PRH JNIC ,p.u< Poštnina plačana v gotovini o I* flbb- postale i gruppo Cena oUU lir DNEVNIK Leto XXXV. Št. 199 (10.418) TRST, četrtek, 30. avgusta 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZADNJE PRIPRAVE NA VRH NEUVRŠČENIH Vprašanje zastopstva Kampučije v ospredju razprave v Havani Jugoslovanska delegacija potrjuje, da ima edino predstavništvo demokratične Kampučije pravico do sodelovanja na konferenci (Poseben dopis) HAVANA — Vprašanje, kdo naj tastopa Kampučijo na šesti konfe-renci predsednikov držav ali vlad neuvrščenih v Havani ostaja kljub razpravam, ki so se tukaj Končale šele ob šesti uri zjutraj po italijanskem času, po prvem dnevu Koordinacijskega biroja še nadalje °9prto in bo kot vse kaže tako “stalo tudi v naslednjih dneh — če ne ■ do konca tega zbora neuvrščenih. _ Dilema, kdo naj dobi prostor za fl20 v osrednji konferenčni dvorani — JJtodstavniki demokratične Kampu-“*]e ali sedanjega režima v Phnom itnhu — nikakor ni zgolj formalno, Marveč globoko vsebinsko — in te-ša se tukaj dobro zavedajo. Stvar je namreč v tem, da bi, če °drekli pravico zastopati Kampu-! C1J0 na šestem vrhu v Havani pred-l^švnikom demokratične Kampuči-Je> s tem skorajda avtomatično uza-*°nili in sprejeli ter potrdili tisto, j^radi česar teh predstavnikov ne : bflo tukaj — namreč oborožene a- Sfesije iz tujine, ki jo je izvedla ^ada sosednjega Vietnama. Tega kajpak ni mogoče storiti in 1‘a2položenje v vrstah neuvrščenih ~~ novi režim v Kampučiji priznava satno devet izmed devetkrat toliko ““Uvrščenih držav - govori tukaj °d'očno proti temu. Toda po drugi strani seveda tudi J* jasnega konsensusa, splošnega ®?£lasja, s katerim sicer neuvršče-r! tradicionalno rešujejo sporna *Prašanja med seboj. To z drugimi “esedami pomeni, da večina - in ta J Havani obstaja - nikakor ne more J^jeti sklepa o podelitvi mandata ^Uu ali onemu dokler lahko temu nasprotuje še tako majhna manjši-j? ■ Če bi lahko o tem odločalo ma-■“Uiatično glasovanje, bi bila spor-zadeva že zdavnaj rešena; toda Vasovanja in preglasovanja po u-tuljeni in sprejeti navadi v vrstah ““uvrščenih ni. Podpora demokratični Kampučiji C uiajhna, ni pa zadostna, da bi ^hko vrnila predstavnikom demokratične Kampučije pravice, ki jim y. tem trenutku še vedno gredo, ^“ntalo je za tako stanje kriva de-“la gostiteljica šeste konference, ^ se po prevladujočem prepričanju obnaša v skladu s fair playem še manj ustaljenimi navadami do-r“ga gostitelja. "ekoiiko pa tak razplet dodatno ■japleta še pismo kampučijskega vo-u. )ja princa Norodoma Sihanuka, ^ je v odprtem (odprtem vsaj v |“tri smislu, da zanj vsi vedo) pismu neuvrščenim državam izjavil, da ne Poznava pravice zastopati njegovo j“šel° ne sedanjemu režimu iz hnorn Penha, ne tistemu, ki ga je (“uil Pol Pot. Sihanuk kajpak s K*11 Ponuja sebe kot srednjo in zato ?? njegovem mnenju najboljšo re-tev, toda s tem kajpak nikakor ne "“haga tistim neuvrščenim držajih ki se tukaj borijo za to, da j Prostor za mizo v konferenčni ,vorani dobijo predstavniki demo-^ntične Kampučije. y i 0 Pa, po mnenju kar lepega šte-Ja delegatov tukaj, govori v prid imenovani formuli «praznega (š°la», se pravi teke rešitve, ki ne upoštevala ne ene in ne druge ““Sni, če bodo to sprejeli kot edini “žni izhod iz nastale zadrege, bo Kampučija ostala na šestem v Havani brez zastopstva, to *\Se lahko tudi v resnici zgodi. Nedvomni stranski učinek tega za-'“•a pa je izredno živa politična k Hosfera in dejstvo, da vsi, ki ta-sli drugače ocenjujejo položaj, a i 11 eVniifnAetnrt ato/TI/v FaK oiio in lzovoKini/srii nAtV\1nAtTlQ A- bi razkrili skrivnostno ozadje teh zločinskih dogodkov, ampak celotno javno mnenje, ki vidi v stopnjevanju nasilne dejavnosti na otoku nenavaden in predvsem nevaren pojav, ki zahteva globljo analizo pretekle in sedanje sardinske stvarnosti. Dejstyo je, da smo bili v preteklih dneh priča dobro organiziranemu načrtu in izvedbi ugrabitev, ki imajo namen izsiliti mastne odkupnine in tudi dokazujejo organiziranost zločinskih tolp, ki verjetno razpolagajo s skupnim vodilnim središčem. Nepričakovano novost včerajšnjega dne predstavlja gotovo prihod Preiskovalci pregledujejo avtomobil fiat 500 namestnika poveljnika paznikov zapora Ucciardone v Palermu (Teletofo ANSA) ZAPOR UCCIARDONE PONOVNO V SREDIŠČU POZORNOSTI V Palermu izginil namestnik poveljnika paznikov Calogero Di Bona ni bil vpleten v nobeno važno preiskavo Calogero Di Bona PALERMO — Calogero Di Bona, namestnik poveljnika paznikov zapora Ucciardone v Palermu, je v torek zvečer skrivnostno izginil in v trenutku ko pišemo preiskovalci niso še ugotovili ali je bil mogoče žrtev atentata ali ugrabitve. Vsekakor je za njim izginila vsaka sled in policija sedaj razpolaga le z Di Bonovim avtomobilom, ki so ga našli v samem središču > sicilskega glavnega mesta, v njem pa nobenega dokaza, ki bi napotil preiskovalce, da razkrijejo nejasno ozadje celotne zadeve. 35-letnega Calogera Di Bona, ki je poročen in ima trj otroke, so zadnjič videli v torek popoldne v nekem baru, kjer se je zadržal v družbi prijateljev, nato pa je zapustil lokal in se namenil v službo v Ucciardone, kjer so ga zaman čakali. Policijo je o dogodku obvestila sama Di Bonova žena,, ki so ji mo- ževi kolegi povedali, da se slednji ni javil v zaporu. Palermska kvestura je takoj uvedla širšo preiskavo z doslej edinim rezultatom, da so agenti našli v središču mesta zapuščeni paznikov fiat 500. Kot se je izvedelo v policijskih krogih v Palermu, ni bil Di Bono neposredno vpleten v nobeno preiskavo, zaradi katere bi moral biti tarča mafije ali terorizma, krožijo pa govorice, da se je pred meseci neznanec pritožil ravnatelju kaznilnice Ucciardone zaradi Di Bonove-ga vedenja do zapornikov. Te vesti v uradnih krogih niso potrdili, čeprav je znano, da je prišlo pred dnevi v zaporu do pretepa med pazniki in zaporniki o katerem sedaj preiskuje sodišče. Omeniti moramo, da je v palermskem javnem mnenju in predvsem med pazniki zapora Ucciardone še vedno živ tragičen spomin na de- cember leta 1977, ko so neznanci u-bili paznika Attilia Bonincontro in to, vsaj navidezno, brez pravega vzroka, saj si ni odgovornost za a-tentat prevzela nobena zločinska tolpa ali teroristična organizacija, tako, da preiskava o tem umoru še ni privedla do nobenih vidnih rezultatov. (st) RIM — V pismu ministru za industrijo Bisaglii predsednik federacije lastnikov in upraviteljev bencinskih črpalk (FIGISC) D’Andrea obvešča, da je oskrba z gorivom v zadnjih dneh nezadostna, kar bo sprožilo hude nevšečnosti v prihodnjem koncu tedna. Položaj naj bi umetno povzročile multinacionalne družbe, ki preusmerjajo pošiljke goriva v večja središča in puščajo na cedilu obrobne kraje predvsem jug in hribovita območja. cija in karabinjerji popolnoma o-vrgli tezo, da imajo ugrabitve morda tudi politično ozadje, prihod «su-perlovca« na teroriste pa daje slutiti, da bodo preiskovalci le upoštevali tudi to možnost. Dalla Chiesa se je .namreč takoj po prihodu na etok srečal s sorodniki verjetno ugrabljenih pevcev De Andreja in Dori Ghezzi, danes pa se bo srečal tudi s sorodniki nekaterih drugih ugrabljencev. Uradnega sporočila o prihodu karabinjerskega generala na Sardinijo doslej še ni bilo, govori pa se, da mu je nalogo, da preiskuje o nedavnih ugrabitvah poveril neposredno sam ministrski predsednik Cossiga. O Fabriziu De Andreju in njegovi zaročenki pa ni še nobene vesti in vri so mnenja, da je šlo za u-grabitev. Policija pa je medtem našla popevkarjev avtomobil, ki je lil parkiran v sami notranjosti pristanišča v Olbii in verjetno so ga zločinci parkirali prav tam, da bi zmedli varnostne organe, ki so medtem zaostrili nadzorstvo v vseh pri* staniščih Tirenskega morja. Sorodniki De Andreja in Dori Ghezzi pa nestrpno pričakujejo morebitni telefonski poziv s strani ugrabiteljev, čeprav je malo verjetno, da se bodo slednji takoj oglasili, ampak bodo Zu to verjetno pričakali «bolj-še» čase, ko bo napetost na otoku nekoliko popust Ta. Sardinija je v teh dneh praktično v obsednem stanju, saj so tudi včeraj prispele na otok nove policijske okrepitve, ki preiskujejo predvsem severni del o-toka, kjer domnevajo, da se skrivajo ugrabitelji in njihove žrtve. Sorodniki angleške družine Schild pa so medtem zaprosili sredstva množičnega obveščanja naj prekinejo poročanje o zadevi, ker je po njihovem mnenju doslej ustvarilo le zmedo. V poznih večernih urah pa smo prejeli vest, da so sinoči ugrabitelji osvobodili v bližini Nuora torinskega trgovca Silvia Olivettija, ki je bil ugrabljen 17. avgusta nedaleč od svoje vile v Olbii. Ni znano, če je Olivettijeva družina plačala odkupnino, ki so jo prvotno zahtevali ugrabitelji, (st) Janez Pavel II. obišče ZDA in Irsko VATIKAN — Papež Janez Pavel n. bo v septembru in oktobru potoval v Irsko in v ZDA. To je prvi papežev obisk v Irski v vsej zgodovini. Potovanje v to deželo ima v bistvu isti namen, kot ga je imelo potovanje na Poljsko, kjer je med prebivalstvom mnogo katoličanov. V Irski republiki je namreč 98 odstotkov prebivalstva katoličanov. Po sledovih papeža Pavla VI. bo Karol Wojtyla obiskal New York, kjer bo spregovoril na skupščini OZN. Obiskal bo še Boston. Philadelphio, Des Moines. Chicago in VVashington. V Beli hiši ga bo sprejel ameriški predsednik Carter. Obisk v ZDA, ki bo trajal teden dni, se bo zaključil 7. oktobra. To je prvo izmed potovanj, ki ga pa pež namerava narediti v ZDA. FIRENCE — Včeraj ponoči so neznanci zažgali vhodna vrata komunistične sekcij: v Ul. Boccaccio v Firencah. Takojšen poseg gasilcev je preprečil, da ti se požar razširil. Beležijo malenkostno škodo. je KD zabeležila neoporečno zmago. Berlinguer se torej moti — pravi Magri — ko govori o velikih ljudskih silnicah, kajti upoštevati mora tudi povojno situacijo in ne izhajati le iz stanja leta 1946. Kar pa zadeva taktiko pravi Magri, ne more biti pravega nasprotstva med stališči socialistov in komunistov. Komunisti hočejo vlado, socialisti pa so postavili kandidaturo za predsedstvo vlade. Ti dve zahtevi bi bili lahko osnova za novo levo alternativo. Socialist Francesco De Martino trdi, da je Berlinguer obšel osnovna vprašanja in da kritike, ki jih je navedel, niso bile vedno objektivne in torej niso dosegle svojega namena. De Martino pravi, da ni primerno omenjati čilsko vprašanje, čeprav je umestno opozorilo na tveganje reakcionarnih poskusov, če se levica bliža oblasti. Dejstvo, da Berlinguer ni ocenil vseh aspektov sedanjega stanja,; tudi mednarodnih in seveda pripravljenosti ljudstva, da prenese odpovedi, ki bi jih terjal preustroj sistema, lahko po De Martinovem mnenju privede do zgodovinskega poraza. Treba je torej najprej ugotoviti, kako izvesti socialistične reforme in pri tem je zelo važno, kako bomo prišli do zavezništev z raznimi družbenimi komponentami, meni socialistični predstavnik, ki se sprašuje, če lahko sistem, ki ga vodijo zasebni interesi, deluje drugače. De Martino nato poudarja, da je vprašanje napredovanja socializma v I-taliji skupno vprašanje socialistov, komunistov in manjših levičarskih skupin, k> morajo skupno zgraditi teorijo demokratičnega socializma Claudio Napoleoni pa vidi v Ber-linguerjevem uvodniku, ki ga sicer pozitivno ocenjuje še zlasti zaradi poglobljene vsebine v zvezi z gospodarsko problematiko, neskladnost med pomembnimi cilji in težnjami po preosnovi italijanske družbe in pomanjkljivo politično strategijo, ki bi moraia biti osredotočena na obnovi levice, da bi premostili sedanjo razpršenost levice in torej odpravili Razloge, zaradi katerih igra danes vsaka levičarska skupina, ki vzpostavi odnos s politično stvarnostjo kakršna je de-mokristjanska in ki je vedno izraz nazadnjaških sil, podrejeno vlogo. (bbr) Saj bo podpiral rimske sirote... Tanassi na svobodi. Prvi italijanski minister, ki je moral v zapor, ker je bil vpleten v enega izmed škandalov povojne Italije, škandal Lockheed, je odsedel le delček kazni dveh let in štirih mesecev zapora, ki m j jo je prisodilo ustavno sodišče, zato ker je prejel 200 milijonov lir podkupnine, da je posredoval za nakup letal «her-cules C-130*. Sodniki, ki so pristojni za nadzorstvo nad jetniki, so včeraj ugodili njegovi prošnji in ga dodelili .družbeni službi«. Tanassi bo skupno z Ovidiom Lefebvrom danes zapustil zapor medtem ko o-stane Anton i LG, h vre v zapt u. Nova zakonodaja kaznilniške^a u-stroja predvideva več možnosti o-lajšave zaporne kazni. Vse te možnosti pa so osnovane na dveh predpostavkah: da je obtoženec priznal krivdo in da se svojega dejanja kesa. Tega pa o Tanassiju ni mogoče trditi. Bivši minister je vedno zanikal kakršnokoli krivdo; priznal je ie, da ni v zadostni meri nadziral postopka v zvezi z nakupom Lcck-heedovih letal. Govoriti o kesanja je odveč, kajti s tem, da je Tanassi zavrnil vsakršna krivdo, mu kesanje ni bilo potrebno. Vendar pa je bilo to pomanjkai zados^^^a nadzorstva za sodnike zadosten dokaz o priznanju, na katerem je osnovana izpustitev na svobodo. Kar pa pri tem najbolj prizadene navadnega državljana so nog-ji, ki jih je sodnik postavil Tanassiju: javiti se mora centru za družbeno službo, da sestavi načrt svojega dela, ne sme se oddaljiti iz rimske občine, med 21. in 7. uro ne sme zapustiti stanovanja, posvetiti se mora izključno študijskemu in znanstvenemu delu, ne sme sodelovati na političnih manifestacijah, družbeno službo mora obvestiti o vseh sklepih v zvezi s svojim premoženjem in prizadevati si mora za pomoč javnim skrbstvenim ustanovam, po možnosti s ... finančnimi prispevki. Tako torej: še enkrat lahko ugotovimo, da so v Italiji tudi jetniki delijo v enake in bolj enake. Tanassi sodi med bolj enake, tiste, ki jim ni potrebno priznanje za olajševalne okoliščine, dovolj .je, da se obvežejo, da bodo prispevali za sirote ali za bolnike v rimski občini. Saj to ne bo niti tako drago, vsaj v primerjavi s tistimi 200 milijoni, ki so jih italijanski davkoplačevalci s posredovanjem Lockheeda plačali Tanassiju. (bbr) PRAZNIK DELA V MILJAH NADALJUJEJO SE POSEGI V RAZPRA VO O KRIZI VSEUČILIŠČ Brezhibna splavitev 5400-tonskega Kaj menijo na tržaški univerzi trajekta «ro-ro» za Tržaški Lloyd o odstopu profesorja B. Zevija «Julia» je največja enota, doslej zgrajena v miljski ladjedelnici Mnenje profesorja Aljoše Volčiča Milje so včeraj ponovno obhajale pomemben praznik dela: ob 12. uri je ob glasnem tuljenju siren brezhibno zdrsela s sanišča v morje 5400-tonoska trajektna ladja («roll on - roli off») «Julia», ki jo ladjedelnica gradi za Tržaški Lloyd. Lepo vreme in še zlasti redkost dogodka na našem območju, kjer so sirene nekdaj neprimerno bolj pogosto pozdravljale nove ladje, je priklicalo v ladjedelnico, na bližnjo obalo in okoliške griče mnogo Miljčanov in T žačanov, ki so na :eto sledTi pripravam za splavitev in burno zaploskali v trenutku, ko je «Julia» s krmo zarezala v valove Miljskega zaliva. Tehnične značilnosti nove ladje, ki jo bo ladjedelnica izročila Lloydu še pred ko scem tega leta, so naslednje: dolžina 147 m, širino 22,7 m, višina 14,2 m; poganjala jo bosta dva Diesiova motorja s skupno močjo 15.000 KM, izdelana v Tovarni velikih motorjev pri Boljuncu, in sicer ^ hitrostjo — pri polovični obtežitvi — 21,8 vozla. Ladja bo prevažala kontejnerje — na njej pa je prostora tudi za 100 osebnih vozil — na progi, z matično luko v Livornu, ki jo Tržaški Lloyd vzdržuje med Italijo in zahodno Afriko. Kakor je ob splavitvi naglasil predsednik »Cantieri Alto Adriatico» dr. A. Broggi, je to doslej največja e-nota, zgrajena v miljski ladjedelnici. Vanjo so vgradili 4.500 ton jekla, kar ustreza 85 odst. njene skupne teže. Načrte za novo ladjo, ki je zgrajena po pravilih najsodobnejših tovrstnih gradenj, je pripravil tehnični urad ladjedelnice, za kar mu je treba izreči posebno priznanje, kakor zasluži priznanje delavstvo obrata, ki je s svojim neutrudnim delom zgradilo »eno izmed najlepših plovil te vrste v Evropi*. Dr. Broggi se je nato javno zahvalil tudi deželnemu odbomištvu za industrijo, finančni družbi Friulii in Tržaški hranilnici za pomoč, ki so jo nudili ladjedelnici med gradnjo trajekta. Tradicionalno vrvico, ki je zadrževala steklenico šampanjca, je tokrat prerezaia ob pomoči ladjedel-niškega strokovnjaka ena izmed prisotnih deklic, saj bo prava botrica nastopila šele na slovesnosti, k0 bo ladjedelnica predala ladjo Tržaškemu Lloydu. Na prazno sanišče so delavci takoj po splavitvi «Julie» postavili gradelj nove gradnje (štev. 215), in sicer 2000-tonskega motornega tankerja za družbo «Dalesio» iz Livorna. Na vzporednem sanišču pa je v gradnji še en trajekt, ki je v tem trenutku dosegel že 80 odst. gradbene faze. Splavitvi so v ladjedelnici prisostvovali števdni predstavniki oblasti, gospodarskih krogov in krajevnih uprav, med njimi prefekt Mar-rosu, miljski podžupan Ciacchi, deželni odbornik za industrijo Rinal-di, podkvestor Savastano, predstavniki sindikalnih organizacij, trgovinske zbornice, Friulie, Tržaške hranilnice, in drugi. Med slovesnostjo so delavci ladjedelnice delil; med prisotne letak, v katerem tovarniški svet opozarja na nekatera še nerešena vprašanja v tem obratu. Letak še posebej na-glaša pomanjkanje zasebnih finančnih sredstev, zaostalost nekaterih tehničnih naprav v ladjedelnici, pomanjkanje delovnih moči in pomanjkljivosti v zdravstvenem okolju o-brata. (ef) •1111111111111111111111111111 nuni iiiiiiiiiiiiiiliiiil,l,l(lllilltllllltllin|||||,|l||||||||||M|p||||]|||||||(||||||||(|||||]||]||| NA TEČAJU O PREVOZIH NA TRŽAŠKI UNIVERZI V. FANFANI O KRIZI LADJEDELSTVA V SVETU Od jutri pri Pončani štiridnevni festival , nogometa in kolesarstva do keglanja in vojaških umetnosti. Na sporedu bo tudi vrsta zanimivosti za tiste, ki jih šport ne zanima. V nedeljo, 9. septembra, si bo mogoče ogledati veslaško tekmovanje «Remadalonga*. Zanimiva bo tudi razstava gob in tekmovanje med trgovci za najlepšo izložbo na temo «Grozdje». Omenili bi še lov na zaklad z avtomobili in obisk doline Cavanata v okviru srečanja WWF. «Tržiški september* se bo zaključil v nedeljo, 30. septembra, s pohodom «Monfalconesc» ter z ženskim nogometnim srečanjem SREČANJE ZBOROV «SEGHIZZb Danes začetek simpozija in tekmovanja pevskih zborov Simpozij bo danes in jutri v avditoriju - Zvečer nastopi tudi mešani komorni zbor iz Nove Gorice Goriški glasbeni dnevi se prično danes kar z dvema prireditvama. Dopoldne se prične v avditoriju deseti evropski simpozij o zborovskem petju, ki se bo nadaljeval tudi popoldne in jutri ves dan. zvečer po bo v veliki dvorani UGG prvi koncert, na katerem se bo devet zborov pomerilo v polifonskem petju. Simpozij bo posvečen preučevanju del skladatelja Luče Marenzia. Mešani zbori, ki sodelujejo na tekmovanju. so morali obvezno izbrati eno izmed del tega italijanskega skladatelja. Simpozij se bo pričel ob 9.30. Po pozdravih in uvodnih poročilih se bo1 pričelo redno delo simpozija. Popoldne se bo simpozij nadaljeval ob 15.30. Isti urnik bo veljal za dela simpozija tudi jutri. Na simpoziju sodelujejo s poročili strokovnjaki iz Italije, Anglije, ZDA, Zvezne republike Nemčije in Avstrije. iiiiiiiiiiiriiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiinfiiiiiiimiiiiiiiiiD OB JESENSKEM PRAZNIKU V ŠTANDREŽU Jutri in v soboto zvečer velika kotalkarska revija na Pilošču Mladi plesalci na kotalkah pripravili pester spored - Praznik tudi v nedeljo, ko bo na sporedu mladinski slikarski natečaj ex tempore V Štandrežu se vneto pripravljajo na jesenski tridnevni praznik, prireditev pri kateri bodo imeli glavno besedo domači kotalkarji. Za to priložnost so namreč naštudirali zanimiv in pester spored, ki ga bodo predstavili na reviji, jutri ob 20. uri. Za tiste, ki jutri ne bodo u-tegnilj priti na kotalkališče na Pilošču, pa bodo revijo ponovili v soboto ob 20. uri. Kot posebno točko so naštudirali splet goriških plesov, ki jih bodo izvedli kajpak v stiliziranih narodnih nošah. V soboto zvečer bo v okviru praznika tudi tekmovanje v briškoli, v nedeljo pa bo spet dan rezerviran za mlade. Popoldne bo namreč na sporedu slikarski ex tempore za otroke različnih starosti. Udeleženci morajo prinesti s seboj risarske pripomočke. Tako sporočajo prireditelji, sicer pa bomo o slikarskem natečaju poročali še v prihodnjih dneh. S tridnevnim praznikom ,.s'g' ža- iniiiHiNiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiimiiitimiiin KAKO JE Z OBISKOM V KINODVORANAH Vsako leto za približno pet odstotkov manj gledalcev Ljudje ostajajo raje pred malim zaslonom - Kuj menijo neposredno prizadeti lastniki kinodvoran Med znaki, ki pričajo, da se poletje bliža koncu, je tudi ta, da so kinodvorane spet bolj obiskane. Minili p« so tisti časi, ko so ravnatelji z vso vnemo pripravljali spored filmov, ki naj bi pritegnili množico obiskovalcev. Minil je čas, ko so ljudje z največjim zanimanjem pričakovali, kaj bo novega na velikem zaslonu. Tudi v našem mestu to lahko jasno opazimo. Tri kinodvorane, ki še delujejo, so postale zbirališče vojakov in mladine, ki nima veliko ali skoraj nobenih možnosti, kako bi prebila sobotni večer ali nedeljski popoldan. Mali ekran je nasilno prevzel mesto kinodvorane; zasebne televizijske postaje, v vedno večjem razmahu, so zadale končni udarec krvavečemu velikanu. O vzrokih te krize se je ogromno pisalo in razpravljalo, zanimivo pa je vedeti, kaj o tem misli nekdo, ki se s tem vsak dan neposredno ukvarja. Edo-ardo Glessi je ravnatelj in eden od solastnikov kina Verdi. «Leta 1975 smo imeli 150.000 gledalcev,* je povedal, dani pa 103.000; vsako leto jih je približno 5 odstotkov manj.* «Ljudje ostajajo raje doma, bolj udobno je in poceni. Privatne postaje jim nudijo tudi novejše filme, izgubili smo še zadnjo prednost.* Mnogo se govori 0 filmu kot sredstvu širjenja kulture. Glessi je s tem v zvezi precej skeptičen: «Ki-no je predvsem komercialna zadeva. Tako ali tako se mora sam vzdrževati. Kulturni filmi pa široke publike sploh ne zanimajo. Govori se sicer, da so gledalci v zadnjih časih bolj pripravljeni v tem smislu, dejansko Pa je stvar drugačna. Preprosto, publika je nasedla propagandi festivalov, to pa ni nobena potreba po kulturni obogatitvi. S kulturo ni zaslužka, brez tega pa je katerokoli prizadevanje zaman. S filmom Grease je bil izkupiček rekorden in to prav gotovo ni bil — kulturen film . . .» Travolta je poseben primer. Di-vizem zamira, zakaj? »Velikih imen ni več, ker si jih kinematografija ne more privoščiti. Da se lahko ustvari mit, ni dovolj znan igralec, treba ga je obdati z nebeškim bleskom, obleči ga v zlato obleko. Ekonomsko je to danes nemogoče. Nasilje in pornografija sta razširjena predvsem zato, ker je produkcijska cena takih filmov sorazmerno nizka.* Opažamo tendenco, da se publika vedno bolj razločno deli na dva dela, na gledalce premier (to bi bili nekaki aristokrati) in množico; predvsem so to vojaki in študenti, za katere je visoka cena prvorazred- ne kinodvorane (govori se, da bo že v prihodnjih mesecih poskočila na 4.000 lir) nepremostljiva ovira. «V Gorici je stanje drugačno; kinematografsko vzeto je Gorica drugorazredno mesto. Premier si ne moremo privoščiti, zato so cene ,več ali manj enake za vse predstave. Cena se včasih spremeni, če vzbuja film izredno zanimanje. V glavnem pa bo sedanja cena tudi v bližnji prihodnosti ostala nespremenjena.* Sedanje stanje kaže, da lahko samo kaka posebna iniciativa še poživi sedanje mrtvo stanje. Glessi ni tega mnenja: «Povezave kino - šo.a, kino - krožki itd. so dokaj jalovi poskusi. Dijaki nimajo nobene priprave s tem v zvezi. Nobenega smisla nima, da grejo enkrat na leto gledat s profesorji predstavo. Posebne cikluse je v našem mestu praktično nemogoče organizirati, ker nimamo na voljo dovolj materiala. Katerakoli poglobljena pobuda je nemogoča. Mnogi gredo v kino dobesedno — počivat, pa se toliko govori o filmu kot sredstvu obogatitve . . . Stvar obrnimo kot hočemo, brez King Konga, morskih pošasti in med-planetnih vojn, bi morali že zdavnaj zapreti.* (am) Usodno trčenje v Ronkah Zaradi hudih telesnih po: .odb, ki jih je zadobil v promt ni nesreči, ki se je pripetila včeraj zjutraj, o-krog poldruge ure v Ronkah, je preminil 31-letni Giorgio Ghermi. Z avtom peugeot 104 s-: je zaletel v avtobus podjetju Isonzo, ki ga je v bližini svojega doma v Bellinijevi u-lici parkiral, kakor že neštetokrat doslej, 46-letni šofer Guido Marti-nello. Kako se je nesreča zgodila, bo najbrž težko ugotoviti, kajti zaradi pozne ure takrat ni bilo r ogar v bližini. Menda j: Ghermi malo prej pospremil do železniške postaje v Ronkah prijatelja, ki je zaposlen pri železnici, nesreča pa se je zgodila na poti domov. Trčenje S težkim vozilom je bilo silovito in za voznika peugeota usodno. Umrl je zaradi težkih možganskih in drugih poškodb že kma! p j prevozu v tržiško bolnišnico. Ghermi je bil na Tržiškem dokaj znana osebnost. V letih 1973 do 1976 je bil sodelavec tržiške redakcije Piccola, potem pa je ustanovil podjetje AZ 99 ter sc ukvarjaj s kupovanjem in prodajo nepremičnin. Pokopali ga bodj danes ob 15. uri. ključuje, vendar še ne za vse tekmovalce, nadvse uspešna sezona tako v občinskem, pokrajinskem, deželnem in tudi državnem merilu. Tako so štandreški kotalkarji na občinskih igrah osvojili vsa mesta zaporedoma, od prvega do šestnajstega. Na pokrajinskem prvenstvu sta se Loredana Cingerli in Barbara Mamolo med starejšimi članicami uvrstili na prvo in drugo mesto, isti mesti sta v skupini mlajših zasedli Kristina Ožbot in Maja Pelerin. Pa spet uvrstitev na L o-ziroma drugo mesto na deželnem tekmovanju, odlične uvrstitve tudi na srečanjih, ki jih pripravlja italijanska kotalkarska in hokejska liga FIHP, o čemer smo posebej poročali. Nekateri člani kotalkarske skupine prosvetnega društva Oton Župančič pa bodo v nedeljo, 2. septembra, tekmovaji^.v „&»&}). , Nfb djo Maraž in Dainjano Mak^c . pa čaka v septembru še preizkušnja na državnem tekmovanju, ki jo bosta, v to smo prepričani, uspešno prestali. Brez trdega in požrtvovalnega dela vaditeljice, Sonje Cer-necca, kotalkarjev samih in seveda neutrudnega spremljevalca Klavdija Ožbota bi tak uspeh težko 'dosegli. Jutri se bodo mladi štandreški kotalkarji predstavili domačemu občinstvu s pestrim sporedom ter primemo koreografijo. Kava in sladkor po znižani coni Od 3. septembra bodo začeli razda-Ijevati nakaznice za kavo in sladkor goriške proste cone in sicer za zadnje letošnje trimesečje. Upravičenci prejmejo po 750 gramov kave in po 3 kilograme sladkorja po znižani ceni. Trgovinska zbornica posebej o po zarja, da se bo razdeljevanje blaga zaključilo 31. oktobra. Fant je orožnikom povedal, da je špas napravil v trenutku pijanosti in brez kakršnih posebnih namenov. Tako za zabavo... Hujša nesreča v Zagraju Predvčerajšnjim zvečer se je v prometni nesreči v Zakraju huje poškodoval 49-letni Graziano Della-vedova. Sprejeli so ga v goriško bolnico, kjer so mu ugotovili pretres možgan ter številne resnejše poškodbe na glavi in trupu. Zdraviti se bo moral predvidoma petdeset dni. Iz bolnišnice Včeraj sta se na Goriškem pripetile dve manjši prometni nesreči. 57-letna Erminia Pennoser se je s kolesom zaletela v avto, ki je ,bi) parkiran v Ulici Brigata Česale. Zaradi 'poškodb na nogi in drugih, udarcev -se bo morala zdraviti 6'doi. vjj. z j>. Podobna nesreča se je pripetila v Mossi. 17-letni Guido Mian je z motornim kolesom trčil v avtomobil. Ugotovili so mu lažje poškodbe na trupu in na udih. Ozdravil bo predvidoma v enem tednu. Izleti Priložnostna zaposlitev za geometra Konzorcij za industrijsko cono v Gorici namerava v kratkem zaposliti in to na podlagi konvencije za določen čas, geometra z vsaj dveletnimi izkušnjami na področju gradnje prometnih infrastruktur ter z izkušnjami na področju urbanizacijskih posegov. Prošnje s kratkim opisom delovnih izkušenj je treba nasloviti najkasneje do 14. septembra ravnateljstvu konzorcija, Crispijeva ulica 10 v Gorici. • Goriško plavalno društvo »Gorizia nuoto* obvešča, da bodo do konca prihodnjega tedna bazeni i '.prti po sledečem urniku; od 10.00 do 20.00 odkriti; od 20.00 do 22.00 skriti. Pozabil je plačati V torek zvečer so v Gorici aretirali 37-letnega Franeta Anteriča iz Ljubljane, zaradi kraje v veleblagovnici Standa. Dalj časa se je sukal okrog izložb in celo izbral nekaj blaga, «pozabil» pa je plačati. Povabili so ga najprej v prostore uprave, kjer so ugotovili, da si je skušal prisvojiti razne predmete v vrednosti okrog 115 tisoč lir, potem pa pospremili na kvesturo, od tam pa v zapor. Primer, ki ga ne kaže posnemati. Posebne vrste zabava Orožniki v Ronkah so izledili »veseljaka*, ki si je v nedeljo ponoči v Ronkah privoščil hudo provokacijo na račun Židov. Za vislice, lutko in vse ostalo je poskrbel 21-letni Christian Hugi, švicarski državljan, ki živi v Ronkah, Ulica Rotonda, njegov oče pa je lastnik znane urame in zlatarne v Ru-mjanu. Slovensko planinsko društvo sporoča udeležencem izleta na Kanjavec in v Dolino Triglavskih jezer, da bo odhod v soboto, 1. septembra, ob 13,30 s Travnika. Prevoz z lastnimi sredstvi. Slovensko planinsko druš' j v Gorici priredi v nedeljo, 23. septembra, družinski avtob izlet na Notranjsko z obiskom Predjamskega gradu, Rakovega Škocjana in Cerkniškega jezera. Prijave sprejemajo na sedežu društva, kjer nudijo tudi podrobnejše informacije. Ob 20.30 pa se bo nocoj pričelo tekmovanje zborov. Mešani zbori so morali obvezno izbrati eno izmed del že imenovanega Luče Marenzia: ženski zbori pa imajo kol obvezno pesem «Salve regina» Giovannija Pierluigija da Palestrina: moški zbori pa obvezno «Sabato saneto -Lectio secunaa» Giovannija Maria Nanina. Nocoj nastopajo ženski zbori «E. Cappetth iz San Giovannija Valdar-no, ki ga vodi Giorgio Martellmi, ženski zbor «1 minioolifonici» iz Trenta, ki ga vodi Nicola Conci, ženski komorni zbor «Budagok* iz Budimpešte, ki ga dirigira Istvan Biller. in ženski komorni zbor iz Leningrada, ki mu je vodja Černu-šenko Vladislav Aleksandrovič, Za temi pridejo nocoj na vrsto še mešani občinski zbor iz Volosa v Grčiji, ki ga vodi Giovanni Carca-las, mešani komorni zbor iz Nove Gorice, ki ga vodi Štefan Mavri, mešani zbor «E. Cappetth iz S. Giovannija Valdamo, ki ga vodi Giorgio Martellini,' mešani zbor «1 mi-nipolifonich iz Trenta, ki ga vodi Nicola Conci in mešani komorni zbor iz Leningrada, ki ga vodo Černu-šenko Vladislav Aleksandrovič. Kot razberemo iz tega pregleda, nastopajo kar trije zbori tako z žensko kot z mešano zasedbo. Mešani komorni zbor iz Nove Gorice bo zapel «0 rex gloriae» Luče Marenzia, »Forse vien fuor Taurora» Francesca Spongie, »Koncert XXXII* D. S. Bortnjanskega :,i «Lan» Antona Lajovica. Jutri zvečer bo kot prvi, prav tako s polifonskimi pesmimi, pel moški zbor «Vres» z Raven na Koroškem, ki ga vodi Jožko Kert. Ta zbor bo še enkrat nastopil v soboto popoldne v tekmovanju narodne glasbe, pevci iz Nove Gorice Pa bodo nastopili z narodnimi pesmimi v nedeljo popoldne. Razstave V Rubensovi galeriji v Gradišču bo od 2. do 14. septembra razstavljal Eliano Cucit. Kino (iorica VERDI 18.00—22.00 «La mazzetta*. U. Tognazzi in N. Manfredi. Barvni film. CORSO 17.00—22.00 «Io sono mia*. S. Sandrelji in M. Placido. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.. . j,, . V1TT9RU, ,1.7,30-22.00 »Lesbomania. le mani di unr. donna sola*. Barvni fihpa^/jPrepovedan mladini pod 18. letom. Tržit EXCELSIOR 18.00-22.00 »Cristo si e fermato a Eboli* PRINCIPE 18.00-22.00 »Girl friends* ISova Carica in okolica SVOBODA 18.00-20.00 »Vlomilec na svobodi* SOČA 18.00—20.00 »Plačilo za strah* DESKLE 19.30 «Aller Retosh* DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 25-76. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna tekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341 iiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiivfMiiiiiiiiiiimiiiiitiMifiiinMHitiuiiuiiiiiiimiiifmiiiiimiiin V NOČI OD TORKA NA SREDO Neznani zlikovci poškodovali dva avtomobila v Sovodnjah Z debelim kamnom razbili vetrobransko steklo - Na podoben način so se znesli tudi nad nekim vozilom v Gorici Prispevajte za DIJAŠKO MATICO Predrznost nekaterih posameznikov ali skupin, ki jim nihče ne more zares stopiti na prste, ne pozna meja. Nič čudnega zato, če smo priča vse hujšim vandalskim dejanjem, ki po navadi ostanejo nekaznovana. Zadnji primer takega početja so zabeleži h v noči od torka na sredo v Sovodnjah in v Gorici. Ni pa izključeno, da so se neznani zlikovci znesli še kje drugje. S težkimi kamni so namreč v teh dveh krajih poškodovali kar tri avtomobile, ki so bili parkirani ob cesti in lastnikom povzročili precejšnjo gmotno škodo. V Sovodnjah so razbili vetrobransko steklo na avtomobilu Darija Cotiča, ki je bil parkiran na desni strani ceste, v neposredni bližini cerkve. Iz mimovozečega avtomo- bila so odvrgli debel kamen, ki je prebil zadnje vetrobransko steklo ter obležal na sedežu. Dejanje je odkril lastnik sam v prvih jutranjih urah. Na podoben način so se najbrž isti zlikovci znesli tudi nad avtomobilom Nada Devetaka, ki je bil parkiran v škrljah, ob glavni cesti. Očitno pa se jim je to zdelo premalo in so svoj uničujoči pohod zaključili še v Gorici, kjer so se znesli nad mercedesom. Kakor smo izvedeli od nekaterih naših naročnikov, ki so nas o dogodku obvestili že včeraj zgodaj zjutraj, naj bi neznanci svoje vandalsko početje opravili med pol tretjo in tretjo uro zjutraj. Na sliki: kamen, s katerim so poškodovali avtomobil Nada Devetaka. NA OBISKU PRI ZAMEJSKIH BRIGADIRJIH V SUHI KRAJINI Spoznavanje življenja v skupnosti ob kovanju prijateljskih odnosov Kljub napornemu fizičnemu delu mladinci in mladinke najdejo čas za šport in izobraževanje v krožkih V nedeljski številki našega dnevnika smo objavili na goriški strani daljše poročilo o mladinski delovni akciji (MDA) Suha krajina 79, ki ravno v tem času poteka na Prevolah pri žužembergu. Akcija se bo namreč zaključila v nedeljo, 2. septembra. V tej tretji, zadnji izmeni zvezne MDA Suha krajina 79 so prisotni tudi mladi brigadirji iz zamejstva in sicer s Tržaškega in Goriškega. Zamejski brigadirji so vključeni v mladinsko delovno brigado »Simon Gregorčič» iz Nove Gorice. Na obisku v Suhi krajin j smo izkoristili priliko in se raz-govarjali z našimi brigadirji ter s štabom akcije, oziroma brigade «S. Gregorčič». Na tem mestu torej objavljamo, kot nadaljevanje prejšnjega članka opravljene razgovore na MDA Suha krajina 79. Ko smo obiskali delovne akcije v Suhi krajini, smo se pogovarjali tudi s štirimi zamejskimi brigadirji. Najprej smo se menili z osemnajstletnim Renatom Gombačem iz Lonjerja, ki se je letos že drugič odločil, da bo preživel del počitnic v delovni brigadi. »Letos je zadnje leto, ko lahko pridem sem,» nam je povedal. »Drugo leto bom opravil maturo na trgovski in ne verjamem, da bom imel dovolj časa na razpolago. Za odhod na delovne akcije sem se odločil, ker sem se lani tu prav dobro počutil. Šest lanskoletnih brigadirjev iz Nove Gorice in zamejstva se nas je odločilo, da se ponovno vrnemo v Suho krajino.* «S čim se ukvarjate ko pridete iz delavišča, se slučajno popoldne dolgočasite?* «Tu pa res nimaš časa, da bi se dolgočasil. V prostem času se lahko ukvarjamo z najrazličnejšimi športi. Popoldne pa lahko sodelujemo pri raznih krožkih.* «Zakaj pa si se odločil, da preživiš del počitnic v delovni akciji? Kaj te je najbolj pritegnilo, da si izbral prostovoljno delo?* «Tu sem spoznal življenje v skupnosti. Nihče te ne prisili, da delaš, vendar ko vidiš, da ostali delajo, začneš tudi ti sam. Med nami smo skovali prve prijateljske odnose. Prepričan sem, da bomo to prijateljstvo gojili še naprej.* Njegovo mnenje, da je prijetno sodelovati na delovni akciji, je povzela tudi udeleženka ir zamejstva. 14-letna Alenka Jerič, z Opčin, ki je letos končala nižjo srednjo šolo in se misli vpisati na realno. «V brigadi se dobro znajdem, škoda, da nas je v celi brigadi le osem deklet. Fantje so nas dobro sprejeli in nam tu-tli pomagajo. Delo je sicer naporno. vendar delamo z veseljem in nič manj kot fantje.* «Ali pomagajo dekleta pri delu v kuhinji?* »V kuhinji delamo vsi, brez iz- jeme. Do kosila sta dva dežurna. Po kosilu se jima pridružita še dva, ki jima pomagata pomivati posodo.* O kvaliteti hrane, ki jo pripravlja kuharica, brigadirji ji le Marinka čopič Marinka Čopič iz Nove Gorice je na zvezni MDA Suha krajina 79 komandant MDB «Simon Gregorčič* iz Nove Gorice, v kateri so vključeni mladi iz zamejstva. »Med 36 brigadirji naše brigade,* nam je dejala Marinka, rimamo tudi štiri iz zamejstva. Sicer pa so bili mladi z Goriškega in Tržaškega prisotni na tej delovni akc ji že lansko leto in predlansko leto. Lani pa je tukaj delalo kar 12 brigadirjev iz zamejstva. Menim, da so se vaši brigadirji odlično vključili v brigadirsko življenje, kar je nadvse pozitivno. Poleg tega zdi se mi pomembno poudariti, da prisotnost predstavnikov onkraj meje pripomore k osveščanju mladih v matični domovini o manjšinski problematiki Slovencev v Italiji. V bod>>če bo po mojem mnenju potrebno polagati vprašanju sodelovanja mladih iz zamejstva na MDA še večjo pozornost, saj ta življenjska izkušnja bistveno pripomore pri vzgoji mladega človeka. pomagajo, smo vprašali 14-letne-ga Marka Komela iz Gorice. •.'Hrana je navadno precej dobra, seveda zgodi se, da je včasih manj okusna in da nam ne gre preveč v tek. Navadno pa vse pojemo, ker se vračamo zelo lačni z delovišča.* Marko se je odločil za odhod v brigade, ker je želel spoznati brigadirsko življenje, te odločitve se ne kesa. Moti ga edino mraz, ki pritisne ponoči. Zadnji se je priključil našemu pogovoru Sandi Jančar, ki se je letos že drugič udeležil delovne akcije v Suhi krajini. Povprašali smo ga o spremembah med letošnjo in lanskoletno delbvno akcijo. «Delo je enako, le da imamo letos kompresor, ki nam lajša delo. Teren, kjer kopamo jarek za vodovod je precej kamnit in se moramo večkrat poslužiti kompresorja. Lani smo morali to delo opravljati ročno. Odnosi z ostalimi brigadirji so odlični kot lani, vsak dan se bolj spoznamo in gojimo prijateljstvo. Prepričan sem, da se bomo težko ločili.* K. D. Septembra v Italiji novi taunus 1980 Sredi prihodnjega meseca bodo začeli tudi v Italiji prodajati nov model Fordovega taunusa. V ta program je nemška tovarna vložila približno 100 milijonov dolarjev. Skušali so izboljšati morda najbolj razširjen model srednjega razreda, ki sam krije približno četrtino evropskega tržišča. Taunus 1980 je nekoliko spremenjen v nosu, saj ima novo masko, utripalke so večje in so vidljive tudi s strani. Odbijači so sedaj prekriti s plastiko, posebno pozornost pa so posvetili notranjosti, se pravi sedežem in prevlekam. Sedeže so preskusili na svojstven način: montirali so jih namreč na nemške policijske avte in po 65 tisoč kilometrih niso kazali najmanjšega znamenja obrabe. Največje spremembe pa beležimo v mehaniki. Vgradili so nov vplinjač, ki so ga izdelali v obratih Ford: zagotavlja manjšo porabo in boljše izkoriščanje jakosti šestvaljnega motorja. Zanimivo je, da so razmahi med enim in drugim obiskom v delavnici za normalno vzdrževanje zelo dolgi kar 20.000 kilometrov. Ford taunus 1980 bo na voljo v 19 različnih inačicah z motorji od 1300 do 2000 kubičnih centimetrov. Cene za sedaj še niso sporočili. Koncert jugoslovanske pianistke Ranke Kragič - Cuzzi iz Splita v baziliki sv. Silvestra v Trstu v okviru prireditev Glasbenega septembra Ko sem pripravljal gradivo za uvod k moji knjigi »Izgubljeni sin na Stradunu*, sem se pomudil ob nekaterih, tako se mi vsaj zdi, zelo važnih vprašanjih naše kulturne in politične duhovne preteklosti od začetka tega stoletja naprej. Proslave stoletnic rojstev Ivana Cankarja, Otona Župančiča in Josipa Murna - Aleksandra (na Ketteja smo, žal. pozabili), so v jasni luči in nazorni podobi razkrile, kako je tovrstni zgodovinsko - spominski in jubilejno -celebrativni ceremonial že v hudem neredu. Zlasti takrat, ka-dg£ ne znamp^ ^vojimi spomini Marko, Sandi, Alenka in Renato pred brigadirskim naseljem , Novost na knjižni polici Kuharica za sladokusce Pravijo, da predstavlja kuhanje posebno umetnost in da je razvojna stopnja kuharske umetnosti spričevalo za vsak narod. Sloven ci smo v tem pogledu še precej skromni in preprosti. Vendar pa smo zadnja leta dobili že dokaj kuharskih knjig. V neker,. obdobju so prav vse slovenske založbe izdale svoje kuharske knjige, očitna iz komercialnih namenov, ker so tovrstne knjige predmet dobre prodaje. Kuharske knjige pa So tudi nedvomen dokaz, da se razvija tudi slovenska kuharska kultura in da se tudi v tem pogledu približujemo razvitim, starejšim narodom. Zdaj je založba Mladinska knjiga izdala novo kuharsko knjigo. Njen naslov je Kuharica za sladokusce s podnaslovom Modri trak. To pomeni, da prinaša knjiga in nam posreduje izkušnje znane londonske kuharske šole Modri trak, ki jo vodita Rosemarie Hume in Muriel Dotv-nes. Ti dve sta tudi avtorici knjige. In kakor je prispevek njune šole Modri trak tehten prispevek k izboljšanju kulinaričnega standarda, in njuna šola slovi v svetu kot ena najpomembnejših, tako naj bi tudi knjiga, ki sta jo napisali voditelji šole, prispevala k izboljšanju kuharske kulture. V knjigi so namreč prvič zbrana navodila te slovite londonske kuharske šole. In upamo, da bodo tudi nam ta navodila pomagala pn pripravljanju slastnih jedi od divjačine. školjk do krompirja, testenin in sladic vseh vrst. Knjiga prinaša v glavnem recepte za jedi klasične kuhinje. Za razumevanje pa je dodanih več kot 200 barvnih ilustracij, ki kažejo, kako je treba posamezne jedi pripravljati in kakšen je končni rezultat. Slovensko izdajo je pripravil kot prevajalec znan strokovnjak za prehrano dr. Dražigost Pokorn, slovenski zdravnik in obenem kuhar, predavatelj na Višji pedagoški šoli v Ljubljani, sodelovala pa je še vrsta drugih sodelavcev. Knjiga velikega formata je skrbno opremljena, ra enaindvajset poglavij razdeljena snov pa bo že spričo pestre zunanje podobe, če že ne podrobnih navodil, pritegnila vsakega ljubitelja kuhanja in dobre hrane. Slovenska izdaja angleške kuharice za sladokusce bo pomenila gotovo prispevek k slovenski kuharski kulturi, saj bo pomagala vzgajati dobre kuharske mojstre, poklicne in tiste za domačim štedilnikom. Vrtna enciklopedija Tudi v slovenščini smo zadnja leta dobili že dokaj knjig, ki so posvečene vrtnarjenju, okrasnim in sobnim rastlinam, vrtovom, gojenju takih ali drugačnih rastlin. Vsem tem lepim knjigam se zdaj pridružuje še VRTNA ENCIKLOPEDIJA, ki jo je izdala Državna založba Slovenije. Gre za prevod iz francoščine, za delo, ki ga je pod istim naslovom izdala znana založniška hiša enciklopedičnih zidaj, založba Larousse. Avtorjev je bilo več, pa tudi slovenski prevajalci so bili trije. Tako je knjiga, ki je sedaj pred nami, ko-lekt.vno delo, saj vse bolj kaže, da posamezniki takih in podobnih izdaj ne morejo več pisati sami, temveč je potrebno sodelovanje številnih strokovnjakov. Knjiga posvečena vrtu, govori že sama s svojim naslovom. To je torej vred-vsem knjiga posvečena vrtu. Je pa tudi enciklopedična izdaja, kar naj pomeni, da skuša bralcu posredovati če že ne vse, pa vsaj čim več o vrtu, vrtnarjenju, o rastlinah, o gojenju, razmnoževanju rož, okrasnih rastlin in pa seveda tudi o oblikovanju vrtov. V pisani besedi in v slikah. Bralec bo našel v knjigi podrobne nasvete, navodila in podatke o gojenju rastlin, o njih varstvu in razmnoževanju. S pridom bo uporabljal navodila o ustvarjanju zelenjadnega vrta in sadovnjaka. Okrasnemu, vrtu je posvečeno samostojno poglavje knjige. Posebej je govor o okrasnih nasadih in spet posebej o cvetličnih gredicah. Nato vsebuje knjiga podatke o posameznih vrstah rastlin, posebej pa je obdelan še sredozemski vrt. Na koncu obširne knjige, ki ima skoraj 400 strani dvoko-lonskega tiska, je še poseben seznam rastlin. O vsem tem govore avtorji podrobno in dajejo natančna ter praktična navodila vsakemu ljubitelju cvetja in prijatelju rastlin. Kot laiki in nestrokovnjaki o-pozarjamo vse prijatelje narave in cvetja, vse lastnike počitniških hišic in podeželskih hiš na knjigo, ki je pri nas doslej nimamo in ki je posebej, kot specializirana izdaja posvečena vrtovom, o katerih skuša povedati vse in dati čipi več koristnih napotkov. Naši bralci jih bodo gotovo s pridom uporabili. Pri tem ni brez pomena, da je knjiga delo francoskih avtorjev, ki stvari vendarle drugače obravnavajo kot nemški, na katere smo navajeni. In drugo: knjiga je predvsem posvečena vrtovom v Sredozemlju, to pa utegne za marsikoga od nas biti še posebej koristno. Sl. Ru. in dejanji izpričati in potrditi, kako je zgodovina naroda in njegove kulture, socialne in politične družbe v svojem jedru in bistvu en sam proces dogajanja, enoten in enovit kljub temu, da je v svoji notranjosti, notranji naravi, pluralistično protisloven in kot takšen tudi ves napolnjen z mirnimi, predvsem pa s konfliktnimi protislovji. Kako zgodovina kot veda in kot kolektivno dejanje ne more biti posesivna lastnost posameznika, skupine, sloja, ali samo razreda. Zgodovina. Ce jo nestatično pojmujemo v ontološkem smislu, je kajpak neprestani' kritično vprašanje1 -in' oblikovanje vprašanj, na katera i-ščemo odgovore, toda le v obliki dejanj in s preseganjem starih sociopclitičnih dilem o človekovi svobodi, sreči, veri in usodi. Ob prebiranju uvoda k spominom pleterskega priorja sem zaradi ponovne preizkušnje nekaterih trditev v tem uvodu vzel v roke nekaj kulturno - političnih dokumentov iz tridesetih in štiridesetih let, med njimi tudi drobno knjižico z naslovom -"Bohinjski teden 1939». Ta je zbornik predavanj akademskega kulturno -socialnega tedna Zarje, ki je bil v Bohinju od 7. do 12. avgusta navedenega leta — teden, ki ga je s predavanji vodila in oblikovala plejada imen katoliške levice. Skoroda vsi nosilci teh imen so kasneje združili svoje upe in svoje delo s politiko osvobodilne fronte in narodnoosvobodilnega boja. Kajti ta teden je namreč bil komajda mesec dni pred u-radnim začetkom druge svetovne vojne, ki je prinesla slovenskemu narodu smrtno nevarnost, pogojeno z zunanjimi, kakor tudi notranjimi faktorji. Fašizem, nacizem, kvizlinštvo. V slednje se je politično utelesil poizkus, kako z zlorabo verskih čustev velike večine populacije zadržati slovenskega človeka v konservativnem duhovnem in socialnem varuštvu. Ko vprašujejo o vzrokih in razlogih nastanka osvobodilne fronte, je vsekakor zelo naravno in logično, če razmislimo o vseh pojavih in dogodkih v naši politiki, kulturni in socialni izkušnji tega stoletja (in tudi prejšnjega), ki je osmislila, omogočila in u-pravičila osvobodilno gibanje slovenskega naroda. Oblikovanje o-svobodilne fronte v mesecih med aprilom in septembrom 1941 ni zgolj rezultat nekega sklepa. V tem primeru CK KPS, marveč je prav tako tudi zgodovinsko idejni rezultat dolgoletnega, kdaj pa kdaj mučnega in protislovnega duhovno političnega razvoja v vseh demokratičnih politično idejnih skupinah in organizacijah predvojnega časa na Slovenskem, ki jih je ta partija znala pritegniti. Ta proces pa sestavljajo zelo številni dogodki, ki nanje ne-pravičeno in brez slehernega pametnega razloga večkrat pozabljamo.- ali pa jih zanemarjamo, čeprav njihove teze in njihovega pomena za oblikovanje pogojev politične in idejno moralne narave v nastajanju osvobodilne fronte nikakor ni moč zanikati. Spričo močno uveljavljenega pragmatičnega in instrumentalnega navdušenja, nismo bili sposobni docela inventarizirati naših zgodovinskih dogodkov in pomembno vrednostno katalogizirati ideje, o-sebnosti in njihova dejanja, čeprav bi to morali zaradi misli o naši prihodnosti že zdavnaj opraviti. Med take opravke sodi tudi ocena »Bohinjskega tedna*. Ta je namreč kljub izredno ostrim protislovjem v svojih filozofskih, i-dejno političnih in kulturno po- litičnih aplikacijah in implikacijah, vendarle napovedal koristno in demokratično možnost preseganja tradicionalnega slovenskega klerikalnega ultramontan-stva. Kasnejši dogodki so to preseganje tudi potrdili in izpričali. V nastanku osvobodilne fronte smemo videti izraz skladnega vzpostavljanja nacionalne politične identitete med KPS in pa historičnimi interesi slovenskega naroda. Vzpostavljanje te identitete je kajpak tudi potrditev‘“kategorične destalinizacije v.praktičui politiki slovenskih komunistov:-: in to ne glede na to, da so se v letih med 1946 in 1953 ponovile nekatere pragmatične poteze. O-svobodlna fronta, kakršno je narekoval čas in kakršno je opredelila politična pamet Borisa Ki-ariča in Edvarda Kardelja, je bila tedaj posledica dvojnega procesa v predvojni slovenski družbi. Prvega, ki je v gibalni moči KPS utemeljeval nacionalno in socialno rešitev slovenskega vprašanja. Drugega, ki je na vseh področjih narodnega duha, izročil in socialne organizacije vodil v zanikanje ultramontantskega klerikalizma, liberalno tehnokratskega «.vnanegymenta» in lumpenproletar-skega podleganja socialni demagogiji nacionalnega socializma. V tem kontekstu je kljub nekaterim duhovno idejnim nejasnostim »Bohinjski teden* 1939 pozitivni prispevek demokratizacije slovenske politične filozofije, saj je kot takšen v soglasju z duhovno močjo tedanjega personalizma in narodno - obrambne kulturne miselnosti na tedanji slovenski katoliški levici. Je pa omenjeno leto tudi in predvsem leto izida Spreanso-vega razvoja slovenskega nacionalnega vprašanja. Prepričan sem, da je zdravo in koristno s širokega in tolerantnega stališča pogledati na naše zgodovinske izkušnje, ideje in dogodke, morebiti tudi zategadelj, da bi enkrat za vselej zapustili neresnične dileme naše preteklosti in naše sedanjosti in da bi se ta- RAZMIŠLJANJA 0 SPOMINIH NA »BOHINJSKI TEDEN 1939» Zgodovina kot veda in kolektivno dejanje ni last posameznika ali samo enega razreda Oblikovanje Osvobodilne fronte leta 1941 ni samo rezultat nekega sklepa (CK KPS), temveč tudi dolgoletnega protislovnega razvoja političnih skupin in organizacij na Slovenskem ko izognili 'spominom’, ki so čestokrat le poskus vnašanja subjektivističnih interpretacij v kolektivno zgodovino naroda. V nekaj takih 'spominov' gre egocentrični ponaredek poizkuša obnašati kot obvezujoča moralna resnica zgodovine. Omenjeni široki vidiki in tolerantna stališča, pa nam bodo morebiti pomagala utemeljiti in ozemljiti se v bistvenih vprašanjih narodne in družbene usode. Tu pa nam je zgodovina lahko le v pomoč. Zanjo je vedel že stari M. Tullius Cicero: 'Histo.ia testis temoorum lux veritatis, vlcta me-moriae, magistra vitae, nuntia vetustatis’. BOJAN STIH ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni baletni maraton Baletna skupina gledališča Bolšoj iz Moskve: Giselle, 1. del 13.30 DNEVNIK 18.15 Pravljica dneva: Pujsek in medved sta izginila 18.20 Prihaja Lone Ranger: Prikazni na roparskem pohodu, risanka 18.25 Giococitta, nagradno tekmovanje za mladino 19.20 Furia: Divje plemensko žrebe, TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Paolo Villaggio in Giando-menico Fracchia, Fracchia in uspeh — 5. in zadnji del Igrajo: Paolo Villaggio, Om-bretta Colli, Gianni Agus, Daniele Formica, Enzo Ga-rinei, Graziella Polesinanti, Gigi Reder 21.45 Posebna oddaja Dnevnika 1 22.35 Skrivnostne zgodbe: Čudna in . . . strašna postelja - TV film Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.15 Morska biologija: Favna v peščenem morskem dnu — 13. del Program za mladino 18.15 V Popeyevero bru — lutke 18.40 Nekoč je bil živalski vrt: Philips in zrcalo — TV film 18.50 DNEVNIK 2 - Šport 19.10 Srečanje s Tarzanom in Su-permanom Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Pri Lawrencevih: Porotnik — 1. del nanizanke 21.35 Chung Kuo Cina 2. del dokumentarne oddaje, ki jo je pripravil Michelangelo Antoniom I 22.55 88 tipk in en glas Glasbena oddaja z Brunom Martinem in Enricom Simo-nettijem Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti Povratek k trolejbusom VARŠAVA — Čeprav, sodeč po uradnih izjavah, v državah vzhodne Evrope ne trpijo zaradi energetske krize, posvečajo sedaj tam veliko pozornost varčevanju petroleja. Na varšavske ulice so se začeli vračati trolejbusi, ki so jih nedavno od tega pregnali iz vedno bolj gostega mestnega prometa kot tehnično zastarela prevozna sredstva. No, sedaj se ta sredstva ponovno vračajo v promet, da bi tako prinesla svoj delež k varčevanju energije in k čistejšemu zraku. Prvo trolejbusno progo v Varšavi že gradijo ter bo kmalu začela delovati. Sklenjena je bila pogodba s proizvajalci v Sovjetski zvezi in morda bodo prva vozila prišla na varšavske ulice že konec tega leta. Vedno bolj draga nafta in vedno bolj huda energetska kriza na svetu sta glavna razloga za te ukrepe. Pripravljajo načrte za izgradnjo novih tramvajskih prog (celo tak0 imenovanih hitrih prog zunaj mestnega središča), ker v Varšavi se niso nikoli odpovedali tramvajem, Poljaki so izračunali, da sodobni avtobusi porabijo vsako leto 30 ton nafte ter so za 15 odst. dražji od avtobusov. JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.35 Poročila 18.40 Dediščina za prihodnost — dokumentarec 19.35 Obzornik 19.45 Nadobudneži - TV nanizanka 20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.00 Film tedna: Ena in ena — film Ilva in Dan sta sorodnika, starostna razlika med njima je majhna: Oba živita v svojih svetovih, toda zapadata v krize, iz katerih se ne znata izvleči. Tako se od' ločita, da bosta zapustila Stockholm in odšla na skup no potovanje. Na tem P0*? vanju se zbližata, med njima se prebudijo ljubezenska čustva, toda ustrašita se nastale situacije in v šeni zatreta nova čustva. Vsi trije ustvarjalci filma Ena in ena so znani Bergmanovi sodelavci, Erldnd Josephson in Ingrid Thulin ko igralca, Sven Nykvist ko1 odličen snemalec. 22.30 Kitarist Sebastiano Tapajo« in orkester Petra Herphol zheimerja 23.00 DNEVNIK Koper 20.50 Stičišče 21.00 Risanke 21.30 Mešanec Celovečerni film v režiji Stuarta Gilmoreja. Igral0 Robert Young, Janis Carter, Jack Buetel 22.45 Cinenotes — dokumentarna oddaja 23.15 Rock na sceni: Gary Wright, Robert Gen-den in Linke Wrat Zagreb 19.05 TV koledar 19.15 Kapetan Mikula Mali 19.45 Kviz 21.00 Pred šestim sestankom neuvrščenih v Havani 22.05 J. B. Pristley: «Eden end» TV drama ŠVICA 19.10 Program za mladino . 19.30 Pojdimo na farmo — 6- °e 20.05 DNEVNIK 20.15 Holandčev zaklad — TV film 20.40 Asmat — 1. del 21.45 Ob Hitchcockovi 80-letnici: Ujetniki oceana — film TRSTA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila: 7.20 Glasba za dobro jutro: 8.05 Z novim dnem; 9.30 O-troci se igrajo; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 »Jamnica* 2. del radijske igre; 11.35 Počitniški vr-1 tiljak; 13.15 Glasba po želj'aTf; 14.10 Za prijetno (»poldne; 14.45 Roža mogota — antologija ljubezenske lirike; 15.35 Vodič po glasbeni umetnosti; 16.30 Rezervirano RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 14.00; 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.2° Jutranje prebujanje; 9.00 Rad'0 anch’io; 10.00 Kuore s črko «K»; 11.30 Srečanje z Ornello Vanom. 12.03 in 13.15 Vi in jaz; 14.03 Glas tepi, JlVOSram; 14.45 «Ubogi Beji; toit Brecht* v Olimpu klasikov. 15.04- Rally; 15.35 Errepiuno - P^ letje; 16.40 Resna glasba; 17-^ Love mušic: 17.30 Globetrotter: 18.00 Vabilo k kritičnemu poslu za . . .; 17.05 Skladatelji in izva- šanju kitare; 18.30 Glasbena od jalci; 18.05 Kulturni prostor; 18.20 da ja s patty. Pravo; 19.30 Splošm Glasbeni drobiž. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . ..; 10.15 Knjiga po radiu; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 1L45 Festivalbar; 14.33 Izbrani za vas; 14.45 Kirn parade; 15.00 Italijanski zbori; 15.33 Z nami je . . .; 16.00 Neuvrščenost: 16.07 Vrtiljak jug. motivov; 16.55 Knjige v izložbi; 17.00 Vrtijo se plošče; 17.15 Poslušajmo jih; 17.32 Crash; 18.00 Klasična kitara; 18.32 Jugoslovanska pop scena; 19.15 LP plošča; 19.32 Orkestri lahke glasbe; 20.00 Opera, poezija, glasba in ples. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.00, 14.30, >15.30 Poročila; 7,00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Prenos RL; 14.05 Po domače z ansamblom Rudija Bar-dorfeja; 14.37 Popevke se vrstijo; 15.00 Mali koncert lahkih not; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Prenos RL; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Reklame in zabavna glasba; 17.30 Aktualna tema; 17.35 Znane melodije. poziv; 20.00 Opera - kviz; 20.30 Quartetto dei complimenti; 21-0“ Ligurska ljudska glasba; 21-30 Glasbeno naključje; 23.00 Preden zaspiš draga. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12-00. 13.00, 15.00, 16.00. 20.00 Poročila. 8.20 Rekreacija; 8.30 Iz naših spo redov; 9.08 Z glasbo v dober dan. 9.30 Mladina poje; 10.05 Z radiom na poti; 11.05 Rezervirano za . ■ 13.10 Zvoki znanih melodij; U- . Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14.00 Iz naših krajev. 14.20 Obvestila in zabavna lJaS’ ba; 14.30 Priporočajo vam . • 15.05 Enajsta šola; 15.20 Koncert za mlade poslušalce; 15.40 Jezl' kovni pogovori; 16.30 Zabavna glasba; 17.00 «Vrtiljak*; 18.00 Studio ob 18.; 19.00 Vsa zemlja b0 z nami zapela . . .; 19.15 Lokam0 radijske postaje se vključujejo-19.35 Nov posnetek Sonate za klavir Marijana Lipovška; 20.25 Om vestila in zabavna glasba; 20.-P Lahko noč, otroci!; 20.45 Minut0 z ansamblom Atija Sossa; 21. W četrtkov večer domačih pesmi napevov; 22.05 Literarni večer. 22.45 Lepe melodije; 211.20 Plesn« glasba iz jugoslovanskih studiev-00.05 Lirični utrinki; 00.10 Palet« popevk jugoslovanskih avtorjev- Patronat KZ - INAC svetuje MOŽNOSTI ODKUPA LET UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Vpr.: »Bojim se, da sem bila pri svojih odločitvah preveč neprevidna in da sem napravila nepopravljivo napako, zato se obračam na vašo rubriko s prošnjo, če se da še kaj ukreniti. Dokončala sem univerzitetne študije še pred petnajstimi leti, nato sem začela poučevati na šoli kot nestalna učna moč. Tako so mi plačevali prispevke pri INPS vse do pred nekaj leti, ko sem dosegla stalež in torej zavarovanje pri državnem skladu. Moj problem je naslednji: na INPS sem vložila prošnjo za odkup študijskih let, ki so mi jo tudi odobrili in sem že plačala znesek, ki so mi ga določili. Sedaj pa sem zvedela, da bi tista leta lahko odkupila tudi pri državnem skladu in bi od tega imela večjo korist na bo doči pokojnini. Sprašujem vas, če bi lahko zahtevala od' INPS povrnitev vplačanega zneska in tako razveljaviti odkup, da bi nato vložila novo prošnjo za priznanje študija pri državnem skla- du. Že komaj nestrpno pričakujem vaš odgovor in — hvala lepa!» M.F. Sleherni zavarovanec pri katerem koli pokojninskem skladu ima pravico, da s posebno prošnjo odkupi dobo (kolikor legalno traja redni študij na dotični fakulteti) univerzitetnega študija. Vsekakor je priporočljivo, da vsak upravičenec opravi ta odkup čimprej, takoj po prvi zaposlitvi, ker bo tako plačal nižji znesek za odkup te dobe. Znesek, ki ga mora poravnali, je namreč toliko višji, kolikor bližje je zavarovanec u-|x>kojitvi in kolikor večjo pokojninsko dobo v tistem trenutku u-veljavlja. Seveda je tajc hitri odkup lahko tudi nevaren, ker, podobno kot v primeru naše bralke, si tako zapravi možnost ugodnejšega odkupa pri nekem drugem pokojninskem skladu. Na osnovi elementov, ki jih navajate, žal vam ne morem dati pozitivnega odgovora. Vsak zava- rovanec namreč lahko vpraša odkup študijskega obdobja in ko mu zavarovalni zavod to odobri ter določi odgovarjajoči znesek, ki ga mora vplačati za akreditacijo zavarovalnih prispevkov v pokojninsko dobo, ima še vedno odprto možnost, da se odkupu odpove. Zadostuje, da ne prične plačevati obrokov in da poteče rok šestdesetih dni. Kakor hitro pa zavarovanec poravna omenjeni znesek, ni več poti nazaj in morebitna prošnja nima realnih iz-gledpv za povoljno rešitev. Edinole v primeru, da ob predložitvi prošnje na INPS niste še imeli stalnega imenovanja (s tem podatkom ne razpolagam), bi razpolagala z argumentom, katerega bi se lahko poslužila, čeprav bi INPS težko na to pristal. Vendar kljub navidezno brezupnemu stanju pa vseeno obstaja izhod in rešitev tega problema. Če je doba univerzitetnega študija še akreditirana v vašo pokojninsko dobo pri INPS, se vi lahko poslužite novega zakona za prenos in priključitev zavarovalnih prispevkov od INPS na državni sklad, vključno z obdobjem univerzitetnega študija. Morali bi se veda odšteti precejšnjo vsoto de- narja, vendar pa bi tako prej d°" polnili pogoje za upokojitev, P tudi pokojninska osnova bi P°|!j la znatno večja, medtem ko pri INPS dobili le sorazmerno f® ko dodatno starostno pokojnin • VNOVČENJE BANČNIH NAKAZIL Vpr.: »Kot kmet moram plačevati zdravila, nato nes.^C0 te papirje na kmečko bolm4'* blagajno, ki mi nato ob koncu 10 ta povrne stroške, vendar ne vse' j Zdaj sem dobil na dom ček, ki 0 ga moral dvigniti na določeni boj ki v Trstu. Ker bivam na želju, me zanima, če bi mi la"jj bolniška blagajna poslala te C. ke na tisto banko, ki mi I bližja?> A.C. Kmečka bolniška blagajna 'z' stavi vsa bančna nakazila, s ka terimi povrača zdravilske stfr^ ške, pri Banca Nazionale del L® voro. Vendar pa to bančno n® kazilo lahko vnovčite v kateri li drugi banki, ki vam bo izP‘®g čala odgovarjajoči znesek in ® nato sama poravnala z omenjen banko. Torej ni potrebno, da 0 bolniška blagajna izstavljala n®' kazila pri različnih bankah v P0-krajini. ŠPORT ŠPORT ŠPORT VESLANJE V SVEČANEM VZDUŠJU Včeraj na Bledu uradno odprli je svetovno prvenstvo Otvoritev s kulturnim sporedom in več govorniki - Danes prva tekmovanja letošnj ROKOBORBA Na svetovnem prvenstvu ®*ED _ Svetovno veslaško pr-Jenstvo je startalo včeraj na Ble-1111 tudi uradno: s slovesno parado J™® hotelom «Park» je 1500 udele-^.cev jz triintridesetih držav z vseh p® pozdravilo gorenjski biser, ki . drugič gosti tovrstno manifestacijo. BLED 1979 =4 = FISA Svečanost se je začela včeraj ob uri z nastopom godbe in folklor-,e skupine. Sledili so slovesni govori ,,^a Bledu včeraj niso tekmovali. Vesla bodo v vodi danes, saj so na “toredu predtekmovanja, ki so različna skupinsko. Včeraj so na-*reč izžrebali predtekmovalne sku-?®e za vseh šest kategorij veslačic ® štiri lahkih veslačev. .Jugoslovansko reprezentanco bo zastopal četverec Arga iz I-°le. za Italijo pa bo danes na ste-četverec s krmarjem «Ginnasti-r® Triestine*. Med ženskami bo gonila barve «plavih» le Iveta Voljč iz Rovinja v skifu. V petek bo-n?,i)a sporedu repesaži, v soboto pa ptinalna tekmovanja. Veliki fina-* bo na Bledu v nedeljo, ko sc bo radno zaključilo tudi osrr.u svetov-"° veslaško prvenstvo. Udeležence so pozdravili predsed-7* pripravljalnega odbora Janez _-®ltarič. predsednik Os Radovlji-a Leopold Pernus, član predsed-va SRS Stane Markič (kot odpo-•anec pokrovitelja tega prvenstva "Klserinika republike Josipa Bro-Tita) in predsednik mednarodne blaške zveze Thomas Keller. OBVKSTILO Začetniški tečaj *a kotalkarje ^Portno društvo Polet z Opčin Pr'reja od sobote, 1., do ponedelj-, » 17. septembra, začetniški te-CaJ za kotalkarje in kohilkaHčč •••ni od petega leta starosti dalje. Zborno mesto otrok in staršev bo v soboto, 1. septembra, ob 15. uri na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. KOLESARSTVO NA SVETOVNEM PRVENSTVU Bidinost osvojil srebrno odličje AMSTERDAM — Tudi drugi dan tekmovanj svetovnega kolesarskega prvenstva v dirkališčnih disciplinah se je v Amsterdamu zaključil nadvse uspešno za italijansko barve. V hitrostni vožnji za amaterje so v moški konkurenci «azzurri» uspešno opravili svoj krstni nastop. Dez-zan, Rossi in Finamore se bodo tako lahko prebili danes do polfinala. V tretjem dnevu tekmovanj bodo namreč podelili še dva naslov -. v hitrostni vožnji za amaterje, kjer ima Italijan Dezzan dobre' možnosti za visoko uvrstitev in v vožnji za motorjem prav tako za amaterje. Profesionalci bodo na vrsti šele jutri. V hitrostni vožnji bo nastopila tudi italijanska ekipa, ki jo sestavljajo Moser, Visentini, Simone in Fraccaro. Včeraj so v Amsterdamu podelili dva naslova. V zasledovalni vožnji za amaterje j j novi svetovni prvak Sovjet Makarov, ki je v finalu premagal Italijana Maurizia Bidinosta. Finale v hitrostni vožnji pa je bil v ženski konkurenci na sporedu včeraj pozno ponoči. Zoji, Franku in Jani Drasič se je pridružil TIBOR Staršema iskreno čestita, malemu Tiborju pa želi obilo sreče prva Borova ženska odbojkarska ekipa. BERA ZLATIH MEDALJ NAJVEČJA ZA SOVJETE Sovjeti so prvi tudi na točkovni lestvici prostega sloga \ Memorial žarka Raceta: vratar Primorca je med tekmo proti Gaji z glavo odbil nevaren nasprotnikov strel in tako rešil svojo mrežo m... NOGOMET MEMORIAL ŽARKA RACETA NAMIZNI TENIS Z remijem med Gajo in Primorcem se je najbolj okoristil Fortitudo Drevi zadnja kvalifikacijska tekma D skupine Opicina - S. Marco Primorec — Gaja 0:0 PRIMOREC: Pavatich, A. Milko-vich, Stccca, Finessi, Krizmančič, Skrem, Čuk, P. Kralj, M. Kralj II. (72. min. M. Kralj I.), B. Kralj, W. Milkovich (72. min. Možina). GAJA: Cante, M. Grgič, Milkovich, I. Križmančič, Gabrielli, B. Rismondo, B. Grgič, Vrše, Bolcich, Viviani, M. Rismondo. SODNIK: Sarti ‘iz Trsta. GLEDALCEV: 300. V zanimivem in izenačenem derbiju sta se Primorec in Gaja razšla pri belem izidu, ki seveda bolj zadovoljuje tretjega nasprotnika v tej skupini, to je ekipo Fortituda, kot pa obe vzhodnokraški enajsterici. i S tem remijem ima namreč sedaj Fortitudo največ možnosti za u-vrstitev v polfinale, saj je Miljča-nem dovolj, da v soboto premagajo Gajo z minimalnim izidom. """■■iniiiiiiinimiiii.................................................................................. n* nt • i * .Ofjlirl OrhMllo*Nf ------------------- i|tni';i,|r, ATLETIKA NA BOROVEM TEKMOVANJU RCZULTATI TOKRAT NISO ZADOVOLJILI Osmeroboj je osvojil borovec Gorazd Pučnik ,y soboto in nedeljo je bilo na ob-'®skem stadionu Valmaura dežel-2® tekmovanje v osmeroboju za natečajnike, katerega je organiziral ?®r- kot pripravo in zadnji test državnim prvenstvom. Zaradi Počitniškega vzdušja ter slabih vre-J^bskih pogojev je bila udeležba T^omna, predvsem v drugem dne-.b- ko je odstopilo še par atletov Prvega dne. , Maloštevilni udeleženci, med ka-, r*nii trije borovci, so kmalu po-®2ali slabo pripravljenost, pred-ca - 2,50, kopje - 38,58 m), ^loiz Langan (Bor) 2.888 točk G2"8 - 5,26 m, 10,40, 1,75 m. 4 £”6. 23,78 m, o. 23,94 m) pavid Poljšak (Bor) 2.587 točk G2"8. 5,14, 8.27 m, 1,50 m, 17,78 1,70 m, 33,90 m). OBVESTILO Košarkarska sekcija Bor ?!)v®šča, da bodo Informativni seraki pred pričetkom nove košar- V TRSTU IN KRIŽU Tečaj v polnem teku Od ponedeljka poteka na Tržaškem V organizaciji ZSŠDI harhizno-teniški tečaj za najmlajše, ki se bo zaključil v petek zvečer. Tečajniki so razdeljeni na dve delovni skupini: na stadionu «1,- maj* v Trstu trenira od 9. do 11. ure šest dečkov in dve deklici Bora, oziroma Sirene, v rekreatoriju v Križu pa pd 17.30 do 19.30 osem dečkov in dve deklice Krasa, oziroma Mladine. Treninge vodi Sonja Milič in po prvih treh dneh so tečajniki, ki so večinoma začetniki (niihova starost se suče od devetih do enajstih let) že na dobri poti, da se naučijo osnovnih namiznoteniških udarcev, še posebno pozornost pa posvečajo serviranju, ki je poglavitna prvina za uspešno nastooanje v tej športni panogi. B. S. SAN DIEGO — V ameriškem San Diegu se je z zadnjimi dvoboji v prostem slogu zaključilo svetovno prvenstvo v rokoborbi. Tudi letos i je bila sovjetska reprezentanca najuspešnejša, saj so njeni rokoborci kar šestkrat segli po zlatu in tako osvojili šest od skupno desetih naslovov. S tem pa so tudi obnovili lanski uspeh iz Mexico Cityja. Sergej Komilejev in Vladimir Jumin sta naslov svetovnega prvaka ohranila in še enkrat pokazala svojo premoč v kategoriji do-48, oziroma do 62 kilogramov. Ostali sovjetski rokoborci, Mihajl čaračura (68 kg), Kasan Orčev (90 kg), D ja Mate (100 lig) in Šaman časimikov (nad 100 kg) pa so si letos prvič priborili zlato odličje. Japonci so se v prostem slogu uvrstili na drugo mesto, toda z dve-I ma zlatima kolajnama daleč zao-| stajajo za Sovjeti. Za svojo repre-, zentanco sta dve prvi mesti dosegla Tcmyjama, ki je zmaga! v ka-I tegoriji do 52 kilogramov. To je za I izkušenega rokoborca peti naslov v zadnjih šestih ietih. Z eno samo zlato kolajno sta se morali zadovoljiti ZDA in Madžarska. Američan Leroy Kemn je ohranil naslov v kategoriji do 74 kilogramov, potem ko je po točkah premagal zahodnega Nemca Knop-sa, Madžar Kovacs pa se je uveljavil v kategoriji do 82 kilogramov. Na končni ekipni lestvici prostega sloga se je po točkah uvrstila na prvo mesto Sovjetska zveza, za njo pa Združene države Amerike, Nemška demokratična republika, Japonska in Bolgarija. Italija je skon-čala na 14. mestu. In še nekaj o grško-rimskem slogu: organizacijski odbor je po protestu bolgarske delegacije določil, da si bosta v kategoriji do 74 kilogramov delila naslov svetovnega prvaka Madžar Kc-csis in Bolgar Čepov, potem ko so najprej proglasili Madžara za prvaka, Bolgaru Da podelili srebrno kolajno. Zahodni Nemec Helbing je vsekakor ohranil bronasto medaljo. 14., 15. in 16. septembra. Za vse informacije se lahko obrnete na urad ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20. tel. 767304. Ura pričetka tečaja bo javljena v jutrišnji številki Primorskega dnevnika. * * * ZSŠDI obvešča, da danes odpade trening mladinske nogometne reprezentance. Novi datum treninga bomo pravočasno javili. Pris/H‘Vtijlv zn DIJAŠKO MATICO OBVESTILO Odbojkarski odsek ŠZ Bor obvešča vse Igralke prve in druge ženske ekipe, da bo jutri, 31. t.m., ob 19. uri na stadionu «1. maj* v Trstu informativni sestanek pred začetkom nove sezone. Prisotnost igralk je obvezna. * * * ZSŠDI obvešča, da je avgusta meseca u-rad odprt vsak dan od 8. do 14. ure, ob torkih in petkih pa tudi od 18. do 20. ure. ODBOJKA V ORGANIZACIJI ZSŠDI Danes začetek tečaja pri Banih V šolskem centru pri Banih se bo danes zjutraj ob 8.30 pričel že tretje leto zapored desetdnevni odbojkarski tečaj za začetnike in začetnice, ki ga prire„ i ZSŠDI. Glavni vodja tečaja in organizator delovnega dne bo prof. Frariko Drasič. ki bo koordiniral delo mladih domzčih trenerjev, ki bodo vodili posamezne skupine. Delovni dan bo potekal takole: od 9. do 11. ure dopoldanski trening, nakar bo do kosila, ki ga bo pripravila trič'anska pol-Iicna kuharska ekipa, sledila organizirana pros a zabava. Popoldne bo obvezen počitek, na sporedu pi bodo tudi razne družabne igre, predvajanje filmov in predavanja a aktualno tematiko. Od 15. do 17. ure bo popoldanski trening, nakar se bodo tečajniki odpeljali proti domu. Po 17. uri bo letos tudi petdnevni trenerski tečaj, katerega se lahko ' ’°žijo vsi zamejski trenerji, vaditelji in sploh ljubitelji odbojke. Organizator obvešča vse tiste dečke in deklice, ki se niso prijavili preko posameznih društev in ki bi radi pričeli gojiti odbojke da se lahko v teku današnjega dne javijo kar pri Banih, kjer bodo uredjli vse potrebno za redno obiskovanje tečaja. B. S. mn mnimniiiiiiiii mini MimniiniiinniiiiimiiiiimummniiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiimi« JADRANJE NA DP V TRSTU Martinez in Reggio osvojila prvo mesto Zadnjo regato si je priboril par Vigano i vOLiOMt^ Delovanje ZSŠDI Jutri, 31. avgusta, v popoldanskih urah se bo pričel tečaj 1. stopnje za trenerje namiznega tenisa. Tečaj se bo odvijal še v soboto, 1., in nedeljo, 2. septembra. Drugi del tečaja bo v dneh ’ 10 i71] p llllltlllUllllllllllllllllllHIIIIIINIHimUl1UU»HIIIHlllllMtllllllllllllllllllll|UII||mi»UIIIIIIIWI|IIIIIIIIIMIIIIIIIII x . i-.j ‘ai vrri^ NA MEDNARODNEM TENIŠKEM TURNIRJU V FLUSHING MEAD0VTSU Panalla izpadel Za v prvem dnevu Jadranovi igralci (na sliki med tekmo z GMT) so se v teh dneh že pričeli pripravljati na novo prvenstveno sezono OD NEDELJE DALJE Športni teden v Števerjanu V nedeljo se bo v Števerjanu pričel 11, športpi teden, ki ,aa prireja domače športno društvo Brda. Kot yedno se bodo v raznih š^ -tnih panogah pomerili le domačini. Poglejmo spored tekmovanj. NEDELJA ob 11.00 v For: lentinijevem parku srečanje v nogometu med ekipama: Britof in Dolenji konec ob 15.00 plavanje PONEDELJEK ob 20.30 dama TOREK ob 20.30 namizni tenis SREDA ob 20.30 (na igrišču v Katoliškem domu): odbojka. Srečali se bosta ekipi Dolenjega konca in Britofa ČETRTEK ob 20.30 streljanje PETEK ob 20.30 tučenje SOBOTA ob 20.30 maratonski tek NEDELJA ob 11.00 (v Formentinijevem parku) nogomet za najr lajše. Igrali bosta ekipi Britofa in Dolnjega konca (pr) KOŠARKA SAN HUAN (Porto Rico) - V srečanju za medcelinski košancarski pokal je domača reprezentanca Porto Rica visoko premagala Jugoslavijo z 99:81 olčas (59:44). FLUSHING MEADOWS (New York) — Za italijanskega tenisarja Adriana Panatto se je ameriško odprto prvenstvo kaj kmalu končalo, saj je izpadel že po prvem dnevu tekmovanj. Premagal ga je enaindvajsetletni južnoafriški tekmovalec Kevin Curren, ki je zmagal z rezultatom 6:3, 7:5, 7:6. Ostala srečanja niso pripravila večjih presenečenj. Vsi najboljši teni-sarji so namreč uspešno prestali prva tekmovanja. Tako je Šved Bjorn Borg visoko porazil Američana Mitchella s 6:1, 6:1, 6:2; Argentinec Vilas je premagal Novozelandca Paruna s 6:1, 6:2, 7:6; drugi Argentinec Jose Clerc pa Američana Nicholsa s 6:1, 6:0, 6:4. Čilenec Fillol je prevladal nad Francozom Bedelom z izidom 4:6, 6:1, 7:6, 6:2; Cehoslovak Kode? pa nad Južnoafričanom Schneiderjem s 3:6, 5:7, 6:4, 6:3, 6:1. Precej se je mo-raj potruditi Paragvajec Victor Pec- ci (pred kratkim je v Caracasu premagal Panatto), za katerega je bil devetnajstletni Američan Kohlberg precej trd oreh. Nobenih težav ni i-mel seveda Jimmy Connors, ki je takoj spravil na kolena svojega nasprotnika, Indijca Amritraja. Tudi Američan Gerulaitis se ni veliko trudil, da bi si zagotovil zmago nad Avstralcem Edmonsonom, tako da je dosegel izid 6:3, 6:2, 7:5. Na ženskem turnirju je Chris E-vert - Lloyd premagala zahodno Nemko Riedel s 6:0, 6:0, Britanka Virginia Wade Američanko Smith 6:3, 6:3, in Avstralka Fromholtz sodržavljanko Evers s 6:3, 6:2. V ženski konkurenci je bil izpad A-meričanke Pam Shriver edino presenečenje. Z izidom 6:4, 6:1 jo je porazila rojakinja Julie Harrington. Na sliki: Južnoafričan Curren, ki je že v prvem kolu v Flushing Mea-dowsu izloiT Italijana Panatto. (Te-lefoto ANSA UPI) Tržaški zaliv je bil te dni prizorišče italijanskega državnega prvenstva v jadranju. Nad 40 posadk iz vse Italije je poizkušalo svoje mornarske veščine na jadrnicah razreda 420. Vse te dni je bilo torej na gladini tržaškega morja res zelo živahno, saj so jadralci v celoti opravili kar pet regat, poleg i tega pa jih je bilo skoraj toliko i prekinjenih zaradi slabega vremena, bur.je in ker je veter večkrat menjal smer pihanja več kot to dovoljujejo pravila. Torej na splošno je prvenstvo še kar dobro u-spelo, škoda le, da je vreme, kot rečeno, preveč nagajalo tržaškim prirediteljem in seveda jadralcem batnim. Včeraj je bila v našem zalivu zadnja in odločilna regata. Končno se je t58T*vre«ne 'nasmehnilo jadralcem, saj so bili pogoji za jadranje v tem zadnjem dnevu tako rekoč idealni. Ligurska posadka, ki sta io sestavljala Roberto Martinez in Toni Reggio, člana športnega združenja Quarto. je tudi v tej regati startala kot favorit za osvojitev prvega mesta, kljub temu pa je Ligurcema zadostovalo uvrstiti se med prva deseterico, saj jima je že taka uvrstitev dala naslov državnih prvakov. Mladi par pa zaradi tega ni hotel v tej zadnji preizkušnji preveč tvegati; plula sta solidno in predvsem sta pametno usmerjala svojo jadrnico. S tako vožnjo sta uspela v svojem namenu, saj sta priplula skozi cilj s sedmim mestom, kar jima je zadoščalo za osvojitev državnega prvenstva. Na drugo mesto končne lestvice sta se uvrstila brata . iz Alassia, Giovanni Sommariva (16 let) in Mina Sommariva (19 let), ki sta bila odlična tudi v včerajšnji regati, katero sta končala s šestim mestom. LESTVICA PETE REGATE 1. Vigano - Vigano 2. Giorgi - Castagna 3. Volpicelli - Attina 4. De Benedetti - De Benedetti 5. Caponetto - Mondani 6. Sommariva - Sommariva KONČNA LESTVICA 1. Martinez - Reggio 2. Sommariva - Sommariva 3. Vigano - Vigano 4. Caponetto - Mondani 5. Zuccoli - Zanini 6. De Benedetti - De Benedetti BALINANJE Na turnirju v Notranjih Goricah Zgoničani zadovoljni s svojim nastopom V soboto se je odvijal v Notranjih Goricah pri Ljubljani v organizaciji ŠD Jama 3. balinarski turnir v počastitev narodnega heroja iz tega kraja, Lada- Mavserja -Ronka. Na ta zelo kakovosten turnir je bila povabljena tudi ekipa zgoniškega Krasa, ki se je vabilu z veseljem odzvala. Slovesna otvoritev, mimohod ekip in polaganje vencev pred ploščo Lada Mavserja - Ronka je odpadla zaradi slabega vremena. Za turnir je bilo prijavljenih 19 ekip, ki so bile razvrščene v 4 skupine. Kras se je v prvi tekmi pomeril z ekipo Partizana iz Trnovega. Začetne poteze so spavile naše predstavnike v težave, saj se je takoj poznalo, da igrajo na «tujem». Naši igralci niso navajeni na jugo slovanska igrišča, kajti ta so bolj hrapava kot so naša, zato je potrebno balinarske krogle suniti precej močneje. Po prvih neuspelih poskusih so naši fantje edobili roko* in začeb nadomeščati zamujeno. Po uri in pol igranja so nepričakova no dosegli trinajstico in tako prvi dve točki. V drugi tekmi, pa so naleteli na premočnega nasprotnika, ki jim ni dopustil, da bi šli preko petih točk. Zmagovalec turnirja je bila ekipa Kastava z Reke, ki je prehodni pokal Lada Mavsarja - Ronka o-svojila že drugič zaporedoma. . Sledijo ji: Lokomotiva Moste, Svoboda. Stadion, Jama 1, Jama 2, Kras, Krasje, Krim, Ljubljana, Cerknica, Partizan - šiška. Mostec, Rožna Dolina, Milan Majcen, Loka 1000, Ra dna. Partizan Trnovo, Brdo. Naši fantje si niso mogli ogledati finalnih tekem, ker • so bile te na sporedu kasno ponoči in so se tako poslovili od organizatorjev turnirja in od sekretarja pri ZTKOS Rudija Ziemickija z željo, da bi se v kratkem spet srečali na balinarskih stezah in izven njih. Postava Krasa: Furlan, Kobal, Milič A., Milič V., Rebula. M. I. VODNO SMUČANJE RIM — V petek se bo začelo; v Castelgandolfu 33. evropsko prvenstvo v smučanju na vodi. Med devetnajstimi reprezentancami, ki so napovedale svoje udeležbo, sta tudi Jugoslavija in Italija (kot gostiteljica). Ostale udeleženke tega Evropskega prvenstva so: Avstrija, Belgija, Češkoslovaška, Danska, Finska, Francija, ZRN, Velika Britanija, Grčija, Irska, Izrael, Norveška, Nizozemska, Španija, švedska, Švica in Sovjetska zveza. “ Kot kaže torej • lahko pričakujemo zelo kakovostno prvenstvo^ bodisi po številu reprezentanc, kot tudi po kakovosti posameznih vdd-nih smučarjev, ki so te c #» 25. Jubilejni mednarodni vinogradniško vinarski sejem VINO 79 •'S <*v$> x * Wv ,4 <;• .fe« v ->13 # *v v V - ib P L y v V*1 C>Vv’ 'j? Ato .4« ,0» V NASI VINOTEKI lahko kupite preko tristo vrst izbranih jugoslovanskih vin od 27. avgusta do 2. septembra na GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU v Ljubljani