Poštnina plačana v gotovim Leto LVII. V Ljubljani, v četrtek, dne 7. novembra 1929 Št. 254
St. 2 Dir
Naročnina
Dnevna lzdojn
<1 kraljevino Jngul««IJo mesečno 25 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedellslca Izdalo celoletno vJugo slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 D

S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, petll-vrsta mali oglasi po 1-30 In 2 D.veCJl oglasi nad 43 mm vISIne po Dln2-30 veliki po 3 In 4 l>ln, v uredniškem delu vrstica po 10 Din g Pn veciem O naročilu popust
Izide ob 4 zjutraj
razen pondeljKa In dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopltanevl ulici šl. 6/111 Rokopisi se ne vrata/o, nelranMrana pisma se ne spre/ema/o -» Uredništva telefon št. 20S0, upravnlitva šl. 232S
Položaj delavstva
v Sovjetski Rusiji
Mednarodna komunistična propaganda uporablja kot glavno agitacijsko sredstvo položaj ruskega delavstva, ki ga slika kar moč rožnato in v najbolj idealnih poležali. Za pravilno presojanje dejanskega položaja ne more biti nič koristnejšega, kakor objektivna slika, kako je v resnici z ruskim delavstvom danes, po 1JJ letih neomejenega boljševističnega gospodstva.
Vojna in posebno še revolucije, ki so ji sledile, so rusko narodno industrijo skoraj popolnoma ruinirale. Delavstvo se je v oni dobi selilo iz velikih mest, kjer ni bilo zaslužka in se uvrščalo nazaj med kmetsko prebivalstvo. Kmalu pa je prišla gospodarska obnova in začelo se je velikansko gibauje iz dežele nazaj v mesto, posebno še zato, ker je boljševistična vlada z vsemi sredstvi proteži-rala industrijski razvoj a kmetijsko gospodarstvo pri tem zanemarila. Ta tok je potegnil marsikakega kmečkega fanta s seboj, saj se je pri obnovi industrije rabilo veliko delovnih rok. Računajo, da je bilo v veliki industriji 1. 1921 zaposlenih 1 milijon delavcev, leta 1928 pa že nad 2 milijona. Kakor je produkcija industrije lansko leto dosegla predvojno »tanje, tako tudi število zaposlenega delavstva.
Strašno pa primanjkuje strokovno izobraženega delavstva. Že pred vojno je Rusija tozadevno izkazovalo zelo nizek odstotek in si je na vseh važnejših mestih morala pomagati z nemškim, strokovno šolanim delavstvom. Po vojni je painanjkanje še mnogo hujše, ker izoliranost Rusije onemogoča pritok tujega strokovnega delavstva, iz domačih rezerv pa ne morejo sproti nadomestiti število onih, ki izpadejo.
Vojna je upeljala v industrijske obrate silno veliko žensk. 33 odstotkov vsega delav-stvha v obratih so tvorile ženske. Po vojni se žensk ni dalo več iztisniti iz tovaren, ker so v tem oziru boljševiki ženske izenačili z moškimi. Splošno računajo, da v ruski industriji 30 odstotkov delavstva tvorijo ženske.
Brezposelnost je v Rusiji ogromna. Glavni vzrok je pritok z dežele. Kmetsko prebivalstvo se jako hitro množi. Nesrečni boljševistični poizkusi z razlaičevanjem mu jemljejo veselje do grude. Kdor le more, hiti v mesto in tako veča kader brezposelnih. Koliko je število delavstva, ki ne najde zaposlenosti, ni mogoče vedeti. Statistike navajajo okrog tri miljone, toda to so le oni, ki so priglašeni od posredovalnih uradov za brezposelne, kar pa še daleko niso vsi. Vlada namreč hoče omejiti dotok iz dežele v mesta in zato novodošle odklanja in jih ne jemlje v seznani.
Osemurnik je pač povsod upeljan. Uvedla ga je marčna revolucija 1917 kot eno glavnih revolucionarnih pridobitev. Vendar pa je število nadur v mnogih obratih jako naraslo in postalo že norma. V premogokopih dela redno 20 odstotkov delavstva nadure, v kemični industriji 37 odstotkov, pri nafti 55 odstotkov. — Vendar pa industrijski strokovnjaki tožijo, da produktivnost dela pada. Ne zato, ker bi bilo delavstvo nemarno, ampak ker so stroji obrabljeni in zastareli. Za moderne stroje često manjka šolanega osebja, število nesreč se je radi nesigurnega funkcijoniranja strojev in ker se delo forsira, jako pomnožilo. Produktivnost dela pa pada tudi zato, ker je kolektivno gospodarstvo pač najslabše, ki si ga moremo misliti, manjka mu interesa in smotrenega vodstva. Tega seveda boljševiki ne morejo priznati.
Kako je z delavskimi plačami? Zelo je različno, v kaki stroki je kdo zaposlen in ali je kvalificiran ali ne. Splošno pa imajo nekvalificirani delavci mesečno 30 do 40 rabljev, kar je preračunano v naš denar nekaj čez 1000 Din. Kvalificirano delavstvo pa ima povprečno okrog 60 rabljev mesečno. Ker je življenski indeks razmeroma nizek, delavec n tako plačo more skromno izhajati. Dejansko Je še nekoliko bolje plačan, kot je bil pred vojno. Boljševiki smatrajo to za velikansko pridobitev. Vendar, če se pomisli, kako slabo je bil plačan ruski delavec v carski Rusiji, dalje, da višji kulturni nivo sedanjega delavca zahteva večje izdatke za obleko, opravo, izobrazbo, in da si je delavstvo domala v vseh kapitalističnih državah po vojni izboljšalo položaj, — potem se s svojimi delavskimi plačami sovjetska Rusija res da ne more posebno postavljati. 60 odstotkov vsega dela se vrši na akord. Čeprav je žena teoretično enakopravna moškemu, je njena plača vendarle manjša. Žensko delo se plačuje z 80 do 90% moških plač. Delavka brez razlike strokovne izobrazbe prejema do 30% nižjo plačo kakor strokovno neizobražen delavec.
Delavsko varstvo je po uvedbi Nove Ekonomske Politike (NEP) doseglo gotova izboljšanja. Pazi se na to, da so delavnice higi-jenične in zračne, dovolj kurjene in razsvetljene. Razmeroma na relativno visoki stopnji je varstvo maler-delavk. Osem tednov pred porodom in štiri tedne po porodu ji jo dovoljen dopust. V okrilju velikih industrijskih
Likvidacija županij in oblasti
Beograd, 6. nov. (AA.) Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih del general Peter Živkovič je izdal to-le naredbo o likvidaciji županij in prenosu njihovih poslov na bansko upravo:
Radi enoličnega izvrševanja zakonskih predpisov zakona o nazivu kraljevine in razdelitvi na upravna področja z dne 3. oktobra odrejam:
I.
Dne 10. novembra 1929 vključno presta-no poslovanje županij in njihove pristojnosti preidejo v kompetenco banskih uprav. Veliki župani, odnosno njihovi namestniki so dolžni, da neutegoma po prejemu tega razpisa obveste podrejena oblnstva in prebivalstvo o prenosu poslov s pozivom, da počenši z dne 11. novembrom 1929 pošiljajo svoje uradne pošiljke iz dosedanje pristojnost v pristojnost banskih uprav.
Do 10. nov. 1929 se bo sprejemala pri županijah in se bo označevala uradna pošta ter se bodo reševali posli pod vodstvom velikih županov, kakor doslej. Tega dne zvečer se bodo zaključili delovodni protokoli, registri in druge pomožne knjige za protokolira-nje spisov.
Od 11. nov. 1929 se bodo županije imenovale »Županija v likvidaciji«.
II.
Bani odnosno pomočniki banov morajo do 10. novembra 1929 podvzeti vse potrebno, da bi mogli bani 11. novembra prevzeti oblast v vsem jim poverjenem področju in začeti poslovati.
III.
Hkrati z likvidacijo županij bo opravljena likvidacija oblastnih samouprav. Glede določitve oblastne imovine in njenega prenosa na banovine ter glede prehodne uprave veljajo predpisi ■/. dne 23. okt. 1929 (»Službene novinec z dne 25. oktobra, št. 250 S. N.).
IV.
Telegrafskim potoni bodo bani in veliki župani na enotnih obrazcih sporočili ministru notranjih poslov, da so sprejeli ta-le razpis, in sicer:
10.	novembra veliki župani oziroma njihovi namestniki, da so županije prenehale poslovati in da so odredili vse, kar ta razpis od njih zahteva.
11.	novembra bani, da so prevzeli oblast v poverjenem jim področju in da je banska uprava začela poslovati.
16. novembra 1929 bani. da so razrešili oblastne komisarje njihove dolžnosti in prevzeli posle dosedanjih oblastnih samouprav.
Do najkasneje 4. decembra bani, da so izvršili likvidacijo oblasti in županij v likvidaciji.
Prve priprave za jugoslov. evharistični kongres
Slovenci se ga udeleže v velikem številu — Hrvatski Sokol se ga
udeleži korporativno
Zagreb, 6. nov. (Tel. »Slov.«) Danes se je vršila v hrvatskem katoliškem kazinu v Zagrebu seja stalnega odbora za priprave evha-rističnega kongresa, v Jugoslaviji. Na njej so bili prisotni predsednik dr, Josip Srebrnič, dr. Bonaventura Jeglič, dr. Klement Bonefačič, zagrebški pomožni škof dr. Dominik Premuš, pomožni škof dr. Iv. Tomažič in pomožni škof Salis-Sevis. Prisotni so bili dalje poverjenik za ljubljansko škofijo univ. prof. dr. J. Ujčič, poverjenik za belgrajsko nadškofijo kanonik Vlašič, poverjenik za splitsko škofijo kanonik Lugar, poverjenik djakovske škofije dr. Zvo-nimir Markovič, tajnik katoliške akcije dr. Deželic in predsednik katoliške akcije dr. Markulin.
Na seji se je razpravljalo o tem, kako doseči kar najboljše uspehe na evharističnem kongresu, ki se bo vršil za vso Jugoslavijo v Zagrebu 15. avgusta prih. leta. Izvolil se je v ta namen tudi posebni odbor pod predsedstvom pomožnega škofa dr. Premuša. Istočasno z evharističnim kongresom se bo vršila v Zagrebu tudi razstava hrvatske kulture, ki jo bo priredila Osrednja katoliška narodna zveza. Tudi za to razstavo se bo izvolil poseben odbor. Slovenski škofje so na tem sestanku izjavil, da bo prišlo na dan kongresa iz Slovenije precejšnje število posebnih vlakov, ki bodo pripeljali v Zagreb veliko množico kongresistov, tako da bo kongres res imel značaj splošno jugoslovanske verske prireditve. Karakteristično je, da bo v istem času v Zagrebu tudi skupščina Hrvatskega Sokola. Vodstvo Hrvatskega Sokola je izjavilo, da se
bodo hrvatski Sokoli korporativno udeležili evharističnih svečanosti.
Pisarna za versko propagando
Zagreb, 6. nov. (Tel. sSlov.c) Včeraj se je vršil v Zagrebu sestanek društva za razširjenje vere v Jugoslaviji. Navzoči so bili dr. Tomažič, predsednik društva dr. Ujčič in tajnik dr. Lambert. Sklenilo se je osnovati v Zagrebu stalno pisarno v svrho verske propagande. Ta pisarna bo v ozkih stikih z rimsko agencijo »Fides«.
Delen uspeh papeževe intervencije
Dunaj, 6. nov. (Tel. »Slov.c) Tukajšnje vodstvo katoliške akcije je dobilo iz Rima poročilo, da je v puljskem procesu bila intervencija papeža v toliko uspešna, da je italijanska vlada opustila svoj prvotni sklep, da se obsodijo na smrt vsi štirje obtoženci in da bi bil oproščen samo 17 letni Ladovac. intervencija papeža je torej rešila ostale obtožence gotove smrti.
Dr, Vodopivec - vpokojen
Belgrad, 6. nov. (AA.) Z ukazom Nj. Vel. kralja sta bila na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih poslov vpokojena veliki župan belgrajske oblasti Gjorgje Matic in veliki župan ljubljanske oblasti dr. Fran Vodopivec.
podjetij je določen prostor za male otroke v zibelkah, s katerimi se morejo mlade matere pečati tudi med delom.
Socialno zavarovanje je na splošno zelo razširjeno. Med ljj miljoni delavstva (všteto kmetijsko delavstvo) je nad 9 miljonov včlanjenih v stanovskih organizacijah. Zastopane so vse panoge delavskega zavarovanja, kakor po drugih državah. Državna podpora brezposelnim je zelo malenkostna. Za leto 1928 izkazuje proračun 132 miljonov rabljev brezposelne podpore, kar je pri tolikem številu brezposelnih malenkost.
Zelo slabo je preskrbljeno za delavska stanovanja. Boljševiške statistike sc nanašajo le na mesta. Iz njih razberemo, da pride po ruskih mestih na 100 stanovanj 168 družin. Za primer vzemimo Nemčijo, kjer je na 100 stanovanj 108 družin, pa je znano, da vlada velika stanovanjska stiska po mestih. Najhuje je v Moskvi, kjer pridejo na 1 stanovanje tri družine. Državnih stanovanj je kakih 18%; vse drugo je zaenkrat še v privatnih rokah.
Takšen je torej položaj delavstva v rdečem paradižu. Za delavstvo ne more biti posebno uoželiiv. Voditelji sovietov prepriču-
jejo ruskega delavca, da je on dejanski gospodar državne industrije. Toda, če odštejemo male skupine, ki so člani obratnih svetov in komunistične celice, potem je treba pošteno priznali, da masa delavstva nima nobenega vpliva na državno gospodarsko politiko kakor tudi ne na obrat in na produkcijo. Masa delavstva je kot povsod tudi v sovjetski Rusiji le proletarijat, ki nosi svoje delovne sile na trg. Negotovost dela, slrah pred brezposelnostjo in politični pritisk — vse to so stvari, pod katerimi mora trpeti tudi ruski proletarijat. S tem, da so strokovne organizacije podržavljene — kakor v Italiji —, je delavstvu vzeta možnost neodvisnega strokovnega udej-stvovanja. Tarifne pogodbe se sicer sklepajo med komunistično državo in komunističnimi strokovnimi organizacijami, toda le prečesto za hrbtom delavstva, ki je neposredno prizadeto. Konflikti so pogosti in oslri. Toda kaka posebna akcija ni mogoča, ker sindikati niso svobodni organi, in niso tribuna, kjer bi delavstvo moglo manifestirali svojo voljo. De-poriacije in odpust nezadovoljnežev in organizatorjev štrajkov so navadne posledice in vsakdanji pojav med ruskim delavstvom.
t/prava le vKopllar/evl ul.ši.o Cehov n račun: C/ubl/ana šlev. 10.050 ln 10.349 xa Inserale, Saralevošt.7563, Zagreb št. 39.011, Vraga In llunaf šl. 24.797
Ureditev šolstva med izseljenci
Belgrad, d. nov. (Tel. ; Slov.«) Glavn prosvetni svet ima na dnevnem redu razpravo o ureditvi našega šolstva med izseljenci. Povod za razpravo je dala hrvaška šola v Antofagasli v državi čile, v katero se je v letošnjem letu vpisalo 120 otrok. Poleg tega pa ima šola še otroški vrtec. Manjka pa kvalificiranega učiteljstva. Sprožila se je misel, da bi se določili potujoči učitelji na podlagi podatkov, ki bi jih zbrala naša poslaništva v tujini. Učitelji bi se nastavili od strani države in bili pod nadzorstvom naših poslaništev.
Dalje je na dnevnem redu sej prosvetnega svela razvrstitev učiteljic ženskega ročnega dela in njihova kvalifikacija po kate gorijah.
Pogajanja za prevoz živine skozi Madjarsko
Belgrad. 6. nov. (Tel. -Slov. ) Te dni se začnejo med nami in Madjarsko v Budimpešti pogajanja o veterinarskem pregledu pri uvozu in prevozu živine in živalskih proizvodov. Množile so se namreč pritožbe, da so Madjari vračali tranzitno blago, ki je šlo skozi njihovo državo, češ da ne odgovarja njihovim veterinarskim predpisom. S sedanjimi pogajanji se naj doseže sporazum za izvoz naše živine iz Bačke, Banata, Srema in Prck-murja skozi Madjarsko v Nemčijo in Češkoslovaško, ter madjarske živine skozi Jugoslavijo na Reko.
Poslovilna avdijenca posl. Sebe
Belgrad, 6. nov. (Tel. »Slov.«) Jan He-ba, dosedanji češkoslovaški poslanik na našem dvoru je bil daues sprejet v poslovilno avdijenco od Nj. Vf1 kralja. Avdijenca js trajala 40 minut. Poslanik Šeba odide iz Bel-grada 12. I. m. Danes so mu priredili belgraj-ski češkoslovaški državljani poslovilni večer.
Belgrajske vesti
Belgrad, 6. nov. (Tel. »Slov.«) Ker so se odpravile oblastne iu drugovrstne samouprave, se bo odslej v novih zakonih rabil le izraz uprava. Tako bomo imeli državno, bansko, srezko in občinsko upravo.
Ban dravske banovine ing. Dušan Sernei je danes zvečer odpotoval v Ljubljano.
Belgrad, 6. nov. (AA.) Danes so obiskali ministra javnih del inž. Savkoviča minister financ dr. Stanko Švrljuga, predsednik belgrajske občine Miloš Savčič in ban Nestorovič.
Ministrstvo pravde je, dalo svojim podrejenim organom nalog, da vpoštevajo proš nje in zahteve upokojenih duhovnikov iz letnikov 1927 iu 1928. ki izvirajo iz prevedbe od kronske na dinarsko valuto. Denar se bo izplačal takoj, čim da ministrstvo za finance na razpolago potreben kredit.
V	ministrstvu pravde se je danes dopoldne vršila konferenca za revizijo zakona o pravoslavni cerkvi. Konferenci so prisostvovali justični minister dr. Srskič, prosvetni minister Božo Maksimovič, in člani arhijerej-slcega sabora škofje Dositej, Nikolaj, Lepič ler Josiš.
V	ministrstvu za prosveto je Vaš dopisnik doznal, da bo v pravilnikih k srednješolskemu zakonu dovoljen srednješolskim dijakom pristop v društva, ki služijo telesni iii higijenski odgoji mladine in ki so priznana kot obča nacionalna društva.
Praznik sv. Cirila iu Metoda se je doseda„ praznoval kot državni praznik po pravoslavnem koledarju ter kot cerkveni praznik po katoliškem koledarju. Ker je lo dejstvo nekoliko ovira /. ozirom na uredbo u zapiranju in odpiranju trgovin, se je ministrstvo za socialno politiko postavilo na stališče, da praznujejo lahko katoliki ta državni praznik po svojem, pravoslavni pa zopet po svojem koledarju.
Veterinarski oddelek kmetijskega ministrstva je dobil dopis iz zagrebške veterinar ske fakultete, da se je letos na njej vpisalo 283 veterinarjev. Skupni stalež vseh prostih veterinarskih niest v državi, ki so pod okriljem kmetijskega ministrstva, znaša 296. Ne zasedenih je torej 13 mest. Veterinarji bodo dobili službe tudi drugod. Saj potrebuje sanic ministrstvo za vojno in mornarico od 120 do 150 veterinarjev.
Miioš štihler, dosedanji inšpektor pr kmetijskem ministrstvu, je imenovan za šefa revizijskega oddelka agrarne banke.
Ali res cisto zasebno društvo ?
Z občnim ztoorom, ki smo o njem svoj čas obširno poročali, je prišla cela zadeva Kmetijske družbe v javnost. Vsled nepravilnosti, od katerih smo včeraj nekatere opisali, je nastalo velikansko nezadovoljtsvo med kmetskim prebivalstvom, ki se čuti vsled postopanja večine glavnega odbora zapostavljeno in užaljeno. Zato je po našem mišljenju i/, javnih razlogov treba storiti vse, da se vrne v Kmetijsko družbo red in zakonitost,
Kmetijska družba je splošna kmetijska stanovska organizacija za vse slovenske kmetovalce. Po svoji organizaciji, po svojem delokrogu in svojem namenu mora delovati za ves kmetski stan, mora biti vsakemu kmetovalcu pristopna in mora vsakemu nuditi enake ugodnosti in pomoč.
Kmetijska družba ima po § 1. svojih pravil tako določen namen: »Kmetijska družba ima namen pazili in vplivali na zakonodajstvo in upravo v kolikor se tiče kmetijstva. Družba je napram oblastvom posvetovalen organ, ki je vsekdar dolžan poverjene mu naloge vestno vršiti po svojem najboljšem strok, prevdarku.c
Ta člen torej daje družbi poseben značaj, kakršnega imajo sicer stanovske zbornice. Tak značaj je družba vedno ludi imela in ga še ima. Zato je z njeno usodo vezanih celo vrsto javnih interesov, zato zanje predvsem iN na prvem mestu prihajajo v pošlev javnopravni oziri.
Družba ima veliko premoženje, ki se ceni na več milijonov dinarjev. Tega premoženja pa si družba ni nabavila samo z zasebnim denarjem, ampak po veliki večini s podporami in dotacijami od javnih korporaeij, ki so videle v Kmetijski družbi organizacijo za ves naš kmetski stan m jo kot tako podpirale.
Trditev v »Jutrovem« članku, da Kmetijska družba ni prejemala nobenih stalnih subvencij, ne drži. Družba je dobivala letno podpore od kmetijskega ministrstva in je samo v letu 1929 do meseca aprila prejela državne podpore: za upravne stroške 50.000 Din, za gospodinjske šole 20.000 Din, za kmetijski pouk 8000 Din, za gnojišča iu gnojne jame 50.000 Din. Kje je kako zasebno društvo, ki bi od države letno prejemalo take podpore?
§ 2. družbenih pravil našteva med drugim v področju Kmetijske družbe tudi to, da ima Kmetijska družba staviti predloge vladi in samoupravnim zastopstvom in da ima sodelovati pri razdeljevanju podpor za kmetijstvo, ki prihajajo iz javnih zakladov«.
Družba torej z državnim in drugim javnim denarjem, ki ga prejema, daje kmetovalcem podpore in nagrade ter sodeluje pri razdeljevanju podpor, ki jih dajejo državne samoupravne oblasti. To pomeni odločilen vpliv na naše kmetijstvo. Takega delokroga ne more imeli nobeno fisto zasebno društvo. Kmetijska družba ga je dobila le kot javna ustanova za vse kmetovalce brez izjeme.
Družba, ki razpolaga z državnimi sredstvi, mora biti splošno pristopna in premoženje, ki se je tekom desetletij nabralo v družbi, mora služiti napredku vsega kmetskega stanu. Zato večina glavnega odbora z državnim denarjem ne sme zasledovati nobenih posebnih interesov.
V družbi je nered že več let. Redno poslovanje glavnega odbora je bilo v zadnjem času sploh nemogoče. Zadnje mesece pred občnim zborom se nobena seja glavnega odbora ni vršila brez velikih kravalov. In zadnji občni zbor je zmedo v družbi dovršil.
Mi smo trdiio prepričani, da bo oblast ukrenila vse potrebno, da se v Kmetijski družbi upostavijo redne in zakonite razmere.
Vzdržavanie itat.-jugosK mejnikov
Rim, 6. nov. (AA.) Po poročilu »Agencije Štefani« je italijanski ministrski svet potrdil načrt zakona o ratifikaciji italijansko-jugoslo-vanske konvencije glede vzdrževanja državnih mejnikov.
Nove telefonske zveze
Belgrad, b. nov. (AA.) Na podlagi sklepa •ninistra javnih del so otvorjene nove telefonske zveze med Belgradom, Zagrebom, Ljubljano in Sarajevom na eni strani ter Leobnoni na drugi strani. Pristojbina za enoto razgovora znaša v zlatih frankih 3.45, 4.35, 4.65. Obenem je bil otvorjen telefonski promet med Valje-voni ter Bratislavo in Prago.
Izpred sodišča za zaščito države
Belgrad, 6. nov. (AA.) V državnem sodišču za zaščito države se bo pričela 2. decembra razprava proti Karlu in Elizabeti Le-binec, ki sta obtožena zaradi komunistične propagande po točki 1. čl. ,1. zakona o zaščiti države.
Dva odvetnika se na razpravi sfepla
Belgrad, 6. nov. (Tel. »Slov.«) Iz Zgornjega Milanovca poročajo, da ste se tam ob neki razpravi radi zemljišč dobesedno stepla v razpravni dvorani dva advokata. Sodišče je oba obsodilo na 30 dni zapora radi nereda v sodni dvorani.
Dunajska vremenska napoved. Hitro poslabšanje vremena. Pričakovati je deževja. Temperatura se bo nekoliko zvišala. Ponoči ne bo nevarnosti slane. Pojavili se boHo sveži, proti zapadli zaviinjoči vetrovk.
Angliia obnovi slike z Rusijo
S 324 proti 199 glasovi sprejet vladni prediog
London, 6. nov. (Tel »Slov.«) Poslanska zbornica je predlog konservativcev, ki graja pogajanja vlade z Rusijo radi obnovitve diplomatskih odnošajev, odklonila s 324 glasovi proti 199 glasovom Sprejet pa je bil predlog zunanjega ministra v poimenskem glasovanju, da se diplomatski odnošaji z Rusijo obnovijo. Kratko pred glasovanjem je še izjavil Cham-bcrlain, da je Henderson po neuspehu julijskih pogajanj kapituliral pred Rusijo v jesenskih
pogajanjih. Ruske obljube, da se bodo sovjeti odrekli propagbndi, so ravno tako lahkomiselne, kakor prejšnje ruske obljube Nobena ruska vlada ne bo resno omejila delovanja 111. internacionale. Čuje se, da hoče Henderson radi ljubosumnosti med vladnimi strankami določiti za angleškega poslanika v Moskvi nekega odličnega angleškega poklicnega dipl i-mata, katerega ime se bo v kratkem objavilo.
He mivehrovci zahtevalo ohtroiran 'e ustave
6cuouet za spremembo ustave po zakonitem polu — Poga an a s soc. de/noitrati le deHoma uspešna
Dunaj, 6. okl. (Tel. »Slov.«) Dva večerna lista poročata, da so se voditelji Heiimvehra prijavili pri zveznem kanclerju dr. Schoberju in stavili zelo radikalne zahteve za hitro izvedbo spremembe vlade, eventualno z oktro-aom. Zvezni kancler dr. Schober je te zahteve odklonil in zagrozil s svojim odstopom. Kakor doznava Vaš dopisnik z dobro poučene strani, so sicer hoteli gotovi voditelji Heim \vehra ostro nastopiti proti dr. Schoberu, ki pa slej ko prej stoji na stališču, dn sme vlada ustavni predlog izvesti samo po legalnem potii. Tega svojega stališča tudi ne bo opustil, temveč bi rajši odstopil Radikalni voditelji Heiimvehra že nič več ne računajo z dr Scho-berom kot izvrševalcem njihovih diktatorskih
poželenj, temveč s podkanclerjem in vojnim ministrom Vaugoinoin, s čegar podporo upajo Heiimvehrovci vreči avstrijski marksizem. Delovni odbor za ustavna vprašanja v parlamentu sicer prav dobro napreduje, vendar pa v najtežavnejših vprašanjih, posebno tam, kjer so preko lastnih Sehoberjevib želj vsilili v reformo heimvvehrovske zahteve, ni mogel doseči nobenega sporazuma s socialnimi demokrati. Smatra se, da bodo posvetovanja tega odbora trajala še kakih štirinajst dni. Kaj se bo zgodilo potem, če socialna demokracija ne bo popustila (to ,ie le malo verjetno), je pa veliko vprašanje. Če bodo Heiimvehrovci potem hoteli izvesti ustavno reformo izven parlamenta, potem gotovo dr. Schober ne bo njihov človek.
Pred sklicanjem nemškega parlamenta
Ljudsko glasovanje se izvede še letos
Berlin. 6. nov. (Tel. »Slov.«) Danes popoldne je bilo pod predsedstvom državnega kanclerja dr. Miillerja posvetovanje voditeljev strank, na katerem so se sporazumeli, da se nemški državni zbor čim preje skliče. V odboru šefov strauk se bo predlagal kot dan sklicanja 27. november, dočim pride v poštev tudi še 2. december. Predsednik nemškega državnega zbora, ki je bil tudi prisoten na današnjem posvetovanju, bo v kratkem sklical odbor najstarejših, da se končno določi rok za sklicanje državnega zbora. Po sporazumu vseh vladnih strank se bo tako zvani zakon svobode, ki ga zahteva ljudsko glasovanje, pred-
Po odgodilvi sejma
Po ostrem konfliktu, ki ga je imel maršal Pilsudski s predsednikom poljskega sejma Daszynskim, je bila odgodilev sejma skoraj nujna. Spor je postal že tako oster, da so padle že psovke. Pilsudski je nazval Daszyn-skega za tepca, nakar je stari socialistični borec Daszynski izjavil, da sploh več ne konfe-rira s Pilsudskim, kvečjem če bi se z njim sestal v parlamentu. Vsak kompromis je bil tako izključen in odgoditev sej sejma edina možnost. Naravno pa je odgoditev sejma le začasna rešitev, ker spor bo čez en mesec, ko bi se parlament .sestal, izbruhnil s staro silo.
Varšava, 6. nov. (Tel. »Slov.«) Odgoditev sejma še pred njegovo otvoritvijo je razburilo
Seja irancoshe vlade
Pariz, 6. nov. (Tel. »Slov.«) Tardieu-ev kabinet je imel danes svojo prvo sejo. Prisotnih je bilo vseh 28 članov kabineta. Ministrski predsednik je na dveurni seji sporočil ministrom svoj načrt vladne izjave, s katero hoče jutri v poslanski zbornici začeti svoj težki boj za obstoj vlade. Ta uačrt je po vesteh pariških listov dal Tardieu-u več opraviti, kakor sestava kabineta samega. Za Tardieu-em stoji v kabinetu koalicija sedmih do osmih stranic, konglomerat majhnih skupin, od katerih vsaka stremi v drugo smer in grozi z odhodom v opozicijo, če se ne bi ustreglo njenim željam. Radi nasprotujočih si zahtev ni vedel Tardieu najti drugega izhoda, kakor da je na vse pri-
trdil.
Izjava Tardieu-a
Pariz, 6. nov. (AA.) Predsednik vlade Tardieu je dal sotrudniku »Matina* to-le izjavo.
Svojo vlado bom vodil tako, da bom bdel nad njenim delovanjem vsak dan in vsa-
Indija dobi svojo vo?sko
London, 6. nov. (Tel. Slov. ) Daily Ex-press poroča, da bo indijska centralna komisija priporočala vladi, da se v indijskih pro-• vincali, Bengaliji in Madraau, sestavijo armade j samo iz domačinov in da se ustanovi indijska i kadetna šola. Ko bo ta armada dovoljno pripravljena, bo lahko prevzela številne postojanke ob severozahodni in severni meji, katere zavzema sedaj angleška vojska.
Paril, 6. nov. (AA.) Španska kraljica je ! prispela v Pariz, kjer ostane nekaj časa. j Pariz. 6. nov. (AA.) Bivši minUler voj i ske Lefevre je preminul v 60. leti
ložil državnemu zboru takoj, ko bo uradno ugotovljen rezultat ljudskega glasovanja. Vladne stranke so soglasno poudarjale, da se mora ljudsko glasovanje o takozvanem zakonu svobode izvesti čim preje. Nato je vlada podala izjavo, da se bo ljudsko glasovanje vršilo še v tekočem letu. Ker morejo priti rezultati skorajšnje druge haaške konference pred nemški državni zbor šele meseca janu-jarja, se njihova rešitev po ljudskem glasovanju ne bo zavlekla. Na svojem jesenskem zasedanju se bo bavil nemški državni zbor razen z ljudskim glasovanjem tudi z zakonom o varstvu republike in z zakonom o deželnih stanovih.
vso Poljsko. Opozk 'inalne frakcije parlamentarne večine objavljajo ostre proteste. Voditelj parlamentarnega vladnega bloka, poslanec polkovnik Slavvek, označuje odgoditev kot odgovor na vloženi predlog nezaupnice proti vladi in na zahtevo opozicije, da se ves sedanji sistem likvidira. Nadaljnje postopanje državnega predsednika bo odvisno od položaja, kakršen bo po enem mesecu. Sedanji vladni sistem pa se nikakor ne bo likvidiral. V Varšavi so bila protestna zborovanja v zaprtih prostorih. V Lodzu in Lwowu je prišlo pri uličnih demonstracijah do spopadov s policijo. Ravno tako tudi v Krakovu, Trnovem, v Bie-lini in v petrolejskem revirju.
vljcnjii.
ko uro. Dolžnost šefa je v tem, da daje navodila. Želim delati, da bom videl uspehe svojega dela.«
Koncesije Tardieu-a desničarjem
Pariz, (}. nov. (Tel. »Slov.«) Čujejo se govorice, da je Tardieu še pred parlamentarno razpravo dal desničarskim strankam gotove zunanjepolitične koncesije in zagotovila, če glasujejo za zaupnico. V inspiriranem članku v iEeho de Pariš« objavlja Tardieu, da njegova vladna izjava ne bo imela nič skupnega z običajno obliko takih izjav, temveč bo realistična. Njegova izjava bo točno povedala misli in namere vlade v zunanji politiki, ki je v znamenju haaških sklepov in njihovih posledic. Tardieu-ev kabinet bo nadaljeval Briandovo pot evropskega miru in zbližanja narodov, kakor tudi glede izpraznitve Potenja ter bodočih pogajanj pri konferenci za pomorsko razorožitev v Londonu.
VValker - zopet župan New Yorka
Nev/vork, 6. nov. (Tel. Slov.«) Pri včerajšnjih ne\vyoi'ških mestnih volitvah je bil zopet za štiri leta izvoljen z veliko večino 500.000 glasov dosedanji newyorški župan Walker in skoro vsa dosedanja demokratska mestna uprn-va. Od celotnega števila (1.400.000) volivcev je dobil republikanski protikandidat La Guardia okoli :168.(!00 glasov, socalistiSni kandidat Norman Thomas- pa 174.000 glasov. Socialistični , kandidat je pri zadnjih volitvah dobil 39.500 I glasov, i •
\	Reiorma
vel. Sašisiovshega sveta
Rim, 6. nov. (Tel. »Slov.«) Ministrski svet je danes nespremenjeno potrdil reformo velikega fašistovskoga svela, ki jo je Mussolini napovedal že 14. septembra. Ta reforma predvideva bistvene omejitve sedanjega števila članov in ravno tako važna pregrupiranja. Odslej bodo dosmrtni člani velikega fašističnega sveta kvadrumviri pohoda na Rim. Za čas svojega uradnega poslovanja pa bodo pripadali faši-stovskemu svetu predsedniki poslanske zbornice in senata ter italijanske akademije, dalje zunanji, notranji, pravosodni, finančni, prosvetni, poljedelski in korporacijski minister, dalje glavni tajnik m oba nadomestna tajnika fašistovske stranke, poveljujoči general faši-stovske milice, predsednik izjemnega sodišča ter predsednika vrhovnih sindikutov delodajalcev in delojemalcev. V tretjo kategorijo članov spadajo oni, ki se radi posebnih zaslug za državo iu revolucijo izvolijo v svet za tri leta. Brez te tretje kategorije, katere člani še niso znani, bo štel v bodoče veliki fašistovski svet 23 članov. Dalje se je določilo v ministrskem svetu, da se glavni tajnik stranke izvoli m tri leta.
Maks Radenski - umri
Konstanca, 6. nov. (Tel. »Slov.«) Zadnji nemški državni kancler za časa Viljema princ Maks Badenski je umrl danes zjutraj ob 6. uri. Pred tremi leti ga je zadela kap, nakar je trpel na poapnenju žil, čemur se je pridružila kronična ledvična bolezen, potem pa še uremija. Pokopali ga bodo na gradu Salem ob Bodeu-skem jezeru.
Pretepi ob rektorjevi inavguraetji
Dunaj, 6. nov. (Tel. »Slov.«) Danes je bila slovesna inavguracija novega rektorja dunajskega vseučilišča, profesorja dr. grofa Gleispacha. Novi rektor je v prisotnosti zveznega predsednika Miklasa in vrhovnih zastopnikov oblasti izrekel topel apel dijakom, naj dobro čuvajo dostojnost in red, da se zavaruje avtonomija akademskih tal. Ta opomin je bil zelo potreben. Pred početkom inavgu-racije je namreč prišlo na vseučiliški rampi do pretepa med socialističnimi študenti, ki so razdeljevali vabila na neko socialdemokratsko predavanje, in hackenkreuzlerji. Morala je nastopiti policija s pendreki, da je ustavila pretep. Nato so hackenkreuzlerji zasedli obe rampi vseučilišča tn niso nikogar pustili v poslopje, tako da so se morali tudi oficielni časnikarski poročevalci pri njih legitimirati s povabili na proslavo.
Zasedanje mandatne komisije
Ženeva, 6. nov. (Tel. »Slov.«) Mandatna komisija Društva narodov se je danes prvič sestala k jesenskemu zasedanju, ki bo trajalo več tednov. . Predsednik komisije marquis Theodoli je v otvoritvenem nagovoru obširno omenjal dogodke v Palestini in llaglašal, kako globoko je prizadeto javno mnenje radi strašnih dogodkov v Palestini.
Potniško letalo
se ponesrečilo
6 oseb ubitih, 2 težko ranjeni.
London, 6. nov. (Tel. »Slov.«) Nemško Junkersevo prometno letalo, ki je danes dopoldne zapustilo londonsko letališče, je ponesrečilo in padlo na tla pri Marden Parku med krajema Godstone in Caterham. Voditelj letala, radiotelegrafist, mehanik in trije potniki so bili takoj mrtvi. Pilot, ki je radi megle hotel vrniti se v Croidon, je najbrže napačno precenil višino hribov in se zaletel v gozd. Težko ranjen je bil drugi pilot, princ Evgen Schaumburg-Lippe in potnik, polkovnik Kidston. Mrtvi voditelj zrakoplova Rod-schinka je eden najstarejših pilotov nemške Lufthanse in je do sedaj preletel nad 700.000 kilometrov.
Serum proti tuberkolozi odkrit
Pariz, 6. nov. (Tel. »Slov.«) Romunski prosesor Santacuzene je imel včeraj pred francosko akademijo za medicino znamenito predavanje o svojih izrednih uspehih z anti-tuberkulinskim serumom Beg pri otrocih. V Romuniji je bilo 17.535 otrok, med njimi 1005 tuberkulozno inficiranih, cepljenih z novim serumom. Uspeli je bil la, da je umrljivost padla za več kot 50 odstotkov. Profesor zahteva za to obligatorično prisilno preventivno cepljenje, ker so se njegove izkušnje potrdile tudi v Franciji in drugih državah.
; Štirje kuliji mslificirani
t
London, 6. nov. (AA.) Po poročilih iz Pekinga so tamkaj v prisotnosti večtisočglave radovedne množice justificirali štiri izgrednike, ki jih je obsodil preki sod zaradi nemirov dne 10. oktobra. Ta dan so, kakor jc znano, pri-| redili velike demonstracije proti konkurenci tramvajev, ki so se pretvorile v javne izgrede. Tramvajska stavka pa traja naprej. — (Proti tramvaju so nastopili kuliji, ker bi izgubili svoj zaslužek. Tramvaj bi namreč čisto izpodrinil »rikšec, ki jih vozijo kuliji.)
Senator de Brouckere
o Jugoslaviji, Bolgariji in miru
Beda danes
Ljubljana, 6. novembru.
tJglconi belgijski senator, eden voditeljev ii. internucijonule in najožji sodelavec Vander-weldu, Louis de Brouckere, se je na svojeiii povratku iz Bolgarije in Jugoslavije v svojo domovino ustavil za en dan tudi v Ljubljani. V Ljubljano jc prišel danes zjutraj z belgrajskim vlakom v spremstvu tajnika osrednje Delavske zbornice dr. Živku Tapaloviča. Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki tukajšnje Delavske zbornice. Čez dun si je ogledal Delavsko zbornico in nekatere socialne naprave, obiskal razne osebnosti, popoldne ob 4 pa je prisostvoval seji vseli delavskih zbornic naše države. Zvečer ob četrt na sedeui je sprejel časnikarje in jim odgovarjal na njihova vprašanja.
»Kaj je namen Vašega obisku v naši državi?«
Udeležil sem se kongres«! socialistične stranko v Sofiji in sem porabil to priliko, da obiščem tudi Jugoslavijo, du dobim vsuj splošne vtise o vaši državi, ki nuj mi služijo, kadar se bo govorilo o njej.«
»Kuko sodite o razmerju med Jugoslavijo in Bolgarijo?
»Dvoje vprušunj je, ki sta pri tem problemu merodajni. Mir je veliku želja vse Bolgarije. Bolgarski narod si želi pomirjenja. Poleg tega je v Bolgariji veliku finučna in gospodarska kriza, ki to željo pospešuje. Dalje je v Bolguriji dosti beguncev, kar povzroča gotove socialne neprijetnosti, mislim pa, du je večinoma vse ljudstvo pacifistično, enako seveda tudi moji politični somišljeniki — socialisti. Ilo-
Za carinarnico
v Murski Soboti
M. Sobota, 15. nov.
Kakor smo že poročali, je bila s 1. oktobrom v Gcderovcih ukinjena carinarnica in jc ostal tam samo oddelek finančne kontrole. Dasi je potekel od ukinitve šele en mesec, se opaža, da to stanje daleko ne odgovarja razmeram; oddelek namreč lahko carini samo blago v potniškem prometu, ne pa trgovskega blaga, kar je za vse trgovstvo Slovenske Krajine precejšen udarec. Radi lega je naslovilo vodstvo trgovskega gremija v M. Soboti na Generalno direkcijo carin v Belgradu s tehtnimi razlogi podprto vlogo, v kateri prosi, da se ali dovoli carinskemu oddelku v Gedcrovcih tudi carinjenje trgovskega blaga, ali pa se ustanovi za Slovensko Krajino zopet carinarnica II. reda in sirer po možnosti v M. Soboti.
Kdor pozna krajevne in prometne razmere, uvidi, da je za Slov. Krajino carinarnica neobhodno potrebna. Na ozemlju obeh okrajev je nad 1000 trgovskih in nad 2000 obrtnih podjetij, katere zadene velika materlelna in časovna izguba, ako bi bila navezana na carinarnico v Radgoni, ker je do tja 35—40 km pota.
Z ozirom na vprašanje, kje naj bi se carinarnica postavila, povzamemo besede navedene vloge. »Z ozirom na to, da je občina M. Sobota svoj-čas že izjavila, da je pripravljena dati brezplačno na razpolago prostore za carinarnico, ako prejme njej pripadajočo kaldrmino, bi bilo torej v prvi vrsti v interesu državo same, da se ustanovi glavna carinarnica zopet v M. Soboti, pri kateri bi se potem lahko carinilo blago, ki prihaja iz Avstrije in Madžarske ter bi se s tem prihranilo ne le tr-govstvu, temveč prebivalstvu vobče, a carinska uprava sama bi pa s tem najbolje pobila množeče se tihotapstvo, ki bo še bolj cvetelo, ako ne bo v veliki razdalji med Kotoribo in Gornjo Radgono nobene vmesne carinarnice.«
I>ejstvo, da je Slovenska Krajina že imela carinarnico, in tehtni razlogi, ki zahtevajo zopetno ustanovitev carinarnice, nam dajejo upanje, da bo generalna direkcija upoštevala prošnjo tukajšnjega ^rg. gremija.
Roparski napad v Zagrebu
V Zagrebu sta predsinočnjim dva roparja oropala posestnika Stoja na Jankoviča, posestnika iz Ncdjedja v okraju Bosanski Dubici in mu vzela ves donar, ki ga jc imel pri sebi. Stojun Jankovič se je prišel v Zagreb zdravit. Ni bil še nikoli v Zagrebu in je že v vlaku izražal svojo skrb, če se bo znašel ponoči v velikem mestu. Med potniki, ki so poslušali Stojana, jc bil tudi neki mladenič, star kakih 18 let, in ta mladenič se je ponudil Stojanu, da ga spremi do bolnišnico, Stojan pa jc to odklonil. Pred kolodvorom se mu je mladenič zopet pridružil in rekel, da ga bo spremil do bolnišnice. Ko sta bila že na ulici, ju jc srcčul neznan človek in rekel, da ga bo on spremil do bolnišnice. Stojan, ki ni poznal Zagreba, je nato pristal, mladenič pa se je odstranil. Po Stojunovem pripovedovanju izgledu, da ga jc neznanec vodil okoli botaničnega vrtu. Ko sta prišla do železniškega nasipa, je naenkrat skočil pred nju tretji neznanec, ki jc pomeril na Stojana z revolverjem.
»Ti si našel moj denar!« je vzkliknil človek >. revolverjem.
»Jaz? Ne!« je dejal Stojan.
Človek z revolverjem ga jc pričel takoj preiskovati in jc hitro našel v notranjem Stojunovem žepu listnico, v kateri je bilo 1500 Din denarja. Komaj jc našel listnico, jo je /c pograbil in stekel, ravno tako pa tudi drugi neznanec, ki jc spremljal Stojana. Stojan je hotel kričati na pomoč, toda v bližini ni bilo nikogar in se je tudi bul, du ga ne bi ropar ustrelil. Ko je tuko stul in premišljal, kaj naj naredi, sta oba roparja pobegnilo. Stojan pa sc jc komaj toliko znašel v mestu, da ie nnšel policijo in ji prijavil zločin.
tel sem govoriti z voditeljem macedonske organizacije Vančo Mihajlovim, pu mi je odšel v hribe. Tudi »mukedonstvujušči« so razdeljeni v več skupin in med temi so tudi pacifistične. Drugače pacifistična želja ni mnenje vseh emigrantov in ne vem tudi, če je to nazor — Van-če Mihujlova.«
»S katerimi političnimi osebnostmi ste prišli v stik v Jugoslaviji?«
»Le malo časa sem v Jugoslaviji in z malo ljudmi sem govoril. Edina politična osebnost, s katero sem govoril, je bil zunanji minister Marinkovič, s katerim sem govoril tukoj po prihodu. Polagal sein večjo važnost na to, da vidim in spoznam, kuko se dežela socialno udejstvuje. Spoznul sem, du je v državi mnogo aktivnosti na socialnem polju. Videl sem krasne organizacije, kakor zagrebški SUZOR, razne delavske zbornice, tukaj v Ljubljani pa sem si ogledal Delavsko zbornico. To ustanova je napravila name izvrsten vtis.«
»Kuj sodite o naši državi?«
»Prvo načelo politika, ki obišče tujo državo, je, da sc ne vtika v njene notranje zadeve.«
»Gospod senator, vprašanje je bilo mišljeno tako, kaj sodite kot reprezentant belgijskega naroda o ugledu naše držuve v zununjem svetu.«
•-Vašu dežela je v polnem ekonomskem razvoju. Videl sem mnogo novih stavb. Povsod sc opažu velika aktivnost. Državi pa jc potreben mir in želim, du bi ga uživala vsaj še dvajset let, ki so ji potrebna zu dosego popolne ekonomske osamosvojitve.«
Senator Louis de Brouckere je / večernim brzovlakom odpotoval iz Ljubljane v Belgijo.
Dctavec pod vagonom
Medvode, 0 novembra.
Pretresljiva, strašna nesreča, se jc pripetila danes ob pol 4 popoldne v papirnici v Goričanah. (51 letni delavec Franc Zelnik, stanujoč v mali vasici Rakovnik št. 0 pri Medvodah, je snažil mali tir v tovarni. Naenkrat se je na tiru utrgal vagon iu pridrvel po nekoliko poševnem tiru. Vagon je delavca podrl na progo in šel čezenj Kolesa so odrezala Zelniku desno nogo pod mečami. Zelnik se je poleg te težke poškodbe še resno poškodoval na glavi in rokah ter dobil tudi hude notranje poškodbe. Vodstvo tovarne je leletoniralo v Ljubljano, odkoder je prišel takoj reševalni avlo, s katerim so težko ponesrečenega Zelnika prepeljali v bolnišnico.
Slovo ljubljenega generala
Krško, 5. nov.
Po šestmesečnem bivanju me<l nami nas je na Vernih duš dan zapustil mnogospoštovani general gospod S. Boš ko vič. Pregovor sicer pravi: »Kdor modrega moža močno hvali, ga žali!« vendar nam bodi dovoljeno sporočiti tudi širši javnosti. da je imenovani državni funkcionar postal v prav kratkem času ena najbolj priljubljenih in popularnih osebnosti ne samo v mestu Krškem, ampak tudi v njegovi okolioi povsod, kamorkoli ga je zaneslo njegovo poklicno delo
Mož — takten v besedi, ljubeznjiv v občevanju, široke strokovne imobrazbe in bogat na življenjskih skušnjah (iz. svojih številnih potovanj križem Evrope) — ni smatral za malenkostno udeleževati se naših cerkvenih svečanosti in kulturnih prireditev kolikor mu jih je nudilo kratko bivanje med nami, ter tako spoznavati slovensko ljudstvo prav od blizu. Kakor je izjavil z odkritosrčno besedo pri svojem slovesu, ki ga je imel pretekli torek v gostilni g. Pozeba v navzočnosti večjega števila povabljenih gostov, du mu je bilo bivanje v našem mestecu nad vse ljubo, tako odkritosrčno mu tudi mi kličemo: Gospod general, naš spomin na Vas oslane živ in lep. Kadarkoli se povrnete — vedno dobrodošli.
V plamenih ...
Maribor, 0. nov.
Pri sv. Lovrencu na Dravskem polju je izbruhnil požar, ki bi bil kmalu vpepelil ves zgornji del vasi, da ni veter v usodnem trenutku odnehal. Ogenj je na nerazumljiv način izbruhnil v gospodarskih objektih gostilničarja iu posestnika Zdol-ška ter uničil vse zgorljive dele skoraj novih svinjakov in skednjev. Na mesto požara je lakoj prihitela domača požarna bramba, sledili j>a sta kmalu nato požarni bratnbi iz Mthovee in Šikolj pri Cir-kovcah ki se jim je posrečilo omejiti požar v toliko, da niso ognjeni zublji planili na bližnje lesene ter s slamo krile objekte ki bi bili v trenutku zgoreli in koterih žrtev bi bila bržkone poslala ves zgornji del vasi.
Kafto je žena premacjala lisico
St. Jernej, 5. nov. 1929
Za Vse svele si je lisica zaželela za prlboljsek malo kurje pečenke. Če jo imajo drugi, si je mislila. zakaj je ne bi imela tudi jaz? Rečeno, sklenjeno. Ko se zvečeri, se odpravi na obisk h kurji družini v vas Prapreče, ki ježi prav ob gozdu. Za lisico kakor nalašč. Kar pri prvi hiši napravi obisk, pri Rolihovih kokoših, si misli, bo še najbolj vsr-no: psa k sreči ni, gospodar pa nekje v Gorjancih dela. Začetek je bil res dober, vse ji je šlo po sreči: štiri kokoši je že zadavila. Tedaj pu se zbude Rolihova mati in pogledajo, kdo je prišel tako pozno nn obisk. Ko zagledajo nepovabljenega gosta, prav nič nn pomišljajo temveč kar za zadnjo nogo zgrabijo lisico. Ta sc pa seveda tudi kar lako zlepa ne dn. Znčel se je boj, ki se je končal tako, da so mati dobili precej hude rane na roki. lisico so končno pa le nekako premagali, io pripeljali v hišo, privezali k' postelii, gobec pa trdno zvezal i z »dratom«
Ljubljana, 6. novembru.
»Ni še tuko hudo,« pravijo tisti, ki jim je vedno hudo. Mi, ki imamo vsaj hrano in topel kotiček, ne bomo nikdar razumeli, kako in s kom se tolažijo ti, ki vsega tega nimajo. »Ni še tako hudo!« pravijo, »ni še zime, nekaj dni b< mo potrpeli, ali kaj bo pozimi?«
In vendar: je hudo! Samo v našem mestu ži\i na tisoče in tisoče ljudi, ki jih je življenje neusmiljeno potisnilo ob zid. Nekatere brez lastne krivde, drugi so si bedo zakrivili sami. Teh ni malo!
Najprej recimo: študent. Ves dan hodi po cestah, ugiblje, kje bi našel znancu, dva dinarja ima, en sum dinar mu manjka, ljudje božji, čujete, en sam dinar, kdo mi da dinar! Krožnik tople večerje stane v Ljudski kuhinji vendar tri denarje! »Kdo mi da dinar!«
Zadnjič je bil v časopisih oglas: Lepo hrastovo spalnico prodam! Uradniška družina, dobro jim je šlo, oče je imel službo. Ko pu jc gospodar pregledal blagajno in sta manjkala dva tisočaka, je začelo hudo. Gosjiodur je trdil, du jih je vzel oče — in oče je bil ob službo. Najprej je šla zlatnina, nato boljša obleka, sedaj mora iti hrastova spalnica, družina bo že lahko spala na tleh, dokler oče ne dobi nove službe. Zakaj ni sc še udal in še vedno misli, da ga življenje ni za vselej potisnilo s ceste. Ali prosim vas, samo, da ljudje ne bi zvedeli o moji bedi!
50	ustanove v Ljubljani, ki imajo večji promet kulcor banke in vsn dobrodelna društvu. Služijo tudi idobrodelnosti«. Dvemu najvažnej-šima odkužimo častni mesti. Največ solz brišeta bedi z oči mestna zastavljalnica in trg za starino. Prva za obresti, drugi za dobiček, solze brišeta pu le, vsuj zu en dun ali za eno kosilo.
51	že bil kdaj v zastavljalnici? Si žc videl bedo, kako je plaho sedela stisnjena na klopi in čakala dojgo uro, da se je jc gospod uradnik usmilil in ji dal denarju. Si videl, kako plaha je bila in skromnu, du je ne bi kdo nahrulil in zapodil?
rg za starino! Kdo ni šel vsuj mimo iii videl, kuko jc beda prodajala obnošeno ali pa tudi dobro obleko, čevlje, razno šaro, kako jc druga beda to kupovala, se zu zadnje dinarje obula, včasih kar na inestu in vrgla Sc bolj jKMiošeno obutev v vodo. Mnogo skrbi jc že odpravil tu trg za sturino. Sedaj, v neprijaznem novembru, je trg najbolj obiskan. Najemnino je treba plučnti — zato morajo na starino knjige, obleka, pohištvo, karkoli. Suknje ni. kje jo beda dobi? Na starini! Obnošena je, mrazu bo pn le varovala.
V kleteh — \ oglu |>od obokom sc od vlage zbirajo solitrni kristali, v barakah na Galjevici,
Žalostna statistika
Iz ]>oročilo, ki ga objavlja zagrebški »Jutarnji list«, je razvidno, da je bilo v Zagrebu v zadnjih petih letih izvršenih 275 samoumorov, v bolnišnico pa je bilo prepeljanih radi poskušenega samo-umora 352 oseb. Skupno je bilo torej v Zagrebu poskušanih in izvršenih 627 samoumorov! Pri neuspelih samoumorih je bilo dve tretjini žensk in ena tretjina moških, pri izvršenih samoumorih pa 158 moških in 117 žensk. Sedem načinov je. s katerimi so si Zagrebčani jemali življenje: zastrupitev, ostro orodje, revolver, obešanje, utapljanje, smrtni skoki v globine in skoki pod vlak ali tramvaj. Zastrupitev je uporabljalo 80 odstotkov vseh samomorilcev. Največ so uporabljali ocetno kislino (90 žensk in 20 moških) ter lizol (34 žensk in 4 moški). Skupno so uporabljali v Zagrebu nič manj ko 51 vrst strupov.
Največ samomorilcev se je rekruliralo iz vrst delavcev (69) in služinčadi (G4), najmanj pa iz vrsi advokatov in inženjerjev (?). Zanimivo je, da je bila brezposelnost vzrok le v 10 odstotkih samoumorov, zakonske razmere pa v 21 odstotkih ter nesrečna ljubezen v 10 odstotkih. Ostali vzroki so neozdravljiva bolezen, duševna zmedenost, hipna razburjenost, denarna propast itd. Glavni kriyeo večine samoumorov pa je seveda končno le eden: alkohol. Večina samomorilcev je bila neizobražena in duševno ne preveč razvila. Strašna slika v luči statistike o življenju v velikem meslul
Zalo sina smrl mladeniča
M. Sobota. 4. nov.
V bukovniškem gozdu nad Bogojino se je zgodila preteklo soboto nesreča, ki je vzbudila so-čulje po vsej okolici. Hlapec Martina Pavla, mlinarja v Beltincih je peljal drva. Ko je dospel z vozom v tako imenovano »ciganovo grabo , se je voz nenadoma prekucnil. To se je zgodilo tako naglo, da hlapec ni mogel odskočiti. Voz gn je pritisnil k drvain, ki so bila zložena ob cesti. V bližini ni bilo žive duše, zato se tudi ne ve, kaj jo pretrpel ubogi hlapec, ko je bil stisnjen med vozom in drvu-ini. šele čez nekaj časa je slučajno prišel na kraj nesreče neki fant. Ko je zagledal žalostni prizor, je zdirjal nazaj v gozd in obvestil drvarje. Ti so lakoj hiteli skupaj od vseh strani. Nesrečo so takoj naznanili tudi orožnistvu v Dobrovniku. Orožniki in okrajni zdravnik, g. dr. Kolin so se nemudoma podali nn pol. Pomoči ni bilo. Zdravnik je konštntiral smrt. Nesrečno žrtev so v nedeljo pokopali na strehovskem pokopališču.
v mestni jami, na CVulah, taui beda prenočuje, se zavija v umazane odeje, otroci ne hodijo notri in ven, zakaj očeta ture revmatizem in v bo rak i je strahovit prepih. Čakaj, ali ni od včeraj ostalo še malo krompirja. Ne, pravi mati. bo treba spet prositi branjevca, da bomo imeli zu večerjo. Strašno nejevoljen je, kadar prid«m k njemu, vedno vprašuje, kdaj boni plučula?
V rokah itnam pismo z dežele: Na fronta!' sem bil. ujet v Rusiji, 18 run imuni uu telesu, tri tuberkuloze je ugotovil zdravnik nn meni. stoodstoten invalid sem. Invalidnino so mi vzeli, noben strel me ni zadel in delati moram. Pomagajte dobri ljudje!«
I ako hodi ,ne, |>lazi se, beda. Stopa po tro-tourjih in si ogleduje izložbe. Najbolj drzno sanja beda. Največkrat |>osta.ja pred izložbami krzen, zakaj bedo zebe, največkrat obstoja jired dolikutesami, zakaj beda strada.
Niti kričati ne more! Beda prosi molče.
Oh, tu tiha; molčeča beda, strošnu je! Ali /ukrivljena po lastni slabosti in skvnrjenosti. ali zakrivljena |x> zlobi soljudi —obe ste grozni. Bolj pekoča jc prva, bolj trda in kruta druga, lil vse to v naši sredi, okrog nas. Starce, otroke, dojenčke in žene drži v svojih pesteh.
Ali naj bomo mi gluhi in slepi za trpljenje bratov in sestra okrog nas? Ali niso vsi ti tudi naši bratje? So! In če so. naša dolžnost je, pomagati jim, lajšuti gorje, otirati njihove solze! Pa ne zu obresti in ne za dobiček! Organizirana akcija za pomoč res potrebnemu bližnjemu kliče dobre ljudi nu pomoč! Vincencijeve in Elizabet-ne konference dajejo, kar morejo. Od nas vseh jc odvisno, do bodo bednim sobratom mogle dat; več in mnogo, če ne morejo dati dovolj.
Kristjani, spoznajmo v dejunju svojo zu-poved!
Ježenski ocvirki
Jožica. 5. nov.
Imamo jih, pa kakšne! Zvrhan koš drobnih novic, samih pristnih ocvirkov. Za dobro voljo in v spoznanje jih sporočamo širšemu svetu.
Najprej našo lepo, vzorno cesto skozi vas in proti Ljubljani. Je sicer ob cesti dovolj Sodra, kup pri kupu, lepo zravnanega, v lepo oblikovanih kuj>-čkih — toda ne mislite, da je ta šoder morda pripravljen za posipanje jam. Ne, listi kupi so zato tam, da se ob njih lahko spodtikajo jiijančki o jiolnočnih urah. In še zalo, da se voda iie more odtekati s ceste. Zakaj mi smo moderni in imamo s to vzorno cesto in z lužami svoje namene, načrte prav za prav. Iz Dunajske ceste nameravamo zgraditi kanal, vodno strugo lakorekoč. Te dni dobimo prvi motorni čoln iz Rakove Jelše, od koder je naročen za obratovanje me<l Ljubljano in našo ljubo vasjo. Čoln bo obraloval meslo polomljenih avtobusov Maloželezuiške družbe, ki jih ni nikdar takrat na cesti, ko bi se ljudje radi vozili. Sicer pa: če čakate vsaj pol ure, se poleni lahko brez skrbi peljete s leni nesrečnim avtobusom do prihodnje postaje Tam se avtobus polomi in obstane v neskončnih lužah iu blalu. Vi pa čakate in ste srečno zamudili uro, ko bi imeli nastopiti službo ali se morda odpeljati z vlakom. — Dodatno k temu spada še vest, du bo la leden občni zbor društva za vzdrževanje in raziskavnnje kraških jam vzdolž Dunajske ceste. Vsi za lejioto naše zemlje vneli prijatelji in podporniki tujskega prometa so vljudno vabljeni.
Potem sporočamo, da nas je te dni skoraj zalila Savo. Po vsej Gorenjski je deževalo seveda, mi naj pa nosimo posledice, še kaj! Vendar smo radi povodnji zaenkrat brez skrbi, zakaj — dež jo nehal. Sava se bo počasi že morala spraviti nazaj v svojo pot. Kisa se sicer in peni, vso motna se vali pod mostovi, toda trdno upamo, da bo...
Gospod Štirn hiti z graditvijo kopališča. Za Božič se bo tistih par gospodov, ki sleherni dan zahnjnjo v savske valove, že lahko valjalo v novem kopališču. Temeljno zidovje je dodelano, zdaj pridejo na vrsto zidovi. Ali se je ubrisolo mestna občina ljubljonska ... Ježenci se smejejo in so ve seli, da bodo prihodnjo sezono lahko brcali v Savi z lastno podjetnostjo .. Pa zapik: mestna občina naj se le še dalje koplje v Mednem, prostora bo tlrugo leto tamkaj še več ... Že letos niso vedeli kaj početi ž njimi
Dalje imamo ludi svoje karambole. Smo splol tiči in nnm le poroti manjka. Ni bilo sicer sile, dva avtomobila sta skupaj trčila toda škode je bilo
Dolgo živlieire in dobro zdrav:e
boste ohranili, ako je Vaša vsakdanja prebava v redu.
Prepričajte se tudi Vi, da preizkušena lekarniška specialiteta Figol uredi prebavo in Vam vrača zdravje.
ligol proizvaja in razpošilja po povzetju z navodilom o uporabi lekarna Dr. Semelič, Dubrovnik 11 44.
Originalni zabojJek s 3 steklenicami z zavoj-nino in poštnino stane 105 Din, 8 steklenic 245 Din, 1 steklenica pa -10 Din.
Mnogobroine zahvale o uspešnem delovanju Figola dohajajo vsak dan.
JAVNA ZAHVALA.
Vpoteka Dr. Semelič, Dubrovnik II 44.
Od 1. 1917 pa do konca leta 1924. sem bolehal na mrzlic;, Španski in zlatici, ki so mi pustile zle posl-dice tar v želodcu, bolečine na jetrih, zatekloi>:. sli>»K-, jetei ter grozne bolečine v žolču, žolčne kunce:
Naročil sem 2 steklenici Figola, in počutil sem se krepkejšega. pozneie sem naročil še 3, 5 in 7 stcklcnic in sc danes počutim popolnoma drug Dobil sem veselje do življenja; radi tega priporočam vsakemu, ki boleha ali je bolehal na zgoraj navedenih boleznih, zdravilni Figol. Vam in Vašemu delu za rešitev ljudstva pa izražam najlepšo zahvalo katero Vam bodo priznali tudi vsi oni, ki bodo odrlej jemali Vaš zdravilni Figol, kot najhitreje in na -=urneje zdravilo.
S spoštovanjem
>-a:i Žižič, poštni starešina.
V Maikovcu, 24. sept. 1927.
vendarle toliko, da sta se oba šofeija skoraj stepla, kdo da je kriv. Oba »ta namreč nedolžna, kriva sta le avtomobila sama. Eden je pripeljal od Savelj sera drugi po klancu od čruuč. Za Balantovo hišo sta se pa pogledala... In sta se zakadila drug drugemu v trebuh. In je počilo, da je prestrašeno krik-ni!lo pol vasi. Oni s Črnuč je zavil na levo. listi iz Savelj pa je lepo trčil vanj. Oni s Črnuč je zgubil zavest in so mu gumijasti plašči zdrknili s koles, potem pa je negibno obležal. Revež! Oni iz Savelj pa je skoraj zgubil nos, le za las je manjkalo. Obe prednji kolesi sta se skrivili, sploh je postal prednji del neraben, človeških žrtev ni bilo. niti opra-skanih ne. To je še dobro in so to reč zapisali tudi orožniki. Pol vasi je priteklo na cesto, vse je zijalo, šoferja pa sta se hudovala drug nad drugim.
Za danes jih imate, drugič vam jih zavalimo se, nemara še bolj žmahtnih Pri nas je vsega dovolj: blata, neskončnih luž. karambolov. zijal — le mestnih avtobusov nikdar o pravem času ni
Osebne vesli
—_ Promocija. Na belgrajski medicinski fakulteti je dne 4 t m kot prvi Slovenec promoviral g. Serafin Vaks-dj iz Ljubljane za doktorja vsega zdravilstva. Naše čestitke!
Novi grobovi
V Metliki je po doigl in mučni bolezni Umrl dne 4. t. m. g. Ivan J e r i n a v starosti 60 let. Pokojnik je bil zelo blagega značaja, dober in skrben gospodar in vesten obrtnik. Bil je po poklicu čevljar. S svojo pridnostjo je lepo vodil gospodarstvo in si pridobil lepo posestvo. Bil je tudi vnet zadrugar in odbornik pri več zadrugah. Vedno je bil tudi zaveden katoličan. Umrl je popolnoma vdan v božjo voljo, previden s sv. zakramenti. Svetila mu večna luč.
+ V Motniku je umrl Janez Piskar. po domače Ferbarjev oče«. Pokojni je doživel visoko starost, letos na binkoštno nedeljo je zdrav in krepak obhajal svoj 80 letni rojstni dan med drugimi slovenskimi romarji ua Trsatu. Bil je dolgo let občinski odbornik in član načelstva hranilnice in posojilnice v Motniku, med občinstvom je bil povsod priljubljen. Sveti naj mu večna luč!
Mala kronika
fr REDNO PLAČEVANJE NAROČNINE prihrani upravi »Slovenca« mnogo dela in stroškov. Vljudno prosimo vse zamudnike, naj ne'zamude -Slovencu-« prihraniti te neprijetnosti.
•k Vsem ki hočejo v Belgijo! Vsakdo, ki želi v Belgijo, mora imeti belgijski vizum. Doslej so prihajali mnogi preko Holandije v Belgijo brez vizuma in so istega lahko plačali v Belgiji. S 1. junijem 1929 pa je stopila v veljavo nova odredba, na podlagi katere mora vsak. ki je prišel po tem
dnevu sem brez vizuma, zapustiti Relgijo. Ravno tako se opozarjalo delavci, ki so cženjeni, naj ne jemljo takoj s seboj svoje družine, ker se tam jako težko dobi družinsko stanovanje šele ko si mož zagotovi ^nuovanje naj povabi ženo za seboj!
ik Španski vicekonzulat v Splitu. Za vice-konzula kraljevine Španije v jadranski in zetski banovin: ie imenovan ugledni, tudi v Sloveniji znani lesni trgovec g Marko Nani. Split postaja naša najvažnejša izvozna !uka in tudi ves izvoz lesa v Španijo, katerega naraščanje je pričakovati v kratkem, bo šel skozi to luko.
*	Otvoritev br/oiava in telefona pri pošti £marje-Sap. Dne 1. novembra t. 1. je bila pri pošti šmarje-Sap olvorjena brzoiavna postaja in telefonska centrala.
*	Litijska predilnica je zopet pričela v polnem obsegu obratovati, ker ie zopet na razpolago dovoli b ■►m baza. ki ga ie remitno zmanjkalo.
*	V Uradnem lis u št. 109 od 81. okt. 1929 jo objavljen >Zakontk o sodnem kazenskem postopanju za kraljevino Jugoslavijo«.
*	Preiskave v oddelku za vodo in živila v Higienskem zavodu v Liubliani. Higijenski zavod v Ljubljani sprejema odslei v oddelku ze preiskavo vode in živil tudi vse privatne preiskave živil (mleka, masti, moke, oblja, sira, mesnih izdelkov, medu, kruha, sladkorja, sadnih sokov, vina. limonad, brezalkoholnih pijač, oeta, slaščic i. t. d.) po cenovniku, odobrenem od ministrstva narodnega zdravja, nakar se interesenti opozarjajo.
fr Tovariši borci iz vojnel Vabimo vas, da pridete v velikem številu na naš občni zbor, ki bo v Ljubljani dne 24 t. m. v salonu tovariša Rozmana (pri Jerneju), Sv. Petra cesta 85 ob 9 dopoldne. Vsak bivši vojak ima dostop in lahko izreče svoje želje. Sicer spored kot ponavadi. — Glavni odbor ZSV v Ljubljani.
fr Vlom v župnišče. Preteklo nedeljo zjutraj med sv. mašo so udrli tatovi v župnišče v Javoru pod Ljubljano. S sekiro so odprli dvoje vrat, pobrali so kovanega denarja za več stotakov in papirnatega denarja, kolikor so ga našli Samokres z naboji, nekaj perila, štiri denarnice so šle z njimi, škode je približno 5000 Din Ze več mesecev se po tukajšnjih gozdovih klati nekaj postopačev, katerih ne doseže roka pravice.
*	Vlom v železniško skladišče. V noči dne 5. nov. je bilo na nostaji Loče vlomljeno v tamkajšnjo železniško skladišče. Odnešeno je bilo razno blago, med drugim tudi nov pletilni stroj, v skupni vrednosti 11.000 Din. Tat si je za odvoz blaga izposodil poštni voziček. Pod železniškim mostom ob Dravinji so našli dva zaboja odprta in blago razmetano. Prejšnji dan je bilo vlomljeno v Draživasi, dne 5. novembra pa je drugi tat odnesel učitelju Malenšeku usnjen plašč. Tata pa so že blizu postaje Loče ujeli Zdi se, da je med Poljčanami in Konjicami na delu organizirana tatinska družba, ker so tatvine v tem okolišu na dnevnem redu.
■fr Koruza za Liko. Lika, Krbava, Gorski Kotar in druge gorske hrvatske pokrajine so, kakor znano, pasivni kraji, največ pa ravno zaradi dolgih in ostrih zim. ki vladajo tam. Zato bo izredno važnega pomena zanje nova koruza, ki jo je vzgojil ravnatelj semenske postaje v Križevcih dr. Mirko Korič. Nova koruza zelo zgodaj dozori, tako da je primerna tudi za hladne gorske kraje in je ceio plodneiša ko druge vrste koruze. Letošnjo pomlad je semenska postaja v Križevcih razposlala to semensko koruzo v razne gorske kraje, da jo preizkusijo pri kmetih. Zelo dobre in točne poskuse je izvedel s to koruzo ing. Cuculič. okrajni agronom za okraja Otočac in Brinje. Pri dvajsetih poskusih na različnih krajih v obeh okrajih je ta koruza obrodila dvakrat in pol več, kakor pa domača. Če se bo nova koruza trajno obnesla, prenehajo gorski kraji Hrvatske biti pasivni. V Sloveniji imamo tudi več takih pasivnih krajev (Bloke, Bohinj, Suha krajina itd.). Morda bi se nova vrsta koruze obnesla tudi v naših krajih? Kaj, ko bi jo kdo preizkusil ?
•fr Društvo zobnih zdravnikov za Slovenijo ima v soboto 16. t. m. v stranski sobi restavracije *>Sloni v Ljubljani ob 20 izredni občni zbor s sledečim sporedom: 1. poročila odbora; 2. sprememba pravil; 3. slučajnosti; 4. predavanje g. dr. G Rodoschegga o historičnih zanimivostih iz zobnega zdravilstva v Ljubljani. Prosimo za mnogobrojno udeležbo. Pred občnim zborom se vrši ob 18 istotam predavanje zastopnika neke nemške tovarne za izde-iovanje najnovejših porcelanastih zobnih nadomestil.
DVOR
JUDLJANJKi-
Novo!
Prvorazredni film!
Novo
Zmaga ljubezni dr. Riitoia
Zdravnik, največji dobro nik živi po besedah evangelija. Povračai dobro za zlo! Drama, prepojena s kr-čansko etiko usmiljenja in odpuščania
Ob 'l, na ■.. '/„ H- M uri.
•fr Zagreb dobi nazaj dlptlhon. Znana in velika afera z diptihonom iz zagrebške kaptolske zakladnice bo sedaj vsaj deloma srečno rešena. Kakor poroča uradna agencija »Avala«, je dne 30. oktobra zvečer muzej v Clevelandu izročil jugoslovanskemu poslaništvu dragoceni diptihon, ki je bil ukraden v Zagrebu. Ta diptihon bo v najkrajšem času poslan v Jugoslavijo in vrnjen zagrebški zakladnici.
*	Dve elegantni tatici v Belgradu. Pošteno sta se nasniolili v Belgradu dve lepi, elegantni in mladi dami, ki sta mislili, da ju bo njuna zunanjost sama dovolj ščitila pred pravico. Na belgrajski promenadi so ju pogosto opažali v krasnih toaletah, sploh sta delali vtis uglednih gospodičen. Marsikatero mladeniško oko se je žarečega hrepenenja ozrlo za njima. Obe dami sta radi obiskovali razkošne trgovine, kjer so ju sprejemali z največjo spoštliivostjo. Tako sta tudi v soboto stopili v eno najlepših trgovin v Knez Mihajla ulici. Trgovec, ves prijazen, je takoj tekel k njima ni jima hitel razkazovati svoje blago, hoteč pridobiti v njiju stalni kupovalki. »Ne trudite se mnogo, prišli sva samo pogledat, kaj imate lepega, kupit prideva črez nekaj dni. Pokažite nam nogavice in rokavice .. »in šale!« je dodala druga. »Prosim samo!« je hitel trgovec, se globoko priklanjal in postajal še vljud-nejši ter pri tem celo zanemaril kupce, ki so čakali z gotovim denarjem. Ko je trgovec segal po šte-lažah, je hitro ena dama skrila v torbico lepe rokavice iz pasje kože. Prav slučajno je opazil to pomočnik in priskočil in damo ujel pri tatvini. »Ah, hotela sem samo pogledati, kako pristojajo rokavice v torbico!« Ta izgovor pa ni pomagal, zakaj že je bil stražnik tu in prijel tudi drugo damo, ki se je hotela kar na tihem zmazati iz trgovine. Obe dami so na policiji spoznali kot že dolgo iskani tatici, ki bosta morali svoja elegantna oblačila kmalu premenjati z jetniško raševino.
Ob ačilntca za Slovenijo
V LJUBLJANI — Miklošičeva cesta 7, Vam nudi najugodnejšo priliko za nakup blaga za jesenske in zimske obleke, suknje in perilo. — Državni uradniki s predložitvijo legitimacije dobijo ugodne plačilne pogoje.
fr Zorko Prelovec: Album slovenskih narodnih pesmi za srednji glas s spremljevanjem klavirja. Izdala Jugoslovanska kniigarna v Ljubljani. Cena albumu 30 Din. Naši pevci in pevke so z veseliem pozdravili to tudi na zunaj lično zbirko priprosto, pa vseeno učinkovito prirejenih slovenskih narodnih pesmi. Naj bi našle pot prav v vsako slovensko glasbo ljubečo družino.
fr Pravkar ie izšla sledeča zbirka: »Rajske strune zadonite!.. 20 starejših božičnih pesmi in trije božični odpevi. Zbral Viktor Čadež. župnik. Mekinje pri Kamniku. 1929. Z odobrenjem škof. ordinariata v Ljubljani. Samozaložba. — Cena par-tituri na finem papirju je 20 Din, cena glasovom pa po 5 Din (ženski g'nsovi skupaj, moški glasovi skupaj). Partiture in glasovi se bodo dobili po naših knjigarnah, 'aliko pa se naročajo tudi pri zbiratelju.
*	Državoznanstvo. K tej knjigi dr. (igrina
Frana (Kamnik, Izide v nekaj dneh dodatek (par vložnih strani) z <čirom na nove upravne reforme. Cena knjigi (dobi se v knjigarnah in pri oblastni zalogi šolskih knjig) se s tem ne poviša, dodatek sam pa velja s poštnino 2.50 Din. Zamudniki v plačilu so nujno naprošeni, da že prpjeto knjigo plačajo.
•fr Plemenita Lrana oplemenjuie tudi org?ni-zem Kdor polaga važnost na to, bo jemal najmanj enkrat na dan — zjutraj ali popoldne — Ovomaltine in ga daial tudi otrokom mesto drugega manj
vrednega zajutrka.
*	ZNIŽUJEMO CENE NAŠLM SPREJEMNIM APARATOM! — Poprašajte pri Vašem radio-trgovcu! — PHILIPS.
Ljubljana
Kai bo danes?
Opera: Zaprto.
Kino Dvor: Roparji Pacifika.
Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu.
Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Bahovec, Kongresni trg; Mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in Mr. Hočevar, Šiška VII.
O Opozorilo društvom. Novinarsko društvo v Ljubljani priredi tudi letos na državni praznik 1. decembra svoj tradicijonelni koncert v veliki dvorani Uniona. Nastopijo poleg naših najboljših pevskih društev kvintet, mladinski zbor in Orkestralno društvo Glasbene Matice. Opozarjamo vsa društva, naj upoštevajo tudi letos ta dan pri svojih prireditvah, ker je časnikarski koncert vsako leto edina večerna prireditev na državni praznik 1. decembra.
O Univ. prof. ing. Pehani Igo bo imel na tehnični fakulteti nastopno predavanje: >Pojem, pota in cilji znanstvenega obratovanja v rudarstvu«.
i
Pri izvrševanju Vašega poklica
»te zadržani grgratl Rasto-pite lorej od Časa do časa eno
ipanflavin
I pastilo
v ustah S tem razkužite ustno ln žrelno duplino in uničite povzročitelje bolezni.
Predavanje se bo vršilo v rudarskem paviljonu na Mirju, na dan soboto, dne 9. novembra ob 11 dop.
0 IV. prosvetni večer bo nudil izreden užitek vsakomur, kdor se ga bo udeležil. Na sporedu je predavanje o koroški narodni pesmi, na kar bo zapel moški zbor, ki je nalašč za la večer prišel i; Koroškega v Ljubljano, 15 narodnih pesmic, izmed katerih večinoma še niso bile pete v Ljubljani:
I.	Nmav žriez jizaro; 2. Kadar Žila noj Drava; 3. Juhe, vigred približa se; 4. Trieba ni, trieba ni; 5. Da b' biva lipa ura; 6. Moja lubca m' je pošto posvava; 7. Pojdam pa v rute; 8. Č6j so tiste sfzdice; 9. Hor-janč'ce so dro lape; 10. Draga Minka, bodi zdrava;
II.	Moja dečva je činkelca; 12. Spov' tičke pojo; 13. Je pa krajč'č posvava; 14. Sontr' pojd, stjntr' pojd; 15. Pojdamo v Skufče Ker se prireditev vrši v verandni dvorani hotela Union, zato opozarjamo, da si p. t. občinstvo pravočasno preskrbi vstopnice za ta krasen koroški večer Cene: I. in II. vrsta Din 20.—, III.—'VIII. vrsta Din 10.—, od IX. vrste dalje Din 5.—, stojišče Din 3.—, dijaki Din 2.—.
0 V gromozm ;ami na Vodovodni cesti živi nekaj družin v barakah, ki so samo nekaj desk, zbitili skupaj za silo, nekatere brez vrat in oken. Strehe ne drže dežja. V teh barakah živi tudi kopica otrok, ki že prezebajo in ki nimajo niti najnujnejše obleke. Zadnji leden ob dežju sem našel v eni teh barak na revni postelji tri otročiče pod strganim dežnikom, da ni nanje teklo. Pridite sami gledat, pa boste videli pravo bedo. Lepo prosim vse, ki imajo kako staro obleko, obuvala, posteljno opravo, kake deske, stara vrata, okna ali kaj enakega, kar bi lahko pogrešili, da bi podarili za le reveže. Kai na dopisnici mi sporočite, pa bom poslal po darove. Hitra pomoč je potrebna. — P. Kazimir Zakrajšek, Dunajska cesta 52.
© Živilski trg je bil včeraj vsled deževnega vremena slabše založen. No, manjkalo vendarle ni ničesar in pri cenah se ni manjši dovoz prav nič občutil. Vse cene večinoma stoje, zgode se le malenkostne razlike. Tako se krompir nudi po 1 Din kilogram, kislo zelje po 2.50, kisla repa po 2 (pri trnovskih zeljaricah po 2.50); zeljnatih glav je bilo več voz, takisto krompirja. Jajca so po 1.50, lepža par 3.25 Din. Na trg prihajajo vse lepša jabolka, izbrani sad. So po 3, 4, mdi 5 Din. pač po kvaliteti. Hruške po 2—3 Din. Lepe voščenke (po 4 Din) in plemenke (po 5 Din) so pripeljali iz Šmarjete na Dolenjskem. Tudi kostanja je bilo na trgu do-volj, prodajali so ga po 2 Din liter.
0 Vreme v Ljubljani. Včeraj dopoldne je deževalo skoro neprestano, popoldne pa je le rosilo. Živo srebro stoji še pogumno nad ničlo v toplomeru. Barometer je kazal ob 8 zjutraj 764.8 mm, termometer največ 8.5° C, najmanj pa 3° C nad ničlo. Nebo je bilo popolnoma oblačno, padavine je bilo 0.8 mm.
0 »Pošast.« Prejeli smo: Najsrečnejši bi bili stanovalci Prešernove ulice, ko bi mogli samo eno noč mirno spati, ne da bi jih zbudil poštni avtomobil z železnimi kolesi (pošast imenovan), ki jim ne da spati in ki pretresa noč za nočjo živce. Hiše se tresejo, kakor da bi bil potres, da ljudje planejo s postelj. Gospod urednik, to je pekel na tem svetu. Verujte, da bi bili najbolj srečni, ko bi bili sploh
rešeni te pošasti. _
fr• Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca
povzroči kozarec naravne »Franz-Josel«-gren-čice, zavžite zjutraj na tešče, zelo lahno odvajanje brez vsakega napora. Specialisti za srčne bolezni so dospeli do prepričanja, da učinkuje zanesljivo in brez vsakih težkoč »Franz-Josef«-voda celo pri zelo težki napaki zaklopnice. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah.
Paul I>ouis Courier:
Eno noč v kalabrijskih gorah
(1806.)
Nekega dne sem popotoval po kalabrijskih gorah. To je dežela zlobnih ljudi, ki mislim, da ne ljubijo nikogar in sovražijo posebno Francoze. Pripovedovati vam, zakaj, bi bilo predolgo; dovolj, da nas smrtno sovražijo in da trda prede vsakomur, kdor jim pride v pest.
Moj spremljevavec je bil mlad mož. V teh gorah so poti komaj dostopne, konja sta stopala mukoma in trdoma; moj tovariš je šel spredaj: zaradi steze, ki se mu je zdela pri-pravnejša in krajša, sva zašla. To je bila moja krivda; sem se mar moral zaupati dvajsetletni glavi? Brž ko se je zdanilo, sva začela iskati poti skozi gozdove: toda bolj ko sva iskala, bolj sva se izgubljala, in bila je trda noe, ko sva prišla blizu neki zelo črni hiši. Vstopila sva. ne brez suma; toda kaj nama je bilo storiti? Tu sva našla celo oglarsko družino; neutegoma so naju povabili k sebi. Moj mladi tovariš si ni dal dvakrat reči; že sva iedla in pila, vsaj on; zakaj jaz sem skušal razbistriti prostor in obraze najinih gostiteljev. Obrazi najinih gostiteljev so bili pač obrazi oglarjev; Toda biša bi se vam zdela pravi arzena! Same puške, samokresi, sab-
lje. noži. bodalca. Vse skupaj mi je bilo ne-všeč, in dobro sem videl, da sem tudi jaz njim nevšeč. Vse drugače moj tovariš: bil je domač, smejal se je in razgovarjal z njimi; in kakor bi bil mogel že prej slutiti, je najprej povedal odkod sva prišla, kam greva, kaj sva: bran-coza — pomislite! — pri naših uajsrditejših sovražnikih, sama. izgubljena, tako daleč, od vsakršnega človeškega varstva. In potem, da ne bi nič opustil, kar bi naju moglo pogubiti, se je šel bogatina, obljubljal tem ljudem za stroške in za jutrišnje vodnike vse kar bi si želeli. Naposled je govoril še o svoji torbi, proseč, da bi z njo skrbno ravnali iu da bi jo deli za zglavje njegovi postelji; rekel je, da noče druge blazine O! mladina, mladina, kako si obžalovanja vredna! Mislili bodo pač, da nosiva diamante iz kraljevske krone.
Po obedu so naju zapustili: najini gostitelji so spali spodaj, midva v zgornji izbi, kjer smo bili večerjali. Podstrešnica dvignjena za sedem ali osem čevljev, dostopna po lestvi, je bila ležišče, ki naju je pričakovalo: neke vrste gnezdo, v kateru sva dospela plazeč se pod stropniki, obloženimi z '.alogo za celo leto. Moj drug je sam zlezel tja. legel in takoj zaspal, položivši glavo nn dragoceno torbo. Jaz trdno odločen, da bom bdel. sem napel petelina in bdel poleg. Noč je že skoro v«a prešla precej mirno, in začel sem se pomirjali, tedaj pa sem ob času. ko se mi je zdelo, dn d" belega dne ne more več biti dolgo, zaslišal pod seboj najinega gostitelja in njegovo žene govoriti in
razpravljati, nagnil sem uho na dimnik, ki je bil zvezan s spodnjim prostorom, in natančno razločil, tele besede iz gospodarjevih lastnih ust: Torej tako! Koncem koncev bo treba zaklati obak Na to je žena odgovorila: »Dak ln slišal nisem nič več.
Kaj bi dejal? Obstal sem in komaj dihal; vse telo mi je bilo mrzlo kot marmor; kdor bi ine bil videl, ne bi vedel, sem li živ ali mrtev. Bog! Kadar se le spomnim na to!... Midva skoro brez Tirožja proti njim dvanajsterim ali petnajsterim, ki so ga imeli toliko! In moj tovariš gluh od spanca in truda! Pokli-caili ga in delati ropot si nisem upal; pobegniti kar sam nisem mogel; okno ni bilo posebno visoko, toda spodaj sta tulili dve veliki dogi kot dva volkova. Predstavljajte si, če si morete, v kakem položaju sem bil.
Čez četrt ure. ki je bila neznansko dolga, zasliši m nekoga na stopnicah in skozi špranje na vratih ugledam očela, s svetilko v eni roki in z velikim nožem v drugi. Šel je gori, žena za njim; jaz sem bil za vrati; on odpre, toda preden vstopi, odloži svetilko, ki jo vzame žena. ona pa mu reče od zunaj s tihim glasom, zakrivši s prsti jirko luč svelilke: Tiho, bodi tiho!« Pride do lestve, se povzpne po njej z nožem mtd zobmi, pride do postelje. Tu leži ubogi mladi mož in kaže goli vrat; gostitelj pa z eno roko prime nož in z drugo ... zagrabi gnjal ki visi. odreže reženj in odide, kakor je prišel. Vrata se zapro, svetilka izgine, in j ostal seru sam s svojimi mislimi
Komaj se je zdanilo, naju je prišla vsa družina z velikim hrupom budit, kakor sva bila naročila. Prinesli so nauia jesti: nudili so zelo prikladen in zelo dober zajtrk. Med drugim sta bila tudi dva kopuna, o katerih je gospodinja rekla, da morava enega pojesti, drugega pa odnesti s seboj. Ko sem ju videl, sem naposled razumel smisel teli rašnili besed: Jeli treba oba zaklati? In mislim, da ste dovolj bistroumni in da boste sedaj razumeli, kaj je to pomenilo.
Pri prehladi inilaencl. liript
sploh pri vsaki premembi temperature masirajte telo z
ALGA"
„ALOA" osvežuje, temperatura popU6č \ spanje je lahko in zdravo
V lekarnah in drogerijah I steklenica / navodilom l>ln 10*—

0 Okajena prijateljčka. Tam na Kreko-
vem trnu v vlsola hiši ima svoj lokal prijazna dalmatinska klet. Kaj vnbljivo diši iz obokane vele in zato se prav radi zbirajo v njenem hodniku stari prijateljčki, ki se ob slabih časih, ko ni iicka v žepu, naslajajo ob prijetno dražečom vzduhu, ki deliti iz vinske sobe Slabo, deževno vreme je, in zato io prav prij»\io sedeti pod streho in poleg kozarčka. Končno pa vendar treba plačati in tedaj je križ Počasi in malo nesigurnili korakov jo pri- j mahata iz omenjene veže dva prijateljčka, vesela in zadovoljna, čeprav jima je perje žo silno raz-cefrano, da najde mraz povsod dovolj dohoda do kože Ali kol bi trenil, se veselo razpoloženje pre-vrže v srditost in bojevilost. NasrSil je Janez močne obrvi, brki so mu stopili naprej in togotno pograbi prijateljčka za raztrgan rokav; >Ti me boš šinial?< j Roka Janezova srdito zavalovi, in zamahne prek ; prijateljčkovega lica. da se namah pokaže na treh krajih kri. Prijateljček pa hud in zamahne nazaj, in pokalo je kot bi mlatila. Ljudje, vedno radovedni, so se zgrinjali in opazovali srdit dvoboj, pri katerem je bilo najbolj v nevarnosti reklamno okno kina Ljubljanski dvor. Po končanem boju pa so leteli iz sopihajočih ust od enega do drugega psovke v različnih jezikih in barvah Navadno se takile prizorčki končajo ob prisotnosti policaja, topot pa 8e je končalo brez njega, čeprav je srditi Janez , kar rjul, >da bo okajenega tovariša magari pred policajem lako vrgel ob tla, da bo plakat in še kaj i manj I«
© Namočen« polenovko vsaki petek dobite pri F. R. IU»aMe, Miklošičeva c. 32.
Celie
Maribor
Za uravnovešenie obč. proračuna
Mestno knigovodstvo je že izdelalo načrt za uravnovešenie občinskega proračuna za 1. 1930., katerega redne potrebščine znašajo 16,751.155 Din (lansko leto 13,724.784 Din), ki temelje na rednem kritju v iznosu 5,759 052 Din, dočim se mora izredno kritje 10,992.103 Din nasloniti na davščine. Dosedanje davščine, pri čemer se vpošteva po državi določeno maksimiranje, znašajo 7,690.000 Din, tako da je treba za primanjkljaj v iznosu 3,302.103 dinarjev poiskali novih davčnih virov.
Predloženi načrt predvideva: 1. zvišanje hiš-nonajemninske doklade od 10 na 20% tako, da znaša finančni efekt 2,500.000 Din; 2 uvedba nočnega davka na ponočni poset kavarn in gostiln, s čimer bi prišlo v mestno blagajno 300.000 Din; 3. zvišanje veseličnega davka od 12 na 20%, finančni efekt ie 100.000 Din; 4. davek na reklamo bi prinesel 500.000 Din; 5. davek na žarnice pa 200.000 dinarjev; 6. finančni efekt revidiranega davka na vozila bi znašal 80.000 Din, kopališčnih tarifov pa 50.000 Din. S tem bi bil dosežen finančni efekt 3,730.000 Din, s čimer naj bi bilo ustvarjeno izredno kritje za omenjeni primanjkljaj 3,302.103 Din.
Poglavje zase tvori vprašanje gradbenega sklada, ki postane radi izločitve samostojne naklade na vino (1 Din od litra) pasiven za približno 1,000.000 Din. Zato predvideva predloženi načrt za uravnovešenje proračuna uvedbo davka na nezazidane parcele, katerega finančni efekt bi bil 1 milijon 200.000 Din. Grupacija parcel je sledeča: 1. Stavbne parcele, ki so zazidane ob ulicah in cestah v ccloti, ali deloma s provizoriji ali dvoriščnimi poslopji. Za parcele v I„ II. in V. okraiu severno od koroške proge bi se plačalo 5 Din za ploskovni meter, za ostale pa 3 Din. 2. Za parcele, ki se izrabljajo za pridobivanje gramoza, po 5 Din za ploskovni meter. 3. Nezazidane stavbne parcele: v I., II. in V. okraju (severno od koroške proge, kjer je po regulacijskem načrtu predvidena strnjena zazidava) po 4 Din za ploskovni meter, za ostale nezazidane parcele pa po 2 Din od ploskovnega metra. 4. Na vse ostale parcelc pa po 25 Din od ploskovnega metra.
Pri vsem tem pa naj pribijemo, da se ni v sanacijskem načrtu upoštevala niti policija niti užilnina. V kolikor se bodo posamezni predlogi sprejeli, zavisi od tozadevne odločitve občinskih DČetov,
*
(j Pogreba smrtno ponesrečenega R. Arzen-
8ka so se udeležili pokojnikovi stanovski in športni tovariši v velikem številu. Na Glavnem trgu in drž. mostu se je ob času sprevoda nabralo veliko občinstva. Pri pokopu smrtnih ostankov R. Ar-zenška sta sodelovala tudi železničarska godba in pa pevski zbor »Drave«. Nad Sprevodom je krožilo jetalo tvrdke Raab-Katzenstein, ki je imelo na krilih dvoje črnih zastav. Naj izrečemo ob tej priliki posebno priznanje rajhenburški duhovščini, ki jc ob priliki prevoza smrtne žrtve šla tukajšnjemu pogrebnemu zavodu z vso ljubeznivostjo na roko.
□	Hišne preiskave so izvršili včeraj dopoldne v mestu in bližnji okolici organi javnega reda pri nekaterih bivših delavskih zaupnikih, Hišne preiskave se spravljajo v zvezo z zopetnim pojavom raznih komunističnih letakov.
□	Pohorska vzpenjača. Občni zbor delničarjev ne bo v soboto, kakor smo že poročali, ampak v ponedeljek, dne 11. t. m., ob 20 v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu ustanovne skupščine so poleg odobritve pravil in volitev tudi poročila, ki tičejo podrobnih načrtov za izvedbo omenjene akcije, ki je za Maribor kot eno naših največjih tujskoprometnih središč izredne važnosti.
□	V smrt... V torek proti 23 si je vzela življenje 261etna posestnica Terezija Hapart iz Ranč. Zastrupila se je. Sosedje so jo skušali obuditi k zavesti, kar se pa ni več posrečilo. Ko je prispelo na lice mesta moštvo tukajšnjega rešilnega oddelka, je že bila izdihnila. Zakaj je šla v smrt, ni znano.
□	Posebnosti in »muhe« prirode. Cvet jagode so nam prinesli v uredništvo, ki se je bil razbohotil in razcvel na vrtu rodbine Kompare na Betnavski cesti ob Delavskih kolonijah v jesenskih hladnih dneh, Tudi priroda kaže včasih svoje »muhe« in kaprice.
□	Ljudsko gibanje. V preteklem mesecu je bilo v Mariboru 00 rojstev, 73 smrtnih slučajev in 50 porok. V stolni žup: 53 rojstev, 21 smrt. slučajev in 0 porok,V frančiškanski župniji: 12 rojstev, 11 smrtnih slučajev in 19 porok. V magdalenski župniji: 19 rojstev, 36 smrtnih slučajev in 14 porok. Pri evangeljski cerkveni občini: 5 rojstev, 2 smrtna slučaju ler 2 poroki, Pri pravoslavni cerkveni občini: 1 rojstvo ter 3 smrtni slučaji.
i I Iz mestnega pogrebnega zavoda. Na prodaj so štirje vozovi. Kot kupci prihajajo v poštev obrtniki (kovači in kolarji). Vprašati pri ravnateljstvu Pogrebnega zavoda.
□	Smrtna kosa. Preminuli' sta: Elizabeta Ba-clier, zasehnica, slnrn 81 let. Pogreb jutri ob 16 na le/ •nskem pokopališču. — Marija Mlinarič, tovarniška delavka, stara 38 let. Pogreb jutri ob 16 na mestnem pokopališču v Pobrežju.
□	Podlegla. 401etno Ivanko Mikuš, stanujočo n;. Koroški cesti 41, ao zgrabili srčni krči s takšno ■ilo, da so morali revico prenehati v hnlnišnico, knt pa ie kmalu na to podlegl*.
-0" 30 koroških fantov iz slovenskega dela avstrijske Koroške dospe v soboto 9. t. m. z vlakom, ki prihaja ob tri četrt na 5 popoldne iz Ljubljane. Fantje predstavljajo enega najboljših . slovenskih pevskih zborov na Koroškem in bodo nastopili v soboto zvečer ob 8 v veliki dvorani Narodnega doma s sporedom 22 koroških narodnih pesmi. Pozivamo vso celjsko javnost, da pride v soboto popoldne na kolodvor in pozdravi brate iz Koroške, zvečer pa da do zadnjega kotička napolni veliko dvorano Narodnega doma. Vstopnice za ta -Večer koroške pesnik prodaja Slomškova tiskovna zadruga (poleg Marijine cerkve) in knjigarna Goričar & Leskovšek na Kralja Petra cesti.
Rapallski dan. Zopet se bliža dan, ki nas spominja na nesrečni podpis rapallske pogodbe, vsled katere smo zgubili na temelju kršitve vsakemu kulturnemu človeku najsvetejšega naravnega prava od pamtiveka našo ljubo Primorsko, del Kranjske in najzavednejši del našega jugoslovanskega naroda. Kakor je bila vsled kosovske nesreče srbsko-jugoslo-vanska rana odprta do slavne revindikacije našega Kosova, tako je sedaj tudi naša rana odprta ter bo krvavela, dokler ne bo zadoščeno našemu kruto razžaljenemu naravnemu pravu. Da poživimo bridki spomin na to našo veliko narodno katastrofo, poziva Jugoslovanska Matica vsa celjska narodna društva, da se korporativno z vsem članstvom udeeže spominskega dneva, ki bo v nedeljo, 10. t. m. ob 11 dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Poleg tega vabimo tudi ostalo narodno občinstvo, posebno pa našo nadebudno mladino, da bo slišala par toplih besed, ki naj jej bodo zvezda vodnica za vse njeno bodoče delovanje v prid naroda in države. — Na shodu bo govoril g. dr. Anton Novačan. — Vstopnine ni. — Rojaki, agitujte za obilno udeležbo! — Odbor Jugoslovanske Matice.
0 Selitev za selitvijo je bilo fe dni opaziti v Celju. Gredo te seli i ve največ na račun dveh velikih novih hiš, palače Ljudske posojilnice in mestne hiše pri Kroni. V palačo Ljudske posojilnice so se zadnje dni vselile stranke v oritlične lokale, dočim so bila stanovanja zasedena že začetkom odn. tekom oktobra V pritlične lokale so se vselili: lekarnar Fedor Gradišnik (lokal na Kral ja Petra cesti, nasproti trgovini Fazarinc), ki se je doslej nahajal v mnogo pretesnih prostorih Celjske posojilnice na Cankarjevi cesti; Ljudska posojilnica se je vselila v moderno opremljeni ogelni lokal, v katerem bodo tekom prihodnjih lednov še izvršili uekaiera zanimiva mizarska dela; Slomškova tiskovna zadruga ima lokal na Vodnikovo ulico in se je vselila ena izmed prvih v novo palačo. Mlado podjetje, ki je že doslej zaslovelo po svoji solidnosti, je tako z zares okusno opremljenim lokalom dobilo novih možnosti za razvoj. Podružnica Vzajemne zavarovalnice ima islotako pisarno v pritličju na Vodnikovo ulico. Tudi njej je bil ozek lokal v Cankarjevi cesti mnogo premajhen za obsežne posle, ki jih podružnica vrši v vsem območju bivše mariborske oblasti. Okrožni kmetijski urad (z živinorejskim in hmeljarskim nadzorništvoni) je dobil vzorno in prijetno urejeno pisarno na Vodnikovo ulico. Zadnja dva lokala na Vodnikovi ulici je končno zasedel celjski okrajni zastop odn. okrajni cestni odbor. — V bivše prostore Ljudske posojilnice na Cankarjevi cesti se je vselila odvetniška pisarna g. dr. A. Ogri-zeka. v bivše prostore Gradišnikove lekarne >Pri križu na Cankarjevi cesti je namestil trgovec g. Mislej del svoje pisarne in skladišča, v bivših prostorih podružnice Vzajemne zavarovalnice že obratuje pletilnica Pušnik, ki se je priselila iz Aleksandrove ulice, kjer se je v njen loi<al vselila pletilnica M. šribar iz Gosposke ulice. Bivšo pisarno okrajnega zastopa v Vodnikovi ulici bo hišni lastnik g. Likar prezidal v stanovanje.
& »Lajba« pred kolodvorom. Joža iz štor je korajžen fant sicer, a vino ga vendar zmaga. V ponedeljek zvečer se ga je spet navlekel. Pri njem je to pogosta prikazen. Okoli 9 zvečer je racal proti celjskemu kolodvoru, a pred kolodvorom ga je s vrglo £. Kar ni ga in ga ni bilo mogoče zbuditi. Morali so najeti postreščka in Jožeta naložiti na voziček, pa prepeljati v policijski zapor. Še le zjutraj je prišel »k sebi«. Pravi, da se ničesar ne spominja. Plačati mora globo in takse ali pa še 24 ur nazaj v zapor.
& Čedno spreml evalko ie imel zidar Polde šorn z Ostrožna v ponedeljek zvečer. Okoli tri četrt na sedmo uro je šel proti domu. Na cesti med Ra-kusehevim posestvom in Lavo se mu je pridružila, čeprav nepovabljena. Nemo in zvesto ga je spremljala do doma.' Ker pa pri Šomovih nimajo jileva. so jo spravili k Fazarincu. Bila je namreč ta spremljevalka govejega rodu. prijazna rjavita, ki je izgubila gospodarja ali pa gospodar njo. Pa se menda gospodar še doslej ni javii in rjavka je še vedno gosi ar. Fazarinca na Ostrožnem.
Piše jo nam
IZ MEKINJ
tukajšnje vojaško pokopališče je bilo letos zopet prav okusno okrašeno, za kar so zlasti skrbeli tukajšnje županstvo in otroci mekinjske osnovne šole, ki so spletli vence, in sicer za vsak grob posebej (vseh je 52). Kakor običajno, so se tudi letos po končanem cerkvenem opravilu vršile na Vseh svetih popoldne cerkvene molitve na vojaškem pokopališču ob obilni udeležbi vernikov, nakar je — kakor druga leta — zapel moški zbor tukajšnjega Prosvetnega društva par primernih pesmi, vmes pa je — in to je bilo letos prvič — zaigral kvartet kamniške godbe na pihala tri ža-lostinke.
IZ SOSTREGA
Naše nekdanje šolsko poslopje smo preuredili v občinsko ubežnico. Odprli smo jo v drugi polovici oktobra. Oskrbo starih, ubogih občanov, ki niso več za nobeno delo, imajo tri usmiljenke. Neki siromak, ki je prišel sem v toplo zavetje, se je že preselil v — večnost. — Z uvedbo avtobusnih voženj med našo občino in Ljubljano nam je zelo ustreženo. Prvi podjetnik avtobusnih voženj je bn Magister. On je določil in javno razglasil čas odhoda iz Soslrega in Ljubljane. Par mesecev za njim je stekel G. avlobus, ki pa odhaja od nas in iz Ljubljane par minut prej ko Magistrov avtobus. V našem interesu bi bilo. če bi odhajal G. avtobus pol ure prej ali pa pozneje kakor Magistrov avtobus.
IZ PODČETRTKA
Naše prosvetno društvo >Sotla< si z vnemo prizadeva, da spravi na svoj oder čim boljše igro-kaze. Dne 6. oktobra t. 1 je uprizorilo celo tučičevo tragedijo >Golgalat z obče priznanim dobrim uspehom. Na izraženo željo neprisotnih ponovi društvo to igro v nedeljo, 10. novembra.
Orel
Orel Sv. lakob - Ljubljana priredi v nedeljo, 10. novembra 1929 ob 8 zvečer v telovadnici šole na Grabnu naraiiajnko telovadno akademijo s sledečim sporedom: 1. Orliči: Proste vaje. 2. Mladci: Proste vaje. H Orliči: Igrice. 4. Mladenke: Proste vaje. 5. Mladci: Bradlja <>. Gojenke: Peričice. 7. Mladci: Praške vaje. 8. Orliči; Skoki. 9. Mladci: Drog. 10. Mladci: Sprelnostne vaje. — Vstopnice po Din 6 in Din 2.—i
Nova pota nemškega zadružništva
Nemško kmetijstvo se nahaja žo par let v težavnem gospodarskem položaju. -- Zadolževanje kmetovalcev je v primeri s predvojnimi razmerami izredno naraslo. Smatra se, da plačuje nemški kmet sedaj letno na obrestih za posojila okroglo eno miljardo mark, kar je dva in poLkrat toliko kot pred vojno. Ta velika obremenitev postaja za kmetijsko gospodarstvo žo neznosna in je jasno, da izključuje rentabilnost v kmetijstvu naloženega kapitala. Posledica tega je, da so se začeli opuščati ne samo večji, ampak tudi srednji in mali kmetijski obrati. Ker resne posledice za celokujmo narodno gospodarstvo ne morejo izostali pri na-daljnem propadanju kmetij, je bila država prisiljena, da pride kmetijstvu na pomoč. Tako je lani državni zbor sprejel tako zvani »program za pomoč kmetijstvu«, na podlagi katerega je bilo v proračunu določeno 64 milj. mark za njegovo izvajanje. Razen tega je bila vlada med drugim pooblaščena, da prevzame garancijo pri organizacijah za vnov-čevanje živine in da daje kratkoročne kredite do skupnega zneska 200 milijonov mark zavodom, ki dovoljujejo kredite za razdolževanje kmetovalcev.
Od omenjenih 64 milij. mark je bilo 25 milj. namenejnih izrecno za racijonalizacijo zadružništva. Pod to racijonalizacijo se razume v prvi vrsti koncentracija kmetijskega zadružništva v enotnih zvezah. Sedaj obstoja v Nemčiji cela vrsta zvez kmetijskih zadrug, ki imajo iste delokroge in mnogokrat tudi sedeže v istih mestih. Ravno tako obstoja mnogokrat tudi v najmanjših krajih po deželi več zadrug iste vrste, ki pripadajo raznim zvezam. ^ V glavnem predstavljata nemško kmetijsko zadružništvo Državna zveza, v kateri je včlanjenih okrog 65% vseh kmetijskih zadrug, in Rajfnjznova zveza, ki pa jih ima okrog 20%. Ostalih 15% zadrug se nahaja v raznih malih zvezah ali pa sj>loh ni organiziranih. Jasno je, da mora tako cepljenje sil nemškemu zadružništvu v sedanjem položaju le škodovati Sedaj ima vsaka teritorijalna zveza v okvirju obeh velikih zvez svoj upravni in revizijski aparat, vsaka zveza ima svoje osrednje blagaj-j ne in blagovne centrale. Z združitvijo vseh kmetijskih zadružnih ustanov v eni teritorijalni organizaciji se bodo dosegli na eni strani veliki prihranki na upravnih stroških, na drugi strani pa bi zadobile take enotne organizacije veliko močnejšo gospodarsko podlago.
Nasprotje med Državno in Rajfajznovo zvezo je dosedaj oviralo združitev vseh kmetijskih zadrug v eni zvezi. Načelna nasprotja, ki so bila v začetku, so se tekom časa izravnala, ker so Rajfajz-nove zadruge opustile več ali manj svoje posebnosti
in se približale drugemu splošnemu tipu kmetij skih zadrug. Nasprotje, ki je med obema zvezama obstojalo še sedaj, je bilo prav za prav navadne rivalstvo. Gotovo pa ne bi prišlo vprašanje združitve še v odločilen stadij, če se ne bi nemške kmetijsko zadružništvo nahajalo v slabem položaju, v katerem se nahaja celokupno kmetijstvo. Dočim je zadružništvo pred vojno skoraj v celoti sain« /bralo sredstva, potom lastnega kapitala in hranilnih vlog, ki so mu bila za delovanje potrebna, je postalo po vojni v veliki meri odvisno od državnih in deželnih kreditov. Vzrok temu pa je, ker hranilne vloge še vedno niso dosegle predvojnega stanja, na drugi strani pa je založitev večja kot pa je bila pred vojno. Tako so n. pr. centralne blagajne, včlanjeno v Državni zvezi imeli v 1.1928 169.7 milj. mark vlog, izposojila ■ pri Pruski centralni zadružni blagajni (jako se imenuje deželna zadružna banka) pa so znašala 122.8 milj. mark. Še bolj kot Državna zveza je odvisna od Pruske blagajne Rajfajznova zveza. Rajfajznova banka, ki je bila denarna centrala zveze, je zašla v velike težave. Pri raznih nezadružnih poslih jr utrpela ogromne izgube, ki znašajo nad 40 milj. mark in morala bi v konkurz, če ne bi sanacije prevzela Pruska blagajna. Ker pa se je izkazalo, da bo sanacija zelo težavna, jo Pruska blagajna zahtevala likvidcijo. Banka in Rajfajznova zveza sta morali v to privoliti posebno radi tega, ker je bilo le pot? tem pogojem mogoče dobiti od države prisjievek k sanaciji in tako obvarovati zadruge pred večjimi žrtvami. Drugi pogoj pa je bil, da se izvede združitev zadružnih organizacij, kakor jo predvideva program za pomoč kmetijstvu.
Pod vodstvom Pruske blagajne so pogajanja za enotno organizacijo kmetijskega zadružništva hitro napredovala in letos v marcu so bila sprejeta od vseh zvez, ki pridejo tu vpoštev, pravila za novo enotno zvezo. Združevanje posameznih teritorialnih zvez v eno enotno se je Ze pričelo, dasi obedve veliki zvezi sami dosedaj še nista posegli vmes.
S jiomočjo Pruske blagajne, pri kateri je dežela lani svojo vlogo povišala od 45 na 170 milj. mark, dočim je zadružna udeležba ostala 35.1 milj., ima država vpliv na celokupno zadružništvo in ne samo na vrhovne organizacije. Zdaj je sicer to še pruski zavod, toda vodijo se pogajanja, da prevzame Prusko blagajno država sama, ki bi s tem dobila neposreden vpliv na vse nemško zadruž-uištvo.
(Konec prihodnjič.)
Članstvo okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Dne 1. novembra t. 1. je znašalo število članov OUZD 100.545 napram 101 419 dne 1. oktobra. To nazadovanje članstva je bolj sezonskega značaja. Nazadovalo je le moško članstvo, žensko pa je — tudi sezijski pojav — naraslo; število moških članov je bilo: 1. nov. 69.215 (1. okt. 70.229), od tega I. 11309 (11.357), II. do VII. 8716 (9021), VIII. do XI. 34.670 (35.392), XII. 14.520 (14.456); ženskih pa 31.380 (81 190), od tega 1. 3685 (3710), II. do VII. 16.525 (16.605), VIII. do XI. 10.111 (9.896) in XII. 1009 (979)
Konkurz je razglašen o imovini Korinška Adolfa, trgovca v Rajhenburgu; prvi zbor upnikov 20. nov., prijaviti je do 15. dec., ugotov. narok dne 23. decembra.
Naknadni ugotovitveni narok. Pere Ana dne 14. nov.
Zadružna šola r Zagrebu je začela te dni s poukom; ima 22 gojencev iz Hrvatske, Bosne, Dalmacije in Vojvodine.
Valorizacija. D d. za ribogojstvo v Zagrebu povišuje kapital od 6.75 na 7.2 milij. Din zaradi izvedene valorizacije. Stare delnice se zamenjajo za nove: 1 stara nom. 50 Din za 1 novo nom. 800 Din; sedaj bo kapital razdeljen na 9000 delnic po 800 Din.
Povišanje kapitala. Prva jugoslovanska tvor-nica za telefonijo, optiko in precizno mehrniko, d. d. v Belgradu (ust. 1922) zvišuje sedaj kapital od 0.6 na 1.2 milij. Din z izdajo 2500 novih delnic po nom. 240 Din, emisijski tečaj 264 Din; od 10 do 30 nom.; 1:1.
Borza
Dne 6. nov. 1929.
DENAR
lJevizni tečaji so se nekoliko učvrstili. Promet je bil prav znaten, največ v devizi Praga (0.7 milij. Din). Z izjemo Pariza, kjer je bilo zaključeno privatno blago, je intervenirala v vseh devizah Narodna banka.
Ljubljana. (V oklepajih so navedeni zaključni tečaji.) Amsterdam 2282.50, Berlin 1351.50— 1354.50 (1353), Bruselj 790.90 blago, Budimpešta 989.32 bi., Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 793.73—796.73 (795.23), London 275.44 —276.24 (275.84), Ne\vvork 56.335-56.535 (56.435), Pariz 221.77 — 223.77 (222.77), Praga 167.05 — 167.85 (167.45), Trst 296.14 bi.
Zagreb. Amsterdam 2279.50—2285.50, Berlin 1351.50-1354.50, Budimpešta 987.82-990.82, Curih 1094.40-1097.40. Dunaj 793.73-796.73, London 275.44 —276.24. Ne\vyork 56.335—56.535, Pariz 221.77-223.77, Praga 167.05-167.85, Trst 295.12 -297.12.
Belgrad. Berlin 1351.50—1354.50, Budimpešta 987 82—990.82. Chrih 1094.40-1097.40, Dunaj 793.73—796.78, London 275.44—276.24, Newyork 56.331—56.135, Pariz 221.77—223.77, Praga 167.05 —167.85.
Curih Belgrad 9.1275, Berlin 123.46, Budimpešta 90.25, Bukarešt 3.0825, Dunaj 72.50. London 25.17375, Madrid 72.55, Ne\vvork 516.05, Pariz 20.32625, Praga 15.285. Sofija 3.72, Trst 27.0275, Varšava 57.95.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celjska 170 den.. Ljublj. kreditna 123 den., Praštediona 905 'len., Kred. zavod 170 d., Vevče 130 den., Stavbna 50 den., šešir 105 den., Ruše 250—260.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 430.50— 431.50 (-430—431), kasa 430.50-431.50, termini: XI. 431.50-434, XII. 434-486. 7% invest. posoj. 85—85.25 (85.25), agrari 52—53. Bančni pap.: Union 202-203 (202), Poljo 16.25—17, Hrv. 50 d., Kred. 94 den., Jugo 82.50—85. Lj. kred. 123 den., Med jim. 56.50, Nar. 8200 8350, Prašted. 900—910, Srpska 156 den., Zem. 120—125. Obrtna 36 -40, Etno 164 den., Ravna gora 75 den., Kat. 32. Ind. pap.: Guttinann 185—190, Slavonia 140 den., Sla-vex 96—100, Danica 115 den., Drava 320 - 330 (380). šečerana 400—410, Osj. ljev. 210-220. Brod. vag. 135. Union 120-130 (125), Isis 19 den., Ra-gusea 130—435, Trbovlje 465-467.50 (467.50), Vevče 132 den.. Nar. šum. 40 den.. Piv. Sar. 160— 190, Nar. mlin. 20 den., Oceania 190 hI., Jadran, plov. 520—525.
Belgrad. Narodna banka 6280, izvozna banka 780—7(50. 7% invest. pos. 84.25—84.75, voina škoda prompt 429, dec 433—434.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 83.25, VViener Bankverein 21.50, Credithnstalt 52. Escompteges 170.50, Ži\ no 106, Union 24.60. Aussiger CbemI-sche 236.25, Mundus 174.50, Alpine 85.25, Trbn veljska 57.75, Kranj. ind. 38.25. Rima Murany 107
Les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno 18 v» gonov rezanih bukovih drv. Tendeuca neizpremc ujena.
Žito
Na žitnem trgu je zavladala neka letargija, kajti kupčije je vedno manj. V cenah ni nobene izpremembe, vendar tako prodajalci kakor kupci živijo v nekem pričakovanju, da se položaj izpremeni. Povoda za izpremembo prav za prav ni nobenega in zato je še bolj vpadlo veselje do kupčije ter se kupci rakladajo baš za najnujnejšo potrebo. — Pšenica, ki je v Čikagi zopet nazadovala, velja pri nas še vedno 192.50—195 gornjebač. nakladal, postaja, koruza, umetno sušena 142.50—145. Ničla se je dvignila ter notira od 310—320 za srednje bačko znamko.
V Ljubljani so notacije neizpremenjene.
Zaključeno je bilo: 1 vagon koruze in 2 vagona pšenice; skupaj 3 vagoni. Tendenca mirna.
Bksekutivna prodaja. 50 m. st. koruze, času prim. suhe, 25 m. st. ječmena 65/66 kg in 25 m. st. ovsa vse fko vag. lndjija, kval gar. do slov. post. koruza 110, ječmen 130 iu oves 140 Din za 100 kg.
Novi Sad. Pšenica bač. 185—1St0, ban 182.50 do 187.50, sr. 185 -187.50, oves 140-145, koruza bač. nova 105—107.50, okt in jan. 120—125, Dunav marec 137.50—142.50, april, maj 140—150, Donava suha 140—145. ječmen bač. 125—127.50, moka Og 290 305, št. 2 265, št. 5 235-245, št. 6 195-205 št. 7 155—160. št. 8 115—120, otrobi bač. 100—105. Promet: 32 vag pšenice, 40 vag. koruze, 3 vag. moke, 5 vag. otrobov, skupaj 83 vagonov.
Budimpešta. Tendenca oslabljena. Pšenica marec 22.95—23.07, zaklj. 23.07—23.08, maj 23.60— 23.76, zaklj. 23.76-28.77, rž marec 16.02-16.15. zaklj. 16.14—16.15. koruza maj 16.50—16.57, zaklj 16.56-16.57.
Živina
Na ljubljanski sejem 6. t. m. je znašal dogo. (v oklepaju število prodanih glav): konj 281 (65), volov 49 (35), krav 75 (32), telet 16 (13) in prašičkov za rejo 206 (160). Sejem je bil kot prvi v mesecu kljub slabemu vremenu živahen, zlasti za konje in prašičke za rejo. Cene j>a so nekolike čvrstejše, le za teleta in krave-klobasarice slabej-še. Notirali so (v oklepajih podatki za prejšnji sc-jem 16. okt.): voli I. 10.50 (10.50), II. 9.50 ( 9.50) III. 9 (8.50), krave debele 6-7 (5.50—7.50), klo-basarice 3.50—5 (4—5), teleta 13—14.50 (14—15) Din; vse za kg žive teže; nadalje po kakovosti in velikosti za komad: konji 400—2000 Din, prašički za rejo 150—250 Din. Nekaj klavnih konj se je prodalo tudi za izvoz v Italijo.
Hinel j
Nurnbcrg, 6. nov. ( Tel. »Slov.c) Danes je. bilo pripeljanih na trg 250 bal, prodanih pa je bilo 150. Dosegla se je cena za haUertauski hmelj srednji 55 - 60, za gorski srednji do I. 30—50, za wi)r-temberški srednji do 1. 60—100. Za tranzitni hmeli je bilo nekoliko kupčij, in sicer za štajerski brnel I., ki jo dosegel ceno 55—60 mark. Razpoloženj? in cene nespremenjene.
h društvenega življenja
Mešapi zbor »Ljubljane« ima danes ob fc
skupno vajo. Radi bližnjih nastopov udeležba vseh nujno potrebna I — Pevovodja.
Glasbena matica v Ptuju. V soboto, dne 9. t. m. priredi v dvorani Glasb, matice klavirski koncert znani hrvatski virtuoz gosp. Petar Dumičič. Program obsega izbrana klasična dela Beethovna Bacha, Chopina itd. Umetnik ho izvajal tudi znan: Smetanov G-mol trio v družbi z gg. Pohorjem (gosli) in šedlbauerjem (čelo). — Ravnateljstvo.
Vransko. Pevsko društvo »Vranska vila. priredi v nedeljo, dne 10. t. m. ob 8 zvečer v dvorani hotela >Slovan< pod vodstvom pevovodja g. G. Sev-nika, učitelja na Vranskem, svoj letošnji prvi koncert. Najprvo se uprizori lepa narodna igra »18?« se odgojnik«, nato zapoie mešani zbor več lepih komadov.
Ux fa mgrlo
Svetilnik v kopsIiščsHorst^»li Vitalnem morju. ,z.mrele raketo profesorju '-be. 'aketa	Rusko letalo »OeieU mtM««<, ki je na potu ii Moskve v N«v«V Lčii v etaiiah preko Sibiriie
ima doseči vimno 78.000 metrov m aato s pomočjo padala ps*; nazaj ua zemljo.	Behringovega preliva in Kanada
V Aeropolisu so prehranjevalno vprašanje že popolnoma rešili. Ljudje se hranijo samo Še s kemičnimi živili; rastlinska in živalska hrana sta popolnoma izključeni. Dogajajo se sicer slučaji, da ljudje obole na težki melanholiji, toda na razpolago so učinkovita protisredstv.i, ki zanesljivo pomagajo: kroglice, ki proizvajajo duh po pečenki, cveticah ali alkoholu ...
Kar se tiče pomlajevauja, so toliko napredovali, da je odstranjena nevarnost, da bi | ljudje po tretji Voronovi dobi postali opicam , podobni...
Bodoča tiatij, kraljica
Belgijska princezinja Marija Jose, bodoča italijanska kraljica, je v Italiji že od otroških 1 let dobro znana; saj se je šolala v Poggio Im-periale pri Florenci. Kasneje je prišla tudi v Florenco in San Rossore, kjer je bila o praznikih gost kraljice Jelene. Tu se je tudi spoznala s prestolonaslednikom Umbertom, s katerim jo veže isti vedri pogled na svet in živ-| ljenje. Princezinja govori poleg francoščine j gladko angleščino, flamsko in italijansko. Do-i bro riše in igra glasovir ter obvlada seveda I moderne športe. Na posebno željo svoje matere, belgijske kraljice, je obiskovala v Bruslju tečaj za socialno skrbstvo. — V kateri rimskih cerkva se bo vršila poroka z italijanskim prestolonaslednikom, še ni določeno; ugibajo, da bi se to utegnilo zgoditi v cerkvi San Gio-vanni v Lateranu, katere dušni pastir je papež sam.
Dar italijanskega prestolonaslednika nevesti prin-eezinji Mariji Jose: dva dragocena malteška psička.
Vulkanska katastrofa v Guatemali
V guatemalskih Cordiglierah ob Tihem oceanu, približno 110 km severozapadno od glavnega mesta Guatemale, se nahaja 3768 metrov visoki ognjenik Santa Maria. Minolo soboto je začel ognjenik nenadoma delovati in bljuvati gorečo lavo ter pepel in kamenje. Vedno silneje je drla ognjeniška masa ter v nedeljo in ponedeljek dosegla višek. Lava se zliva kakor široka reka po pobočjih ter sežiga in uničuje naselbinske domove in obdelana polja. V samotnih seliščih je lava presenetila prebivalce ter so našli v njej smrt. Po nekaterih vesteh znaša število žrtev do 300. Prebivalci ogroženih vasi beže s tistim bornim
v sveč tisoč metrov visoko pod nebo. Xa ta način oblake slike in napisi.
imetjem, ki so ga v naglici pograbili in vzeli s seboj. Gneča po cestah je tolika, da ljudje ne pridejo nikamor naprej. Dogajajo se pretresljivi prizori, ker si skušajo močnejši s silo priboriti pot. Tudi prebivalci mesta Guezalte-nango, 30.000 po številu, se pripravljajo na beg. — Gmotna škoda je velika.
Članica vaškega sovjeta na grmadi
Ruske vasi se krčevito bore proti oddaji žita in drugih živil za mesta; prehrana je tako težavna, kakor pri nas v najhujšem vojnem času. Sovjetski komisarji in člani vaških sov-jetov, ki po selih iztirjavajo živila, so vedno v smrtni nevarnosti in' žrtve kmetskega srda so na dnevnem redu. V vasi Novo Bakuškino v uljanovskem okraju so kmetje na grmadi sežgali Anastazijo Semtinovo, članico vaškega sovjeta, ko je prišla izterjavat živila.
Kdaj je človek resnično srečen?
Odgovori.
101.	Na tisti večer, ko pride iz tujine it sedi pri topli peči ob jaslicah v krogu svojcev.
102.	V pričakovanju sreče.
103.	Srečen si, ako si zadovoljen s tem, kar si in kar imaš.
104.	Ob lastni iznajdbi svetovnega pomena.
105.	Konvertiti, ki po dolgem iskanju najdejo pot v naročje Cerkve.
106.	Če s kulturnim delom najde v svetu vsaj trohico hvaležnosti.
107.	Resnično srečen človek na tem svetu ni in biti ne more.
108.	Ko se trpljenja veseli.
109.	Ko se smrti ne boji.
110.	Starši, katerih otrok jc bil izgubljen in se je povrnil.
111.	Človek, ki svojo telesnost razvije \ najlepšem skladu z duševnostjo.
112.	Srečni smo tiste hipe, ko se lahko od srca nasmejemo.
113.	Urednik »Slovenca« takrat, kadar bo prebral vse odgovore te ankete.
Novi siamski dvojčki
V aachenski bolnici je neka mati povila na spodnjem truplu skupaj zraščena dvojčka, ki imata skupaj tri no-ge. — V bolnici v Gmun-denu je povila kmetica Holzinger trojčke, od katerih sta bila dva skupaj zraščena. 2e uro po rojstvu je eden izmed zraščenih dvojčkov umrl. Drugi otrok je nato postal nemiren ter je čez četrt ure izdihnil. Dvojčka sta imela skupna jetra, drugače pa sta bila vsak zase popolnoma pravilno razvita. Tehtala sta 2.92 kilograma. — Tretji otrok živi.
V žrelu zelenega pekla
Sredi maja letos je odpotovala v Južno Ameriko nemška indijanska ekspedicija, ki jo je vodil znani južnoameriški raziskovalec dr. A. W. Baessler. Ekspedicija je imela namen filmati kraje in življenje Indijancev v Gran Cvacu in se vrniti proti koncu tekočega meseca v Evropo. Toda v zadnjem času je ekspedicija kakor izginila z zemlje — nikakega glasu ni več o njej. Ker so indijanski rodovi v Gran Chacu še zelo divji in belcem sovražni, se boje, da je postala Baesslerjeva ekspedicija žrtev njihovega sovraštva. Še nedavno je pra\ v teh krajih brez sledi izginil francoski raziskovalec Miller. Ravno tako so Indijanci napadli skupino misijonarjev, ki so potovali preko Gran Chaca, in jih postrelili s strupenimi pušicami. — Dr. Baessler je potoval s svojo ekspedicijo preko Peru-a in Bolivije ter je pred nekaj tedni prekoračil bolivijsko-ar-gentinsko mejo pri Quiaci. Poslej njegovi ljudje na zveznih postajah niso prejeli od njegu nobene vesti.
Ko se je stradati navadil . . .
V blackpoolski bolnici v Londonu je ft dni umrl svetovno znani umetnik v stradanju — Sacco. Zadnjikrat je Sacco stradal celih 65 dni; vsekakor ga je bila ob koncu samo še kost in koža ter so ga morali odnesti v bolnico, kjer je tudi umrl. Svojo pot je začel Sacco kot rokoborec.
Podpirajte „S*ov. Stražo"
Mamica se vrne s kratkega sprehoda ip najde 'triletnega Zivkota že v postelji.
»Ali je Zivko hitro zaspal?« vpraša petletnega Tončka.
»Da, mamica; ena po čeljustih je zadostovala!«
*
»Joj, mamica, čebela me je pičila!«
»Čaikaj trenotek, takoj prinesem amoniak, da namažemo ...«
»Ne, ne, je že prepozno!«
»Zakaj pa?«
»Čebela je že odletela.«
jO najlažji pot, po katerem prthaiajci bolezenski kali v naše telo. Zato otroke obvarujejo nalezljivih bolezni vratu in grla okusne ANACUT-pastilje Jr. vVanderja. Dobivajo se v vseh lekarnah. Varujte se izdelkov ki v zadnjem času imitirajo ANACOT-castilje.
3000. ?
Edisonov lop, ki bo metal svetlobo treh milijono
se morejo prenesti na
Novi italijanski avioni
Na letališču Gallarate so v nedeljo preizkusili nov tip avionov za bombardiranje, ki jih je zgradila družba Caproni. To je največji j italijanski avionski tip. Novi avion je dvo-krovnik in tehta 15 ton. 10 m je visok in 28 m dolg in more vzeti s seboj 12 ton goriva in osem ton bomb. Goni ga šest motorjev po 1000 konjskih sil in dosega hitrost 190 do 210 km na uro.
Raketa v vsemirje
Vsemirsko raketo profesorja Obertha iz-! strele po vsej priliki proti koncu tekočega me-; seca. Za izstrelitev je določeno vzhodno-mor-sko kopališče Horst (med Kolbergom in Swi-nemiindejem). Priprave so pospešili. Za varnost je poskrbljeno. Ako bi raketa eksplodirala takoj pri izstrelitvi, bo padla ali v bližnji ; gozd odnosno v jezero za njim ali pa v morje. Glavno je, da bedo ljudje pri izstrelitvi na varnem; v ta namen zgrade iz betona močne podzemeljske prostore. Raketo zaigo s pomočjo elektrike.
Kako bo leta
Če se bodo razmere ua svetu dejansko /azvijale tako, kakor napovedujejo prevroči prijatelji napredka, potem bo okolu leta 3000 za naše sedanje pojme strašno klavrno na svetu. Človek bo le še del popolnoma mehaničnega ustroja celokupnega življenja na zemlji in se bo celo hranil samo še s kemikalijami. Takole opisuje nekdo razmere leta 3000:
Ob dvajsetih. Dva tisoč metrov nad morjem se dviga v zraku Aeropolis, zračno mesto :I0. stoletja. Mesto je zgrajeno v obliki mreže; vsako cesto razsvetljuje orjašk žaromet, ki se :'.di kakor majhno zasebno solnce. Hiše so zgrajene na lcovinastih tleh in iz vsake prodira zastrta vijoličasta svetloba. Mesto se stresa pod delovanjem motorjev, katerih šum prodira v ozračje.
Pet let so gradili to zračno naselbino. Nosilne ploskve v obliki četverokota so dvignili z letali. Na ploskvah so montirane naprave, ki jih drže v zraku na podlagi načela: Vsako telo je električno. To se pravi, da se izkorišča nasprotna elektrika v zraku. — Iz jeklene enonadstropne hišice žari rdeča luč, nad njo pa se blesti na nočnem nebu ogro-nen napis: >Aegauftc. To je kažipot za le-alce.
Sredi aparatov, gumbov iu mikrofonov draži en sam človek. Obdajajo ga električni hlapci, ki štejejo, merijo, nadzorujejo vse naprave in takoj zabeležijo in popravijo vsako nastalo napako.
V	zraku se začuje tenko tuljenje. Straža v Aegauftu zveže zračni zvočnik, iz katerega takoj zadoni cilas: Halo. Aeropolis, mejna postaja k Gla> prihaja iz letala, ki je oddaljeno od Aeropolisa nekaj kilometrov. Elektromotor, ki žene lelalo. sesa svojo moč iz zračna elektrike. Deluje popolnoma neslišno, brez propelerja.
:Tukaj Aegauft. Kaj želite?«
Prihajam iz Elektropolisa, okraj 98. Javljam prihod in iščem stanovališče državljana M G/3634. Obenem prosim za dovolitev zračnega prehoda.«
• Odgovor dobite v treh minutah. Po 200 metrih nadaljnega leta počakajte. Današnji položaj za navoro 73/287.
Letalec ustavi motor in potegne navoro, - pomočjo katere dobi zvezo z aparalom, ki drži letalo zasidrano v zraku, kakor z ogromnim magnetom.
V	tem je mejni uraduik naravnal svoje aparate in pregledal letalo najprej odzunaj in nato s pomočjo Houtgeuovih žarkov tudi odznotraj. Njegovemu pogledu ne ostane uič prikritega. Ker ne najde nič protizakonitega, ne po svojih aparatih obrue na mestno kartoteko, kjer mu povedo: Meščan M G (zgodovinsko ime Mlinar Gregor), kartotečna številka 5634, tačas 138 let star, aeropolski državljan, četrta Voronova doba (štirikrat pomlajen), si. "nje v okraju 42. višina 468. — Pot prosta.
Nato je letalo s pomočjo posebne antene gladko in povsem lahno pristalo. Iz njega je stopil slok mož, ves zavarovan, samo obraz je prost; konci hlačnic tiče v izolirnih čevljih. Došlec ni še star; za seboj uitegne imeti prvo Voronovo dobo ter šteje približno 80 let. Izkazal se je kot meščan Z/S 872 iz Elektrone, oddelčni načelnik v obrambnem odseku tamkajšnjega vojnega ministrstva . Prišel je na večerno konferenco vojnega ministrstva v Aeropolisu. še isti večer hoče z zadnjim ra-diovlakom odpotovati na kongres o prehrani in podaljšanju življenja v Avstraliji Gigantei. Potolažijo ga, da bo konferenca hitro minila, da bo še ujel zadnji radioviak in se še danes uaslanil v avstralskem hotelu. Potniki in osebje se popolnoma narkotizirajo. da prestanejo vožnjo brez vsake neprijetnosti.
Češke književne novosti
Prav \ .-mm izmed tistih let, ko Igravskl svet
doseže vrhunec v svoji tvornosti, ker se spoji njegova Inspiracijska svožinn s tehnično rutiniranost-jo in Širokim pogledom v dognjnnje svet«, je luni samovoljno šla v smrt darovlta češka dramska umetnica Xeny Longenovn, O tragediji njenega življenja se upoznamo ob knjigi »Herečkn« (lgravka, izdal Pokrok) od E. A Loti gen a. Vendar 1>:I lo ni zgolj knjiga o igravkini vnanji življenjski poti, ali o njenih hrepenenjih in neizogibnih tom; imnjih, ludi ni samo opisovanje ktneina-togi»W e i/; remlujanostl Igtavskega osredja, temveč v. i. w , /e v nemi sveti, ki utriplje tja v en dan zn , c i: o nnbarvaniml kulisami. Ta svet je prav zn prav vso bolj privlnčljiv, prvotnejši in žgo če življenjski, kakor ni mnocokatero odrsko delo, ki nas le zavede s svojo našminkur.o prelestjo in besednim patosom, a nveri ne. Pisatelj je tu pokazal ostro podobo onega, o čemer ne utegne razmisliti vsakdanji teaterski glednvec, ki mehanski zaznava, )>a nikoli ne seže z mislijo globlje.
*
Z gledališkimi ljudmi ee bavi tudi knjiga: »človčk, kterv sc stal hercemt, ki jo je napisal Jitf Frejka in izdala praška založba Melan-trich. Frejka je v tc. študijo jioslavil psihični tip Hoveka-igrovca, ki so iz početkov preko igravske pubertete razvije v igravca-umetnika z vsemi lastnostmi popolno neodvisnega nstvnrjavca odrskih kreacij in zaverovanca v svoje umetništvo. V tem spisu naletimo na obilno število konkretnih, praktičnih namigov vsem onim, ki se nameravajo posvetiti igra- -kcmu delu.
V;
Karel Leger: »Poinsta« (Maščevanje). — To zbirko zgodovinskih novel je pred nedavnim izdal pri podjetju Slinx znani pisalelj, ki jc meseca septembrn obhajal sedemdeset let svojega življenj, skegn popotovanja. Vzlic svojim poznim letom pa njegova produktivnost ni opešala, ampak nasprotno raste še zmirom: venomer mu prihajajo na um nove domisli, marsikatera jasna humoma beseda z rahlim nadahom ironije in čudovito neizčrpna fantazija Nemara pa je vse. kar je Leger napisal po vojni, zgubilo tendenčni žig: vse odtlej piše samo v prozi kot nekak reporter in umerjeni seznanje-
vavec današnjosti z mislimi minulih let. — Novele, ki so v pričujoči knjigi, nas bodo za uro, dve po-vedlo iz naših dni in teh bolnih razmer v Zgodovino. Ni rečeno s tem. da se je avtor poslužil histo-ričnosti morebiti zategadelj, da bi zasloni! slabot-nost te, ne iz današnjega življeuja vzete snovi, marveč mu to okolje in tedanje nastrojenje služi samo v pomoč, da si prikliče razločno predstavo zdavnaj prošlih trenutij, prepolnih hrepenenja in sanj, pa se razodene še nam z vso svojo kipečo notranjostjo.
Iz iste literarne generacije kakor Leger je izšel zdaj že pet in sedemdesetletni I g n a t H e r r -mann. ki je tip vedrega, dobrovoljno kramljajo-čega opisovavca ozkih malomestnih prilik. Za knjigo praških spominov »Pred petdesetimi leti- je zdaj obelodanil pri F. 'Jopiču med svojimi zbranimi deli kot 34. zvezek knjigo: vUlertnouri obrazkv II.« Prvi del teh Bledečih podob je bil tiskan že leta 1904. če bi primerili oba dela. bi prav za prav ne opazili nobenih močnejših razlik, llerrmann se spušča v vse bolj zabrisano preteklost, da bi jo oživil s svojim pestrim umetniškim čopičem in sf jo približal vsaj za kratke in izbrane trenutke. Svojemu rojstnemu kraju Hradec Krftlovy je mimo j nekaterih dosedanjih del posvetil tudi pričujoče.
Sicer so precej opazna avtorjeva leta: zaradi ! preproščine pripovedovanja, prikupljivoga razglabljanja in tu pa tam sentimcntaliio-idiličnih razpoloženj pa je našla knjiga mnogo uživajočih bravcev.
Josef Kopta: »Jen na rhvflic (Samo za trenutek; izdal V. Petr, Praga 1929). — So to krat ke pripovesti, črtice, katerih snov je zajeta iz bež-nih spominjanj in zaprašenih mladostnih zapiskov. V njih opisuje z otroško prisrčnostjo svoje davne dni in intimnost doživetij prešernega mladostnika pisatelj, ki je za svoje spise prejel precej nagrad, tako n. pr. za »Tfeti rota« (ki je dosegla v 5 letih 11 izdaj) in i-Treti rota na magistrale (z 7 izdajami v dveh letih) tri češke najvišje nagrade: od države, od Akademije in praškeea mesta, ker veje iz pretresljive istinitosti in besednih finoč teh vojnih spisov vsa neizmerna borba in umiranje bojevnikov za češko svobodo.	Vlad. Zorzut.
Taco Tanev
Sofijsko Naiodno gledališče je proslavilo 25-letnico oderskega udejstvovanja znanega bolgarskega igralca taco laneva Slavljenec je od I. 1903 nastopal jKiprej na deželi in potem v Sofiji v tra- j gičnili vlogah, med katerimi so bili: Peter v »Gozdu«, Karemn v »Živem mrtvecu« L. Tolstega in dr. Zdaj uspešno vodi 1 anev gledališče v Plovdivu, ka-lero je tudi sam ustanovil.
Vrfec in Angelček
Izšla je tretja številka našega najstarejšega mladinskega lista. Pripovedni del v Vrtcu je to pot ves od Lee Fatur, ki je prispevala poleg nadaljevanja glavne povesti (>l bojne sekire do orala še mično zgodbo o Sinčku Binčku. Obe povesti ste opremljeni z lepimi slikami. Pesmi so preskrbeli Si Ivi n Sardenko. Janko Samec. Gorinšek in Svjatoslav. Nov in koristen je oddelek Mladim umetnikom. V kotičku Pouk in zabava pa se vozimo z Bistriško nu Gorenjsko in spo/nnvanio kruje, ki leže v območju železnice Ljubljana—Jesenice. Opis je živahen in ga bodo otroci prav s pridom čitali. — V Angelčku srečamo med drugimi priznanimi sotrudni-ki tudi Jos. Kostanjevca in Bevka. V poučno in kratkočasilo prozo so upletene pesmice Samčeve in drugih. — Oba listu toplo priporočamo v naročanje, ker prinašata za malenkostno naročnino deci res izbrano čtivo v vzorni opremi. Vrtec in Angelček skupaj staneta na leto 22 Din, Angelček jjosebe sam 8 Din, in sprejemu naročnino Uprava Vrtca v Ljubljani. Sv. Petra cesta 8. Čekovni račun uprave nosi štev. t0.4?0.	A. Ž.
Planinski koledar za 1. 19>0. je izdal v Ma- j t-iboru Brunou R o 11 e r , Krekova 5. Dobiva se pri planinskih podružnicah SPD ali pa naravnost pri izdajatelju. Stane 16 Din. po pošti 20 Din. Koledar je vezan v platno, okusno opremljen in se turistom radi svoje praktične vsebine toplo priporoča. Opremljen je s ~ preglednimi geografskimi skicami.
Planinski vestnik 11. štev. je izšla. Kakor običajno s prav zanimivo vsebino. Dr. C. Oblak razjiravlja o poduševl jen ju planinstva; od njega je tudi v zanostiem slogu započeta razprava o Velebitu. Miha Potočnik, ki razodeva zelo spretno pero. nas preko severne stene povede na Bebelo Peč in spotoma pomaleni z nami filozofira. Zelo jx>učen in živahen je popis na Mirno goro. P. Beneš K raka r je jx>pisal slavnost na Krvavcu ob blagoslovitvi I>laninske ka|>elice 18. svgusta. Lep je tudi spomin, j>osvečen ponesrečenemu H. Brandtu. Planinski vestnik je veren in vreden glasnik našega turizma.
Nova Remarquova knjiga
Erich Maria Remarque, avtot znanega romana »Na zapadni fronti — nič novega« je spisal novo delo, ki slika povojne nemške razmere. Prodal ga je najboljšemu plačniku, neki ainerikanski založbi Roman bo torej izšel najprej v angleščini in šele potem v nemškem izvirniku Kritika vnaprej poudarja, da bo imel avtor težko stališče. Niegovo prvo delo je obudilo toliko zanimanja. Ker je prvič predočilo duševnost po vojnem viharju uničenega mladega pokolenia. Ali bo pisatelj tudi vnaprej ostal zvest svoji pretresljivi iskrenosti, ki je dosedaj odtehtala umetniške napake? Do zdaj je bil Remarque nepoznan in bogve, ali ne bo obveljala stara resnica: non bis in idem.
Izšel je Godišnjak astronomskega observatorija belgrajske univerze za leto 1930
Ljubljansko gledališče
Drama:
Začetek ob 20.
Četrtek, 7. novembra: NAS GOSPOD ŽUPNIK. Izven
Petek, 8. novembra: Zaprto.
Opera:
Začetek ob pol 20.
Četrtek, 7. novembra: Zaprto.
Petek, 8. novembra: EVGENIJ ONJEGIN. Red E.
V petek se poje opera »Evgenij Onjegin« z g. Primožičem v naslovni partiji. V soboto se poje »»Prodana nevesta«, ki je obenem proslava 25let-nega jubileja pevca tenorista g. Kovača. Slavljenec nastopi v eni izmed svojih najboljših povojnih kreacij in sicer v vlogi Vaška. Janka poje ,;tari naš znanec g. Šimenc, Marinko — ga, Nožinič, Kecala naš J. Križaj itd. Opero bo vodil g. Balatka, ki pride nalašč za to opero iz Brna v Ljubljano, da počasti prijatelia in lOletnega sodelavca. Predstava se vrši izven abonma.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 7. novembra ob 20: PISKROVEZ. Ab. C.
Kuponi. Petek, 8. novembra: Zaprto. Sobota, 9. novembra ob 20- KONCERT BRANDL-TRIA. Izven.
CELJSKO GLEDALIŠČE. Četrtek 7 novembra ob 20: KONCERT BRANDL TRIO.
PTUJSKO GLEDALIŠČE.
Petek-. 8. novembra ob 20: KONCERT BRANDL-TR1A v dvorani Glasbene Matice.
Državno prvenstvo v rokoborbi
V soboto in nedeljo se vrše ■» Ljubljani velike rokoborbne tekine za prvenstvo države. Ob tej priliki smo našim čitateljem podali nekaj zgodovine te lepe panoge športa, ki se pa pn nas radi pomanjkanja primernih učiteljev ni mogla prav razviti. Upajmo, da bodo te tekme, ki se vrše prvič v Ljubljani in so ludi ena največjih prireditev te vrste, mejnik v razvoju težke atletike Težka atletika. oziroma rokobora se deli v šest skupin po telesni teži atletov in sicer: bantain teža do 58 kg, peresno lahka do 62 kg, lahka teža do 07.50 kg. srednja A do 75 kg, srednja B do 82.50 kg in pa težka skupina. Najzanimivejša je borba v ban tam skupini. Tu se vidi najdovršenejSa lokoborba, ravno radi majhne teže atletov, ki so izredno gibčui in nagli. Vsak par se bojuje do 20 minut, če po-
prej ni zmage enega ali drugegu. I'o preteklih 20 minutah se borba odloči tudi po točkah V naš državi je 12 klubov, ki se bavijo s težko atletiko; od teh se je prijavilo k prvenstvenim tekmam Sest klubov. TI klubi so tudi naša elita. Dosedaj so prijavljeni: iz Zagreba Herkules, Croatia, Soinbor-sko športno udruženje, Subotica iu ljubljanski Slovan. Med prijavljenimi so olimjiijski tekmovalci, ki so nastopali s precejšnim uspehom na zadnji oliiujiijadi v Amsterdamu in večkratni državni prvaki vseh tež. Novost bo bržkone ves'., ia bo pri teh tekmah sodelovala ludi novoustanovljena sekcija Ilirije, ki nastopi s tremi atleti. Zanimanje za to prireditev je veliko. V petek se pa vrši j>otom ljubljanske radio postaje predavanje o rokoborbi
Razne športne vesti
Kot izgleda, bo letošnje loto pravo preseljevanje raznih zvez. Včeraj smo javili, da se bo ! prenesla Bazena zveza v Zagreb, o prenosu nogo- | metne zveze v Belgrad se mnogo debatira. Sedaj i pa prihaja vest. da se bo prenesla plavalna zveza ! v Split.
Radi znane odpovedi reprezentančne tekme z , južno Nemčijo je nastala težka ateia Južnonem- I ška zveza je javila vso stvar Nemški zvezi z za- • btevo. da izposluje od J. N. S. odškodnino v znesku 3000 mark. Dokler se la vsota ne poravna, so pa prepovedani vsaki stiki z jugoslovanskimi klubi. V slučaju pa, da Nemška zveza ne bi mogla izposlovati odškodnine, bo afero reševala najvišja instanca, F. I. F A. Iz tega je razvideti da smo prišli radi prenagle odpovedi v teško afero, ki bo imela posledico, da bo J. N S. moral plačali čedno vsoto kot odškodnino.
Gimn&stični večeri S. K. Ilirije, ki se vrše v srednji tehnični šoli. so dobro obiskani V dam-sko skupino se sprejme še par dam Treningi za dame se vrše v torkih ob četrt na 18 v srednji tehnični šoli, vhod ob strani.
Inozemski spori
NOGOMET.
Rezultati iz Italije: Prvens'vene tekme: Na- • poli—Livorno 1:1, Pro Patria—Psdua 0:0, Ale- ! xaudria — Torino 3:3. Ambrosiana — Cremonese 3:2. Triestina—Lagio 3:3, Juventus—Pro Ver-celli 6:1, Rologna—Milano t : 1. Modena—Genua 2:1.
Južna Nemčija se pripravlja. Južnonemška nogometna zveza, ki je s svojo reprezentanc doživela ravno težek poraz na Ogrskem, je sklenila
z Ogrsko, da se odigra lo. junija prihodnjega leta revanžna tekiua v Nemčiji Ogrska reprezentanca bo ob tej priliki odigrala v Nemčiji še 2 nadaljnji tekmi. Nemci hočejo do takra' svoje moštvo temeljito pripraviti na to srečanje.
Nemška Avstrija in evropski pokal Zanimiva je tukaj situacija, ki je nastala radi rezultata 3 :1, katerega je dosegla v svojo korist Nemška Avstrija proti Švici. Avstrija je trdno upala, da bo s primernim rezultatom v tej tekmi dosegla Čehe in s tem dobila vodstvo, če bi Avstrija Švico premagala z rezultatom 2:0 ali 4:1, bi s tem dosegla Čehe. Toda gol, ki ga je dosegla Švica, je prekrižal račune Avstriji, kar ii napravlja sedaj veliko nezadovoljstvo. Sicer pa se Avstriji ni treba toliko razburjati, kajti vse zavisi vendar od meddržavne tekme med Ogrsko in Italijo za evropski pokal, ki pa se bo odigrala šele v prihodnjem letu. Le, če ostane ta tekma neodločena, bi bil za Avstrijo pomemben boljši rezubat 2:0 ali 4:1 v tekmi s Švico če pa zmaga Ogrska nli Italija. [>otem je pa vprašanje zmagovalca za evropski j>o kal že rešeno.
LAHKA ATLETIKA
Najboljše evropske štafete 4X100 m! V na
slednjem prinašamo seznam 15 najboljših evropskih štafet na 4X100 m iu čas. ki so ga dosegle: 1. S K. Charlottenburg 40.8 »ek., 2 Eintracht Frankfurl 40.9 sek., 3. Phonix Karlstuhe 42.0 sek.. 4. Bar Kochba Berlin 42.2 sek., 5 Poljtechnic Har-riers London 42.3 sek., 6. Kickers Stuttgart 42.5 sek., 7. Surrev Angleška 42.5 sek.. 8 Dresdensia Dresden 42.6 sek.. 9. Racing Club Pariš 42 6 sek., 10 VFB. Breslau 42.8 sek., U. Preussen Krefeld 3 sek.. 12. Polizei-Sportveretn Hamburg 42.8 -ek., 13 Viktoria Hamburg 42 8 sek.. 14. Berliner Sportklub 42.9 sel;., 15. VFB. Stuttgart 43.0 sek. h seznama vidimo, du se nemške štafete naravnost odlikujejo, kajti od 15 najboljših štafet je 12 nemških in od teh so 4 štafete iz Južne Nemčije, ki so zasedle 2.. 3., 6. in 15. mesto v gornjem seznamu.
Radio
PO RADIO-SVE1U.
V zvezi s slovesno otvoritvijo gospodarskega radia v Linzu se je vršila tudi okrama učiteljska konferenca, na kateri je bilo enoglasno sklenjeno, da se uvede radio tudi v vse osnovne in srednje šole v Linzu po zgledu angleških šol. Zaenkrat je uvedba radia v te šole sicer samo poskusnega značaja, vendar je z gotovostjo pričakovati, da se bo radio odlično obnesel kol |jomožno vzgojilo sredstvo in si bo kot tako zagotovil trajen obstanek v šolah.
Dne 29 oktobra je proslavila berlinska postaja
šestletnico svojega obstoja, *
Ob 50-letnici iznajdbe električne žarnice je ameriški radio priredil tako zvano Edisonovo slavnost. 21. oktobra t 1 zvečer je 60 ameriških postaj sprejemalo slavnostni govor Alberta Einsteina, ki je govoril v berlinski radio-postaji. V Ameriki so pa pri tej priliki govorili v radiu preds. Hoover, Henrv Ford. Ovven Voung in Edison.
SODNE OBRAVNAVE V RADIU.
Berlinska radio-postaja namerava uvesti v svoj program tudi javne sodne obravnave. Ker so obravnave pri sodišču javne, torej vsakomur dostopne, ni nobenega pravnega zadržka, da se ne bi obravnave vršile pred mikrofonom.
Programi Radia-Ljubljana t
Četrtek, 7. novembra: 12.30 Reproducirana glasba 13 00 časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.00 Koncert radio-orkestra. 19.00 Iz življenja mravelj, profesor Pengov 19.30 Tedenski pregled domačih in tujih dogodkov. 20.00 Slovenske narodne pesmi, poje slov. akad. oktet. 21 Koncert radio-orkestra. 22 Časovna napoved in poročila 22.15 Koncert radio-orkestra. 23.00 Napoved programa za naslednji dan
Petek, 8. novembra: 12 30 Reproducirana glasba. 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 13 30 Iz današnjih dnevnikov. 17.00 Koroške narodne pesmi, pojejo koroški fantje: 1. Nmav
I čriez jizaro; 2 Dober večer, luba dakle; 3. Bodi j zdrava, sestra draga: 4 Bom pa rut č zorav; 5. De-; Sva. to ni povej; 0. Spomvad pa uštno je; 7. .les manr tri lubce: S. Saj n či frajda vec na sviete; 9 Pojda-1 mo v škufče. 18.30 Gospodinjska ura, gdč. Krekova 19.00 Italijanščina, poučuje dr Leben. 19.30 Prenos opere:: Evgenij Oujegili. 22.00 Časovna napoved ir poročila, napoved programa za naslednji dan
Drugi (jragrarni:
Pelek, 8. novembra:
Belgrad: 20.00 Prenos opere iz narodnega gl<-dališča. 21 30 Čas. dnevne vesti. — Zmjreb: 17.85 »Orijent. glasba , radio-orkester. 20.35 Koncertni večer — Varšava: 16.15 Reproducirana glasba. 17.45 Koncert mandolinskega orkestra. 19.25 Rcproduci-rana glasba. 20.15 Sim). koncert varšavske filharmonije. — Uudapcsl: 915 Koncert kvarteta. 12.00 Zvonenje 12.05 Konce;-: ciganskega orkestra 16.20 Mladinska ura. 17.45 Koncert opernega orkestra. 20.00 Radio drama. 22.35 Lahka glasba — Dunaj: 16.00 Reproducirana glasba. 1640 Pevska akademija in koncert terceta. 20.05 Pevska ura, kom. fievec Fr Steiner 21.00 Koncert iz histeričnih in modernih fanfar in koračnic. — Praga: 20.00 Reproducirana glasba. 20.30 Koncert inoravskih avtorjev. 22.15 Lahka glasba. — Lnnf/enbcrfi: 10 15 Reproducirana glasba. 12.10 Reproducirana glasba. i3 05 Opoldanski koncert. 15.00 Mladinska ura 16.25 Knjižim ura. 17.30 Popoldanski koncert. 2O.00 Arije iz znanih oper. 20.45 .K rast n rešuje ltalioc, radio drama. — Berlin: 18.30 Violinska glasba. 19.05 Narodne pesmi 20.00 Nordijski ples; in pesmi. 20.30 Repriza: >Kra-sin rešuje Italioc, drama. — Kalovice: 12.05 Reproducirana glasba. 17.45 Koncert mandolinskega orke stra 20.15 Simfonični koncert varšavske filharmonije. — Stuttgart: 16.00 Popoldanski koncert. 19.30 Kvartet poje narodne pesmi. 20.00 Koncert filharm. orkestra. 22.00 Sanjska knjiga*, radio-draina. 23.15 Zabavni koncert. — Breslau: 16 30 Rejiroducirana glasba. 17.30 Mladinska revija. 19.05 Zabavni koncert. 20.30 Večerni koncert. — Bratislava 16.00 Reproducirana glasba. 10.30 Popoldanski koncert. 19.30 Prenos iz gledišča v Bratislavi: »Dve vdovi«, kom. opera. — M. O tirava: 11.30 Reproducirana glasba. 12.30 Opoldanski koncert. 16.55 Popoldanski koncert 19.00 Reproducirana glasba. 20.30 Koncert kluba mo-ravskih avtorjev. 22.00 Lahka glasba.
v zabojih po 720 ali 1440 kom. OId 1 38 kAm. postavno Polj-čane, vključno zaboja, razpošilja po povzetju
rxporma družba MUiIlHis Marmor
Suppanz in drug
vo&iiu predat Sle*. ©
Kupim večjo količino prvovrstnih
NAMIZNIH
mm
proti takojšnjemu plačilu. Cenjene ponudim /. navedbo vrst in množine na: Frani- Osflf iuniui, Vran-aU mi Celi t:
Zahvala
Vsem, ki ste spremili našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta in brata, gospoda
Antona Vovka
veleposestnika na Bledu
na njegovi zadnji poti. vsem, ki ste položili toliko lepega cvetja in vencev na njegov grob, za vse ustmene in pismene dokaze sožalja, za ganljive žalo-stinke — lepa in prisrčna hvala!
Iskreno hvalo smo dolžni posebno g. dr De Gleriu, zdravniku na Bledu, ki se je neumorno trudil za časa njegove bolezni, dalje g. dr. Benediktu, zdravniku na Bledu, g. primariju Jenku in g. dr. Perkotu iz Ljubljane, ki so storili vse, da nam ga ohranijo, čč. sestram usmiljenkam, ki so mu za časa njegove bolezni storile toliko v olajšanje njegovih bolečin, in končno prečastiti duhovščini za tako lep sprevod.
Vsem še enkrat: prisrčna hvala!
%	ŽALUJOČI OSTALI.
1000 dinariev
vam ntučam, r ko Va i> brada rlc. kuri« oC-esa, trdo koio. zrnstke, ne odstranite rane? Il vo v času 3 dni i RIo bal zainom tirez bolečin, brez nevarnosti, breznoža. Zdrav niška priporočita Dr. Cvra-us B. Wien DiSe: Sem zadovoljen /. Rla. poStjite mi šc 24 oncSkov, ker jili t*>ui unorabl,t»l pri svojih paci jontib Cena v. uarun-iijeklm nismom Din ;>*-lončki Din 18'—. ti lončkov Din. 3T—
Or. Nic Keminy. Kollce-Kpschau. Poštni predal 12 R4ČSR.
Iščejo se mladi uradmki-pripravniki
izurjeni v poslih potovalnih pisaren m parobrodnih agencij, z znanjem svetovnih jezikov in dobrim vedenjem. Prednost imajo oni z dovršeno trgovske akademijo. Pismene ponudbe s prepisi spričeval označbo relerenc in plače, naj se poiljejo na Jugosl. Rudolf Mosse d. d., Beograd, pod iifro 536
. P0H-PER3E ] R.MIKLAUC IJUBUANff
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1*50 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas • - 5» Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
i	1	1	M	BI
Advokat, pripravnik
s sodno in advokatsko prakso išče službo pri notarju ali advokatu radi spremembe zaposlenja. -Nastop vsaj januarja. Ponudbe pod »Pripravnik št. 12.480« do enajstega ia upravo.
Vajenec
ki je že bil v trgovini, išče mesto za nadaljnje učenje. - Naslov v podružnici Slovenca, Celje.
Mesarski vajenec
ki je zaradi ukinitve obrata ob mesto, išče primerne zaposlitve. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju.
Mesto hišne
»prejmem takoj v Mariboru; lahko opravljam tudi vrtno delo in ostala domača dela (sama). — Vprašati v upravi »Slovenca« v Mariboru.
Službodobe
Krojaški vajenec
se sprejme. Josip Lipo-glavšek, Celovška c. 65.
Ključavničar
dobro izvežban tudi kot samostojen vodovodni instalater, ki bi se razumel tudi na avtogenično varjenje, se sprejme v trajno delo. Reilektira se le na dobro izvežbanega delavca v teh delih. - Naslov v upravi pod štev. 12.478.
Čevljarski pomočnik
se sprejme. Nastop takoj. Naslov v upravi pod št. 12.488.
Vajenca
za čevljarsko obrt sprejmem takoj. A. Mulej, Jesenice Fuž. 206, Gorenj.
Dva kroj. pomočnika
za velike kose sprejme takoj Iv. Arhar, Dorfarje 17, p. Škofja Loka. Hrana in stanovanje pri meni.
Ključavn. pomočnik
dobro izvežban v stavbnem in umetnem ključavničarstvu, pošten, vojaščine prost, ki bi bil tudi zmožen sam voditi obrt, dobi takoj službo. Plača po dogovoru. - Ponudbe ustmene in pismene na naslov: K. Albrecht — Kamnik.
Išče se deklica
14—16 let za varuhinjo k dvema otrokoma. Samo dnevna služba. Ponudbe na upravo Slovenca pod št. 12.408.
Učenca
s primerno šolsko izobrazbo, močnega, za trgovino z mešanim blagom, sprejme tvrdka Peter Šetina, Radeče pri Zidan, mostu.
Postrežnica
katera bi imela svojo sobo v hiši, se sprejme, Naslov v upravi pod 12.333.
Služkinja
z večletnimi spričevali, ki je že sama kuhala — se išče. Rimska cesta 18/11.
Kmečko dekle
zdravo in pošteno, sprejme šivilja za pomoč v gospodinjstvu in se lahko priuči tudi šivanja. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Kmečko dekle«.
Krojašk. pomočnika
za splošno delo sprejme takoj Vipave Franc, kro-jaštvo Toplice, Zagorje ob Savi.
Prodajalka
mešane stroke, dobro verzirana v manufakturi, se takoj sprejme. Ponudbe brez priloge znamk na upravo pod št 12.517.
Prodajalka
za trgovino z mešanim blagom, boljša samostojna moč, v mestu na Štajerskem, s hrano in stanovanjem v hiši — se sprejme. - Ponudbe z navedbo dosedanje službe je poslati pod > Manufak-turistka« štev. 12.518 na upravo -»Slovenca«.
Pouk
Šoferska šola
L obl. konc Čamernik, Ljubljana. Dunajska c. 36 (Jugoavto). — Tel 2236. Pouk in praktične vožnje
Eaaa
Sobo
z dvema posteljama in s posebnim vhodom iščeta dva dijaka s 15. novembrom. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Osmošolec«.
Trgovsko hišo
mariborsko, dvonadstropno, dobro se obrestujočo, proda za 550.000 Din Zagorski, Maribor, Tatten-bachova 19/11.
Nadstropno hišo
Maribora, polovico z vrtom, proda za 130.000 Din Zagorski, Maribor, Tat-tenbachova 19/11.
Proda se mlin
in žaga na stalni vodi, vse v dobrem stanju, stanovanjska hiša in gosp poslopja, 2 njivi, 5 mernikov posetve, redi se 2—3 živine. Proda se radi prevzema drugega posestva za ugodno ceno 47.000 Din. Naslov v upravi pod št. 12.531.
Hišo z vrtom
novo, enonadstr., v kateri se nahaja kolarska in kovaška delavnica — prodam. Na prometnem kraju, pri cerkvi in železnici, brez konkurence. Prodam tudi kov. orodje, - Naslov v oglasnem odd. Slovenca pod št. 12.519.
Novi teča;'
otvoritev 1. novembra: italijanščine, trancoščine, nemščine, angleščine in ruščine. Poučujejo akademsko naobraženi predavatelji. Vpisovanje v Vošnjakovi ulici št. 4, pritličje. med 10 in 12 ter 18 in 20.
Stanovanja
Sobo
po možnosti v sredini mesta, išče stalen gospod. - Ponudbe pod »Doktor« na upravo »Slovenca«.
Stanovanje
dvosobno, v lepi solnčni legi, udobno, se takoj odda. - Ponudbe pod »Mitnica« na upravo »Slov.«
Javna dražba
Podpisani bom dne 12. novembra prostovoljno prodajal hišo z gospodar, poslopji, njive, travnike, gozdove; na zahtevo kupcev vse skupaj ali posamezno. Janez Pevc. posestnik, Zg. Bitnje, občina Stražiščc.
t
Deček - sirota
krepak, star 8 mesecev, išče dobrotnika, ki ga sprejme v oskrbo ali za svojega. - Pojasnilo daje: Rozman Marija, Krško 51.
Tisoč dinarjev
Vam plača tovarna Ke-meny, Košice, če z Ria-Balzamom ne odpravite kurjih oči, trde kože itd., v treh dneh. Lonček za 10 Din predplačilo, ali 15 Din na povzetje pošlje zastopnik: R. Cotič. Ljubljana VII, Kamniška 10 a.
Kupimo lil Obrt
20 % kronske bone
kupi Pučka štediona i zatožni zavod d. d., Osiiek, Desatičina ul. 27.
Želod
ježice, hrastov mah, če-šminjevo lubje itd., kupim po najvišji ceni. Blago prevzamem na licu mesta ter takoj izplačam. I. Stuller, Vrhnika.
Hrastove hlode
iu hrastove plohe od 55 milimetrov debele naprej kupuje stalno J. Pogačnik, lesna industrija Skol-ja Loka (ob kolodvoru).
Želod
vsako množino - plača po najvišji dnevni ceni FRUCTUS — Ljubljana, Krekov trg 10/1.
Vsakovrstno
ZlžSfP ftiramiie
po oaivišiib cenah. CERNE. juveiir. Lfubllana. \Volfova ulica št 3.
IU
Puhasto perje
kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju naj mani 5 kg. - Potem čist belo gosje kg po 130 Dio in čist beli pub kg po 300 Din. - L. Brozovič, Zagreb. Ilica 82.
Cepljene trte
vkoreninjene divjake in sadna drevesca nudim v najnižjo ceno za jesensko saditev. Alojzij Grabar, pos. in trtnar, Zagorci, p. Juršinci pri Ptuju.
Sadno drevje
marelce, jablane, hruške, breskve - najfinejše izbranih vrst - visoko de-betne in pritlikavce, kakor tudi raznovrstno le-potično grmičevje in razne trajnice - nudi po najnižjih cenah drevesnica Marija Črnagoj, Vič pri Ljubljani.
F. Čuden LJubljana
Prešernova ulica ^.tev. I
Poročni prstani
Auto-hladilnike
blatnike in drugo - popravi strokovno, hitro in ceno Gustav P u c , kle parstvo, Ljubljana, oaspr. tobačne tovarne.
Modistinja
Anica Puhek, Šelenbur-gova ulica 6/1, nudi najcenejše in najlepše dam-ske klobuke že od £0 Din naprej. - Preoblikovanje 28 Din.
Vulkaniziranjc
auto gumijev, galoš, snežnih čevljev itd. sprejema v popravilo po najnižjih cenah; solidna postrežba. Priporoča se Terbutz in Peteln Maribor, Koroška 39, prej tiskarna Ažbe.
Dežne plašče
priporoča po konkurenčnih cenah Martin Jan-čigaj, Ljubljana. Tavčarjeva (Sodna) 1.
Auto garaža
sc takoj odda. Kje, pove uprava pod štev. 11.635.
Modna trgovina
Anton Paš, Maribor, Slovenska ulica 4. Nogavice, rokavice, srajce, kravate, jopice, vso damsko, moško in otroško perilo, volnene veste itd. itd. -Strogo solidne cenel
Vinski sodi
dobro ohranjeni po 75 par liter, se prodajo v Mariboru, Kacijancrjcva ulica št. 15.
Dve veliki omari
postelj, konjska oprema, zgor. obleka in perilo — naprodaj v Orlovi ul. 11.
Osebni auto
popolnoma v dobrem stanju, takoj uporabljiv, sc proda za 12.000 Din. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.498.
Tovorni auto
v dobrem stanju, \'A tonski, se poceni proda. -Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 12.538.
nseriralfe v »Slovencu"?
Stalna razstava
umetniških slik. - Velika izbira okvirjev. A. Kos. Ljubljana, Mestni trg 25. naspr. magistrata Sprejmem potnike za prodajo slik.
Oves fin koruzo
kiinltr najceneje pri (vrdtii
A- VOLK, LJUBLJANA
Resljeva cesta 24.
veletrgovina žita in moke
HVOR1MICA
STiMPlLJK
r. SOlfLKC
MAR I BOK Aleksandrova cesta 34
direktno iz
Tovarne
oi. tov skladišča
I Jieineli KcroCdl
1 laribor St. 102 A.
Zanesljivo zdravilo za nogo las Je novo iznajdena	■ f L| BJ I M
francosku m | fl C L pomada. "	, , ,
Sedaj 95»/,. ple&astiU zopet dobi nazaj ('• svoje izgubljeno laso, todaj Je oni, ki Ji mu izpadajo lasje ali sivo, ali *o mu ».' izpadli do polovico, iivorjon. da se mu f/ zopet povrnejo las Ji- ln ozdravi lasno tkivo, odstrani pa perhaj, srboi in vso ono boli, vsled katerih Insjo Izpadajo ali osivc. PoSilja po povzetju ..MISEL", Vasina S, Beograd. — Prodaja tudi lekarna Deltnl, Knez Mlhajlova 1, Dozo 60, 80, 100 in 160 gt Cone 115, 100, 185 in 290 dinarjev. Nekaterim osobam zadošča 60 gr, drugim pa 160 gr, kakor to komu vofi ali manj obolelo lasno tkivo. Nekatera 0B0ba porabi 160 gr pa jej ne zrasto taki lasjo, kot jih jo imela, tedaj pošljemo na svojo stroško Se 160 gr omonjonega zdravila, — V vsaki dozi je priloženo navodilo o uporabi ingaran-J clja za uspeh. — Poštnina gro na našo stroško.

JAMČIMO, da postanete takoj
nekadilec
čim Ie enkrat grgrate z Reinischevo brezokusno ustno vodo »NIKOPROST«! ki razkužuje usta ter je zdravniško priporočena. Ena steklenica zadostuje. Zahtevajte prospekte. - Cena steklcnici: 56 Din, po pošt. povzetju 72 Din,
»JADRAN« — LJUBLJANA, Komenskega ulica 36.
Zahvala
Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znanccm za izraze iskrenega sočutja ob bridki izgubi naše ljubljene in nepozabne soproge, mamice, hčerke in sestre, gospe
Elce Jocii-Orehek
Zahvaljujemo se z isto iskrenostjo vsem, ki so se dejanski ali v duhu poslovili od nepozabne, ji naklonili toliko krasnega cvetja ter jo spremili na njeni zadnji poti.
Posebno zahvalo izrekamo gg. zdravnikom, predvsem pa dr. Bežeku za njegov trud in požrtvovalno skrb, preč. duhovščini, usmiljenim sestram, gg. pevcem za tolažilno petje, kolegom in kolegicam, zlasti g. Lapajnetu za njegov v srce segajoči poslovilni govor, šolski mladini in gasilcem.
Vsem iskrena hvalal
Žalujoči ostali.
Priporoča se
delikatesna
trgovina in zajutrkovalnica J. BUZZOLINI
Ljubljana, Lingarjeva ul.
(za škofijo).
Zahvala
Vsem, ki so sc spominjali v bolezni našega predobrega sina, brata in strica
Dr. Pavla Skaberneta
svetnika apelaciiskega sodišča
spremili ga do preranega groba, se od njega poslovili s cvetjem ali so drugače počastili njegov spomin, izrekamo svojo najiskrcnejšo zahvalo.
Zahvaljujemo se tudi gg. zdravnikom za vestno brigo, usmiljenim sestram sv. Vincencija Pavelskega za požrtvovalno nego, ter častiti duhovščini, predvsem za tolažilne obiske njegovemu sošolcu in prijatelju g. kanoniku dr. Merharju.
Zahvaljujemo se tudi za mnogobrojne izraze sočustva, za spremstvo na zadnji poti pa zlasti še predsedniku apelacijskega sodišča g. dr. Rogini, predsedniku okrož. sodišča g. dr. Rekarju, velikemu županu g. dr. Vodopivcu, mest. županu g. dr. Pucu, podpredsedniku odvetniške zbornice g. dr. Žirovniku ter zastopnikom vojske, Lovskega društva in Sokola.
Končno se posebej še najiskreneje zahvaljujemo njegovim najožjim in najinilejšim prijateljem, ki so mu bili desetletja zvesto udani ter njegovim stanovskim tovarišem, gg. sodnikom, ki so ga korporativno spremili prav do groba.
Rodbina Viktorije Skaberne.
I
u.S »J
N N N p- .
w a o> f—• Q
O CL,
v S '«-3
g > o-a -o
•!N5 S •S'*
a
O >
i .s:M .
I N	g
»•2
o Q d « □ 50 <s cmO UO /S«"" OuJ
^ OO
Je a-2 -S"
"i
..N^ q Ji .j '-i
SZO^oio *<9y , č/5
Pierre L'Ermite:
11
'o1 c* =
sSoj 'a <00 cj-2
«00Wt/3:r N
,gu20o S
O ■«• .
x*o > ■a i: ~ c
■o
J	OO
w
Zena z odprtimi očmi
»Vi prihajate iz ,Stare Rakovice'? ..
:>Saj res! Tako bi bil moral začeti. Da, iz ,Stare Rakovice' prihajam ... Parižan, včeraj sem dospel v družbi kakih petdeset prašnih in umazanih tovarišev! ... Uprizorili smo prave orgije da se umijemo z vodo iz našega vodnjaka. To je bilo slabo kajti nismo še vedeli, da imate tu tako malo vode. Zdaj je ta voda polna peska, umazana in nepitna.. Uganili boste gospodična, zakaj sem prišel...«
Ali nimate dveh vodnjakov? ...«
Da... v onem drugem, tam na kraju poleg kapelice je še več vode. Ampak pravijo, da je tam nekdanji gospodar izvršil samomor in ... da še zdaj leži notri!...«
»Oh ne... slišala sem, da so ga že zdavnaj potegnili ven...«
»Čeprav... vendar se človeku upira. Bojimo se, da ne najdemo v kozarcu mrličevega zoba ali kakega gumba njegovega telovnika... Gospod voditelj bi vsaj pri večerji rajši imel malo manj mrtvaške vode. Zato si dovoljuje še enkrat uporabiti Vašo dobroto, ki nam je že vsem predobro znana, in Vas prosi, da nam poklonite vedro čiste vode za na mizo ..
Vse to je povedal počasi, vljudno z nasmeškom, ki naj bi bil nalašč iz zadrege, kakršna je lastna izbrušenemu Parižanu, kadar govori z inteligentnim in uglednim dekletom.
Ta razgovor se je vršil pri malih vhodnih vratih na stezici polni sice sence. Ob zvoku tega toplega in mladega glasu, ob jasnem pogledu iz katerega je sijala srečna duša, se je tudi Rolando polotila prijetna zadrega.
»Imamo prav dober vodnjak; in dosti vode je notri. Moja teta bo gotovo zelo vesela, ko bo zvedela, da sem Vam postregla z njegovo vodo. Toda... Filo-mele ni doma... ona bi Vam bila gotovo pomagala... Kaj čem, bom pa jaz namestu nje.«
»Oh ... Ni treba gospodična ... Pri ,Stari Rako-vici' nas je petdeset za zajemanje vode; naredili bomo vrstni red, kakor pri vojakih ... pridem sam po vodo, ker ste mi dovolili... Eno vedro ali dve bo dovolj... Toliko, da skočim ponje ...«
»Boste znali zajeti vodo?«
»Oh ... gospodična ...«
In princ iz uajke odhiti proti poloniji, ponavljaje z zgražanjem:
»Oh ... gospodična ...«
V hipu, ko odide pariški kolonist, se pojavi v ozki ulici silhueta velikega mladeniča, takisto vitkega, vendar temnolasega in črnookega. To je Filbert, ki je na poti h davkarju, s katerim ima opravka.
Mladeniča sta se križala. Nista se poznala, toda oni iz »»Stare Rakovice« je vendarle opazil, da ga je ta premotril z očesom in da je na to govoril z dekletom, ki je ostalo pri vratih in klicalo psa, ki je hitel žurno proti soedni hiši, katere kuhinja je uživala velik sloves.
Filbertov prihod ni bil premišljen.
Davkarjev urad je dva koraka od »Zavetja., mc-d vrtom in »Staro Rakovico«.
Če bi se bil mladenič še tako skrival, bi bil vendar moral mimo obeh hiš.
Sicer sc mu Rolanda, ki jc svojo popolno neodvisnost nad vse ljubila, nikakor ni hotela izogniti.
»Dober večer, Filbert!...« je ona prva pozdravila.
»Dober večer, Rolanda!... Glej, presenetil sem To v razgovoru z lepim plavolasim fantom.. .<i
»Ah!... nlavolas je? ...« de dekle odtrgano.
»Kakor da tega nisi vedela!...«
»No da, govorila sem ž njim .. oziroma on je govoril z menoj... Sem sama doma, čisto sama ..'. Ne tete, ne Filomele ni...«
»To je hudo!...«
»Zelo hudo!... Hočeš vedeti, kaj mi je pravi) ta plavolasi mladenič?«
»Ne... ni mi do tega ,da bi vse vedel.«
»Ej, pa boš vendarle vedel! Rekel mi je, da sem zala...«
»Prav je rekel..
»Ali sem jaz kdaj nasprotno trdil? ...«
»In pristavil je, da ...«
»Da?...«
Toda Rolanda je bruhnila v smeh in odkrila vsi' svoje zobe.
Filbert jo je pogledal, skušal razumeti, kam dekle meri in tudi on se smejal in okril svoje prekrasne zobe.
»Rolanda, lahko mi rečeš kar hočeš. Vedi, da imam neomajno zaupanje vate. Od onega dne sem nepopisno srečen. Tako mi je, kakor da sem se prerodih Ti si, Rolanda, ki si dala moji duši zmisel življenja. Moje srce prekipeva ljubezen, kadar po-tihem izgovarjam Tvoje ime. In vsak hip si ga ponavljam. Ko si šla od mene onega večera, sem bil tako srečen, da bi bil najrajši objel ves svet!... šel sem na sipino in sem izgral svoje melodije... najine melodije ... morju ... Pojdi! le šali se z menoj... le poskušaj me napraviti ljubosumnega.. ne bo Ti uspelo, ker poznaš mojo neizmerno ljubezen ... Ti sama si ji ponudila svojo roko... In tvoje roke držim v svojih ... Ne boš jih potegnila n-izaj....«
»Pa vendar še imam to pravicok živo.jjvlgovori dekle in se zravna.
»To pravico imaš vedno.«	^