, suvajoč n. pr. s kolenom ob dno soda. Površina vina 6e dviga s kanom vred do vrha, da ga lahko odstranimo. Nato pilko očistimo in sod čvrsto začepimo. Sod moramo odslej bolj redno zapolnjevati Ako se je kan že močneje razvil, a se okus vina še ni pokvaril, žveplamo najprej zračni prostor nad vinom radi razkuženja, potem pa ravnamo tako, kot smo prej povedali. Žveplo pa vselej ne gori nad vinom, ker je ta prostor nemara napolnjen z ogljikovim dvokisom, ki nastaja radi delovanja kana pri razpadanju alkohola. Voda namreč ostane v pijači, ogljikov dvokis kot plin pa polagoma odhaia nekako tako, kakor pri vrenju Zato moramo ta plin najprej s kakim pihalom odnosno mehom odqnati iz soda in ga nadomestiti z zrakom, da more žveplo (ne kapljajoče) goreti, ali pa žveplamo z znano žveplovo kadilnico od zunaj. Po žve-planju — žveplov dvokis naj vsaj pol ure učinkuje, da glivice umori ali vsaj oslabi — lahko tudi vino prav previdno pretočimo v zdfav, zmerno žveplan sod, pri čemer je proti koncu paziti, da poslednji curek ne potegne kana s seboj. Ostanek deni posebej, filtriraj in kmalu uporabi! Ako je kan vino že znatno skalil in poslabšal, a je vino vendar še uporabno, ustavimo daljnji razpad s pasteriziranjem. Kdor nima pasterizatorja, pretoči vino ob precej. močnem, pravilno izvršeneVn žveplanju ter ga potem — po dovoljnjem pre-zračenju radi žveplovih plinov — zmešaj s primernim zdravim, krepkim vinom Radi kana že jako slabo, kalno, neokusno mlakasto »vino« ni za nobeno rabo, niti za kis, ker je alkohol, iz katerega naj bi 6e tvorila ocetna kislina (in voda) v bolnem vinu iz večine ali docela že razdejan. Kan se lažje preprečuje in lažje zdravi nego cik Sod, v katerem je bilo kanasto vino, se mora takoj po izpraznitvi temeljito 06nažiti in razkužiti, mi čemer je posebno paziti na črto, do koder ;e bolno vino nazadnje stalo: kajti tamkaj obvisi O bojih proti banditom Kaj pripovedujejo člani Wehrmannschaft-a organizacije Steirischer Heimatbund? Tujezemskim tolpam, ki vpadajo na Spodnjo Štajersko, da bi tukaj morile in ropale, ne prija bojevanje, Veliko bolj prijetno jim ie nočno zahrbtno streljanje na neoborožene vasi ali kmetije, kjer lahko neovirano izvršujejo svoja zverinsko-krvava dejanja, odganjajo živino ali pa drugače izropajo, kar koli se da. Ce trčijo na odpor, pomnožijo število nasprotnikov z deset in še več, kar vemo iz njihovih poročil svojemu »vrhovnemu poveljstvu«, katera večkrat zaplenimo. Najbolj iz-nenadene so bile tolpe iz Hrvatske ker so navadno upale, izpopolniti pri nas na razmeroma lahek načm stanje svojega orožja in pridobiti novega moštva, v mnenju, da 6e jim bodo naši ljudje v trumah pridruževali, naši vrli Spodnje-štajerci so jih pa sprejemali s puškami Štirje Wehrmann-i proti osemdesetim banditom. Novembra 1942 so tolpe pri Unterkrasche a. d. Drieth napadle poštni avtobus, k' so ga kot poštna straža spremljali: dva motorna kolesa in osebni avto z lahko strojnico. Prvi je bil zadet šofer, nakar se je ustavilo vozilo. Združeno streljanje tolp iz zasede bližnjega pobočja je od obrambe izključilo tudi poštno stražo. Od postojanke Mar-tinstal so tolpe dobile takoj njene razpoložljive sile na pomoč, ki so tvorile številčno samo del 80 do 90 mož močnega drhalskega oddelka. Razen tega so se tolpe utrdile v skalovju, ki je bilo nedostopno iz ravnine. Neki SA-Sturmfuhrer 6e je nato prerinil s tremi Wehrmann-i vzdolž pobočja ob levem sovražnem boku kakih 50 metrov pred sovražnika. Štiri dobro merjene in odlično zadete ročne granate so ustavile streljanje treh sovražnih lahkih strojnic in hkrati zmešale banditom glave, dt 60 pobegnili. Medtem je pa večina tolp ob robu vasi ravno plenila avtobus in potnike, med katerimi je bilo tudi sedem vo-jakov-dopustnikov Naš Sturmfiihrer je tedaj s 6voj:mi možmi naskočil avtobus ter navidezno ko-mandiral, kakor da vodi celo kompanijo, ki je nikjer ni bilo. Banditi ki so se že pripravljali da zažgo avtobus in odvedejo vojake-dopustnike, so za trenutek ostrmeli Nato so pa potnike postav;li prekc ceste, da so našim preprečili streljanje. Par sekund in nobenega bandita' ni bilo več nri avtobusu. Skriti za postavljeno vrsto potnikov so jo panično popihali. Rešeni so bili potniki, avtobus in pošta Naslednjega dne uvedena akcija je potem dot!čne tolpe uničila kaj rada kar cela skorja kanovih glivic, ki jo moramo najprej s krtačo prav temeljito odstraniti- (A. Z.) Zavzetje kraja GroBzirnik. Bilo je oktobra 1943. Naši Wehrmann-i so ležaH ob državni meji ter gledali proti jugu na Kranjsko. V megleni jutranji zori so poslali poizvedovalni oddelek 18 mož preko naših žičnih ovir proti GroBzirniku. Pred močnimi sovražnimi utrdbami, ki so stale v severnem delu vasi, se je oddelek ustavil. Samo dva moža sta se plazila dalje in prišla neopažena skozi sovažne postojanke v vas Tam sta trčila na zamenjavo neke straže, ki je štela osem mož. Straža je smatrala naša dva Wehrmann-a za svoje banditske tovariše. Zato je tudi dovolila, da sta se ji približala na nekaj metrov, nakar sta jo s svojimi strojnimi pištolami postrelila do zadnjega moža. Sledil je alarm in streljanje od vseh strani. V boj je posegel seveda tudi zadaj ležeč in skrit poizvedovalni oddelek, do katerega sta se dobojevala oba naša hrabra moža. Prišlo je ojačenje, nakar je sledil takojšen napad proti GroBzirniku. Ko je naša VVehrniannschaft prišla tja, ni bilo v vasi nobenih tolp več, ker so medtem že zbežale. Vaščani so izjavili, da so tolpe imele 15 mrtvih, med njimi je bil^ tudi poveljnik, ki ga je stoječega ob strojni puški, zadela krogla. Naše izgube: en ranjenec pri prvem vpadu poizvedovalnega oddelka. Pri K5nigsberg-u. Začetkom decembra 1943 je kakih 180 iz Hrvatske vpadlih banditov napadlo Konigsberg. Bili so krvavo odbiti. Dan pozneje v jutranji zori — bila je huda zima — je naša Wehrmannschaft iskala stikov s sovražnikom proti Heiligenberg-u. Opoldne je en naš vod sredi gozda trčil na sovražnika in se spustil z njim v boj. Pri tem so banditi klicali naše bojevnike na smešen način ter jih vabili, da bi prišli k njim, rekoč: »Ubifte vašega povel jnika t« Naši so jim pa odgovorili: »Tepci ste vsi skupaj. Mi se bojujemo skupno z našim poveljnikom za svobodo naše Spodnje Štajerske«. In vsakokrat je takim besedam sledila salva. Po triurnem boju je zadeva postala dolgočasna. Ker naše ojačenje ni moglo priti, je naš vod naskočil s »hura« in zavzel v naskoku sovražno postojanko, sovražnika pa vrgel preko meje. Druhal je takrat imela velike izgube. Lov po gorovju Bachern. Januarja tekočega leta je Wehrmannschaft v velikem snegu na Bachem-u lovila bandite. Odkorakali smo v svetli zimski noči okrog tretje ure. Dolga pot je bila za nami. Težko smo nosili orožje in opremo s prehrano za več dni. Ko je zašla luna, smo ugotovili sovražno predstražo v neki hiši. To nam je vzelo vso utrujenost in želeli smo si, spoprijeti 6e enkrat s temi tolpami, ki so se vedno bale bojev ter 6e istim izmikale. Naskočili smo hišo. Pri tem nam je pri vratih pritekel nek bandit nasproti,, katerega smo takoj položili. Ta mrtvec nam je pa nato zapiral in oviral ozek vhod v hišo, kar nam je povzročilo izgubo časa. Ko smo se končno prerinili v hiio, smo,v isti našli samo preplašene domačine in šs nekaj ljodi. ki so jih od nekod privlekli banditi. Vsa 6oba je bila polna križem kražem razmetanega orožja in opreme 28 banditov, ki so jo od-kurili s pomočjo skoka skozi okno pri zadnji strani hiše v temno gozdno noč. Pri tem smo čuli, da je v sosedni hiši prenočeval štab teh tolp z 38 možmi Štab pa ni prišel ali poslal pomoči ljudem, ki smo jih napadli, temveč zbežal in popihal jo j« v grmovje, ko je slišal naše streljanje. Proti 14. druhalski diviziji. Bilo je dne 18. februarja letos v mrzli zimski noči. Enajst dni in noči so se že VTŠili boji zoper 14. banditsko divizijo vzhodno od Rann-a. Podih smo jih od kotline do kotline. Pri tem so veliko trpeli. Mezgi, ki so- jim nosili orožje, mu-nicijo in opremo, so bili mrtvi, zato so pa ta stvari zakopavali v zemljo. Povsod so ležali njihovi mrtvi bojevniki. Kmetje so nam vedno poročali, kje se skrivajo ranjeni banditi. število ubežnikov, ki so iz bamüfrskih vrst prehajali k nam, je raslo iz dneva v dan. Bili so raztrgani, ušivi in ozebljenih rok in nog. Ostanek druhalske divizije, ki bd naj zasedla Spodnjo Štajersko, je bil nato od vseh strani zaokrožen. Obroč so tvorili Wehrmacht, orožništvo, policija in Wehnnannschaft. Wehnnannschaft je stala med Weiten6tein-om in Florianom, za nami je bilo gorovje Bachern, pred nami gorovje Poft-ruck, po katerem navzdol so se- skušale prebiti tolpe na posameznih točkah. Ob tretji uri zjutraj se je posamezno streljanje razvilo v reden boj. Takrat so neki SA-Sturmfuhrer in 6 Wehrmann-ov dobili povelje, da prodrejo v 6vrho zaščite nekega naskočnega topa od oddelkov Waffen-do osrednje točke, kjer so se zbirali banditi. 2e po tri sto -metrih so bili obstreljevani. Ležali smo na topu ter pustili padati izstrelke sovražnih lahkih 6trojnic in metalcev granat na nas. Ko smo prišli približno do določenega nam mesta, je naš naskočni top trčil ob mino, ki ga je samo pretresla. Hkrati eo nas začeli silno obstreljevati od vseh strani. Poveljnik je ukazal braniti top. Streljali smo z vsem orožjem na cilje, ki so jih nudile sovražne cevi. V boj je posegla tudi naša ar-tilerija, ki je zadela in škodovala drhali v kotlini. Sovražnik je pa vedno bolj pritiskal iskajoč izhoda iz obroča. Ker ga ni našel, je poskušal za našim hrbtom. Kakor blisk smo usmerili top v nove cilje. Delati smo s polno silo ter ogromnim hrupom. Nek sovražni metalec min nas je imel Dr. F. J. Lukas: Ausschneiden! Izrezatil Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch (Nemščina za odrasle metodično in praktično) 68. Stunde. Von unseren germanischen Vorfahren. 1.Die Germanen stammen von einem nordischen Kernvolk ab, das nachweisbar vor 6000 Jahren Teile unserer Heimat bewohnte. 2. Wir können die Geschichte der Germanen lük-kenlos bis um das Jahr 1800 v. d. Ztr. verfolgen. 3. Der nordische Mensch bildete sich in Zehntausenden von Jahren am Saume der Eiszonen. 4. Der nordische Mensch war: tatenfroh, kämpferisch, leistungsfähig und erfinderisch. 5. Hünengräber sind die Begräbnisstätten nordischer Bauernsippen gewesen (4000 v. d. Ztr.). 6. In den Hünengräbern finden wir Beile und Dolche aus Stein sowie Tongefäße für Speisen und Trank. 7. Indogermanen nennt man die -Völker gemeinsamer Sprache von Germanien bis Indien. 8. Die Indogermanen sind Arier. 9. Die Urgermanische Zeit (Bronzezeit) dauerte von 1800 bis 800 v. d. Ztr. 10. Die" Urgermanen (Jütland, untere Elbe, westliche Ostsee) hatten eine hohe Kultur. Sie verstanden bereits die Webkunst und erzeugten schöne Waffen und Schmuckstücke. 11. Die Großgermanische Zeit dauerte von 800 v. d Ztr. bis 1000 n d Ztr J.Germani izhajajo iz nekega nordijskega izbra- nega naroda, ki je bival pred 6000 leti na delih naše domovine, kot se lahko dokaže. 2. Zgodovino Germanov lahko zasledujemo 'brez vrzeli do okoli leta 1800 pred Kr. 3. Nordijski človek se je izoblikoval v desettisoč-letjih ob robu ledeniških pasov. 4. Nordijski človek je bil: delaven, bojevit, sposoben in iznajdljiv. 5. Hunski grobovi so bili pokopališča nordijskih kmečkih rodov (4000 pred Kr.). 6. V hunskih grobovih najdemo sekire in bodala iz kamenja, kakor tudi lončene posode za jedila in pijače. 7. Indogermane nazivamo narode skupnega jezika od Germanije do Indije. 8. Indogermani so arijci. 9. Pragermanska doba (bronasta doba) je trajala od 1. 1800. do 800. pred Kr. 10. Pragermani (Jütland, spodnja Laba, zapadno Vzhodno morje) so imeli visoko kulturo. Znali so že tkati in so proizvajali lepo orožje in okraske 11. Velikogermanska doba je trajala od 1. 800. pred Kr. do I 1000. po Kr. 12. Die Germanen kämpften immer um ihren Lebensraum. 13. Armin der Cherusker vernichtete im Jahre 9 n d Ztr die römischen Legionen 14. Die große germanische Völkerwanderung be- gann um das Jahr 375, sie veränderte das politische Antlitz. 15. Karl der Große (768 bis 814) baute das GroA-germanische Reich auf. 16. Die Idealgestalt der Germanen iet der Held, der für eine Idee kämpft, allen Hindernissen mutig entgegentritt und für seine Idee auch zu sterben bereit i6t (Siegfried, Hildebrand u. a.). 17. Die germanische Weltanschauung ist naturgebunden. 18. Die germanischen Götter hießen Asen, sie waren Freunde der Menschen. 19. Das Bild des 6ich drehenden Sonnenrades, das in die Form eines Hakenkreuzes übergeht, war für die Germanen das Symbol des immer neuen Lebens, da6 durch die Sonne geweckt wird. 20. Die Schriftzeichen der Germanen waren die Runen. 21. Der Boden war bei den Germanen nicht Privateigentum, sondern Eigentum der Sippe. 22. Die Germanen waren nicht nur Jäger und Fischer, sondern seßhafte Bauern) sie erfanden den Räderpflug. 23. Sie waren Meister im Schiffsbau. (D e Wikinger entdeckten um 1000 v. d. Ztr. auf ihren Fahrten die Nordküste Amerikas.) 24. Die Germanen wohnten in Pfostenhausern in geschlossenen Siedlungen. 25. Grundlage des germanischen Gemeinschaftslebens ist die Familie. 12. Germani so se bojevali vedno za svoj iiv-ljenjski prostor. 13. Armin Keruskov je unicil leta 9. po Kr rimske legije. 14. Veliko germansko preseljevanje narodov sa „osebno rad Njeqova granata je eksplodirala doče služil za gradn,o vasi in manjših mest. Za »News Chronic e<< qlede bombard ran]a Pariza £ našega topa m ranHa štiri može naše P o- zopetno uvedbo tega stavbenega materijala se List namreč ugotavlja: »Kipi' ^v ' Tirane ie 6 dk. Kliub temu nam je uspelo poriniti tolpe zavzema Reichsführer-if uporabljajo ga pa tudi ,e zletelo neka, bomb m.mo ciljev. Te rane > je nazaj' nakar smodZ> po cesti, ki smo jo od že pri gotovih gradnjah naselbin za prešeljence, treba vrednotiti kot francoski prispevek k zmag«, sovražnika očistili, naše obvezovališče za ranjen- ki jih izdeluje organizacija OT * Pomanjkanje živeža na Kub-. Spnco vel k.,ga ce Medtem se je zdanilo... * Nov ministrski predsednik Bavarske. Führer pomanjkanja živeža na otoku Kuba — tako po- Bili smo veseli, da smo lahko prisostvovali k je po smrti Gauleiter-ja Adolf Waqner-ja imeno- roča agencija Efe iz Havanne — le pre? cent preprečenju poskusa prodora tolp. Pri čiščenju bo- Val Gauleiter-ja Paul Giesler-ja bavarskim mini- Batista prepovedal sleherni zvoz jišča so našli samo v tem odseku štirideset mrtve- strom notranrh zadev ter Gauleiter-jcn» za Gau * Strahovite posledice »iž var.ja nekega sredstva cev ali težkih raniencev. Ujetniki so napravili na München-Oberbayern. Obenem je bil Gauleiter za pcutjranje. V Helsinku na Firskcm so v neV: h ras obupen vtis. Ze takrat so priznali, da stoji pau) Giesler imenovan kot naslednik pokojnega gostilnah pili žganje, izdelano iz sreditva za po- Bjihova 14. divizija pred-koncem, ki je par dni ministrskega predsednika Ludwig Siehert-a, ba- ayrenje. To sredstvo so »delali najprej iz de a- nato nekoliko bolj zahodno tudi nastopil. varskim ministrskim predsednikom. Ministrski turiranega špirita. Doslej je »>ivr!o že 67 oseb na A. Ger. predsednik Paul Giesler vodi nadalje bavarska posledicah uživanja te žgane brozge, računajo pa - . ministrstva za prosveto in kulturo, za finance, še z nadaljnjimi smrtnimi i tvorni, in za qospodaTstvQ * Stetfnfa s papirjem na Kitajske«. Počenši s ______* Povratniki iz banditskih vrst Kakor znano, j majem t. 1. bodo na severnem K.tajskem tiskali je izdal poglavnik svoiečasno amnestijo, ki je samo Pn dnevnik. Imel bo naklade m lijon izvo- * Sprejem v stranko NSDAP. Na Führer-jev omogočala, da se brez kazni vrnejo na svoje do- dov. 130 000 izvodov je namenjenih samo za me- roistni dan so v Marburg-u na slavnosten način m0Ve vsi Hrvatje, ki so na kakršen-koli način st0 Pek;ng jeli 200 mladeničev in mladenk v NSDAP Gre zabredli v Titove vrste. Po hrvatskih uradnih * si}ne umetnine v rokah mat žarskega ž;dov- etnike 1926 in 1927., med katerimi se nahaja podatkih se je doslej okoristilo tega pomilošče- stya Kakor p0roča list »Est Ujsaq.-, se naha a tudy več voditeljev in voditeljic spodnještajereke nja 16,820 svoječasntf od?adl:h in med bandite zqodovinskih umetnin v vrednosti deseüh m - Deutsche Jugend. Slavno6ti je prisostvoval tudi ter vojaške begunce zašlih Hrvatov in Hrvatic. jard penr,ö v rokah madžarskih Židov List p:a- namestnik Gauleiter-ja dr Portschy, ki je v svo- Večina teh spokornežev. ki so na lastni koži «ku- vi da bil« treba ugotoviti k-.ko in po kakšni jem govoru med drugim izvajal, da je nemški ¿jj komunizem, se je takoj javilo prostovoljno cenj so prišie te umetnine v židovske roke Na narod imel vedno dobre vojake, toda politiki niso ^ vojakom, ostali pa na delo. vsak način morajo te umetnine nazaj v madžar- znali ohraniti dedščine nemških vojakov Z Adolf * Morilca dr. Petiota še vedno nimajo. Po ve- ske muzeje Med temi umetninami se nahaja o Hitler-jem stoji na čelu nemškega ljudstva mož, steh, ki prihajajo iz Pariza, policija še vedno ni- s]ike najpomembnejših mojstrov srednjega veka ki je veleum v svojem vojskovodnem in politic- ma v svojih rokah zločinca dr. Petiota. Ob špan- jn 18 stojetja nem delovanju. S stranko NSDAP si je Führer gj^ jj,ep so aretirali nekeqa moža, ki qa ie poli- ustvaril instrument, ki nam jamči, da boj sedanjih cismatrala za storilca. Op;s zločinca se je precej M UE VESTI * Tehniška visoka šola v Ankari. V Ankari ustvaril instrument, ki nam jaim-i, aa j ^ ' c»a smatrala za sionica. up s rn™ se i^ji ustanovili Tehniško visoko šolo s posebn m vojakov ne bo zastonj. Tega «e zavedata fronta ujema] z opisom aretiranca ob španski men toda i' . k .korortTnkciio. „radnio stroiev. zavodom za kemijo, konstrukcijo, gradnjo strojev, elektrotehniko in arhitekturo Na Tehniški visoki šoli v Istanbulu so ustanovili oddelek za g ad- in domovina, zato pa moramo nositelje gibanja odtis prstov je pokazal, da so se bili zmotili, izbirati iz naših najboljših. Zaobliuba in počasti- * Ruščina na južno-itaiijanskih šolah. Uradni tev Ffihrer-ia sta zaključili prireditev list Badoglijeve vlade v Bariju prinaša med dru- * Odprta noč in dan so groba vrata. Obitelj qim zanimivo odredbo, po kateri bodo na vseh n|° co/] • _ M MartschWiz Kre"-a Rann poroča, da je v prese- južno-italijanskih srednjih šolah uvedli za bodoče * Kitajska borba s trgovino z mamin^ V Nan-Hk« taborišču Ausciwitz fSchlesien) umrl, šolsko leto poleg angleščine kot obvezni predmet, kingu so te dni pred 3000 ucenci in dijaki na to k^aj 23 Tet presSec z Kreis-a Rann, tudi ruščino. Očividno na višji migljaj prinaša posebnem trgu ustrelili nekega prekupčevalca s StoisW Straschek Nieqovo smrt obžalujejo južno-italijanski tisk k tej'odredbi blagohotne ko- heroinom. Med pripravami za usmrt tev so pe.i S bTata ^e neve fin pSelj mentarje, in ugotavlja, da bodo prispele iz Sovjet- gledaki pesmv naperjene proti opiju Po usnuce- » noločna za dopusL v lè^ l944 Določila o ske Unije tudi učne moči. Baie je moskovska vlada nju zločinca zoper ljudsko zdrav,e, ,e *»»»»'« dopusUh za leto 1944 so urejena s takozvanim učitelje ruščine ponudila Italijanom povsem brez- mladina skozi glavne ulice mesta, proslavljajoč šestii ^tieradî ô^\rtrVaia7o'3no°M te- Na S^Wi^taïiT^^ ¿S—TSSi zadovoljstvo nad aktivnostjo kitajske n,lad=ne v Itt S ki so sta?eašTkakor 50 Dva švedska državljana, in sicer Karl OHe Peter- boju proti opiju let. ako so rojeni pred 1. aprilom 1894, imajo son in Sven Gunnar Hansson, sta bila aretirana da upa, da se kita,ska m'adma ne bo vdaia u.va- Drrv^co do največ 20 dni Vsi predpisi ali po- radi protizekoniteoa poročanja v korist Anglije, nju mamil. _ JU • j 1 . , .. ,______ * LaJ4- H„a »Libertv« so slabo zaraiene V * Ve ik požar v Bostonu. V nedeiio zvečer ie v (jodbem dooovori, ki govorijo o dal,sem dopustu, * Laaje upa »noerxy« so siaoo zgraient. v ..... J". . . „ n„.„„„ n„ia, v- so brez veliave bližini Alaske se je te dni zlomilo krmilo neke neki ladtedelnici v Bostonu izbiuhnil požar, k se * Samolastro prestopanje v višje razrede na ameriške ladie tipa »Liberty«. 65 članov posadke je bliskoma razširil tudi na v blizmi se naho-vlal ,, stane dvakratno peno voznega listka. Ker je utonilo. ia.oce skladsce premoaa. D v,a on element e jasedaio no vlaVh imefitelji vozn-"h lis-kov n'ž- * Pora.t Švedskega prebivalstva. Kakor poro- umcil 225 čolnov m 3)00, ton p emooa Več sto jih razredov prostore v vagonih višjih razredov ča list »Svenska Dagbladet« na osnovi poročila gasilcev ,e ,edva premagalo vel k požar in s tem povzročajo sprevodnikom mnogo dela, statističnega centralneqa urada v Stockholmu, ie * Londonsko pristan See vedno bolj zapuščeno. je 7P,f>7Tvška uprava odredila, da se mora vdslej naraslo švedsko prebivalstvo leta 1943. za 64 6^0 Kakor piše anqleki strokovn. 1 st »Fair Play«, 'e za v^fiko tako samolastno zasedanie z voznim oseb na 6,523.000 Previšek porodov znaša 59.000. londonska luka mnogo izgubila vsled težkih nem- lictkom nižieaa razreda,' vagon višjega razreda. * Dorlot se je ponesrečil. Vodja francoske ljud- ških letalskih napadov Ze leta 1940-41 je moral «prevodniku dvakratno ceno voznega ske stranke, Jacques Doriot, se je v Nancyju po- biti največji del ladijskega prometa d r giran¿>re- listk» * Hiie iz ilovice imajo bodočnost. Ta že tisoč-lptia star arsdbeni materiial je v novei4°m času pri«el zopet do veljave in bo verjetno tudi v bo- nesrečil z avtomobilom in so ga morali prepeljati ko drugih pristanišč, čeprav ob angleški zapa^ni v bolnišnico obali ni nobene boljše luke za vel;ki ladiiski p o- * 592 mrličev v Parizu. V noči na pretekli pe- met. Posledica je bila. da se je mnogo londonsk h tek so anqlo-ameriski lefalski qanqsterji bombar- pristaniških delavcev preselilo druqam. fctotako dirali Pariz ter povzročili po štetju do nedelje so morali demontirati celo vrs>o pristaniških n1- zvečer 592 smrtnih žrtev. Računati pa je vsekakor prav. V londonskih pristaniščih so nastale radi je začelo okoli leta 375., ki je spremenilo po- z nadalinjim porastom teqa števila. V času od tega velike vrzeli. Trajalo bo še dolqo časa, da si litični obraz. 15. do 22, aprila je bilo v Franciji ubitih vsled b(j londonska luka zopet pridobila staro in dobro 15. Karol Veliki (768—814) je stvoril Velikoger- bomb 1800 oseb, nad 2200 pa je bilo ranjenih, ime. mansko državo. Pariški tisk poroča v razburljivem tonu o teh * Najstarejša žena Španije. V vasi Almunecar 16. Idealna postava Germanov je junak, ki se bori napadih, ki zahtevaio veliko žrtev. Nikdo ni pri- blizu Granade bodo v kratkem oficieinD pros'»v li za idejo, nastopa zoper vse zapreke poqumno čakovai, da bodo Anqlosa6i bombardirali tudi rojstni dan naistarejše Spaniolke. Kmetica Dolo-in ie pripravljen za svojo idejo tudi umreti osrčje Pariza, kar se .je zgodilo pretekli petek, res Fernandes Gonzalez ie stara sedaj 110 let ter (Siegfried, Hildebrand in dr.). »Petit Parisien« pripominja, da je bilo med mno- ima okoli sebe 132 otrok, vnukov, pravnukov in 17. Germansko svetovno naziranje je zvezano z gimi žrtvami morda tudi takih, ki so verjeli v prapravnukov. Starka ie še čvr«ra ter se spomin'a naravo »osvoboditev« po Anglo-Amerikancih. Ta »osvo- v6eh posebnih dogodkov nienena življenja v vs*-h 18. Germanski bogovi so se imenovali asi; bili so boditev« pa je prišla tako, kakor to odgovarja posameznosti Potovala ni nikamor. Samo dva-orijatelji ljudi. angleški tradiciji. Tej trad;ciji odaovarja v osta- krat po ženitvi je jahala na muli v soseani občini 19. Slika vrtečega se sončnega kolesa, ki preide lem tudi cinizem, s katerim se bavi londonski Montreal in Nerja. v obliko Hakenkreuza, je bila Germanom sim- _i- bol vedno noveqa življenja, katero vzbuja sonce. 20 C.rke Germanov so bile rune. 21 Zemlia pri Germanih ni bila zasebna last. temveč last rodu POLITIČNI omwž pram jugoslovanskim emigrantskim voditeljem, - kar je duhove tako razburilo, da je prišk» do pre- □ _ , , . . . .. . . __„ j,«,,, tepa. Pri tem se je Balkanec tako dale? spozabil, Tako se obnašajo vojaški atašeji brez držav. 1 . ., , , , ...... . __ . ., u „„• ¡t; da je potegnil pisto o. nakar so ,o anqleski ofi- 22. Gemiani niso bili samo lovci in ribiči, temveč V turški prestolnici Ankari se naha,a vo,aski stalno naseljeni kmetje: iznašli so plug na ko- ataše »juqoslovanske vlade«, ne da bi vedel kaj |e6ib in koqa predstavlja in zastopa. Dokler mu biv- 23 flili so mojstri v aradnji ladij. (Vikingi so od- ša Puričeva emigrantska klika iz narodu ukrade- krili okoli leta 1000 pred Kr na svoji po- nih in odnesenih državnih zakladov lahto naka- cirji popihali. □ Politična amnestija na Madžarskem. Madžarski regent Horthy je izdal te dni splošno poetično amnestijo. Izvzeti 60 samo zločini vele!zdaje tovaniih severno obalo Amerike.) zuje sredstva za obstoj, bo ta gospod še vedno i« atentati z eksplozivom. □ Vsak deseti ameriški vojak je črnec. Kakor 24 GpT®i).ni so živeli v M*¡»h na stebrih v strnje- lahko igral »atašeja«. Glasom turških poročil, je nih naseljih ta gospod nedavno v neki carigrajski restavraciji poroča ameriški dopisnik londonskega lista -News 25 Temelj germanskega skupnega življenja je angleškim oficirjem, ki so bili v njegovi družbi. Chronicle«, je sleherni deseti vojak vojskt Zedi-družinf očital pnatoi-Ve ničnih držav črne nolti. D Črna trgovina z bencinskimi nakaznicami v Ameriki. Kakor poroča njujorški dopisnik londonskega lista »Daily Herald«, Webbs, je zavzela črna trgovina s ponarejenimi bencinskimi nakaznicami v Zedinjenih državah tako velik obseg, da je ogrožen ves sistem racioniranja bencina. Dnevno se izda pri črpalkah okrog 10 milijonov litrov bencina na ponarejene bencinske nakaznice. V to svrho so se ustanovili posebni gangsterski kon-cerni. Al Capone je sicer v ječi, toda njegovi dediči se bavijo z mastnimi posli. Njihovo delovanje je čelo lažje kot je bilo njegovo. To pot ne rabijo oklopnih vozil s strojnicami, da bi izvrševali svoje lumparije. V6e se razvija na zunaj kot nekaka občudovanja vredna trgovina. Obsega te črne borze sploh ni mogoče izmeriti, ker presega vsako drugo stroko črne borze. Tako obstoja črna borza živil, alkohola, svilenih nogavic itd. Resnične milijonske dobičke pa izkazujejo samo prodajalci ponarejenih bencinskih nakaznic. Najlepše pri celi stvari pa je, da so ameriške oblasti napram temu gangsterskemu sistemu popolnoma odpovedale □ Palm Beach si ne želi ranjencev. Ameriške vojne oblasti so v septembru lanskega leta prevzele v luksuznem kopališču Palm Beach (Florida) Hotel »Breakers«, da bi ga spremenile v rezervno bolnišnico za vojake. 300.000 dolarjev so izdali za renoviranje hotela, ki naj bi sprejel 800 ranjenih vojakov. Generalguartiermeister Generalleut-nant Somerwell pa je izročil hotel zopet lastniku, ne da bi poprej vprašal vodilnega generalnega zdravnika. Ranjence nameravajo spraviti v neko taborišče nekje v državi Indiana. Ameriški list »New Republic« izjavlja k temu, da so bogataši v Palm Beachu prav gotovo protestirali proti temu, da bi ranjeni vojaki »kazili sliko luksuznega kopališča«. General Somerwell se je podredil željam plutokratov in je storil, kar mu je bilo zaukazano ... □ Vedno večja aktivnost komunistov v Angliji. Poslanec Maxton zatrjuje v časopisju »New Leader«, da vlada v politiki angleškega delavskega razreda velika zmeda. Laburistična stranka (Labour Party) je zgubila popolnoma vajeti vsled notranjih malih sporov ter je mimo tega zapravila zaupanje delavstva. Laburistična stranka se tudi ni ozirala na dogodke v Sovjetski Uniji in na upliv teh dogodkov na Anglijo. Temu nasproti pa je aktivnost komunistične stranke v Angliji vedno večja. Polagoma, toda sigurno se preriva komunistična 6tranka v napadalno pozicijo, ki je naperjena proti laburistični stranki. Komunistična stranka je napravila tako veliko zmešnjavo, da angleško delavstvo nima nikake predstave več o tem, v kateri smeri naj se pravzaprav giblje. To kaotično stanje v glavah delavstva tvori najboljše operacijsko polje za komunistično agitacijo. □ Kako je Moskva pripravljala svojo vojno. Sovjetska Unija je te dni objavila svoj proračun za leto 1944. Obenem je obelodanila odgovarjajoče primerjalne številke za prejšnja leta. Če je. še bilo treba dokaza za trditev, da je Moskva po načrtu pripravljala svoj napad na evropsko civilizacijo, potem je zapopaden ta dokaz v tej najnovejši uradni publikaciji. Iz obelodanjenega je razvidno, da so se v letih 1930. do 1940. državni izdatki Sovjetske Unije zviševali letno in povprečno za 32.5 procentov. Od lata 1940. do 1944. pa so se zviševali izdatki jedva za devet procentov. To počasno naraščanje boljševiških državnih izdatkov ne pomeni nič drugega kot zavestno progresivno oborožitev, ki nam postane takoj jasna, če pomislimo, da so proračuni v vseh drugih vojskujočih se državah skokoma narasli. Da je bilo sovjetsko gospodarstvo pred vojno izravnano v smeri vojnih potreb, kaže dejstvo, da so se po izbruhu vojne oboroževalni izdatki smeli gibati v starem tempu in da se je ta tempo porasta od leta 1940 celo znatno zmanjšal. Leta 1943. je znašal vojaški proračun Sovjetije 124.7 milijard rubljev ter je leta 1944. narasel komaj na 128,4 milijard rubljev □ Fantazije srbskih banditov. Bralci »Štajerskega Gospodarja« se še gotovo spominjajo naših poročil o svoječasnem delovanju srbskih četnikov Draže Mihajloviča. V tistem času, ko sta še London in Washington gledala v Draži Mihajloviču »vojnega ministra jugoslovanske emigrantske vlade« ip še nista priznala Titove vlade, je Mihajlo-vič imel prav bujno fantazijo. To trditev nam najbolje dokazuje revija »Neue Ordnung« v svoji izdaji z dne-23. aprila t. I., ki med raznimi zaplenjenimi listinami, ki izvirajo iz njegovega štaba v gozdovju, objavlja tudi zemljevid »povojne Jugoslavije" kakor si jo je zamišljal Mihajlovič, dokler je užival podporo Anglosasov Mihailovi- čeva »povojna Jugoslavija« bi na severu zajela velik del nemškega ozemlja nekdanje Avstrije in Madžarske, ker bi v obliki koridorja, ki bi segal severovzhodno od mesta Wien, mejila na zopet obnovljeno Čehoslovaško. Severovzhodna meja bi odvzela Romuniji lepe ravninske predele z mestom Temešvar. Na vzhodu bi ji Bolgarija morala odstopiti svoj del. Predvojna meja z Grčijo bi ostala neizpremenjena. Južna meja Jugoslavije bi segala globoko v Albanijo, v Jadransko morje v Dalmaciji in ob dalmatinskih otokih. Reki, Trstu, Istri in Primorju; reka Soča bi pa zaključila južnovzhodno mejo. — Tako je fantaziral Mihajlovič, dokler se je v gorah igral vojnega ministra. Sedaj, ko so ga Anglosasi pustili na cedilu, je pa menda že sam uvidel, da je treba imeti najprej medveda in šele potem se lahko prodaja njegovo kožo. O Smola v Filadelfiji. V Filadelfiji se vrši trenutno konferenca Mednarodnega urada za delo. Angleški »Daily Telegraph« ni prav nič navdušen za to konferenco, češ, da ima par lepotičnih napak. Prvči se je Sovjetska Unija odločno uprla udeležbi, čeprav na žalost Zedinjenih držav in angleške vlade. Moskva motivira svojo odsotnost z dejstvom da so jo leta 1939 vrgli iz Društva narodov, obenem pa tudi iz Mednarodnega urada za delo. Drugič je nastala močna opozicija proti programu, ki ga je izdelalo predsedstvo mednarodnega urada za delo. Po tem načrtu bi imel Mednarodni urad za delo pravico, brigati se za delovna vprašanja pri vseh včlanjenih državah, obenem pa tudi izdelovati predloge in reforme. V mnogih delegacijah konference, katere se udeležuje nič manj kot 40 držav, smatrajo ta načrt kot »nezaželjeno vmešavanje v nacionalne zadeve«. O Stopnjevana boljševizacija severne Afrike. V Alžiru so ustanovili nedavno družbo za zbližan je Francije in Sovjetske Unije. To famozno združenje pravi, da stremi za upostavitvijo diplomatskih odnošajev med obema državama. Združenje se imenuje povsem kratko »France-UDSSR«. Glavni tajnik tega združenja, Henri Claude, je zahteval na nekem zborovanju »izčrpni študij sovjetskega državnega življenja«. Ta kratka vest nam že prikazuje, s koliko vnemo opravljajo poverjeniki Moskve totalno bol jševizacijo severne Afrike. O Nove zločinske metode letalskega terorja. Iz Berlina poročajo; 2e par dni je opažati, da uporabljajo anglo-amerikanski letalski gangsterji novo zločinsko metodo vojskovanja. V nekaterih področjih Reich-a so letalski gangšter-ji razširili svoj teror proti civilnemu prebivalstvu 6 pomočjo nizkih poletov Lovska letala so iz nizke višine streljala s strojnicami na ženske in deco po cestah v mestih ter na kmete na polju. Ugotoviti je, da ne gre tu morda za posamične akcije krvi žejnih banditov, temveč za sistematsko uporabo nove taktike terorja. Nemški narod bo odgovoril na ta način letalskega zločinstva z držo in odporno silo, ki jo je doslej še vedno dokumentiral v poostreni bombni vojni Pod vtisom velikih izgub svojih bombniških odredov se po-lašča sovražnik metod, ki izražajo nesmiselnost in obup glede izostalega učinka bombnih napadov na nemški narod. Za to metodo ni nikakih vojaških argumentov. Obstreljevanje žensk in dece po ulicah ni več zadeva vojskovanja, temveč sipada v kriminalistiko. Uporaba teh metod je tudi dokaz za bol jševizacijo vojne, kateri so se Anglo-Ame-rikanci zapisali v svoji duhovni in vojaški drži. O Boljševiška strahovlada v področju Černovic. Iz Budimpešte poročajo: V Jassy je prispel«»polj-ski učitelj Stanislav Zis'e, ki se je na pustolovski način prebil skozi fronto Omenjeni Poljak pripoveduje, da se vali za petami sovjetske vojske pravcata strahovlada. Na krvavi način pobijajo vse tiste prebivalce Galicije in Bukovine, ki so baje ali dejansko sodelovali z nemškimi ali romunskimi oblastmi. Svoje posle opravlja tudi obsežen denuncijantski sistem. □ Sovjetsko-finski stiki delinitivno prekinjeni. Kakor znano, je Finska 17. aprila dokončno odgovorila na znane sovjetske pogoje glede sklepa sovjetsko-finskega morebitnega premirja. Pozneje se je vključila Švedska ter dosegla nov stik med Finsko in Sovjetsko Unijo glede sovjetskih pogojev premirja med obema omenjenima državama. Kakor poročajo sedaj iz Helsinkov, je smatrati tudi ta stik v smislu uradnega finskega komunikeja kot izjalovljen. V finski obelodanitvi, ki opisuje ves potek stika, kakor je nastal na prizadevanje švedskih činiteljev. se končno ugotavlja, da Finska po izčrpni ocenitvi boljševiških pogojev tako v vladi kakor v parlamentu ni našla nikak'h možnosti za no^ai?-1- Slabo razpoloženje v Angliji Iz Lizbone prihajajo poročila, iz katerih bi bilo posneti, da londonska vlada svojih ukrepov proti eksteritonjalnosti inozemskih diplomatskih misij ni podvzela samo 6 stališča vojaškega ugibania, temveč jih je diktirala skrb, prikriti razne pojava nemira ob angleški domovinski fronti pred svetovno javnostjo. Prišla je nenadoma poostrena poštna in tiskovna cenzura. Kljub zvišani kontroli potniškega prometa iz Anglije ter v Anglijo, se je namreč pokazalo, da je razpoloženje v Angliji na predvečer tolikanj napovedane invazije v splošnem zelo slabo. To razpoloženje ne prikazuje tistega nacionalnega in patriotskega veletoka, pa tudi ne tiste avtodiscipline, ki bi jo bilo pričakovati po propagandistični obdelavi zadnjih mesecev. Tako pa 6e v Angliji odigravajo industrijske stavke in politični procesi proti »napihovalcem ljudstva«, obenem pa narašča napetost med angleškimi in ameriškimi vojaki kot posledica večnega čakanja na vpostavo v invaziji. Težko je reči, v koliko so stavke rudarjev v Walesu, ladjedelniških delavcev na Škotskem, pli-narniških delavcev v Manchestru in londonskih avtobusnih sprevodnikov motile priprave za drugo fronto. Dejstvo, da je angleška vlada sklenila drastične ukrepe proti voditeljem stavk in njihovim podrepnikom, pa vsekakor dokazuje, da so nastale občutne motnje v invazijski mašlneriji. Znani komentator londonskega lista »Sphere« piše, da je uspelo stavkarjem in saboterjem ohromiti nacionalna vojn& prizadevanja. To je po mnenju lista eden izmed najtemnejših li6tov v zgodovini angleške industrije. Zgodovina bo nekega dne dokazala, kolika je bila škoda, ki 6o jo povzročili saboterji. Stavki rudarjev je sledil štrajk na londonskih avtobusnih progah. Kakor je ugotovil list »Daily Mail«, je bil to po sedmih letih največji štrajk v londonskem cestnem prometu. Da bi preprečili zlom londonskega transportnega sistema in da bi osigurali vsaj prevoz delavcev v oboroževalni industriji, so mobilizirali londonsko garnizijo, ki je prevažala na svojih ¿n na re-kviriranih vozilih londonsko prebivalstvo. Se vedno pa štrajkajo phnarniški delavci v Manchestru v znak protesta proti socialni zaostalosti tega podjetja. Tako je mesto Manchester z vsemi okoliškimi industrijami brez plina. Stavko angleških železniških delavcev, ki bi zelo občutno upli-vala na priprave za invazijo, je angleška vlada preprečila samo na -ta način, da jim je hitro zvišala plače za 5 šilingov na teden. Značilen za razpoloženje angleške domovine je tudi lepak, ki so ga našli na stenah mnogih tvornic z napisom: »Končajte vojno, mi hočemo mir!« Zakaj še čakajo ? Iz Stockholma poročajo: »Zakaj še prav za prav čakate?« To vprašanje postavlja kremelsko glasilo »Vojna i raboči klas« v članku, ki je naslovljen na zapadne velesile. Z odkrito ironijo piše omenjeni list sledeče: »Svet je 6edaj moral poslušati že dolgo napovedi o- velikem udarcu, ki ga diie s.le deliti iz zapada in juga. Mi z naše strani nismo toliko govoril. Razun letateke vojne, ki je pa ne gre precenjevati, se doslej m zgodilo nič Obljubljenih operacij niso pričeli. — Čemu to večno čakanje?« Kakor vedno, tako so v Angliji tudi tokrat odgovorili na sovjetsko opozorilo z oprostilnimi komentarji, ki 60 se pa končno izkazali kot velika zadrega. Predvsem ugotavlja angleški tisk, da invazije, ki se bo nekega dne nekje začela, ni možno primerjati z drugimi vojaškimi operacijami preteklosti, češ, da bo to boj na vojaškem novem ozemlju. Neprijetno za Angleže je, da morajo označevati krvave izkušnje pohoda v Italiji kot glavni razlog za čakanje. Mimo tega jih jezi, da smatrajo v Moskvi priprave za invazijo za pretirano dolge. Tipično za opise, kakor jih sedaj lahko čitamo dnevno v angleškem tisku, je poročilo švedskega dopisnika, v katerem je citati med drugim sledeče: Tudi zavezniški letalski napadi niso zamogli zmotiti ali preprečiti nemških obrambnih ukrepov. V Londonu so prepričani, da zavezniško letalstvo ne bo zamoglo udariti nikakih vrzeli v Atlantski branik, skozi katerega bi zamogle priti zavezniške čete več ali manj neovirano v Evropo.« To so dokončno dokazali boji v Italiji. Niti najtežje bombe ne morejo preprečiti, da se bodo morale najbolj nevarne borbe nekega dne ipak izvoievati na suhi celini. Dolgo razdobje zavezniških priprav je dalo Nemcem dovoli prilike za ¡-n^-adnio njihovih obrambnih postojank. KlClire Pulver lör Wuchs IKCUEJ «nd"Mästung de* Schweine R E D I N, mit garantiertem Erfolg Zentraldrogerle EMIL THÜR M a r b u r a (Drau) . Herrengasse 33 Kleiner Anzeiger Besitz in der Umgebung Marburgs zu pachten oder auf die ■Hälfte Fechsunq sofort gesucht. Ansäen beim Vermittler Josef Perko, Kaufmann, Te!*24-30 ' - Leitersberq -P. Ranzenberq. 566-2 Funde - Verluste 100 RM Belohnung! Eine kleine Hündin, mit Halsband und -Leine, hellbrauner Rücken, weißliches Bäuchfell, kurzhaarig, dünne Beine, hört auf den Namen Picki, ist Samt Lerne au6 dem Gasthaus Bartol in Brücke), Untersteiermark, am 21 Februar 1944 abhanden gekommen. Wer mir den Hund wieder bringt oder sichere Anhaltspunkte aeben kann, bekommt 100 RM Belohnunq. Alle Spesen werden beglichen Zuschriften erbeten an F Kurth, Brücke! 28 Untersteiermark. Verschiedenes Prothesen jeder Art — Lede? — Leichtmetall — Holz-orthopädische Apparate. Leibbinden, Gummistrümpfe erzeugt und li-efer-das fühlende Fachgeschäft F. EGGER, Bandagen und Orthopädie, Lieferant sämtlicher Kran kenanstalten und Sozialinstitute. Marburg/Drau. Mellingerstr 3. Bandagen aller Art, sowie Prothesen erzeug} die altbekannte Firma FRANZ BELA, Bandagist. Marburg/Drau, Herrengasse 5. Ami'sehe Bekannimachungen Bekanntmachung des Stiflhaftekommissars für Vereine, Organisationen und Verbände in der Untersteiermark, Marburg-Dr., Kärntnerstr. 5/1. ,,.. Die ip der Untersteiermark und im Reichsgebiete anwesenden Mi lg Ii e der nachgenannter Sterbevereine haben sich wegen Auszahlung der Ausgleichsquoten in der Zeit vom 1. bis 31. Mai 1944 mit.Postkarte bei der gefertigten Dienststelle zu melden. . 1. Freiwillige Verabredung der Angestellten der Männerstrafanstalt Marburg-Dr., Selbsthilfe für Sterbefälle. 2. Verein der jugoslawischen Staats- und Selbstverwaltungspensionisten in Marburg-Dr. 3. Sterbeverein Pobersch bei Marburg-Dr. 4. Sterbeverein Rotwein bei "Marburg-Dr. 5. Bestattungsverein Maria Rast. " 6. Sterbeverein Frauheim. Die Meldungen haben zu enthalten: a) Name des Vereines, b) Name und Wohnort des Mitgliedes c) Mitgliedsnummer, d) Tag des Eintrittes. Meldungen ohne Angabe des Vereinsnamens und solche, die nach dem 31. Mai 1944 einlangen, können nicht berücksichtigt werden. 1134 546 Der Stillhaltekommissar. Einige schmiedeeiserne Kochkessel, 100 Liter Inhalt, massiv, mit Deckel, ä 90 RM, sowie ein 30 PS MAN-Dieselmotor, 2 Zylinder, 275 Umdrehungen, kaum gebraucht - hat abzuqeben Romann, Techniker, Mureck, Postleitzahl 12a 538-3 Möbel, Wäsche-und Kleiderverkauf wird wunschgemäß vom verstorbenen Herrn Haj-ny am 8 Mai um 15. Uhr in Marburg-Drau, Burgg 22. im Versteigerunqs-wege durchgeführt. 568-3 Handwagen, gu' erhalten, kauft» Denk, • Marburg (Drau), Pettau-erstraße 19. 559-4 Ältere Frau, gute Köchin, sucht Stelle als Wirtschafterin am Lande. Zuschriften unter »Verläßlich« an die Verw. 552-5 Winzer-Ehepaar wird für Landwirtschaft alä Selbstversorger zum sofortigen .Eintritt gesucht. Verpflegung im Hause. Bezahlung nach Vereinbarung. Zuschriften »senden an Erlach, Reichenstein 9Q. 558-6 Zwei Hafner- u. Töpfer-Lelrlin- ge werden aufgenommen bei Anton Reisp, Marburg-Drau, Kernstockgasse Nr. 10. 554-6 Der Chef der Zivilverwaltung in der Untersteiermark GZ: CdZ IV KW Ka 7/1-1944 Graz,'den 7. April 1944. Gegenstand: Verbrauchsregelimg für Motorradführer, Kleinkrafträder und Krafträder. Aufforderung zur Meldung der nicht in Betrieb befindlichen und nicht bewinkelter Motorfahrräder bis 100 ccm, Kleinkrafträder bis 125 ccm und Krafträder bis 250 ccm Hubvolumen. Die im neuen Zustand von Fabriken und Händlern erworbenen Motorfahrräder bis 100 ccm, Kleinkrafträder bis 125 ccm und Krafträder bis 250 ccm sind, soweit sie noch nicht bewinkelt waren, dem zuständigen Wirtschaftsamt bis 30. April 1944 mit folgenden Angaben zu melden: 1 Vor -und Zuname des Besitzers; 2. Wohnort des Besitzers; 3. Derzeitige Anschrift des Besitzers; 4. Marke des Fahrzeuges; 5. Hubvolumen in ccm; 6. bereift oder nicht bereift; 7. Angabe der Reifengröße. 544 Im Auftrag: gez. Dr. Walten. Verkäuferin od. Lehrmädchen f. Gemischtwarenhandlung wird sof. aufgenommen. Kost und Wohnung im Hause. Zuschr. an F. Ried! — Marburq-Drau, Lendorf 31. _567-6 Friseurgehilfe oder Friseurin, welche im Herrenfach tätig ist, wird sofort aufgenommen. Denk, Marburg (Drau); Pettau-erstraße 19. 561-6 ANZEIGEN im »Štajerski Gospodar« sind ertnlrfroirbl Tischlerwerkstätte wird in Pacht gegeben. Marie Ungar, Tischlerswitwe, Dobrintendorf Nr. 12, Gono-bi*z. 555-2 UPOŠTEVAJTE PREDPISE LETALSKE Z A SČ1TBI Geschäftseinrichtung für Spezerei, weiß gestr., nach Schätzungswert abzugeben. Adr. in der Verw. 556-3 Gut melkende Kuh samt Kalb zu verkaufen. Konrad Gra-schitz, Wochau Nr 18. 557-3 Zu kaufen besucht Abfälle! Altpapier, Hadern, Schneiderabschnitte. Textitabfäl-le. Alteisen. Metall, Glasscher-kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg