Edizione per 1'estero — Inozemska Izdaja	spedizion« b .bbon.®.Bio »»tai«
Lei0 lxx	Štev. 286 a V Ljubljani, v soboto, 12. decembra f 942-XXI pojm<d. pi.č.o.»«ou>tini Prezzo — Cena L 0.80
Naročnina meseno	—i	---	mmm	„ - ^	^^	£	Abbon.rn.oU. Me..
=^ f rf MIJr.lSIrA „
inozemstvo 50 Lir.
C C f J Lubiana
Ček. rai. Ljubljana W |Hf A M	iV H/ M ^ M	W fflBf ^ ^^ ^ 10 650 par tfll .bbo-
10.650 za	^^SBJ^^	>» ■aBBnnBB®'	.....' • namenit: 10.349 pu
in 10.349 za inserate.	,	In.errloni.
Podružnica!	Uh«J« viak dan zfotra| raian p onedeljka (n dneva po praznika.	Pl 11 a I e >
Novo mesto.	g Ur.dnlltvo In «pra»«i Kopltarj.v. 6. L|obl|aoa.	g Novo me«to.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega ln tujega	= Redazione, AmmioUUazioD.i Kopitarjeva 6, Lubiana.	| Concesslonaria eseluslva per la pnbbllcltj di provenlenza italiana
izvora: Unione Pubblicita Italiana & A, Milano.	I Telelon 4001—4005.	3 ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
Vojno poročilo št. 930
Etoe postojanke zasedene v Tunisu
Sovražnik je zgubil 33 tankov
in mnogo drugega gradiva (2 sovražnih letal sestreljenih
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Ogledniško delovanje v Cirenajki in močnejše letalsko delovanje. Med živahnimi spopadi so nemški lovci sestrelili osem letal, enega pa je /bila protiletalska obramba.
V I u n i š k i pokrajini so italijanski in nemški oddelki v krajevnih bojili zasedli nekaj postojank in zadali sovražniku izgubo 33 tankov, nekaj oklepnih avtomobilov, protitankovskih sredstev in avtomobilskih vozil.
Osno letalstvo, ki je poseglo v borbo, je zažgalo lepo število oklepnih sredstev in z vidnimi uspehi tolklo cestna in železniška križišča v nasprotnem zaledju.
Pri letalskem napadu na neko naše pomorsko oporišče v Tunisu je protiletalska obramba nekega nemškega parnika sestrelila dva stroja: tretji je treščil v morje blizu Lampeduse, zadet od lovca, ki jc spremljal prevozne ladje.
Ugotovljene žrtve pri zadnjem sovražnem napadu na Turin znašajo med civilnim prebivalstvom 57 mrtvih in 00 ranjenih.
Vladarica na obisku v rimski bolnišnici
Rim, 11. dec. AS. Vel. Kraljica in Cesarica jo znova obiskala ranjcnce v bolnišnici »Regina Elcnc«. Dolgo se je ustavila pri njih ter spraševala o stanju in zdravljenju slehernega ter je vsem materinsko izrekala vzvišene tolažilne besede. Nato je Vladarica pregledala različne oddelke v bolnišnici ter več kakor po dobri uri zapustila bolnišnico v spoštljivem spremstvu ravnatelja in osebja.
I Trdna povezanost trojne zveze
Pozdravne brzojavke Vladarja, Duceja, Hitlerja in ministra Ciana ob prvi obletnici vstopa Japonske v vojno
pričanju, da bomo dosegli skupno končno zmago, Nam istočasno izražam svojo gotovosi, da bosla
Rim, 11. decembra. AS. Ob obletnici posega Japonsko v vojno trojne zveze so Nel. Kralj in Cesar, Duce ter zunanji minister poslali japonskemu cesarju, ministrskemu predsedniku ter zunanjemu ministru goreča voščila, katerih besedilo se glasi:
»Nj. Vel. llirohitu, japonsk~mu ccsnrju, Tokio.
Naj Vaše Veličanstvo izvoli ob obletnici japonskega vstopa v vojno sprejeti moje nnjpri-srčnejše in kar najbolj prijateljske želje /.a vedno večjo veličino csarstva Vašega Veličanstva ler za skupno zmago naših narodov. — Viktor Emanucl.«
»Eksc. Armadncmu generalu llidekiju To-ju, ministrskemu predsedniku, Tokio.
Zdaj je leto dni, kar se je začela vojna med japonskim cesarstvom ter angleško in ameriško demokracijo. Trdi udarci, ki jih je Japonska od tedaj zadala skupnim nasprotnikom držav trojne zveze, pomenijo bistveno vn/m razdobje na poti do neizogibne zmage. Medtem ko se Italija v popolni skladnosti načrtov in vzorov z Nemčijo t~r Japonsko bori docela svesta si lep«, kaj bo jutri, želim po Vas poslati junaškemu narodu svoja najtoplejša voščila. — Mussolini.«
»Eksc. Toni, zunanji minister, Tokio.
Nn dan. ko stopa japonsko cesarstvo v drugo leto svoje vojne, Vam v najprisrčnejšem in prijateljskem tovarištvu želim poslati svoje pozdrave ter kar najbolj goreča voščila za srečo narodov, ki so neločljivo združeni v trojni zvezi. Velik? uspehi, ki so jih japonske oborožene sile dosegle v 12 mesefih boja, so trdno poroštvo za bodočnost. — Ciano.
Berlin, 11. dec. AS. Hitler je poslal Kralju in Cesarju naslednjo brzojavko:
>Ob obletnici podpisa nemško-italijansko-japon-skega zavezniškega pakta prosim Vaše Veličanstvo, naj blagovoli sprejeli moje najprisrfnejše in naj-iskrenejše pozdrave, kakor tudi moje najboljše želje za uspeh italijanskega orožja. V trdnem pre-
Mrobnosii o napadu na alžirsko luko
Alžirsko bojišče, 11. dec. AS. Ko sta bili dve sovražili trgovinski ladji, ena srednja in druga manjc tona/.e, izsledeni pred rtom Corbcllin v prvin popoldanskih urah v sredo, je odletela z nekega našega sredozemskega oporišča patrulja treh torpednih letal 10». skupine pod poveljni-štvom kapitana pilota Urbana Mancinia, da bi napadla obe lad ji. Vremenske prilike so bile neugodne zaradi dežja in nizkih oblakov, ki so našim letalcem preprečevali, da bi našli omenjena parnika. Po poletu preko rtu Corbellina je patrulja odšla na oboroženo izvidništvo nad Alžir. da bi morebiti napadla druge objekte.
V sidrišču sta bila resnično zasidrana dva parnika, cn s 16.000 in drugi z 10.000 tonami.
Meri dc/cvjem so naša letala izvedla nenaden napad. Uspelo jim je odvreči iz majhne razdalje do večjega parnika »Iva torpeda, ki sta odi-nico zadela v polno. Kn torpedo jo bil izstreljen proti 10.000 tonskemu parniiku. ki je bil zar det v sredini. Oba parnika sta izginila poti vodo, ko so se naša letala vračala ob zasledovanju številnih lovcev »Curtis P 40«. Po vztrajnem zasledovanju so se sovražni lovci oddaljili, ko so torpedna Icta.la prišla v oblake. Enemu naših torpednih letal je vendarle uspelo s spretnim manevrom obstreljevati s strojnico sovražnega lovca, ki je strmoglavil v morje. Asa naša letala so se v redu vrnila na svoje oporišče.
Roosevelt vara zgodovino
Roosevelt se je spomnil Pearl Ilarbmrrja in ,fe izkopal iz skupne jame pod oceanskimi vodami vsa imena — pa nc vsa, le skromen del —: ameriških lullij, katere so potopili Japonci pri tem začetnem udarcu. Vtis se ne da popisati. Po preteku enega leta se nam končno nudi »iz njegovih ust« nekaj dokazov o strašnem udarcu, s katerim je Japonska v nekaj minutah pobila jedro severnoameriške mornarice v Tihem morju ter izzivalno predsednikovo domišljavost. Ta mornarica še ni spravljena na noge in še dolgo tudi nc im, kajti ni mogoče v naglici nadomestiti tako zdesetkanega brodovja, ki mu ni primere v zgodovini. Predsednik pa jo namesto tega spet pokazal svojo aroganco in svojo •nesramnost. Možnosti za narloknatlenje, s katerimi razpolaga, so resnično izredne. Toda predsednikovo zadržanje ne more pregnati velikega preplaha ameriškega ljudstva nad velikanskim porazom. Po enem lclu se je odkrilo, da je bil ta poraz nezmerno te? j i. kakor je NVashington mislil. Velike so njegove posledice. »Nevv
Poglavnik na razstavi fašistične knjige
Zagreb, 11. dcc. AS. Hrvatski Poglavnik Ante Pavelič je obiska,! razstavo fašistične knjige, ki je bila nedavno odprta v Zagrebu. Biil je sprejet od italijanskega ministra in se je dolgo mudil v raznih oddelkih živo se ■•anitnn-joč za razstavljene knjige, posebno za tiste, ki obdelujejo nauk in zgodovino fuši/.mu, kakor tudi za Ducejeva dela.
Japonski proračun
Tokio, 11. dec. AS. Objavljene so bile številke japonskega državnega proračuna za leto 1043, ki so naslednje: dohodki: 0901 milijonov jenov, in sicer znašajo redni dohodki 0450 milijonov jenov, izredni dohodki pa 3541 milijonov jenov. Celokupni iždatki znašajo 0096 milijonov jenov, in sicer redni izdatki 4933 milijonov jenov, izredni izdatki pa 5003 milijonov jenov.
Cardenas obljublja ...
Bern, 11. dec. AS. Mehiški obrambni minister Lazar Cardenas je izjavil, da mehiške .čete ne bodo poslane na bojišča izven države. Mehikanci so sprašujejo, če bodo Cardenasove obljube več vredne, kakor Rooseveltove.
York Ilcrald Tribune« piše. da je presenečenje pri Pearl Harbourju pokončalo hrbtenico ameriške mornarice in je v naslednjih mesecih ohromilo Združene države na Tihem morju.
V Ameriki se upirajo načinu mornariškega ministrstva, ki zakriva lastne izgube pred javnostjo ali pa njih objave dolgo odlaša. To je edinstven način vojnih navad: niti Anglija v t(*m pogledu Amerike ne dosega. Je neki odpor proti lažnivi sistematiki polkovnika Knoxa. ki ji daje potuho Rooseveltov ugled. Protestirajo ljudje največjega političnega zaupanja. O tem pišejo najresnejši listi. Za nas se zdi podobno vsakodnevno varanje nemogoče. Matematična resnica, povedana z natančno vnemo, je ponos poročil glavnega stana Italijanskih Oboroženih Sil. Italijanska vojna poročila so zgodovinski dokumenti. Poročila NVasliingtona (kdaj bo priznana izguba oklepnic »Marvland« in »Missi-sippi«?) dokazujejo, kako hoče Roosevelt stalno varati zgodovino in to je edino zlobno dejanje, ki ga ne bo mogel dokončati.
Razdor med Čungkingom in Moskvo
Šanghaj, 11. dec. AS. Poročajo, da je prišlo do globokega razdora med čungkinško in sovjetsko vlado. Moskovska vlada je poslala Čanglrejšku noto, v kateri protestira proli gospodarskemu delovanju čungkinške vlade v Sikiangu, ki ga razvija guverner te pokrajine. Moskovska vlada zahteva gospodarske pravice, ki si jih jo pridobila v Sikiangu na osnovi pogodb, sklenjenih s Cang-kajškom, ki so bile že ponovno kršene.
naša naroda, kakor ludi japonski narod po zmagovitem zaključku vojne šla v srečno bodočnost.«
Berlin. 11. dec. AS. Hitler je poslal Duceju naslednjo brzojavko:
»Ob priliki spomina obletnice podpisa zavezniškega pakta med osnimi silami iu japonskim cesarstvom "ko moja misel obrača do Vas in fašistične Italijo v zvestem tovarištvu in prisrčnem zavezništvu. V zgodovini se zmaga nasmeji vedno narodom, ki se v borbi za pravičen ideal proti preživelemu svetovnemu redu upajo Imrili dn zadnjega. Tako bodo tudi Nemčija, Italija in Japonska zmagovite v tej odločilni borbi. S leni neakomljivim prepričanjem Vam, Duce. ludi ob tej priložnosti pošiljam svoje najprisrfnej-žc pozdrave.«
Ob isti priliki so Nj. Vel. Kralj in Cesar, Duce in zunanji minister poslali Hitlerju in nemškemu zunanjemu ministru naslednje brzojavke:
i Kkscelencn Adolf Hitler, Fiihrer in kance-"inr Nemčije, Berlin. — Ob obletnici intervencije Japonske v vojni oli strani Nemčije in Italije želim, dn Iii sprejeli moja voščila zu skupno zmago. — Vittorio Liuanucle.c
»Ekcll^ncn Adolf Hitler, Fiihrer in državni kancclar, Berlin. — Pred letom dni je z intervencijo Japonske v vojni trojnega paktu slavni japonski narod dodal lastne napore in povezal lastno usodo z. usodo naših narodov, ki se združeni bore za nov in pravičen svetovni red. Nisem hot"l, da bi šla obletnica tega zgodovinskega dogodka mimo. ne da bi poslal Nam in Našemu narodu moje nnjgorečnejše želje, obnavljajoč svoje neporušljivo prepričanje, v končni uspeli našega orožja. — Mussolini.<
»Fkseclenen cav. Joahini von Ribbentrop, zunanji minister, IVHin. — Danes je obletnica vstopa Japonske ob naši strani v borbo, k j ju Italija in Nemčija zmagovito vodita na vse_b frontah proti skupnemu sovražniku. Ob tej priliki želim, dragi Ribbentrop, da lii zavezniška Nemčija, njen Fiihrer in N i. sprejeli moje nnjgorečnejše in odkritosrčne ž'lje. — Ciano.«
Rim, 11. dec. AS. Ob priliki obletnice vojne napovedi osnih sil Združenim državam je bila slovesnost pred grobom Neznanega vojaka na Beneškem trgu. Nemški veleposlanik ter japonski odpravnik poslov sla v spremstvu vojaških in pomorskih pribočnikov obeli držav položila lovorjeve cuce ua grob ler prebila dve minuti v molku.
I P
h
ŽivaSitio delovanje ob Tereh
Veš sovražnih sil je bilo uničenih - Vsi sovjetski napadi odbiti ■ V decembru jo bilo onesposobljenih 1262 sovjetskih oklepnih vozil
Hitlerjev glavni stan, ti. decembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na južnem delu vzhodnega liojiščn traja Živahno bojno delovanje dalje. Pri tem so bile severno od Ter "k a in severno od Stalingrada uničene šibkejšo sovražnikove sile, na področju »Ionskega kolen n pa zavzeta važna višinska postojanka. Vsi sovražni napadi so se izjalovili. Italijanske čete so pri izsiljeni olx> roženi izvidniški akciji vdrle v sovražne postojanke ter pripeljnle s seboj ujetnike in plen. Izvidniški sunek sovražnikovih oddelkov je bil zavrnjen od marž.arskih čet.
Močne nemške in romunske letalske sile so ob Volgi in Donu posegale v borbe na kop-nem. Lovci so sestrelili v teh borbah 24 sovražnih letal. Bojna letala vseli vrst so razen tega obslrcljevola vse dovoza nn srednjem bojišču ob Don u. Zelo močan napad pehotnih in oklepnih divizij je v srednjem delu vzhodnega bojišča privedel do uničenja sovražnikovega na-skakov alnega oddelka. Vsi njegovi razbremenilni napadi in poskusi za napredovanje so bili zavrnjeni s podporo letalstva.
Jugozapadno od K a 1 i n i n a in ob I Imen-
skem jezeru Sovjeti s svojimi vedno znova s«, ponavljajočimi napadi niso mogli doseči nobenih uspehov.
Na vzhodnem bojišču je bilo od I. do 10. decembra uničenih ali zaplenjenih ah pa onemogočenih za premikanje 1262 sovražnih oklepnih voz.
V	Cirenajki so nemški lovci sestrelili 8 sovražnih letal ob izgubi enega samega lastnega letala.
Nemške in italijanske borbene skupine so predrle v Tunisu sovražne postojanke in uničile ali zaplenile pri (cm 37 oklepnih voz in mnogo drugega orožja. Ponoči je hilo bombardirano pristanišče v Boni.
V	boju proli angleško-sc^ernoamcriškim letalskim silam jc bilo od I. do 10. decembra sestreljenih 191 sovražnih letal, od teh 112 v Sredozemlju. V istem času je bilo v teli bojih izgubljenih 45 lastnih letal.
V	ogorčenih borbah na srednjem odseku vzhodnega bojišča sc je v zadnjem času posebno odlikovala 19. oklepna divizija, ki je po svoji vztrajnosti in odličaem vodstvu zaslužila posebno priznanje.
Velike ruske sile obkoljene pri Toropecu
Berlin, 11. decembra. AS. Končuje sc tretji teden sovjetske ofenzive, ki se je začela na bojišču pri Nolgi, nato pa še nn srednjem odseku in pa južno od Voroneža. V Moskvi, kakor tudi v zavezniških prestolnicah smatrajo to podjetje ruskega glavnega stana za popolnomu ponesrečeno ter ga nadaljujejo le iz prestižnih in propagandnih razlogov. V Berlinu se, kakor prve dni velikega sovražnega napada, tako tudi danes izogibljejo preveč optimističnih sodb.
V ospredju nemškega zanimanja so dogodki pri Toropcu, kjer se v neki meri ponavlja to, kar se jc pripetilo letošnjo pomlad pri Harkovu, velikem ukrajinskem industrijskem mestu, ki je bil največji steber nemške obrambe pred zmagovito von Bockovo ofenzivo. Maršal limo-šenko je vrgel v boj mogočno množico pehole in tankov, liotee se polastiti ozemlja, ki na j bi presenetilo nemško poveljstvo, prekinilo njegove priprave in zadržalo nemško prodiranje proti Volgi. Ruski manever, ki jc bil v strateškem pogledu neoporečen, pa se ni posrečil. Sovjetski maršal bi moral namreč upoštevati, da jc imel pred seboj superiornega nasprotnika in mnogo bolj organiziran vojaški stroj kakor pa je bil njegov. Nemško poveljstvo je spremenilo sovjetski strateški načrt v katastrofo, ki se je končala z izgubo 550.000 Timošenkovih mož. Pri Toropcu je sedaj položaj drugačen, ker Rusi niso nikjer globoko prodrli. Vendar pa zdaj nemške čete obkoljujejo znatno skupino sovražnih sil ter jo skušajo uničiti, oziroma prisiliti k predaji. V Berlinu še nc morejo dati točnih poročil o velikosti teli sovjetskih sil, ki so se znašle v smrtnem objemu. Izvedelo pa se je. da bi sc radi Rusi rešili iz stiske v majhnih skupinah, ki odmetnjejo orožje.
Med Volgo iu Donom so se pri zadnjih bojih
Domišljije bolnih možganov
Berlin, 11. dec. AS. Kadar sovražni propagandi zmanjkajo pametni razlogi — kar se pripeti skoro 365-krat na leto — pripominjajo v Berlinu, se prikažejo v angleško-ameriških listih najneumnejši in najgrotesknejši predlogi. Tokraj jo zadela žebelj na glavo ameriška revija »NVorld Revievv«, ki piše v članku. »Združene države in Evropa« dobesedno tole: »Po'vsej verjetnosti bo pomenila zmaga združenih narodov med drugim tudi usmrtitev najmanj 50.000 mladih Nemcev s strani vojnih sodišč po sumaričnem procesu ali tudi brez vsakega procesa.« Toda čo bodo hoteli ludi izključiti smrtno kazen, sc ho morala po za ti-jevanju ameriško revije nemška mladina v naj-
boljšem primeru podredili dosmrtnemu prisilnemu delu v mednarodnih taboriščih, kar bo, kakor pripominja ista revija, morila šo litije, kakor smrt sama. »Deutsche Allhemeine Zeitung« na kratko komentira ta nezaslišan predlog in pripominja. kako so časi, ugodni za domišljije bolnih možganov prešli, in kako danes nemško ljudstvo popolnoma zaupa svoji moralni moči ler sili svojega orožja. Sovražnik bo s temi grožnjami dosegel ravno nasproten učinek ler bo še lmlj podžgal borbenega duha nemškega ljudstva za dosego svojega cilja, da bo jutrišnja Evropa prosta in končno združena.
tu in tam popravile zavezniške postojanke. Na nekaterih mestih posamične sovražne sku|iine še prodirajo, vendar so povsod prepodene ali uničene. V donskem kolenu ne samo, da je velikanska sovjetska ofenziva zadržana, marveč se morajo sovražne mase boriti pred močnimi napadi nemških oklepnih oddelkov, ki pritiskajo na sovražnika.
Zanimivo angleško priznanje
Berlin, 11. dec. AS. Parlamentarni tajnik angleškega ministra za vojno gospodarstvo je včeraj sporočil v spodnji zbornici, da se je po poročilih, katera je dobila angleška vlada, prehrana v Belgiji znatno izboljšala. Povečani so bili obroki mesa in krompirja in razdeljevanje živil je v popolnem redu. To sporočilo — prijx>minjajo uradni berlinski komentarji — zasluži posebno pozornost, ker je moral sovražnik priznati, da se je prehrana v četrtem vojnem letu izboljšala (udi v zasedenih krajih in je treba zato priznati, da je propadlo angleško upanje, da bo lakota povzročila upor zoper nemške oblasti.
Posvet med maršalom Petainom in maršalom von Rundstedtom
Vichy, 11. dec. AS. Na povabilo francoskega državnega poglavarja maršala Petaina je nemški vrhttvni poveljnik na evropskem zahodu maršal von Rundstedt dospel v Vichy ter je imel dolg pogovor z državnim poglavarjem. S francoske strani so bili navzoči: predsednik vlade Laval ter glavni tajnik zunanjega ministrstva Rochad, z nemške strani pa generalni poročnik von Ncubronn ter nemški generalni konzul Krug von Nidda. Obravnavali so zgolj in samo vprašanja, ki se tičejo razpusta francoske, vojske.
Tajna seja zaradi Darlana
Stoekliolm. 11. dec. AS. »Svenska DagbladeU poroča iz. Londona, da je včeraj Churchill na tajni seji spodnje zbornico podal svojo izjavo o Daria-novi aferi, .lavno mnenje je nezadovoljno, ker ni smelo ničesar zvedeti o tej izjavil. Ves tisk danes odločno protestira proti pogostim tajnim sejam angleške vlade, ker misli, da jo večina teli sej nekoristnih ter le razburja javnost.
Cranborne pobija Churchilla
Lisbona, 11. dec. AS. Cranborne, ki jo govoril včeraj v Londonu, jo izjavil, da ni nikakega poslabšanja sovražne morale in da vso kaže, da bo treba računati na dolgo vojno.
Ob obletnici potopitve bojnih ladij »Repulse« in »Prince of Wales«
i
Pošiljanje paketov civilnim internirancem
Dne 10. decembra je poteklo leto dni odkar je japonsko letalstvo potopilo veliki angleški bojni oklopnici »Repulse« in »Princ of Wales«. Na oklopnici »Rcpulsc« je bil ameriški časnikar Cectl Brovvn, ki jc napisal naslednje poročilo, katerega posnemamo, To poročilo očividca najbolj jasno dokazuje, kako je znala Japonska zadati smrtne udarcc angleškemu in ameriškemu brodovju.
Ko smo v ponedeljek, 8. decembra 1041 odpluti iz Singaporeja z namenom, da bi prestregli japonske konvoje, ki so pluli |iroti severnemu delu Malajskega polotoka, kjer naj bi ojačili žc izkrcane japonske enote, smo bili, kakor je rekel admiral Phillip6, »na ogledih za dogodivščinami«. In smo jih našli. Ilila je sreda, 10. decembra, zgodaj zjutraj. »Repulse« in »Princ ob Wales« sta bila še vedno na lovu, pa tudi obe oklojmici so tedaj že lovili. Prejšnji dan je namreč ob petih in 20 popoldne, prav ko so se sive deževne megle na nebu nekoliko raztrgale, opazil obe oklopnici japonski letalski izvidnik. Prav zato smo tudi že vso noč pričakovali napada.
Zaradi tega jaz nisem bil posebno nemiren. Saj je bilo pod menoj 32.000 ton s težkim oklepom zavarovane ladje — oklopnice >Rcpttlse«. Okrog sebe sem videl 12600 zanesljivih mornarjev. Pol milje pred nami pa je rezala Princ of \Vales« valove južno kitajskega morja. Bili smo 150 milj severno od Singajx>reja. Naša lepa oktopnica je brzela skozi valove kakor neranljiv, ponosen junak, kar nam je še jx>večalo občutek varnosti. Oblaki na nebu so se raztrgali, nad nami je bila jasna nebesna modrina. Moštvo sedi v polni bojni opremi budno ob svojih topovih. Jaz sam stojim v bližini poveljniškega mostička. Imam krasno mesto, s katerega lahko vse dogodke natančno zasledujem. Na glavo imam jioveznjeno belo, ognja-varno kapuco, ki mi varuje glavo m ramena pred plamenom eksplodirajovih bomb in granat.
Ob enajstih dopoldne zakričijo zvočniki: »Sovražna letala prihajajo — vsi na svoja mesta!« Že jih vidim, nekako 3000 m visoko so. kakor ogrlica iz safirjev se vlečejo po temnomodrein nebu.
Topovi oklopnic »Repulse« in »Princ of Wa-lcs« zagrme. Bobnenje je strašno, plameni na koncu topovskih cevi blešče v oči. Že vidim prve bombe, ki hitro rastejo iz niča na nebesni modrini in se kar zlivajo na nas. Strašen jx)gled, ob katerem človek skoraj okameni. Takoj nato se začno dvigati okrog nas visoki stebri vode. ki so jih vrgle kvišku eksplozije bomb v vodi. Že smo vsi premočeni, takoj zatem pa strahoten tresk naznani, da je ena izmed bomb zadela krov ladje, in sicer katapult za letalo.
štirje kurjači prihitijo na krov in iščejo prvo pomoč. Črni so, vsi opečeni, s široko razprtimi očmi gledajo preplašeni okrog sebe, roke se jitn tresejo. Ne, to pa res ni prijeten fiogled. Ob 11.40 se zdi, da so zadeli tudi »Princ of \Vales«. Velika oklopnica je namreč zmanjšala svojo hitrost.
Letala so sedaj izginila. Vsi si hitro prižgemo cigarete, globoko vdihavamo in ko pihamo modri dim nazaj v zrak, 6e zdi vsakemu, da 6e je globoko oddahnil. OJmor je le kratek. Ob 11.45 je zojitt videti črne točke na daljnem nebu. Devet — tor-pednikov. Takoj nato zagrme in zatulijo vsi topovi m vse cevi, ki jih premore »Repulse«. Od streljanja se trese vsa težka ladja, medtem pa oklopnica vozi v cik-caku, da bi se izognila torpedom. Stojim nedaleč od večkratnega Vickersovega topa, ki bruha iz več cevi vsako minuto jx> 2000 pol cole velikih krogel proti nebu. Prav v bližini regija osemcevna strojnica in nekaj metrov za menoj besni štiricolski daljnostrelni protiletalski top. Dol-
ga cev protiletalskega topa je naravnana skoraj vodoravno namesto navpično. Strelja na torjiednike, ki 6e nam bližajo komaj 90 m nad morjem. Curki vode brizgajo na tofiovske cevi in jih hladijo. Lo-ščilo barve se 6modi in odstopa od razbeljenih cevi v mehurjih, velikih kakor otroške žoge. Top-ničarjem lije znoj v curkih z obraza, pri tem pa se gibljejo kakor v filmu, ki ga predvajajo mnogo prehitro.
Trije od teh se komaj štiri metre od mene na lepem sesedejo. Prerešelale so jih krogle ja|x>nske strojnice. Eden izmed torpednikov je pravkar spustil jekleno ribo in zavija, ne da bi se dvignil. Že leti vzjx>redno z oklopnico in po sledovih kadečih in svetlečih se izstrelkov vidim, kako ga zadevajo. Trenutek za tem se že zapeni voda [>od njim in takoj nato se razleti v sikajočetn plamenu.
Poženem se na drugo stran krova, kjer se približuje drugi tor|iednik Komaj 180 m pred oklojv nico jo zavije v stran. Torpeda pa ne vidim. Že bombnik gori, kmalu nalo se zaleti v morje in steber vode švigne kvišku.
Ta napad 6e je končal ob 11.51.
Mimo mene beži mornar z novico z oklopnice »Princ of \Vales«. Slišimo ga, kako kriči: »Odpovedalo je krmilo!«
Ob 12.01 so bili zopet tu. Deset torr>ednikov nas napada kar z vseh strani. Kar groza nas je, ko opazimo, da so začeli Jajsonci napadati ladjo z namenom uničiti tudi sami sebe. Letala prihajajo z leve in desne. Eden od torpednikov se hoče za-pičiti naravnost z naš krn, drugi odvrže torpedo, l<i tudi zadene. Smrad 6modnika je strašen. Oči 6e mi solze. Vse gre tako kakor prej — neverjetno predrzni torpedniki prebijajo ognjeni zastor angleških granat in krogel ne|5oškodovani. Okrog na6 orjejo po vodi brazde torpedi. Če ne bi bilo tako strašno, bi bilo naravnost dolgočasno^ — način namreč, kako torpedniki prihajajo bliže in bliže, kako spuščajo torpede, kako nas obstreljujejo s strojnicami in kako zopet izginjajo. Sedaj jih ni več!
Kdor še zmore, 6i zatakne cigareto med zobe. — Toda ob 12.20 se zopet bliža 10 torpednikov. Zvočniki tulijo: »Pripravite zaporni ogenj!« Zopet se je odprl pekel. Torpednik — še kakih 400 m levo od nas — se v strmoglavem letu približuje ' sredini ladje. Dimaste vrvice granat in izstrelkov mu lete nasproti, toda bliže in bliže prihaja. Nekako 30 m nad vodo 6e zdi, da je obstal. V tem trenutku se odtrga iz njega torpedo, naše oči vise na njem. 18 m za menoj udari torpedo v oklon. Imam občutek, da smo 6e z vso oklopnico zaleteli. Vrže me nekaj metrov jio krovu, istočasno čujem strašen trušč. vsa ladja trejieta, zvočniki pa že tulijo: »Napihnite rešilne pasove.« Podzavestno si pritrjujem rešilni pas, takoj nato slišim strašno eksplozijo nekje za menoj. Še nisem do kraia napihnil rešilnega pasu. ko začujem ledenomrzli glas kapitana NVilliama Tennanta iz zvočnika: »Vsi možje na krov! Zapustite ladjo, Bog z vami!«
Hitimo po lestvah navzdol na spodnje krove. Prtdrvim do rešilnega čolna, ki je ves natrpan z mornarji in časiniki. Zagrabim vrv, ki visi z njega in se vzpnem po njej v čoln. Komaj se še 6tisncin v kot. Nekdo poleg mene tuli: »Ta čoln ne bo nikdar zaplaval!« In v resnici niti en rešilni čoln oklopnice »Repulse« ni zaplaval. Kar na kup smo se prevrnili 6 čolna. Padel sem tri metre daleč na spol/ki poševni krov in se podrsal naprej, dokler se nisem ob nečem ustavil. Po vseh štirih ležem nazaj po krovu navzgor, samo da bi prišel na rob krova, ki se že tako nevarno in vedno hitreje nagiba. Že okrog 500 glav pleše v valovih. S sprednjega in zadnjega jambora skačejo mornarji na glavo 30 m globoko v morje. Eden od njih ni skočil dovolj daleč. Z zamolklim udarcem pade na krov
Naša predobra mamica, stara mamica, tašča, sestra in teta, gospa
G©rja?s Karla roj. Blaž
poscstnicn
nas je v petek, dne 11, decembra 1042, večkrat previdena s tolažili sv. vere, v bb. letu starosti, za vedno zapustila. Poklical jo je Vsemogočni k sebi v boljše življenje. Blagopokojna le/i na svojem domu v Hrenovi ulici št. 5.
Pogreb bo v nedeljo, dne n. decembra 1042, ob pol štirih popoldne iz kapelice sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo jo v molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 11. decembra 1942.
Krista por. Žitnik, hči; Stanko, sin: prof. Alojzij Žitnik, zet; Marija in Alojzij Žitnik, vnukinja in vnuk - ter ostalo sorodstvo.
Paketi z živili, namenjeni v sledeče kraje: Arbe, Padova, Monigo, Renicci, Gonars, 6e
bodo sprejemali v sledečih dnevih meseca in v sledečem redu:
Dne 3. V6akega meseca internirancem s sledečo
črko priimka:
				A—B—C—C—D—E
II	4.	H	tt	F—G—H—I—J
M	5.	tt	tt	K-L-M
	6.	H	II	N-O-P-R
»1	7.	tt	II	S-S-T-U
||	8.	||	II	V-W—Z-Ž
II	12.	tt	tt	K-I.-M
»f	13.	9«	II	A-B-C-Č-D-E
II	14.	tl	II	F—G—H—I—J
II	15.	ti	II	N-O-P-R
>»	16.	|t		S-Š-T-U
II	17.	ti	tl	v-w-z-2
»»	18.	tl	II	A-B-C-Č-D-E
II	19.	tt	II	F—G—H—I—J
It	20.	ti	It	K-L-M
II	21.	ti	tt	N-O-P-R
»I	22.	tt	tt	S-Š-T-U
»	23.	ti	II	V—W— Z—Ž
II	24.	tt	It	K-L-M
II	25.	ti	II	A-B-C-C-D-E
II	26.	ti		F—G—H—I—J
II	27.	ti	tl	N-O-P-R
II	28.	ti	II	S-Š-T-U
II	29	ti	II	V-W-Z-Ž
	V pakete, k		i smejo	vsebovati samo živila, ki
6e dolgo ne pokvarijo, je 6trogo prepovedano de-vati časopise, knjige, lotografije, tekočine v steklenicah, pisma, vsote v denarju, cigarete in druge monopolske proizvode ter različne potrebščine; isti ne sinejo biti težji od 5 kg ter morajo biti predloženi odprti zaradi pregleda. Po pregledu jih bodo zaprli pošiljatelji 6ami,
Paketi morajo biti dobro sestavljeni, povezani ali zašiti in zavitek mora imeti vsa jamstva trdnosti, da se ne pokvari med prevažanjem.
Preslabo povezanih paketov 6e ne bo 6preje-malo.
V notranjosti vsakega paketa je treba položiti listek, na katerem je treba zabeležiti:
Ime — priimek in naslov prejemnika, ime — priimek pošiljatelja in potreben seznam vsebine.
Zunaj na pakptu samem je treba čitljivo zapisati ime — priimek in naslov prejemnika, ime — priimek in naslov pošiljatelja.
Na vsakega posameznega interniranca je dovoljeno pošiljati samo en paket na mesec. V svrho tega se bo izvajala 6troga kontrola.
Vsi odvišni paketi bodo zaplenjeni in dotični inferniranec bo izvzet od nadaljnjega prejemanja paketov z živili.
Za vsak paket bodo morali pošiljatelji plačevati sledeče pristojbine za poštne, železniške, avtomobilske in druge prevozne stroške:
Za pakete, namenje v Gonars, Monigo, Pa-dovo 6 lir za vsak paket.
Za pakete, namenjene v Renicci in Arbe, 7 lir za vsak paket.
Predavanje o Galileu Galileiju
Zavod za italijansko kulturo sporoča:
V	soboto dne 12. decembra ob 18 bo predaval v Italijanskem institutu prof. Bartolomeo Calvi ob %00lenici smrti znamenitega italijanskega znanstvenika Galileja Galilci. V zvezi s tem sporočamo naslednje jx>datke o prof. Calviju, ki je v slovenskem kulturnem svetu že zelo dobro znan. Prof. Calvi je zasebni docent za slovansko filologijo na turinskem vseučilišču in je zdaj prof. z« italijansko slovstvo na ljubljanskem vseučilišču.
V	svojem znunstvenem delovanju se je prof. Calvi zelo mnogo bavil s slovenskim slovstvom in je objavil med drugim štiri kritične študije o Cankarju, od katerega je v celoti prevedel v italijanščino Kralja na Betajnovi, nadalje je prevedel večji del Cankarjevega »Mojega življenja« in »Podob iz sanj«. Prof. Calvi se je mnogo bavil s študijem vplivov italijanske kulture na Slovence, n. pr. o pravljici o Kralju Matijažu, o narodnih pesmih, Gregorčičevi pesmi »Jevtejeva rvriscgac s primerjavo meni Gregorčičem in Parinijem. Bavil se je tudi s študijem srUihrvatske literature, zlasti se odlikujejo njegove študije dr. Tresiča-Pnvičiča. napisal je knjigo »Giosue Corducci med južnimi Slovani
in sc kot vreča mokrega cementa prekotali v morje. Nekoga drugega zanese skok naravnost v dimnik.
Mornarji mečejo v morje vse, kar more plavati. Tam v daljavi vidim »Princ of Wales« kako 6e vsa v dimu nagiblje, potaplja.
V takih trenutkih počne človek najbolj nemogoče stvari. Sezujem si čevlje in jih lepo položim poleg sebe, kakor da bi bil v hotelu in bi polagal čevlje ob posteljo. Fotograf admiralitete je nedaleč od inene tn jiočenja prav take norosti. S trudom odpira omarico reševalnega čolna, ki ga ni bilo mogoče spustiti v vodo. Varno spravlja v omaro dragoceno fotografsko kameno, nato omarico zaklene. Sedaj že drsi po zunanjem oklepu močno nagnjene oklopnice navzdol. Tri melre na levo od mene je ves ladijski trup razparan kakor odprta konzervna škatla. Kar neprijetno mi jc, da moram zapustiti tako neumno nagnjeno ladjo, ki 6e mi zdi še vedno varno zavetje. In vendar bo treba 6kočiti v te oljnate vrtince. Mornar poleg mene se usloči in fiožene na glavo v vodo. Lejxi! To me piodžge. Tudi skočim in zaplavam stran od ladje. Med roke mi pride kos lesa. Ko 6em 15 m od oklopnice, že čutim, kako potapljajoča se oklopnica vleče vodo za 6eboj. Olnjati pljtisk mi pokrije glavo in nehote požrem debel jxižirek ogabne tekočine. Nekdo mi zakliče iz vode: »Ali je vse v redu, fant?« — »Da!« pravim in fvonovno fiožrem nekaj olja. Le malo upanja imam, da bi mogel doseči pol milje oddaljeni rušilec. Visoki valovi in olje me ovirajo pri plavanju.
10 m pred menoj zakriči mornar: »Krč me prijema!« in že izgine v vodo. Vidim, kako štirje ali pet v moji neposredni bližini kar na lepem j>o-puste in brez besede izginejo v vodi. Mnogo obrazov okrog mene je krvavih, V6i pa so umazani od olja. Po 55 minutah čofotanja jo srečno pririnem do nekakšnega splava. Kot 6ardine so možje natrpani na njem. Dobra duša me potegne na splav in me drži, da ne padem nazaj v votlo. Nedaleč od mene izdihne mornar. Srce mu je odpovedalo zaradi izčrpanosti. Takoj ga vržejo v morje, da bodo imeli prostor za drugega, ki še plava v vodi.
Po poldrugi uri doseže splav rušilec, s katerega nain vržejo vrv.
(Srliolirvati, Slovenci in Bolgari), s študijami o klasičnih delih, zilasti o Virgilu, predvsem o Bu-kolikah, o katerih je izdelal zgodovinsk< , estetiko in jezikovno študijo, ki jo je ocenila Kr. Virgilijcvfl akademija v Mantovi, katere dejanski član jc prof. Calvi kot najboljše delo, ki ji je bilo predloženo, za dvatisočletnico Vergila.
Delovanje občinskega podpornega odbora v Ljubljani
Razdeljevanje kuriva
Po nalogu Eksc. Visokega komisarja bo občinski podporni urad oskrbel izredno razdeljevanje kuriva najbolj revnim družinam v mestu.
Te pod|x>re bo deležno okrog 1500 družin 6 skupno 6000 osebami.
Razdeljevanje, ki bo od 15. do 30. decembra, se bo izpeljalo po navodilh, ki so jih že dobili uradi mestnih okrajev.
Navodila fašističnim hierarhom za zimsko obdobje
Tiskovni urad Zveze bojevniških fašijev sporoča:
Po naročilu odsotnega Zveznega tajnika je včeraj popoldne sprejel Zvezni podtajnik Capureo poročila ljubljanskih fašističnih hierarhov ljubljanskega fašija in dal navodila za čas zimskega obdobja.
Plemenit dar Pokrajinskemu podpornemu uradu
Gozdna uprava kneza Windischgratza ie v želji, da podpre obsežno podporno dejavnost Podpornega urada Visokega komisariata tako v Ljubljani kakor tudi v vsej pokrajini, poklala Eksc. Visokemu komisarju znesek 5000 lir, ki je bil nakazan za pod|x>rno akcijo.
Pokrajinski svet korporacij v Ljubljani razglaša:
Število točk za prešite odeje, z vato polnjene odeje, žimnice in posteljne blazine ter za zavese, zavesnice in blazine.
Združenju trgovcev za Ljubljansko pokrajino, Združenju industrijcev in obrtnikov, Združenju industrijcev in obrtnikov — odsek za obrtništvo, Visokemu komisariatu (Tiskovni urad) in na znanje Visokemu komisariatu (Urad za kontrolo cen), Kr. kvesturi, komandi Kr. finančne straže in okrajnim glavarstvom.
Glede števila točk, ki odpadejo na »prešite odeje, z vato polnjene odeje, žimnice in posteljne blazine« ter na »zavese, zavesnice in blazine«, o katerih je govor v zaporednih številkah 4 in 11 oddelka V. ministrske tabele A, se sjioroča, da se za te predmete uporablja število točk, ki odpade na dotičue tkanine po številu metrov, ki so bili uporabljeni za izdelavo teh predmetov. Za te izdelke se torej pobirajo odrezki z rimskimi ali arabskimi številkami giede na to, kakšni odrezki odpadejo na tkanino, iz katere je izdelek napravljen.
V veljavi ostane določba, da se bodo izdajale nabavnice z arahskimi številkami za predmete, podvržene odrezkom z arabskimi številkami, nabavnice z rimskimi številkami pa za predmete, na katere odpadejo odrezki z rimskimi številkami.
Tfc ttm ijti. IV tl|j. rtf rn .ijjr ,|jjr .,jj!
20
CESARICA S TRPEČIM SRCEM
Deseto poglavje.
Toda ta »strašna usoda« je bila obremenjena še s krvjo Wit-telsbachovcev... Elizabeta »e je tega predobro zavedala. Iz dneva v dan je opazovala dramo, ki se je razvijala v bavarsk kraljevski hiši. Glavni junak te drame je bil njen bratranec kralj Ludvik II.
Poznala sta se iz otroških let; bil je osem let mlajši, rodil se je leta 18-15.
Ko je dne 10. marca 1804 sledil svojemu očetu Maksimilijanu, jo bil izredno lep dečko. Bil je velik, slok, krasnih oči, olimpskega obraza — bil je podoben mlademu grškemu božanstvu. Bil je silno razumen, velik umetnik; glasba Riharda VVagnerja pa ga je pojx>l-noma začarala. \Vagner.ju je plačal dolgove in ga imel pri 6ebi v gradu ob jezeru Starnberg.
Ko je bila dne 10. junija 1863 krstna predstava Wagnerjeve opere »Tristan in Izolda«, je bil ves pijan očaranosti. Glasba tega dela je nanj tako vplivala da je bil več mesecev jx>ln prividov in tesnobo. Kmalu nato pa so nekega dne izvedeli, da je v svojem pravljičnem gradu llohenschvvangau preoblekel v Lobengrina in čakal na svojo Elzo.	,
Nekega večera v januarju 1807 je menil, da jo je srečal pod potezami princese Zofije, mlajšo sestre cesarice Elizabete. Bilo jo na nekem dvornem plesu. Zofija jo bila skoraj tako lepa kakor Elizabeta. Tisti večer je plesal samo z njo. Naslednje jutro pa je pribite! k njej in jo ginljivo prosil za roko.
Kmalu sta ee zaročila. Govoril ji je:,»Ne bom te klical Zofija. Ti si moja Elza!«
Takoj je odredil sanjsko veličasten spored za svojo poroko. Vsi jioročni vozovi so morali biti napravljeni iz zlata, vse obleke pa posute z dragim kamenjem.
Nenadoma pa je padel nazaj v svoje vvagnerjanske privide in prikazni. Na svojo zaročenko je popolnoma pozabil. Iznašel je na tisoče izgovorov, da mu ni bilo treba srečati se z njo. Vedno je odlašal s poroko. Pisaril ji je pisma polna ugank in čudnih skrivnosti. Zdelo se mu je nekaj groznega resnično poročiti se z Zofijo.
Vojvodska rodbina pa je začela postajati nemirna zaradi tega odlašanja. V oktobru je oče pozval svojega nečaka, da naj se za-resno izjavi. Določil je sam 28. november za poroko: »Če ne, ti bo moja hčerka vrnila besedo.« Tokrat pa Ludvik II. ni več okleval in je priprosto napisal Zofiji: »Draga Elza, tvoji starši hočejo razdreti najino zaroko. Sprejemam...« V svoj dnevnik je zapisal: »Prelomil sem z Zofijo. Mračna prikazen se je razblinila. Potreboval sem svobodo in sedaj sem so olresel tega strašnega bremena...« Dne 28. novembra je še zapisal: »Bog bodi zahvaljen! Ta strahota se ni zgodila!...«
Vsa Bavarska jo Ludvika besno obsojala zaradi tega, ker je prelomil zaroko. Po vsem nemškem svetu je odmevala la jeza. Zelo dostojno je vojvodska rodbina nosila glavo pokonci.
Bilo je v Schonhrunnu dno 19. oktobra, ko je Elizabeta prejela to novico. Silno se je razburila in je pisala svoji materi: »Jaz in cesar sva silno užaljena. Ni besede, s katero bi se tako jvoslopanje moglo ožigosati. Ne razumem, da si Ludvik še upa na ulice v Monakovem. Zadovoljna pa sem vse eno. da je tako mirna. Bog sam ve, da s takim možem ne bi bila srečna in sedaj ji želim, da si najde moža, ki si ga želi...« Cesarica je za to takoj poskrbela. In dne 28. septembra 18fi8 se je Zofija jioročila s princem Burbonom
in Orloansom, vojvodom Aiesonskim, sinom Nemurskega vojvodo.
*
Več let nato je imela Elizabeta s svojim nevrednim bratrancem samo najnujnejše zveze.
Poznejša leta pa so postala za Ludvika II. še bolj čudna. Njegov značaj je bil vedno bolj vihrav in od meseca do meseca je postajal neznosnejši. Stalno je živel v strasti, da se mora kazati, da ga morajo slaviti in da ga mora stalno obdajati glasba, nato pa 6e je zopet predajal neskončnemu sanjarjenju v samoti. To je bila doba, ko je snoval velikanske načrte v arhitekturi.' Začeli so se znaki blaznosti, ko se je predajal vsemu, kar je bilo najbolj nenavadno.
V tem času je začel pisati dnevnik, ki ga je nad vse skrival. To je najodvratnejša izj>oved duše v stiski.
Dnevnika ni mogoče objaviti, vendar pa navajamo le nekaj
poglavij:
»V imenu Ofeta in Sina in Svetega Duha!
Držim se pod znamenjem Križa (dan Vnebohoda našega Gospoda), pod znamenjem Sonca (ki ni nikomur podobno) in Lune (vzhod, drugo rojstvo jk> čudežu Oberona). Naj bom proklet, jaz in moji ideali, če še kdaj storim kaj takega... Samo duhovna ljubezen je dovoljena, čutna ljubezen pa je prokleta. Naj bo pro-kleta... Torej vse lo zavračamo, ker je tako naša vzvišena volja.«
Spomin na Ludvika XIV. In absolutno monarhijo... Zadnji pretresi. Nikdar več razburjenja. Oh vi pravljični čudeži!...
dne 24. januarja: obletnica smrti Ludvika XVI., umora francoskega in navarskega kralja. Nikdar več kaj takega. Ta obletnica me je odvezala, — Jaz sem kralj...
Kraljevo lilije so zmagale, svojo kraljevsko krono...
Če bi se jih dotaknil, bi izgubil
Dobrivoj Vasiljevič slavno padel v boju
Padel je Iztok, junak, ljubljenec svojih fantov, boreč se do zadnjega diha
Novo mesto, 9. decembra.
Dogodki na Su-horju so se zdaj že toliko pojasnili, da smo mogli gotovo ugotoviti smrt kapitana Dobrivoja Vasiljeviča, ki so ga fantje med sabo navadno nazivali z imenom »Iztok«. Žalost, ki je zavladala med njegovimi znanci, ko so zvedeli za njegovo smrt, je bila velika. Toda smrt, ki jo je storil junaški Iztok, ni bila navadna smrt: pravega junaka, zares smrt pravljičnega Iztoka, ki je umrl z mečem v roki, pokončavajoč nasprotnika do zadnjega diha svojega življenja. Zato se nam med grenko žalost meša ponos na toliko junaštvo in na tako svetlo čisto žrtev.
Dne 29. novembra ponoči so napadli partizani s številčno premočjo posadko fantov, ki ji je poveljeval kapitan Vasiljevič. Niso še znane podrobno vse okoliščine, kako se je posrečilo zajeti komunistom prav oni del posadke, kjer so bili poveljnik in njegovi sodelavci Okom, Gale in ku-rat Norbert Klemen. Znano je le toliko, da so Vasiljeviča in Okorna že dokaj časa partizani in njihovi skriti somišljeniki strastno zalezovali in ju hoteli ubiti za vsako ceno. Z grdim izdajstvom se jim je ta namera posrečila. Kolikor pravijo poročila, se je kapitan Vasiljevič, čeprav obkoljen, boril kot lev. Tudi potem, ko je bil prestreljen, jo še dalje streljal in metal bombe, dokler ga ni zapustila zavest. Nato so ga komunisti zajeli, mu razbili glavo ter ga tako usmrtili.
Kapitan Vasiljevič je bil po rodu Srb, rojen 2. avgusta 1911 v Šuriču pri Nišu. 2e zgodaj je vzljubil slovensko ljudstvo in se v Sloveniji kar udomačil. Ko se je pri nas začelo pogubonosno delovanje partizanstva, je skupaj z drugimi Emer-jevimi tovariši sklenil, da se mu bo postavil po robu. In res je šel s prvo, začetno skupino v borbo s komunisti. Seveda so tedaj komunisti budno pazili, da ne bi vstal proti njim kakšeu budno pazili, da ne bi vstal proli njim kakšen odpor domačih fantov. Majhna skupina dvajsetih ljudi je bila pri Dobrepolju nenadoma obkoljena od komunistov, in rešilo jo je le osebno junaštvo Dobrivoja Vasiljeviča, ki je z bombami v roki razpodil partizanske napadalce in rešil četo pogina Iz te čete so potem zrasle polagoma številne vrste protikomunističnih borcev, ki se zdaj že na vseh krajih naše dežele bore proti zakletemu sovražniku. V vseh nadaljnih akcijah se je Vasiljevič pokazal za najsposobnejšega oficirja, ki jc neštetokrat s svojim znanjem in s svojim pogumom prizadeval nasprotniku hude udarce ali pa reševal svoje fante iz najtežjih in najnevarnejših položajev. Tako se je zlasti odlikoval pri velikem partizanskem napadu pri Smolenji vasi ob Krki, kjer so po njegovi zaslugi partizani doživeli odločilen poraz. Prav tako se je odločilno udejstvo-val v bitki pri Cešči vasi pri Novem mestu, kjer je rešil oddelek pred partizansko obkolitvijo, partizanom pa zadal hude izgube. Pozneje se je kot poveljnik lastnega oddelka ves čas in neprenehoma boril in zasledoval komuniste v okolici Gorjancev. Zaradi njegovih vojaških sposobnosti in zaradi ljudomilega značaja so ga njegovi fantje kar oboževali. Kjer je bil poveljnik on, tam je bila gotovost uspeha na dlani. Največja odlika za vsakega fanta je bila, če se je smel boriti pod »Iztokovim« poveljstvom.
Po značaju je bil pokojni Vasiljevič nad vse blag in ljubezniv. Odlikovala ga je izredna hladnokrvnost, in ta hladnokrvnost ga ni zapustila niti v najnevarnejših trenutkih, ki jih je toliko doživel v sedmih mesecih svoje slavne borbe. Bil je izrazit in odločen nasprotnik komunizma, ki ga yi premotilo nobeno pregovarjanje ali nobeno kom-promisarstvo od strani partizanskih somišljenikov. Znano je, da so ga zvijačno vabili, da bi odnehal od borbe proti komunizmu in pristopil k sodelovanju s partizani. On pa je na to odgovoril: »Zato sem zgrabil za orožje, da se borim proti komunizmu, in od tega svojega sklepa ne bom odstopil za nobeno ceno!« Zato ni čudno, da so videli v njem komunisti svojega najnevarnejšega nasprotnika, ki jim je napovedal neizprosno borbo. Ker ga niso mogli pridobiti za svoje načrte, so sklenili na vsak način ga uničiti, kar se jim je tudi posrečilo.
Skupaj z Dobrivojem Vasiljevičem sta padla njegova zvesta soborca in tovariša Okom in Gale. Bila sta tudi onadva svetla značaja, junaka, ki sta prelila kri za svoj lastni dom in za vero svojih stršev.
KULTURNI OBZORNIK
Umetnost Franceta Pavlovca
(Razstava v »Galeriji Obersnel«) ^
Genij Pavlovčeve umetnosti nam z vsako razstavo pripravi praznik. Zdi se mi, da ie to edino pravilna oznaka njegovih razstav. Praznično občutje, dvignjeno visoko nad sivino delavnika; občutje sproščenosti, čas ko se dnevne skrbi za hip umaknejo veselemu razpoloženju. Pa tudi bežen hip za stvari, ki nam jih življenjska borba potisne v ozadje, ki pa slutimo, da so skrivnostne, velike, — stvari čarodejke Lepote. In naj so že to muze glasbe, plesa, likovne umetnosti, vedno nam ta modra, ljubezniva dekleta odpirajo razglede v boljši, plemenitejši svet, svet, ki vedno znova dokazuje, da je poslanstvo človeka odmerjeno plemenitosti, resnici in ne kateremu koli drugemu namenu. Pavlovčeva razstava je praznik, ki je, kakor vsak, namenjen zmagoslavju dela. V tihih, mirnih urah se človek ozira nazaj na dovršeno delo v srečni zavesti izpolnitve življenjske naloge. Ali mislite, da ni z vsemi nami in umetnikom tako? Z vsemi nami, ki smo sestavina slovenskega občestva? Ob taki razstavi z optimistično vero ogledujemo rast božanske rože slovenske umetnosti. Vidimo njen čil, nevzdržen razvoj, pred nami se odpirajo novi razgledi, daljna obrežja, ob katerih pristajajo drzni mornarji lepote. Ti svetlonosci so poroki narodne nesmrtnosti. In umetnik? Ob tem proščenju doživlja zmago umetnostne individualnosti. Zmago iskrenega, nepotvorjenega dela nad neiskrenim, lažnim oblikovanjem. Potrjena je zavest, da mu je po usodi dana možnost občutiti več kakor drugim ljudem, da mu je naklonjena sreča, po-
Komunisti so ubili ob isti priliki tudi vojnega kurata Norberta Klemena, prej kaplana v Metliki. S tem so se zopet omadeževali z umorom katoliškega duhovnika.
*
Kaj pomeni žrtev junaškega Vasiljeviča — Iztok a za nas Slovence? Brez dvoma prikazuje najprej njegovo osebno velulno. Odpovedal se jo vsemu in stopil kot prvi v borbo, in to v času, ko je po deželi partizanstvo preganjalo in morilo poštene ljudi, ko je bilo smrtno nevarno z besedo nasprotovati komunističnemu delovanju, kaj šele z orožjem v roki! Vasiljevič je s svojimi tovariši planil v sredo te nevarnosti, kljuboval smrti in uspel, prezirajoč pomanjkanje in bedo, vročino in mraz borbenega življenja. Kolikokrat so ga videli njegovi fantje izmučenega od napornih pohodov, od neprestanih borb! Kdo drug bi klonil, bi se hotel spočiti, on pa ni poznal počitka, hotel je borbe do konca, brez prestanka, kakor pravi Iztok.
Toda ta velika Vasiljevičeva žrtev, njegove velike zasluge za Slovence zahtevajo od nas hva-
ležnega priznanja, oddolžitve. A kakšne oddol-žitve? Skromni Iztok je imel vedno tako malo zahtev. Brez dvoma ne zahteva nič drugega tudi sedaj, po smrti, od tistih, za katere je dal življenje, kakor da sledijo njegovemu svetlemu zgledu, da branijo ljudstvo, ki ga jc on tako rad imel, pred zakletim sovražnikom Slovencev, pred komunizmom. To je največja, morda edina želja dobrega, blagega Dobrivoja, junaškega I/.loka.
Dragi Iztok! Srce nam krvavi, ko mislimo na tvojo otožne, sanjave oči, ki ne bodo več zrle ljubljenih fantov. Vodil si jih od zmage do zmage, vzgajal jih fizično, podpiral jih duhovno, bili so ti bratje in sinovi. Ne bomo pozabili nate in ua tvojo veliko žrtev. Vemo, da te tudi zgodovina naše dežele ne bo pozabila. Ostal boš v njej kot eden izmed velikih mejnikov, kot eden izmed velmož, ki so zrušili naval komunizma nad našo deželo in pomagali pri obrambi krščanske kulture. Padel si sicer daleč od rodne zemlje, toda ta zemlja naj ti bo toliko mehkejšo ležišče, kjer naj so tvoje telo spočije in čaka snidenja z ljubljenimi tovariši in sobojevniki, živimi in mrtvimi.
' Dragi, ljubljeni Iztok, nisi bil le Dobrivoj, bil sii nam res dobri voj. Tvoji fantje žalujemo za teboj, obenem pa ti slovesno obljubljamo, da bo po tvoji smrti naša vnema še večja, naš boj še bolj neizprosen, do konca, brez prestanka.
Slava junaku Dobrivoju Vasiljevič!
Partizanski dipfematjc in politični modrijani
Partizanstvo je velika tragikomedi ja: zlo-činstvo, združeno z visoko mero otročarije. Nič čudnega, saj ga vodi devetindvajsetletni Boris Kidrič. Nekaj tipičnih potez iz partizanskega okolja:
Učiteljica Darinka jc po nerodnosti pustila seznam vaških sovjetov za l.oško dolino, kjer so partizani razkrili svoje posebnosti. Ko so postavljali vaške odbore, se jim jc odločno uprla vas Nadlcsek. In učiteljica je v seznam zapisala: »Nadlesek — vas versko blaznih.«
V neki notranjski občini je prišel vodja partizanov — neki progovni delavec — k starešini okrajnega sodišča in mu dejal: »Tovariš! Prevzeli smo oblast! Vzemi to na znanje! Sodi po starih zakonih, dokler ne pridejo novi! Tatvine proti purtizansemu imetju strogo kaznuj!«
Kratka karakteristika dveh glavnih partizanskih voditeljev! To sta Boris Kidrič in dr. Baebler, po očetu Švicar, po krvi Jud.
Prvi si domišljuje, da je mož odločnosti, a je navaden terorist. Nikdar ni živel z našim kmečkim človekom, vzredila ga je tujina. Je velik strahopetec, ponižen kot jagnjc, kadar je treba. Bil je svojčas proti njemu proccs pred velikim kazenskim senatom na okrožnem sodišču v Ljubljani. Kako je bil ta človek pred sodniki ponižen in zmeren! Slovesno je sodnikom zatrjeval, da se bo posvetil samo znanstvenemu . študiju, da opusti vsako aktivno udejstvovanje I v komunistični propagandi. Pri razpravi navzoči I
njegov oče je prav to izjavljal sodnikom in vzel sinčka pod svoje okrilje. Sodniki so tega človeka nato milo sodili, češ dn se je samo teoretično zanimal za komunizem. Ta človek, tako pravijo, si jc po posredovan ju svojega očeta izposodil na univerzi Marsov »Kapital- in še nekaj druge marksistične literature. Bilo je to pred letil še do danes ni Boris Kidrič oziroma njegov oče vrnil teh knjig — univerzi.
Sličen tip je dr. Baebler, katerega stari oče je bil sodnijski uradnik, a po rodu iz Švice. Zato se je skušal Baebler pred leti zateči v sili tudi pod švicarsko oblast. Tudi proti njemu jc bil pred tremi leti proccs v Ljubljani. Pred velikim senatom se je zagovarjal zaradi komunistične propagande. Na vse načine se jc zvijal in opravičeval. Le teoretično da sc je zanimal za komunizem. Pred sodniki se je opiral na palico, ker jc takrat imel eno nogo pohabljeno. Ba je je dobil v nogo strel v bojih na Španskem, ko se je tam s komunisti tepel proti generalu Francu. Ta mož je bil obsojen nn šest mesecev strogega zapora, a kazen mu je višja instanca zvišala na eno leto. Ko je bil obsojen, mož ni prestajal kazni v zatohlih celicah jetnišnice, marveč se jc poslužil buržujskih manir in načinov protekcije ter dosegel, da se je preselil na živčni oddelek splošne bolnišnice. Mož je tam udobno živel. Vsak dan je delil nvdience in sprejemal obiske na dolgo in široko. Udobno je živel, ko so morali drugi obsojenci /deti med zamreženimi oku-.
To sta dva tipa partizanskega štabal
Usoda akacii na liubliamkem živilskem trgu
Spomladi smo v kratkih poročilih opozarjali, kako so se začele lepo cvetoče akacije, zasajene na prodajnih otokih živilskega trga, naglo sušiti in da so nekatere že popolnoma brez zelenja. Bilo je do 18 takih dreves. Druge akacije so v pomladnih mesecih, posebno maj-nika bohotno cvetele. Bil je, res krasen in mikaven pogled na cvetoče akacije, ki so dajale tržnemu vrvenju izredno siliko. Pod cvetočimi drevesi je bilo vsakdanje trgovanje. Toda akacije so s svojim cvetjem razširjale po trgu prijeten vonj.
Da bi se rešila sušeča se drevesa pred poginom, so sicer prepozno začeli vsak dan marljivo zalivati okoli akacij. Nekoliko je zalivanje akacijam odpomoglo. Začele so spet zeleneti, toda k pravemu življenju jih uiso več mogli priklicati. Hirale so naprej.
Sedaj v decembru, ko se nad živilskim trgom razliva gosta ljubljanska megla, opažamo delavce, ki prihajajo ob zgodnjih urah na trg s sekirami. Začeli so že pred dnevi podirati akacije drugo za drugo brez izjeme. Sekira poje. Na obeh živilskih otokih je v vrstah zasajenih do 36 akacijskih dreves. Tudi otok okoli Vodnikovega spomenika, ki je določen za vrtnarje, šteje do 8 dreves. Vse akacije bodo posekane. Padlo bo do 44 dreves, starih prilično do 15 let.
Kaj bodo namesto akacij zasadili? Začeli so voziti že novo zemljo k posameznim jamam in drevesnim otočkom. Pravijo, da bodo vsadili male platane. kakršne rastejo n. pr. pri vhodu v Tivoli ob Trubarjevem spomeniku.
Koliko fiziognomičnih sprememb je že doživel prostor Vodnikovega trga v kratki dobi dobrih 40 let? Takole leta 1903 so popolnoma
podrli nekdanje, na tem trgu se raztezajoče in stoječe licealno poslopje, kjer so bili nameščeni razni učni zavodi od ljudske šole do gimnazije, realke in učiteljišča. Ko so odpeljali vse kamenje, so prostor začeli počasi nivelirati in čistiti. V tem času so bile že živahne debate o modernih tržnicah, ki naj bi se sezidale na tem prostoru. Ostalo je takrat le pri akademičnih razpravah. Pozneje so počasi začeli urejevati Vodnikov trg za osrednji tržni prostor. Sprva ni bil trg tako urejen. Na njem je bilo ob deževju mnogo blata. V zimskih dneh pa mnogo brozge. Pred leti smo šele dobili trg tako urejen, kakršen jc danes.
Švedska gradi elektrarne. Zaradi težav pri
uvozu premoga, katerega Švedska sama nima dovolj, grade sedaj na Švedskem okoli 100 novih elektraren, da tako povečajo domačo proizvodnjo električne sile. Računajo, da se bo s tem proizvodnja električnega toka dvignila na 190% stanja proizvodnjo v letu 1930. Letno dajejo sedaj Švedi za povečanje svojih elektraren okoli 35 milijonov švedskih kron, dočim so pred leti znašale investicije samo 8 milijonov kron letno.
Hrvatski tehniki se zanimajo za italijansko ribištvo. Te dni se mudi v Italiji večja delegacija hrvatskih interesentov za ribištvo, ki je obiskala številna središča italijanske ribiške industrije, da se i>ouči o napredku italijanskega ribištva in da ostvari slične pridobitve tudi na Hrvatskem.
Varčevanje s papirjem v Bolgariji. V Bolgariji bodo zaradi varčevanja s papirjem ukinili vse one liste in občasne izdaje, ki niso neobhodno potrebni.
Številke
Človek naravno hrepeni po sreči. A popolne, neskaljene sreče, kakor je lepo in resnično dejal pesnik, nu zemlji nc učakn /eiuljun. Kriv jc izvirni greh, potrjuje to žalostno tešimo tudi vedno se ponavljajoče izkustvo. A nekaj raja je vendar še ua zemlji. Ktišček raja je v dobrih družinah, kjer materina ljubezen in otroški smeh spominjata na izgubljeni zemeljski raj. Košček raja predstavlja srečni domek / lepim vrtcem, kjer oče goji nekaj ljubili cvetlic, mati pleve na njivici in s,- otroci ua soncu igrajo, se več sonca prinaša v ta raj krščanstvo s prisrčno molitvijo, s prelepimi prazniki in še posebej s prazniki za otroke, z jaslicami, pirlii, Miklavžem. Če delo ni pretežko in mezde zadostne, tudi v delavske družine sije tak odsev nebes. Seveda mora biti človek svoboden, ne suženj: svobodno naj si izbira poklic in vsi naj spoštujejo njegovo človeško dostojanstvo. Kjer se ne priznava in ne spoštuje človeška osebnost, tam ne mori; biti prave zadovoljnosti. Človek je družno bitje, a ni čredno bitje, jc kakor organi/eni. a ne str<>|. Stroj delu brez svoje zavesti, človek s svojim delom svobodno ustvarja, čreda se more nasititi, a v čredi ni veselja in sreče.
A prav vse to, kar more človeka osrečiti in prinesti v življenje nekaj spomina na zemeljski raj, bi komunizem uničil in je uničil, kjer koli je zagospodoval.
Komunizem zanikuje rodbino in družino. Z en a mu je delavec« kakor mož, zato spada v delavnico. Komunizem ne pozna doma. Rodnjn je zadeva, ki brez nje ne bi bilo rodu, vendar, pravijo, ne sme mo/a in žene osamljoti in ločiti od delovne družbe. Zato komunizem tudi otrok ne prepušča materi in rodbini, ampak jih jemlje v skupno rejo. Otrok mora biti anonimen, ne sme poznati ne mnterc, ne očeta, temveč samo skupno rejnico — družbo. Kar je i/.jem, pravijo, so jih izsilile samo razmere.
Komunizem zanikuje nadnaravni svet. Zato je uničil vse veselje, ki ga nepokvarjenemu človeku dajeta religija in cerkev, uničil j«' vse praznično življenje in veselje, glorijo božične noči in ulclnjo velikonočnih zvonov. Komuni/eni nosi vedno vsakdanjo obleko in po/.na le tlako presiljenega in pretegnjenega dela.
Komunizmu je vse komunistična družba ali kolektiv, kakor je bila Heglu vse država. Heglu je država vse, poedinec izgine v njej. Tako ji: Marxu vse kolektiv. Kolektiv je absolutno, posameznik ni nič ali kolikor je nekaj, jc I«' izpraznjen nekaj, številka. Proletarii v komunistični družbi so številke. Kakor po jetnišnicali jetniki izgube svojo osebnost in so le še številke, tako so poedinci v komunističnem kolektivu lo še številke. Lahko bi se jim tudi številke napisale na hrbet, kakor se napišejo jetnikom. Posamezni proletarci sami zase niso nič, nekaj so in se štejejo v kolektivu. Seštevajo se v delavnicah, v rudnikih, na polju, seštevajo se kot vojaki v vojski — toliko in toliko jih je padlo, toliko in toliko jih je še sposobnih za boj. Kajpada, tisti, ki v kolektiv u dejansko gospoduje —. demokracija v komunistični družbi je le fikrija, izmišljenimi — tisti, n. pr. Stalin in njegovi, so nekaj nad številkami. Stalin in njegovi so ljudje, drugi so čreda, ki se jim pritisne nn kožuh številka. A še tisti poleg Stalina so zelo negotov nekaj. Koliko jih je že izginilo — nekateri so dali glavo, drugi nirjo kod po ječah — ker so hoteli hiti nekaj!
To je osebnost v komunizmu, to svoboda, to komunistični raj.
Bog nas obvaruj take svobode in tega raja!
d.
■UKvI.Jj T."
Pesnik Heine in nebesa
V članku »Komunistični paradiže v predvčerajšnjem »Slovencu* omenja pisec lleinejevo norčevanje iz nebes ter navaja njegov verz
».. .nebesa pa prepuščamo angelom in vrabcem.«
Jud Ileine je bil velik nasprotnik krščanstva in je vse svoje sile uporabljal za to, da se je iz. kršanstva in njegovih resnic norčeval. Toda tisti, ki so si ga vzeli za vzor in ga posnemajo, bi morali poznati, kako je Ileine spremenil svoje mišljenje ob koncu življenja. Takole je pisal svojemu bratu Maksu z bolniške postelje:
»Da so nebesa, ljubi Maks, o tem sem popolnoma prepričan, odkar jih tako zelo potrebujem pri svojem zemeljskem trpljenju ... Naši dedje so bili pogumni možje; ponižali so se pred Bogom in so iiili zato neuklonljivi in ponosni nasproti ljudem in zemeljskim silam, .laz pa sem nesramno obrnil svoje čelo proli nebu in sem se poniževal ter plazil med ljudmi, zato pa zdaj ležim na tleli kakor pohojen črv. Slava Bogu na višavah! Tvoj ubogi brat Ileine.« (Dr. N. Genglcr, Heilige Saat, I. B.)
Ali ne bo tudi marsikteri komunist doživel istega razvoja kakor jud Ileine?	bf.
gledati skozi okno življenja, tja do neznanskih globin narodovega srca.
Prav za prav bi moral pisati o Pavlovčevi razstavi kritiko. Toda čemu? Čemu bi motil pravljično razpoloženje s suhoparnimi, okornimi teoremi? Saj tudi človek, ki se jc v lepem nedeljskem poletnem popoldnevu vsedcl v travo nekje nad vasjo, ne seže po Badjuri, da bi prebiral napisano lepoto svojega kraja, marveč odpre oči in spokojno, poln sladkega občutja ogleduje oblake, ki plavajo nad vasjo, rjave strehe hiš, zvonik, vrtove, belo cesto, ki se vije skozi vas, potok v dolini in dalje krajino ilo obzorja, kjer se modro nebo poljubi z materjo zemljo. In v resnici je odnos človeka do resnične okolice močno soroden odnosu gledalca do Pavlovčeve umetnosti. Vsa neposrednost in pristnost občutja je zajeta v mala pobarvana platna. To je tisti veliki realizem, ki ga zmore le resnično velik umetnik. Da zajame v tvarno obliko in v ozki dvodimenzionalni svet ploskve tisto občutje, ki dovoli sočloveku podoživetje določenega kraja v določenem času z vso intenzivnostjo. V taki umetnosti ne srečaš miselne navlake idej, programov in ne vem česa takega še, za čimer se skriva puhloglava nevednost, marveč odkritosrčna enostavnost, preprostost, ki nosi na sebi celo pečat lahkotnosti. In v tej točki se srečajo tisti maloštevilni, ki govore o »površnosti« Pavlovčevih podob ter pri tem pozabljajo, da je resnica vedno preprosta, celo zelo »lahko« razumljiva. Pot do resnice pa je silno težka, kakor je tudi težka pot do umetnostno oblikovane resničnosti, V tem smislu je vsaka umetnost, bodisi da posnema realno podobo sveta, bodisi da oblikuje duhovni svet, resnična, a obenem tudi kvalitetna, ker proseva skozi njeno tvarno podobo vsa pristnost umetnikovega doživetja. Odnos med tako umetnostjo in gledalcem je, zato nujno intenziven. Razumljivo je, da more umetnik
doseči tako stopnjo svoje umetnosti le s skoraj absolutnim obvladovanjem materialnih pogojev za nastanek umetnine. Pavlovčeva umetnost je odličen dokaz za te trditve v vsakem oziru. Pavlovčeva ustvarjalna sila je prežeta od silnega čustva. Zato je njegov predstavni svet razgiban, daleč od ideološke statike, podvr/.en čustvenim menjavam in razpoloženju. Zato pa je tudi doma v Pavlovčevem slikarstvu tista melodiozna sočnost, iskreča se novost občutja, onkratnost, ki ne pozna ponavljanja. Sicer pa, kako naj bodo jiodvr/.ene ponavljanju podobe krajine in resnične narave sploh, ki od večnosti menja svoj obraz v nepretrganem toku, ki sama svojo lepoto neprestano obnavlja in izpreminja. Poet Pavlovec je tisti čarovnik, ki to lzpreminjajočo se lepoto s svojo umetnostjo nam in zanamcem pritrja na platno. Bežen od-svit svetlobe na oblakih, razkošne barve bogate jeseni, samotnost zapuščenih dreves, intimna lepota dvorišč, vedrost občutja ob razgledu nn pcjsaž, vsi ti bežni lepotni fantomi velike umetnice narave najdejo inesto na slikarjevih podobah. Primerjajmo le dve podobi s pričujoče razstave. Obe (»Pod lipco« I, II) predstavljata isti motiv krajine, ki se odpira med drevjem v ozadje, kjer stoji hiša. Isti motiv, toda dvoje čustvenih in razpoloženjskih svetov. Prva podoba nam govori v sočnem jeziku zgodnje jeseni. Silovito občutje naravne moči proseva skozi zelene nianse pejsaže. Vendar se je te bogatije že dotaknil čopič jesenskega zlata in preko krajine je že razlita sočna, opojna barva jesenskega sonca. In ista krajina v pozni jeseni? Kakšno občutje zapuščenosti in umiranja! Kjer je prej stala ženn v svesti si svoje zrele lepote, stoji sedaj uvela starka v bera-škem oblačilu. Tako doživlja kra jino Pavlovec in po njegovem mediju tudi mi. Toda nc samo krajino! Tudi rože in podobe soljudi.
Dotaknimo sc šc vprašanja razvoja Pavlov-
čeve umetnosti od zadnje razstave naprej. Slikar je zopet vidno napredoval, ter tako dokazal, da je ni meje, ki bi se stavila kot ovira trdnemu hotenju. Zanimiv je svet današnje P. razstave. Slikan je v izredno tesnih krajevnih razmerah; tudi tu je slikar dokazal, da za dobro umetnost ni potrebno širnega sveta in tujih lepot, marveč le dobrega umetnika. V tem skopem svetu je umetnik napravil, kar je bilo potrebno napraviti: iztisnil je iz, njega čiin več soka in tako naslikal uničili i n e.
In kaj naj mojster Pavlovec potem še dokaže?	Dr. S. M.
Tretji simfonični koncert
Kvaliteta simfoničnih konccrtov, ki jih prireja Glasbena Matica, se bodisi po izbiri kakor tudi po izvedbi vedno dviga. Na zadnjem koncertu smo poleg znanih, večkrat izvajanih skladb slišali tudi nekaj manj ,znanih, čeprav prvovrstnih del. Na prvem mestu je bil Rossini, čigar sklada-teljske značilnosti smo imeli priliko že večkrat omenjati. To pot so izvajali njegovo predigro k opereti Tankrcd. Prozorno pisano, dobro instru-mentirano delo je bilo primeren uvod v koncert.
Središče večera je bil Griegov koncert za klavir in orkester op. 16. Solistični del je izvajal prof. Anton Trost. Kakor Grieg ni velikokrat na ljubljanskih koncertnih sporedih (mnoga njegova dela so tudi za okus povprečnega poslušalca bolj tuja kot ta koncert), tako smo bili veseli, da smo mogli to delo slišati. Pisano je izredno sveže, z velikim zanosom, skladatelj se ogiblje vsakršno vsakdanjosti v izrazu, vedno skuša biti nov v melodiji, harmoniji, v ritmu. Saj je tudi njegova glasba zrasla v okolju, ki je skorai nujno moralo dati drugačne rezultate kot jih daje okolje nam bližjih in bojj znanih narodov. Solist Trost jc bil kot vedno tudi to pot izvrsten oblikovalec svojega
SAoJlne novice,
C
Koledar
Sobota, 12. drcembra; Aleksander, mučenec; Dionizija, mučenica; Maksencij, mučenec; Merkurija, mučenica.
Nedelj a, 15. decembra; Lucija, devica in mučenica; Otilija, devica; Orest, mučenec; Lv-stracij, mučenec; Avkscnija, mučenica.
Novi grobovi
+ V Ljubljani sla umrla-, gospa Toni Štrukelj
roj. Jankovič, soproga tiskarnišlcega ravnatelja. Pogreb bo v soboto, 12. decembra ob pol treh popoldne iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu. — Marijan Gela, ki ga bodo spremili na zadnji poli iz kapele sv. Frančiška na Žalah k Sv. Križu v soboto, 12. decembra ob treh popoldne. — Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne novice
—	Poročila sta se gdč. Sla.vica Uibšer, uradnica, in g. Kočar Franc, trgovec v Ljubljani Obilo srečcl
RAZSTAVO LEPE KNJIGE
riredi v nedeljo, 15. decembra, Ljudska njigarna v svoji prodajalni, Pred skotijo št. 5.
Razstava, ki imn namen čim tesnejše zbližati knjigo in občinstvo, posebno sedaj pred božičnimi prazniki, bo odprtu od 9 dopoldne do 5 popoldne.
O pomenu knjige bo ob II dopoldne govoril književni tajnik, pesnik Severin Šali.
Vsi prav iskreno vabljeni!
•
—	Združenje kmetovalcev opozar.vi vse one kmetovailce. ki so se prijavili za propustnice v svrho obdelave polja, da se čimprej zglasijo v pisarni Združenja in dvignejo dovoljenja.
—	Vincencijeva konferenca za akad. in sred. nješolce prosi vse plemenite ljudi za |xxl|)oro siromašnim akademikom in srednješolcem. Obenem se zahvaljuje vsem dosedanjim dobrotnikom in prosi za nadaljno naklonjenost. Ne odklanjajte naših prošenj! Pomagajte, da Wnio mogli nuditi najbednejšim študentom vsaj kosilo in večerjo. — Vincencijeva konferenca za akademike in srednješolce, Miklošičeva 5. Uradne ure: v ponedeljek, četrtek in sobota od t—2. št. ček. rač. 15.858.
—	Gosta megla in mraz. ?.e dva rini zjutraj in dopoldne valovi v Ljubljani in okolici zelo gosta megla, d« bi jo lahko rezali, kakor so se izražali stari Ljubljančani od dnevih, ko jc nastopa,la tako gosta megla. V četrtek ;.n petek zjutraj je bila megla tako gosta, da vozijo tramvaji pozno v dopoldne z lučmi, ker ni daleč videti pred vozom. Svetile so tudi cestne električne svetilke. V petek zjutraj je bita slana prav močna. Mrnz je prceej pritisnil. V petek zjutraj se je minimum pomaknil že nn 4.5 stop. C. V četrtek popoldne je bilo sončno in je bil dosežen dnevni temperaturni maksimum + 7 stopinj C. Rarometer je v četrtek padel na 771.8 m/m, stanje, ki je še vedno močno nad norma lo 764 m/m.
_ Tečaj za mizarsko strokovno rfsanje z.a
mojstre in pomočnike, kakor g« je dosedaj prirejala vsako leto Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, se prične letos v nedeljo, dne 15. decembra 1942 ob 9 zjutraj in se Ivo vršil ob nedcOjah in praznikih od 9 do 12 do konca ju* ja l<»45 v Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Vhod Gorupova ulica št. 12, čez

STARŠ! - OTROCI
Za Božič
Tri nove mladinshehnllge
Rudan: Mlada vesna. Ilustrirala Ks. Prunkova
56 strani, Droš. L 12'—, kart L 15 —
Kunčič: Nebeška lestvica. Ilustriral Fr. Podre-kar. 77 str., kart. L 2P—
Swi ft-Glavan: Med pritlikavci in velikani. (Gulliverjeva potovanja). S siikaini opremil Ivan Ruinih. 106 strani, kart. L 30"—
Oglejte si brezobvezno našo bogato izbiro mladinskih knj g
LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Pred škofi'O 5 - Miklošičeva c 5
dvorišče, levo, pritličje, učna dvorana štev. 3. Prijave se sprejemajo v navedeni učili dvorani.
—	Navfjalci in verižniki spadajo pod vojno sodišče. V smislu najnovejših določil raz-glasaUucejo od 26. novembra t. I. spadajo sedaj vse navijalske in verižniške zadeve, za katere je bilo doslej pristojno ljubljansko okrožno sodišče in ki jih je sodil kazenski sodnik-pocdinec, (»od pristojnost vojaškega vojnega sodišča, ki bo sodilo vse prekrške protidraginjskih uredb in Uršitve uredb o racioniratiju življenjskih potrebščin. Kraljeva k ves t ura je po zadnjem seznamu v času od I. do 15. novembra v Ljubljani kaznovala 35 poslovnih oseb na wkupro kazen 50.600 lir.
—	».Mali gosp<Kiar«. Izšla je zadn ja številka letošnjega letnika »Mali gospodar«. Topit obsegu glasilo zveze društev »MaJi gospodar« kar tri številke zadnjega četrtletja. Kakor doslej vedno, itna tudi zadnja številka bogato in pestro vsebino, ki obravnava mala gospodarstva, težave rejcev s krmili itd. Posebno važen je članek Rafael« Kampuša o divjem kostanju kot krmi,-lu. Posebni postavki so posvečeni kunccreji, pe-rutninarstvu, golobarstvu, kozam, ovcam in prašičem. Kljub težavam spremlja to glasilo svoje člane skozi vse leto in jim jc tako najboljši vodnik. Nad vse razveseljivo je, da se je uredniški odlior odločil, da I10 še naprej izdajal to tako koristno glasilo, čeprav so že letos vsi so-trudn'ki radevolje dajali vse svoje prispevke zastonj zamo zato. da je list lahko izhaja,I. Priznanje gre prav tako uredniku, ki tudi brezplačno opravlja svojo nailogo iu skrbi, da je list vsestransko koristen.
—	Zadnja letošnja številka »Sadjarja in vrtnarja* je izšla. S tem je glasilo sodjarskeira in vrtnarskega društva zaključilo svoj 22. letnik. Kakor čujenio, bo tudi še v naprej list redno izhajal, kor je treba pozdraviti, saj prav v šoti a (I a nj i h časih pridejo strokovni nasveti slehernemu prav. Zadnja dvojna številka obsega pester izbor zanimivih člankov, med katerimi posebej poudajamo na članke o škodljivcih in na nasvete, kaiko shranjujemo vrtnine v kleteh.
—	Nesreče na deželi. V Starem trgu pri Ix>-/11 bivajoči posestnik I''rancc Mlakar, star 50 let, je med jahanjem padel s konja, ki se mu je plašil. Zlomil si je desno nogo. — Vern Piklova, 46-letna zasebnica na Vrhniki, jc padla po stop-njicah in si zlomila desno nogo. — Na neki žngi v Dobrem jioljii zaposleni 52-letni delavec si je pri padcu zlomil levo nogo. — Huda nesreča je v I.oškism potoku zadela 15-letno posest, hčerko I.jud. Knavsovo. Krava jo je brcnila v levo oko in ga ji poškodovala tako močno, da jc morala iskati zdravniško pomoč na očesnem oddelku ljubljanske bolnišnice. — Sedlar, 27-letni Alojzij Prusnik, stanujoč v Vevčah, je bil zaposlen pri stroju. Po nesreči mu je stroj odrezaJ desno roko v zapestju.
—	Veliki mufti v Berlinu, jeruzalemski veliki mufti je te dni prišel iz Rima. 'kjer se je nekaj časa mudil, v spremstvu nekaterih gospodov v Berlin.
—	Žid je tihotapijo vohnnski material. Španska pomorska policija je v bližini Barcelone zajela motorni čoln, na katerem so bili Židjc, ki so na visokem morju izročali Angležem vohunski material in skoro gotovo po tem potu dobivali tudi direktna navodila za špionažo in propagando v Španiji, španska policija je zaplenila dragocen dokozilni material.
—	Dve letali v zraku trčili skupaj. Kakor poroča Reuter iz Ottave v Kanadi, sta tam v zraku trčili dve letali skupaj in padli na tla. Ob pilota sta bila ubita.
šolskemu upravitelju Ant. Turku v spomin
Minulo je leto dni, odkar smo vas spremili na zadnji poti. Zbrali smo se ob vaši gomili in se spominjali trenutkov, ki simo jih preživeli z vami. šele sedaj vemo, kaj smo izgubili. Bili ste na,m odličen vzgo jitel j, vzgajali ste nas z ljubeznijo in požrtvovalnostjo, katere pa takrat nismo znali ceniti.
Ko se zamislimo na,zaj v naša šolska leta, vas vidimo v šolski sobi nc samo kot učitelja. ampak tudi dobrega in skrbnega očeta, na šolskem vrtu pa odličnega sadjarja in vrt-narja.
V svoji skromnosti niste nikdar hoteli pri-
parta. Le škoda, da klavir, čeprav še ne dosti rabljen, ne ustreza stoodstotno konccrtnim zahtevam; na tem koncertu je, vsaj v bližini, stalno motil nek kovinski prizvok, ki je bil, upamo, le slučajen.
Lajovčev Andante je skladba, pri kateri skladatelj poleg dobre glasbe izčrpno pokaže izrazne možnosti posameznih instrumentov kot celih instrumentalnih skupin. Morda je med delom na to namenoma polagal posebno pažnjo. Vsekakor se pokaže mojstra, ki nameravani učinek vedno tudi doseže, kar sc ne posreči vsakemu skladatelju. — Na zadnjem mestu so izvajali tri Dvorakove skladbe: simfonično pesnitev Divja žena in dva Slovanska plešo. Dvorak se kot prijatelj absolutne glasbe ni dostikrat podal na pot programske glasbe. Če je pa ta korak storil, je svojo nalogo temeljito opravil. Tako je v tej simfonični pesnitvi, sledeč začrtanemu programu, prikazal celo vrsto značilnih učinkov, ki bi jih brez pojasnjevalnih pripomb težie razumeli. — Dva Slovanska plesa, posebno zadnji od njih, sta spored blesteče zaključila.
Koncert je dirigiral Drago M. šijenec. Kot že v začetku omenjeno, je dvignil orkester še višje kot pri prvih dveh izvedbah. Opazna je bila večja preciznost v izvedbi, večja enotnost posameznih orkestralnih skupin kakor tudi večja plemenitost in izboljšanje izraza ton<j. Težkoče, ki jih je zlasti v drugem delu Dvorakove simfonične pesnitve vse polno, je orkester zmagoval dokaj lepše kot bi to storil recimo na prvem koncertu. Večja vi-granost že pričenja roditi sadove.
Občinstvo, med katerim smo opazili ludi zastopnike oblasti, je deorano dutela napolnilo, zato se nam obeta ponovitev istega koncerta.
M, T.
K razstavi slikarja Fr. Mihelifca in kiparja Tineta Kosa
K umetnostni razstavi slikarja Franceta Mihe-liča in kiparja Tineta Kosa. — Spričo številnih umetnostnih razstav, ki so se vršile to leto, smo predvsem pogrešali dveh najbolj izrazitih slovenskih umetniških osebnosti — slikarja Franceta Mi-heliča in kiparja Tineta Kosa. Tik pred novim letom pa nas sedaj presenečata z umetnostno razstavo, ki jo bosta skromno in liho odprla v nedeljo, dne 13 t. m v salonu Jake Oražma v Pražakovi ulici. Oba umetnika bosta razstavila vsak po 20 del — plod njunega tihega in poglobljenega dela poslednjih mesecev. Zlasti nas Mihelič to pot preseneča z nekaterimi portreti, česar do sedaj nismo bili navajeni videti na njegovih razstavah. Nič manj zanimiva so njegova poslednja platna z motivi našega narodnega življenja, v katerih je označil v množici upodobljenih figur premnoge odtenke značaja našega ljudstva živo in prepričevalno, tako posebno slika Božič na Ptujski gori, Pretep Kurentov, Svatba in Kurent. — Tine Kos razstavlja poleg izredno skrbno izdelanih portretov v žgani glini n kamnu vrsto kipov iz različnega lesa. Srednje velika dela izrezana iz podobi u6trezajočega lesa, pričajo o velikem okusu mojstra (Akt, Sejalec ali Pastirček); vsem je izrezani les zaživel v lepoto podane misli, dela in vsakega giba. Ostali k;pi iz umetnega kamna in žgane gline so zgovorne priče o kiparjevi težnji po spojitvi materiala z odnosom resničnega življenja našega človeka. Razstava bo odprta v nedeljo, 13. t. m. brez pesebn.h povab.. in bo potem odprta vsak dan od 9 do IS. Vse ljubitelj'' likovne umetnosti vabimo k ogledu razstavljenih umetnin. Salon Jake Oražma se nahaja <ako) 00 vogalu Miklošičeve ceste v Pražakovi ulici.
znanja in pohvale, celo nezadovoljni ste bili, če vas je kdo pohvalil, češ kuko izboruo rastejo vaša drevescu na njegovem sadnem vrtu.
Ko se klanjamo vašemu spominu, se nam pridružujejo vaši učenci iz Orehka |>ri Postojni, Sv. Križa prt Litiji, Dola pri Ljubljani in Drenovega griča jiri Vrhniki, kjer ste službovali.
Te skromne vrstice vam poklanjajo v spomin vaši hvaležni učenci.
Razstava lepe knjige v Ljudski knjigarni
V nedeljo, 13. decembra bo v prostorih Ljudske knjigarne, Pred Škofijo 5, razstava lepe knjige, ki jo priredi ta častitljiva in zaslužna ljubljanska knjigarna in založba. Njeno hvalevredno zamisel moramo samo toplo pozdraviti. Zlasti sedaj pred božičnimi in novoletnimi prazniki. Saj je knjiga najprimernejše, najlepše in tudi najcenejše darilo. Toda izšlo je žc toliko lepih in dobrih knjig in še izhajajo don za dnem. da jim človek le težko sledi ter jih ohrani v spominu. Če pa ima takole primerno priliko kot bo ta razstava, da si jih zbrano in nemoteno ogleda, si bo lahko zbral po svojem okusu in želji. Važna pa jc razstava knjig tudi zato, da nas čim tesneje poveže s temi našimi dragimi znankami in vrednimi prijateljicami, ki imajo za nas vse važ.en pomen.
Takale nedeljska knjižna razstava, ki je za Ljubljančane prav za prav novost, bo gotovo pritegnila veliko hvaležnih obiskovalcev. Saj ima Ljubljana ljubiteljev knjig, da jc res veselje. Toda izložbena okno naših knjigarn so pač premajhna, da bi nasitila radovednost knjigoljubov. V knjigarnah se pa človek v delavnikih, ko je prodajanje v polnem teku, le težko pozanima za vse knjižne novosti. Nedeljska razstava pa bo za to primerna kot nalašč.
Da bi mogli našim bralcem zbuditi za ta, kar recimo kulturni dogodek, še več zanimanja, smo stopili v Ljudsko knjigarno in vodstvo nam je prav rado postreglo z nekaterimi podatki.
Razstava — prav za prav bi morali reči raz-stavica — so nam dejali, ima trojen namen. Prvič pokazati kronološki razvoj našega založniškega dela. ki
ima za seboi žc častitljivo tradicijo šestdesetih let, drugič pokazati vse izdaje slov. knjig od II. aprila 1941 naprej in tretjič pokazati lepe knjige sploh, posebno tiste, ki so najbolj primerne za domače knjižnicc in razna darila. Seveda moramo poudariti, je dejal prijazni g. ravnatelj, da v vseh treh oddelkih ne bo mogoče pokazati vsega, posebno od starejših del, veliko je razprodanega; pri tej razstavi pa imamo namen pokazati le tisto, kar se še dobi na knjižnem trgu. Ker bomo te razstave po možnosti nadaljevali, naslednja bo spomladi, bomo eno posvetili splošnemu razvoju slovenske knjige, tudi z deli, ki jih v prodaji ni mogoče več dobiti. Razstavi bo pridružen tudi pregled najvažnejših in najlepših italijanskih kniig. Svoie stvari pa bo razstavila tudi papirnica. Potrudili se bomo, da bo razstava čim bolj okusno aranžirana. Želimo le, da bi jo ljubitelji lepe knjige obiskali v čim večjem fctcvilu.
1 Za t dr. Antona Korošca bo sv. maša v ponedeljek, 14. t. m. ob sedmih v frančiškanski cerkvi pri oltarju sv. Križa.
1 Ob priliki druge obletnice smirti (14. dec.), da počasti spomin jirvega in glavnega začetnika protikomunističnega pokreta mod Slovenci, obče spoštovanega in nadvse zaslužnega blago-pokojnega dr. Antona Korošca, je njegov spo-štovalec G. M. podaril samostanu Karmel na Selu vsoto 100 lir, da molijo sestre karmeličanke za dušo velikega pokojnika dr. Korošca. — Počastite rajne z dobrimi deli!
1 Predavanje n Valvasorju v Nemški akademiji v Ljubljani. V okvirju Nemške akademije v Ljubljani je imel v četrtek predavanje namesto napovedanega prof. dr. Hilleja iz Zagreba (O Ifansu Griminu in njegovem delu) predsednik Nemške akademije v|>okojeni ravnatelj realke dr. II. Svvoboda o »Valvazorju, njegovem življenju in delu«. S tem se jo Nemška akademija s|w>mnila pomembne 300 letnice rojstva tega velikega zgodovinarja Kranjske, Ljubljančana, vojščaka in učenjaka idealista, ki ie žrtvoval tudi svoje veliko premoženja v »časi dežele Kranjske«. Predavatelj je lcfio orisal postopoma ves Valvazorjev življenjski razvoj, njegova potovanja in družinsko življenje, potem pa tudi njegovo delo po vsebinski strani, njegovo vsestransko učenost in ljubezen do umetnosti, bogastvo njegovih zbirk, pa tudi njegovo vojaško vodstvo v turških napadih ter njegov gospodarski propad. Predavanje jo bilo stvarno in je želo odobravanje.
1 Umetnostni zgodovinar dr. Franjo šijancc bo v nedeljo ob II vodil na razstavi Mušič-Se-dej-Zonič v Jakojiičevem paviljonu.
1 Vse služkinje in drugi hišni posli so vabljeni na sestanek, ki bo v nedeljo, dne 13. decembra t. m. ob pol 4 poj>oldne v dvorani Pokrajinske delavske zveze na Miklošičevi ccMi št. 22 ((DHavska zbornica). Na sestanku bo važno predavanje o socialni zaščiti hišno-gosjio-dinjskih poislov, tako v slučaju odpusta, bolezni, brezposelnosti, dopusta, odpravnine, plače itd. Pridite v obilnem številu in povabite tudi svoje tovarišice. — Oddbor Sind. hišnih poslov.«
1 »Višarska polena«, drama v štirih dejanjih, je (X) svoji vsebini primerna za adventni čas, v katerem naj najde človek zojiet samega sebe, da bo mogel spoznati in resnično zaživeti lepoto življenja, ki bo tiha harmonija naših src spojenn z medsebojno ljubeznijo. Drama, ki nam pokaže posledice disharmonije v nas samih, nam vzbudi željo po lepiti in dobroti. Igra, ki je izrazito psihološkega značaja, bo zagrabila vsakega gledalca s svojo j>repričeval-nostjo. Poslednja predstava, za katero si nabavite vstopnice v predprodaji, bo v nedeljo, 13. decembra ob pol 5 popoldne v društveni pisarni, Petrarkova 1, 1. nadstr., desno.
1 Jutri ob pol 11 in ob 3 popoldne vsi v frančiškansko dvorano, kjer bo v prizor jena prof. Janko Mlakarjeva veseloigra v 4 dejanjih: »Bajtarska princezn«. Ker vlada za igro veliko zanimanje, vas vabimo, da si nabavite vstopnice že v predprodaji danes od 9 dailje pri dnevni blagajni frančiškanske blagajne.
1 V ponedeljek, dne 14. t. m. ob 18 sc bo ponovil v veliki unionski dvorani III. simfonični koncert pod vodstvom dirigenta Drnga Marija Šijanca in s odelovanjem pianista prof. Antona Trosta. Spored |>onovitvenoga koncerta je naslednji: I. Rossini: Tankred, predigra k istoimenski operi: 2. Grieg: Koncert za klavir in orkester. Solist prof. Anton Trost; 3. Lajovic: Andante za veliki orkester; 4. Dvorak: Divja žena. Simfonična pesnitev; 5. Dvorak: Dva slovaška plesa. Predprodaja vstopnic v knjigami Glasbene Matice.
A1X0 KALLAS
sma knjiga
„Slovenčeve knjižnice" naše najboljSe
dru2inske zbirke
delo znamenite finske pisateljice
svetovnega slovesa je izšla pod naslovom
Mosieiranie svete čeke
V knjici so tri povesti, ki na čudoviti način prika'11 ejo mišljenie in živl enje prebivalcev Esion-ke — Prepričani smo, da unjige ne boste odložili, dokler je ne boste prebrali do konca.
Narolite se na ..Slovenlevo knjižnico",
le do Novega leta imate še čas. Vsaka knj ga le 6 lir.
1 Dramatsko - igralski tečaj. Interescntje fin je), ki so prišli po informacije, naj se v važni stvari zglase še ta teden. Ostale oj»ozarjaino, da z igralsko šolo pričnemo 15. t. m. Pouk |M»polcn (izgovarjava, šminkanje, recitacija, deklamaci-ja, dramatika, režija, scenografija, jeziki itd.). Revnejši popust. Prijavljanje dnevno: Mestni trg 17-1.
I Italijanščina, nemščina, francoščina in angleščina. Kdor se hoče v kratkem času naučiti enega ali več jezikov, naj se vpiše v naše nove tečaje, ki se začno ta teden. Vpisovanje dnevno od 8 do 12 in od 14 do 16. Korepetitorij, Mestni trg 17-1.
1 Velikonjeva >>VPšarska polena«, izraizito jvi-hološka drama slovenskega kmeta, čigar hit-nost še izraža v borbi za /oml jo. čast in ljubezen jc žela lep uspeh pri obeh uprizoritvah. Vsakogar, ki je že čital povest, ki je izšla pri Mohorjevi družbi in želi videti zgodbo Tineta in France tudi na odru, opozarjamo, da se Ivo vršila v nedeljo, 15. decembra ob pol 5 popoldne predstava »Višarskih polen«. Prosimo vas, da si vstopnice radi velikega zanimanja nabavite v predprodaji, ki l>o v nedel jo od It) do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12, I. nadstr., desno.
1 Z živilskega trga. Mraz vpliva na živilski trg. Branievke skrbno zavijajo zelenjavo, da ne zmrzne, V petek ni bilo večje izbire rib. Na prodaj je bilo nekaj desetin kilogramov mren, nnlovjjenih v Ljubljanici pri Zalogu. Bile so po 25 lir kg. Naprodaj so tudi male, sveže pofe-novke, zmrznjene. Pripraviti jih je treba prov tako, kakor velike sveže, ki jili je tvrdka »Riba« prodajala pred meseci.
1 llipotečna posojila v novembru. Zemljiškoknjižni urad okrajnega sodišča je v novembru t. ti. zaznamoval 47 predlogov za vknjižbo zastavne pravice v varnost posojilnih terjatev, ki so jih bili dovolili razni ljubljanski denarni zavodi zasebnikom in rajnim podjetjem, kakor tudi raznim družbam. Celotna vsoto vknjiženih posojil je v novembru dosegla 1,502.81? lir. Najvišja vknjižena posojila so znašala 190.000, 180.000, 120.000 in 100.000 lir. Najnižje vknjiže-no posojilo je doseglo vsoto 456 lir, drugače pa zneske od 1500 lir naprej. Največ posojil je bilo danili na nepremičnine, ki leže v raznih kat. občinah mesta Ljubljane. V novembru je bilo dalje piedloženih okrajnemu! sodišču 50 vlog za dovolitev vknjižbe vrstnega, reda glede različnih kreditov v skupnem znesku 3.947.700 lir. Najvišji kredit, za katerega je bil v zemljiški knjigi zaznamovan vrstni red na neke nepremičnine, je dosegel t.OOO.OOO lir, drugi kredit pa vsoto 500.000 lir. Skupaj jo bilo torej v novembru 77 predlogov za vknjižbo hipotek v znesku 6,450.517 'lir.
1 Realne eksekncije. Pri okrajnem sodišču je bilo v novembru vloženih 12 predlogov za prisilno vknjižlio raznih terjatev v znesku 26.554 lir na razne nepremičnine v mestu in okolici. Mestna občina ljubljanska se je vknji-žila pri 9 posestvih za razne, neplačane mestne davščine, ki znašajo vsote od 183 do 1958 lir. Najnižja mestna davščina, ki je bila vknjižena. na neko nepremičnino, znaša 69.40 lir. V novembru je bil da'lje vložen predlog za vknjižbo neke stare dinarske terjatve v znesku 33.150 din.
I Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od solvite od 20 do jvonodeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Korit nikova ulica 18.
Naznanila
GLEDALIŠČE. Drama. Sobota. 12. decembra ob IS: »Oče naš . . .« Izven. Znižano ceno oti 15 lir navzdol.
—	Nedolja, 13. decembra ob 15: »Hamlet«. Izven. Cene od 1S lir navzdol. — Ponedeljek, 14. decembrn: Zaprto.
—	Torek, 15. decembra ob 16.30: »Gradbenik Solnes«. Red Torek.
Oper«. Sobota. 13. decembra oh 16: »Thalsi. Izven. <>nd' od 24 lir navzdol. — Nedelja. 13. decembra oh 10.30: »Angel 7, avtom«. Mladinska opereta. Izven. Znižane cene od IS lir navzdol. — Oh 16: »Slepa miš«. Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol. — Ponedeljek, 14. decembra: Zaprto. — Torek, 15. decembra oh 16: »Slepa miš«. Opereta, Red B. — Sreda, 16. decembra ob lfi: »Thais«. Red Sreda.
ROKODELSKI ODER. Nedelja oh pol 5 popoldne: »Vtšarska polena.« Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pi-
RADIO. Sobota, 12. decembra. 7.30 Napevt in romance — S Napoved časa — Poročila v italijanščini
—	12.20 PloSčc — 12.30 Poročila v italijanščini — 12.45 Operna giasha — 13 Napoved čana — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženi! Sil v slovenščini — 13.17 Lene pesmi od včeraj In danes — Orkester pesmi, vodi dirigent Aneelinl — 14 Poročila v italijanščini - 14.15 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D M. Sijnnee, sodeluje pianist L. M. Skerjnne — Simfonična glasba — 15 Poročila v Italijanščini — 15.15 Pokrajinski vejitnik — 17.17 Novo plošče Cetra — 17.55 Gospodinjsko predavanje v «10-venščini — 10.30 Pororla v slovenščini — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih docrodkov v slovenščini — 20.45 I.irična prireditev družbe ETAR: Pieeinl Nienla: Dohrn hčerkn. onera v treh dejanjih. — V odmorih: Predavanje v slovenščini — Zanimivosti v slovenščini. — To končani operi: Poročila v tali ianščinl.
LEKARNE. Nočno atuZbn Imajo lekarne: dr. Kmet, Hleiweisova e. 43. mr. Trnkoezy, ded., Mestni trg 4. in mr. Uslar. Šnlenhnrgova ulica 7.
POIZVEDOVANJA. Gospa, ki je kupovala ▼ četrtek na trgu zelenjavo pri Novak Ivani, je nnznhila pri njej or«liova jedrca. Dohi jih pri Novak Ivani, ZaloSka e. 175
sarni. Petrarkova 12. T. nadstr., desno.
Damsk« žepna nra se je nn^la nn praznik, dne ® f m. nr1 eni lzme-1 popoldanskih predstav v kinn Ontonu. Lastnik naj se javi pri upravi kina Union«.
25 let svobodne Finske
V naši razburkani sedanjosti, ko se venomer spreminja lice Evrope, je 25 let obstoja kake države že kar častitljiva starost v evropski družini. Dne 6. decembra je preteklo 25 let, odkar je senat Finske v viharnih časih po dolgih posvetovanjih sprevidel, da je prišla prava ura, ko se je treba ločiti od Rusije. Dandanašnji je politična slika Evrope v marsičem podobna sliki iz tistih dni. Toda Finska gre nemoteno dalje po tisti poti, ki jo je bila takrat nastopila, in pogled ne osupne: izmed množice držav, ki so kot novotvorbe izšle iz zmede ob koncu prejšnje svetovne vojne, je Finska edina, ki je ostala svobodna in v oblasti svoje tedanje zemlje Prestala je v hudih težavah preskušnjo svoje možate dobe. — Finske dandanes, ko ji je 25 let starosti, ni treba svetu šele predstaviti, saj si je v kratki dobi svoje zgodovine pridobila svoje dobro in pošteno ime. Priborila si je tak ugled, kakor malo drugih majhnih držav, in zatorej gleda danes navzlic hudemu prestanemu trpljenju z zaupanjem in ponosom v svojo nadaljnjo zdravo bodočnost.
Še v letih med obema velikima vojnama so naleteli Finci v inozemstvu na veliko nepoznanje svoje domovine, čeprav so bili ob koncu bivše svetovne vojne vsi svetovni časopisi polni poročil in razprav o finskih vprašanjih. Navzlic temu so ljudje kmalu pozabili, da se je izpolnilo hrepenenje po svobodi malega naroda. Dandanes brez dvoma ne tiskajo nobenega zemljevida na svetu, kjer bi Finska ne bila označena s posebno barvo. Brez dvoma pa bi ne bilo prav, če bi se ozirali le na dobo med obema svetovnima vojnama. Res sta jako povzdignili ugled Finske, vendar bi skoraj ne bilo mogoče, da bi taka majhna in prav za prav tudi uboga dežela z manj ko 4 milijoni prebivalci, mogla prenesti toliko bremen in žrtev, če bi si ne bila že prej pripomogla do takšne socialne samopomoči, da so mogli tudi najubožnejšj prebivalci najti v njej svojo domovino. Finska je živela poleg soseda, ki jo je ogra-žal slednjič s silo orožja. Njegova sredstva so bila prav takšna ko sredstva Finske leta 1917, namreč da bi razširil nezadovoljstvo, mržnjo in sovraštvo, da bi se skliceval in oziral na brczdomovince. A Finska se je vsemu temu spretno izognila s svojim socialnim skrbstvom in je zadovoljila ljudi, da niso šli v past vabljivim glasovom proletarske politike.
Kdor je videl finsko prestolnico in druge finske kraje v času osamosvojitve, in jih je spet videl v sedanjih dneh, bo občutil, da Finska svoje svobode ni sprejela kot darilo in bi potem počivala na lavorikah. Finska je delala. S splošno šolsko obveznostjo je začela svoje socialno delovanje. Tudi v industriji je proizvajala socialno občutenje. Tako je, na primer, po vzorcu Švedske, uvedla splošno starostno zavarovanje za vse prebivalstvo. Industrija se jc brž prevrgla na izvoz, da je tako svoje zaklade surovin bolje izrabila ko prej. Nastale so nove, najmodernejše tvornice, k so bile deloma celo za zgled drugim državam glede na socialno ureditev. Na vedno večje blagostanje so se opirale številne, nove stanovanjske stavbe, ki so iz njih, na primer, v Helsinkih, nastala kar nova predmestja ondi, kjer so bili leta 1918 še gozdovi in skalovje. Kdor je bil na Finskem tik pred lansko zimsko vojno, ta bo vedel, da jc morala ta mlada dežela zastopati tak življenjski standard, ki se je inozemskim turistom dozdeval sicer poceni, a je s tem pričal le o svoji, hipoma doseženi višini. Toda Finske ne moremo meriti z merami industrijske države, zakaj Finska jc predvsem dežela kmetov, in
vprav na agrarnem področju se je razvoj države najbolj obnesel. V času 20 let državne samostojnosti se jc površina orne zemlje povečala od dva milij. ha na 2,600.000 ha, to se pravi, da se je poljedelska proizvodnja povečala za 30%. Poljedelstvo so okrepili po novih smernicah obdelovanja zemlje, žitarice so narasle za 50"ž, drugi pridelki so se podvojili. Sicer so doslej velik del krmil uvažali, prav tako kot na Danskem in Švedskem, pa je vendarle bilo moči priti do tega, da so z lastnimi pridelki krili potrebe po kruhu in so lahko izvažali živino v prekomorske dežele. V istem času se jc prebivalstvo povečalo za en milijon duš (od 3 na 4 milijone)
Finska se je obnesla kot država, ki se zaveda, kaj jc treba storiti in kaj hoče storiti, saj je Finska že bila tu, ko si je smela ustanovili lastno državo. Zgodovinsko dejstvo je, da je dala Švedska, ko je morala leta 1809 proti svoji volji
odstopiti Rusiji svoj vzhodni del, tej deželi moderne postave, moderno državniško občutenje in po modernih zamislih izobraženo ljudstvo, ki se je moglo potem postaviti na čelo nadaljnjega razvoja. Aleksander II., prvi ruski car, ki je nastopil kot veliki knez Finske, je vse to spoznal. Videl je, da je Finska mnogo bolj moderno razvita, kot je bila njegova stara država. Zato je bil toliko pameten, da Finske ni kar priklopil Rusiji, marveč ji je pustil nekakšno samostojnost, avtonomijo. Torej je bil temelj samostojnosti Finske postavljen že leta 1809. Tako ie razumljivo, da šc dandanes gleda Švedska na Finsko tako, kakor oče na zgubljenega sina. Vendar jc Finska odtlej doživela preveč samolastnega trpljenja in svoje zgodovine, ko da bi še kaj mislila na Švedsko. Finci so splošno jako odprtega obzorja in so bili mnogo po svetu. Vse novosti so si radi osvojili, karkoli jim je pripomoglo do razvoja njih mlade kulture. Finska je danes vogalni steber na severovzhodu Evrope, ki izvaja svoje poslanstvo in ji je zagotovljena lepa bodočnost.
n
Umito«" iptjita«
Mednarodna določila gledo Športnih nagrad.
VJeč vam je misel, o kateri sle brali med tednom, da bi prejemali športniki, ki zmagajo na tekmah, tudi nagrade umetniške vrednosti. Vprašujete, ali so pokali predpisani ali pa je samo navada, da jih razpisujejo za razne tekme? Pokali so stvar tradicije. Izvirajo najbrž še iz tistih časov, ko so tudi tekmovalci slavili »likot« in pili na zdravje zmagovalca ali zmagovalnega moštva. — V vseh spornih ali nejasnih vprašanjih v športu pridemo do najzanesljivejšega ključa, če se naslanjamo na Couhe'rtinovn olimpijska določila. Ta določajo za olimpijske prvake samo spominske kolajne in lovorjevo vence, prepovedujejo pa gmotne nagrade v denarju, živilih in podobno. Tako je razvidno, da ima prireditelj raznih tekem v mejah amaterskega paragrafa svobodne roke in da lahko razpisuje za nagrado tudi umetniška dela, kakor kipe, reliefe, slike, knjige in podobno. U|K>števati je vsekakor treba, da dejansko ne gre za nagrade, temveč za nekaj, kar bo zmagovalcu v spomin. Športni strokovnjaki, katerim jo poverjena naloga, da oskrbijo nagrade za tekmovanja, bj storili prav, če bi se pred nakupom posvetovali z umetniškimi krogi.
(R. J.)
»Ko tečem, ne vem, nli bi naj dihal skozi nos ali usta; radi hi vedel, kaj je pravilnejše?« Med tekom in tekom jo velika razlika; pri počasnem teku velja pravilo: dihaj skozi nos! Pri hitrem teku, zlasti pa pri teku na daljše proge, je to nemogoče in dihamo zaradi tega tudi skozi usta. Načelno pa je prav, da se navadimo hoditi z zaprtimi usti in da si tudi pri urjenju teka prizadevamo, da dihamo zlasti skozi nos. To je važno zlasti pozimi, ko je potrebno, da se zrak, ki ga vdihujemo, segreva; važno jo tudi vedeti, da moramo dihali snmo skozi nos, kadar tečemo po zaprašenih cestah ali telovadnicah. (I). M.)
Zimski trening skakara v višino. Pri zimskem treningu je važno, da zaposlimo mišice vsestransko, da ne hirajo in da ne izgubljajo na moči. Glede takšnega splošnega treninga sem podal na tem mestu že dovolj navodil (delo, hoja in podobno). Skakaču priporočam, da sc uri tudi v telovadnici; ne sme pa stremeti za visokimi znamkami, temveč za tem, da si popravi odri v; čo jo njegov rekord, ki ga jo dosegel na prostem 1.50 m, bo skakal v telovadnici samo do 140 ali
Angleški vojni ujetniki zajeti od italijanskih četv Severni Afriki, čakajo, da jih odpeljejo v koncentracijska taborišča.
1.45 m. Več ne, zakaj odrivališčo jo v telovadnici navadno pretrdo, doskočišče pa tudi ne dovoljuje padanja. Skakač, ki bi rad dosegel lepe uspehe v prihodnji sezoni, bo ravnal pravilno, če se bo uril tudi v skokih čez mizo, konja in kozla in če Ih> gojil domačo telovadilo. — Rezultata, katera mi omenjate, sta vredna po finskih tabelah 1.33 m 306 točk, 1.30 m pa 332 točk. (listi).
De Groot se ne lio potegoval za naslov evropskega prvaka težke kategorijo, ker spada v srednjetežki razred. O njem sem čital, da se jo uveljavil nedavno na tekmi med nizozemskimi in belgijskimi boksarji v Rolterdamu. Nizozemski prvak De Ciroot je premagal Flandrijca Gerrda v petem kolu.	(A. š.)
Nadebudni sinko. Sedem let ima vaš sin in kaže že sedaj precej nadarjenosti za umetno drsanje. Zanimajo vas navodila za pravilno urjenje, ker so vam zdi, da bi lahko postal nekoč dober tekmovalec. Svetujem vam. da se seznanite na drsališču z gospodi, ki radi pokažejo nove like i in vam bodo dali tudi knj konkretnih navodil. Sani vas želim opozoriti na to, da jo za umetno drsanje ali za ples na ledu potrebna tudi umetniška vzgoja. Tu prideta v poštev zlasti glasba in i ritmična gimnastika Za drsalca velikega formata je neobhodno potrebno, da je deležen glasbenega pouka in umetniške vzgojo. Tudi na lo je treba misliti žo v zgodnjih letih.	(M. C.)
Atletskim naraščajniknm iz Most. Pregledal sem vaše domačo rekorde, katere ste mi poslali. Prvo mesto boste morali priznati tekaču nn 1000 metrov, ki je postavil znamko 3 min. 12 sek. (300 točk); na drugem mestu je skakač v višino (1.88 m ali 350 točk); na tretjem pa tekač na 1500 m (5 min. 15.2 sek. ali 333 točk). Cez leto pa so spet oglasite, da bom videl, kako ste napredovali !
Kdo jc najhitrejši plavalec v letošnji sezoni?
Morali bi mi iočnejše postaviti vprašanje, kaiti v plavanju tekmujejo na različne proge od 100 do 1500 m in imamo 4ako več »najhitrejših plavalcev«. Slučajno pa sn je letos zgodilo, da si ie Tatos priboril tri prva mesta, in sicer na 100, 200 in 1500 m prosto. Najhitrejši na 40O m pa je bil žiž-ek. Hrvat Miloslavič, ki pa omeniate, se jo obnesel precej dobro v plavanju na 100 m prosto, kjer je v tabeli najboljših evropskih plavalcev na četrtem mestu.	(F. K.)
Športno odlikovanje za ranjence
V	inozemstvu opažamo že nekaj let. da igra tako imenovani »športni znak« zelo važno propagandno vlogo. Športni znak je odlikovanje, ki ga izdaja državna ali zasebna športna oblast tekmovalcem, ki pokažejo vsestranske uspehe v lahki atletiki, plavanju, kolesarjenju, telovadbi in še v športu, kateremu so se posebno posvetili. Zahteve niso posebno visoke, so pa navadno take, da zahtevajo obvladanje plavanja, splošne hitrosti, izurjenosti, moči in vztrajnosti.
Kako sijajna ie bila zamisel športnega znaka, potrjuje primer Nemčije in Švedske, kjer so izdali doslej že velikansko število odlikovanj, ki jih nosijo športniki kot vidno priznanje vsestranske sposobnosti.
V	zvezi z zadnjim odlokom von Tschammcrja und Ostena, ki je uvedel posebno športno odlikovanje tudi za ranjcnce. imamo nekaj podrobnejših podatkov o dosedanjih uspehih državnega športnega znaka. Do leta 1932 so izdali v Nemčiji 277.157 takih znakov: pozneje, ko je začela država z izdatnejšim podpiranjem športnega gibanja, pa se je število športnikov, ki so se potegovali za odlikovanje, znatno dvignilo. V času od leta 1933 do 1938 so izdali že čez pol milijona športnih znakov, ali točno 511.989.
Da bi omogočili tudi ranjencem, da bi dosegli vidno priznanje za športno udejstvovanje, so uvedli v zadnjem času še posebni znak za ra-njencc in pohabljence. Za te niso znižali mere, pač pa so razširili snov za tekme, tako da si lahko izbirajo one panoge telesne vzgoje, za katere so sposobni neglede na poliabljenost. Športni znak, ki so ga uvedli za ranjence, je enoten:
srebrno odlikovanje z zlatim vencem. Nedavno jc podelil nemški drž. športni vodja v. Tscham-mer prvih 58 novih znakov ranjenim ali poškodovanim častnikom, podčastnikom in vojakom.
Barvaste fotografije
O barvastem filmu se je v poslednjih letih že dosti pisalo Zdaj pa je na dresden«ketn /bo-rovanju »Film in barva« poročal neki strokovnjak o takem tehniškem napredku. Vj Ihi splošno javnost brc/ dvoma vsaj tako zanimal, kot jo je barvasti film. Po tem poročilu so dela /n barvaste papirnate kopije že gotiko končana, dn bo ob povratkn normalnih proizvajalnih možnostih prišel barvasti fotografski pa<pir splošno v promet.
Barvasti fotografski papir je ta novost. Saj, čeprav je mogel /e dalj časa sleherni amater delati barvaste posnetke, p« vendar še ni bilo nobene možnosti, da bi od barvastih negativov spravil |>osnetke na papir — kar smo /e teta vajeni pri črno-beli fotografiji. To pa se sedaj lahko stori. Sleherni fotografski amater bo /daj z bnrvastegn negativa, kjer so videti barve v svojih kompletarnih tmrvah, torej kjer je videti rdeča barva kot zelena barva, modra kot rumena, s pomočjo papirja, ki ga bo nanj položil in r osvetljevanjem in razvijanjem in hkrati z istočasnim povečanjem lahko napravil posentek v pravilnih barvah. Pri tem je š« celo mogoče, dti lahko poedine barve še popravi, če vtakne vmes barvne filtre. Predpogoj pa je. da je negativ narejen po »Agfacoilornem« načinu Vsebuje vse one ra/lične plasti, ki <»l načinu. Vsebuje vse one različne plasti, ki od nji'i sleherna reagira nn eno od treh temeljnih barv. leda so te plasti na papirju še tanjše kot na filmu. S tem je pa tudi /e povedano, kako je težko tak pnpir proizvajati Vse te proizvajalne te/koče temeljijo na večletnem trudapol-nem proučevanju. A uspeli je poplačal vse tež-koče.	(Frankfurter Zeitung).
FANTEK V NEBESIH
TEKST IN SLI K ANICE: 39.
OACMAR KACElt
w» •»/-/- - «.- O
\ Vgrp
PA NI BI I/) TAKO HUDO. SV. PETER JE ANGELČKU LEPO RAZLOZIL. DA JEŽEK NIMA DUŠE IN DA ZARADI TEGA NE MORE BITI V NEBESIH. STRIC VETER GA JE NATO ODNESEL NAZAJ NA ZEMLJO.
40.
PO SV. MIKLAVŽU JE NASTOPIL MRAZ. ANGELČEK JE LETEL NA ZEMLJO, DA ZDRAMI ZMRZNJENE PTIČKE IN JIH JE POLAGAL V TOPLA GNEZDA. NEKOČ PA JE NAŠEL MAJHNO DEKLICO. KI JE NI MOGEL PREDRAMITI.
TOMAŽ POKLUKAR: r-rn. ••>:•<• ',(JjiT!"1;"" - ">"' T'', ."'T.....'" "
liricfc......lWlilEi!
p 6 1
ipjjlpiiiilii1' 'Uliiiii
Vse je bilo tod živo, vsaka n.jiva, vsak travnik, vsako drevo, vsak vrh; živo spominov na otroška leta. Toplo je človeku pri srcu, ko se vrača k zemlji, ki je njegova. Mikalo ga je, da bi si nataknil smuči in obletel ves grunt, da bi pregledal in pozdravil vse mejne kamne, pristopil pa je rajši k materi, jo gledal, ko je valjala testo in ga trosila z orehi.
Pripovedoval ji je o mestu. Pohvalil se je, da je priden pri knjigah, saj to mati tako rada sliši. O bratu Andreju so vedeli povedati študentje iz Bistrice, da ga imajo ljudje radi, da je pridigar, ki spreobrača zakrkneže in pevec, ki ga hodijo poslušal tudi od sv. Jurija in sv. Kol mana.
»Takega in podobnega veselja ti ne moreni pripraviti, bom se pa spet postavil na iekmali. ln če Bog da, boš hrala, da zna Andražev zmagati, če hoče.«
O Majdi ji ni pravil, nocoj še ne. Vsaki materi je hudo, ko ji zleti sin v naročje druge.
Krog poldi\nske ure je na lilijo j>o-sijalo sonce. Prodrlo je skoii lahko plast
t:
oblakov le toliko, da vošči zcml.janom praznike, j>otem se je spet umaknilo. To je edini dan v letu, ko si ljudje ne želijo niti sonca, niti lune, pač pa tihe noči z zvezdami na nebu. Tako najlažjo molijo k Detetu, ki je prišlo na svet, da bi prineslo miru in ljubezni,
Matevž si je pripel smuči in se jx>-gnalvreber. Dolgo ga ni bilo nazaj. Br-zel je v sosednjo faro na obisk, se potikal po klancih in dolcih ter nabiral moči za tekme, ki ga čakajo čez par tednov. Ko se je pojavil pred domačim pragom, se ga je celo oče prestrašil. Bil je ves povaljan, bel od nog do glave, las in obrvi se je držalo ivje, smrdel je po znoju, sploh je napravil vtis usmiljenja vrednega človeka.
Garati je treba, moj oče, če ti je na tem, da ne bi bil zadnji. Od zlodja so urni moji nasprotniki, letos pa se ne bi rad pustil jiognali v kozji rog še letos in konec.<
Oče ga je razumel. Ko je bil mlad, ne bi mogel prenesli, da bi bil kdo v košnji zmogljivejši od njega; ljudje pa so tudi vedeli povedati, da ie bil Andraž krepke pesti. Pošteno jo jo izku-
pil, če jo jo kdo prosdl. Junak je bil njegov oče, znal pa jo tudi zgrabiti za delo. Matevž se je vrgel po njem, Ciril pa menda po materi ali po kakšnem predniku, ki že davno spi pri Sv. Lovrencu, Bog mu daj mir in pokoj.
Pravzaprav bi bolj pametno storil, čo bi |>oslal Cirila v šole, Matevžu pa bi potisnil plug v roke. To vidim šele sedaj. Pa naj bo božja volja. Tako je premišljeval oče Andraž, ko .je motril sinova pleča. V kratkih hlačkah se je umival z vročo vodo. potem se je valjal jx> snegu, premetaval kozolce in ril po snegu kakor krt pod zemljo. Dekle so se križale, hlapci so se krohotali, očelu je bilo žal, da leze že v sedmi križ. Hi mu delal druščino, temu Matevžu, če bi bil mlajši.
Sveti večer pri Andraževih
V dolini je začelo potrkavati. Najprej z malim, potem s srednjim in še z velikim. Velikega so pognali, da .je donel počasi, z ostalima pa so drobili kakor ptički v zraku. Pravljična .pesem se je j razlegala v zraku; temni gozdovi so jo I vsrkavali vase in se topili v skrivnosti, i pečevje pa jo je odbijalo in vračalo še bolj tilio in nežno v dolino. Najstarejši j hlapec je prinesel Matevžu bakljo, ki jo I je ludi letos pripravil zanj za polnoč-| nioo. Prav dobro je vedel, da bo dobil ' za lo steklenico starega iz vinograda v Limbušu. Če bi Malevž na to pozabil, bi , mu pokvaril prazaiko.
| O mraku so blagoslovili domačijo, j Oče je hodil z blagoslovljeno vodo ter škropil hišo od znotraj in od zunaj, pravtako pa tudi gospodarska jioslopja. Mati je nosila žerjavico s kadilom. Kako ji je prišlo,jalo nositi žerjavico, saj so kmečke gospodinje tiste, ki čuvajo svetost ognjišča. Očn Andraž jo škropil z blagoslovljeno vodo ler molil naprej: prvi oče naš na čast Kristusovega rojstva, drugega na čast sveti Družini, tretjega za vse rajne, ki so to zemljo obdelovali. Ko so vso obhodili, so se zaustavili pri jaslicah v veliki sobi z javor-jevo mizo in krušno pečjo. Mali je začela staro pesem, dekle so pritegnile, moški po malem poskušali in brundali. Pri tretji kitici so bili žc ubrani, vsem je bilo toplo pri srcu in tudi hlajKem. Voščili so si praznike in posedli k večerji.
Malevž je privlekel svojo težko skrinjo. Vseh oči so se zazrle v njega. Posvetila se je luč za steklom, v škallji je zahreščalo in že se je oglasilo čudovito ubrano pelje. Da, takšno petje, kakor da je prav za tole javorjevo mizo zbor ' belili angelov, ki imajo na stežaj odprla usta in prepevajo:
»Duhovi nebeški se 'z raja vrste,
prepevajo slavo, na zemljo hite.«
To je bilo pri Andraževih presenečenje! Mater je ganilo, da je pozabila na ioncc, Ciril se je muzal, oče oa ie uai-
bal: tri tisoč? štiri tisoč? Na tihem se je jezil na Matevža. Had pa jo poslušal in je godrnjal, če je kdo zaropotal.
Tako je bilo tudi takrat, ko je šlo za elektriko. Prodno je dal svoj prist« nek, je Matevž prišel z možmi, ki s'» jo napeljali. No, ono z elektriko je bilo v redu. tole pa. — to je nekaj, kar ne gre prav k kmečki hiši.
Spregovorili so šele, ko se je oglasila kukavica. Dekli Kezi se je zdela kukavica na božični večer nekaj najbolj čudovitega.
»Tako oče na ogled sem ga prinesel. Če ti ne Ik> všeč, ga bodo sprejeli tudi nazaj«
Oče ni mogel odgovoriti. Pravzaprav ni imel ča>a. Premotila ga je nova pesem, tako ubrana, kakršne še ni slišal. Z donečim glasom je nekdo pel »Poglejte čudo se godi, kaj more nek, to biti?« Hiša je bila polna blagega glasu, ki je slovesno izgovarjal besede ki jih je spremljalo tiho orgljanje. Oče Andraž si je z rokami zakril obraz, v mislili pa je preskočil dobrega pol stoletja nazaj, ko je smel še samo gledati, kako so drugi postavljali jaslice. Njegove sestre so pele nn koru in vse božične so znale na pamet. Zdelo se mu je, da so prav tako lepo pele. Potem se ie zamislil v skrivnost svete noči, ko ni imela Marija za samega novorojenega Boga nič drugega kakor jaslice in svojo materinsko ljubezen. V duhu je gledal angele s trobento, pasliico ili zveiuo repatico.
A. Fogaz zarot ,,r
eo
Paiača ob jezeru
Tretji del.
I.
»Pes jo zvest.«
»Der Hund treu ist.«
»Nikakor 110, treu ist, dragi Silla. To je velika napaka. Če bi rekel, dass der Napoleon kein trener Hund ist, to bi bilo pravilno tudi v slovnici. Ren hoče, ta ptiči Imate kaj ognja?«
»Da, a pustile vendar nn miru. politiko.«
»Ah I« je odgovoril Steinegge in iztegnil vrat, da je s cigaro dosegel žveplenko, ki mu jo je podajal Silla. »Ali!« Puhnil je parkrat dim v zrak in nalo dejal:
»Der Hund ist treu <
Silla jo prijel za pero in pisni.
Sedela sla drug drugemu nasproti poleg preproste mize, ki ni bila pokrita s prtom. Steinegge je imel prod seboj odprlo staro slovnico, ki je bila vsa raztrgana in počečkana. Silla je imel pred seboj črnilnik in nekai listov.
»Kako so vam zdi ta slovnica?« jo vprašal Silla medlem, ko jo pisal.
Sloineggo je obračal knjigo v roki in so pri tem smehljal.
»Ne vem, Čo sinom vprašati, koliko slane?« je dejal.
»Pet in štirideset centezimov.«
»Ros? To jo toliko kot pot cigar. Zadoščale bi mi za deset dni. Vol je bolan, dragi prijatelj.«
»Der Orli« ist krank. Deset dni?«
»Prav, pišile. Deset dni. Ne kadim več. Samo
od časa do časa odišavim svoje možgane 6kozi nos.«
Steinegge se jo veselo zasmejal. Nato je pristavil tiho:
»Edita meni, da pokadim vsak dan dve cigari. To bi bilo nespametno. Zbiram denar. V petih mesecih bom imel dvajset liri To je že nekaj. Ste napisali? Osel... osel... Kje je ta osel? Tu je I Osel je suh«
»Der Esol ist mager.«
»Pišite. Ta zadnji stavek. Kupili hočem majhno darilo ...«
Steinegge jo s palcem pokazal na vrata za svojim hrbtom,
»Svetovali mi bosto. Zelo eleganten mladenič
ste.«
Silla se je nasmehnil. Vsa njegova eleganca se je omejevala na zaponko z velikim biserom ki je bila edini spomin na mater. Nosi! je vedno temne rokavice, temne samoveznice in temne obleke. Njegova postava je sicer bila ros elegantna in še tako slabe obleko so dobile lepši videz. Vendar pa so je na rokavih in okrog vratu poznalo nekako svetlikanje, ki nikakor ni bilo v skladu z. eleganco.
»Poglejte,« je dejal in podal Steineggeju popisan list.
»Oprostite mi, a slep sem, kakor grof Roek, horg,< je dejal Steinegge, vzel naočnike in ugasnil cigaro. Čital je z dvignjenimi obrvmi in z odprtimi usti.
Silla je vzel slovniro. ki jo jo bil našel v neki starinarni blizu stolnice Brez dvoma je bila last kakega veselega učenca iz časa. ko so tod šo gospodarili Avstrijci. Bila je vsa počečkana z raznimi imeni, datumi in karikaturami.
Po nekaj minutah tišine so se vrata, na katera je prej pokazal Steinegge previdno odprla. Silla je vstal. Ob ropotu stola so se vrata zopet zaprla.
»Prav dobro, dragi prijatelj,« je dejal Steinegge in vrnil mladeniču list. Golico pišete mnogo bolje, od mene. Neverjetno jo, kako sta mi kramp in inotika pokvarila roko. Bilo je to v Švici.«
»Dragi gospod profesor, prišla sva do dvanajste-učne uro,« jo dejal Silla.
»Res. Kaj hočete reči s tem?«
Silla je vzel iz listnice ovitek.
»Ah!« je vzkliknil Steinegge in stekel po sobi s sklonjeno glavo in razprostrtimi rokami. »Das nohtne ich niclit, das nehme ich nicht! Nočem, nočem!«
»Kako to? So no spominjate več najinega dogovora?«
»Dragi prijatelj, zrli so mi, da h| bilo krivično. če bi sprejel vaš denar. Poklical bom hčerko...«
»StojteI Če ne sprejmete, odidem in se ne vidiva nikdar več.«
»Dajte mi torej to prokleto stvar. Nočete torej usluge ob ubogega starega prijatelja?«
»Ne, nočem jo. Ponosen sem in imam železno srce.«
»O, vaše srce je še boljše, kol če bi bilo iz. zlata. Prav lako tudi jaz. Vem. da me ljubite. Sprejmem torej. A čemu se učile nemščine?«
»Zalo, da vas l>om razumel, ko bosle govorili italijansko.«
Stoinoggoja jo njegov odgovor nekoliko ne-prijolno zadel.
»Ne, ne, saj som se le šalil,« je dejal Silla
in ga prijazno prijel za roko. Učim se, da bi razumel Goetheja. Ali vam tega nisem že povedal?«
»Spominjam se. A zdaj sem se bal nečesa drugega. Veste, moja hčerka je bogata in zasluži s poučevanjem mnogo denarja. Grof mi vedno pošilja nemške stvari, da mu jih prevajam v francoščino, in poleg toga še sto lir ua mesec. Slo lir! Vidile, da sem bogat.«
»Kaj pa jaz?«
»Oprostite mi.« je dejal Steinegge in se priklonil. »Dobro vem. Tudi vi ste premožni.«
Blesk bogastva v Steineggejevem stanovanju pa ni bil preveč močan. Prostor, kjer sta bila naša prijatelja, je bila nizka vogalna podstrešna sobica. Imela je dva halkončka, enega ohrnjene-ga proli vzhodu. Stene so bile modro pobarvano in tudi strop je bil svetlo modre barve. V kotu je stala železna postelja, nad katero je visel majhen okvirček; v njem pa je bil pritrjen na beli svili šop svetlo plavih las. Med obemi vrati je stal majhen kamin, na katerem sta bili dve maihni petrolejski svetilki in mala vaza z mačehami. Nasproti kaminu ie na široki skrinji stala tudi vaza s cvetlicami. Mod oknom in vrati, ki so vorlila v Eflitino sobo. je bila ozka polirn. natrpana s kniigami. Na vrhu je bil majhen lik Srhilleria. Sredi sobe jo bela miza vreščala, da hi dobila svoj črno modri prt in tako skrila ne lepe noge,
Steinegge je vzel z mize črnilnik in papirje ler jih odnesel na polico. Nato je dejal prijatelju:
»Prosim. jvomniajte mi. da pregrnem mizo. Edita ima tako nfda, da je soba v redu.«
Pcgovor z Gsndhijcm
(Iz knjige znanega, žo umrlega ameriškega časnikarja \Voba Millerja. Članek je zlasti značilen za današnje čase. ker njegovo mnenje vprav nasprotuje mišljenju današnje vlade USA.)
*
Odpeljal sem se bil iz Indije, no da bi se sešel z malim, rjavoj>oltim človekom, ki jc povzročil najčudovitejše politično (ribanje v zgodovini. Mahatma Gandhi jo bil ves čas svojega bivanja v Indiji v ječi. Navzlic temu. da sem storil vje. da bi ga bil smel obiskati, so nit oblasti odklonile to dovoljenje. Nisem ga dobil, do Mer ni če/ leto dni prišel sam v London na konferenco »okrogle mize«.
Prvikrat »em ga dobil pri čaju v hotelu Dorchester. Prav smešen je bil videti v temu razkošnem hotelu mod strumnimi Angleži v promenadnih oblekah, a Gandhi je bil zavit le v nekakšno m juho iz doma storjene liombaže-vino, ki je bila videti ko vroča. Indijsko ime znto oblačilo je »dlioti«. Njegova mišicama, rjav« meča so bila povsem gola. a nogc so tiščale v robatih sandailah domačega izdelka.
Povabil me je. naj se usedom zraven njega na svileno in pozlačeno zofo in je šegavo pripomnil : »Zakaj 1110 pn niste obiskali, ko ste bili v Indiji?« — »Vi sto bili takrat v ječi. in oblasti me ni«o pustile k vam.« sem odvrnil. Nagrebančeni, mali. brezzobi Gandhi se je zarezal in je začel mežikati skozi cenene, z navadno žico obdane naočnike. »Ros je, v ječi som bil in precejšen del svoj osa življenja sem že presedel jx> ječah.« — »Koliko let v svojem življenju ste prebili ondi?« sem vprašal. Gand-lii «0 je zamislil in jo začel šteti na prste. »Ne vem točno, koliko. Brez dvoma sem bil sedemkrat nli osemkrat, o nemara tudi desetkrat zaprt, a koliko let bi to bilo, res ne veno. Kakor
S
mmm
Delavniki: 15.SO. 17.50. Sloga od 14 dalie. nedelje in prazniki: 10. 13.30. 15 50. 17.50. v kinu Union je matineja ob 10 50.
Podvlfrt Urnike"« letnlrn in rnmnntifna ljubezen dveh bitij v fllmn
„Pilot se vrača"
V glavni vlogi* Musiino Oirotll in Mleheta Belmonto
KINO SLOGA — TEL 27-50
Zgodin na seimn knpPenegn dekleta — prvoratna Komedija - odlične pevske točke
Dekleta asa možitev
V glavni vlogi: Zitn S7.elec7.kv — Jnno? Snrdy
KINO UNION — TEI. 22-21
Odličen nHninski film. privlačne in glohnke lj ibezenske vstbine. — Smučanje, šjicrtl
Pomladne vode
Igralci: GTNO CERVI, MARIEI.LA LOTTI Krasni nnrnvni posnetki!
KINO MATICA — TEI. 22-41
■•■MMHMIfflEMM-limm
se dozdeva, bom (udi še nadalje več lei v ječah in mogoče bom v ječi tudi umrl.«
Vprašal sem ga, kakšne so njegove osebne navade in njegova prehrana.
»Vsak dan vstanem ob 4 zjutraj, molim dvajset minut, pišem eno uro pisma, se pol ure sprehajam in nato zajtrkujem mešanico iz kozjega mleka, daleljnov in rozin. Od šestih do devetih dopoldne prodom in šivani bombaž. Zaobljubil sem se, da bom vsak dan napredel najmanj 20 metrov bombaža. Rad bi spravil svoje ljudstvo do tega. da bi si ljudje sami tkali blago za svoje obleke in bi bili tako neodvisni od angleškega uvoza. Saj se iz Anglije v Indijo uvaža največ le bombažastega blaga. Opoldne kosim mešanico iz ko/jesa mleka, skuhano zelenjavo, presne paradižnike in mandelj-novo paštete Nnto se malo ule/ein. potem berem. premišljam in sprejemam obiske. Ne večerjam pa nič. Preden grom ob pol desetih spat, pišem še v svoj dnevnik, še do nedavnega sem spal na tleli, n zdaj sem žo prestar in spim na železni postelji. Vsak mesce pn en dan molčim, lakrat ne spregovorim 7 nobenim človekom. pa čeprav bi bilo še kaj tniko važnega.«
Gandhi mi jo povedal, da obsega njegovo premoženje lo dva »dhotija«, kar jc vredno dva dolarja in 23 centov, dalje volneno odejo, iyo zn dolar, majhno vreteno za prejo, pisarniške potrebščine in nekaj knjig. »Ko so je začela v Indiji pasivna rezistenca, sem ra.zdal vse svoje premoženje, napravil sem obljubo ubošfva in samskeia stanu.« Od članov svoje šole »\shra-ni«. ki je v njej vzgojil učence in voditelje svoje stranke, je zahteval isti dve zaobljubi.
Kasneje som imel z Onndhiiom daljši razgovor v njegovi skromni sobi v Knightbridgojii, kjer je med to konferenco stanoval. Pozdravil me je z značilnim hindujskim pozdravom, tako da je roke sklenil in dvignil ko za molitev — dlan ob dlani. — Odvedel me je k majhnemu, zakajenemu ognjišču in se je usedol nn tla na odejo. Spočetka sem sedel na stolu in som govoril 7 viška čez njegovo glavo, n slednjič sem tudi jaz čepel polesr njesa na tleli. Med vsertl razgovorom je Gandhi pridno predel svojo bom-bažasto nit navretenti v rokah.
Medlem ko je ta izsušeni, mali, rjavi človeček govoril, je ves čas sukal nit v svojih suhih rokah. Kadar koli sem ga kaj vprašal, o čemer je moral še pomisliti ali se ie hotel temu izogniti, je premeteno znal storiti tako._ dn se mu je nit utrgala, in medlem ko som jaz govoril, si jo pridobil čas, da je prendaril svoj odgovor. Od vseh velikih mož, kolikor sem jih imel priliko videti, je Gandhi po mojem mnenju najlmlj očarljiv in najbolj zagoneten. Počasi je govoril najboljšo angleščino (v Antfliji ie študiral svoj čas pravo) in malce je šušljal, ker je brc? zob. Pogled je /mera i povešal in njegove mile. rjave oči sem le časih videl, kadar je dvignil pogled, da je svoje besede bolj poudaril. Časih je bil podoben izsušeni, oživljeni. orehovorjnvi mumiji, n njegove oči so se svetile od pameti in sc iskrile v šegavosti. Njegova povsem gola glava je kakor jajce, ki čeni na suhem vratu, nagubana, rjava ko/a je trdo napeta na koščeni lobanji in košati brki pada jo čez brezzoba usta.
. Ta čudoviti, svoiski človek je, tako si mislim, določen za to, da zavzema v zgodovini me-
sto enega največjih mož toga stoletja zaradi svo.jeg^ vpliva na pote.k človeškega dogajanja. Njegovi pristaši so mu da.li ime »Maluitma« to je: velika duša.	(Der Neue Tag)
Težavna zadeva
»Zakaj pa nobeno leto ne greš na dopust? Tisti mesec te bo šef že pogrešil.«
»Je že res. Samo jaz mu te prilike ne smem dati.«
Najdražji dan
I
ki ga je preživela Nemčija, smatrajo 26. november 1023 Tega dne je stal namreč v Nemčiji vrček piva ">20 milijard, kg kruha pa 500 milijard mark. Ena /lata marka je tega dne veljala biljon papirnatih mark.
Največ ricinovega oljn pridela Bolgarija
Ricinovo olje ima v vojni zelo velik pomen, saj daje najboljše mazilno olje za letalske stroje. Zato v vseh državah Vzhodne Evrope, kjer kol i podnebne razmere dopuščajo, pospešujejo pridelek ricinttsa. Največji uspeh v tem pogledu ima dodej Bolgarija, zakaj povzpela se je v nekaj letih na prvo mesto v Evropi. Že 1. 1041. je dosegel pridelek 10.000 ton, za lelos pa predvidevajo celo 13.000 ton.
Potrti v neizmerni žalosti naznanjamo, da nas je za vedno zapustil naš dobri
Marijan
Na zadnjo pot ga spremimo v soboto, rkie 12. dec. 1042. ob 3 popoldne z Žal, iz kapelice sv. Frančiška k Sv. Križu.
V neizmerni žalosti sporočam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da mi je dne 10. dccembra 1942 umrla moja srčno ljubljena žena, sestra, teta in svakinja, gospa
TONI ŠTRUKELJ
ROJ. JANKOVIČ
soproga tfskarnišfcega ravnatelja
Pogreb blage pokojnice bo v soboto, dne 12. decembra 1042, ob^ pol 3 popoldne z Žal, iz kapelice sv. Nikolaja na pokopališče k Sv. Križu.
Sveta maša zadušnica bo darovana v župni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Ljubljana, 11. decembra 1942.
Žalujoči soprog in sorodstvo

Edgar VVallace:
23
Skrivnost skrhfljests sveče
Roman.
»Kje je Kara?« ga je nahrulil neznanec.
»Gospod, kmalu se vrne,« 11111 je vljudno odgovoril Fisher.
»Jo zunaj?« je zagrmol obiskovalec. »Potom takem ga ne bom čakal. Kaj vraga ima opraviti zunaj? Tri. leta je imel dovolj, da je hodil v meslo!«
»Gospod Kara vas je pričakoval, gospod. Rekel je, da se vrne najkasneje do šeste.«
»Do šesto? Za Boga,« je nestrpno zarjovel, »ali sem pes, da bi čakal do šeste?«
Kakor besen si je segel v brado.
»Ha. do šeste! Povejle gospodu Karu, da sem prišel. Dajte mi spet knjigi!«
»Toda zagotavljam vas, gospod .. .< je hitel Fisher.
»Dajte mi knjigi!« je vpil neznanec.
Spretno je pridvignil levico, ki jo je imel v žepu, jo urno v komolcu upognil in spravil knjigi, ki mu jih je sluga nerad prožil, pod pazduho, odkoder ju je bil vzel.
»Povejte gospodu Kam, dn pridem, ko se mi bo zljubilo, ste razumeli, kadar se mi bo zljubilo. Zbogom!«
»Če bi vsaj trenutek počakali, gospod,« je ol upano prosil Fisher.
»Pojdite in se obesile!« je zarenčal obiskovalec. »Tri leta sem čakal, tri lota, vam pra-Viin. Povejte Karu, da me bo Čakal, preden me
spet videl!«
I11 je odšel in zaloputnil za seboj vrata. Fisher se je vrnil v knjižnico. Ko je vstopil, je gospodična zapirala neka pisma in je pridvignila glavo.
»Bojim se, miss Holland, da sem jo zelo polomil.«
»Kaj se je zgodilo, Fisher?« je vprašala gospodična.
»Spodaj je bil nek gospod, ki je prišel, da bi obiskal gospoda Kara, in gospod Kara ga je zelo želel videti.«
»Gospod Gathercole?« je bila gospodična radovedna.
Fisher je prikimal.
»Da, gospodična, a ni mi uspelo, da bi ga zadržal.«
Gospodična je zamišljeno našobila usta.
»Gospod Kara se bo hudo vznemiril; ne vem, kako se mu izmuznete. Mene bi morali poklicati.«
»Nisem utegnil, gospodična,« se je Fisher nasmehnil, »a če pride še kdaj, mu porečem, naj kar vstopi.«
Miss mu je dala prav.
»Ali mogoče še kaj potrebujete, gospodična?« je vprašal Fisher in obstal pri vratih.
»Kdaj se vrne gospod Kara, kaj je rekel?«
»Ob šestih, gospodična,« je odgovoril sluga.
»Tu je neko pismo, ki ga jc treba nujno oddati.«	yvi
»Ali naj telefoniram po kakega postrešeka?«
»Ne, sami ga morate nesli.«
Kara je navadno uporabljal Fisherja kot zaupnika, kadar je bilo treba opraviti kaj tajnega.
»Prav rad ga ponesem, gospodična,« jo odgovoril.
Fisherju je bilo, kakor bi mu nebo naklonilo to naključje, zakaj mislil je že, kako bi našel kak vzrok, da bi mogel iz hiše. Gospodična mu je dala pismo in ne da bi trenil z očmi, je pretiral naslov: »T. Ks Meredith, Posebni poizvedovalni oddelek, Seotland Yard — VVhitehall.«
Pismo je skrbno spravil v žep in odšol iz sobe, da bi se preoblekel. Kakor je bila hiša velika, vendar Kara ni imel kaj več stalnih poslov. Sobarica in kuharica sta opravljala vso, kuharico in drugo služinčad, potrebno v taki palači, pa jo imel samo za dnevno postrežbo.
Kara se je vrnil z letovišča prej, kot je nameraval, in poleg sluge Fisherja je bila v hiši, razen gospodične, edina oseba neka ženska srednje starosti, ki je bila vse obenem, sobarica, kuhinjska dekla in hišnica.
Miss Holland je sedela za pisalno mizo, kakor bi brala pisma, ki jih je popoldne natipkala, a v mislili je bila vse drugje liot ob korespondenci. Ko je slišala, da so so vrata spodaj zaprla, jo vstala, šla hitro k oknu in pogledala na ulico. Opazovala je Fisherja, dokler so .ii ni izgubil izpred oči, nato pa je odšla v vežo in iz nje v kuhinjo.
Ni bil ta njen obisk prvi v podzemskem velikem prostoru, ki je bil obokan in imel več ogrom-njh ognjišč, ki so jih pa redko rabili, ker Kara ni prirejal gostij.	,
Ženska, ki je bila tudi kuharica, se je dvignila, ko je gospodična vslopila.
»Srečne oči, da vas vidijo tu v tej moji Kuhinji, gospodična!« jo je v/veseljena pozdravila.
»Bojim se. da se čutile tu sami preveč zapuščeni, gospa Beale,« ji je rekla prijazno gosjx>-dična.
»Sama, gospodična, sem res kakor zapuščena,« je potožila ženska. »Ko sedim tu ure in uro, se včasih kar tresem od strahu. Pred temi vrati tam me je kar groza!«
In je pokazala v oddaljenem koncu kuhinje trdna lesena vrala.
»Tam je klet gospoda Kara, v katero ni, razen njega, še nihče vstopil. Vem, da mora včasih ili vanjo, ker sem se prepričala z zvijačo, katere me je naučil moj brat, ki je pri policiji. Pripela sem čez vrata belo nit in zjutraj je bila pretrgana.«
»Gospod Kara ima tu notri spravljene neke svoje listine, kakor mi je sam povedal,« je mirno odgovorila gospodična.
»Hm,« je nadaljevala ženska, ne da bi prav verjela, »rajši bi, da bi zazidal tudi ta vrala kakor je tista v spodnjih kleteh. Ko sedim zvečer tu se bojim, da se odpro in se mi prikaže tisti zmešani gospod, ki se je ubil v Afriki.«
Miss Holland se je zasmejala.
»Zdaj bi pa rada, da bi bili tako prijazni in mi šli po znamke, ki jih nimam več,« je rekla.
Gospa Beale je bila takoj pripravljena in medtem ko si je devala na glavo klobuk, hoteč se postaviti ko! upraviteljica hiše Cadogan Squa-ra, je odšla gospodična v gornje nadstropje.
Z okna je še videla, kako jo ženska izginila. Ko je ni več videla, se je miss Holland 7. vso odločnostjo in natančnostjo lotila svojega dola. Iz ročne iorbire je vzela denarnico in jo odprla. V njej je bil jeklen ključek. Nalo je urno tekla po hodniku .vstopila v Karovo spalnico ter krenila naravnost k blagajni.
Za Ljudsko liskarno v Ljubljani: Jože KramariS
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor fantič