.!;; -.,; • j " ijv^ji aleveacki dnevnik ▼ Zdzužcmh 4r£mwmh Ve(}tumleto - • . $6.00 Za pol let*.....$3.00 Za New York celo leto * $7.00 Za inozemstvo cdo loto $7.00 Dtfkf fm Lisi slovenskih delavcev v Ameriki. I The largest the United | Issued every daj except Sunday! and legal Holiday«. 75,000 Readers* MtL£¥0N: 00RTULHDT 2876 Colored m Second Obes Matter, September 2L 1803, at the Post Office at New York, N. T., nnier Act of Congress of March 3, 1879. TELEP0N: 00STLANDT 287« NO. 224. — fiTSV. 224. NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 24, 1926. — PETEK, 24. SEPTEMBRA 1926. VOLUME XXXIV. LETNIK XXXIV PR1ČETEK FRANC. EVAKUACIJE Skoro sedem tisoč francoskih vojakov bo najbrž odpoklicanih se pred koncem meseca. — Vsa zavezniška armada bo odšla.—Streseman je objavil, da se namerava izvesti popolno umaknenje is nemških ozemelj. POGREB AVIJATIKA BERLIN. Nemčija, 23. septembra. — Istočasno z odpotovanjem nemškega zunanjega ministra Streseman na iz Ženeve, je pričela Francija včeraj z umaknitvijo svojih čet iz Porenske. Dosedaj se je šele en bataljon planinskih lovcev odpeljal brez cerimonij proti meji. Poročila, ki so dospela v nemški zunanji urad iz Koblenca, pa ugotavljajo, da bo odšlo šest do sedem tisoč francoskih vojakov iz zasedenega ozemlja še pred koncem meseca. / Te sile ne bodo.nadomeščene z drugimi. Predno pa bo Porenska popolnoma oproščena, bo poteklo dosti mesecev, celo v najbolj ugodnih razmerah. Dr. Stresemann bo dospel danes popoldne semkaj ter se bo takoj posvetoval s kancelarjem Marxom. Kabinetni sstanek, ki bo formalno o-dobril program, ki je bil poskusno sestavljen s Briandom v Thoiry, se bo vršil v petek zjutraj pod predsedništvom predsednika Hindenburga. Pozneje, mogoče pričetkom prihodnjega tedna, bo zunanji minister pojasnil položaj v zunanjem komiteju nemškega državnega zbora. Državni zbor se pa najbrž ne bo sestal pred novembrom. Vedno manjši in slabši postajajo poskusi naci-jonalistov, da omalovažujejo dogovor med Briandom in Stresemannom. Opaziti je celo že znamenja, da je stranka junkerjev pripravljena udeležiti se vlade na temelju Thoiry dogovora. Reakicjo-narna Boersen Zeitung je posvetila včeraj zjutraj celo stran potrebi reorganiziran j a kabineta. Opozicija desnice bo očividno še bolj oslabljena vsled poteze Francozov, da zmanjšajo število okupacijskih čet ob Renu. Včeraj je je postalo znano, da se mudi tukaj M. Parmentier, francoski finančni izvedenec ter intimni prijatelj Loucheurja, in da se posvetuje s Parker Gilbertom, generalnim rearacijskim agentom, glede mobiliziranja nemških železniških obveznic za stabiliziranje francoskega in belgijskega franka. Ob istem času je bila izdana napol ofici-jelna obrazložitev, tikajoča se statusa teh obveznic. Ta obrazložitev ne meče nikake nove luči na problem, kako bi spravili te obveznice na trg ter tudi ne omenja, kaj bo postalo iz prednostnih železniških akcij v vrednosti 500,000,000 mark, ki se nahajajo sedaj v nemški zakladnici. 2ENEVA, Švica, 23. septembra. — Nemčija in Francija imata v mislih popolno izpraznenje Porenske, in ne le skrčenja okupacijskih sil, je izjavil nemški zunanji minister dr. Stresemann časnikarjem, predno je odpotoval v Berlin. — Naloga nemške delegacije pri Ligi narodov, - je rekel, — ne obstaja v tem, da izposluje skrčenje zavezniških sil v Porenski za par tisoč, temveč da pojasni, da je po vstopu Nemčije v Ligo zase-denje nemškega ozemlja v protislovju s prirlciporrr enakosti med člani Lige. «C) I.tnar MILLKK. wa*h. o. t, Slika nam kaže pogrebni sprevod avijatika Johna Rogersa, ki jo padel iz višino 150 čevljev ter S3 stn rt no poškodoval. Pokop ali so ga na Arlington Narodnem Pokopališču v Washington, D. C. Boljši položaj rovov v Illinoisu. Premogovniki v Illinoisu so zopet bolj zaposleni. Zimsko povpraševanje po premogu je spravilo v obratovanje dosedaj zaprte rove. CHICAGO, II., 23. septembra. Objavljeno je bilo poročilo državnega delavskega departmenta v Iliionisu, v katerem se fjlasi med drugim, da kaže zaposlenost tvoi niških delavcev v Illinoisu v zadnjih mesecih značilno stabilnost. Standard za avgust leta 1926 je za pet odstotkov višji kot pa je bil standard v avgustu preteklejr leta. Položaj v premogarskem okraju Illinoisa se neprestano izboljšuje. V julijskem poročilu se je glasilo, da se je zopet odprlo ]l rovov in da je znašala produkcija A' Illinoisu zopet več kot milijon na tpden. V poročilu za avgust pa se prlasi, da obratuje pet cesti ter nadaljnih rovov, v katerih je za-' temveč tudi Nove aretacije v morilni zadevi. Mabel Joyce je pred tremi meseci identificirala umorjenega kot svojega "moža". Policija pa trdi, da živi ločeno od svojega resničnega moža in otroka. Pred tremi meseci kc je vrgla čudna, 24 let stara Mabel .Joyce vsa obupana ter s kriki žalosti preko trupla svojega moža. katerega so našli na Broadway in 135. cesti ustreljenega. Danes pa se Španski plavač je najbrž utonil. Španski plavač, ki je hotel preplavati Angl. kanal v izvanrednih okoliščinah, je najbrž utonil. — Samomor, — pravi policija. nahaja v ječi, osumljena, da ga je sama umorila. Moža. katerega sto^im presenečenjem RIT GIZ NEZ, Francija, 23. septembra. — Mlad, temnopolt mož je priletel v ponedeljek zjutraj na breg kanala, se iznebil tam vse obleke, planil v vodo ter odplaval v kanal, dokler ni izginil izpred pogledov ljudi, ki so zrli za njim. Številni, ki so zasledovali z ra-čudno ob- so spoznali pod odtisih prstov kot "aaanje moža, so pregledali nje-pogosto predkaznovanega 2-"i-let-' grov° obll ko- v so našli pi- nega revolverskega junaka in ro-,smo* v katerem se je glasilo, da je parja Charles Cassreya, so našli to možak I-u« Declara Rodriguez, mrtvega in sključenega na tleh' star 2G let< doma iz Madrida in avtomobila. Bil je večkrat ustre-'da ima namPn prelavati Angleški ljen. I kanal brez pomoči vlačilnega čol- Včeraj je udrla policija v staj118- brpz }|i'ane in bre vsake druge novanje mlade žene na zapadni t moralične ali fizične pomoči. IIo-aretirala ne le nje. 31-letno Vero Tlio-poslenih 1200 mož in da so sporo-j mas z zapadne 75. ceste, ki je bi-čili drugi rovi, ki pošljajo depart-jzaposlena kot natakarica, igrnl-mentu redno svojo poročila, da ka in manikuristinja. ter 25-let-so imeli avgusta meseca zaposle- j u^ga James Sweeneya z zapadne nih 12 odstotkov več d;-lavcev kot j 138. eeste. o katerem izjavljajo pa julija. j detektivi, da je član zloglasne Tudi poročilo zveznega rudar- B"m Rodgers roparska tolpe, skega departmenta javlja, da je bila produkcija v Illinoisu tekom Vse tri dolže umora Cassreya. Dva dni potem, ko so našli tru- prvega tedna v avgustu večja kot ' i«1 prišla v mrtvašnico čedna pa ona na Kentuckvja. Premoga rji v Illinoisu so pa se vedno v neugodnem položaju, ker je indeks število zaposlenih v teh rovih še vedno za 7.7 točk pod avgustom leta 192."». Valentina ima dvojnika. nrXA.f!* 22. septem- bra. — D voyj^Vt Valentina j« bil razkrit v ose\n Tiborja von Mint-szentv. Razkrila ga je Sari Fedak, znana madžarska igralka in druga ločena žena dramatika Mol na r-ja. Saro Fedak namerava spraviti mladeniča, ki ni &e nikdar igral na odru, v Ameriko, kjer upa, da ho stopil na mesto pokojnega Valentina v filmskem svetu. Vsi ljudje, ki so se seznanili z javljajo, da sta dvojčka, džar. Xjego-grofica, njegov v Budimpe-je služil kot hu- . JR? Pričetek procesa proti morilcem seznam, ki pokaže, koliko amerifikega ali kanadskega denarja nam je tr«ba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesto. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno te, ako boste vpoitevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Posebni podatki. Dinarji Lire Din. 500 .... 9 945 Lir ... ... 100 ... . $ 4.30 Din. .... 1,000 .... $ 18.60 Lir ... ... 200 .. .. $ 8.30 Din. .... 2,500 .... $ 46.25 Lir ... ... 300 .... .. $12.15 Din. ____ 5,000 ____ % 92.00 Lir ... ... 500 .... .. $19.75 Din. .... 10,000 .... $183.00 Lir ... .. 1000 .. .. $38.50 Za poSOJatre, ki presegajo Desettiaofi Dinarjev ail pa Dv h tisoč Lir dovoljujemo poseben znesku primeren popust. Nakazila pm brzoja računamo za strofike $L—. pisma Uvriajem« * aajkrajfeai tami ter Pristojbina sa Ispla-aia —Mar. Jev v Jugoslaviji In Italiji znaša kafctr sledi :za fSS. aU manji sneMk 75 tov; ad | to $3M. pm 9 Za vetje sveto ve p*- FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street ptwue: oobtlandt 4«i New York, N« .. ,vs«in drugačnega mnenja so pa ameriški trgovci in ameriški industrijalci. Te dni je dobila družba ameriških finančnikov in industrijalcev šestdeset milijonov dolarjev vredne koncesija za izrabljanje vodno-električne sile ob Dnjepru. To dokazuje, da imajo ameriški trgovci povsem drugačpc nazore o Rusiji kot jih ima washingtonska go- Dolgo Časa so se sicer upirali, nazadnje so bila pa Gospod Gabrijel Jurasek. ugla-še valeč klavirjev v Ljubljani in predsednik "Podpornega društva slepili s sedežem v Lljubljani" je nedavno prišel k meni ter rekel: — Dolgo časa me že prosite, naj bi jaz ali kak drug slepec sestavil članek o nas, da se priobči v slo-vensko-ameriških novinah. Ame-rikanci-Slovenci žrtvujejo toliko v fond za zgradbo Slepskega doma, da je prav in dobro, če dobrotnike tudi nekoliko bližje informiramo o sebi iu svoji usodi. —- Toda ne vem. kje bi začel in kako. — — Gospod Jurasek, kaj pa, če bi napravila nekak interview; jaz bom vpraševal, vi pa odgovarjajte. — Izvrstno. — Torej, gospod .Jurasek, koliko imate slepcev v društvu, kakšne namene zasleduje društvo in kakšna ima sredstva ? — Naše društvo obstoja 6 let t ustanovil sem ga jaz in sem do danes tudi njegov predsednik. Pisarno imamo kar pri meni na stanovanju, "Wolfova ulica št. 12. Sreča zame je. da na levo oko nekoliko vidim; morem eelo čitati, ee je pisano s strojem ali debelej0 tiskano. In saj veste, med slepci je enooki vedno kralj in če ne to, je lahko vsaj društveni predsednik. Članov imamo zdaj 106. od teh jih je žensk skoro polovica. Vojnih slepcev je med moškimi približno tretjina. Naš najmlajši član ima 18 let, najstarejši 79. Društvo ima v prvi vrsti namen, da sproti podpira svoje člane. Če se-kdo izuči obrta, mu kupimo, če mogoče, orodje. Pa tudi drugače dajemo ročne podpore. S sredstvi je pa pičla. Naši redni člani — ki so itak sami reveži — plačujejo letno članarino po 10 Din., ustanovniki plačajo enkrat 500 D. Naše mestne občine, zlasti Ljubljana, Celje, Maribor, nam na vsakoletno prošnjo naklanjajo v svojih proračunih par tisočakov. Tn privatni dobrotniki nam tudi kaj dado. Tako imamo na mesec 500 — 3000 Dinarjev razpoložljivega denarja, kar seveda ni preveč. — Pa je v Sloveniji še dokaj slepcev, ki niso vaši društveniki? — Seveda. Njih število smemo z našimi člani vred ceniti na 700. — Pa kje so vsi ti in sploh : Kaj so ATaši društveniki? Ali imajo poklice, v katerih kaj zaslužijo? — Ta stvar je prav žalostna. Razen mene jih je par, ki so obrtniki, namreč pletarji in ščetarji. Ti so v Kočevju, v tamošnjem Invalidskem domu, v katerem je o-krog 70 slepcev, a večina takih, ki ne znajo ničesar in tudi niso za zaslužek vporabni. Ta Invalidski dom je prejšnja nemška strokovna šola za lesni pbrt. Tam so se nekateri slepci izučili pletarstva in ščetarstva, tako da nekaj zaslužijo. Natlačeni pa so tamkaj kakor arniki, ker je za njih število prer malo prostora. Vrhutega visi zadeva s tem Invalidskim domom v zraku in se je bati, da ga bo država, ki ga oskrbuje, nekega dne razpustila. Kajti država se briga le za slepce, ki so vojni invalidi, in teh je že vzela mnogo ven; nekaj jih j« oddala v invalidnico v Celju, nekaj jih je prešlo v invalidnico v Ljubljani, ki i« v stari šcntpetermki vojašnici. Naših članov je v Kočevskem domu 28; mi ne delamo razločka med vojnimi in drugimi slepei. Vsi društveniki, ki niso pletarji ali ščetarji — in če izvzamem svo jo malenkost — žive od podpor, deloma kot stanovalci invalidskih oziroma provizornega slepskega doma v Kočevju, zvečine pa o pri vatnih podporah. Lahko pa rečem, da se vsaj polovica vseh slepcev v Sloveniji mora preživljati s tem, da javno okrog prosjačijo! — T(, je silno žalostno! In kaj je s slepimi otroki? Saj je gotovo tudi kaj slepili šoloobveznih otrok ? Ali se kaj oče, ali imajo knjige za slepce ? — Dobili smo neko slepsko statistiko od države, toda je precej površna. Toliko skic jam iz nje. da mora biti v Sloveniji okrog 150 šolskih otrok, ki so slepi. A ne šolajo se nikjer! Z učnimi knjigami in sploh s 4- doli, .kjer je 3e teBlsoanalfabetov. Potrebujemo nekaj mornarice za obrambo naše morsk$f&ali. In še neštevila je takih potreb. Kdo misli pri tem položaju ravno na par slepcev! Imamo pa kuratorij za slepce, ki hoče rešiti tudi šolsko vprašanje in pri tem pritegniti državo vsaj v toliko, vkolikor gre za slepe otroke v šoloobvezni starosti. — Kakšen kuratorij je to? Prosim, pripovedujte mi o njem! —- Od našega društva smo v ku-ratoriju trije, dalje je član gospod Stolni župpik Klinar, mestni fizik dr. Rus, dr. Marušič od velikega županstva, ravnatelj iheščanskr šole Hočevar, šef soc. polit, oddelka pri velikem županu dr. Goršič in več gospa. Ta kuratorij stremi po zgradb: doma slepih. Zbira denar in ima že fond okrog 100.000 Dinarjev. Iz tega vidite, da se tudi domačini, ne samo naši Amerikanei. še dokaj živo zanimajo za naše slepce. Treba bo par stopiti s tem kura-torijem v stik. vsaj tedaj, kadar bosta amerikanski in domači fond skupaj že tolika, da se ho dalo z delom pričeti. Najprvo je ta kuratorij mislil i samo na osnovanje slepske šole. a potem si je stavil širši program slepskega doma. v katerem bodi tudi šola za slepce. — Kje, mislite, bi bil najboljši prostor za slepski dom? — Prostora je v Ljubljani dosti, kamor se le ozrete. Gospa Jo-sipina Križmanova je kura tori ju zapustila svojo hišo na Karlovški cesti št. 5. Toda to je majhna hišica in tudi kraj ni ugoden. Lahko bi se pa zidalo na obširnem svetu gluhonemnice na Zaloški cesti. Do tega sveta bi imeli slepci celo neko pravico. Kajti kakor sem poizvedel, je bil fond. s katerim se je gluhonemniea zida la in ki je izviral še iz 18. stoletja slovenskim čtivom za slepce je j pravzaprav slepcem namenjen. — pri nas jako težko. Največjo za- i Ker smo prišli ob ta denar, bi sine-slugo v tem pogledu ima ga. Min-Hi zahtevati, da nam gluhonemniea ka Skabernetova, profesorica na odstopi vsaj del vrta, da tamkaj vadnici državnega učiteljišča v j zidamo. Nekateri se pa protivijo. Ljubljani. Ona je zbrala nekaj t češ, da je preveč bolnišnic v bliži-blagosrčnih dam, s katerimi obdr- ni. žava tečaj o tem, kako se z roko| Brez dvoma je, da bo dala svet "pišejo", tr je v papir vbadajo' rade volje mestna občina Ljub-besede. da jih slepec s tipanjem tljana, čim pride stvar doizvedbe, more brati. Na ta način se trudi kar pa je kljub izredni darežljivo-nekaj gospa, ki izdelavajo knjige sti Amerikancev in tudi domači-za slepce iz obstoječega slovenske-! noV še malo daleč, ker je zidanje ga slovstva. Toda. lahko si misli-jpri nas zelo drago, te, kako naporno delo je to in ka-| Pa če le darovi ne odnehajo, se ko počasi gre. In izdela se seveda bo že dalo napraviti, če danes ne. na ta način vselej le en sam izvod pa v dvajsetih letih. Potrpljenje dotične knjige. To je tako. kakor'je božja mast. je bilo predli o so pred stoletji iz-j Če bi nam za sedaj le kdo kupil našli tiskarstvo in so knjige pre-Ltroj za tiskanje slepskih knjig, pisovali. Prepisovanje je še ved- To bi bilo največjega pomena. no lažje, nego izdelovanje knjig za slepce. Tako z roko izdelana knjiga se Tako mi je povedal gosp. Jurasek. Da se pa dodobra informiram svetnik Janez Kalan (duhoven in vodja ahstinetske propagande) kot predsednik. Društvo je skušalo tekom svojega obstoja gori navedeno nalogo kar najbolje vršiti. Njegovo dosedanje premoženje znaša ca. — 255.000 Din. in sicer: a 1 hiša na Karlovški cesti št. .">. vredna sedaj najmanj 150.000 din. ima 4 stanovanja po 2 sobi s priti-klinami; volilo pokojne vdove Križmanove. b) hranilne vlope v skupnem znesku 105.000 Din., ki so naložene polovico v Trgovski banki in polovico v Mestni hranilnici ljubljanski. Gotovina se je nabrala iz raznih volil in nabirk. Sedanji odbor kuratorija je sledeči : Predsednik: dr. Tomaž Klinar. kanonik in stolni župnik v Ljubljani : Podpredsednik: Dr. Mavrieij Rus. mestni fizik v Ljubljani; Blagajnik : Karol Gruber, višji računski svetnik: Tajnica: Minka Skabernetova. profesorica drž. žen. učiteljišča v Ljubljani; Odborniki: Dr. Franc Goršič. šef odelka za soc. skrb pri ljubljanski oblasti: Maks Hočevar, ravnatelj mešr "■anske šole: Janko Jejrli«'-. šolski ravnatelj v pokoju; Gabrijel Jurasek. Anton Pleš-ko, Frane Sclnventner. slepci. Po pravilih društva morajo biti trije slepci v odboru. Kooptirani člani so še: Stanko Mašič. okrajni glavar. (Jospe: Josipina Cvelbarjeva; Maruška Vrtovčeva ; Marija Wes snerjeva. profesorica na mestnem liceju v Ljubljani. Preglednika računov sta : Franc Cvek, nadzornik drž. železnice; Franc Lazar, komercijal-ni tajnik. Iz teli podatkov morete rojaki t v Ameriki posneti, da tudi pri nas doma javnost nikakor ne pozablja na slepce. Stori se iu dela se pač, kar je mogoče pri majhnem narodu. ki ima skrbeti za neštevila kulturnih in socijalnih potreb, ako hoče ostati vštric drugim narodom. Ge izračunamo, koliko je danes sredstev za Slepski dom. dobimo tale rezultat: Glasom poročil ljubljanskega mestnega knjigovodstva je .bilo stanje hranil, knjižice št. 20627 "Kmetske posojilnice" ("Amerikanski fond") dne 5. avgusta 102G____Din. 289.385.34 Hranil, vloga knratorija ........ Din. 105.000.00 Hiša na Karlovški cesti, približno Din. 150,000.00 rudi hitro obrabi. Po dvakratnem še o onem "kuratoriju za slepce", nrečitanju postane papir od pri-j naprtil sem njegovega predsed-tiskanja s prsti zanič in se ne da' nika, prečastitega gospoda dr. To-več čitati. j maša Klinarja, stolnega župnika. Da! Če bi imeli v Sloveniji tis-, ljubljanskega kanonika in konzi-karski stroj za take knjige! Toda storijehiega svetnika, da bi mi dal tak stroj se dobi samo v i nožem- pojasnil. stvu, — stal bi več stotisoč dinar-1 G. dr. Klinar je bil tako ljube-jev, koliko, sam ne vem. Sila drag zniv, da mi je dal na razpolago je. Kdo torej nam bi ga mogel ku- sledeče pismene podatke, iz kate-piti? Tn vendar bi bil tak stroj rih je razvidno, da se tudi doma v morda še nujnejše potreben za nas Sloveniji javnost giblje v f>rilog nego vse drugo. Potem bi lahko slepcem in se je že nekaj čisto le-mnogo čitali in si ustanovili celo pega doseglo: svoj list. Slepa mladina bi preje-1 V Avstriji (bivši) je bil zavod mala potrebno šolsko izobrazbo. ' za slepce iz sedanje Slovenije v — To so res prav primitivne in Gradcu. Po polomu so slepci ved-nevesele okolščine. le slep otrok no prosili: — "Vzemite nas čim-ne dobi nobenega znanja o tem. preje domov! — Da bi tej prošnji kar nam vsaj nudi ljudska Šola, ustregel, je priredil tedanji po- fdan počakal potem pa izgubil zo pet dva milijona frankov in tako naprej, tako da mu je od cele o-gromne vsote tolikih milijonov o-stalo samo še 500 funtov. ______^ _ prijatelji čudili. Tretji dan je za- mora postati skoro kakor žival. Pa veljnik vojne bolnice v Aakratni -igral en milijon frankov, zopet en tendenca mora vendar obstojati, belgijski, sedanji Vojvoda Mišica da se omogoči slepcem šola* Saj vojašnici, g. dr. Mavrieij Rus — je to stvar države radi obstoječe (ljubljanski mestni fizik) poseben splošne šolske obveznosti ? j paviljon, kamor so se slepci iz — Saj veste, koliko še ni ureje-t Gradca preselili. Ko je vojna bolnega v naši državi, kakor v vseh niča prenehala, so dobili slepci povojnih državah. In denarja ni,'svoj stan v 2. nadstropja bivšega ker ima država toliko obveznosti, j Azila Kranjske hranilnice ia ne-Soseščina, Italija, Madjarska, Bol- ozdravljive bolnike. Kranjska erarija, nas silijo, da moramo vzr- hranilnica je menda 1982 Azil pro-ževati močnejšo armado, nego bi dala; slepci so bili takrat .primesjo sicer. A to požre žalibog velik ceni v državni zavod v Kočevje, del državnih dohodkov. Treba nam kjer so še sedaj. i £ >. • je neštevila novih železnic, ne le V "»nem času preseljevala slep-radi državne obrambe, nego tudi, cev se je ustanovilo društvo "Kura da pridemo do bogatih naravnih torij za slepce", ki ima namen zbi-zakladov, ki leže nedvignjeni zla- rati sklad za zgradbo ,'^na Blesti po južnih delih Jugoslavije in pih" v Ljubljani. Prvi predsednik da dobimo potrebno zvezo z mor- kuratorija je bil g. dr. Mavrieij jem. Treba je na jutru cest, treba Rus mestni uradni šef-zdravnik, je tudi običajnih ljudskih Sol tam pozneje je vstopil v odbor tudi g. Skupaj: Din. 553.385.34 To je že nekaj. Upajmo, da pride še dokaj zraven! Dr. M. Zarnik 1. r. magistratni direktor v Ljubljani. Igralska strast. Liverpolski športnik Beer je v igralnici v francoskem mestu Cannes priigral 65 tisoč funtov. Prijateljem je povedal, da je denar naložil v banko ter ne bo več igral. Res je tudi storil tako, toda... denar je zopet dvignil ter pričel igrati znova. Prvi dan je izgubil dva milijona frankov ter dva dni prenehal z igranjem, čemur so se Kako je prprečil policaj samomor , nalade deklice. Te dni je opazil v Berlinu neki policaj, da je skočila neka oblečena deklica v vodo. Možu postave je bilo jasno, da se misli deklica utopiti. Rad bi bil skočil zanjo, toda ni žtial plavati. Zafo je zakričal iz v^ega grla: "Če ne greste takoj ven, vas na mestu u-strelim". Deklica, ki je nikakor ni bila volja poginiti od policijske krogle, se je tako prestrašila, da je začela plavati in kmalu splezati na obalo. Pa rižani so zafeli nositi moder-ee. Parižanke jih ne nosijo več. Pariza ni hočejo ž njimi prikriti trebuhe. Za kaj so jih rabile Parižanke. pa ne pove zgodovina. Pa tudi Parižani jih ne bodo dolgo nosili. še par kampanj v Maroku in Siriji, še par nujnih opominov iz Amerike, da je treba dolg nemudoma plačati, še par Musjjoliuije-vih protestov, pa bo tudi Francozom trebuh uplahnil. * Neki čitatelj m? vprašuje, kje >e je zgodilo tisto, kar je bilo j)ml par dnevi v Glasu Naroda o-pisano pod naslovom "Pod ee *-kvijo". Prednik mi je dovolil, da resni-i-i na ljubo konStatiram, da se n» završilo pod slovensko cerkvijo v New York n. Zgodilo se je pač kje drugi Naprimer v Lorainu. Ohio. Sicer naj si pa vsak svojo las no sodbo ustvari. * Fašisti hočejo na vsak nači i spraviti iz Gorice slovenske^! škofa dr. Sedeja. O ho dr. Sede j prestavljen, bo zadnji primorski 'Slovenec /.dvomil o samostojnosti Vatikana. Jugoslovanski kralj se je te dni i vrnil z Bleda v Beograd. V Beograd bo dospel tudi Siji-pan Radič. Edinole Pašič St* 11 1 kuja. Kljub temu bodo pa kmalu vsi • rije zbrani: kralj. Radič in Paši T-. Kral.i bo poslušal. Radič bo govoril. Pašič bo pa molčal in storil po svoje. Izdelovalci papirja se pr:to/.»i-iejo, da nimajo dovolj cunj na razpolago za izdelovanje finega papirja. Prej je že šlo. ko so bile ženske oblečene kot se spodobi. Ko je prej ženska zavrgla svojo obleko, je bil cel kup na smetišču. Toda danes? Iz cunjiee. katero nosi danes na sebi. se zamore komaj toliko papirja napraviti, da zadostuje za bankovec, ki ga je treba v trgovini za tako cunjico plačati. Belgijski prestolonaslednik se bo ženil. Pravi, da iz ljubezni. Njegova izvoljenka je neka škan-dinavska princezinja. Zakon iz ljubezni je nekaj lepega, posebno če je nevesta mlada, bogata in lepa prineeza. Kdor bogato dohi. lahko brez greha reče. da jo je vzel iz ljubezni. Če mu kdo verjame, je seveda drugo vprašanje. * Po dolgem času sta se srečali prijateljici. Obe sta se bili medtem poročili, — Kdaj si spoznala svojega moža ? — vpraša prva 'drugo. — Na neki veselici. Kdaj si pa ti svojega spoznala? — Ko sem mu rekla, naj mi da nekaj denarja. Tedaj sem ga spoznala in sedaj vem, kakšna žin-na je. * Življenje je jako kratko. Edinole od sobote do sobote, ko človek plačo dobi, je strašno dolgo. ¥ Včeraj je "zaslužil" Dempsev v Philadelphiji v par minutah skoro šeststotisoč dolarjev. Med pretepom je l^^ll^feecnil na tla. Pa naj še kdo r^ce. da se v Ameriki denar po tleh ne pobira. * Posebna komisija plesnih učiteljev je določila, kako daleč morata biti na plesu plesalca vsaksebi. Komisija dostavlja, da se ti predpisi ne tičejo poročenih parov. To bi bilo seveda brezpotrebno. Kajti dandanes sta zakonca pri plesu jako narazen. Žene ponavadi nikdar ne plešejo na istem plesišču kot njihovi možje. * Modni strokovnjaki pravijo, da bo kmalu napočil čas, ko bodo ženske nosile moško bleko. Ta čas res ni več dalee, se pomisli, da že sedaj nosijo hlače. 1 in KORISTNI PODATKI rOKCIOK LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU SKUPINA JAPONSKIH VOJAKOV ▲MSKIfiKA NARODNA IGRA - BASEBALL je sezona končnih baseball tekem. Meseca oktobra se igra slovito kolo za svetovno prveturtvo (world series). Ogromno zanimanje ameriikega občinstva v te tekme (maftoh) je nekaj nepojmljivega za novodošleca v Ameriko. Osupnjeu gleda ta na velike množice ljudi, ki se gnetejo pred u-redništvi velikih dnevnikov, za- jalec doteči do cilja, predno nasprotnik pobere žogo in in z njo zadene odbijalca. Da se pa /dedi igro baseballs VAaj z nekim zanimanjem, treba spoznati so s temeljnimi pravili te igre. Igralcev pri v*aki igTi je vsega skupaj 1H, t. j. v.saka stranka (team) jih ima po J). Na igrišču je začrtan štirikoten prostor, čigar vsaka *tran meri po iMJ čev-ljev;/ta kvadrat se imenuje "dia- sledujoč z naiwtoistjo številke, ki. ,,, v. , , , . - - , . 1 inond . Na vsakem kotu se nahaja se prikazujejo na visoko razobe- . , .. , ,, 7. , . nizka vrečica, zvana "base , ki sem tabli in ki naznanjajo j>otek > baseball (izgovarjaj: bejzbol) tekme. Sodeč po razburjenosti in napetem zanimanju teh mas, tujec bi mislil, da gre za utvar, ki be tičen njihovih najbolj življen-fckith interesov. Novodošlec se tudi ne more načuditi zanimanju, s katerim Amerikanci segajo po 1 športni prilogi v časopisih, kjer | označa dotičen kot. Kot na notranjem koncu igrišča .se imenuje 'home ba.se' ali enostavno 'home'. Prvi kot na desno od "home*' se imenuje "first base". Ostala dva .kota kvadrata se imenujeta "se-'cond base" 111 "third base". Radi j lažjega razumevanja hočemo v porabit i nekoliko jmslovenjene izraze : home baza. prva baza, dru- se na dolgo in široko poroča o . , „ , , , , . . . . 1 ga baza in tretja baza. tekmah. Kak radovedni tujec bo , . .__t sam *egel (>o onih a|>ortnih poročilih in Skušal prodirati v tajne onega čudnega športnega žargo- '""""t? . , .. , 4 . (field). druga odbija (bat). Tr- na (narečja), v katerem so ti I , . , ., , . . • 1 ■• , iva se brani, druga napada, članki spisani. Se bolj bi se novo- , . . , , . ... • ji » L- , igralci stranke, ki za-sede po- doslec naeudil, ee bi prwontvoval ,. , ... lje, se postavijo v.sak na določeno mu mesto. Lovilec žoge ali cate-b- Obe stranfki igralcev si zaporedno zamenjate vlogi. D oči m ena stranka (team) zaseda polj eni izmed velikih tekem. Zasup.' n/en bi gledal na ogromne mno- ,. , . . i j i ,. 1 . .. i^r (izgovarja: kecer) .se postavi žiee gledalcev, ki so plačali pre-1 eej drago vstopnino, da priso tik za home bazo. Metač žoge ali - * 1 1 . . pitcher (izg.: pičer) se postavi stvujejo eni izmed mnogih tekem „ ... , . . , 00 čevljev daleč od home base tekom športne sezone .Do 75,000 ljudi se je že vdeležilo trne same igre. Zbegan bi gledal na te množice, kako sledijo igri z napetim razburjenjem in se nakričijo do hripavosti, pri čemur se starejši ljudje obnašajo ravno tako divje kot mladi fantaiin.. Marsikak priseljenec, ki ne more razumeti razlog vsega tega razburjenja, je že zmajal z glavo nad tem v znaku slovesue graje. Kaj sličnega ni videti bržkone nikjer drugje na svetu, izvzemši morda razburjene gledalce nogometne (football) tekme na Angleškem. Na vsak način se športni dogodki v evropskem kontinentu navadno jako mirna in trezna stvar v primeri s kako važno baseball tekmo v Združenih državah. Razlog za vse to izredno zanimanje je morda ta, da je baseball, ameriška narodna igra, prav zaprav mladinska igra, za katero treba le malo orodja, ki si ga vsak deček lahko nabavi. Vsak človek, ki se je rodil v Združenih državah — in .sinovi priseljencev ravno tako — je kedaj igral to igro v svoji mladosti. Ni čuda torej, da sezona velikih tekein oživlja v srcu vsakega Amerikanca moškega spola sladke spomine iz mladosti in ga trenotno prešinja z mlade-niškim navdušenjem. V svojem bistvu ni baseball različen od raznih žogometnili iger, ki se v starem kraju igrajo z batom in žogo, ali tam le po dečkih in z batom, ki utegne biti navadna gorjača ali kaka odlomljena dilja. Glavna razlika je ta, da te žogo. metne igre evropskih dečkov niso nikdar dosegle dostojanstveno^i baseballa in niso bile nikdar urejene po strogih pravilih. V obeb slučajih je podlaga ta, da treba odbiti žogo z batom in jo zalučati zadotiti daleč, da utegne odbi- sredi ravne črte med to in drugo bazo. Po en igralec zasede enega izmed treh ustalili kotov (base), tako imamo: first baseman, second baseman in third baseman. Poleg njih se med drugo in tretjo bazo postavi igralec, zvan "short stop". Ostali trije igralci te stranke, zvan i "outfielders" se nahajajo zimaj na polju izven kvadrata. Srednji izmed teh (centerfielder) se past a vi v neki daljavi za drugo bazo; daleč na njegovi desni strani se nahaja "right fielder" in na levi "left fielder". Igro začne "pitcher" s tem, da vrže žogo lovilcu (catcher) preko home base. zvane tudi "homeplate". V žogometu razvija "pitcher" velikansko spretnost kajti on je v stauu dajati žogi različno smer in hitrost; žoga dostikrat napravlja v zraku najbolj neverjetne kurve. Žoga (bali) je kroglja od treh inč v premeru, napravljena iz prqbke, gumija in pred iva in pokrita z usnjem. O tej stranki, se pravi da je na polju (field) ; o proti-stranki pa, ki odbija žogo z batom (v angleščini je slučajno Ista beseda: bat), se pravi, da je notri (in) ali gori (up). Ko igra začne le en igralec te druge stranke nastopi, ustali čakajo, da pridejo zaporedno na vrsto. igralec odbijalne stranke se z batom v roki postavi na home bazo. Tik za njim — kakor smo že omenili — se nahaja "catcher" protistranke, k kateremu "pitcher" zaluča žogo. Naloga odbijalca pa je. da ulovi to žogo, ko leti mimo njega, s tem da jo odbije z batom, tako da žoga odleti v naprotno smer. Odbiti žogo se pravi "to strike the ball". Ako se odbijalcu (batter) posreči odbiti v zrak, ali eden ali drugi izmed protistranke jo ulovi, predno ona udari na tla, odbi-jalec je "ven" (out) .t. j. on je Angleški list o jugoslovanski politiki. "The Times", največji angleški jev, ki jih smatrajo za svoje. Naj- dnevnik, je priobčil sledeči iz Zagreba datirani članek o vnanji politiki Jugoslavije: "SRBIJA IN SOLIN. m Povprečni Srb iz predvojne kraljevine še vedno vidi -meje Srbije na vzhodu ob Bolgariji, na CPfVtltKT UMCIVO0O 4 1 Na sliki vidite skupino japonskih vojakov v vojni opremi. Glave imajo pokrite s šopi slame. Če je šop slame dovolj velik, baje sovražni avijatik ne more opaiti vojaka. izigral in driEgi igralec njegove j klub ima svoj priimek (nickname) stranke pride na vrsio. Ako se mu ki se splošno rabi v športnih po-trikrat zaporedoma ne posreči u-dariti žogo, on tudi v tem slučaju je "out". Ako odbijalee zažene žogo izven črte. podaljšane do neskončnosti. mc l home bazo in prvo bazo ali izven enake črte med home in tretjo bazo, tedaj ta ža-gomet je neveljaven (foul) in sploh ne šteje, razun ako kdo od protistranke ulovi žogo. predno udari na tla, v katerem slučaju odbijalec je "oui". Ako pa se odbijalcu posreči zagnati žogo ua polje sredi onih dveh črt, tedaj hitro ročilih v časopisih. Tako se new-yorska kluba menujeta Yankees oziroma Giants. Yankees spadajo pod American Leauge in Giants, ki se tako imenujejo, ker so njihovi igralci bili nekoč orjaške postave, spadajo pod National League. K National League spadajo zraven newyorskih Giants: fteds v Cincinnati, Pirates v Pittsburgh u. Cubs v Chicago, Cardinals v St. Louis, Robins v Brook-lvnu. Braves v Bostonu in Qauk- NAKLJUČJA Y LUBEZNI priteče (runs) od home baze na; erss v Philadelphiji. American prvo bazo in potem takoj, ako je League obstoja poleg zgoraj na- časa ža to. (ali pa kasneje ob slični priliki) na drugo, tretjo in ved en ill Yankees v New Yorku iz: Indians v Clevelandu, Tigers v nazaj na home bazo. Ko se je po- ^ v Washingtonu. Red Sox v Bo-vrnil nazaj n^ home bazo. on ozi_ stonu in Athletics v Philadelphi-roma njegova dobi en pojnt (run). | ji. Klubi obstojajo iz profesijo-Ako pa kdo od protistranke ulo- nalnih igralcev, jako spretnih in vi žogo in jo zažene igralcu, ki, urjenih atletov, in nekateri izmed stoji ob bazi, in dotični "base-1teh imajo velikanske plače. Vsi ti man" jo ulovi, predno odbijalec klubi igrajo vsako leto drug proti (batter)doteče tja. tedaj je ta-le drugemu za SVetovno prvenstvo NAJHITREJŠI MOTORNI ČOLN mmmm&wwmmmm ■ * •■ i. ;-:•:•••>•■ Najhitrejši motorni čoln na svetu je "Mis Amerika V.", ki ga vidite na sliki. Čoln lahko vozi z naglico SI milj na aro. Njegov stroj lahko proizvaja 1100 konjak moči. izigral in je "out". Ravnotako v slučaju, da ga zadenejo z žogo, ko drvi od baze do ba"ze. Vsi igralci odbijalne stranke prihajajo drug za drugim 11a vrsto, pokier trije izmed njih niso izigrali (put out). Ko se je to zgodilo, si stranki zamenjate vloge. Odbijalna stranka se postavi na polje (field) in druga pride 11a "bat". Dve partiji, pri katerih vsaka stranka (team) je imela priliko biti enkrat na polju in enkrat odbijalec, tvorite en "inning". Devet "innings" tvori eno igro (game), in ona stranka, ki je dobila največ pojntov (runs), je zmagala. * II. Da ni bila baseball igra komerci jalizirana, bi bila še danes ostala mladinska igra, ki bi jo dečki i-grali, kjerkoli bi našli kaj prostora za to. Imamo sicer v Ameriki ogromno število diletantskih baseball igralcev, ali njihove tekme vzbujajo kvečjem le lokalno zanimanje. Velike tekme, ki raz-grevajo vse Amerikanee širom Združenih držav, so one velikih baseball zvez ali lig (legeau), namreč "National League" in "American League". Vsaka fz- gorčeno osupne, ko črta v časopi-med teh dveh lig obstoja k osme- .sili, da je lastnik nekega kluba rice klubov, nastanjenih v raznih prodal kakega igralca drugemu večjih mestih po Ameriki. V ne- klubu za $10,000 ali $100,000. — katerih velemestih se nahajata po ■ Prodajanje v takem slučaju je le dva kluba, od katerih eden spada ' nesentimentalen izraz za preme-pod "National League" in drugi stitev enega igralca od enega kluba do drugega proti gotovi odškodnini, ki marsikdaj seveda znaša celo premoženje. Tako n. pr. se pravi, da je bil sloviti odbijalec (batter), Babe Ruth, od bostonskega kluba American League prodan newyorškemu klubu Yankees za $137,500. Za igralca Hein Groh so Giants plačali baje okoli $150,000. Sloviti baseball igralci so junaki ameriške mladine, v očeh katere je Babe Ruth, ki ga zove-jo Home Run King, nekak polu-bog, ker zna odbiti žogo tako daleč preko polja, da ima dovolj easa teči od baze do baze, dokler se ne povrne nazaj na "home base". Nikar pa si ne predstavljajmo, da le turodni Amerikanci norijo za baseball. Poznamo jako mnogo izmed naših rojakov, ki so ravnotako navdušeni. Na drugi strani treba si le ogledati imena velikih (world's championship). Baseball sezona začne 5. aprila in konča s prvenstveno tekmo o-kolo 7. oktobra. Tekom te dobe klubi ene in te same lige igrajo drug proti drugemu, tako da vsak klub igra 22 iger z vsakim izmed ostalih sedmih klubov iste lige. Na tak način se vsak klub vdeležuje 154 tekmovalnih iger za prvenstvo (pennant) v ligi. Ob koncu sezone pa najboljši klub ene lige tekmuje z najboljšim klubom druge lige za svetovno prvenstvo. Onj izmed teh dveh klubov zmaga, ki dobi prve štiri igre izmed sedmih. Letos — kakor se vse zdi — bo borba za svetovno prvenstvo med newyorskimi Yankees in pittsburškimi Pirates. Doba teh zadnjih prvenstvenih iger je ona, ko razburjenje vseh ljubiteljev (fans) tega športa dosega svoj višek. Klubi, ki sestavljajo obe veliki ligi, so organizacije na komerci-jalni podlagi. Dejanski so ti klubi privatna lastnina, t. j. oni spadajo k nekaterim zasebnikom, ki so vložili v nje svoj denar in pričakujejo dobička iz vstopnin. No-vodošlec v Ameriko marsikdaj o- potf "American League". Vsak „ t- M-« I ■iji,-. • ' Vv n - - • , i Neki angleški plemič se je zaljubil v svojo poznejšo ženo pri kriketu. Udaril jo je po roki, ko je hotel ujeti mič. Mlada dama mu je dala svoj robec, da bi ji obvezal roko. Pri tem ga je tako očarala. da jo je zasnubil. Manj sreče je imel neki angleški lord. ki je pozabil doma dežnik in se zatekel v dežju v neko vežo. Lastnik dotične hiše ga je povabil na čaj. Tu se je seznanil z lepo gospodarjevo hčerko, ki je imela še lepšo mater. Zaljubil se je v mater in postal stalni gost v njeni družini. Toda končno se je moral poročiti s hčerko, ker je hotela mamica imeti špansko steno, za katero bi lahko skrivala svoj roman. Takih naključij je v Življenju vse polno. Amor je muhast in nihče ne ve. kdaj ga zadenejo njegove ostre puščice. Zanimivo zgodbo je doživel neki odvetnik, ki se je oženil s svojo tipkarieo. Dobil je izborno gospodinjo, ki je skrbela za svojega moža kot maloka-tera žena, toda imela je to slabo lastnost, da se ni mogla ločiti od kuhinje. 37 let jo je mož prosil, naj pusti kuhinjo in se preseli v salon. A vse je bilo zaman. Naposled je mož obupal in se dal ločiti, češ, da kuharice itak ni iskal. Mlada Angležinja Jenny Mig-helova se je senanila z mornarjem Albertom Berkerjem. Mož je bil temne polti, vendar pa mladenka ni vedela, kdo se skriva pod pomorsko uniformo. Zaljubila se je vanj, in Albert ji je pred odhodom svečano obljubil, da se čim prej vrne po njo. Nekega dne pa je prišla njena prijateljica k njej in ji prinesla ilustrirano revijo. Jenny je zagledala v reviji sliko krasno oblečenega Orijentalca, v katerem je spoznala mornarja Alberta. Toda pod sliko je bil napis: — Njegova visokost sultan iz Jo-hore, ki bo jutri sprejet v avdi-jenci pri kralju. — Jenny je seveda takoj pisala orijentalskemu mogotcu, toda odgovora ni bilo. Zato je vložila tožbo ter zahtevala visoko odškodnino, češ, da jo je sultan zapeljal. Vršila se je razprava, ki pa je končala za mladenko neugodno. baseball igralcev, pa se- bo človek prepričal, da so sinovi današnje generacije priseljencev ravno veljavni stebri ameriškega baseballa. Tu najdemo zraven pristnih angleških, skandinavskih, irskih in nemških imen tudi taka, ki so slovanskega, italijanskega in drugega pokoljenja. Poleg tega pa se pod marsikaterim dozdevno angleškim imenom skriva sin kakega italijanskega slovanskega prišel j en ea. Profesijonalnih (baseball igral-v cev jugoslovanskega pokoljenja tudi ne manjka; jih je že precej. Tako srečamo v športnih poročilih imena Dičinič, Genevie, Miljus, Dujmovič in drugee; nekdaj je tudi slovel Slovenec Lovše. Ali ti nikakor ne tvorijo se vse liste. Najpristnejši ameriški sport, baseball, je pravcat odsev ameri-škega "melting pot". več zadreg napravljajo vodstvu zunanje politike Hrvatje. Slovenci ne zahtevajo dosti več kot to, da si nazaj pribore neposredno o-zadje Trsta ter da se združijo z voemi Slovenci, živečimi sedaj pod Italijo v Istri, na Goriškem ter v Julijski Benečiji, v manjšem ob- jugu ob Grčiji, na severu ob Mad-,segu *)U *s slovem'i- ki celov' žarski. na zapadu ob Albaniji. Še|škem I,leb^»tu prišli pod Avstri-vedno si težko predstavlja, da ni;j gledate zemljevide pak član močnega ozemlja, ki ["hrvatske republike" izza dveh ploskovno meri več kot Italija, o- ,let nazaJ- vklite* da uaJ bi hrvat~ zemlja. ki se razteza skoro od Ce- ska rt'P"blika oblegala Hrvatsko, lovca pa do vrat Soluna in ki i-' Slavonijo, Bosno in Dalmacijo, ma več sto milj morske obale ob i Xe samo aiuPak tudi kraJe Jadranskem morju. Ker (povpre- jkakor ZatW in Laitovo čni) Srb .skoro izključno prebiva Ma> Hrvatje imeti. To ho- lev notranjosti države, ima le ze-, vse hrvatske stranke, pa naj lo nejasen pojem o pomenu mor- I*0 zajedničarji (dr. ja. Ce govorite s Hrvati, vam bo- [ Trumbic!) ali Pribičevičevi een- do pripovedovali, ka'ksne težava Trallstl- so imeli po vojni, ko je bilo treba j Vendar pa se te težnje (a.spira-znova poskrbeti za luči ob nevar-' cije) ne smejo vzeti preveč re.sno. ni dalmatinski obali: Srbi kar ni- j Velika večina Hrvatov in Sloven-so mogli razumeti, da bi bilo tre- i eev spoznava, da so za sedaj (te ba toliko svetilnikov vzdrževati;' težnje) praktično popolnoma ne-zato so bili hrvatski mornarji ne- j izpolnjive. Izvzemši majhno šte-'kaj časa prisiljeni k samopomoči, vdo vročekrvnežev >o Hrvatje in in so morali globoko v !a.stni žep j Slovenci prepametni in preJobro seči. da so si zagotovili varnost poučeni, da ne bi vedeli dejstva, vožnje. Že to dejstvo dovolj jasno ^la današnja Italija ni več Italija kaže. s kako različnega vidika mo-1 pri Kobaridu in ne več Italija ti-trita državo dva najvažnejša čini. let. ko bi bila skoro prišla pod telja jugoslovanske troedine kra-; jarem boljševizma. Kljub temu pa ljevine. Politika predvojne Srbije1 Jt' zadržanje Italije napram Dalje že dolgo stremela doli po dolini i maciji re.sno vprašanje, ki bo naj-Morave in še naprej po dolini Var-j hrž povzročilo težkoče. brž ko se darja proti Solunu in proti Egej- snide skupščina, skemu morju. To teženje je še, Takozvani "belgrajski dogo-* lanes vsaj tako močno, kakor jejvor" nima niti v Srbiji ugodnih bilo pred vojno. Gospodarski st:-;tal. Čeprav je bil sprejet s pre-ki prejšnje kraljevine (kakor tu-' eejšnjo večino, vendar število podi Južne Srbije) s Solunom niso [kancev, ki so glasovali za, ni bilo nikoli popolnoma prenehali; in o- veliko, in prebivalstvo Dalmacije bičajna pot, po kateri lielgrad 1 ter Hrvatske je popolnoma od-(kakor tudi kraji južno od Bel-j klonilo pomirjevalno zagotavlja-grada) dobivajo prekomorsko bla-' »je g- Ninčiča. to prebivalstvo je go. gre še dandanes skozi Solun.! še vedno uverjeno, tLa je bila Dal-Ampak negotovo je, kako globo-! macija Italiji izdana tako kakor ko je vkoreninjeno hrepenenje po . Reka in Trst. Da res obstoja od-izhodu na morje pri Solunu, in Por proti tej zunanji politiki, se če bi kak Tirpifcz ali pa na pr. Bal-lin pri Srbih našel navdušen odmev pri večini svojih rojakov. Kar je sovinštov med Srbi, si seveda žele, da bi dobili Solun v svojo posest, ker bi s tem pridobili tudi ostali del Makedonije, naravnega cxzadja Solunu. Ofici-jelno seveda zunanja politika tega cilja ne prizna; oficielno zahteva samo primerne ugodnosti v pristanišču solunskem ter na železnici od ,Soluna do Gjevgjelije. je čisto jasno pokazalo tedaj, ko je bila skupščina takoj po ratifikaciji bolgarskega dogovora nenadoma domov poslana in še preden je bil sprejet dopolnilni "net-tunski dogovor". " * SENZACIONALNA ODKRITJA Senzacionalna odkritja o Musso-liniju je objavil v francoskem listu "L'Ere Nouvelle" italijanski dopisnik Mario Rygier. Pravi, da je tialijanska policija izvršila v ] njegovem stanovanju v Rimu hi-Toda če so Srbi napram morju, I fao prekkavo, da bi prišla do do- Razmcre napram Italiji. zla.sti napram Jadranskemu, mlačni, je pa za Hrvate 111 Slovence kujnentov, iz katerih je razvidno da je bil Mussolini plačan od — nasprotno — to vprašanje zelo Francozov, da je osnoval list pereče m pekoče. Saj je vse lepo, «popolo d'ltalia" in pričel proda je Mala antanta uradno pro- pagando za vstop Italije v vojno, glasila prijateljstvo napram Itali- Nadalje sporoča italijanski doji, m da je Jugoslavija v "rim- pLsnik, da se fašisti silno trudijo, skem dogovoru" proglasila nače- da bi dobili v roke ]K)botnice lo, da bo z Italijo prijateljsko so- Mussolinija o prejetem denarju, delovala; toda ti in taki dogovo- da s0 pa jmeli smolo Kupiti ^ ri niso odpravili globokega neraz-položenja in nezaupanja v srcih Hrvatov in Slovencev napram njih sosedom. Ker Hrvatje in Slovenci niso odgovorni za zunanjo politiko Jugoslavije, izjavljajo, da .se bodo odločno borili, dokler od Italije nazaj ne pribore kra- mogli le eno in še za to so morali plačati 750.000 frankov, dasi se je glasilo samo na 250.000. — "L1 Ere Nouvelle" pravi, da jih bo list pričel objavljati, če ne bo prenehalo preganjanje njegovega dopisnika. RIBIC IN PLAVALKE Znani ameriški ribič George Famsworth se zabava v californijskei) pristanišču z ribami in plavalkami. GLAS NAHODA, 24. SEP. 1926 POSMRTNE SENCE Listi so v zadnjem čawp zabele žili par primerov, izvrženih in po-»ku&enih samomorov ekneentrienib deklet, ki ni*o mogle preboleti onirti svojega oboževane« Rudolfa Valentina in se jim je zdelo, da ž jifovim odhodom v večnost izgubilo življenje ves ear in vsako vrednost. Zdrav človek že težko »x>jmi. kako se more mlado dekl zaljubiti v fanta, ki ga pozna sa-^o po slikah, samo s filmov; da si radi njega, k katerim ni nikdar ovorila, ga nikdar videla živega, zame eelo življenje, pa je že do « la nepojmljivo. Lahko si razlagano ta tragičen pojav le kot zablodo obupane ženske duše. Se bolj nepojmljiv pa je dogodek, o katerem te dni obširno razpravljajo dunajski listi. Ewald Lauiiianii, uslužbenec poštnega u-ada na Dunaju, je bil marljiv, skromen iu vesten mladenič, star 20 let. Ril je sieer inalo sentimeu-alen iu romantičen, a radi njego-e skro»smosti in iskrenosti *o ;ra nieli vsi radi. ki ho «ra poznali. — TJogve kaj ga je dovedlo do tega. da se je začel intenzivno zanimati za zgodovino zadnjih Habshur-žauov. Zbral si je eelo knjižnico starih in novih juonarhističnih in linastu-nih knjig in jih prebiral noč in dan. Posebno se je zatopi! v 5*' vedno s tajinstveno kopreno odeto mayerlitrnko tragedijo. kjer* sta leta našla skupno smrt ceaarjevič Rudolf in njegova ljubica Marija Večera. Romantični Laumann se je v baroneso smrtno zaljubil. Ponovno je odšel v May-' eriing pri Badiiu. kjer stoji sedaj na mestu nekdanjega gradiča, v katerem se je zgodila tragedija, mala spominska cerkvica. Od tam lavno priroma! še v bližnji POUČNE KNJIG MOLITVENDCl E KNJIGARNA "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY fif2 Cortlandt Street, New York, N.Y. L : : IGRE : : RAZNE POVESTI IN ROMANI MOLITVENDCl: Du3a popolna ...... . Marija Varhinja: v platno vezano ........ v fino platno .......... v usnje vezano ........ >..... 1.50 v fino usnje vezano...... ....... 1.70 Rajski glasovi: v platno vezano ........ ......1.00 v fino platno vezano .... v usnje vezano ....... v fino usnje vezano..... Skrbi za dušo: v platno vezano ........ v usnje vezano ......... v fino usnje vezano .... Sveta Ura z debelimi črkami: v platno vezano........ ...... .90 v fino platno vez. ...... .......1.50 v fino usnje vez. ....... Nebesa Naš Dom; v usnje vezano...... v fino usnje wzano..... .....1.80 Kvišku srca, mala: v fino usnje vez.......... .....1.201 Oče naš, slonokost bela ..... .....1.20 Oče naš, slonokost rjava .. Umni čebelar .................... 1.— Umni kmetovalec ali sploini poduk kako obdelovati in izboljšati po- ...........................30 Voščilna knjižica .. ..............50 Zdravilna zelišča .................40 Zgodovina 8. H. S., Malik 1. zvezek .................. .48 2. zvezek 1. in 2. snopič.........70 BAZNE POVESTI IN ROMANI: AŠKERČEVI ZBRANI SPISI: Akropolis in piramide.............80 Balade in romanca trd. vez........1.25 broš..........................80 Četrti zbornik trd. v.............1.— Peti zbornik, broš..................90 Primož Trubar trd. v.............1.— Amerika in Amerikanci (Trunk) Andersonove pripovedke trda vez. Agitator (Kersnik) trdo vez....... Azazel trda vez .................. • • »• t Beneška vedeževalka .80 ie ii ffeilige cajinje t n poiskal na tam- ANGLEŠKI MOLITVENIH: (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano Child'■ Prayerbook: v belo kost vezano............1.10 Key of Heaven: v usnje vezano .............. .70 Key of Heaven: v najfinejše nanje vezano____1.20 5.00 .75 1.— 1.— .50 .35 BelgTajski biser .....„.......... .35 Beli rojaki, trdo vezano...,......1.00 Bisernice 2 knjigi ...............80 Brez zarje trda vez.............. .90 Brez zarje, broširana .............80 Bele noči (Dostojevski) t. v........75 Balkanska Turška vojska...........80 Balkanska vojska s slikami.........25 Božja pot na Šmarno goro.........20 Božja pot na Bledu...............20 fiurska vojska ....................40 Bilke (Marija Kmetova) .....M (ZA ODRASLE.) J a lent in mirnem poko-fKey of Heaven: .o na Dunaju zopet pred-*jra izmed številnih fil-e bavijo s skrivnostno pa lise u skriti grob nesrečne barone*?. Te dni vajali ei niov, k i tragedijo eesarjeviča Rudolfa. — Laumann sj je seveda film ogledal, kakor tudi vse prejsje. Prijelo ga je tako, da je naslednjo nedeljo zopet odšel na grob baro-nesc Večere, zvečer pa se je v malem hotelu v Ileiligenkreuzu u-Ktrelil. £ njim je bil tudi neki njegov prijatelj, ki ga je policija a-retirala. ker obstoja možnost, da je morda on ustrelil Laumanna. Vendar osumljenec to odločno taji in tudi pisma, ki so jih našli v La ii man novem stanovanju, govore za to. da se je eksal tirani mladenič ustrelil sam. Tik pred smrtjo je napisal listek, v katerem prosi, naj ga pokopljejo čim bližje kosti njegove oboževanke, že pred 36 leti umrle Večere. TOLSTOJEV PRAVNUK 1.50 v fino usnje vezano....... Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano..........1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano.............1.40 POUČNE KNJIGE: Abecednik ...................... .30 Prva čitanka....................75 Angel j ska služba aH nauk kako se- naj streže k sv. maši...........10 Angleško-slov. in slov.-angl. slovar .90 Boj nalezljivim boleznim ...........75 Dva sestavljena plesa: četvorka in beseda spisano in narisano.....35 Domači vrt, trdo vez.............1._ Domači zdravnik po Knaipu...... 1.25 Domači živinozdravnik ........... 1.25 Govedoreja .75 Gospodinjstvo .................. 1._ Jugoslavija, Melik i zvezek ...... 1.50 2. zvezek 1—2 snopič 1.80 Kubična računica, — po meterski meri.................75 Katekizem, vezan .................50 Kratka srbska gramatika .........30 Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ................ 1.00 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenjn........50 Ljubavna in snubilna pisma ...... .50 . . Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75 po svetovni vojn, se je Nemško . anglcški ' ženil praški trgovec O. Bakovskv j Največji spisovnik ljubavnih pisem .80 em Sadu z vnukinjo Leva j Nauk pomagati živini .............60 ča Tolstoja, in sicer pol Najboljša slov. kuharica, 668 str. .. 5.00 kih obredih. Pozneje, NjUe golJe| g giikamj Navodila za spoznavanje užitnih in strupenih gob ..................... 1.40 Nasveti za hišo in dom; trdo vezana 1.—-broširano .....................75 Nemška slovnica ...............60 Nemščina brez učitelja — 1. del .......................30 2 del.........................30 Pravila za oliko................... .65 Psihične Bitnje na alkoholiki podlagi ..........................75 Praktični račnnar...................75 Praktični sadjar trd. ves. ........ 3.00 Parni kotel; pouk za rabo pare .... 1.— Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk.................. Račnnar v kronski in dinarski veljavi .................... Ročni slov.-nemžki in nemško-slov. slovar .................... Sadno vino ....«•............■•.• Srbska začetnica .............. Slike iz tivalsfcva, trdo vezana .... Slovenska narodna mladina, obsega 452 etr................. Slovensko-nemiki In nemiko-sloven-ski slovar . nevarnost . Spretna kuharica; trdo vezana____ broširana .................. Sveto Pismo stare In nove zaveze, lepo trdo vezana -..... 8.00 Kmalu M Tn| Nikolajevi muslimanskih obredih, rozneje ko sta dobila mlada zakonca sina fciergeja, je Bakovska zahtevala ločitev, «"eš. da je bil Bakovskv že preti |H>roko ž njo oženjen. Bakovskv pa je trdil, tla je bil ločen in da se je poročil vdrugič po muslimanskih obredih, ki dopuščajo higamijo. Kljub temu sta se zakonca ločila in sinček Sergej je ostal pri materi, ki ga je poslala pozneje k svojim; sorodnikom v Francijo. Nedavno je pa Bakovskv odpotoval v Francijo, kjer je sodnim potom zahteval, da mu izroče sina. Sodišče je posredovalo pri sorodnikih in tako je res dobil sina nazaj. S|>očetka ni nihče vedel, kam ga je odpeljal, zdaj pai se je izkazalo, da ga ima v Pragi. Te dni je praako sodišče zahtevalo, naj sina ierot-i zopet materi. — Bakovskemu so sinčka res odvzeli. Toda on se je pritožil in sodišče je svoj sklep razveljavilo. Odredilo j\ naj odda dečka na svoje stroške v kako praško deško vzgo-jevališče. dokler »jH>r med roditeljema ne bo poravnan. ADVERTISE in GLAS NARODA .35 .75 .60 .30 .40 .90 1.50 JO .25 1.45 1.20 CANKARJEVA DELA: Grešnik Lenard t. v............90 Hlapec Jernej ...............50 Podobe iz sanj. t. v...........1.— broširano ...................75 Romantične duše trda vez.....90 Zbornik trd. v...............1.20 Mimo življenja >. v. ..........1,— broširano ...................80 Cesar Jožef IL ...................30 Cvetke .......................... .25 Cerkniško jezero in okolica, s slikami, trdo vezana..............1.40 Ciganova osveta ..................35 Čas je zlato ........................ 30 Cvetina Borograjska...............50 Četrtek t. v..................... .0C Dalmatinske povesti .............35 Dekle Eliza .......................60 Dolenec, izbrani spisi.............60 DoK z orožjem ................... J6D Dve sliki — Njiva, Starka — (Meft- ko) .........................60 Dolga Devica Orleanska..................50 Duhovni boj .................... .50 Dedek je pravil. Marinka in ikra- teljčki........................40 Elizabeta ........................ .35 Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45 Fran Baron Trenk.................35 Filozofska zgodba .................60 Fra Diavolo ......................50 Gozdarjev sin ...................30 Gozdovnik (2 zvezka) ............1.20 Godčevski katekizem .........25 Gruda umira, trda veiz........... 1.20 Gusarji .................................90 Hadži Murat, trda ve«. ............80 Hči papeža ...............-.____1.— He d vika ..........................35 Helena (Kmetova) .............. .40 Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80 broširano .................60 Iz dobe punta in bojev............ .59 Iz modernega sveta, trda vez. ____1.40 Jutri (Strug) trd. v............... .75 JURČIČEVI SPISI: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih ............ 10.00 Sosedov sin, broi................. .40 5. zvezek; Sosedov sin — Sin kmet- skega cesarja — Med dvema stoloma trd. v. —............. 1.— 6. zvezek; Dr. Zober — Tugomer ta*. 1.20 broširano ...................75 Karmen, trdo vez..................40 broširano ......................80 Kralj zlate reke in črna testa.....45 Križev pot, trdo vezan............1— Krvna osveta .................... .35 Kuhinja pri kraljici g. notici, francoski roman ............ .40 Lis j ako va hči .................... 90 Lucifer ..............____........ 1.60 Ludovika Beozija ................ gff LEVSTIKOVI ZBRANI SPISI: 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač............. .70 2. zv. Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavljice in pušice — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis ~ Tolmač..................70; 4. zv. Kritike in znanstvene razprave........................70 5. zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ................... 7Q Zbrani spisi, trd. vez. ..........,90 LJUDSKA KNJIŽNICA: I. in 2. zvez. Znamenje štirih trdo vezana.................. 1.00 z>. Darovana. Zgodovinka povest ........................50 3. zv. Jernač Zmagovac. — Med plazovi .......................50 4. zv. Malo življenje...........65 5. zv. Zadnja kmečka vojska ... .75 7. zv. Prihajae .................60 9. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ................... .60 10. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj)....................60 II. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj)..................... .60 12. z v. Iz dnevnika malega pored- nen*,^, trdo vezano ...........60 14. zv. Ljubljanske slike. — (Brencelj) ...................... 15 zv. Juan Miseria. Povest iz španskega življenja...........60 16. zv. Ne v Ameriko. Po resnič-klh dogodkih .................60 MILČINSKUEVI SPISI: Drobiž .............................60 Igračke, trda vez.................1.— broš..........................80 Mali lord, trdo vezan.............80 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti. Trdo vezano ................ 1.00 Mimo življenja, broširana.........80 Mladih zanikernežov lastni životopis .76 Mrtvi Gostač .................... .35 Materina žrtev .60 Musolino ........................40 Mali Klatež ......................70 Mesija ....................„......30 Mirko Poštenjakov«.............. .30 Mož z raztrgano dušo. Drama na mor- ju. (Meško) .................. L— Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25 Notarjev nos, humoreska ..........35 Narod ki izmira...................40 Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90 Naša Vas, II. del, 9 pov............90 Nova Erotika, trd. vez..............70 Naša leta, trda vez .............. .80 Naša leta, broširano...............60 Na Indijskih otokih ............. Jfo Na Preriji ...................... Jk) Nihilist ...........................40 Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka.........1.50 NARODNA BIBLIOTEKA: Kranjska Čebelica.................90 V gorskem zakotju...............35 Za kruhom .....................35 črtice iz življenja na kmetih.......35 Babica .......................... 1.— Berač ...........................85 Elizabeta, angleška kraljica.......35 Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................35 Boj s prirodo, Treskova Urška.....35 Emanuel, lovčev sin...............35 Spisje ...........................35 Beatin dnevnik ...................60 Grška Mytologija ................ 1.00 Z ognjem in mečem .............. 3.00 Nekaj iz ruske zgodovine .........35 Božja kazen .....................35 Napoleon I. .................... .75 Obiski. (Csnkar). Trdo vezano 1.40 Ob 60 letnici Dr. Janeza X. Kreka .. .25 Ogenj tr. v.....................1.30 Pesmi ▼ prosi, trdo tšm. ..................70 Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00 Pabirki iz Roža (Albrecht) .............25 Pariški zlatar........................J5 Praprečanove zgodbe ........&____ ,25 Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svet. niki v gramofonu............... .25 Ptice selivke, trda vez............. .75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto .....................35 Pravljice in pripovedke (Košutnik) 1. zveze/k .....................40 2. zvezek .....................40 Rabi ji, trda vez.................. .75 Robinzon .........................60 Revolucija na Portugalskem ....... !so Rinaldo Rinaldini ................ .50 Slovenski šaljivec ................ .40 Slovenski Robinzon, trdo vezan.....70 Snneški invalid....................35 . • .«; • . UK 1 .50 1.50 .90 .60 .90 .50 .30 .76 1.50 1,— .90 .30 Skozi širno Indijo Sanjska knjiga Arabska Sanjska knjiga, nova velika....... Sanjska knjiga, mala ............ Spake, humoreske, trda vea _______ Strahote vojne ................... Sveta noč, zanimive pripovedke ... Strup iz Judeje ................... Spomin znanega potovalca....... Spomini jugoslov. dobrovoljca — 1114-1918 ................ Stritarjeva Anthologija trda vez .. Sisto Šesto, povest iz Abrucev..... Svitanje (Govekar), vez...........1.20 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notburga...................35 Sv. Genovefa.....................50 Sredozimci, trd. vez................60 broš........................40 SHAKESPEAREVA DELA: Machbet, trdo vez..................90 Machbet, broširana..................70 Othclo ............................ .70 Sen kresne noči.....................70 SPISI KRIŠTOFA t MID A: 1. zv. Poznava Boga .. 7. zv. Jagnje ........ .8. zv. Pirhi...... 13. zv. Sveti večer 14. zv. Povodenj .. 17. zv. Brata ____ .30 .30 .30 .30 .30 .30 SPLOŠNA KNJIŽNICA: .85 .50 Pingvinski otok tr. v. ............ .90 Pod svobodnim solncem 1. zv.....1.00 Plebanuž Joanes tr. Tes. ..........1.— Pod krivo jelko. Povest is fiasov Eo-kovnjačev na Kranjakam ..... .60 Poslednji Mehikanec ......3...... J30 Pravljice H. Maj ar ....... ....... M Povest o sedmih obešenih ...____... .70 Povesti, Berač s stopnjic pri sv. ^oku .35 Po strani klobuk, trdo voz.......... .00 Poiigaleo ....................... J6 Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 lit. 2. Rado Mumik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50 Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 vtr« St. 4. Cvetko Golar: Poletno kla. sje, izbrane pesmi, 184 str., broi. St. 5. Fran Milčiski: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: ljubosumnost, veseloigra v eem "dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broš. ........................ .25 Št. 7. Anderser :ve pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš..................35 Št. 8. Akt št. 113 ..............70 Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš................. .70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broi............35 Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 dej a njih, 91 str., broš..............30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš..............30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na. rodno.gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 ~ "št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broi.............45 St. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.,...............30 Št. 18. Jar osi. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broi......25 Št. 19. Gerhart Hauptmazm: Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Antom Fantek, 124 str., broi......... Št. 20. Jul. Zeyer: Gompačd in Komnrasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broi................. ŠL 21. FrldoHn Solna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, IL, 73 str., broi. ........................ Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poalov^O. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji 'dnevi Pompejev, L del. 855 etr., broi St, ?5.( Poelednji dnevi Poinpeja !! Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. • V :v , .50 .65 .30 .90 Št. 27. Fran Erjavec: Brezpoele-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broi......... 85 ^t. 20. Tarzan sin opice.........90 §t. 31. Roka roko ................ 25 Št. 32. Živeti .....................25 Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna a Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš..................... Št. 36. Ksaver Meško: Listki, _144 str...................... Št. 37. Domače živali ........ 38. Tarzan in svet____!".!!!!"" Št. 39. La Boheme.............^ j H Št. 46. Magola .......'.'.'.".I"."/."." .40 St. 47. Misterij duše .. 1 _ Št. 48.Tarzanove živali 90 Št. 49. Tarzanov sin...............90 Št. 50. Slika De Graye.......1 20 Št. 51. Slov. balade in romance ... 80 Št. 52. Sanin .................... 1>5( Št. 54. V metežn . 1 Št. 55. Namišljeni bolnik .. /........50 Št. 56. To in onkraj Sotle....... ^t. 57. Tarzanova mladost____..' ^t. OS. Glad (Hamsun) ......... -t 61 Golar: Bratje in sestre -^t f>2 Idijot I. del. (Dostojevski) 03. Idijot II del (Dostojevski) ^t. G4. Idijot III. del (Dostojevski) ^t. 65. Idijot IV. del (Dostojevski) V>i 4 deli skupaj........... .30 .9C .9C .75 .9C4 .90 .90 .00 $3.25 .50 .45 .25 .80 .80 .85 SPILMANOVE PRIPOVEDKE: 2. zr. Maron, krčanski deček iz Li- banona- .......................25 3. zr. Marijina otroka, povest iz kav- kaških gora.................. .25 4. zv. Praški judek.................25 8. zv. Tri Indijanske povesti........30 9. zy. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega____.30 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlad Akharja Velikega ........ y .25 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji...............80 13. zv Boj in zmaga, povest........30 14. zv. Prisega Huronskeg* glavarja. ___Povest iz zgodovine kanadske .. .30 15. zv. Angel j sužnjev. Brazil jska povest ........................ .25 16. zv. Zlatokopi. Povest...........30 17. z v. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............30 13. zr. Preganjanje Indijskih mišjo. narjev.........................30 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 Tisoč in ena noc, trdo vez..........90 Tik za fronto..............„.......... .70 Tunel ................ose-ben vlak iz West Palm Beacha s 500 ženskami in otroci, ki so brez Kdor pije, ne more biti suhaški agent. Pivci so izključeni kot izvrševalci suhaške postave. — Andrews je povedal administratorjem, da bo v bodoče vzel v službo le "popolne abstinente". ■S9 GLAS NARODA, 24. SEP. 1926 OSTANKI STARE NEMŠKE SLAVE WASHINGTON, D. C., 23. septembra. — Le popolni abstinent je bodo smeli služiti v zvezni prohi bicijski službi. Vsi oni, ki so se-laj v službi ter si od časa do ?a-nekoliko namažejo grlo. bodo ulpuščeni. Od bodočih prosilcev za mesta v proliibieijski službi bo-lo zahtevali "slovesno" obljubo, da se bodo vzdržali vsake žgane pijače, dokler bodo v službi. Su-haša služba mora biti res suha. ne pa le po imenu. To je izjavil vre raj načelnik '.vezne prohibieijske 'službe general Andrews na konferenci, ka-ero je imel s tri in dvajsetimi rezi jonalnimi administratorji. Nobene izjeme ne ho k pravilu, ki nalaga "bone-dry" omejitve prohibieijskim agentom. Določba se ne bo tikala "ubogih hudičev", kot jih je imenoval general An- (loma. Nadaljni vlak bo odšel da- drews, ki so prisiljeni predložiti ne« zjutraj s 000 nadaljnimi be-j sodišču žganje kot dokaz in ki gunci lahko n gotove to, da so pokusiii Vsi hejrunei so deležni proste pijačo, transportacije do njih doma. — Žalostno je gledati. — je re- Y-:era i popoldne je dospel v kel {reneral Andrews, — da je tre- Miaini Henrv Baker, narodni ravnatelj Ameriškega Rderepra križa, ter prevzel osebno poveljstvo nod pomožnim delom v Miami in okolici. ha ko^a prisiliti, da pije žganje, vspričo dejstva, da je produkt, katerefra sedaj razpečavajo, naj-bolj strašne kakovosti. Izvzeti bodo le oni, ki morajo priti pri izvr- Po kratki konferenei z županom števanju svojih dolžnosti. Romfhon iz Miami, je izročil Mr. Baker del svote enega milijona dolarjev, katero je že zbral Rdeči križ za pomožno delo. Župan Romfhon je rekel, da bo nporab-\ien denar za obleko in transpor-tacijo za potrebne ljudi v ozem- Včeraj zvečer se je glasilo, da je preiskava cibčinske vode v Miami dognala navzočnost bacilov le-rarja. Tega |>oročila sicer ni bi-f0 mogoče potrditi, a po nasvetu Objavljeno je bilo, da je sklenil general Andrews imenovati pet koardinarjev, ki bodo dobivali predvsem navodila, naj izvedejo tesnejše sodelovanje med o-brežno stražo, carinsko službo ter silami prohibicijske skupine. Nastopali bodo tudi kot svetovalci administratorjev ter poročali od časa do časa o napredku v Washington. veznih zdravniških oblasti je dalj Fonograf boljši kot pa zdravstveni svet Floride j. • i* radio, — pravi Edison. cirzavn vsem krajevnim uradnikom navo-. dila. naj takoj eepijo ljndi proti legarju in tetanusu. Skoro nemogoče bo ugotoviti število ljudi, ki so bili poškodovani v Miami, (ilasi se. da jih je skoro dva tis««". Vse bolnice so : prenapolnjene. Rdevi križ je prevzel nadzor- i svo nad pomožnim delom. Ceste Miamija so bile sicer očiščene razvalin, a poteklo bo več mesecev, predno bodo izbrisali vse siedove vikarja, posebno v zunaj ležečih okrajih. Dobava vode je primerna, in luči gore v dolenjem delu mesta. Nikakih telefonskih zvez pa ni, in iz mesta vodi le par brzojavnih žic. MIAMI. Fla., 23. septembra. — Metito Miami se je obrnilo včeraj na ameriški narod s prošnjo za veliko svoto. potrebno za odpo-moč in rehabilitacijsko delo. WEST ORANGE, N. J., 23. septembra. — Thomas Edison je izjavil včeraj, da je radio, v kolikor pride pri tem vpoštev godba, v primeri s fonografotn izlalovlje-nje. Rekel je: — Godba po radiju je manj vredna, ker je spačena ter preki-njna od stranskih šumov. Kljub temu pa je moje mnenje, da bi moral biti v vsakem domu radio, a ne za prenašanje godbe. Dober je za poslušanje novic, poročil in govorov. Povratek raziskovalca Andrewsa. SAN FRANCISCO. Ca!.. 23. septembra. — Roy Chapman Andrews. znan raziskovalni potova-lee in arheolog, ki je vprizoril brezuspešen poskus, da prekorači To prošnja je bila objavljena puščavo Gobi v Ariji, da poišče v takoj po prihodu Henrv M. Ba- tej "zibelki Človeštva" sledove kerja, narodnega ravnatelja po- človeškega delovanja, se je vrnil možnega komiteja Ameriškega včeraj semkaj iz Kitajske. križa, ki je prevzel vodstvo vseh (-- pomožnih operacij v prizadetem ozemlju. ( V CeiSOČi Pet pomožnih ladij je dospelo na Bovškem so odkrili mal spo včeraj v Miami, in takoj so pri- Razne vesti eopmmrr undmwooo * unbcrwooc. m. * Pred kratkim so dvignili iz morja nemško kriŽarko "Hindenhnrg". Taka kakoršna je, bo v nekem nemškem pristanišču na ogled radovednežem. Križarka je počivala na morskem ta 1919. h S. jut raj in vežbalo nad aerodromom tako zvano evolucijo. Aeroplani so delali razne nevarne eksperimente, letali so navpično navzgor in padali zopet navpično nazaj. O kaki krivili pri nesreči v tem primeru ni mogoče govoriti. Pilota sta postala žrtvi svoje dolžnosti. Oba sta bila spretna letal- Na Adamičevem pomolu bo postavljen ogromen beneški lev. Sta re Benetke so ga poklonile Reki, da bo sta tam ol> morju na poseli no vidnem mestu in pričal o silni italijanski inoči. ki se hoče razširiti še daleč naokoli, zlati pa proti Balkanu. Te dni ho radi tega na Reki velika sla vnos t. katere se udeleži imenom Mussolini j notranji minister Federzoni. Slavnost bo velikanska. Ali bo izzvivajoči spomenik Reki v korist ali škodo, bo beležila zgodovina bodočnosti. VAŽNO ZA POTNICE NEDRŽAVUANE Glasom najnovejše odredbe, ki je stopila v veljavo 31. julija t. 1. mora vsak potnik nedržavljan, ki želi dobiti dovoljenje za eno leto ''permit to re-enter) poslati prošnjo v Washington, D. C. vsaj me sec dni pred odhodom. Šele ko dobi prosilec iz Wash in gt ona karto, kjer je označena številka njegovega permita, zamore potovati in se osebno zglasiti z dotično karto v New Vorku v Barge Office, kjer mu je uročen permit osebno. Permit se zamore dobiti tudi v vseh drugih mestih, kjer so imi-gracijski uradi, toda za one, ki potujejo v stari kraj preko New Yorka, je najbolje, da označijo mesto New York, Barge* Office kot kraj ali mesto, kamor pridejo karto, ki bo iz Vvashing- lek in 20-letni Franc Touš. sta obležala pod razvalinami mrtva. Motorji so se zarili 1 in v zemljo. Aeroplana, ki sta trčila visoko v EDINI zastopnik i n založnik FRANZ LUBAS0V1H HARMONIK v Združenih. Državah. ALOIS SKULJ 323 Epsilon Pl„ Brooklyn, N. Y. pišite po cenik. nje. nadema stopil k njemu detektiv in mu napovedal aretacijo. Tu- osebno po permit s jec se v istini zove dr. Bukarski j doposlana prosilcu ter ima za seboj že izredno burno j tona. preteklost. Kot goljuf je že sod- ■ Tudi brez permita se lahko po-nijsko žigosan. Ker je verjetno, i tuje ven, kot dosedaj. toda se moda je ogoljufal tudi več oseb na ]ra vsak vrniti tekom šestih mese-deželi. bodo imeli i ti z vestjo o cev.l)rez da je štet v kvoto, mora njegovi aretaciji svoje zadošče-isi Pa vsak preskrbeti non-quota vizum pri ameriškem konzulatu zunaj pred povratkom. katerega mu da konzul le tedaj, ako zamore dokazati, da je došel ven resnično samo na obisk in v dokaz temu služi najboljše ROUKD-TRIP-TICKET. Označiti mora tudi dan njegovega prihoda in ime par-nika, s katerim je postavnim potom došel v to deželo. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na : PRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St. New York, N. Y. Imenovanje noveea vojaškega škofa na Madžarskem. V znanem madžarskem falzifi-katorskem procesu je bilo zelo kompromitiran tudi Štefan Zadra-vec, bivši vojaški škof madžarske armade. Kakor znano, je zaprisegel Zadravec vse člane falzifika-torske afere ter se tudi osebno udeleževal razpečavanja falzifici-ranega denarja. Sodišče je škofa Zadravca sieer oprostilo, vendar pa je bil tako kompromitiran, da je moral pustiti svoje mesto. Ni bil niti odpuščen niti premeščen, toda agende vojaškega škofa vodi že nekaj mesecev neki drugi vojaški duhovnik. V kratkem pa bo imenovan za vojaškega škofa frančiškan Pij Szabo. Dekret bo te dni objavljen. Kje je moj mož TOMAŽ FLISS ? Pisal mi je iz Wiseonsina, pa ni , poslal naslov. Takrat je poročal, da gre proti jugu. Tukaj ima dobro delo, zato prosim rojake. da mu povedo, da pride domov prej ko mogoče. — Ura. Mary nisi, Bok 210, Franklin, (2x 24,25) NAZNANILO. Našim naročnikom v državi Pennsylvaniji naznanjamo da jih ho v kratkem obiskal zopet ua« znani zastopnik Mr. JOSEPH ČERNE in prosimo, da mu gredo na ro ko, ter pri njem obnovijo naroč nino. Upravntftvo. Po 4% obresti za vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT Naše mesečno obrestovanje je ugodno ne samo ako vložite, temveč tudi ako dvignete. Obresti plačamo za vse pretekle mesece do konca onega pred dvigom. Zato priporočamo vlagati denar pri nas tudi onim, ki ga nameravajo v kratkem zopet dvigniti. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. 'rt DOBRO 8LUŽBO dobi Slovenka nad 30 let stara v družini treh oseb v New Yorku. Pišite in povejte kaj ste voljni delati in za kakšno plačo. Naslovite "Sluiba", e|o Glas Naroda, 8? Cortlandt ftt., Now York, N. T. SEZNAM KNJIG VODNIKOVE DRUŽBE ki izidejo oktobra meseca. 1. Velika pratika za leto 1927. 2. Iz skrivnosti prirode — poljudno znanstveni spisi. 3. Juš Kozak; Beli mecesen — povesti. 4. Vladimir Levstik: Kladivo pravice — povest iz vojne dobe. Vsi oni, ki so plačali članarino, jih bodo prejeli po pošti naravnost iz Ljubljane. Natančen čas bomo že pravočasno poročali. Vsakdo, ki se je medtem morda selil, mora skrbeti, da bo knjige dobil na naslovu, ki tra je naznanil takrat, ko je plačal naročnino. Mi smo posebej naročili par sto iztisov, da lahko iLstrežemo tudi onim, ki še niso člani te družbe. Velika pratika, kakor vse ostale knjige bodo jako zanimive. CENA 4 KNJIGAM JE i. Pošljite z naročilom natančen naslov in potrebno svoto in poslali vam jih bomo poštnine prosto, dokler zaloga ne poide. » Vsa tozadevna pisma naslovite na: "GLAS NARODA" 52 Cortlandt Street, New York, N. T. DQ i 6LAS NARODA, 24: SE9. 135« AVSTRALEC romak iz Življenja. Za "GLAS NARODA" priredil O. P. SKALA PRI DOVERJU 42 (Nadaljevanje.) Nato je s|>oro('-ila skoro dobesedno svoj pogovor z Ralfom ter njegovo wiu bite v. Povedala je tudi, kako jo je pretresla ta velika zvesta ljubezen. — In tako seui prišla k vam. dra^a gospa Jansen. Vi mi morate povedati, ve je krivično, če sprejmem snubitev vašega sina, čeprav še ne moreiu odtrgati svojega srca od onega drugega. Ne Vem. če ga bom mogla sploh kedaj odtrgati ali če bom vedno čutila to pekočo rano v svojem srcu, ki mi povzroča take bolečine. Nobenega človeka bi ne obvestila o tem srčnem doživljaju ter bi ne govorila 0 svoji bolesti. Ponos bi mi zapiral usta. (><1 vašega sina pa sem izvedela, tla veste za to tako kot on kot vi in raditega prihajam k vam ter vas prosim /.a svet. Nočem, da bi morala pred vami povešati svo-je oči, «"e bi |x>stala i.eiia vašega sina. Visoko ^a čislam, kot dobrega, razumnega prijatelja in držim gra v svojem sreu tako visoko kot nobenemu drugega človeka. Seveda bi mu bila zvesta žena ter bi storila vse, kar je v moji moči. da ga osrečim. Ali pa se mi bo to posrečilo, ali mu ne'bom ostala še do-sti dolžna.' Neskočtio me boli vža lost iti ga. V nejasnosti svojega čustvovanja ne morem vprašati za svet nikogar drugega kot vas. Moja lastna mati bi me ne razumela, pač pa mi uneto prigovarjala, naj sprejmem ponudeno roko, — ker bi s tem ohranila svojim sorodnikom dom. To pa ne more biti zame nikdar merodajno Tr dno bi Hstrajala pri svojem "ne", iz strahu, da bi napravila vašega sina nesrečnim in iz srama, da bi morala priti k vašemu sinu s praznima rokama. On pa mi je rekel, da bi bil nesrečen le tedaj, če bi u«!rajala pri svojem "ne" in če bi mu ne dovolila, da me zavaruje pred vsemi neprilikami življenja. On je tako neizmerno dober tesne misli nase. Vsled tega si nisem upala reči "da", ne "ne". V svoji siiski sem mislila na vas ter se zatekla k vam. Pomagajte mi najti pravo jw>t. Zelo vas častim ter imam občutek, tla mi lahko pomagate. Ali mi hočete povedati, kaj naj storim? Tiho in pazljivo j<- poslušala gospa Jansen. Ko je Dagmar umolknila, je zrla tiho predse ter razmišljala, kaj naj odgovori. Vse. kar ji je rekla Dagmar. jo je globoko ganilo. Videla je v nji ponosno, čisto dekliško srce. ki ni poznalo nikake prevare ter spoznala, bolj kot dotedaj. kakšen dragocen, pošten značaj ima. Kako srečen bi bil lahko njen sin. če bi mu mogla dati s svojo roko tudi svoje srce. Ali niso bili pogosto najbolj srečni zakoni, ki so bili sklenjeni brez strastnega prekipevanja? — Draco dete. — je odvrnila po kratkem molku. — Xalag.ite mi težko odgovornost. Kljub temu pa jo vzamem nase. Dajle nivoje mn sinu svojo besedo in pustile, da bo ljubi Bog skrbel za vse na-ctaljno. Vaš« poštena, dobra volja vam bo narekovala vedno pravo. VJmi bil moj sin zoprn, bi vam resno odsvetovala tako zvezo. Vi pa ste mu prijateljski naklonjena ter ga Čislate. Postanite torej v božjem imenu njegova žena. To je rtfklu jjospa Jansen resno in ginjeno ler poljubila zlate lase Dagmar. DHgrnar je sedela nepremično z zaprtimi očmi. Nato je globoH vzdihnila prijela za zvesti roki stare ženice ter jih poljubila. — Tako pravim tudi jaz. V božjem imenu, ljuba, draga mati Pustite mi. da vas imenujem tako ter postanite v resnic: meni prav tako ljuba in dobra mati kot »te Ralfu. — To bom tudi storila, moje drago dete. Čutiti ste morala, da Me mi ljuba in draga. Saj sem vendar vedela, da je srce mojega sina pri vaft. Obe ženski sta si zrli globoko v oči. 7" Hvala vam. draga mati in pomagaj mi Bog. da ne bom napravila vašega sina nesrečnim. Obe Ženski sta govorili nato še o številnih drugih stvareh. Gospa Jansen je prijmvedovala o njegovi mladosti, o njegovem stremljenju, da se visoko povpzne ter o njegovi ljubezni do vsega dobrega in lejfcejja. Smehljaje je pripovedovala, kako se je kot d- ko navduševal za elegantne ženske ter jrovoril o svoji Želji, da se r • kot' poro.'! s princesi njo. — In sedaj bo res povedel domov prii ee fcinjo. vsaj konteso s krono zlatih las, — je rekla gospa Jansen. Dagmar je vzdihnila. — Beraška princesiuja bo prišla v njegovo hišo, ljuba mat L Gospa Jansen ji je pogladila lase. — Njemu ne gre za denar in blago, le prineezinjo hoče imeti Nato je postala resna ter nekoliko vzdihnila. — Sedaj moraiu zopet nositi kupec skrbi in srečo svojega sina. (V je zrl človek eelo svoje življenje skrbi v oči in mu je ta skrb naenkrat odvzeta, mu manjka nekaj. V zadnjih letih nisem v- » la. kaj an skrbi Pol na gorkega sočustva je zrla Dagmar k njej navzgor Imeti je slovesen občutek, kot da sedi v cerkvi. Nestrpno je f#-i*ak.»valn Ralfa. hi nato je morala zopet misliti na Korfa, na srečo in blaženost, katero je občutila, ko mu je dala svojo besedo. Kako drugače je bilo takrat! In kako silno je žgala rana, katero ji je zadal. Ali ni bilo blazno oostane s temi občutki žena ne- 1 ega drugega f Ali ne bo vedno hrepenela po vroči blaženosti, katere ne bo mogel Ralf nikdar vzbuditi v njenem srcu? predno si je Dagmar odgovorila na to vprašanje, je bilo čuti udarce konjskih kopit. Gospa Jansen se je ozrla skozi okno. — Prihaja, hčerka moja ter bo izvedel od služabnikov, da ste lukaj. Pustim vaju saiua. Marsikaj si bosta morala povedati. f'e me bosta hotela |»ozneje. me najdeta spodaj, v veliki stanovanjski sobi. K teni se je dvignila stara dama, poljubila Dagmar na čelo ter odšla ven. Tudi Dagmar je vstala. Pritisnila je obe roki na sree. , — Pomagaj mi. oče v nebesih, da ne storim kaj napačnega. — je molila. Tako je klala, ko je stopil Ralf skozi nasprotna vrata. Za trenutek je obstal na pragu ter zrl na Dagmar. — Ali ni moje matere tukaj! Ali niste govorili Ž njo? je vprašal nemirno Obrnila je k njemu svoje bledo lice. — Ravnokar je zapustila sobo, gospod Jansen, — na naju pu-ati sama. g. 1 * ' Hitro in ve« razburjen je stopil k njej. ^aj je odgovorila moja mati na vaše vprašanje/ kontesa Slika nam predstavlja nabolj vzhdno točko angleške obali. Ta ska-_la je cilj vseh, ki se lotijo plavanja preko Angleškega kanala. To hočem storiti sedaj. Tukaj je moja roka, Ralf Jansen. če me hočete kljub vsemu napraviti za svojo ženo. Iz njegovih prs je prišlo kot hropenje. Prijel je njeno roko ter ve ozrl vanjo, kot da jo hoče priviti k sebi. Videl pa je nemir v njenih očeh in vsled tega se je obvladal. Poljubil je njeni roki zopet in zoj>et. — Hvala vam. Dagmar, ljuba, draga Dagmar. Nikdar ne boste obžalovala, da s.e mi zaupala svojo usodo. Vesel sem in srečen, da vas vidim sedaj varno v svoji zaščiti. Z vlažnimi očmi se je ozrla proti njemu navzgor. V njegovih očeh je ležal izraz, ki jo je pretresel. (Dalje prihodnjič.) Stipo. Plazit i se med strmimi skalami in ostrimi ploščami razpoka nega kamenja, katero ure hoda pokriva prvo planoto nad levim bregom reke Celine — poskakovati in viti se med grmovjem bodečega brinja, nizkih gabrov in hrastičev za ovcami in kozami, to je bila usoda mlademu Stipu. — Za poljedelstvo ni sposoben, — je dejala mati, — saj izpridi vse česar se dotakne; toda najrajši postaja prj delu ter se ozira po dolini in bregovih, kakor da jih ni videl še nikdar. — Kaj tedaj bra vi no pase. — jo odvrnil oče. Dol goeasno se je marsikomu do zdevalo Stipovo življenje; ali dolgočasno ni bilo. Na nizki glavici ki preseza kamenito zemljišče za nekoliko metrov, je imel trinajstletni pastirček svoj "grad". Ondi je vladal svoji čredi, ondi je bival najrajši. Pod brdom teče med zelenimi borove! bistra CVtina, ki nabira svoje vode pod velikanskimi stenami golega Dinare. Na desnem bregu se razprostira širna ravnina : razsežne šume visokega trst-ja in gostega ločja, bogati travniki in pašniki jo krijejo, visoki topoli stoje ob jarkih, ki obdajajo močvirne vode; goste vrbe obrobljajo njive, in v grmič ju prepevajo radostni slavci. S svojega griča razgleduje Stipo potujoče jate kričečih divjih rac in gosi: igraje in glasno leteč se pode ptiee moevirniee okoli dr-zajočih eed — in kadar se bliža večer, se razlega po vsej dolini neumorno regljanje neštevilnih žab. Mnogobrojne povesti o Vilah, o pobratimstvu in njih udanosti do pobratima, vzbudile so v Stipo-vi duši hrepenenje, da bi kdaj u-gledal belo Vilo. Tako hrepene? se je plazi! po pečinah gori do tem nih gošč, v samotne soteske, kje> izvirajo čisti studenci; aH nikoli ni srečal zlatolasih belih žena, o-detih s tankim obojem. Niti one kače ni videl, ki nosi zlato krono na glavi, dasi je videl dokaj zmij tudi onih rogatih modrasov. Ali ni se dal prestrašiti. Vedno iznova je pohajal na samotne višine, v najtemnejše brloge, pre-iskaval vse razpoke in jame. da bi našel zaklade svoje domišljije. — Nekega dne, ko ravno stika po gostem grmovju, ugleda pod visečo skalo razpoklino, iz katere mu sveti lučiea. Glasno mu jame biti sree, ko se ji bliža; naposled pa se ofirči. stisne se skozi razpoko in stoji v prostorni jami. Toda oko mu ne vidi milo smehljajoče se Vile, temveč srepo zro- 2 ^^mmPS^t ij^mu Bojp. čega moža, ki ga prim« za rame, mj^i očfcii je zrla v njegove. tvoj bLacasloe.il* mi rekla/haj postanek-v bož- da mu skoraj sapa poide. — Kdo si? Kaj hočee tukaj? — zakliče ljuti mož drhtečemu dečku, in njegove roke ga drže ka kor železni oklepi. — Kdo, vraga, te je privedel sem ? Kmalu si Stipo oddahne in od govori brez strahu: — Stipo sem očetov pastin in preiskaval sem te razpoke, da najdem stanovanje lepih Vil. In ti si Vrano, ki no^ siš očetu duhana! — Stanovanje lepih Vil iščeš? In našel si mene! — nasmeje se Vrano. — Toicja, ker sedaj pozna* mojo jamo; zahtevam, da je nikomur ne izdaš, da celo ne zineš o nji. Ali zdajci ga obide misel, da bi lahko rabil Stipa za svoje posle: -.a pregledovalea in stražnika. — Ponudi mu nekoliko žoltib, diše-•ih duhanovili listov, da jih ponese očetu. Dovoli mu tudi povedati, kdo mu jih je podaril; ali o jami ne sme niti črhniti. — Zvečer nameravam ponesti nekoliko blaga v Senj. — nadaljuje Vrano. — lahko bi mi služil. Stipo ga radovedno pogleda. — Reci, kako? — Pogledati moraš, ali ni proti Senju stražnikov — saj jih po-■'Jias — 111 poroči mi vse natanko. Dalje moraš stopati pred menoj nekoliko sto korakov, in ako u-•jledaš stražnika. zažvižgaj enkrat in pojdi dalje svojim potem, .la nikdo ne sumniči ničesar. — Ali se bojiš stražnikov? — vpraša deček. — Ne bojiru se jih, ali sitni so pregledajo mi vse in mi pokvari io blago. In to mi je na škodo, veš. . . Deček ga nmeje in stori vse po njegovi zapovedi. Brez ovire pri nese Vrano svoje blago v skri-višče. * To je bilo Štipovo prvo tihotapsko dejanje. Sčasoma so ga Vrani in njegovi drugo vi naučili raznih orekan. in imel je jako bistro gla vo. Često je iznenadil svoje učite-je z-novo zvijačo; kadar so bil V v hudi stiski, našel je rešilno' pot 'vc so tinigi ž£ oba pal i. Nekega dne leži Vrano s poma gači in mnogim dnh&tiom" r 'bližini Livna. Tudi Stipo je pri npem-^akaj oče mti. je na prigovor Vratov ^dovolil, da mn potnaga pr? "trgovini". Stražnikom pa je nek do ovadil tihotapce in prehod iz Bosne v Dalmacijo čez Prolog je bil težaven ali celo nemogoč. Tedaj ogovori Stipo svojega gospodarja : — Hm, jaz bi že vedel, kako pridemo lahko in brez izgube preko meje v Senj ; ali jtatrebova-'i bi dveh, treh tovorov. — Vse ti bodi, samo zahtevaj, — odgovori Vrano zadovoljen. : ^Tr.etje^a .duje.v jntjra^j^. tura-ku ječe Vrano innjegovi pomaga -či pod težkimi bremeni s Prologa po beli cesti. Stražnij^.ug^ed^ sumljive nosače in opozori nanje vse tovariše, »i se brzo ~]»oskrijejo, da bi zalezli lapeže. Ko pridejo Vra- i no in tlrugovi na ono mesto, jih u-stavijo in snamejo vreče, da jih preiščejo. Nekoliko kasneje prideta dve ženski po cesti; obe gonita težke tovore drv na čvrstih oslih. Prekanjeno se nasmehne mlajša deklica pa cesti stoječemu stražniku: ta stopi k nji in jo rahlo vščipuevv. liet^ — Rano si. se uapotila, deklica, -t- ji reče in se postavi pred njo. — P.usti me, gospod, hiteti moram, da se vrnem opoldne domov! — Tedaj pa biti. krasotica, — ji reče stražnik, ko odhajata obe. V tem času so preiskovali mnogo prešite vreče zajetih tihotapcev. Mirnega obraza, malone vsi začudeni, odpno ti spone in razvežejo vreče; drugega ni v njih, nego čista volna, katero hočejo nesti na trg, kakor zagotavlja Vrano Stražniki jih morajo izpustiti. Toda Stipo — to je bilo mlajše dekle — je prenesel svoje tovore, v katerih je bil najlepši duhan umetno povezan med drva, če? eetinski most in po ozki stezi do Karakašiee, majhnega sela daleč od pota. Ondi shrani blago in nekoliko pozneje' ga prevzame Vrano. ~ Ti si premeten d^Čko, vzklikne Vrano vesel*— Ne bo ti brez koristi, tretjina dobička je ltvoja. Stipova čreda ima že dolgo ča->a drugega pastirja. Zakaj dober je bil zaslužek pri Vranu, tako dt se oče ni več upiral novemu raz mer ju. Jzpočetka je pohajal Stipo i* ajole radovednosti k tihotapcem r pozneje ga je veselilo tajno to delovanje in nevarno življenje. Kon-5no še mu je toliko privadil, da je strastno čakal easa, ko zopet odrinejo čez mejo na nova podjetja. Po Vranovi smrti je delal sam zase neutrudno in kar najdrzne- je. Predno je mislil, je sini za naj-pretkaiiejšega ptička vse okolice. Kar bali so se ga vsi stražniki. — Lokfiv je bil, da nič takega. Ljudstvo si je pripovedovalo razne čudne stvari o njem, da umeje iz-premeniti zabranjeno blago v karkoli si bodi, da je lahko neviden, kadar hoče, in še marsikaj druge-*a. Nepopisno mirnega obraza je ob večerih pohajal med mestnimi f izprehajalci. Zdajci potegne mehur izza pasa : — Gospodine, eto vam lepega duhana ; pokusite! Oblečen je bil po domače, ali jako izbrano. Poafnal" je dobro 0-ne, kateri bi kaj kupili od njega. GospOd, kateremu je ponudil duhana. ga pokusi. — Daj, Stipo. da vidim, -t: reče drug. — Koliko stane? . — Ne mnogo, gospodine, oka po dva in petdeset (dva goldinarja 50 novčičev). — Donesel sem ga iz Cijlpka itd. Ne dolgo in že je prodal nekoliko ok, katere je zvečer skrivaj prinesel kupcem. Seveda ima lep dobičelc Priljub Ijen je vsakomur. Povsod ima ljudi, ki hrepene po njegovem duha- nu. .... Tudi v pomorska mesta je zahajal pogostoma. Neznano je bilo vsakomur, kak® i« P*»n*5a* blago vanja;, kar nenadojna se je prikazal, Vedeli so vsi, s čim se ba-Viv ali pri njem ni bilo nikoli moji zasačiti, zabranjenega blaga. Čestokrat se je napotil Stipo v notranjo Bosno ali Hercegovino in tedaj je prenašal blago, prodajal ga in se ni dokaj tednov vrnil domov. Ali koliko Nevarnosti, koliko truda je moral prebiti! Zdaj po negaznih dragah. in jarugah, zdaj čez gore in pečine; danes po gostih šumah, jutri po golih yr-huncih. vedno ponoči in v megli, vedno v nemiru in strahn. ^esto ie moral bežati v #ffiž- ka »tekel smrti; vendar ga je vse to še boj j už\galo, za novaVpodjet-ja— polagoma pa j* Kretaoje paraikov - Shipping Hem mb. NPUmbrai If u each en. Si. Mptombra: HaareUnl*. Cherbourg; O«o. Wuh-fa*um. Cherbourg. Bremen. - M. Mptembra: ilerth* Washington. Trat; Cotiun-bu», Cherbourg. Bremen. 2. oktobra I'arU. . Havre; Leyiathan, Cber - bourg: Olympic, Cherbourg. «. oktobra: Aqtxltana, Cherbourg: Prea. Roo-•eveit, Cherbourg,1 Bremen; Derff-Unrer, Bremen. ... j 'J. oktobra:' Bremen, Bremen. I. oktobra: &UJ«»t:c. Cherbourg. 13. oktobra: Berengaria, Cherbourg: Suffren, v> ,Havre; Republic. Cherbouig, Bremen. .14. oktobra: Stuttgart, Cherbourg. Bremen. 16. oktobra: Franc«. Ha vra; Homeric, Cherbourg. 1». oktobra President« WUaon. Trat. 20. oktobra: Mtturetapia. Cherbourg: President Harding, Cherbourg, Bremen. 22. oktobra: La Savoie, Havre; Thurtngia, Hamburg. 23. oktobra Pari«, Havre; Leviathan. Cher-bourg: Olympic, Cherbourg; Berlin, Cherbourg, Bremen. 27. oktobra: Aqutunia, Cherbourg; Geo. Washington. Cherbourg. Bremen; Columbus, Cherbourg, Bremen. 29. oktobra: Deutschland, Hamburg. •«. oktobra: Mu je* tic, Cherbourg; Da Oraaaa, Havre; Luetaow, Bremen. 2. Novembra: Kol once, Cherbourg. Bremen. 3. novembra: Berengaria, Cherbourg; Rorham-beau, Havre; Prea. Kouaevelt, Cher-bourg. Bremen. I. novembra: France, Havre; Homeric, Cherbourg; Muenchen, Cherbourg. Bre- "»•n- . ----- novembra: Derffllager. Bremen. ' tO. novembra: • a ure t an La, Cherbourg; » P.eiiuMto, Cherbourg. Bremen. a t 12. novembra:. • Cleveland, 13. novembra: Pari«, Havre; t, Leviathan, Cherbourg; Olympic," Cherbourg. Bremen, Bremen. A 15. novambra: Suffren, Havre. 17. novembra: Aqultanla. Cherbourg; Prea. Hard-Ing. Cherbourg, Bremen. 19. novembra: Martha Waahlngton. Trat; Westphalia, Hamburg. 20. novembra: Maje« tir, Cherbourg; Stuttgart, Cherbourg, Bremen. 24. novembra: Bereiifurla, Cherbourg; La Savoie, Havre; George Washington, Cherbourg, Bremen. 26. novembra; Albrrt BaUln, Hamburg. 27. novembra; France, Havre; Homeric, Cherbourg; Berlin. Cherbourg, Bremen. 1. decembra: Mauritania. Cherbourg; Pre«. Boo-■eveit, Cherbourg, Bremen. SAMO SEST DNI PREKO Z OGROMNIMI PAŠNIKI Ni OLJ« PARIS 2. OKTOBRA - 23. OKTOBRA) FRANCE 16 okt. 6. nov. HAVRE — PARI&KO PRISTANličt Kabin« tretjega reared a a umivalniki In tekoio vede as a, 4 ali 6 osen. Francoeka kuhinja in pljste. 19 STATE STREET NEW YORK ALI LOKALNI AQKNTJI mj vina, ki jo je podedoval po &vo-jih roditeljih. Ali nekaj je začelo vplivati nanj in mu zavirati tihotapstvo: Stipo * I WI » ■ 'v se jo hotel oženiti. Metin ove ni maral nemirnega življenja in mu ni hotel dati hoere. Torej se je moral poboljšati. Meta se res ni branila evrstega, živahnega moža; lepo njegovo vedenje ji je bilo kar vš«\ Ko je minila zima in se je ce-tinska ravnina pokrivala s krasno odejo zelenih trav. belih zvončkov in krasno modrih morskih zvezdic, ko so ozeleneli logovi po bregeh. je delal Stipo kakor najboljši kmet, da so se čudili vsi ljudje. 0 tihotapstvu niti govoril ni; hotel je pokazati svetu, da Ena tudi delati. . ; , f Prvaka** se mu je posrečilo, je bilo, d a m je -poročil z ^f etov Kaj .lepo ftredila, pohištvo* Sreč- no in za(iovoljno sta živela;-s©^la |n žela, k^Pflla m kosila, kaRor je fcahteval l^lni čas. . . POZOR &OJAJUI Prosti pouk glede drža.vljan-stva in priaaljevainja je vsak četrtek in pe4ek med i. uro popoldne in 10. uro zve£er v ljudtki šoli št?. 62 Heater k ttwex Street, New York Citj. Vprašajte za sMtopnika l«egije za, Ameriško Državljanstvo. (Konee prihodnjič.) 'v. Nesreča pri vrtiljaku na razstavi. vrtiljaku na razstavi vlada Vsak večer živahno življenje, ki se raztegne pozno v noe. Kdor sam ne spleza na konja ali se ne Vsede v na verigah viseei-sedež najde tudi v opazovanju dokaj zabave. Pri vrtiljaku se je pripetilo doslej.že več ma-njših Aesree. Te dni pa so pripeljali v bolnico težje poškodovanega uradnika Josipa Satlerja z zlomljeno, desno roko. Pri opazovanju ijtidi se je postavil preblizu vrtiljaka, tako da ga je podrlo na tla,. Padee je bil tako silovit, da je obležal s polomljeno roko. Prav Vsakdo- t" ■ ■ - • ■ -kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodata; prav vsakdo prizna« va. (la imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko« Kdor. Je. Bwc^n potovati. * •Uri laaj, Je potrto a, d* J*, poti. «fen pektath U«Ctbi prrtJagt Jn dru , gib stvareh. Valed ngle tlotgotetoe lakuitaje Yap mi zamorcu dati; najboljša jMiJemUe in priporočamo, i vedno le prvovrstne brzoparnlke. Tudi nedržavljanl samorejo po-iocati ¥ oucUMraJ, toda prwkrbetl et morajo dovoljenje .aH permit la Wafihiugtona. bod i al aa no leto aH 8 mesecev In s« mora delati prošnjo Vsaj en mesec pred" od potovati jem tn to naravnost v Waahlng-tsn. D. C. na gantmieyt maaeLnl-Skega komisarja, Glasom odredbe, kt Je atoplla v veljavo 31. JntlM »e nikomur več ne pofflje par m 11 po pofitl. ampak ga mora Iti Iskati vaak poeilec osebno, bodisi v najbUfnji Aaaelul-Bid urad alf p* ga dobi v New Toku pred odpotoranjem, kakor kedo v pruSnjl zaprosi. Kdor potuje veu brez dovoljenja, potuj« na avojo laatno odgovornost. Kako doUti svojce iz •tares* kraja. Kdor Zel! do&rt^gorodnlke " al) avojce lz starega kraja, saj nam prej p*Se za jioJaaoUg. Iz Jugoala-vije bo.;prlpuM«nlh v tem leta «70 priseljencev,, tod*, polovica te kvote Je detoSeua za ameriške državljane. ki lete dobiti'gem starlie ls otroke- od 18. do 21. Ista ln pa ca poljedelske delavce. Ameriški diavljanl pa samorejo dobiti sem Cene in otroke do. 18. leta bras da bi bili iteti v kvoto, potrebno pa J« delati profinjo v Waahlngton. Predno podvsasaet? kaki korak, plžite nam. FRANE SAKSER S T Al l J A H K ooonuNCfTn.Miw . .Pf, -^--J- —i—rrr -