Največji slovenski tednik v Zedinjenih državah /sfa/a vsako sredo. NASLOV uredništva in upravništva: 1951 W. 22nd Place Chicago, 111 k_i_r OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION •Entered as Second-Class Matter January 18, 1915, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912. J The largest Slovenian Weekly is the United State« of America. Issued every Wednesday OFFICE: 1951 W. 22ri Place Chicago, DL r1 No. 36. Stev. 36. Lokalne vesti. Chicago, 111., 13. septembra (September) 1916 Leto IL Volume II. — Slovenski stariši naše naselbine so kot dosedaj, minuli teden skoro vsi vpisali svoje otroke v razne bližnje katoliške šole. S tem so dokazali, kako visoko cenijo katoliško vzgojo, katero se uceplja mladini edinole v katoliških šolah. Slovenski poduk krščanskega nauka se bo dajal otrokom tudi v prihodnje vsako soboto popoldne ob 2. uri v slovenski cerkveni dvorani in ob nedeljah pop. ob dveh cerkvi sv. Štefana. — Poročali smo že, da bode priredilo Slov. samost. mlad. podf>. društvo "Danica" dne 24. sept. t. 1. ,v Narodni dvorani krasno narodno igro "Lepa Vida". Igralci in igralke se pridno vadijo, da nas bodo ta dan iznenadili z gotovo najlepšo gledališko igro, kar smo jih še kedaj videli v Chicagu na slovenskem odru. (»lavno ulogo lepe Vide ima v rokah izborila igralka, ameriška Slovenka, gdč. Kma . Jurgatova ; za ta nastop se je morala naučiti 246 stavkov. Blagajna se oV»*ori ob 2. uri popoldne, igra pa točno ob pol tretji uri ne oziraje se na število gostov, ali gledalcev. Želeti bi bilo torej, da pride občinstvo vsled reda rano. Več o tej igri prihodnjič v točno ob določenem času v dvo-posebnem oglasu. Društvu 'Danica* bi svetovali, da naj skuša uprizoriti to krasno; igro kasneje še .v kaki bližnji j slovenski naselbini, n. pr. v Jolie-j tu, ali pa v Waukeganu in sieer v korist pomožnega sklada sloven- j skih ranjencev in revežev v stari domovini. — Predzadnjo nedeljo prih. meseca, to je dne 22. oktobra t. 1. se bo vršila v naši znani sosedni slovenski naselbini, v Jolietu velika slavnost povodom £5. letnice obstoja slovenske fare in cerkve sv. Jožefa. V to svrho se delajo v Jolietu že »velike predpriprave; splošna je sodba, da take slovenske slavnosti še ni bilo v Jolietu. Kakor se nam poroča, je povabil te dni župnik te slovenske cerkve Rev. John Plevnik nad 40 slovenskih društev iz okolice, iz Thicaga, So. Chicaga, Wauke-gana i. t. d. na to slavnost. Nas, Chicažanc veže dolžnost, da se v častnem številu vdeležimo te redke prireditve; osobito naša številna domača katol. podp društva. Če že ni mogoče vdeležiti se društvom korporativno srebrnega jubileja jolietske slovenske fare, naj bi bilo vsako društvo ta dan zastopano ondi po svoji de-putaciji. Več o tem izpregovori-mo zopet svoječasno. _ I)iie 8. t. ni. je zatvorila v Chicagu zopet neka privatna banka svoja vrata po zgledu šele nedavno bankerotnega Maks Sil-.verja. Bančna tvrdka John A. Krzy-w ose w ski, 1620 W. 18. St., je bila med ondotnimi Poljaki in Rusi že dlje časa na dobrem glasu kot varna? Dne 8. t. m. je pa ta bankir zatvoril vsled prevelike? varnosti vrata svoje banke in zbežal na varno v Grand.Rapids, Mieb. Sodi se, da je oškodoval do 300 svojih uložnikov za približno $25.000. Sedaj ga bodo pripeljali v Chicago, kjer bo vsled goljufije in tatvine spravljen na varnem v ječi. — Minuli teden se je vršilo v hotelu Sherman zborovanje z,veze pekovskih mojstrov iz države 111. Vsled visoke cene pšenice, so sklenili ti peki, da bodo podražili ceno kruha na 6, ali 7c. Zaeno sc je določilo, naj se uvede samo štruce po 10c za splošno prodajo, ker imajo peki pri manjših štru-eah premalo dobička. Državni in zvezni pravnik, nameravata postavnim potoni preprečiti poviša- nje eene kruha, kar pa zelo dvo mimo, da se bo izvršilo. — Dne 9. t. m. dop. se je na zelo čuden način ustrelil na vogalu W. Randolph in N. Dearborn cesti 351etni Arthur E. Hali son iz So. Omahe, Neb., mudivši se v našem mestu. Označeni dan se je dotičnik usta»vil pred policajem na konju, S. -A. Bursbijem, ter ga je nekaj vprašal. Med tem mu je pa skrivoma izmaknil iz žepa samokres, iz katerega si je pognal vpričo policaja kroglo v glavo, da je na mestu obležal mrtev. V žepih samomorilca so našli več pisem in par cent o,v drobiža. — Poljski narodni obrambni odbor v Chicagu se bo te dni obrnil na državni department v Washingtonu, da bi mu dala vlada na razpolago kak parnik, ali nerabno bojno ladjo za prevoz večje količine kondenz. mleka nesrečnim Poljakom v Varšavi. V Varšavi umira namreč na stotine otrok vsled pomanjkanja mleka. Da se bo ta načrt gorinavedene-mu odboru posrečil, se bo obrnil za posredovanje še na vodstvo ameriškega "Rdečega križa". — Dne 9. t. m. sq se pojavili v našem mestu zopet 3 novi sluitfiji otroške paralize; vsi oboleli so dečki izpod 2 leti stari; umrl je pa v Memorial bolnišnici vsled te bolezni 3 letni Warren Martin. Skupaj je sedaj v našem mestu za to boleznijo v bolnišnici 88 otrok. Dr. Robertson, mestni zdravstveni komisar poroča, da je 79 odstotkov teli nesrečnikov dečkov v starosti do 2 let. Vodstvo okrajne bolnišnice je kupilo te dni H opic za $126, na katerih bodo delali zdravniki poizkuse v svrho pridobitve seruma proti otroški paralizi. — Minulo soboto se je vršil v Brandoveni parku velik piknik "\emško-irske zveze". Na tem pikniku so navzroči sprejeli resolucijo, da naj predsednik Wilson ustavi izvoz živeža in municije zaveznikom v Europo in da naj drastično nastopi proti Angležem, ker nam zadržujejo pošto. Resolucijo se je sprejelo z velikim navdušenjem in se bo isto poslalo prihodnji teden na pristojno mesto. Novice iz slovenskih naselbin. X. konvencija J. S. K. J. Dne 11. t. m. se je pričela v E-velethu, Minn X. konvencija J. S. K. J. Kakor posnemamo iz zadnjega uradnega naznanila te Jednote, bo zastopanih na tej konvenciji 78 krajevnih društev po 67 delegatih in 13 glavnih uradnikih; 17 društev ni poslalo delegatov. J. S. K. J. je druga najstarejša in tretja največja slovenska podporna organizacija v Ameriki. Dne 30. junija t. 1. je štela 5653 članov in 1658 članic; skupno •jed. premoženje je pa znašalo dne 30. junija t. 1. $198.445.04. Med številoiA članstva je tudi mnogo članov in članic spadajo-čih k naši Jednoti, istotako tudi med številom delegatov. Ta konvencija obeta biti zelo ži»vahna, ker se bo v prvi vrsti razpravljalo, jeli naj bolniška centralizacija še naprej ostane ali ne? Uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote" pošilja tem potom gl. odboru, kakor tudi cenj. delegatom X. konvencije J. S. K. J. iskrene pozdrave ter jim želi mnogo uspeha pri težavnem delu za korist, uspeh in ugled naše sobrat-ske organizacije, — J. S. K. J. V. konvencija društva sv. Barbare. Iz Forest City, Pa. se nam poroča, da je V. konvencija dr. sv. Barbare zelo burna vsled česar se bo zaključila šele tekoči teden. Ker se je poi\alo šest delegatov na to konvencijo čez kanadsko mejo so jih ondi oblasti internirale ali pridržale, ker jih kanadska vlada smatra za Avstrijee. Izpustili so samo dva, ki sta imela ameriške državljanske papirje. Posnemanja vredno. Dne 27. avgusta je priredila združena slovenska naselbina v Milwaukee, Wis. velik piknik v korist slovenskih ranjencev in sirot v starem kraju. Tako imjH>-zantnega piknika še ne pomnijo Slovenci v Milwaukee. Čisti prebitek te prireditve znaša okoli $650. Ravno isti dan (dne 27. avgusta) so tudi priredila skupna slovenska društva iz Greater Ne\v Yorka piknik v jednak namen. Cisti prebitek tega piknika s posebnimi darovi znaša $358.67. Torej so te dve naselbine, Milwaukee in New York v enem dnevu napravile nad $1000.— za sklad slovenskih revežev v starem kraju. Cast jima! Ostale večje slovenske naselbine širom Amerike, posnemajte jih ! Vstanovitev "Jugoslovanske Pevske Zveze". Povodom prvega jugoslovanskega pevskega koncerta, ki se je vršil dne 3. in 4. t. m. v .Johnstown, Pa. se je ustanovilo tudi "Jugoslovansko Pevsko Zvezo." Navedenega koncerta se je vde-ležilo številno slovenskih, hrvaških in srbskih pevskih društev. Prihodnji skupen koncert se vrši drugo leto v Clevelandu, O. V odbor te Zveze so bili izvoljeni za leto: Predsednik Mr. Primož Kogoj iz Clevelanda. Podpredsednik je George Matijašič, Woodlawn, Pa. Pevovodja in arhivar Ignac Ilude, Johnstown, Pa. pomožni tajnik A. Srnovršnik iz Forest City, Pa. Blagajnik Stefan Hrvatič, Woodlawn, Pa. Nadzorniki: Miss Fanny Sušinan, Forest City, Pa. Frank Lavrič, Cleveland, O. Jos. Vincetič, Mones-sen, Pa. Ivan Matan, Moncssen, Pa. 000; za pokojnino $158,065.000; za poštno upravo $322,937.000; z\ uravnavo rek in pristanišč $40,-598.000; za civilno upravo $128,-299.000; za stalne upravne stroške $131,074.000; za povečanje trgovske mornarice $50,000.000; za primanjkljaj uprave $72,500,-000; za farmerske banke $6,100.-000; za popravo cest $6,000.000; za povodnji $2,000.000. Prošnja državnih uslužbencev. Washington, D. C., 9. sept. — Zveza državnih uslužbencev, ki šteje več tisoč članov se bode obrnila te dni na predsednika Wilso-na, da bi jim dovolil ob sobotah samo poldnevno tlelo. Po raznih državnih depart mentih morajo namreč delati uslužbenci b sobotah do pol 5. ure popoldne izvzč-inši poletne sezone. Kako bo predsednik tej prošnji ugodil, še ni znano. Nov srebrn drobiž v prometu. Washington, D. C., 11. sept. — Dne 1. t. m. se je pričelo iz državne zakladnice razpošiljati raznim bankam širom Unije nove srebrne poldolarje, "kvodre" in desetice. To se je ukrenilo glasom državne postave, ki določa, da se lahko) vsakih 20 let izda nov srebrni de-j nar. nega materijala. V priznanje zmagovalcem te trdnjave, se bo podal nemški cesar na bolgarsko fronto, kjer misli osebno podeliti nemškemu in bolgarskemu vojskovodji visok red. London, Anglija 10. septembra. Vsled uspešnega prodiranja a.v-strijske nemške in bolgarske armade na južnem bregu reke Donave je padla včeraj centralnim zaveznikom v roke tudi rumunska Angleži v Macedoniji. Pariz, Francija 11. septembra. Sinoči so pričele angleške čete z novo ofenzivo na fronti s tem, da so prekoračile reko Strumo. Pri tem se je vnel med Bolgari in Angleži hud boj. Angleži so sc pomaknili dosedaj 40 milj severno od Soluna do macedonskih vasi Nevoljen in Karabjabes. Obstreljevanje Gorice. Rim, Italija 11. septembra. Vče- trdnjava Silistria, 45 milj odda- raj so uprizorili Avstrijci hudo ljena od Bukareša, glavnega me- j kanonado na Gorico, Romano in Tržič. Vendar niso pri tem dosegli nobenega uspeha. Prorokovanje ruskega generala. London, Anglija, 11. septembra. Znani ruski general Brusilov se je napram nekemu časnikar- Inozemske vesli. Ameriške vesti. IZ WASHINGTONA, D. C. K zadržavanju ameriške pošte. Washington, D. C., 9. sept. — Državni tajnik Daniels se je da-, nes izrazil, da pričakuje tekom tega meseca bolj obširen odgovor od Anglije v zadevi poštne cenzure, ali zadržavanja ameriške pošte. Angleška vlada je že enkrat, (dne 20. julija) bolj površno odgovorila na protest Zedinjenih držav. V slučaju, da bo Anglija še nadalje kršila mednarodno pravo, bo naš državni department nastopil najstrožje korake. Ogromen proračun. Washingw jn, D. C., 11. sept. — Povodom zaključenja 64. kongresnega zasedanja se je dne 7. t. m. odobrilo in potrdilo vladni proračun za prihodnje fiskalno leto. Nobena država na svetu se ne more ponašati, da izda vsako leto za svojo upravo toliko, kakor vlada Zedinjenih držav. Proračun za prih. leto znaša nekaj nad 1 bilijon 637 milijonov dolarjev ($1,637,583.682) in sicer se bo vporabilo: za poljedelstvo $24,-948,000; za armado $267,596.000; za diplomatično in konzularno u-pravo $5,355.000; za vzdrževanje distrikta Columbije $12,841.000; za utrdbe $25,748.000; za indijanske zadeve $10,967.000; za legi-slaturo in eksekutivo $37,925.-000; za vojaške akademije $1,-225.000; za mornarico $313,300.- Boji v Galiciji. London, Anglija 10. septembra. Avstrijci so pričeli sami razstre-ljevati utrdbe pred mestom Ha-lič samo da bi jih ne dobili Rusi v svoje roke. Dopisnik tukajšnjega Reuterjc-vega iz vest ja poroča, da se vali številna ruska armada proti Ila-liču in, da je to mesto vsled sovražnega bombardiranja v plamenih. Rusi so baje tudi že zavzeli nekaj bližnjih utrdb. Poročilo se dalje glasi, da je sovražnik pognal veliki most ki vodi čez reko Dnjester. Rusi so zasedli sedaj levi breg te reke, odkoder obstreljujejo sovražne vrste. Na južni strani Baranov v Karpatih s<> Rusi zavzeli več važnih gorskih prelazov in pri tem odvedli 500 sovražnih vojakov v vojno vjetni-štvo. V prvotnem poročilu, došlem-seinkaj iz Berlina se zatrjuje, da so pred Haličem turške čete lista vile rusko prodiranje; pri tem jim je padlo v r^ke 1000 ruskih vojnih ujetnikov. Poročilo se glasi sledeče: Med Zlato Lipo in Dn-jestroin so se vršili zopet zadnje dni brezvspešni spopadi. Sovražnik, ki je sprva zavzel naše strelne jarke, se je moral končno umakniti. Pri tem so se osobito turške čete hrabro obnašale. V Karpatih je na zapadni strani sovražnik zavzel več gorskih sotesk in prelazov. Blizo Šipota, Dome Vatre in Kapula smo se morali *sled tega za nekaj umakniti vsled sovražnega pritiska. Na rumunski fronti. Bukarešt, Rumunija 10. septembra. Rumunski generalni štab je pomaknil več svojih čet na južno iztočno bojno fronto, da bi ustavile prodiranje Nemcev in Bolgarov. Poluradno se poroča, da je koncentrirana sedaj glavna rumunska armada v 100 milj dolgi fronti ob Dobruži. Sovražnik S(1 še vedno pomika proti iztoku iz Tut raka na, da bi pognal Ruse in Rumunce preko Donave. Rumunska trdnjava padla. Berlin Nemčija 8. septembra. Dne 7. t. m. so Bolgari zavzeli z naskokom znano rumunsko trdnjavo Tutrakan, oddaljeno samo še 35 milj od Bukareša. Pri tem jim jo padlo v roke 20.Q00 Ru-muncev, med tenii sta bila tudi dva generala in 400 častnikov. Zaeno so zajeli Bolgari tudi nad 100 topov ter zaplenili dosti voj- sta Rumunije in 25 milj od že zavzete trdnjave Tutrakan. O padcu te trdnjave se je danes čitalo v uradnem poročilu iz Berlina. S tem so si zavezniki pridobili o-krajšano pot do Bukareša in da bi ustavili sovražno armado ki se, . _ zbira na istočnem ' obmejnem !skemu poro in pomoč v bolezni in smrti dragoljubcuc naše Tužnim srcem naznanjava žalostno vest, da je najuna nepozabna hčerka in sestrica Anica dne 29. avgusta 1916 ob 6. zvečer po hudi in mučili bolezni v svoji nežni dobi 20 mesecev zaspala v Gospodu. V dolžnost si šteje va zdolej ZAHVALA. Kot drugi pooblaščeni kolektor dr. sv. Štefana št. 1. K. S. K. J., Chicago, 111., za nabiranje milo- je imel rojak Torej iskrena hvala še enkrat vsem onim, ki so nas obiskali v tako obilnem številu in so s tem pripomogli k tako sijajnem finančnem uspehu! Bratski pozdrav našega društva in celemu članstvu K. S. K. J. Joliet, 111. dne 5. septem 1916. valcem darovalkam iskreno za- Maloruski jezik na Ogrskem. Poroča da je škof dr. Stefan Novak v svoji škofiji odpravil rabo cirilice v cerkvi in v cerkčvnih šolah. Zdaj je odpravljena ciri- tednika ogrsko Srečna številka je bila 99, katero . . , , WP HH WBI . . . , , -j. , darov za nase slovenske ranjence hca tudi iz maloruskega je imel rojak Pavel Merk. » . . „ .... ,, . . . . v in reveže .v starem kraju, sem "Nedilja", ki ga izdaja nabral glasom današnjega izkaza v tem listu toliko, da znaša moja skupna kolekta sedaj že $101.00 (>to en dol.). Imena darovalcev iso bila priobčena tudi v št. 28, 30, vsem članom 32 tega lista. Ker sem dospel torej do prvega stotaka, se tem potom vsem daro- za isto v vsakem časopisu: Tn- nerjevo amei£ško zdravilno gren-; hčerke. Posebna zahvala gre bo-... „ ... 4. i ko vino. Nebroj ljudi ve, da toj4BO||1 Kranku in Mariji Novak za drugače ne bilo mogoče izhajati j najzanesljiveje in naj- (,arovani krasni venec in ves njun hitreje olajša zapeko, omotičnost,, trulo ter dobrote; hvala dalje John in Frančiški Dremelj in Franku ter Frančiški Ahlin, ki so bili v pomoč in tolažbo pri njeni ima veliko artheološko vrednost. R< | natelj provineijalnega muze-tjja iz Kiela se bavi z izkopa va- V lekarnah. Cena $1.00. • • • Triner's Lmiment je njem, konštatiral pa je, da je glasovit. Imejte ga vedno pri roki pokopališče. Bog naj Vam vsem grob Deng-Hogg pri Wenningste-: za revmatizem, nevralgijo, boleči- skupaj stotero povrne Vaš trud Martin Težak, predsednik, John Lekan, tajnik, Josip Legan, zastop. Springfield, m. V torek, dne 5. septembra se je otvorila slovenska župnijska šola sv. Barbare s sedmimi razredi. ^Slovenskih, hrvatskih in slovaških otrok sc je priglasilo skoraj sto (100), torej dober naraščaj nad lanskim prvini letom, kojihl^H i irk , i vi Chicago, 111. 10. septembra jc bilo le 66. Letos so namreč do- šle sestre iz reda "Dragocene Krvi" iz Alton, Illinois. Razun slovenščine bodo sestre poduče-vale tudi hrvaščino in nemšči/io. Bratje Hrvatje, ki stanujejo bli-zo, so se letos šole in cerkve dobro oklenili, ker je ena šolska sestra Hrvatica. Z ustanovitvijo hvaljuj^m za prispevke in jim kličem v imenu starokrajskih re-'tvežev: Bog plačaj! Z nabiranjem bom še nadalje-jval in skušal gorinavedeno svoto še povečati; vsled tega se priporočam cenj. rojakom iz chicaške j naselbine, kojih dosedaj še nisem obiskal za blagohotno naklonjeni kak skromen prispevek za ta sklad. 1916 Jakob Janeš, nabiralec. poljedelsko ministrstvo. Ta list se |dtu ki -e že zdavnaj znan večini ne v hrbtu in vratu, izvinke, otek- raziskovaleem Sylta. Pri tem no- line itd. Cena 25 in 50 c r lckai*-vem hunskeiu grobu pač manjka nah, 35 in 60e po pošti. Jos. Tri-s kamenjem kriti dohod, a našle ner, izdelujoči kemik, 1333—1339 nn"|so, se druge dragocene stvari, ta- So. Ashland ave., Chicago, 111. ko: uhani, razne posode, okostja iz časa zgradbe Deng-Hooga, približno iz časa 3000 let pred Kri-stovini rojstvom. tiska zdaj v latinici m je malo-ruščina pisana z madžarskim pravopisom. Tudi v zadnjem razglasu ogrskega domobranskega nistrstva glede vpoklica pod za stave je nialoruski tekst pisan z latinico in z madžarskim pravopisom. tem svetu; naši nepozabni pa kličemo: Prosi za nas (Advert.) ČITAJTE IN ŠIRITE GLASILO K. S. K. JEDNOTE! ze na Anici milosti nad zvezdami! Žalujoči ostali: Josip in Ana Bedenčič, stariši, Jcško, bratec. Pueblo, Colo., 30. avgusta 1916. Razne stvari* Napredek mesta Detroit, Mich. — Mesto Detroit šteje po najno- lovensk žu ni'sk šole c tore' ve^em ura(^nem izkazu 820.778 s ouus'c zupnijs *e so e je nI eJ. prebivalcev. S tem je stopilo to obstoj slovenske župnije v Spring-1 . . . ,, J . . . * j. mesto v peto vrsto velikih ameri- heldu nsiguran, osobito, ker tudi ., .u 1 , „ Slovaki, 1 aterih je 25 družin, se daj pridno prihajajo, odkar sliši- York* jo božjo besedo pri pozni maši v'" ' svoji materinščini. Poročevalec. ških mest, 1. 1910 je bilo pa v 9. vrsti. Glavna mesta so sedaj: Chicago, Philadelphia, St. Louis in Detroit. NAZNANILO IN VABILO. Naznanjamo vsem sobratorn in rojakom društvenim v Aurora, Obupen čin užaljenega Mohame-danca. V Otkonjicah je stekel pes u-grizuil mohamedansko deklico A-nifo Nušičevo. Odrejeno je bilo takoj, da jo peljejo v Pasteurjev Blfc okolici, da sc tukajžna Peit0. DekI). se je lja. podporna društva zcd.nila pr>;.lo g svojim oc,etom Kudbro Nu. reditev skupne veselice v korist pomožnega sklada naših slovenskih ranjencev in revežev »v starem kraju. šičeui! V Brodu sta oče in hči prestopila v drug vlak in ker so bili vagoni tretjega razreda prenapolnjeni, sta šla v kupe drugega Ta skupna veselica se bode vr- nizreda. Dekle je po mohamedan-šila v nedeljo, dne 17. septem- običaju imelo obraz zakrit bra t. 1. v društveni dvorani dr. sv. Jerneja štev. 81 J. S. K. J. S tem vas vse prav uljudno va bimo na to dobrodelno prireditvi in je bilo vedno obrnjeno proti o-knu. To je pač običaj pri Moha-medancih. Do postaje Erzsebet-falva je šlo vse dobro, tam pa je jo. Pridite v obilnem številu na Mohamedanec zapazil, da se neki to veselico, da pokažemo, da se vojaki posmehujejo njegovi hče- tudi mi zavedamo za naše reveže v starem kraju. K obilni udeležbi krat Odbor. ri in da je eden vojakov dekle vsčipnil. Oče se je silno razburil vabi še en- in je hotel na kolodvoru v Feran-cvaroši s hčerjo izstopiti. A ker se je vlak še premikal, je sprevod- Major z 19. letom. Londonski list "Daily Mail" je! prijavil životopis Henrika Pat-: kinsona, ki je začetkom vojne po-j pustil šolo in šel prostovoljno k; vojakom, zdaj je pa že major. Ler ta 1914. jc postal podčastnik, leta 1915, poročnik, nadporočnik in kapitan, v januarju 1916. je po- j stal 19 let star, v februarju pa je bil imenovan za majorja. Boj za življenje. Novi turški koledar. Turki so se sedaj tudi v koledarju približali ostali Evropi. Letos s 1. marcem so namreč izvedli na Turškem gregorijanski koledar na ta način, da je 16. februarju sledil takoj 1. marec. Let pa Turki tudi v bodoče ne bodo šteli po Kristusovem rojstvu, temveč po Hedži, to je begu pro-roka Mohameda iz Meke v Medi- * . + Srečna Švedska. Nobena država v Evropi ne dela vsled sedanje vojne tako izborile kupčije in toliko dobička, kakor Švedska; vsled tega ima tudi več zlata kakor ga potrebuje. Ni še dolgo tega, ko se jc v švedskem parlamentu določilo, da naj ne kupi švedska Državna banka nobenega zlata več za dobo 1 leta. V mirnem času je kupovala ta vlada v inozemstvu in pri drugih državah zlato po 2480 kron 1 klg. Na Švedskem imajo sedaj toliko denarja, da ne vejo^kam žpjim. Nekateri veletrgovci sploh več nočejo delati kupčije za gotov denar, temuč zahtevajo v prvi vrsti surovo blago za izdelovanje, kajti ondi je pričelo že dosti vrst blaga primanjkovati, kojega trgovci j in prekupci niti za zlato nočejo j prodati. V LEKARNAH CENA $1.0i Boj za življenje, ostrejši vsak dan, je škodljiv, ako ne popubonosen, mnogim ljudem, ki pozabijo nase, postanejo brebrižni in zanemarijo svoje telo in zdravje. Posledica takega življenja je, da je človek popolnoma izčrpan. Temu potem sledijo nerednosti prebavljanja, duševna potrtost in fizična onemoglost. Človek v takem položaju si mora takoj pomagati in pravilno je, da brez odloga uživa Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino To sredstvo spravi v pravi tir in gibanje prebavljalne organe, ki opešajo vsled prenapetega dela ali iz drugih razlogov, z rednim čiščenjem nečistoče iz droba; s tem izboljša apetit, regulira prebavnoat, prepreči sabasanost, odpravi zapeko in pokrepča telo. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino regulira delo prebavljalnih organov. Uživajte to vino, kadar občutite izgubo apetita, slabost po jedi, napenjanje črev, smrad iz ust, nečist jezik, koliko in krče, zapeko, obledelosf, nervozno« t, in telesno slabost. To vino vam zagotovi pokrepčevalno spanje in moč, da lahko opravljate svoje delo vsak dan. Stari ljudje bi morali imeti to zanesljivo sredstvo vedno v hiši za redno uživanje. Ženske, ki trpe na glavobolu in na drugih neprilikah, bi morale poskusiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Proti revmatizmu, bolečinam v križu, neuralgiji, otečenim udom in otrplim zgibom se poslužite Trinerjevega linimenta. Mišice, oslabljene vsled dela, je treba drgniti s Trinerjevim linimentom. Cena 25c in 50c v lekarnah. Po pošti 35c in 60c. Jos. Triner Zaplenjena premoženja. Deželno sodišče v Inomostu je odredilo zaplembo premoženja Š 1388-99 S. ASHLAND AVENIJ* GBCAGO, ILLINOIS 5323484848235323532348235323482323234823484853485323482353485348532348485323304823232353535323532353 0200010000010000020201023253235353535323535353232353234848532353534853532353535323532348235323534823 01234823534848234853535348234823482348312348234853484823232323482348 48485353534823482323234823 56515211303071225852570877599249500 FRIDERIK BARAGA, prvi slovenski apostolski misijonar in ikof med Indijanci y Ameriki. Spisal Dr. LEON VONČINA, profesor bogoslovja v Ljubljani. Oče naš! prosimo te, da naše o-troke dobrim ljudem v roke izročiš, in po očetovsko na nje paziš, saj so tudi tvoji otroci v Jezilsu Kristusu. Prosimo te tudi, da nam pošlješ oženjenega moža, kakor si nam obljubil; njemu in njegovi družini hočemo nekoliko zemlje prepustiti, da se pri nas naseli. Priporočamo se v tvojo molitet .in podajemo ti roko: t Jože Navimaškvote, poglavar starega Krivega drevesa in oče Mihela Medoajandaghšea. t Veši-naveto, oče Mihela ftavonibinesia. t Jože Kivekvaam, oče Jožefa Bojda. t Leon Pakusigan, t Aleksander Misavakost, glavarja v Krivem drevesu." Po svoji vrnitvi v Krivo drevo ni mogel Baraga zopet iti med divjake, zato ne, ker poletni čas ti poročilu do Leopoldinske družbe; v častni spomin tega prvega Baragovega višjega postirja v Ameriki naj iz njega to le posnamemo: "Prežalostnega srca naznanjam, da je naš prečastiti in ljubljeni go spod škof Edward Fenwik dne 26. septembra ravno opoldne za kolero umrl. Kot goreč misijonar »je živel vedno v svetem uboštvu, in je tudi na misijonarskem popotva-nji umrl, ubog in zapuščen, kakor sv. Frančišek Ksaverij. — Nazaj grede, potem ko je po vsakoletni navadi obiskal misijonske kraje v velik dušni prid svoje škofije, moral je z voza in ostati pri neki katoliški družini, ker ga je krč začel strašno lomiti. Poslali so takoj po najbližjega duhovnika, ki je pa bil blizu deset ur daleč, in ko ta pride, bil je že preljubi naš višji večinoma izginejo iz svojih krajev pastir mrtev in pokopan. Tako je in se navadno napotijo v Kanado zavoljo kupčije, ki jo imajo z Angleži. umrl ta apostolski mož brez duhovne pomoči — — pa prišli so mu gotovo ob zadnji uri na pomoč Ta čas počitka je tedaj Baraga angeli in Kraljica angelov, kate-začel v to obračati, da je v narečji ro je tako goreče in iz srca častil otavaških Indijanov spisoval in za ves čas svojega življenja; in če-natisek pripravljal molitveno in ravno ni nobeden duhovnik v grob položil njegovega trupla, vendar so gotovo angeli lepo njegovo dušo prinesli pred obličje našega Boga, kateremu je daroval vse svoje življenje. Noben lep dragi grobni spomenik ne pove prihodnjemu r<£ du, da tukaj počivajo predragi o-stanki apostola Ohijske države; pa poučno knjigo, katere potrebo pri svojih izpreobrnjencev je čedalje bolj živo čutil, zlasti, ker Čtaw-cem ni bila dosti razumljiva knjiga, katero je na svetlo dal njegov prednik gosp. Dežan v narečji kanadskih Indijanov, v tako imenovanem algolkinskem narečji. Tiskati se je imela ta Baragova knjiga v Detroitu, Mich.; pa ravno, ko ca od zmote, ki se jim v podobi resnice hoče usiljevati. Saj je človek po božji podobi vstvarjen, torej tudi za resnico, katere je večni Bog sam; on je tedaj, naj bo tudi divjak, zmožen, s svojimi dušnimi močmi spoznati resnico, ko se mu oznanja, sprejeti in ljubiti jo kot hčer nebeško, ako so le njegove naravne dušne moči zdrave in nepokvarjene, ako le divje strasti ni so zatrle v njegovem srcu tistih prvotnih načel večne svetosti in pravičnosti, katera se slehernemu človeku ravno zato, ker je človek, po njegovi pameti naznanjujejo. — Od druge strani pa imajo resnice svete vere ravno zato, ker so le žarki, ki se izlivajo iz solnca večne resnice, same po sebi tisto moč, da ogrevajo človeku srce in mu razsvetlujejo um,če ima le količkaj dobre volje, vkljub vsi njegovi di-vjačnosti. Zmota pa, ki je enaka suhi in mrtvi veji, ki se je odlomila od drevesa življenja, ne more i-meti in nima nobene moči do človeka z nekoliko zdravim umom in srcem; in kakor se resnica samo po sebi priljublja nepokvarjenemu človeku, ravno tako se človek ogiblje resnice ter se poprime zmo te, če ni zdrava njegova pamet in če je sprijeno njegovo srce. Naj tedaj razpošiljajo tako i-menovane biblijske družbe križem sveta svoje misijonske poslance, naj raztrošajo svoje biblije (sveto pismo, toda dokaj popačeno) po Aziji, Afriki in Ameriki, naj obračajo milijone denarja v prospeh zvezani z Dantejevo osebo, druga pa pripoveduje o nekem "svetem Danteju", ki naj bi bil prebival v tej votlini. Opat Bianchi je v svoji 1. 1844. izisli knjižici "Del preteso soggiorno di Dante in U-dine et in Tulmino" z dokazili do- duje, da se duh tega puščavnika Pravljici o Soči. V Monakovu je pred nekaj meseci izšla knjiga Antona pl. Mail-ly "Mythem, Sagen, Maerchen von al ten Grenzland am Isonzo" iurf kVaP"nr^fk,e' •• ,P7'J1Ce kaza|. da ,-Mik nikdar ni bil v Divjeromantično soško dolino, ki je že dolge mesece pozorišče najkrvavejših in najljutejših bojev, preveva čudno globoka narodna poezija in staropodedovaua ljudska vera. Tu najdeš bajke, pripovedke in legende slovanskega naroda. Slovencev, ki imajo v svojem značaju, kakor večina slovanskih pletnen, močno razvito mistično - sentimentalno potezo, se oklepajo svoje rodne, grude in se drže tradicij svojih očetov v šegi in navadi. Starodavnost ljudske vere se u-veljavlja zlasti v takoimenova-nem praznoverju. "Kmet", tako poroča pisatelj, "se boji coprnic, ki morejo škoditi otrokom in živalim. Boje se soških povodnih duhov in čez stari kanalski most! prti gmh, ho"teč s seboj "potegniti ponoči ni dobro iti. Na tem mostu | tudi dekle. V smrtnem strahu se žjega razodetja. Koj prvo poglavje sv. pisma našteva šest dni dela, katerim sledi dan počitka. In iz besed tretje božje zapovedi: "Spomni se, da posvečuješ sobotni dan', moramo sklepati, da so i-meli Izaaelci teden že pred Moze-som. Tudi stari Babilonci in Egipčani so poznali teden. Rimljani so ga sprejeli od Egipčanov. Tudi ponoči še vedno mudi v votlini in stari Germani so baje deliti čas da ni dobro ponoči iti mimo nje j na tedne, še preden so se seznanili V krog nemških pripovedk spa-' da ganljiva vojaška pripovedka I s krščanstvom. Tisti, ki ne priznavajo božjega o Hudi južni v Baski dolini pri razodetja, trdijo, da je teden na-Tolminu. Je to znani motiv o Le-1 stal vsled luninih izpremenov. Od nori, ki se je uvedel tu po nem-i enega do drugega izpremena po-Skem vplivu. Mlad kmet je moral teče približno sedem dni: od tod v vojno ter se je poslovil od svoje! razdelitev v sedmice ali tedne. Te ljube. V bitki je padel. Po vojni trditve nam ni treba zametavati. je dekle čakalo njegovo vrnitve. Saj lahko obstoji poleg nadna-Nekega večera potrka na njena ravnega tudi naravno razodenje vrata. Pl svojega žei e kvišku m spozna la. Vzel jo je k sebi na konja in v močni vihri odjezdita. Pri tem ji pravi ženin: ''Le glej, dekle, kako jasno sveti luna in kako hitro jezdijo mrtvi!" Pred nekim pokopališčem skoči jezdec s konja in s? zvrgne v od- mlinar dobil stavo božje volje. Stari Babilonci, Egipčani in Rimljani so dajali dnevom v tednu imena po solncu, luni in njih znanih planetih. Imenovali so jih po vrsti, začenši z nedeljo: dies Soliš, Lunae, Martis Mercurii, Jo-vis, Veneris, Saturni. Kakor znano, so Rimljani pod vsiakim izmed BBB teli imen častili tudi posebna bo- si mu dekle izv.je ,z rok ter se skri- žan«t?a. Germani so vzeli po je v mrtvasnic^, k,]er j, ™ j vzgledu Rimljanov za posamezne dneve v tednu imena iz lastne mi- da je neki hudičem." Mnogo prikazni iz germanske j pomoč drug mrlič, ki je ležal on mitologije igra pri Sloavnih isto vlogo kot dobri in hudi duhovi in iz tujega ji kraja v svoj rojstni strahovi na potu človeške usode, kraj, je našla ljudi, ki jih nikdar di na odru. Ko se je dekle vrnilo f0i0g.jje Judje pa so s posebnim imenom Najbolj znane mitologične pri-! poznala in videla ni kazni so pač rojenice in sorodne jim vile ali šembilje, ki so v naj- svojih družbenih namenov: sploš-|Ve^ razširjene v ljudski ve- _ ri vsen slovanskih plemen. K zvezdam. ni sad vsega tega njihovega nape njanja vendar le ne bo drugi, ka Rojenice so boginje usode. Opi imenovali samo Gospodov dan, namreč šabath (sobota); druge j dneve so imenovali v števniki: prvi (nedelja), drugi, tretji dan itd. Petek so ob Kristusovem ča-v su imenovali po grško paraskeve, kor tisti, ki ga je pred vsem sve-lsujeio s<* kot tri sestre v belih o-tom brez vseh ovinkov razložil ne-! Plačilih, ki držeč goreče sveče v postavil si je tisoč neminljivih spomenikov v srcih vseh tistih, | ki družbenik biblijske družbe, ka-j ™kah, stoje pri rojstvu otroka ob se je v tej zadevi spravljal na pot ki jih je s svojo zares čudovito teri je pri družbenem v Detroit, zve, da preč. njegov j gorečnostjo in škof misli kmalu zboru v | njegovi zibelki in napovedo pot lo- v Krivo drevo, delit zakrament svete birme. Počaka zatorej svojega višjega pa- tisoč s svojo pobožno j Stutgardu leta 1846. pravo zadel j njegovemu življenju. Noben č el k spoznanju pra z zanimivimi besedami: "Svetil vek ne more te£a izbrisati. Go Vojska je npregla vse moči svoj voz in še vedno išče nove pri- to je priprava za soboto. Grki so prege. Kar vojski ne služi, je sto- obenem s krščanstvom ta imena pilo v ozadje. Kar hoče iz ozadja popolnoma sprejeli; samo nedeljo v ospredje, mora pokazati svoj imenujejo Kvriaki, to je Gospo-Passienschein", na katerem je.dov dan. Prav tako je v liturgič- molitvijo privedel k spoznanju pra I z zanimivimi besedami: "Sveti yeK ne more ^orisati, uore-vega Boga. Solze in blagri mnogih Frančišek Ksaverijan je z eno bib-K*e sve«e pomenjajo življenja luč, ,hrml miliinnp npvorni-1 človeško duSo. Zibelka igra pri hvaležnih vernikov stirja, ki tudi pride dne 2. vel. tra- spremljajo v grob. Naj v ga miru lijo izpreobrnil milijone neverni kov, z milijon in milijon biblijami; Slovanih izredno veliko vlogo. — vija v presrčno veselje Baragu in počiva in večna luč naj mu sveti." i pa Se komaj ena duša izpreobrne." j Slovani verujejo, da blodijo dušt njegovi čredi. O tem škofovem pri- Ko se je Baraga vrnil iz Detroi- In neki drugi protestant iz Švicej Pre l »JIUIUIMH /.I HI I U/..1I lllllll. . , . ... • 1 • 1 ... 1 "i t • i • • i • i . i ozre proti zvezdam in jih vitli, ka- o tej reci kari vile se prikazujejo zdaj kot be-. 1 . . . . . , . , i • iii i 'i * i • i ♦ ko vstajajo iz obzorja, ena lep- je, da so su- " oblaki, zdaj kot rosa, zdaj kot . , ,J J • i ' .. , , j 'iii* * • 1 ša ko druga, kako ljubko uiiglja- rova pa prekanjena ljudstva prav gromovni oblak ter se smatrajo.1 * ' željno sprejemala naše biblije, da kakor je že predstava, za dobra . J 1 J ' ' , . .... . . pa liLii hitro nune ura za uro. ah zla bitja. Svoje bivališče ima- 1 vrhovih gora, kjer plešejo V vojski je velikega pomena nem jeziku rimske cerkve, ki je 1 pa tudi za petek ohranila števnik: feria sexta. Romanski in germanski narodi (razen Portugalcev, ki imajo cerkvena liturgična imena) so povečem ohranili stara pogau-' ska imena. Med tem .ko je Judom. Grkom in liturgičnemu jeziku rimske cerkve nedelja prvi dan, je nam prvi dan ponedeljek, torek (vtorij — drugi) drugi dan ! i. t. d. vijo v dve vrsti, v eno vrsto moški, v drugo ženske z otroci; moški trikrat strelijo iz pušek. Tako na so pa potem cele tovore teh biblij v sosedne krščanske kraje dona-šali ter jih zamenjavali za pipice, za žganje itd. Biblije, ki jih je Mo-risson v kitajski jezik prestavil, jo na ------------------f-----. . svoje plese zavite v dolga vela. To | daljnogled, periskop in daljino-so " Walkuere" Slovanov. Veliko mer. Vsa ta oror. ^ _e ^ c(>ni(i spe-o nemu posebej, kar je b.lo Ind.ja..-^ društvenega življen-cem posebno nuuneoje prijaznosti in dobrovoljnosti. Potem smo ga v procesiji spre v ja: začeli so tudi oni sami lirepe- •";.ruie,u.7u l°:r ineti po sreči, videti, slišati in pri redli v cerkev, kjer \ '___„„,!„• 5o,, ,Qfo je opravivši molitev pred svetim Rešnjim Telesom nagovoril Indijance tako ganljivo, da so jim njegove besede globoko segale v srce. Dne 5. vel. srpana pokliče škof po dokončani delitvi zakramenta sv. birme vse poglavarje in bolj veljavne može mojega misijona in jim oznani nekatere deželske po , sebi imeti "črnosuknježa", kate-, remu njihovi že izpreobrnjeni sosedje niso moglHiikoli dosti hvale dajati. "Vedno dobivam", piše v j tem ozirti Baraga sestri v zanimivem pismu z dne 4. marca 1833., v katerem se posebno lepo razodeva njegova sveta gorečnost, "vedno dobivam poročila, kako željno bi sprejeli divjaki severnih krajev stave ki jih je zložil za Otawance. . ~ "V, "" .. sia\e, ki jin j« /.i črnosuknježa, ko bi le k njim pri- Ind janci so te postave prav radi tI,1Uf>u J f sprejeli in trdno obljubili, da jih »el. - O kako mi poka srce silne bodo spolnovali. Izročene pa so te; žalosti, ko se mi ponuja lepa pr,-postave misijonarju in štirim po- lika, toliko neumrljivih dus oteti glavarjem v roke. Po odhodu gospoda škofa sem večnega pogubljenja; pa vendar ne smem tja hiteti zato ne, ker še 1-11 ^ mi«iinnp ki sem iih nisem dobil potrebnega privolje-obiskal nove nnsijone, ki sem jm....._____ bil ustanovil spomladi. V enem, nja.Ako mi moje škofijstvo odreče v tako hudo ki se imenuje Mimiste, sem ostal privoljenje pridem ^ ^did ter sem spovedal in ^L flS čeval -voizpreo^rnjenc^ ki« ^ivja^stanu^o okoli Gorenjega mo7no veselil" k^koV tudi | jeJra (Lake Superior) Ti vsega tr da Te prišla neka poganska pomilovanja vredni ljudje niso se družina katera ko je slišala o iz- nikoli videli nobenega masmka, družina^ katera, ko j | vendar so slišali o masnikih in preobrnjenji teh divjakov, je želela tudi zadobiti svoje zveličanje v mnogo jih je, ki samo po tem, kar — "Vilenica". Slovenci pojo o lepi Vili, katero je zamorec odpeljal na Span-podplate za šlebedre." — Tako te- sko ter žalujejo sedaj po svoji daj se oskrunjajo bukve, ki bi mogle vsemu krščanskemu svetil najsvetejše biti, in to od strani tistih, kateri se zmerom ustijo, da oni e-dini znajo ceniti biblijo kot pravo knjigo božjo! jam in votlin se imenuje po jvilali ci iznaili in izpolnili. Po zvezdah ; določujejo vojne ladje na morju kraj, na katerem se nahajajo, in letalcem v zraku in vojakom na suhem so zvezde zanesljivi kaži-! pot. ljubezni. Vila je večno krog blodeča boginja lune, od morja do morja grenjena pot, od dežele do dežele. Nikdar in nikjer ne najde! miru in svojo otožnost izliva v žalostinkah. V jasnih nočeh stoji Pa saj ta pot, ki se je omenjene na altanu mavriške palače ter jo- S tem "Passierscheinom'' stopimo zopet k zvezdam/ Poglejmo, v kakšnpiteezi z zvezdami je teden. Brez dvoma izhaja razdelitev časa v tedne iz nadnaravnega bo- Hiša, zgrajena z opeke je bolj tapežna, kakor z granitnega kamna zgrajena hiša. « Na otoku Kuba se nahaja največji oranžni nasad, ki meri v obsegu 2000 akrov. V srednjem veku je na Angleškem določal parlament plačo za kosce po 1 penny na dan. • i ,c.vi Krstil sem iih so slišali .izrekajo željo, sprejeti sveti veri JezusoM. Krstil sem j> ^ ^^ ^ služabnikov Ve_ vseh pet skupaj. duha _ tako imenujejo Bo- Od tod sem se vsemogočnega stvarnika - ko otok, kjer se je zopet veliko diy g ^ ^ ^ Ro dobivam tako poročila, hotelo bi jakov pripravljalo za sveti krst; po izpraševanji sem jit petnajst po izpraševanji «e,u ^ { srce o5iti bridkosti, ko bi le krstil na dan vne^O.^v^^ ne d0bim privolje. Marije in cez nekaj dni sem se i prizadeVali so si sicer nil domov, in potem v Detro ga J testanžki predikanti, - natisniti svojo molitveno | g mnogidiyjake pridobm Po škofovem odhodu »^^^fJS^ ete-napoti v Detroit, ^ imajo obilno denar- dne 29. vel. srpana poln veselja ga, nodnoro svojega bi dal knjigo -o hiln dolete- nih pomočkov v podporo svojega posebni sreči, ki ga je Divjake vleče že ne- la s tem, da je med potom imel pri J P^^J ^ k nl8i 8veti veri, in malo kedaj se kdo upira lastem,ua je mcuF——- > • naravno občutje liko dvajseterim osebami podeliti ,ko »ara, 0 ^ § zakrament sv. krsta. Ostal je v Detroitu blizu dva meseca, oskrbujoč natiskovanje omenjene knjige. Med tem časom mu pride silno žalostno poročilo, da je umrl sprejeti jo, ako se mu le naravnost in jasno razklada." Res se ni čuditi, če po tem Ba ragovem poročilu vidimo divjake že po nekem naravnem občutku biblijske družbe držijo, ko namreč biblije po svetu pošiljajo in never-nikom delijo, ni pravo, izpreobrni-ti jih in za krščanstvo pridobiti; to njih početje je naravnost nasproti Kristusovi zapovedi in bese dara sv. Pavla. Kristus ni nikjer zapovedal svojim apostolom, da naj vse njegove nauke zapišejo in po svetu razpošiljajo, ampak zapovedal jim je iti in učiti rekoč: "Pojdite po vsem svetu in ozna-njujte evangelij vsi stvari. (Mrk. 16, 15). "učite vse narode, učite jih spolnovati vse, karkoli sem vam zapovedal!" (Mat. 28, 19.) Sveti apostol Pavel nam prav lepo in določno naznanja pot, katere so se vsi apostoli držali oznanjajoč sveti evangelij in razširjajoč katoliško cerkev, ko v listu do Rimljanov piše: "Vera torej je iz poslušanja," torej ne iz samega branja, "poslušanje pa po Kristusovi besedi", to je po oznanjevanju njegovega nauka, tedaj ne po samem branju sv. pisma; oznanjevanje božje besede pa se mora goditi po tistih, "ki so poslani". (Rim. 10, 17, 15.), poslani pa seveda ne od te ali one družbe, ampak "poslani" od tistih, ki imajo pravico in oblast pošiljati, to je, "poslani" od naslednikov in namestnikov tistih apostolov, ki jim je Gospod Jezus Kristus rekel: "Kakor je oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam". (Jan. 20, 21.) Ker se torej protestantje ne držijo te apostolske, te svetopisemske poti, katere bi se ravno oni morali držati, zato z razpošiljanjem in z delitvijo svojih biblij in drugih knji-žuric kaj malo nevernikov izpreo-brnejo, zlasti pa tudi zato pri njih skoro nič ne opravijo, ali pa le silo malo, ker so njih misijonarji o- škof, kateremu je bil s tolikim ""sprejemati resnico, od- Cenjeni. . tročjim spoštovanjem udan i o pnpra , v ^ ^ ^ ^ ^^ prihodnji5>) svojo "žalost razodeva Baraga v | vračati pa svoja ušesa m svoja če v svoji boli. Slovani uprav obožujejo to mistično prikazen. Pripovedka, ki nosi nezmotljiv mitologični pečat, je pri Slovencih v časti ohranjena pripovedka o Zlatorogu, belem divjem kozlu j z zlatimi rogovi, čegar domov je j so triglavski ledeniki. Pesnik Rudolf Baumbach, ki je nekaj let živel v Gorici, kakor tudi Evgen grof Aicheiburg, sta pripovedko pesniško izrabila. Kakor izhaja iz pripovedke, gre tu za zlitino celega kroga bajk in pripovedk. A-ko Zlatoroga rani krogla, potem vzklije iz njegova potu, kjer pade na tla, čudežna triglavska roža. ki ranjeno božansko žival takoj ozdravi. Lovce preganjajo moči, varovanci . Zlatorogovi. Mitična pripovedka pa poroča dalje, da so na gori Bogatin v krnskem pogorju, vzhodno od Kobarida, zakopani veliki zakladi, katerih bi se na 700 vozeh ne moglo spraviti v dolino. Samo tisti, ki bi ubil Zlatoroga, bi se mogel upati na nevarno iskanje. Nekoč je bil Zlatorog težko ranjen, a triglavska roža ga je ozdravila. V svojem besu je uničil lepi vrt rojenic. bodinj usode, na Triglavu. Čez 700 let pa bo na golem vrhu gore zrasla mogočna jelka: iz njenega lesa se bo iztesala zibelka in otrok, ki bo ležal v nji, bo mogel dvigniti zaklad na Bogatinu . . . Približno uro hoda od Tolmina se dviga v divjeromantični planinski pokrajini ob reki Tolminki gora, na kateri se nahajajo razvaline gradu tolminskih grofov. Na strmem pobočju je votlina, ki jo je bojda obiskal Dante. Ozirajoč se iz nje po slikovitem, divjem gorskem svetu, je prejel navdih za svojo "Divina Commedia . v | narodu živita dve verziji o tem. Ena poroča o gorski pripovedki, Denar pri nas je varno shranjen. Priporočamo se Slovencem, da ulagajo denar pri nas bodisi na čekovni ali obrestni račun in jim zagotovimo vselej kulantno postrežbo. Plačujemo po 1% obresti na denar uložen na obrestni račun. Mi podpiramo Slovence in se torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nas lahko nalagate denar če živite v Jolietu ali pa v katerem drugem kraju Združ. držav. Dva člana K. S. K. Jednote sta naša dolgoletna uslužbenca: g. Jos. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. S. K. J. in g. Jos. F. Skrinar. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav. Pošiljamo denar ▼ »taro domovino zanesljivo in po najnižjem kurzu. Oddajamo ▼ najem varnostne skrinjice po $3.00 na leto sa shranjenje rrednostnih papirjev in listin, kjer so vedno varne pred ognjem in tatvino. Izdajamo menjice na vse kraje. Poslopje, v katerem so naši uradi je lastnina te banke. Naša banka je depozitni urad za mesto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih držav. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,009. Rezervni sklad $300,000. Ishaja vsako sredo. Kranjsko-Slovenske Katott-Jednote v Združeni* državah ameriških,__________ Uredništvo in npravništve: lt61 West 22nd Place, Chicago, m. ___Telefon: Canal 2487. Naročnina: I* Cene, na leto.............$0.60 Bn nečlane............... . .$1.00 2* tnosemstve..............$1.60 OFFICIAL ORGAN o( the GRAND CAJtNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION ef the UMTTKD STATES OF AMSKIGA Israed every Wednesday. med by the Grand Carnielian venien Catholic Union ef H United States of America. OFFICE: 1M1 Was I 22nd Plač«, Chieafo, 11L Phone: Canal 2487. Subscription rate: 9m Members, per year........$9.94 fw Nenm embers..........<..$1.00 Fit Foreign Countries........$!.!• si Pravila za dobre člane. di dovolj posla povodom bližajočih se predsedniških volitev. Na 64. kongresno zasedanje so letos demokratski voditelji zelo ponosni, ker so po njih zatrdilu ves čas uspešno delovali. Tekom zadnjih 9 mesecev se je namreč sprejelo in odobrilo v kongresu okoli 500 raznih predlog in novih zakonskih določb. Ti voditelji so najbolj ponosni na to, ker se jim je posrečilo uveljaviti predlogo za povečanje ameriške obrambne sile (armade, mornarice in utrdb) za kar se je določilo kakor znano $662,476.000. Izmed preostalih sprejetih predlog je tudi važna predloga, katero je predsednik Wilson dne 7. t. m. podpisal, tikajoča se povečanja ameriške trgovske mornarice. Vlada bode izdala 50 milijonov dolarjev za zgradbo in nakup novih tovornih in potniških parnikov^pkatere se mora zgraditi z Zedinjenih državah. Povečanje ameriške trgovske mornarice je za našo Unijo ve-levažnega pomena, kajti novi trgovski parniki bodo opravljali službo tudi z inozemstvom, torej tudi z Evropo. Vozili bodo redno tja i nazaj potnike, blago in našo pošto. 3.) Zedinjene države naj za stalno uradno priznajo Carranzo-vo vlado. 4.) Priznanje Zedinjenih držav, da skuša general Carranza v Mehiki uvesti vse potrebne reforme pri izobrazbi, ekonomiji in trgovini, kar bo postavilo Mehiko na ono stališče, kakoršnega zavzemajo drugi ameriški narodi. 5.) Stalno pogodbo med Zedi-njenimi državami in Mehiko, ki naj določa točke in pogoje, da bi se dosedanje obmejne homatije lahko odstranilo. V prvi vrsti zahtevajo Mehikanci, da naj bi ne imeli Američani nikedar pravice, pošilja-,ti svojega vojaštva preko meje na mehiška tla. Seveda so imeli na tej konferenci tudi ameriški zastopniki svojo besedo. Svoje mehiške tovariše so vprašali, čemu imajo slednji toliko zaupanja v moč Cairranzove vlade? Pri tem so naglašali, če bi se res ugodilo sedaj želji Mehikancev, da bi se na- brez dovoljenja ameriške vlade. Ako bi pa na primer Anglija kak naš parnik v kakem drugem pristanišču zadržala, se bo uporabilo silo na ta način, da se bo tja poslalo kako ameriško bojno ladjo. Pri prihodnjem zasedanju kongresa, meseca decembra, se bo najbrže sprejelo tudi predlogo senator Phelana, da naj se postavno prepove ra'io ameriške pošte, kablja, brezžičnega brzojava, eks-presa in vseh komunikacij, — vsem onim državljanom, oziroma državam, ki delajo tudi Američanom ovire pri poštnih in drugih "Jaz zelo dvomim, če bodo sploh Srbi zmožni odbijati hude sovražne napade ? Srbi se "borijo namreč že celih zadnjih 5 let in so v tem času doživeli že toliko porazov, da jim ni preostalo več dosti razpoloženja za bojevanje. Nekateri izmed srbskih vojakov in častnikov so vsled tega zelo. pobiti, ker vedno mislijo, da bo končna zmaga na strani Nemčije? Na otoku Krf je danes (1. avg.) še 15.000 Srbov v rezervi, med temi je okoli 3000 častnikov. Teh se ni za enkrat poslalo vsled tega proti Solunu, ker niso moralično do- bila za sedaj ovržena. V tej postavi se jasno naglasa, da morajo imeti vsi ameriški državljani popolne in enake pravice do vpora-be pošte in komunikacije z boju-jočimi in nebojujočimi se državami, kakor jo uživajo razne države v tem oziru z Zedinjenimi državami. Ta postava ima stopiti v moč komunikacijah. Ta predloga je Volj močni. Dosti Srbov je iz o- bupa pobegnilo tudi že na Grško. Ker manjka, kakor že omenjeno srbski armadi dobrih, zanesljivih in izkušenih častnikov, so Angleži in Francozi prisiljeni po svojih častnikih zapovedovati tej armadi; večkrat se pripeti, da zapoveduje kakemu srbskemu polkovniku, kak francoski ali angleški stotnik. V obče se da sklepati, da se je in veljavo takoj, ali tedaj, ko se še vojaštvo odpoklicalo domov, bi predsednik Zedinjenih držav za-i srbsko armado skrčilo v toliko, general Villa lahko še v bodočejdostno prepriča o kršenju medna-Ida služi svojim zaveznikom le kot plenil in ropal po ameriškem o- rodnega prava po kaki inozemski nekak dninar. Srbskim vojakom državi. zemlju. Na ta vprašanja in na te izjave Na 64. kongresu se je poleg te-, so mehikanski zastopniki odgovo- zaveznike še bolj moralično kaz- in spraviti v boljše stanje in po-; ukrenilo še več drugih korist- rili, da se je uprizorilo provoka- novalo, je stavil senator James v gumnost. Naravno, da tega ni za-nih stvari za socialno . življenje, j ci jo gen. Ville le iz sovraštva do sent, zbornici posebno predlogo, V prvo vrsto spada znana Adam-1 do preds. Carranze. Gen. Villa da naj se postavnim potom za ne-sonova postava za 8urno delo na je hotel uvesti v Mehiki splošno določen čas prepove izvoz tobaka (Po "Fraternal Aid Union.") Dober član kake podporne organizacije izpolnuje pred vsem sledečih 7 glavnih pravil: 1) Hodi redno k sejam, kadarkoli mu le mogoče in ne dela pri tem nikakih zadržkov in izgovorov. Dober član se že veseli me- I ■ ■ 1 ■ I ■ I ■ . sečne društvene seje, slab član sanje javnih cest in "standard ropati m napadati mirne Ameri- se pa isie ogiba. Ako je pa n. pr. ž,tna postava. ■ in častnikom dajejo plače Angleži Da se bo pa Anglijo in njene in Francozi in jih skušajo tolažiti meriti Srbom dandanes, kajti Srbi so se v zadnjih vojnah vedno junaško kazali in vedli. Na otoku železnicah. Tudi za farmerje se jejustajo; dalje je nameraval po- in drugih stvari iz Zedinjenih dr- Krf tudi ni bilo ves čas kakih ne-ukrenilo na tem zasedanju več i gnati s prestola sedanjega koristnih točk n. pr.: ustanovitev . facto" predsednika Carranzo; ker državnih farmerskih bank, zbolj-lse mu pa to ni posrečilo, je pričel kak dober član zadržan, da v resnici ne more prisostvovati seji, o tem pravomočno obvesti društvenega tajnika. čane. Dalje se je ameriškim za-Druge važne predloge, sprejete! stopnikom na tej konferenci za de žav na Angleško in v druge drža- mirov med srbskim in drugim vo-ve Severne Evrope, izvzemši nev- jaštvom, pijača je bila ondi pre-tralnih držav. Tudi ta predloga je povedana; ni bila z veliko večino glasov spre- da" bi Srbi na tem zasedanju so sledeče: Odškodninska postava zapo-jnim državam nič več bati nesrečene državne uslužbence. Izboljšanje določb o neodvisno-j ška vlada sama. 2) Dober član drži vedno z ve- gti filipinskega otočja. | in obljube, samo če se čino. Boril se bo za dobrobit dru- Enost3Vni sistem tovornih li- uresničile? štva, ali kaj drugega toliko časa, sjov dokler ta boj traja. Ko je pa enkrat zadeva poravnana, se bo pridružil vladajoči stranki, čeravno mu ni to sprva po volji. 3) Dober član Jednote, ali dru- Nova carinska tarifna premem- Z3UŠlliCa AliglCŠkL ba. Olajšan davek pri importiranih barvilih. Ustanovitev državne tvornice štva je vedno bratoljub (frater- za izdelovanje jeklenih plošč za nalist). On veruje v bratoljubje bojne ladje. in se ravna po načelih bratoljub- Ustanovitev državne tvornice ja. Tak član spoštuje in drži svo- za smodnik. jeta. . . Sedaj ima predsednik Wilson trjevalo, da se ni treba Zedinje- moč jn pravico, da na podlagi Ken. teh zukonov lahko prepove uvoz Vila, ker ga bo ukrotila že mehi- in izvoz g(>t()Vega blaga v one in Lepe besede iz onih držav> ki hi dela,e ()vir0 bodo res ameriškemu tovornemu in poštnemu prometu. Pričakovati je, da bodo te nove postavne določbe hud poper za gotove države in da bodo pričeli že v kratkem prihajati v Washing ton ostri protesti. Prav je in u-niestno, da so se v Washingtonu zdramili in pokazali, da ni dobro I in umestno brit i šale z Amerikan-ei, ki zastopajo v sedanji vojni enkrat se ni čulo, nadlegovali ondotne žene in dekleta. Zdravstveno stanje srbske armade se je zadnji čas zelo zboljšalo, za kar gre v prvi vrsti hvala Ameriškemu "Rdeče- Razatrelba v premogovem rovu. Shanokin, Pa. 10. septembra. — Vsled plinove razstrelbe, ki se je pripetila včeraj popoldne v West Gangway premogovniku, nedaleč od tukaj, je bilo 6 premogarjev zasutih in nevarno obžganih. Dva izmed teh, Bruno Gett,o-ja in Ka-rol Kroha so že opravili na površje, ostali štirje se pa nahajajo še v gorečem rovu. Rockefeller odklanja plačo bivšim uslužbencem. New York, N. Y., 11. septembra. _ Tukajšna Standard Oil Co. je določila, da ne bo več plačevala in podpirala 35 nemških mornarjev, ki so bili zaposleni na nekem tovornem • parniku last Nemške ameriške petrolejske družbe, katerega je Rockefeller sedaj kupil. Ti mornarji niso dobili že več mesecev plače. Standard Oil Co. pravi, da teh zadržanih mornarjev ne b o podpirala, ker niso v tem času nič delali za-'njo in jim ni bilo mar poiskati si kje drugje kakega dela. 9 urno delo za ženske. Topeka, Kans., 11. septembra. — Državni trgovski oddelek namerava izdati prihodnji teden postavno določbo za splošno maksimalno 9 urno dnevno dela za ženske v državi Kansas. V prvi vrsti se bo ta postava ozirala na uslužbenke po raznih trgovinah. Povečanje Studebakerjevih tovarn. * South Bend, Ind., 11. sept. — Ravnateljstvo velikih Studebakerjevih tovarn avtomobilov v našem mestu bo svoje tvornice zdatno povečalo in bo izdalo za to $2.000.000. Ko bode nova grad-ba gotova, bo naraslo število Stu- mu križu." In še danes skrbijo debaterjevHl delavcev na 7000. avstrijske; ameriški zdravniki in bolniške postrežnice za ono ne- Kadenje pastorjem prepovedano. srečno srbsko ljudstvo, ki je ostalo še na svojih domačih tleh. Springfield, 111., 9. septembra. — Na 93. letni konferenci zveze Dne 6. septembra t. 1. se je sprejelo v sena t ski zbornici v Washington!!, 1). < \ zelo važen zakonski načrt, katerega je izdelal senator Chas. S. Thomas iz drža- Prometna zveza nad Krfom in metodistovskih - episkopalnih pa-Italijo je bolj slaba, kajti tja in storjev iz države 111. se je včeraj nazaj pluje le en prevozni parnik, sprejelo resolucijo, da ne smejo ti v spremstvu kakega torpednega pastorji kaditi tobaka. Med dru- čolna v svrho varnosti. Ameriške vesti. dane obljube bodisi v duhu, ali pa z dejanji. 4) Dober član ni nikoli zdraž-bar. Čeravno se morda ne strinja povsem z načeli svoje organizacije pri sejah, — bo o svojem društvu zunaj sej vedno le dobro in lepo govoril. Poleg tega tak član dela tudi kar mu je v njegovi moči za ugled, napredek in dobro ime društva. 5)Dober član ne bo nikdar prisojal društvu kot posamezniku a-li društvenemu odboru kakih posebnih predpravic in privilegij, kajti dotičnik dobro ve, da ima on ravno toliko pravice do društva, kot kak drug član, ali uradnik istega društva. Njegova odgovornost za dobrobit društva, Povečanje obresti pri poštno-hranilnienih vlogah od $500.— do $1.000. —. Uvedba posebne državne komisije za izpraševanje pri morebitnih generalnih stavkah železničarjev. Nakup danske zapadne indijske kolonije v znesku $25,000.000. Povečanje dohodninskega in zapuščninskega davka. Uvedba davka pri izdelovanju municije. Premirje z Mehiko. ve Colorado. To predlogo je sestavil navedeni senator kmalu po- vedno svoje nevtralno stališče. - Že leta in leta imajo naše Zedinjene države sitnosti in homatije z Mehiko. Krivično in nepravilno početje Mehikancev s svo-lijegove zaobljube za izpolnovan-1 j0 veliko sosedno republiko je pa je društvenih pravil so ravno ta- privrelo do škrajne točke osobito ke in sličnc zaobljubam najvišje-J v tekočem letu. Naša vlada v Washington!! je skušala že na vse načine priti do sporazuma in premirja z Mehiko; ker ni šlo iz lepa, se je poslalo preko meje znano kazensko eks-pedicijo, ki naj bi zatrla mehiške bandite, da bi več ne plenili naših obmejnih naselbin, da bi več ne morili po nedolžnem ameriških podanikov in da bi mehiška vlada več ne plenila premoženja A-meričanov v Mehiki. Kakor vemo, je bil načrt te kazenske ekspedicije brezuspešen, kajti general Villa, poglavar mehiških roparjev je še vedno na prostem. Ker torej ni bilo mogoče v Mehiki ničesar s silo doseči, se je nastopilo druge korake. Z Mehiko naj se doseže premirje na lep in miren način. V ta namen se je določilo posebno mirovno komisijo, sestoječo iz zastopnikov Zedinjenih držav in Mehike ki so se sešli skupaj dne 6. t. m. v mestu New London, Conn. Takoj prvi dan (6. sept.) je predsedoval na tem zborovanju Louis Cabrera, načelnik mehiške deputacije. Naravno, da so takoj ta dan zastopniki mehiškega predsednika, Carranze predložili konferenci zahteve in pogoje, pod katerimi naj bi se doseglo stalno premirje med Zedinjenimi državami ga društvenega uradnika. 6) Dober član bo posvetil dosti svojega prostega časa za napredek in dobrobit svojega društva, ker spozna dejstvo, da če on pospešuje društvene interese, pospešuje s tem svoje lastne interese (koristi). 7) Dober član ne bo nikdar čakal, da ga bo tajnik društva tirjal za prispevke. Tudi ne bo pričakoval, da bi ga hodil tajnik prosit na dom, da naj plača zaostalo. Dober član zna ceniti čas vsacega tajnika ali blagajnika in spozna, da je društvena nagrada za njegovo delo majhna, torej ne more pričakovati, da bi tajnik vsled njegove malomarnosti zastonj trgal f.voje čevlje. Še je več drugih pravil in točk, katere dobri člani društev radi iz vršujejo, slabi pa zanemarjajo. V obče rečeno, kdor bo teh sedem gorinavedenih lepih navodil vedno vestno izvrševal, ne bo imel nikdar kakih sitnosti s krajevnim društvom, ali pa celo z Jednoto. — Da bi si jih pač tudi člani in članice naše K. S. K. J. z velikimi črkami zapisali v svoja srca! Zaključek 64. kongresnega zasedanja. tem, ko se je v Londonu uprizorilo bojkot ameriškim Irgoveem, ki poslujejo z zavezniki. S tem da je postavila Anglija gotove a-nieriške trgovce na "črno" tab Morda bode ta postava ošabno in mogočno Anglijo malo izučila, kar povsem zasluži, kajti bojko- Pred generalno stavko v New Yorku. New York, N. Y. 9. septembra. - Stavka uslužbencev nadulične gim se je tudi sklenilo spraviti skupaj $300.000 za pokojninski sklad teh pastorjev. Ljudske šole v Illinoisu. Državni ravnatelj ljudskih šol v 111. Francis G. Blair poroča, da se je dne 5. t. m. pričelo v 12,000 ljudskih šolah z rednim podu- f Iran je kake nevtralne sile in za- in podulične električne železnice kom. Skupno število šoloobvez- I,. drževanje njene pošte je* najbolj lo, ali "črno" listo, je zadala na-, moderno in največje politično lo- si viattt hud udarec. V Washing-tonu so prišli končno možje pri zakonodaji do zaključka, da je Anglija že dovolj časa brila noret; iz Amerike in da je tudi ona zaslužila primerno zaušnico v sedanji obliki Thomasove zakonske predloge, o kateri bomo takoj iz-preg( .vorili. Ameriškemu ljudstvu se godi že nekaj mesecev semkaj huda krivica, ker zadržuje Anglija tudi vso našo pošto. Tozadevno se je poslalo že letos dne 4. januarja v London oster protest; Anglija pa do danes še ni formalno odgovorila. Anglija je hotela dalje uničiti ameriško izvozno trgovino s svojo zloglasno "črno"listo, kakor že gori omenjeno. Tudi vsled tega se je naš državni department pritožil v Londonu še dne 25. julija t. 1., a odgovora še ni dobil. Ker se torej ni hotela Anglija iz lepa z nami pobotati glede kršenja mednarodnega prava, bo vsled tega po novi Thomasovi postavi tudi sama nekaj trpela glede kršenja poštnih določb in uprizorjenega bojkota. povstvo, ki zasluži še hujšo kazen. Nekoliko podatkov o sedanji srbski armadi. Edgar Ansel Mowrer, vojni dopisnik lista "The Chicago Daily News ', je poslal iz Rima dne 1. avgusta t. 1. svojemu listu obširno poročilo o žalostnem položaju, v katerem se sedaj nahaja srbska armada na Balkanu. V tem v New Yorku traja še vedno. Ker nih otrok v državi Illinois znaša nočejo družbe ugoditi željam letos oko 1,200.000. stavkarjev, se namerava tekom s dopoldne peljal superintendent premogovnika — Florence Mine, — Lee Rankin po beneev nadulične in podulične že- imenu P° eesti *ez Glens Run> sta lezniee. Dne 7. t. m. je prišla policija na sled neki tajni družbi, ki je nameravala razstreliti na treh važnih mestih rov podzemeljske e-lektrične železnice. Med tem so nameravali zarotniki pognati v zrak železniški rov pod East Ri-verjem. Nezadovoljni premogarji. Kansas City, Kans., 9. sept. — Po devetmesečnem delovanju se in Mehiko- Mehikanci zahtevajo: je dne 8. t. m. v Washingtonu 1) Da se naj vse ameriško vo-zaključilo 64. kongresno zaseda- jaštvo takoj odpokliče iz mehiške-nje, kajti državni poslanci in se- ozemlja. patorji so v obče dovršili svoje delo in so se podali domov v svo- 2.) Zedinjene države naj skrbe za potrebno varnost in stražo ob je volilne okraje, kjer jih čaka tu- mehiški meji. da bodo lahko? tekmovale Bolga- Missouri vlada velika nezadovolj- rom in centralnim zaveznikom, nost, ker jim družbe nočejo odo- Tudi Bolgari so dobro pripravlje- brit i nove plačilne lestvice. Ale- Senator Thomasova predloga,! ni na vojno ; le dosti častnikov te ksander llowat, predsednik pre- ki je bila sprejeta z 42 proti 16 armade se je dalo z denarjem mogarske unije v državi Kansas glasovi določa, da ima vlada podkupiti, da so pobegnili čez zatrjuje, da se bo dne 11. t. m. (predsednik) pravico odkloniti ] mejo. Turkov sedaj ni v bližini predložilo družbam ultimatum. Če izdajo uradnih listin vsakemu Soluna. Ko se prične z novim bo-j bodo lastniki rovov zahteve tudi parniku, ki je. last kake bojujoče jevanjem, nameravajo zavezniki sedaj odklonili, bode šlo na stav- se sile, — ako bi se branil vzeti kreniti proti Macedoniji in ne čez ko 35,000 premogarjev. ameriško blago na dotični parnik bolgarsko mejo, ali v Thracijo. če ima le še kaj prostora na njem. Srbska vlada hoče ostati še to- V slučaju, da bi skušal tak par-| ]iko r.asa na otolui Krf> dokier sj Glasom no vej carinske predloge ki nik skrivoma uiti brez postavnih1 papirjev iz kakega ameriškega februarja in marca letos, je bilo toaletne pristanišča, bi zadela lastnika tega parnika kazen od $2000.— do $10,000, ali 2 leti državnega zapora, ali vse skupaj/Tudi bi zve- fno.OOO; med temi je bilo tudi o zna oblast tak parnik zaplenila za vedno. Predsedniku Zedinjenih držav se daje zaeno popolno moč, da sme uporabiti v slučaju potrebe za to izvrševanje vso silo na suhem in na morju. Vsled tega bodo stražili zanaprej naša ameriška ameriška vodovja in pristranišča številni mali carinski parniki in tudi večje bojne ladje, da bi kak angleški, ali drugi inozemski par- Novi davki na vino. Washington, D. C., 9. sept. — lasom novej carinske predloge ki ne pridobi zopet nazaj kakega stopi danes v veljavo se odpravi srbskega kraja, ali mesta. Meseca! davčne kolekte na razne listine in predmete. Nova davna tem otoku zelo živahno, kajti ena postava določa posebne od-število vseh tujcev je znašalo redbe za trgovce z vinom in žganjem na debelo, ki morajo do 5. koli 120.000 srbskega vojaštva, vsakega meseca naznaniti carinski več beguncev zaveznikov, in Sr-j oblasti, koliko opojne pijače imajo v zalogi, koliko so iste prodali in komu? Vinski davek zanaprej je sledeči: do 14 odst. alkohola močnega se plača 4c pri galoni, od 14—21 odst. 10c; od 21—24 hov iz Avlone ter Biserte. je na otoku Krf zopet bolj prazno, ker se je pomaknilo vojaštvo proti Solunu. Ostalo je le še nekaj francoskih in grških in sbrskih nik ne odplul na visoko morje še omenjeni vojhi poročevalec. čet, ki skrbijo za mir in red na odst. 25c; od 24 odst. naprej pa tem otoku, ali so pa ostali za re- $1.10 pri galoni. Od šampanca in zerVo. penečega vina 3c na pol pinta; od "Iz Krfa se je poslalo zadnje sladkih likerjev in umetno meša-dni do lOO.O(K) Srbov", tako pi- nega vina 1 in pol centa pri pol. pintu. ; ga dva lopova napadla in mu odvzela torbo z $12,000 gotovine. Ta denar je bil določen za plačo premoga rjeni. Rankin je na potu v bolnišnico umrl. Kmalu po tem drznem napadu in umoru se je zbralo okoli 150 oboroženih premogarjev skupaj, ki so se podali s šerifi in krvnimi psi za ubeglima handitoma. Premogarji so zelrt razjarjeni vsled tega umora, osobito še zato, ker niso dobili svoje zaslužene plače. Otroška paraliza v New Yorku. New York, N. Y., 9. septembra. — Od včeraj do danes je bilo zdravstvenemu uradu priglašenih zopet 55 novih slučajev otroške paralize; umrlo je pa za tem 10 otrok. Da bi se omejilo to ne»varno bolezen, je izdala mestna oblast že nedavno ukaz, da naj se spravi s pota vse mačke in pse v Greater New Yorku. Vsled te odredbe so s plinom zadušili en sam teden 72.000 mačk in 8000 psov. Prohibicija v W. Va. Charleston, W. Va., 11. septembra.—Fred A. Blue, državni davčni komisar poroča, da se je tekom zadnih dveh let število zločinov v tej državi zmanjšalo za 50 odstotkov, število aretacij vsled pijanosti pa za 75 odst. To povzroča postavna prohibicija v tej državi. • Ko je bila država W. Va. še "mokra", je znašala število aretacij v 50 velikih okrajih 19.567 na leto; prvo leto po uvedbi pro-hibioije je bilo aretiranih vsled pijanosti samo 9956 oseb, zadnje leto pa 3357. GLASILO K. 8. K. JBPHOTB-*. 13. SEPTEMBRA 1916. U.Unovljena v Jolietu, 111 dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jolietu, državi Illmow, dne 12. januarja 1898 GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048 Od ustanovitve do 1. avgusta 191G skupna izplačana podpora 91,174.941.77. GLAVNI URADNIKI: predsednik: Paal Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago 111 L Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago, St., Joliet,' 111 II. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave, Clveland, O. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. > Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111'. Duhovni vodja: Rev. Jak. Čeme, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhie. box 537, Forest City, Pa ' Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago, St., Joliet, 111. NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 Kast B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3. Ave., Ilibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Frank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Uro Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23. St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Kuss, 6619 Bonna Ave. X. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 38—10th St., North Chicago, 111. Frank Plerael, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22ud Place, Chicago ,111. Telefon: Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PL, Chicago, 111. nik) pošlji; Mura t je pametni' Srb je zvit. Po noči, v gozdu, ga glava; on ga spravi takoj zopet j ne izslede; jutri zjutraj je pa lahko že čez mejo." ' Zakaj bi bežal?" so ugovarjali nekateri. "Kar je storil, je bilo v silobranu." "Silobran ali ne silobran," je zavrnil nadporočnik. "Savo ve, da je morilec in da bo zaprt kot tak; in zato bo rajše zbežal čez mejo. Veš kaj!" se je obrnil pro- na noge!" Mati je ihtela nad Petrčkom in mu izmivala s hladno vodo kri z obraza, ostali otroci so molčali s strahom in gledali ranjenega bratca, oče pa je slonel med vrati in premišljal: "KdoT Kdo?...." Veseli Petrček je bil vedno nje -gov ljubljenec. Male grudi so vzdihnile globo - ti meni. "Predno greva spat, piko. celo telesce se je streslo in ješ pri meni še čašo čaja. In tudi živih porodov. Nemčija bi danes stanovanjska reforma, kajti mar-morala šteti dva in pol milijona sikje se bojijo družin s kopico "o-Ijudi več; pa jih ni, ker se niso trok. Draga ali nezdrava stano-rodili in danes in zanaprej bi jih vanja tudi ne pospešujejo rasti krvavo potrebovali. otrok. Vedno bolj se poudarja tu- Ni čuda, da je svetovna vojna, di misel, da se mora uradniške in ki je dosedaj že milijonom moš- delavske plače določiti po števi-kih vzela življenje, tudi to vpra- j lu otrok. Socialna plača se pouda-šanje spravila z elementarno silo rja, toliko velika, da bo dala ži-na dan. Saj je to vprašanje prvo j vi jen ja za večjo družino. Pripo-življensko vprašanje vsakega na- ročajo tudi, da naj ima pri napre-roda, za države pa morda najva- dovanju za višja in boljša niesta žnejše politično vprašanje. In re-, prednost tisti uradniki, ki ima ve- skaljene oči so se prestrašeno od-! vi, gospod adjunkt, če vam je dra-,kli bomo se nekaj več: "Če se boleje število otrok. Marsikje bi se prle. Ustnice so vztrepetale v veliki skrbi: "Ovce...." "So doma, Petrček, so doma!" Oče je planil k malemu trpinu. "Pri Kristusovih ranah, povej mi, kdo te je pretepel tako nečloveško I" "Gazda.... Uroš... ovce.... so šle v škodo..." Izmučene oči so se ža- go. Pa dobro žganje imam doma, to je zdravo pred počitkom." Vstali smo, oblekli suknje, poplačali večerjo in pijačo in se napotili v nadporočnikovo stanova v prihodnje dalo pomnožiti ste-j z davčnimi reformami dalo ola- Morilec. pokažem, pasja zalega, kaj se pravi spati na paši ali pa ovce Bosanska slika. Spisal V. Gerbič. Poditi v njive..." ___I etreku so kar odrevenele noge, usta so se mu povesila in široko odprte oči so zrle prestrašeno v obraz gazde Uroša, ki je bil ves črn od jeze. Gazda Uroš, korenjaški, široko- Zvoni zvonec, Coban (pastir) čuva ovce... Sveže zelenje je krasilo priro-do. Mlada vesna je bila prihitela v krajino in pritisnila na svoje pieči štiridesetnik, seni zmenil za grudi grič in gaj. V svežem po - osuplost malega pastirja. Pogra-' mladnjem zraku so se razkošno bil ga je kratkomalo za vrat in ga širile prsi, iz sveže razorane zem- treščil ob tla; eksekucija se je pri-lje je puhtela sladkost. "Cin-cin- čela. Joj< joj, toča! Revež Petrček cin-cin!" je zvenelo nied grmov - S(> j,. zVijal kakor črviček pod be-jem na pašniku. Oven-vodja je snimi udarci koščene roke in sun-hodil semtertja in inulil sočno tra- ki težko okovanih opankov. Za-vo, ki je silila radovedno proti si- man je prosil in zatrjeval, da se njemu nebu; za njim pa so drle o- je zgodilo po nesreči in da se ne stale ovce, kamorkoli se je genil. \i0 nikoli več. Gazda Uroš je roh-Petrček, osemletni čoban, je ska- ne] |n se penil od jeze; in Petr-kal, vriskal in pel, kakor da nosi ček se je branil čedalje manj in nebesa v malem srčecu. Cin-cin- j o n 1 vedno tiše.... Gorka kri mu cin-cin..... Petrček je sedel na gr- j(. oblivala obraz.... čavo korenino mogočnega hrasta, "Cin-cin, cin-cin!" je zvenelo ki še se ni bil vzdramil iz zimske- p0 vasi, ravno ko je oznanjal mu-ga spanja, potegnil iz nedrij svojo ezjn z lesenega minareta poldne, frulo (pastirska dvojna piščal, na "Cin-cin, cin-cin!" a Petrček ni katero igrajo Bošnjaki jako spre- vodil svojih ovac, gazda Vaso je tno) in začel svirati... "Pucaj fru- vlekel ovna-vodjo za roge. lo, dvoje na troje, jer me mila "Hej, Savo! Čuj!" je klica' moja ne voli....'" Kakšno veselje, Vaso pred posestvom Petrčkoveg« kolika zadovoljnost je žarela z očeta. "Stopi ven in vzemi ovce otročjega lica! Saj pa je tudi raz- ki sem ti jih pripeljal domov." košno spomladi na paši, sredi pi- Na kapi ji (glavna vrata v plo-sanega cvetja, pod širokim, nebe- tu, ali zidu, ki obdaja poslopja e škiin svodom, prost, popolnoma nega posestva; nad njim je vedno prost, brez vseh skrbi.... In inili mala streha) se je prikazal Savo. Petrček je pozabil popolnoma na Začudeno je pogledal soseda in svojo dolžnost, paziti na ovce. vprašal: "Pucaj frulo, dvoje na troje...." "Kako pa to, da goniš ti moje Cin-ein-cin- cin.... ovce? Kje pa je Peter, ki jih je Ko se je Petrček nekoliko za- pasel?" vedel, je zvenelo cin-cin že daleč "Ne vem, komšijo (Sosed)," je doli pod gričem. Prestrašil se je odgovarjal Vaso. "Našel sera jih silno: kaj. če so zašle ovce v ozi- doli pri vroči vodi, čisto same. Za mino! Gazda (gospodar) Uroš je man sem klical Petra, in ko ga n strašno hud človek, gotovo ga za-, bilo z nobene strani, sein prije toži očetu. Joj, to bi bilo toče! ovna za roge in sem ga pripeljal Petrček se je nehote prijel za plat da se ti ovce ne razgube." pokore in zdirjal po griču navz- " Bog povrni, komšijo !" j0j Vaso je odkorakal naprej. Savo "Ej ho-ho.... oeej. čuj... li- P* Je pognal majaje z glavo ovce see' Hodi sem! Hohoho-ho! Peter v ogrado. Čudno se mu je zdelo te kliče!. Ali si čn.!?" tako je da bi Petrček, ki je bil vedno ve- kričal Peterček med dirom, toda sten pastir, zapustil credo in od- oven tam sredi sočne ozimine se drugam. . ni Zmenil za pastirčevo stisko in Savo je stal dolgo zamišljen poc njegovo prestrašeno klicanje. Pri- kapijo. Kje je vendar Peter? Za dno-Je inulil sočno zelenjavo, in kaj se ni vrnil? Morda se mu j< vseh dvesto ovac mu je delalo kaj pripetilo? Saj ni Petrova na družbo. Petrčku je bilo vroče in vada, potikati se okoli vilo in zdravje novorojenčkov, Ijšati življenje družin in vzdrže-verujmo, da se je tudi nravnost vanje večjega števila otrok. Voj-med narodi zboljšala. Kajti več- ne domove po deželi mislijo ustje število pravih rojstev brez ve- varjati največ raditega, ker čisto nje, ki je ležalo koncem mesta na- nravnosti ni mogoče. Števi-j pravilno računajo, da v kmečki sproti orožniške postaje. 1« živih rojstev ni padlo toliko ra" hiši ni samo doma več vere in na- V nadporočntkovi sobi smo se,di neugodnih gospodarskih raz- ravnosti, ampak tudi več otrok, počutili kmalu kaj udobno. Jaz mer, ampak radi strahu pred o-i Po ravnokar navedenih potih se prle in spet je objel mrak Petr- sem vzel v roke staro gitaro, za-|tro^om> vsled "tajnih liolezni" in bo gotovo doseglo nekaj uspeha, čkovo dušo. palil cigareto in začel ubirati a - pomanjkanja nravnosti. Resnične toda zlo je treba začeti trebiti pri "Kot mi pomozi sv. Sava, moj korde. Adjunkt je sedel poleg s0 besede: zlo se je začelo zgoraj, korenini. Boj nenravnosti in u-patron! K orožnikom pojdem, v mene na zofo in začel peti naro-jne spodaj v širokih ljudskih pla- živanju mora biti geslo. V tej lu-mesto, in ga naznanim!" Gazda dno pesem: "U Stambulu, u stam-1 steh. Ruski minister je rekel, da či se odpira tudi važnost trezno-Savo je potisnil turban niže na bulu sitno popijeva...." Nadpo - mora resno apelirati na "višje stnega gibanja. Alkohol je tista čelo in odhitel z doma.... ročnik ni uje basiral in se sukal jkroge." deroča reka, ki ruši domove, dru- Večer se je rdečil na zahodu,; pridno okoli samovarja, kjer je Na Nemškem in v Avstriji so zine, zdravje, nravnost in potap-ko je hitel z orožniške postaje potihoma godel krop. Čisto pri- sedaj začeli preiskovati različne lja, ali pa rodi zločince, pijance proti domu. Skrb mu je spešila jetno smo se počutili, in niti zine- vzroke padanju rojstev. Ni čuda, in slabiče, ki človeštva ne morejo korake. Bog ve, kaj se je zgodilo nili se nismo, da poteka čas in da da bi ob pogledu toliko svežih [pomladiti. Upajmo, da ta vojna med tem doma! Samo da ne bi Pe- kaže kazalec na uri že eno čez pol- grobov radi videli, da bi vir živi- rodi vojno proti nenravnosti. (kl-trček umrl.... No, morda pa ne boj noči. jenja ne usihal! Kaj morajo pri- pira se tudi državnikom in misle- tako hudo, morda si je predstav- V tem se mi je zazdelo, da sli- znati tudi pri nas? Tudi pri nas čim spoznanje, da sta vera in nra-ljal v prvem trenutku vse prečr- šini trkanje na okno. Bili smo sm0 šli za Francijo ali v Pariz, vnost edina vira zdravega in kre-lio. Le hitro naprej; srce se mu namreč v pritličju. Da, ne motim ^d zgoraj se je začelo in potem pkega rodu. Moderni čas je pone umiri, dokler ne bo pod svojim j se, nekdo trka na okno in šipe Je šlo vedno bolj na široko in voj- kazal, da strah pred boleznijo in krovom, dokler ne pogladi Petr- zvene. Pristopil sem in vzdignil ,ska £rozi še z večjo grozoto. I)a- drugi oziri ne dajo dovolj odpor-čkove ročice:... zaveco, misleč, da j«' kak znanec. n®» ne velja več skrivati, da je ne moči /a boj proti strastem. Le Med tem so se pomikali iz vasi V temi sem videl nerazločen o - prostitucija glavni grob rojstev, srca, močna v veri in ljubezni do trije možje. Spredaj je stopal z braz z omotanim turbanom. In dokazano je, da vzroki prosti- Boga, imajo obilo življenjske mo- dolgimi koraki gazda Uroš, za "Nadporočnik!" sem se obrnil tuoiJe ne tičijo toliko v obeti,,či za čast in zdrav rod. Pričakuj-njim pa dva soseda; namenjeni so v sobo. "Nekak Bošnjak želi go- vzgoji, pomanjkanju prilike za za mo pomladitve samo iz tistih dobili v mesto, kjer je bil drugi dan voriti s teboj. Trka na okno." kon, ali drugih vzrokih socialne mov, kjer smatrajo otroke za bo-pazar (trg, semenj). V Urošu je Nadporočnik je stopil k meni in narave, ampak v degeneraeiji. 70 žji blagoslov in bogastvo, še vedno kipela kri. Vest o rije- pogledal v temino; nato je pokli- odstot prostitutk so hčere matere Kaj pa mi Slovenci? Tudi k govern neusmiljenem činu se je cal sluga in mu velel, naj praša, in očeta-pijanca. Iz teh najbolj nam pljuskajo ti valovi moderne-raznesla kmalu po vsej vasici, in kaj želi oni človek. tragičnih in ostudnih brlogov mo Ne zapirajmo si o- ne sme zanikati, da je tudi v apo- _ - __. . . • z. i . n/1 ii it i ii >»/-» • i o Lr n »-»i rv/1 n m n/k I ♦ /i _ . a ^ a. .. 1_ ' 1 ^ * _ 1 * T počaka Savo, tudi 011 se zna braniti. Takoj pojde napraviti proti-ovadbo zaradi škode; in še to poreče, da se je zgodila škoda namenoma, z vednostjo očeta. "Le počakaj mrha ! Na tvoje povelje so vo 111 se zasmejal: "Ne razumem te, kume! Kaj pa hočeš?" "Tu imaš! Ukleni me!" "Ukleniti? Jaz? Zakaj?" ".Jaz sem oni, ki je ubil popol- či: sedanja ženska moda in polte- statski deželi na zapadli zapazili, liost po raznih izložbah in knji- kako se v armadi razi vita verski gah jemljejo zlasti mladini odpor duh. Ravno to pa opazujemo pod 110 moč in ji razdivjajo nežno vsemi vojujočimi se narodi saj je mišljenje. Po velikih mestt^mno- naravno, dasi točere vojne smrt-go zakrivijo razni nočni lokali, ne nevarnosti in strahote pretre-inserati po časopisih in priporo- sejo do dna tudi najtrša srca in se pasle ovce v moji ozimini. Tako , ,ft "l]o-', ' "iserau pi, easup.«.n ... pripu u- sejo uo una tudi najtrša srca 11 se pogovorimo. Videli bomo. kaj f* I Z^] Zrn 1 ^ f?°t°vih Predmetov- Proda" vzbude v njih morda davno zas poreče sodnik " Gazda Uroš je leC m0 jalci zadnjih silijo že na deželo. pal o versko čustvo. Razen tega p: P°ree~ ............. -...... -izapres. godrnjal še dolgo 111 stiskal pesti| ysi fr5jp smo ostrme]i. N>kaj v slepi jezi. Nesreča je nanesla, strašno trpkega je stisnilo golta- da se je vračal Savo ob istem času in po ^ -Q . otrese, osupiosti in de- mraz, solze so se 11111 udrle po licu, in ves zasopel je hitel k ovnu. Joj, joj, to bo toče! Toče.... "Cin-cin-cin-cin!" Z največjo težavo je zavlekel Petrček svoje-glavnega ovna, ki 11111 je teknil prepovedani sad tako dobro, z o-zimine na staro pot, in vse ovce so mu sledile pokorno. No, hvala Bogu in vsem svetnikom, škode ni veliko in nihče ni videl ovac. Sedaj pa le hitro proč s tega kraja skušnjave. Toda Petrček se je uštel v svoji nadi. 44 Ej, vražji sine!" 11111 je zagr-raelo na ušesa kakor tromba sod-njega dne. "Ali se tako pazi na ovce, da uhajajo v škodo? Jaz ti Ravno se je namenil gazda Sa vo, da gre iskat svojega sinka, k. je zavil okoli ogla stari Nurzi aga. V rokah je držal malo. one moglo telesce in upil že od dalei" s hripavim glasom: "Hoho, gazda Savo! Grdo so t zdelali sina; revež komaj diše Ves je polomljen in krvav!" Oče je stal v trenotku pole; age. "Kaj? Kdo?... Peter!.... In kdo kdo ga je pobil?!" "Ne vera, komšijo! Ne vem!' je hitel brezzobi Nurza. "Tam a polju pod gričem sem našel črvi čka, ležal je ves v krvi, kakor mrtev. A diše, diše, hudega ne bo Po hodžo (raohamedanski sveče- pa Tretji glavni vrok bo uživanje pospešujejo versko obnovitev v in strah pred otrokom. So ljud- francoski armadi vrhovni armad- , ... ie, ki se bojijo otrok. Boji se de- ni voditelji, ki so verni katoličani, nec meni 111 ostalim. Nadporočnik , . , ,. . , 0 1 1 * i- ** 1 • 1 i- . , .... la 111 skrbi za otroka. Seblena nv kakor tudi mnogoštevilni mladi se ie prvi otresel osuplosti 111 de- , .... . . , , ., . , . ... isti poti domov. Ko ga je zagle- • , tfrda misel, ki mora izvirati sa- duhovniki, ki so jih po postavi u- dal Uroš od daleč, je kar zavrelo Ja 'ije. A Savo ni bil ()ir asil 1)ri tebi " ve,Ja zlastl za uradnistvo v dr* U m pa ,)rez%°rfI llbordllze,n »riiel ie s trdno ® i- " žavni ali zasebni službi. Kasno zopet igral prvo violino v francos- ivja bor.«. del nB „a,ik vrat. N^lporoinik Iri^u^.SVt.T a >n - pre- j k , , ,, naJ prl(lej0 or«,- ^^^klTran res J .matra.i niki 111 odvedo siromaka v zapor. . * r t .... , Prsi ob prsih sta hropl metavala po tleh... Soseda, ki sta šla za Urošem, sta odrevenela v prvem trenotku, ko je zarohnel in zdirjal naprej. Ko na sta zagledala borbo, sta stekla tja, da razdružita ljuta moža. Samo še pet korakov, pa sta pri njih.... V tem pa se je dvignil Savo, ki je ležal na Urošu, in si obrišal s težko roko pojne srage s čela. Uroš je grebel s petami in prsti vlažno zemljo, oči so mu ste-klenele in se obračale pod čelo, iz hropečih ust se 11111 je valila krvava pena — v tilniku pa 11111 je ti-! rožnikoma proti zaporom, ščal lastni nož, in njegova konicA je bila prilezla v goltanec... Soseda sta obstala v nemi osuplosti. Savo ju je pogledal, obrisal roko ob čakšire in dejal zamolklo, z žalostnim glasom: "Kizraet...." To rekši se je obrnil in izginil kmalu v bližnjem kel, da je gozdu. v Pariz Vest o ubojstvu se je razširila bo tudi v Avstriji, kajt bliskoma Nekaj časa je bilo vse tiho; nato (eJ k,,va- ga je vprašal poročnik iznova: Kako dobimo ver zdravega za- .i Ai* • - i i„ ; „k;m" roda? Od raznih strani se slisi-Ali ti je zal, da si ga ubil? „Nič mi ni žal, effendija ,»» -c jo razni predlogi. V prvi vrsti se A j. , << »i: priporoča boj proti spolnim bo- odvrn 1 mož s trdim glasom. Ali '.T . • . • , • 1 j ,. • • i> 1 • i • eznim. Vsi vojaki, ki se bodo vra on mene ah jaz njega 1 ol d se preiščejo, da se je sina tako da jedva ozdravn razlije po celi državi. Boljše je da lezi tara zunaj le pr^eren in p^reben je predlog: bi se vrnila prilika, — ubil 1)1 .ra jstarši naj ne dovolijo zakona, ljc rečeno mednarodnih svobodo-drugič. Zdaj pa naj rac obesijo ^ ^ ^ ^^ zdra^ Za misiecev v Parizu je ^e vedno od- če hočejo.... zločinsko ali zelo nemarno raz- prava svobodnega pouka in upe- Kmalu nato je koraka a temna ^ spolnih bolezni predla- Ijava monopola za ateistično dr- postava uklenjena med dvema o- po prayi -avn0 ^ g 5emer hj ,e 0(,pravi. se stališče sedanje kulturnobojne vlade le še utrdilo, ker bi se drugače v toliko strank iti skupin raztrgana Francija naenkrat zedinila v občudovanju in hvaležnosti do onega režima, ki je narod tako zmagoslavno vodil skozi svetovno vihro. Na programu francoskih, ali bo- Vprašanje življenja. (Po "Slovencu"). gajo jo, nam bo še tako slabotno bitje le zadnje katoliške zas.'hm- šole. dragoceno in država in družba bo S tem bi se zamašili zadnji verski j morala storiti vse, da ohrani vsa- viri in satansko delo francoske reko življenje. Velika je pri nas u- volucije bi bilo venčano z uspehom mrljivost otrok v nežni starosti svetovne vojne. Ako pa svetovna pod enim letom. V Nemčiji je v vojna na Francijo nesrečno izpa-1 zadnjih 30 letih umrljivost otrok de, bi bilo upati, da pride corkev as bomo morali sto- več nego verjeten. Seveda bi se v otročji to svrho morala dvigniti vsa po-orožniki so morali takoj v službo, dati število rojstev. V eni onz.i- »» -j -- -■ ^ dobre fitena Francija in zlasti tudi n.'.e- da poiščejo ubeglega Savo in za-,jih številk prinesem^danes omeni- babice in varstvo dojeneev. Mesta no plemstvo in se zbrati za mla- t cat u uuuj.iivu ac jr i»« «u iuui v a mu •,!*> ----•» - - boniO 11101" liskoma po mestu in okolici. Vsi nas je zadnje desetletje začelo pa rovanju. i « rožniki so morali takoj v službo, dati število rojstev. V eni bližn- ritisevelikozana.e . . a •...... !.., .....m. Antične av- postelji m po poiodp, za stražijo mrtveca, dokler ne pride sodnijska komisija. Savo pa je izginil, kot bi se bil vdrl v zemljo. Nikjer ga niso mogli najti..... atrijske številke, za "j"— b^do'v tem oziru dobila veliko do gardo katoliške restavracije, , da se v Nemčiji roa . ^ preskrbijo domove za ki je zadnji čas pogumno in z vih- 560 tisoč otrok manj kakor d j » zdravniUov in zdra rajocirai prapori začela utirati pot ti1» mrtrfllft DO SteVllKl i/1 .j » _____ ______. , . i-.i • t.'.. m o to se jih moralo po štev --------v() injek0 novi, pravi, katoliški Franciji. Km Bilo je že pozno zvečer, ko je 1900. Od začetka tega stoletja^ Tudi y gospodarskimi sredstvi dar se na Francoskem zopet dvi- razkladal orožniški nadporočnik je število živili rojstev na i ^^ skušali pomnožiti in ohra- gne kraljeva zastava, takrat bo naši družbi vso zadevo. prebivalcev zmanjšalo od « gtevilo zakonov in roj- poleg nje zopet mogočno zavihral "Saj ga tudi ne dobimo," je:27. dočim je pnslo v prejšnjem mu J - ^ najyažnejša tudi žev prapor. končal. "Srbe poznam dobro;!stoletju na tisoč prebivalcev 4U,stev. 10 nfiASTT/O K. 3. g- JBDNOTR - 13. SF.PTKMRR 4 1916. Ptjovor pod lip«. (Ivan Cankar.) Oba sta bila ranjena, ta na južnem. drugi na severnem bojišču. V tem hudem času sta se bila popolnoma zgrešila. • Hotelo pa je naključje, da so obadva, ko, sta že za silo okrevala, spravili v eno mesto; v eno mesto, pa vsakega v drugo bolnišnico. Tako je spet naneslo nakljuvje, da sta se srečala šele po dotbršnem mesecu. Srečala sta se pred prijazno kfe mo po cvetočo lipo. Z žarečemi oč- nega zaljubljenca, ki bojazljiv in ljufhjpsumen trepeče za svojo in za njeno ljubezen. Ves teden je le sladko pripravljanje za najslajšo uro, je le ubiranje za pesem samo; vsaka misel je nedeljsko mirna in slovesna, oči upira v sijajno daljavo, v sanje, ki bodo malhoma resnica. Najvišja sreča ni tista, ki jo le srce občuti in u-živa; tista je, ki jo hvaležna pamet spozna in premeri! — Po eni stezi, k enemu cilju gre najin korak. Tako je taval po, mrakovih, tako se lahkotno spe-nja k nebesom. — Moj prazniški dan je četrtek. Vse kar je jfrej in pozneje, so le mračne, tihe sanje njih in zadnjih dneh. Nobena stvar, n od) en a misel in nobena beseda ni bila prikrita med njima. Ker sta bila oba še mlada in zala, sta se začela nazadn'je pogovarjati tudi o ženskah, o svojih najbližjih. Ta pogovor pa se je vrstil tako le: mi sta se pozdravila, objela se y . ■ # | V W V J V » OV AV III t UA/ »A V J ••••V W prisrčno. Nato sta sedela pod h- pred pragom solčnega veselja. Se- P?:\.Se:P0*°'ariala ^ v kavarni, razgovarjam se s tovariši, berem knjige, tipljem klavir s to zdravo roko, sanje! V četrtek, kadar mi di'hne v lica in v dušo ljubeznivi mrak, se mi šele razodene resnica življenja mi razodene moje srce samo svoje najsvetlejše globočine, mi pokaže kam drži naravnost moja svetla Mnogo sem doživel, mnogo ;,pot Sladek pokoj se razpenja nad izkusil: zdelo se mi je že, da sem vso m0j0 dušo, sladek pokoj v ti-star. Zdaj pa se mi je zasinejala i stem nezaslišanem trenotku, ko jo mladost naravnost v obraz, dih-1 potjubim, njo prečisto, na tisto' nilo mi je v dušo solčno zdravje, j rjavo znamenje globoko pod be-' Tudi prej sem ljubil dekleta, lju- |jm tilnikom! bil jfti veselo, po fantovsko. Spoz-1 _ rjavo znamenje pod be-; lial sem nenadoma resno bo in ve- j jjm tilnikom? ličastvo ljubezni. Zdi se mi. lju-i _ \ja tisto! bi moj, da sem nekje med zvezda- _ Tudi jaz sem poljubil tako mi in da vidim vse. kar je. znamenje. Kako je ime tvoji ne-j — Nič drugače se mi ni zgo-1 vesti? dilo. Smrt mi je bila blizu tisoč- — Mirni! • i ■ " krat; nazadnje pa sem res umrl — Tudi moji! in stopil sem v nebesa. Vse je dru Prijatelja sta se spogledala, o-! gače, nego je bilo prej; mlajši ba sta povesila motne oči ter sta sem in v svojem srcu boljši. Do- se ločila brez besede. slej mi je bila ženska igrača, kar —- je mnogokdaj tudi zares. Nisem Zll8I!C3« vedel, da je v tej igrači, ki pre-! - peva in pleše, spoznanja več nego v samem Kantu, dobrote več nego _ v angeljih nebeških, moči in ne- Rakor ^ je drevU brzovlaJ ustrasenosti ve, nego v nas. ki k ljan se nismo bali srapnelov m granat. y k ) -u ^ razreda sta' Zaradi bolečin, ki sem jih molee , , . , , v . J ... slonela pri oknu dva moza 111 str-j prenašal, nu je * > 11 Hog usmiljen: , , , ... . ' . . . J . ° , J ' mela v pokrajino. Nad polji je; dal nu je povračila m tolažbe to- . . , . . . ' " . , . , i - trepetala jutranja meglica, iz hko, da me je sram bolečin. v ■ . . . , J razmočene zemlje je puhtela sopa- — Slišal sera pesem o ženski ra. BHo je v prvih pomladnih dne-! nezvestobi m sam sem jo pel. vjh> takrat k() drhti ozra-je v Zdaj bom žvižgal in vriskal vse mehkih, toplih južnih sapah in iz-1 drugo pesem. To staro, na pol po- zvanja potajna pesem potokov v zabljeno, tolikokrat zasmehovano jasno n0£, pesem o zvestobi do onkraj gro "Oienil sem se." "In.... t' "Bilo je težko. Z ženo se nisva razumela... bila je preveč svoje-glavna. Včasih me je celo tepla in jaz... no... nikoli nisem ljubil prepira; zato sem se rajši umaknil." Nekoliko časa sta molčala; na-enkrai se je pa razjasnil Marti -nov obraz in tih smehljaj mu je obkrožil ustna. 4'Zdaj se vračam, da pričnem novo življenje." "Imate še ženo?" "Seveda, gospod.... zato ravno..." Martin je uprl pogled v tla. "Torej je žena sedaj drugih nazorov ?" "Ne vem. Glejte, takrat, ko sem šel v tujino, sem si mislil: Martin, zdaj se ti odpira nov svet. Pa sem se motil. Saj je umljivo. Kaj more biti človek srečen tako daleč od svojcev? Delal sem, trdo delal "Zdi se mi, da te poznam." * "Odkod vendar!" Starčevo lice je izpreletela rdečica. "Da, da... ne motim se." "Starost ti je zmešala pamet." "Ali se ne spominjaš več Ka-dunovega Martina?" t Neznanec je vstal presenečen, motril nekaj časa veli obraz, nato pa je sedel nazaj na klop. "Seveda, ti si," je mirno izpre-govbril in bolest mu je napolnila dušo. "Kaj pa tvoja žena?" Martin je iztegnil roko in pokazal na cerkev. "Kaj? Že mrtva?" "Že." "Kako pa to?" "Kh, jezen človek je kakor žival... veruj mi, kakor žival. (Jre in stori, česar se ravno domisli....... potem mu je pa žal.' "Ne razumem te." "Ubil sem jo." Tez nekaj časa $$$$$$$$$$$$$$$$$$$$ Pošiljatelji denarja pozor! $ in obenem hrepenel po domači pa je dodal: "Nikdar mi ni dala bajti. Ta'ko je torej prišlo, da se bližam rodni zemlji z novo bodočnostjo... v mislih." "In če vas bo žena zopet tepla?" Martin ga je pogledal nezaup -ljivo. miru.... zdaj sem pa berač..." Tesen molk je sledil tem bese -dam. Oba znanca sta strmela v tla, kakor bi se bala dneva in sanj in trpljenja, ki je šlo preko nju -nih duš. "Vidiš, tako je.... Jaz sem tudi $ $ $ $ $ $ $ $-$ $ $ $ $ =s= Sedaj Vam pošljem denar v staro domovino po brezžičnem brzojavu (Wire-less). Vsaka beseda ali štev, pri naslovu stane 65c. # Cene kronc&m so Jako nizke. Denar pošiljam po najnižjem dnevnem kurzu. Vse pošiljatve so Jamčene. Rojaki, ki želite svojcem v stari domovini pomagati, sedaj se Vam nudi najlepša prilika. 100 Kron samo $13.50 Pišite po nadaljna pojasnila. Se Vam priporočam'spoštovanjem JOSIP ZALAR, Joliet, 111. $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ "l'e bi me?... Ne, gospod, pre-i berač; capin sem... Kaj hočemo!... pričan sem, da zdaj to mine. Pri- Ej bratec, čudno je bilo, čudno... hranil sem nekaj denarja, kupim saj veš, takrat v vlaku..." si njivo in.... potolažim ženo, pre- Martin je mežiknil in solza je den se razjezi." "Tako se vam vrne mir." Hvaležnost je prešinila Martinov obraz. "Da, gospod, prepričan sem." Mladi mož si je zamišljeno podprl glavo in molčal. Vlak je zavozil med nizko gri -čevje, obraslo z redkimi hrastovimi gozdovi. Spisal F. Kozak. Martin je opazoval svojega novega znanca $$$$$$$$$$$$$$$$$$$$ V blagohotno uvaževanje! S tem naznanjam onim številnim cenj. odjemalcem, kateri so zadnji čas naročili pri tvrdki A. Horvat kranjsko importirano »livovko, da ini je sedaj iste zmanjkalo in se je sedaj ne more več dobiti iz starega kraja. 17 Denarja od sedaj naprej ne bom pošiljal več nazaj sa naročeno slivovko; pač bom pa poslal v«em tistim odje-^^^^ malcem namesto nje kranjski importirani brinjevec ali tro-Prisilno hranjevanje na Nem- 'VHB pinovec, katerega imam ie dosti v zalogi. čkcm Moja tvrdka je edina samostojna te vrste v Ameriki. Jaz prodajem blago tudi ceneje, kakor katera druga tvrdka in to vsled tega, ker opravljam V velikem industrijskem mestu večinoma sam vse posle. Star pregovor pravi: Kjer drugi delajo, drugi vza- Oassel na Nemškem je vojaška o- i mejo, tega pa ni pri meni. v«f--si. .. ... . , ,, , Posebno se toplo priporočam cenj. slovenskim gostilničarjem, katerih blast izdala nedavno odredbo, da Jaz ne morem osebno obiskat, da naj se sami obrnejo pismeno name, kar morajo vsi samski in tudi drugi bode v Vašo lastno korist. delavci po tvornicah niunicije šte- ANTON HORWAT, importer in trgovec z iganjem na debelo. zdrsnila po njegovih licih. "Bilo je, bilo..." mežikajo diti. V onih krajih zaslužijo na-111 si mel nireč izdelovalci orožja in muni-roke, kakor da že'komaj čaka do-{oije zelo veliko. Pripetilo se je, mače vasi. V njegovi duši je ki- ,]H s0 razkošni mladi delavci pa- lili cigarete s papirnatim denarjem. Zanaprej se jim pa gotovi Telefon: Canal 2974. 1827 W. 22nd St., Chicago, 111. ba. Njene oči jo pojo, z njimi jo Udar koles ob sklepe tračnic je ' ' , v,- • ' stresal stene kupeja v monotonem sladko prepeva smehljaj njenihf ^ ustnic, oznanja jo tiho vsak njen Q .v. . jml jnb, vsak ol.je,n njenih belih: Starejs. potmk je vstal, preme- 1 , . . riliparkrat prazni kupe in sedel rok. .Mir je v meni. . . . . zopet na svoj prostor. Bil je coka- - Tudi v meni. Sanjal sem te postaye žirokega> starikavega zmirom o veselem pohajkovanju Qhrm in majhnih plahih , ' po svetu, od kraja do kraja, od pod klojt)uka SQ giUU rde{:.kasti ja.; dekleta do dekleta, od ljubezni sje na ltA&aio ~etiJ do ljubezni. Zdaj slutim pravo m nasti brki in redkaj skuStrana bra-ed.no srečo; ne slutim gledam j, da je (Jajala c.rtam i/raz resigua.l že v lice, blrzu mi je. Napravim s. cij> Ma]e m]elane r;ke M .. , gnezdo, n ji in sebi toplo zatišje, yale na veHkem kov5eku ki je od čiste ljubezni obzarjeno. Ka- dfžal mQŽ d seboj na ko,enih; dar pridem k nji, obeutim v dnd, 0Wcka je Q uhožnosti in srca vso tiho, mirno radost, ki jo zaneraarjenosti> more dati človeku edino le dom. . .... Ponižna hišica je, rdečo streho >^gov vis-a-vsi je bil mlad j ima in zelena okna; sredi vrta ^k cdovek, ki ocividno ni z,vel: stoji, pod košatimi jablani se vije SV0Jlh njegovih o- peščena pot; na pragu čaka ona. feJl ^ «orel zar bolesti, melanho-sama belejša in nežnejša kot ja-!1,cn0 « Je P^piral glavo m zrl pelo veselje in sladke sanje bodočih let. Nehote se je nagnil na -prej in se. nasmehnil dobrodušno. "Odkod pa vi?" "Od daleč, Martin..." + "Kakor jaz?" "Hm!... Makar!... Kakor vi!" "Gotovo ostanete del j časa doma?" ^ "Upam. Tujina me dolgočasi in rad bi dosegel nekaj gotovega, kar bi mi omogočilo brezskrbno življenje." Martin je uprl pogled zaniišljcT no v tla: "Da, da, človek se naveliča.. delež od zaslužka utrga, katerega dobijo stariši in drugi sorodniki teh delavcev; nekaj odstotkov se pa v imenu delavca naloži obre-stonosno v kako hranilnico. Ta novi način hranjevanja je za on-dotno delavstvo velike koristi in pomena. IŠČE SE. Cad bi zvedel za svojega prijatelja po DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA prodaja eJOSII3 SVETE 1780-82 E. 28th St., Lorain, Ohio CONKORD RDEČE VINO $25 00 barrel DELAWARE BELO VINO $35.00 barrel Pri manjih naročilih cena po dogovoru. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order. imenu Nikolaj Papič. (hfeel je neznano kani iz Biwabi-"Zahoče se mu drugega, lepše- ^a, Minn., due 14. decembra 1815. ga življenja... ustvari si ga v svo- ^ (la se sedaJ "ahaja v ji fantaziji in ga vzljubi z vso si-! Jožetu, 'lilo... Ah, da! In potem pride, se o- Prosim, če kedo izmed eenj. paivaISia m iiaa prime dela in počasi uresniči ga-1 rojakov ve za njegov sedanj« na- ZflSlBVBi iB&all 0 III VSB nje..." naj mi ga naznani, ali naj ^ Oba sta se sklonila še niže in še se "» detičnik sam pismeno svetlejše so bile njune oči. Inzu- Sporočili mu imam nekaj naj je bil lep in sladek dan kakor ^ važnega. sanje o bodoči setvi. JosiP Francel» • * • 705 Jackson St., Kk.veth, Minn. Za vasjo Mirno, na robu gozda. (Advert. No. .'Hi- !S8.) ob cesti, je čepela raztrgana, polu- —--------------- društvene potrebščine. na polja. "Kam pa vi?" je izpregovoril po daljšem molku z uslužnim o-brazom kakor da prosi za oprostitev, ker ga je nagovoril. "Domov." "Jaz tudi." "Kara?" "V Mirno." Mlajši se je zdrznil. "Potem imava isto pot.' "Imate znance...t" "Skoro da več." "Več? Veste, gospod, jaz sem Zakaj ne?" Tudi moja domovina je Mir- blanov cvet; v njene plic/e lase so se bili zapleli zadnji žarki večernega solnca in nočejo stran. Tak dom bo moj! — Moj dom si mi pokazal, kakor da si ga že videl z živimi očmi. Tako je: pohlevna je kajbica, b»-la vsa; okna se tiho smehljajo v zelenju, streha vriska pod rdečim solneem. V izbi je mrak. Le njeno svetlo bluzo razločim in nje na sladka lica, ali v njih še ne tistih ljubih jamic, ki sem ji tolikokrat poljubil; iščem jih z ust- .^HHHH nieami in takrat, prav od blizu, ta™ doma", od tihi toploti njene ljubezni, raz- "Ali je mogoče?" ločim tudi že vdani smehljaj nje-! ni'h oči in njenih ustnic. Ob vsej vroči strasti, ki se mi živa pre- na..." je odvrnil mladi mož in poliva po žilah, je v mojem srcu gledal sopotniku globlje v oči. prazniški pokoj, je umirjeno, či- "Vi tudi?", se je začudil le-ta sto zaupanje v prihodnjost, kakor veselo presenečen in mu podal ro-otrok brez misli in brez dvoma ko. Potem sva pa rojaka. Mogoče zaupa v svojo mater. — Ah, pri- me celo poznate. Doma sem znan jatelj, ** vse bo drugače, z novo kot Kadunov Martin." glorijo se bo ovenčalo moje živ-j "Ne poznani vas, a to nič ne dc. 1 jen je! Rojaka sva, pa .je- Odkod se pa — Kaj sta si tako blizu najini; vračate ? duši, da govori tvoja z mojim, mo- "Iz Amerike, gospod." ja s tvojim jezikom? Kaj je tako "Gotovo ste je bili siti..." trdno sklenjeno najino prijatelj- "Ej, vi ne veste* kako je hudo stvo, da gredo vsi najini koraki *am zunaj, po eni stezi k enemu eilju? Da "Zakaj ste pa odšli z doma?" se nama je nasmehnila mladost z Martin ga je ošvignil s pogle -enim samim smehljajem, pogleda- dom in vzdihnil. Nekoliko časa si la z enim samim pogledom obema je gladil brado molče in mencal z v oči? — Resnično je: z novo glo- nogami. Tiha zadrega mu je obli-rijo, z mirno, nebeško, bo oven- la lice z rdečico; končno se je od-čano to najino življenje, takh blo- ločil. dno doslej! Kako čakam torka, . "Vam že lahko povem, gospocl! tega blagoslovljenega dne v ted- Šel sera v tujino... ker... doma ni-nu! Ali to čakanje ni grenko, še sera mogel več obstati," nestrpno je; ni čakanje razpalje-! "Zakaj ne?" razpala bajta, kakor bi se hotela NA PRODAJ skriti pod vejevjem orjaških smrek. Lesene stene so se bile u - je na 192C w 22nd piace, med pognile in med sklepi desk so zi- go Lincoln in Robey St. blizu jale globoko špranje. Streha j^si0venske cerkve hiša, (Cottage) zdrsnila nekako v ospredje, da se|2 g ,obami za stanovanje; kopalna soba jc poleg. Na dvorišču je je videlo podstrešje, okna so bila zadelana s cunjami in papirjem. Dan poznega poletja je dihal nad pokrajino. Posekana in pože-ta polja so odsevala v kričečih barvah v sijaju pekočega solnca; za njimi je molel rdeče kriti zvonik vaške cerkve v megleni zrak. Cesta je bila prazna, osamljena. Pred bajto v senci se je senčil upognjen starec in strmel s topimi očmi proti vasi. Tupatam je vzdihnil, potrkal s palico ob izsušena tla in sklonil glavo. Poteze obraza so bile ostre, kakor okame-nele v hipnem navalu davnih strasti.. "Bilo je bilo...", je zamrmral polutiho in zrl v daljavo, kakor bi premišljeval minulo srečo. Prva In na|stareiša domača tvrdka F. Kerže Co. 2711 So. Millard Avenue Chicago, 1IL Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. velika garaža. Proda se po ceni. Vprašajte pri: Thomas Dempsey 6153 So. Hermitage Ave, Chicago. Telefon: Prospect 1S59. (Adv! 3G—38). MARIJA SLUGA 1828 W. 22nd SI Chicago, 111. Telephone Cm>*1 473» izkušena in z drža* aim dovoljenjem potrjena BABICA •e uljudne priporoča tU venskim in hrvaškim ien«m. Pozor gge tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova društvena pravila, 1'k'do i/.ue!ana pisma, koverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se ua največjo slovansko unljsko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 2146-50 Blue Island Ave., Chicago, IU. Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnest glede cene% to&nosti in okusnega dela. Osobito Vam priporoi-amo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter Pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol laiiko vedno na* tančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec goricavedanlh tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naši tiskarni se tiska Glasilo K. S. K. Jednote". TEL.: CANAL 602.. Po cesti je prisopihal iz gozda počasi prileten, še precej krepak | PRVA SLOVENSKQ-HRVATSKA Ko je opazil pred hišo star- moz ca, je preskočil jarek in zaklical: "Hej, ti! Imaš kaj vode?" Starec se je dvignil, stopil v bajto in se vrnil čez hekaj časa z lončeno posodo, polno sveže vocTe. j 4kPridi bliže!" To povabilo je bilo odveč, kajti neznanec je že sedel na klopi in si udobno sezuval čevlje. Njegov obraz je bil ves zaprašen, obleka strgana, lasje dolgi in nepočesani, oči motne. Izpil je na dušek svežo vodo in se oddahnil. "Dobro vodo imaš." "Dobro," je odvrnil starec in strmel nepremično v neznančev obraz. V njegovih očeh je sijal odsev davnih spominov." "Kaj zijaš, kakor mrtev!" MLEKARNA F. GRILL'S DAIRY iS 13 W. 22nd SI.. Chicago. ///. Pozor gospodinje! Ako rabite pri gospodinjstvu sveže mleko, dobre sladko, ali kislo smetano, (Cream) ali okusno, doma narejeno maslo, (Butter) oglasite v moji mlekarni. Jaz prodapem mleko, ki je paateriii-zirano; dobivam ga naravnost od far-merjev. Mleko je preje natančno pre-skušeno.in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Deparft> ment) predno gre iz mlekarne; torsj garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporo> čati otrokom rejencem. Mleko razvažam po hišah točno vaak dan o pravem času. Za obilna naročila se toplo pripor*- zaboj najboljše pivc "OLD LAGER" 6am: r-RAJVK. CHILL. tlo, en ako-hrvatski »laka katero izdeluje Citizens Brewing Co v Joliet, IU. North Collins Street. Mi Phone«: 272. ! g GLASILO K B. K- JBPWOTR— 13. SEPTEMBRA 1016. Naborjet in Predel: (Zgodovinski spominki.) Oh koroških zatvornih utrdbah pri Xaborjetu in Predelu, ki imajo v sedanji vojni z Italijo pač zopet važno nalogo, so se, kakor znuDio, že leta 1809. vršili junaški boji med avstr. armado in Fraincozi, ki so iz Gorenje Italije vpadali na Koroško. Ob obeh utrdbah so junaškim branilcem napravili spomenika: ob vznožju piramide iz rezanega kamena u-rajoe lev s sulico v prsih. Čeprav mirajoe lev s sulico v pršili. Ce-nrav sta bili zatvorniei takrat zgrajeni samo iz skalovja, zemlje in lesa, so imeli napadalci ž njima mn'»go opraviti in sta jim prizadeli mnogo žrtev, to pa, kakor pravi neki zgodovinar, vsled tega, ker so stali na utrdbah možje, katerih pogum je več izdal nego braniki, ki so jih obdajali. Zatvomica Naborjet, ki jo je zgradil in pozneje branil ženijski stotnik ilensel, je bila v strateškem oz i ru važnejša. Ob prvem najfadu 15. maja 1809 ponoči so imeli Francozi toliko izgub, da je Švica med vojno. Afera dveh švicarskih polkovnikov, ki sta bila nedavno obdol-žena, da sta dajala nemškim o-ficirjem podatke o francoski armadi, je vzbudila tudi zunaj Švice veliko pozornost, v Švici sami pa ostra prerekanja, in celo demonstracije. Stvar se bo vsekako poravnala, kajti švicarska vlada hoče svojo nevtralnost strogo varovati. Vojna je provzročila v Švici težke razmere. V varstvo nevtralitete je mobilizirana armada že poldrugo leto, kar je seveda združeno z velikanskimi stroški. Na eeiu armade stoji general. To je tretjič odkar obstoji Švica, da ima vodstvo armade v rokah general. Švicarji prenašajo mobilizacijo, in kar je ž njo združeno precej težko in prav zadnji čas se kaže, da bo zmagala struja, ki hoče pomožnosti omejiti oblast vojaškega poveljstva tako, da bi bil general samo iz-polnjevalec naročil zveznega sveta in ne več samostojni in neodvisni zapovednik. Vobče je tudi prebivalstvo vseskoz za nevtralnost, četudi se v francoski Švici zelo živahno kažejo simpatije bilo v Xaborjetu, ki so ga bili Francozi že preje zasedli, več hiš za Francijo, dočini se nemškim kmalu polnih ranjencev. Drugi dan so Francozi napravili naskok, ob katerem so, kakor pravi zgodovinar, 4 4 od gorovja odmevali kriki napadalcev in se odbijalo grmenje topov Švicarjem najbolj toži po angleških gostih, ki so pred vojno prinašali vsako leto ogromne svote v Švico. V gospod a rskem oziru od skal Švica vojno dosti močno. , p()110 Začetkom vojne se je primeril celo naval na banke in kurzi so pa- vi,o je prišel francoski posredova dH a yge ge je zopet popravilo lec ter od poveljnika majhne Po-jT seveda brezštevilni hoteli, sadke zahteval, naj kLadari (iz . iti i n ker ni tujcev. Tudi z dovozom zi- hlodov zbiti utrdoi) preda. Ura-^ v __ . . , • i • • i; L,«« i vil so velike težave. Največji svi-nilei pa, ki so imeli ukaz, da na , . V1 ...... .J . J ~ , . carski nemški listi izhajajo v Cu- unukajoco se avstr. armado proti- Hhu Jn jc tQ mesto sredigge nem. skakajočega sovražnika um dalje gfc življa. V Baslu slišijo stre-zadrzujejo, so pogajanja odkloni- jjanje y h Alzacijc> vjame. li ter ob poveljevanju izredno ter ob poveljevanju tu -n tam kakcpa vohum in vi- sposobnega nadognjarja Raucna ^ . . dijo pogostoma francoske in nem- začeli iz nova s tako silo streljati, ,gke lefalce PribouPK (Frei],urg) da so sovražniki padali kakor v je ve^inoma franCosko mesto, a snopih. Po velikanskih žrtvah so sc nevtralno drži in se 0. Francozi končno sklenili utrdbo glasi vedno za nevtralnost, kadar obiti in so v ta namen že pričeli postanejo v Genovi graditi pot skozi \ rzel. Krog pol- nilcu preveč g noči pred 17. majem so poizkusi- y Lausanneu s0 in v Lausa-V Genevi in ____________H zelo vneti za li sc en napad. Francijo. Važno vlogo igra sedaj Braniteljem je bilo znianjalo mesto Lugano, ki leži tik ob ita-svetilnih krogel, da bi mogli tar- janski meji. Tam je zdaj tudi vse če prepoznati. Zato je Jernej Bur p0ln0 tujcev, diplomatov, ki so za gstaller pogumno skočil iz okopa, čas vojno "vpokojeni" in žurna- *e celo posmehoval i so se mi mar- in Japonska skrbno čuvajo svoje meje ter tudi na medicinskem trgu strogo izvajajo svojo izstra-dalno politiko napram Avstro-Ogrski in Nemčiji. Ker pada izbruh vojne baš v čas, ko žetev domačih zdravilnih zelišč še ni bila spravljena, je razumljivo, da nekaterih zelo važnih drog sploh ni mogoče več dobiti. Tako smo pri šli v precej neprijeten položaj in treba je misliti na to, kako se vsaj za silo izogniti popolnemu zmanj-kanju onih zdravilnih zelišč, ki smo jih doslej dobivali edinole iz inozemstva. Zdaj v vojnem času prihajamo šele k prepričanju, da smo baš z oziroin na kultiviranje medicinskih rastlin mnogo zamudili. Isto-tako je bila velika naša napaka, da smo se sploh vedno premalo zanimali za to, katera zdravilna zelišča rastejo pri nas, ali se ne bi dalo druga, tuja zelišča v naših krajih gojiti in kultivirati ter kakšno je razmerje učinkujočih snovi (alkaloidov, glykosidov i. t. d.) tujih in kultiviranih rastlin. Dočim sc*se razni avstrijski ♦ in nemški učenjaki mnogo pečali z eksotično, inozemsko floro, so našo domačo zanemarjali in tako poznamo danes bolje droge Avstralije kot pa naše domače. Koliko imamo domačih zdravilnih zelišč, ki jih znanost ne vpošteva, ker jih ne pozna, in koliko je tujih, ki sploh nimajo nobene vrednosti, a so vendar uvrščena med razna draga zdravilna sredstva. Za časa svojih vseučiliških študij sem že opozarjal našo javnost na to dej -stvo, ko je prirejal privatni do -cent na češki tehniki v Pragi, Ph. Mr. E. Sen ft, predavanja o farma-koergaziji, to je o nauku kultivi-ranja zdravilnih rastlin. Že ta krat sem povdarjal, da bi bila to posebna panoga umnega izrabljanja zemlje zlasti za Slovence. Ni kmalu dežele, ki bi bila tako bogata na najrazličnejši flori kot je baš Kranjska in Spodnje Štajerska, in to bogastvo bi se dalo z ra-cijonelnim kultiviranjem še mnogo procentov zvišati. Pri nas ra-sejo divje Gentiano, Digitalis, Ke-opolia. Calamus, Arnica, Mentha itd. — vse to so rastline, ki bi pri pravilnem negovanju donašale mnogo dobička. Takrat je bil moj glas glas vpijočega v puščavi, da, opija v sedanjem času živa potre-1 špecijalitete skoraj usodne za le-ba in tolike važnosti, da bi morala i karnarja. država dajati znatne podpore o - Vsemu temu bo sedaj mahoma konec. Cesar se toliko let ni moglo izvojevati, to je prišlo zdaj sa- nim, ki bi se hoteli baviti s kultiviranjem opija Iz doslej navedenega razvidi - i mo od sebe. Ustanovil se je po- mo, kako važno bi bilo, ko bi se bili merodajni krogi že poprejc zanimali za gojitev zdravilnih rastlin, upam, da se bo vsaj sedaj storilo nekaj v tem oziru. Današnja vojna nas je že naučila — prisilila nas bo tudi, da bomo posve-čeli več pozornosti kultiviranju medicinalnih drog. v Se nekaj drugega je, česar bo na medicinalnem trgu vsled vojne kmalu zmanjkalo. To so razne inozemske specialitete. Pred leti sem napisal serijo člankov pod za-glavjem; "Res pharmaceuticae", v kojih seiu obrazložil svoje mnenje o farmaccutskih speeijalite-tah, ki jih proizvajajo pod razni- seben odbor iz lekarniških krogov cele monarhije, ki sc peča s tem, da bo izdal predpise za vse važ -nejše inozemske špecijalitete. Tako jih ho lahko vsak lekarnar pripravljal sam. Oprema bo enotna, istotako tudi cena. Za preparate, ki jih radi kompliciranosti manjše lekarne ne morejo same izdelo -vati, se osnuje na Dunaju poseben keraiano-farmaeevtski laboratoriji kjer bo za zmerno ceno lahko vsak lekarnar dal izdelovati doti-čne preparate. Tako nam je prinesla svetovna vojna tudi na tem polju epohalno narodnogospodarsko pridobitev. Kako velike važnosti je ta korak mi jako donečimi imeni različne {zlasti za male lekarne, se bo v tu- in inozemske tovarne ter jih pošiljajo po silnih visokih cenah v svet. Dejal sem takrat, da so to večinoma preparati jako dvomljive kakovosti in da se njih cena nikakor ne krije z resnično vrednostjo sestavine. Seveda to ne velja kratkem pokazalo. Miljoni, ki so hodili leto za letom v inozemstvo ter bogatili pripadnike tujih, nam sovražnih držav, bodo ostali do -ma, lekarne same pa bodo sčaso -ma postale zopet to, kar je njih namen: ne sanro prodajati, ampak se priplazil k plavžu nasproti u- listov. Italijanski listi pridejo na-trdbe ter poslopje zažgal. Kmalu mreč najhitreje v Lugano, tod je je bilo strelišče razsvetljeno ka- najhitrejši in najlaglji stik z 1-kor ob belem dnevu in z dobro talijo. Dobro uro potem, ko jc izmerjenimi streli so naši odbili tre šel v Milanu "Corriela della se-t ji naskok Francozov, ki so imeli ra" ga je že toliko v Luganu, da zopet velikanske izgube. Ker se ga ima vsak človek v rokah. Iz je pa sovražniku posrečilo, da je Lugana prihaja tudi v naše liste pomoči spravljal čete čez goro- vse polno brzojavk, ki pa niso po-v je v Kanalsko dolino, je bila sebno zanesljive. Tudi Ilans Bar-utrdba t ret ji dan docela "obkolje- i tsch» nekdanji rimski dopisnik na. Vali napadajočih čet so se si- f Berliner Tageglatta" se mudi <• or še ponovno razbili ob juna- zdaj v Luganu in je o tem svojem škem braniku in novi kupi mrli- Prebivanju tik italijanske meje čev so pokrili torišče, toda kone-!P»ob5il Prav bndko Pritožbo, no se je sovražnim krdelom spo- Bartsch pravi, da je v Luganu su- neslo, da so iz Ukov prišli na višine utrdbe in v njo samo. Ilensel>je padel med prvimi; pričelo se je neusmiljeno mesarsko klanje, mož proti možu. Višji ognjar Rauch je vše v zadnjem hipu spustil celo točo granat in karte« v Xabo»;jet, da bi ovrgl prihajanje novih rezerv, in vas je razen desetorice hiš, zgorela. Samo zadnji dan je stal Francoze pri Xaborjetu 1300 mož.,Vrli na-dognjar, ki si je komaj rešil življenje, je podkralju, ki ga je vprašal, kako je mogla tako majhna četa — približno 290 mož _ tvegati boj proti celi armadi, odgovoril: "Dober vojak se spominja samo svoje dolžnosti, ne misli na predajo." Ta prav vojaški odgovor je rešil Rauchu življenje. Tudi branitelji Predelske zat-vore kljub opetovanemu posredovanju parlamenterjev se niso predali; tudi tu je vodila pot na Koroško čez kupe junakov. 5000— 6000 mož je z vseh strani naska-k oval o lesene utrdbe. Tudi tu je doživel sovražnik v, ponovnih naskokih proti neznatni pesadki tež ke izgube, dokler se mu ni končno posrečilo, da je prišel na višine nad kladaro in jo od tam z ^enci gorečih bakelj zažgal. Pre-dno je dosegel plamen shrambo za smodnik, je skočil stotnik Hermanu na čelu še sposobnih vojakov iz kladare ter se skušal prebiti. Pa kakor njegov tovariš stotnik Ilensel, je tudi Hermann obležal z večino vrlih vojakov pod bodijaji in udarci sovražnih čet mr bojišču. Tudi na Predelu nas opominja spomenik z umirajočim levom na junake, ki so tod umrli za domovino. ml ji v vsak Xemec, če gre sam, po sebno sumljivo je pa, če se izpre-hajala dva Xeiiica. Takoj jima je nekaj ljudi za petami. Vsak drži pred nosoni "Corriere" pa vleče na ušesa, če bi mogel kaj sumljivega slišati. Počasi nastane cela procesija. Tudi švicarski detektivi so vmes. Če pride tuj človek v Lugano, proži nanj detektiv, ki ima suknjo, katera se da na o-be strani obleči, tako da je enkrat svetla, enkrat temna. Tudi brado si zna prilepiti. V hotelih kar mrgoli moških in žensk oseb, ki nadzorujejo tujce, posebno Nemce. Ženske so sicer elegantne, a mlade niso, ker za vohunjenje je treba zvitosti in preudarnosti. Vzrok temu je seveda ta, da se Švica, v kateri jc vse polno tujcev iz vseh dežela, ki se vsi bavi-jo s politiko, boji političnih vohunov, ki bi ogrožali njeno nevtralnost. Tako, kakor se godi po Bar tschevem popisu v Luganu, se go di najbrž tudi v vseh drugih blizu kake meje ležečih mestih. Varovati nevralnost ni lahka stvar! o vseh, so tudi špecijalitete, ki so tudi izdelovati zdravila bolnemu jako dobre in brez katerih moder-j človeštvu v prid. J na medicina skoraj ne bi mogla, "Slov. Narod". več izhajati. Vse te špecijalitete ---- je produciralo skoraj izključno 0 PUŠENJU TOBAKA. inozemstvo, zlasti Francija in An- - glija, s katerima smo danes v voj- Raba tobaka se je vdomačila v nem stanju. Snovi, iz katerih so Avstriji nekako v dobi reformaci- dolgih lončenih pip, .kakršne služijo Nizozemcem še dandanašnji; premožni so imeli tu in tam po do 1* m dolge, z ustnikom iž gosjega peresa; nižji sloji so se zadovoljevali s krajšimi, po pedenj dolgimi pipicami. Še le pozneje so se vdomačile tudi pipe z lesenimi, glinastimi, poreelanastami in penastimi glavicami ter posebno cevjo. K pipi je spadal tobačni mehiir ali mošnja od pisanega, s svilo in steklenimi liiser-čki ovezenega usnja ter kresilo z n'etilom ali gobo. Pri slavnostih vzlasti rodbinskih, so postavili posebno mizico, na kateri je stal poleg ilohčenih pip velik kositren krožnik z netilom ter goreča luč ali sveča. Duhovska in deželska gosposka je preganjala nepotrebno ''žrtje tobaka'' nekaj časa m; srditeje nego kavo in krompir. Zgled je dal angleški kralj Jakob I., ki je napisal sam več knjig proti pušenju. Z neznansko temeljitostjo so študirali obširne kazni za pušilce, pridigo val i zoper njihovo "pregreho" in pisali debele bukve proti "njim", ki delajo iz svojih ust dimnik satana". Med vsemi "tobačnimi mandati" je menda najčudnejši bern-ski iz 1. 1661, ki dodaja desetim božjim zapovedim še enajsto: 'Ne puši!' in ^o uvršča za "Ne preše-stvuj". Se v 19. stoletju je bilo v mnogih mestih prepovedano pu-šiti na ulici; 1. 18!K). so aretirali nemškega pesnika Frciligratha v špecijalitete sestavljene, so znane, j je; prišla je najbrže z Nemškega, Stuttgartu, ne le zato. kir je pel zato njih priprava ni nikaka te- kamor so prinesli vojaki Karla V. na ulici, marveč vzlasti, ker je žava. V svojih tozadevnih člankih tobak z Nizozemskega. Toda vdo- pušil pni tem cigaro. Cigare so sem predlagal, naj zdravniki or- mačila se je žlahtna zel še le v poznali v srednji Evropi do napo-dinirajo špecijalitete magistrali- tridesetletni vojni, ko so uvedle leonskih vojen samo kot redkost ta, to se pravi, naj jih pišejo ka-jšpanjolske čete tudi njuhanje. iz Amerike in Španjolskc: še le v kor navaden recept. To bi imelo Pušili tobaka izprva niso zaradi 19. stoletju je začela "velika to-F&zne ugodnosti: pacijent bi dobil užitka, marveč zaradi lečilne 1110- lažnica velikih otrok", kakor i-sveže zdravilo, medikament bi biljči, ki so mu jo pripisovali. Nam,Imenuje cigaro neki šaljive", svoj ceneji, denar bi ostal doma, lekar-! kajpak, se zdi čudno, citati o tej i zmagoslavni pohod po starem nar bi imel večji dobiček, kljub! moči; toda v neki zeliščni knjigi ^vetu. Vlade pa so spoznal" zdaj, temu, da bi bilo zdravilo ceneje iz 1. 1656. stoji doslovno: "Tobak da "tobak ne vsebuje samo oma-itd. Že leta in leta se je v krogu povzroča kihanje in spanje, snaži1 mnih, marveč tudi finanžne >no-lekarnarjev delovalo na to, da bi nebo in glavo, preganja trudnost či"; namesto prejšnjega pcega-vsaj omejili razpečavanje specija- in bolečine, lajša zobobol in kol-jnjanja so začele dajati potuho re-litet, toda inozemske židovske! canje, varuje človeka kuge, pre- ji in uživanju tobaka ter obreine-tvrdke so prihajale redno z novi- ganja uši, leči garje, prisad, stare nile oboje z natančno zakonodajo mi. Ilazpošiljali so zdravnikom in gnojne rane in druge pokvare." in nemajhnimi davki; t«j i/.prc-občinstvu ogromen reklamni ma- Kmalu pa so začeli ceniti "pitje brnitvi sc imamo zahvaliti tudi ogromen reKiamni ma- kmalu p terijal z?, svoje izdelke ter na vse tobaka mogoče načine hvalili svoja ču - šenjc pipe dežna sredstva. Tako so postale'tek. Pušili so tobak iz različno1 daruje v zadnjem času kakor so imenovali pu- j rai za avstrijski tobačni monopol izprva, tudi kot uži- in za strašne u/.itke. ki ruim jih Vpliv svetovn? vofne na domači medicinski trg. Ph. Mr. Fedor Gradišnik. Koj ob izbruhu svetovne vojne je bilo očividno, da se bodo, kakor vsi gospodarski in industrijski pridelki, tako tudi marsikate ra zdravila znatno podražila. Na eni strani se za časa vojne porabi mnogo več zdravil kakor v miru, na drugi strani pa postane dova-žanje raznih važnih eksotičnih drog iz nam sovražnih držav popolnoma nemogoče. Razumljivo je, da posebno Francija, Anglija sikateri, češ, kdo se bo ukvarjal s takimi zelišči... Danes bodo prišli mogoče do spoznanja, da sem imel vendarle prav: na eni strani bi imeli od takih kultur dobiček posamezniki, na drugi strani pa, posebno danes v vojnem času, dr -žava. Koliko miljonov izdajamo za zdravilne rastline, katere kupujemo v inozemstvu vkljub temu, da rasejo pri nag dbma divje — in to le zato, ker premalo poznamo svojo floro. Ali ne bi bilo bolje, da bi ostal ta denar v naših rokah? Dosti je tudi inozemskih drog, ki se dado z domačimi, v svoji zdravilni moči mnogokrat boljšimi, nadomestiti. Vse to spoznavamo polagoma, ker nas k temu silijo razmere. Omenjam le kitajsko Rabarbaro (Radix Rhcichin), ki se jako mnogo rabi in za katero dajemo letno nad en milijon kron inozemstvu. Enaka svojstva ka -kor Radix Rhei ima pri nas rastoči Radix Rhaponticoe. — Zdravilo neprecenljive vrednosti jc O -pium, ki je izhodišče Morphina, Codeina, Thebaina itd. Glavni trg opija je Mala Azija in Macedoni-ja. Opium je vsušena izločina nezrelih makovih sadov. Nezrele ma-kovice se narežejo z nožem, na -kar začno izločevati mlekovito tekočino, ki se nabira in suši: to je opium, ki se radi svoje vspavalne lastnosti znan vsakemu laiku. Kakor sem že zgoraj omenil, se dobivajo iz opija razni alkaloidi, iz med katerih sta najvažnejša Mor-phium in Codein, brez katerih bi sedaj moderna medicina težko izhajala. Ker smo navezani glede dobave opija edinole na Malo A-zijo in Macedonijo, odkoder zdaj v vojnem času ne moremo ničesar dobiti, je razumljivo, da je njega cena silno poskočila. Mitlacher in za njim Tunmann in Ph. Mr. K. Senft so dokazali s svojimi poizkusi, da moremo iz našega doma čega maka dobiti opium enake ka kovosti kot je oni iz Male Azije "O. Tunmann pravi: {"Die Um-schau", Frankfurt a. M., 20. Maerz 1915.) "Die wiederholt vorgenomtnenen Kulturen schei -terten an der Rentabilitiitsfrage. Bei den gegenwartigen Preis standen wird die Kultur lohnend sein (bei gleiehzeitiger Sameuge-winnung.)" NVdalje pravi, da je kultiviranje maka v svrho dobave USTANOVLJENA L. 1852. OBLASTI ZDRUŽENIH DRŽAV REDNO PREGLEDUJEJO DENARNI ZAVOD. PRVA-DRUGA NARODNA BANKA V PITTSBURGU. SPREJEMAMO DENAR NA ULOŽKE IN PLAČUJEMO OBRESTI. — ULOŽKE IZPLAČUJEMO BREZ KAKE ODPOVEDI. INOZEMSKI ODDELEK BANKE. Zdaj pošiljamo v staro domovino pod garancijo 100 KRON ZA $13.00 POZOR: Denar pošiljamo v kraj brez posredovanja drugih bank. Denarne pošiljatve za slovenske kraje izplačuje v našem imenu ljubljanska podružnica C. KR. PRIV. KREDITNEGA ZAVODA ZA TRGOVINO IN OBRT NA DUNAJU. THE FIRST-SECOND NATIONAL BANK CORNER FIFTH AVENUE AND WOOD ST. PITTSBURG, PA. r rišite po tiskovine ra pošiljanje denarja v stari kraj. Kuverte in papir Vam pošljemo takoj brezplačno na Vaš naslov. SiP 'Kili« OMlBBnDDPUrDO ' jgfiBLL- aatM»MjMnnP| imunlfH OOrFCtrniPonriofli Lastno poslopj«. Na znanje pošiljateljem denarja v staro domovino! V»led negotovega dostavljanja pošte, ki je namenjena iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošdjatve doprekhca le pod Doeoiem. da se vsled vojne izplačajo mogoče z zamudo. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, AMPAK NASTATI ZAMOREJO LE ZAMUDE. Mi jamčimo za vsako denarno pošiljatev toliko časa, d« se izplaTa n« določeni naslov. .totako nam jamč.jo zanc sljive ameriške banke, s katerimi smo sedaj v zvez. radi vojne, m rad. popolne sigurnosti pri pošiljanju denarja. K: 100.00 $13.50 K: 1000.00 $132.00 tvrdka FRANK SAKSER 82 Cortlandt St., New York, N. Y. ZA ADRIJO... Pove,t « wkoiko-beneewwldh bojev. — Spisal« Le« F.tnr. (Nadaljevanje.) "Načrt o predaji Petrinje sera si spravil v spomin tistih težkih ur. ki so vrgle mračno senco na mojo vojaško čast. Menil sem, da nihče ne vc za vsebino pogojev, katere sem bil hotel staviti Ahmed Afisu. A danes mi pravi ta pasje-glavi Venier, da sera ob stotniško mesto, ako ne izročim tebe in tovarišev, se ne ravnam po ljudovla-dini volji. Ker da lahko dokaže mena, njen častni venec. Od rana že ga je negovala, povpraševala nebeška znamenja, mesec, zvezde, modre žene in svete može, kaka sreča se piše njenemu sinu. Vsa znamenja so kazala, da postane mali Juriša velik junak, vreden 0-četovega imena. Da bi bil vedno zdrav in vesel, mu je natrgala lastnoročno v mesečini somovicev (jelinji jezik), mu jo dajala jesti. Volčjega srca mu je dela v zapis, V Venier, da sem hotel prodati Pe- všila v haljico, da postane pogu-trinjo. Prodati, ne samo predati.'men» neustrašen kot volk. Čuvala ga je mraka, meseca, zlih oči. Ko so hvalile zavidne Senjanke lepega dečka, je pljunila Orlovička vselej pred žensko in rekla vselej: 4 'Ne budi mu čar!" Ko so se jele ozirati deklice za njim, je od-vezavala sinu čare, mu kuhala rože, ga kadila z dišečimi zelišči. Ko je bil fant na ženilu, že junak na glasu, se je ponujalo in vabilo vse v svaštvo. Iz belih gra- pogoje za izročitev trdnjave sem bil postavil namreč tudi tisoč cekinov za sirote in vdove padle posadke. Pomisli, Juriša — jaz star vojak ..." Zal osti se zagrli Frankolov glas. (iloboko sočutje se pokaže na Ju-riševem drznem obrazu; toplo stiska roko prijatelju. "Frankol, pobratim moj ... Pa bi bil izročil mene?" Tebe, .Juriša? Kolikokrat si tve- dov' [z t,,r"ke meje 80 prit!ajala žalostne Možje se pogovarjajo o sporočilu, katero je poslal brat Ivo s Tr-sata po dremajočera dečku. Komi sija je v Reki. Grof Frankopan je povabil komisarja na večerjo, povabil tudi patra gvardijana. Kaj so govorili s Frankopanom, o čem je govoril Frankopan z Jurišem, to preudarjajo zdaj. Položaj senjskih Uskokov, Juriša in tudi Frankola, se je poostril, ker je postal Vid Kisel, ki je dru-gekrati zagovarjal Uskoke, Senja-nom sovražen. Sploh so se jeli vtikati hrvaški generali v senjske pravice, v pravice hrvaških plemi-čev. Generali so silno oblastni. Na dvoru v Gradcu in Pragi imajo vedne horaatije, nimajo časa, da bi se brigali za hrvaške plemiče, ki so stali cesarju Rudolfu tako z vestno na strani, ko se je uprl Boč-kaj; zdaj jih za zahvalo preganja Oger in Nemec. In nadvojvoda... On krči sam meje hrvaške zemlje, jemlje hrvaškim velikašem posestva. Zato, v takih razmerah, ne najde Uskok pravice in si je išče sam, česar bi ne smel. "Poglejmo," pravi Juriša, "le dve leti nazaj, le dve kitici naše Frank Petkovšek 720 Market Street WAUKEOAN, ILLINOIS. Zastopnik raznih parobrodnih družb. Pošilja denarje v staro domovino in o-pravlja notarske posle. Se toplo priporeča Slovencem v Wau-kegan in okolici. DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA-LOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J., ALLEGHENY, PA. Izučena slovenska babica se priporoča slovenskim ženam v La Salle, 111., in okolici; pomagam tudi slabokrvnim ženam. KATARINA TRLEP, 24 — 5th St. Telefon št. 452. gal življenje zame. Nečast sem ali tja — naj se zgodi volja božja. Pa \aruj se, Juriša! Hotel je od mene vere. da ne ubežiš. Nisem je dal. Tedaj je uporabil vremensko ne priliko, tvoje prešrno povabilo . . . Stražo ti je postavil v hišo, stražo, ki te prikuje s črnimi očmi, ti ubrani beg . . "Ilaha!'' se zakrohoče Juriša. "Ali res? Ali lovi Benečan z ženskami junake?" "Namesto konopljenke ti ponudi zlato verižico, namesto smrti ljubezen ..." Obmolkneta. Zreta v dogoreva-jočo svečo, poslušata piš viharja. tJrenkost zaliva plemenite Juriše-ve črte, razorano Frankolovo obličje. Ljubezen, mir . . . Prazen sen za vojaka. Njemu je nevesta bojna slava, ali bleda smrt. Rob od belega karana krasi ve-1 ognjišče v prostorni kuhinji. sporočila, pozdravi. A Juriša kot bi ne bilo ženske zanj 11a svetu ... On ljubi le morje, boj, mater, sestro in brata. Orlovička žaluje, ker izinrje z Jurišem rod Or-lovičev. Pa je že pisano tako v zvezdah. Saj bi bila revica Juriše-va žena. S sestro, z materjo bi pla- pesnii: Prisiljen od okoliščin je sklenil cesar Rudolf žit- Ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 57 in Butler St., Pittsburgh, Pa. Uradniki zrn leto 1916: Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. I. tajnik: Frank Trempush, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Nikolaj Prokšelj, 672 Butler St., Etna, Pa. Društ. zdravnik: Dr. C. J. Svber, 825 Lockal St., N. S. Pittsburgh, Pa. Člani so sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000., $500. ali $250. Naše društvo plačuje $5.00 bolniške podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji. i , v, . . „ , , . . Slovenci in Hrvati, kteri Še niste varodoski mir. Prepovedal nam je pri nobenem društvu, spadajoče h K. .napadati Turke. O eem naj žive Uskoki, na to niso mislili modri državniki. Saj je na papirju, da dobe senjski Uskoki vsako leto1 10.000 zlatov. To je dovolj." S. K. J. se uljudno vobijo pod zastavo zgoraj obenjenegra društva. Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku Josip "A stotnik mora plačati iz svo- gan*!' ,4728 Plum »Hey, Pittsburgh, I a., isti dan ko zboli in ravno tako Stavbinsko in posojilno društvo 'SLOVENSKI DOM' Chicago, m DomaČe podjetje. Ustanovljeno in inkorporirano po zakonih države Illinois. Sprejema hranilne uloge in po sojuje denar na posestva in na delnice tega društva. Delnice se plačujejo po 25c na teden in vred nost vsake delnice naraste v teku 6 let in 4 mesecev na $100.00 (sto) dolarjev.. Rojaki 1 Posluiite se tega izbor nega načina pri hranjevanju I Rojaki izven Chicaga 1 *— Pilit*-za pojasnila I Louis Duller, predsednik Jos. Steblay, tajnik, 1840 W 23. St Frank Banich, blagajnik. Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno "Hotel Flajnik", 3329 Penn Avenue v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAZ NOVRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočali se cenjenemu občinstvu v najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli ! NA SVIDENJE 1 GEO. FLAJNIK, LASTNIK 3329 Penna Ave. Pittsburgh, Pa. Pošlfite sedal vaš denar v stari kra) brzojavnim po t o m Brzojavne pošiljat ve so sledeče: za 100 K. $17 — K. 200 $31 — K. 300 $45 — K. 500 $73. —S tem so vsi stroški plačani.— Denar bode izplačan v 5 dneh. Poštna potrdila dospejo že 6. nedeljo. Za Vas denar Vam Jamčimo. PRODAJEMO PAROBRODNE LISTKE ZA VSE KRAJE. Pišite ali zglasite se pri: INTERNATIONAL EXCHANGE BANK 1334 W. 18th St., CHICAGO, ILLINOIS- (Mednarodno, menilnična banka) i kala in čakala cele noči, dokler bi! wu %tmn prišel krasni junak, pojoč po mor- M* vohune, ki mu prinašajo po- zopet do ozdravi. ročila s Turškega, poštne sele, po-J___ sadko v Nehajgradu. Lahko je bilo ___ to za bogatega Lenkoviča, a jaz, moram reči: Iščite si plače . . . "j "Iskali smo jo tudi zate, Fran-j kol, — kršili smo tako žit varodoski mir — " "Vrag vzel tak mir!'' izbruhne stotnik. "Tistih 200.000 tolarjev. ju, dokler bi prijezdil z gore. Pa vendar . . . Orlovička bi pestovaln vnuka, živela bi v njem ona . . . A težko, da zapojo še svat je pred JuriŠevo hišo na zdravje mlademu ženinu. Le hčerko, Zoro — neve-stico, odvedejo nekoč materi. Mati se boji tistega dne. Ona želi, da ostane Zora doma. Je dela in jela. Da se moži — da hodi kot večina katere se je cesar Rudolf obvezal mladih žena po Krajini, v obleki plačati sultanu, bi porabil cesar žalosti — čemu? rajši za vojsko. Mi bi imeli prihra-l Pa sin gospodar pravi, da je; nJeno vojsko in pravi mir, ne tak lika Na stenah se svetijo velike kosi-tarske posode, v skledniku lonček ne in lesene skodele. krožniki, sklede. V žličnjiku so lepe bele žli- Zora prenežna, da bi stala sama burji življenja. Ce umrje brat, mati, kaj počne nerazsodno, mlado dekle? Treba ji variha. Sicer ko napada vsak čas manjša četa naše meje." "Ni junaka na Krajini. Daniel, ki bi ne mislil tako. Pa kdo vpra-j ji pograbi brezvestni svet vse, kar ša ,a mnenje nas, kdo hrvaške vo- ce iz bezgovega lesa. Lodrice (ve- nJeneKa- In to j* danes, ko kra-lerea /a vodo), kebliči na klopi,' t!i° Nernci Senjanom m sploh Hr- likaše "Da vprašajo mene", se oglasi zajemalke, kolarnice (posode za vatom njihove stare P™vice, ze-;Vulatko in zadržuje težko svoj vodo), lonci na polici, vse se be- lo m0^e- Zato Je Juriša v po-1 gromoviti nizki glas, 4'da vpra-li. sveti v medli luči obstenske leš- menku z Milansičem, naj boga le j- j ga jo mene ..." čerbe. išlm Uskokom, stotnikom v I?ri- "Oj vemo, kaj bi odgovoril. Vu- Nad ognjiščem visi kotliček. "JU* Mllan.8lf }e *rd> niv?ftlad: ^ i latko." ga udari Juriša po rami in ho bo ugajal Zorinim ocem. A kaj razume Juriša o tem, česa želi de- Dr. Martin J, Ivec Slovenski zdravnik PhytMan-Surit«« Vrhovni zdravnik K. S. K. J. 900 N. Chicago St. Corner Clay St., JOLIET, ILL. Urad craven alov. cerkve. Uradu« ur«: 10—12; M—4) T—i. Chicago telefon: 4181. Dom 2191 L. JOSIP PERKO SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. WOOD STR. CHICAGO, ILLINOIS. Telefon Canal 298 Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset. "Dobra postrežba in dobra pijača", to je moje ge«io. 1 I Li ves? Li ves za prostor NEMANICH MARTINA, v Chicapu tam na 22. cesti? Gostilna znana in prodaja vina. Le tam najbolje boš dobil za je*ti. Za žejo pivo dobro se pri leže. Prižgeš če zraven fino si "cigaro". Žclodček človek si lahko priveze xs požirkom žgane kapljica za "baro". Martin Nemanich slovenski gostilničar, 1900 W. 22. St., vogal So. Lincoln St., Chicago. Pri žerjavici pod njim vre lonček. Hnrja so zaganja v dimnik. Podpiše zdaj žerjavico, da zaplamene ogorki, zapiše zdaj, da ugasne plamen. leti pepel pod noge na ognji sedečim. Na visoko stojalo klopi se na našteva materi, kako so bili posla-li Uskoki po cesarjevi prepovedi) kl.ško srce. On ji iščejo ugodne-1 starega vojvoda Nikolaja Rariiea v Prago, da dokaže cesarju, da ne morejo živeti Uskoki brez plena. sen dec hlač k morda enajstih let. •e mu je sešila, debelo jopico ga gmotnega stanja. Da so tu šr druge zahteve, srčne, tega ne ve. In Zora, materina razvajenka? ker nimajo hiš, ne "zemljišča. I)a| _ Ona sluti pač nekaj, a nc vpraša J zaprosi cesarja, naj jim da letno slan jata .Juriša "in Frankol. Pri' ne u*ovarja. Ve, da ji hoče brat pia5o v redu ali pa dovoljenje, da Juriševih nogah čepi in dremlje ker mirno, kot je bilo doslej . . . Pa ima vedno prazne blagajne. Radič | je predlagal cesarju, naj hi dolo-! čil Uskokom za dohodek davek od j nekaj morlaških vasi v onih krajih. Radie je prepričal cesarja, da je nadzorstvo hrvaškega generala, ki uživa tisti dohodek, nepotre-j l)cn za tiste kraje. General so Ie| bogati z dohodkom, cesarju pa ne koristi nič. Denar, katerega dobi- ^ I va hrvaški general, bi z malim dodatkom zadostoval za izplačevanje senjske posadko in mestnega kapitana. Cesarski svet je odobril Radičev predlog. Radič se vrne vesel v Sonj, ker je mislil, da je stvar gotova. Pa na graškem dvoru niso hoteli mu jo spletla mati Trsačanka. Deček ie prišel preko gora iz Trsata, da prinese Jurišu sporočilo od ta patra, od grota Frankopa-Zdaj dremlje, rdeče lice žari dobrodejni toploti. brat; na. pri prišlo je te dni nekaj novega nad nežno hčerko. Znanje z beneško plemkinjo, katera spi gori v Zori- ni sobi za tujce, je razburilo Zoro. In strah za brata. Vse tolaži Orlo- vičko, da se izmota J urisa, kot se . •• , -i je. že dostikrat, tudi iz te zagate. Ob ogniiscu stoj i prekrizanih ' . . .... v , * , , ' li a Tolaži jo ljubka Beneoanka. To- rok \ ulatko, govori polglasno, da , , r i - i • i i • • t,a pogovor moz kaze, da ie .Jun-se ne zbudi doeek siromak, ki je ^ e ' J kljuboval burji dolgo pot od Tr- Položaj zelo resen. Frankol, sata v Senj, prišel ves premrzel kl Je navadno oproščal Uskoke v do Orlovieevih. Polglasno govore takih pravdah, Frankol — bo naj- Frankol in Juriša, vsi trije gleda- brž sam zatožen. Vse bi se uredilo, jo in poslušajo čestitljivo ženo, ki vse bl bll°' ko bi se vdal Juriša čr sodi v kreslu pred ognjiščem. Črna nim očem' stopil v beneško službo njena obleka in ruta na glavi, ali obljubil vsaj, da bo miroval rna, ker žaluje že dvajset let po na morju. Vse bi se uredilo. A po- spodarju. Ostre, upadle so nje- galena bi bila uskaška čast, čast I • i 1 11__________Orlnvičpv M<» ' TTinri« 11« T I vrnno Jf* C sros ne. .furisevim tako podobne pote- Orlovičev. Ne! Umrje naj! Izgine j odobriti Radicevega predloga, zo. Nos velik, ustni tenki, oko ble- naJ ime Orlovičev, toda izgine naj ! Rekh da «e ne sme mhee vti-de modrine slabovidno. Oči žen- raJši častno, kot da bi živelo od ka^ v dohodke hrvaškega genera- la. Uskoki so bili prisiljeni, živeti stari navadi. Radičev i ske, ki jo prejokala dosti noči. Or- sramote. lovička — vprašajte stene njene Misli Orlovička, posluša, pripo-|P° SV0J1 sobe, koliko noči je prebdela v sol- mni modro in vrti preslico, si po- Prodlo£ Je obudil Uskokom le so-zah. Prošnja lota za rajnega Ka- pravi ruto na sivih laseh, zavezano vrastvo hrva*kpsa generala. Vida zatilniku, si pogladi svilenico Kisela, ki je bil prej Senjanom na- šestnajstlotnim starejšim (svileno krilo s modrcem), pogle- klonj°n- k> ^ zagovarjal prejšnja j lota Uskoke pri nadvojvodu. L. 1604. so obdolžili Dubrovča- začela jih je pretakati za sinom. Za svetijo pri vsakem migljaju glave. ni Uskoke, da pustošijo, napada- predrznežem, ki se je spuščal tako Orlovička se je nadičila na čast v vratolomne čine, ki ljubi, gostovemu bratu, svaku. Pokazala je mlademu gostu, kaj zna in dela ja. ki jo je zapustil s polletno deklico. s in s šestletnim mlajšim sinom. Ni- da v lonček. Veliki uhani v uše so se ji posušile še solze za možem, sih, zlata verižica ob vratu se za- mlad kot zrel mož le boj in nevarnosti. joe Turke, tudi njihove zemlje. Res so bežali Turki takrat pred Uskoki v dubrovniško luko, a U-skoki, na čelu jim Juriša, so jim sledili v luko in jih tam pobili. Podivjal je za njim tudi mlajši senjska gospodinja. Kako suši ri-sin. A ko je prišla nesrečna ura — be, jih spravlja v soli, kako dela' ko je hotel obesiti Rabata Juriša sir, suši meso, kako peče presnja-j Dubrovčani so streljali na Usko-— se je bil zaobljubil Ivo cerkvi, čo, mete maslo, kako prede, tke, | ke, jih zatožili pri nadvojvodu. plete, šiva. Lahko kaže to Orlo-' Ferdinand je poslal Vida Kisela vička. Gospodinja je, da malo ta-j v Senj. Kisel je preiskoval zade-kih. Prva pokonci, zadnja še na vo, zaslišal Uskoke, jih oprostil in Benečana. A še večja čast je mate- nogah, oskrbuje hišo z redom in j opravičil pri nadvojvodu. Nadvoj-ri. imeti sina oznanjevalca miru, snago. Lahko se vtika Orlovička voda je oponesel celo Dubrovča-spravlja grešni svet z v resen pogovor mož. Žena je iz- nom njihovo sitnost in rekel, da redno odprtega duha. K njen ho- morajo ostati v slučaju kot je o-In vendar. Da vprašajte Orlo- dijo Senjani po svet, kdaj naj stri-' menjeni bil, nepristranski. Senj-vičko, kateri sin ji je bolj pri sr- žejo otroke in ovce, kdaj naj na-| skim Uskokom pa je dovolil nad-eu. sklonila bi roki. imenovala Ju- stopijo kako pot, kje naj se ženi-; vojvoda, da smejo prehajati po risa. Njen starejši sin, njena ra- jo in druge podobne reči. Pozna Neretvi na Turško, a v sili da sme-na, njena skrb. Njena zelena veji- vse leke, a sama ni bila nikoli bol-; jo tudi skozi Dubrovnik, ca življenja, nositelj očetovega i-; na. (Dalje prihodnjič.) Slava Bogu! Velika je čast, imeti sina junaka, katerega bojna slava polni Primorje, plaši Turka in sina, ki Bogom . . Važno naznanilo za podporna društva, trgovce in podjetnike ter sploh vse Slovence. Znano je nam, da imajo razna podporna društva več denarja naloženega na različnih bankah, ali pa na zemljiških uknjižbah, (mortagegos), kar jim žal donaša primeroma le malo obresti, morda samo po 2% ali 3' < ? Ta denar bi imela podporna društva, trgovci in drugi lahko bolje in tudi varno naložen, ki bi jim donašal OD 5'/. b\./ '< DO 6', OBRESTI. Denar bi bil naložen tako varno, da je vsaka izguba izključena. To bi se doseglo z nakupom bondov električnih in plinarnih podjetij, šolskih, municipal-nih, okrajnih in državnih BONDOV ali OBVEZNIC, ki so istoiako varne kot bi bil denar naložen v banki. Te bonde se lahko vsak čas proda ali zamenja za gotov denar. Obresti se dobiva vsakega pol leta s posebnimi kuponi v vsaki banki. Tvrdka ELSTON & CO., 39 So. La Salle St., Chicago, 111. je ena izmed dobro znanih tvrdk, ki trguje z bondi in obveznicami. >1? smo prodali zadnji čas K. S. K. Jednoti že za več kakor $100.000.00 raznih bondov in obveznic z visoko donašajočimi obrestmi; ti bondi so tako sigurni, kakor gotov denar. Vsled toga se priporočamo toplo tudi društvenim uradnikom, osobito blagajnikom, ter tudi posameznikom, ki imajo denar naložen na nizke obresti, da se o1>rni'te na nas za pojasnila pri nakupu bondov. .Mi Vam bomo priporočili in preskrbeli bonde najboljše vrste, kar bo v vašo lastno korist. Pišite nam za pojasnila v slovenskem, ali angleškem jeziku, nakar Vam bomo dali ta'koj zastonj potrebno informacije. Bonde se kupi lahko že od $100.— naprej. Priporočamo se s spoštovanjem ELSTON & CO., 39 So. La Salle St., Chicago,III.