m IZDAJA ZA GORIŠKO IN BENEČIJO PHIHOBSKI DHEYKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Stev- 78 (2074) trst, nedelja 30. marca 1952 ~ Uprimo se naklepom rimskih imperialistov! Cena 25 lir - - f -Itit SLOVENCI! človeškimi in materialnimi žrtvami osvobodili. Od rimske vlade naročene in od njenih tržaških agentov skrbno pripravljene demonstracije ‘20. marca in naslednje itej j —iska diplomacija po svoji tradicionalni taktiki izsiljevanja uporabila za pritisk na angleško in ameriško vlado, da pristajata na nove koncesije italijanskemu lre se je vodstvo tržaškega kominformizma javno in nedvoumno izreklo proti obstoju STO in za njegovo priključitev k Italiji. ^ Desettisoči volivcev, ki so pred tremi leti dali kominformističnemu vodstvu legitimacijo, da jih zastopa, so zaprepaščeni ugotovili, da je to vodstvo njihovo >»je izdajalsko zlorabilo. Tržaško delovno ljudstvo je z obsodbo demonstracij, ki so bile izrazito neofašistične, in z odklonitvijo sodelovanja pri protestni stavki odločno 1° peklensko igro kominformističnega petokolonaškega vodstva in se izjavilo proti vsem mahinacijam, ki bi dovedle Tržaško ozemlje v ponovno suženjstvo. Sv V tej veliki izdaji interesov tržaškega ljudstva so se še posebno odlikovali slovenski izdajalci, ki so kot hlapci italijanskega imperializma v tržaškem občinskem z navdušenjem glasovali za iredentistično resolucijo. Tako so omogočili Bartoliju in De Gasperiju, da se sklicujeta na enotnost tržaškega prebivalstva in potvarjata 1Qo razpoloženje tržaškega ljudstva, ki obsoja sramotno izdajo in odklanja bedne izdajalce, SLOVENCU V tem trenutku zahteva naša bodočnost odločno in jasno akcijo: . združimo vse sile slovenskega ljudstva na Tržaškem ozemlju v enotno borbeno fronto proti vsem naklepom rimskih imperialističnih in njihovih agentov na tržaških tleh; orotastirajmo proti popuščaniu ameriške in angleške vi p ,e nasitne mu italijanskemu imperializmu, ki poskuša s politiko izsiljevanja Vl*o zagospodariti na naši zemlji; izločimo dokončno iz naše srede izdajalce slovenskega ljudstva - agente petokolonaškega kominformizma in pomagajmo spoznati lCo vsem poštenim Slovencem, ki so jih ti prevarali; krepimo z našo odločno borbo enotno fronto vsega tržaškega delovnega ljudstva, ki noče več Italije; is]^ oprimo se na vse sile na svetu, ki so iskrene braniteljice naših pravic, predvsem na našo matično domovino Jugoslavijo, ki je naj* 6liejši in najodločnejši branilec naših življenjskih interesov; tiji . zahtevajmo od Zavezniške vojaške uprave, ameriške in angleške vlade spoštovanje z mirovno pogodbo prevzetih obveznosti in. res* *** interesov tržaškega prebivalstva; terjajmo, da končno preneha vsaka diskriminacija in se da Slovencem v osvobodilnem boju priborjene in mednarodno zajamčene 1Ce enakopravnega naroda SMRT FAŠIZMU - SVOBODA NARODU1 Ir st. 28. marca 1952. Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Tržaško ozemlje lo tisoč Beograjčanov manifestira za Trst \ e^lH6 manifestacije v Ljubljani, Mariboru, w "Prašanja brez Jugoslavije ne more reševati ca»AD-» - -— Zagrebu, Sarajevu, Osijeku, Tuzli in drugod * Leo Mates poudarja, da spada STO v jugoslovansko narodnostno ozemlje in da se - V razpravi o Matesovem poročilu so govorili: Ivan Regent, France Bevk, Dušan OiminiČ, Giusto Massarotto, Josip šestan in drugi ^ *■ V zvezi z vestmi inozemskih časiposov in inisi A in v » Ju*°slavi,}a konzultirana o nameravani kon-CV0 o Jon i Britanije z Italijo, na kateri naj bi se raz- V iv.>lls'teea * ovanlu Italije pri upravi cone A, je pomočnik >iurt«uUnaaj'*a ministra Leo Mates na popoldanski yiJa do i ^uPSčine odločno zanikal te vesti in izjavil, eI ul bila uradno obveščena o sklicanju te »L6* ni. i.0^'0051 sklicanja in na sestav konference je Mates ], n5 f(jo VDliuP*>lnoina Jasno, da morebitni sklepi te konferen-S»»vic0 vi na 5,aliSfe jugoslovanske vlade glede STO boportK lo 'ma Jugoslavija po mirovni pogodbi in ki , Jamči Jugoslaviji glede STO. Vbfifedov ie d ln neoci l„Sv Pscina danes Zvez- ■MSfroE 1 na < član. Zvez- i -.lo e na~*oinaV2oeii°sti Uk-8* Zk10’ član z marša. )Č;'h iJ°ra £n°v diplomat- ^>ts"msk!h,lnih do- 0 Porn^ii novmar-Ha?. o min?, pom°čni. '■io " Bost1'1' delti' Jugo- 'B Vr, ten Odo porc>čila z Ita- ■SNžan s svoi?mLj,udska odi d°stoj-vgrede ?taTrila ,.ua uživo- canskih Pradoi° podPoro ie radd>h krogov. načelt ^n° p°uda- ? t>h0«i Politiki o|Sl0Van‘ OoNr 1 drža,, ‘ ?bramba Ni?*. lti°dn°sov krepitev takJsemi dr-V in tlvno , "Sno sodelo ,od«'ovanje v ednar°dnih F** Vl strini k n°herie-0>x°st v nt SVo^ P°" Ah d oh Jpgo?] ru 111 s SS tor° vo jT-Ja ved. Ns,Si praianja ' se Vsa vist SiJo o °stalimi sp0s?a P°d>agi C ePakooanja 4bM(iSo1s?lta0jeapa'lih so- sp0^&ov^j osnovna načela Združenih narodov. Pri tem je Mates govoril o izboljšanju odnosov z Grčijo in podčrtal znaten na-predek v odnosih z Avstrijo. Nato je Mates govoril o odnosih med Italijo in Jugoslavijo in ie posebej o vprašanju STO. Ko je govoril o historija-tu dogodkov, ki so dovedli do ustanovitve STO in na postop. kih predfašistične in fašistične Italije proti Slovencem in Hrvatom, je poudaril, da te postopke označuje skrajno brutalno raznarodovanje. «Ti raznarodovalni ukrepi se niso o-mejili samo na zapiranje šol in kulturnoprosvetnih društev in ustanov, temveč so pri. j vedli do popolne prepovedi mateiinskega jezika, do gospodarskega pritiska, do izseljevanja Slovencev in Hrvatov, da bi se na njihova mesta naselili Italijani, uničenje društvene Imovine, zapiranje gospodarskih ustanov, in celd do sprememb imen na nagrobnih spomenikih. Skoro vsi ti ukrepi, ki se nadaljujejo tudi danes, v coni A, so v veliki meri vplivali in se vedno vplivajo na spremembo nacionalnega značaja tega področja. Zato ni mogoče pristati na rešitev vprašanja STO. a da se pri tem ne upošteva učinek teh ukrepov na tamkajšnje prebivalstvo. Pozabiti to preteklost bi pomenilo molče odobriti te postopke. Leo Mates je nato poudaril, da je na mirovni konferenci •Jugoslavija sanio v interesu nuru podpisala mirovno pogod- bo, ki ni rešila spornih vprašanj, temveč nasprotno. Da bi se ta vprašanja končno rešila, je Jugoslavija že pred. leti izrazila željo, da se sporazumno z Italijo rešj vprašanje STO in ostala vprašanja, ki jih mirovna pogodba ni mogla rešiti. Jugoslovanska vlada je pri tem upoštevala tudi aktivnost sovjetske vlade, ki se trudi, da bi izkoristila vprašanje STO, da z diplomatskimi manevri in s svojo peto kolon0 v Italiji in Trstu prizadene čim več škode Jugoslaviji in njenim odnosom z drugimi državami. «V stikih, ki so jih ob raznih prilikah imeli naši zastopniki z zastopniki Italije, je dejal Mates, se je z naše strani vedno pokazala pripravljenost na žrtve, ki so potrebne, kadar se želi sporazumna rešitev spornih vprašanj. Mislim, da nj potrebno iznašati podrobnosti teh razgovorov in to tem bolj, ker še vedno obstaja možnost in želja na naši strani, da se tudi v bodoče išče rešitev z dvostranskimi sporazumi*. V zvezi s tem je Mates opozoril na dve glavni težavi, ki ovirata rešitev tržaškega vprašanja. «V Italiji se enkrat do dvakrat letno pojarvlja. val besne protijugoslovanske gonje, v kateri poleg uličnih demonstracij, tiska in radia sodeluje^ jo tudi odgovorni zastopniki Italije. V tej zelo na široko ot: ganizlrani gonji, ki prekorači okvire STO in v katerih se Ponavljajo razne ekspanzionistlc-ne parole o Istri, Dalmaciji itd., ki se iz Italije prenašajo v svet igra zelo vidno vlogo tudi Vatikan. Druga stvar je, da italijanska vlada ne pokaže, da zeli razumeti, da mi ne moremo Pristati na razgovore na podlagi tristranske izjaven. Leo Mates je nato poudaril, da je Italijanska vlada odklonila tudi zadnji jugoslovanski predlog o ustanovitvi STO pod nadzorstvom Italije ir Jugoslavije, kt bi končno rešil to vprašanje in v zvezi s tem izjavil: »Sporazumna rešitev vprašanja STO bi odprla pot za prijateljsko sodelovanje med obema našima državama na vseh področjih. To bi bilo v obojestranskem interesu in bi pomenilo velik prispevek k ohranitvi in utrditvi miru v tem delu sveta. P.oleg tega bi odstranitev tega spora in paralelna končna rešitev drugih vprašanj ustvarila tak položaj, v katerem bi naša vlada brez rezerve lahko podpirala zavzemanje Italije, da se osvobodi tistih obvez mirovne pogodbe, ki jo postavljajo v neenakopraven položaj z drugimi državami*. Na predloge, da se tržaško vprašanje reši s plebiscitom, je Leo Mates izjavil: «Ntma.m namena, oporekati upravičenosti take rešitve kot ene izmed mogočih izhodov iz obstoječega položaja. Toda glede na to, kar sem rekel za preteklost in posebno glede na raznarodovalno politiko proti Slovencem in Hrvatom na tem področju, ne verjamem, da bi kdor koli lahko trdil, da se tak plebiscit lahko izvede, če se poprej ne popravi to, kar je bilo storjeno na škodo ene strani. Zato je potrebno ustvariti nov položaj na STO in pristati na to, da ta položaj deluje več let.» (Ploskanje). Nato je Leo Mates poudaril važnost, ki jo ima pravilna politika do narodnostnih manjšin, zh razvoj dobrih medsebojnih sosedskih odmosov. Končno je govoril o pomoči, ki jo je Jugoslavija prejela in jo še prejema od ZDA, Velike Britanije in Francije. Poudaril je, da se Jugoslavija zavzema za dobre odnose z vsemi zahodnimi državami. Nato je prikazal delovanje jugoslovanske delegacije na zadnjem zasedanju glavne skupščine OZN in zaključil, da se je Jugoslavija vedno zavzemala za sistem kolektivne varnosti. V diskusiji so poleg drugih govorili ljudski poslanci IVAN REGENT, France Bevk, Josip Sestan, Dušan Diminič, posla- nec za Reko in Istro, in zastopniki Italijanov Giusto Massarotto, ki so vsi ostro obsodili ekspanzionistično politiko italijanske vlade, ki ustvarja v Italiji atmosfero kot je bila pred drugo svetovno vojno. Ivan Regent je ostro obsodil ravnanje italijanske vlade, ki je postavila na obtožno klop najboljše sinove italijanskega ljudstva. Tov. Regent je nato kritiziral poročilo Lea Matesa, katerega besede glede italijanske zunanje politike so se mu zdele preveč zmerne. Dejal je tudi, da Leo Mates v svojem poročilu prvič ni dovolj točno preciziral pogojev, ki jih postavlja Jugoslavija za priznanje italijanskih zahtev po reviziji nekaterih poročil mirovne pogodbe in da drugič «ni dovolj poudaril nujnosti bolj energične reakcije pro. ti protijugoslovanski kampanji, ki jo v Italiji vodita tisk in vlada, in proti dejstvu, da zahodne države niso povabile predstavnikov jugoslovanske vlade na razgovore o upravnih spremembah v coni a*. Predstavnik Italijanov v zvezni skupščini G1 usto Massarotto je v svojem govoru v italijanščini obsodil imperialistično politiko sedanje italijanske vlade ir. izjavil, da bo italjanska iredenta samo preko trupel italijanske narodne manjšine, ki je solidarna z ostalimi narodi Jugoslavije, lahko uresničila svoje cilje. Med splošnim ogorčenjem za-radi imperialistične politike ita. lijanske vlade je bila seja ljudske skupščine prekinjena in poslanci so se pridružili ogromni množici manifestantov, ki je po beograjskih ulicah protestirala proti vojnohujskaški politiki italijanske vlade. Skupščina bo nadaljevala z delom v ponedeljek, ko bo verjetno govoril tudi zunanji minister Edvard Kardelj, Medtem je več kot stotisoč prebivalcev jugoslovanske pre. stolnice manifestiralo po mestnih ulicah proti vojnim huj- skačem v Italiji, ki bi radi vprašanje Trsta rešili na način, kot sta slična vprašanja reševala Hitler in Mussolini. Niti 27. marca 1941, ko je svobodoljubno prebivalstvo Beograda odločno odgovorilo Hi-tleiju in Mussoliniju, se ni zbralo toliko ljudi na ogromnem Trgu Dimitrija Tucoviča (Slavija), kot nocoj. Iz vseh stranskih ulic so se zlivale množice na ta veliki trg; nosile so zastave in transparente, na katerih so bile napisane besede negodovanja proti politiki De Gasperijeve vlade in proti podpihovanju nove vojne. «Tujega nočemo, svojega ne damo*. »Vprašanja Trsta ni mogoče reševati brez Jugoslavije*, «Zivel tovariš Tito, borec za mir v svetu*. «Dol s podpihovalci nove vojne*. »Dol s profašisti in kominformisti!* — to so bile parole, s katerimi je beograjsko ljudstvo prišlo na ulice, da bi dalo dostojen odgovor iredentističnim razgrajačem in izsiljevalcem. Cela vrsta govornikov je na tem veličastnem zborovanju poudarjala, da Jugoslavija ne inore dovoliti, da bi Italija so-delovalp pri upravi Trsta, in še manj, da pripeljejo italijansko vojsko v Trst. «Treba je opozoriti tudj poštene ljudi na zahodu, je rekel eden izmed govornikov, univerzitetni profesor Ksenofon Sahovič, da je bila italijanska vojska v nedavni preteklosti na oni stran* barikad*. Drugi govornik, elan o. srednjega sveta Sindikatov Jugoslavije, Radivoje Dakič, je dejal, da država kot Italija ne more biti članica OZN, dokler ne reši na svoji lastni zeiruji osnovnih vpražarvj, kot vprašanje pravic narodov in pravic človeka. Današnje manifestacije so se začele z množičnim protestom študentov beograjske univerze, ki so na ulicah demonsbi-rali protj imperialistični politiki italijanske vlade. S Študentskega trga v Beogradu je približno 10.000 beograjskih štu- dentov poslalo brzojavko maršalu Titu, v kateri pravijo, da vse jugoslovansko ljudstvo ve, kako v Italiji že več kot desei dni fašistične tolpe skupno Kom nf ormisti, podžgane in organizirane od uradnih italijanskih krogov, prirejajo iredentistične demonstracije in fašistične parade, naperjene proti Jugoslaviji, z osvajalnimi parolami pohoda na Trst in celo na jugoslovanske priroor*€ kraje. Manifestacije so dobile tudi protikominformistični značaj, ki se je izražal v vzklikih proti kominformističnim poskusom, da iz tržaškega vprašanja izvlečejo koristi za Moskvo. Po mestnih ulicah so manifestanti vzklikali: «Doi s kominformi- stični podpihovalci vojne!* Ljudska milica je zastražila vsa poslopja zastopstev komin-formističnih držav in poslopje italijanskega poslaništva v Beogradu. Toda manifestacija .ie potekala v popolnem miru in redu. Niso pa manjkali številni vzkliki pred italijanskim poslaništvom. Najnovejši dogodki v Italiji in Trstu so izzvali ogorčene proteste tudi v Sloveniji, na Hrvatskem in ostalih jugoslovanskih republikah. V Zagrebu sta bili danes dve protestni zborovanji. Prvo sc organizirali študenti, drugo pa društvo Istranov in Primorcev v Zagrebu. Po zborovanjih so mar.ifestanti prišli na ulico s parolo: »Zivljrnje damo. svojega ne damo*. Z velikega zborovanja so poslali zvezni vladi resolucijo, ki od nje zahteva, naj ne dovoli, da se vprašanje Trsta reši mimo Jugoslavije in proti njej. O velikih manifestacijah poročajo tudi iz Maribora. Sarajeva, Os j tka. Zenice Tuzle in iz drugih jugoslovanskih mest ATENE. 29. — Kralj Pavel je pomilostil pet od osmih na smrt obsojenih Rrških komunistov. ki so bili obtoženi vohunstva. Tri cbsojr.ci, Bdojannis, Argiriades in Kalouroenos. bodo usmrčeni. 15 Iti PO 0 n To je po vesfeh iz Rima odgovor FLRJ na italijanski predlog o plebiscitu RIM. 29. — Kot poroča poluradna novinarska agencija ANSA, so se v palači,, Chigi vzdržali podrobnejših komentarjev o poročilu pomočnika zunanjega ministra Lea Matesa. Ista agencija pa ve medtem povedati, da pomenijo Matesove besede glede plebiscita, ki ga je predložila italijanska vlada, dejansko odklanjanje italijanskega predloga o plebiscitu. ANSA nadaljuje: «Iz dobro obveščenih krogov se je izvedelo da je beograjska vlada v svojem odgovoru na italijanski predlog sporočila italijanski vladi, da bi se moral vršiti plebiscit šele po petnajstih letih po ustanovitvi takšne uprave na STO, kakršno je predlagal maršal Tito na Brionih. To pa pomeni že vnaprej odklanjanje plebiscita*. U OBSODBA vohunov CLN v Kopru KQPEr. 29 — Danes ob 16. uri je vojaško sodišče Vojne uprave JLA izreklo sodbo nad skupino šestih obtožencev, ki so bili povezani v vohunsko mrežo CLN iz Trsta in preko tega z Rimom. Dvorana je bila nabito polna. ko so vstopili sodniki in zavzeli svoje prostore. Predsednik vojaškega sodišča major Jandič je najprej prečital za vsakega posameznega obto ženca njegovo dokazano krivdo in nato razglasil naslednjo sodbo; Lugnani Adriano je obsojen na 6 let strogega zapora, ker je bilo dokazano, da je že leta 1947 prišel v stike z agenti CLN in že v začetku leta 1948 zavestno vedel, da dela kot vohun in je za to delo pridobil še dve drugi osebi. Degrassi Amatore je bil obsojen na 4 leta strogega zapora, ker je vedel, da je dr. Po-nis, ki mu je dajal podatke, agent CLN in da dela za SIM (Servizio informazioni milita-ri — italijanska vohunska služ. ba). Chierego Dino je bil obsojen na 2 leti strogega zapora, Be-nedetti Tarcisio na i leto in 6 mesecev zapora, Dapretto Silvano na i leto zapora pogojno, pettener Silvana pa je bila oproščena. Za vse obtožence je sodišče upoštevalo njihovo družinsko stanje in jih oprostilo plačila sodnih stroškov. Prav tako je sodišče upoštevalo njihovo zadržanje in odkritosrčne izpovedi med preiskavo in pred sodiščem, in pa dejstvo, da so bili na zvijačen način pritegnjeni na vohunsko mrežo. KAIRO. 29. — Vojaški zakon bo ostcl v veljavi v Egiptu za vso predvolilno dobo. Vlada u-temeljuje ta sklep s poročili o odkritju velikih količin razstreliva. ki je bilo na skrivaj poslano v Egipt. Trumanov govor WASHINGTON, k9. — Predsednik Truman je danes govoril na tradicionalnem kosilu demokratične stranke ob dnevu Jeffersona in Jacksona. Truman je živahno p lemiziral z republikansko stra ko in jo ob-težil, da hoče priti r.a oblast, da bi spremenila ameriško zunanjo politiko. Danes, nedelja 30. marca Krmi Baba šola Ko 90 slovenski starši šoloobveznih otrok v Kr-0 minu, izvedeli. od oblasti, da ne nameravajo vzpostaviti slovenskega pouka, so se oslonili na lastne sile in pričeli iskati možnosti, da bi ustanovili slovensko zasebno šolo, ki je po zakonu dovoljena. Vendar so tudi pri tem naleteli na ljudi, kt so skušali preprečiti njihov dober namen. Nekateri ljudje blizu županstva so namreč ili k lastniku prostorov, kjer so Krminci sklenili napraviti šolo, tn ga nagovarjali, naj ne bo tako nespameten, da bi dajal svoje prostore za slovensko šolo, ker bi ga utegnilo tako ravnanje drago stati. Tako sitnarjenje pa krmin-skih Slovencev ni odvrnilo od poti: te dni so otvorili novo zasebno šolo. Na vprašanje občinskega svetovalca, u-čiteija Fabrizia, ali bodo lahko vzdrževali učiteljico in prenašali še druga bremena, so mu starši šolobveznih otrok odgovorili: eMorda bo kak žulj več na naših rokah, zato pa bodo naši otroci ostali zvesti sinovi slovenskega narodas. Goriški fiiiltcm V teh dneh so imeli gort-iki dijaki kar dva prosta dneva, ki so ju izrabili za kričanje proti angleškim zaveznikom, ker so kot poveljniki tržaške policije eprebrutalnos ravnali s tržaškimi fašističnimi razbojniškimi pobalini. V sprevodu so prepevali uItra-šovinistične himne in vzklikali »Dol z Angležih Oblasti niso intervenirale, da bi zavrte fašistični izbruh. Rožljanje z orožjem Vzporedno s fašističnimi manifestacijami, ki so v marsičem sličile pripravam za apohod na Trstu, so bile v spodnjem Posočju, torej v bližini italijanske meje s STO in Jugoslavijo, vojaške vaje, ki so trajale več dni. Sodelovali so različni rodovi vojske z najtežjim orožjem. Danes so v Trst prišli tudi bivši bojevniki| ki prav tako manifestirajo za priključitev Trsta k Italiji. Italijanska diplomacija res ne izbira sredstev za dosego svojih ciljev. Po vzgledu vzhodnih sovjetskih satelitskih držav je pričela rožljati z orožjem vzdolž zahodne jugoslovanske meje, da bi Jugoslavijo prisilila na sprejem italijanskih pogojev glede tržaškega vprašanja, Joralje Jameljčani so že pred letom dobili od oblasti zagotovilo, da jim bodo v vas napeljali elektriko. Vest je vaščane razveselila in jih opogumila, da so pričeli napeljevati električno napeljavo po svojih hišah. Poleg tolikih obljub je tudi zadnja zapravila vero prebivalcev: tudi za božič niso pričeli z deli. Vaščani se sprašujejo, koliko časa jih bodo še vlekli za nos? Vrhovoke ceste Sovodenjska občina se je pošteno pobrigala za edino kraško vas pod svojo upravo. Na Vrhu namreč že od januarja dalje deluje delovni center, sestavljen iz domačinov, ki so st doslej popravili večji del cest. Zlasti spodnji del proti vasi je razvožen, da najstarejši vaščani ne pomnijo tako dobre ceste v njihovi vasi. Temu se pravi: izpolnjevati volilni program. V Reziji potrebujejo električno razsvetljavo toda postavljajo jim nesprejemljive pogoje V zaselkih Poti klane, Gozd in drugih še nimajo luči, ker nimajo sredstev za njeno napeljavo Eden najvažnejših problemov za naše občine in vasi je prav gotovo problem električne razsvetljave. Najbolj aktua. len je ta problem za občino Srednje, katere prebivalstvo je moralo porezati električne žice, ker ni moglo plačati tako visokih vsot, kot jih je za u-porabo električne energije zahtevala družba »Societa friu-lana di elettricita«. Toda s takimi problemi se danes na žalost borijo tudi druge občine, med katerimi tudi občina Rezija. Za električno razsvetljavo so zaprosile naslednje vasi: Pod-klanc, Gozd, Lišac in Križac. Da bi se prebivalcem teh vasi izpolnila želja, bi pa morala omenjena družba prevzeti nase vse stroške za električno napeljavo. Ker pa so ti stroški ogromni, je družba prebivalcem odbila to prošnjo. V uradnem poročilu, ki je bilo poslano občini Reziji, je omenjeno, da družba' ne namerava postaviti novih električnih na. peljav, kot tudi ne novih transformatorskih kabin, ki bi bile za to potrebne, Ce pa bi prebivalci vendarle vztrajali da bi morali plačevati vsi potrošniki določeno vsoto za u-porabo električne erfergije. Predlogi, ki smo jih sedaj navedli, so za prebivalstvo skorajda nesprejemljivi, saj bi imeli samo ogromne stroške, medtem ko bi imela družba le dobiček. Kako naj bi n. pr. prebivalci plačevali določeno vsoto za uporabo električne energije, ko vendar vemo, da nima skoraj nihče radijskega aparata, da ne uporabljajo niti električnih likalnikov, niti električnih peči. Tem prebivalcem služi električna energija le za razsvetljavo in to pred- vsem v zimskih mesecih, medtem ko jim v poletnih mesecih električna energija skorajda ne rabi. zato se jim zdi krivič. no, da bi morali plačevati določeno vsoto, ker bi plačali več, kot bi pa potrošili. Vprašanje seveda še ni bilo rešeno, ker je prebivalstvo izjavilo, da bo raje brez električne energije, kot pa da bi moralo plačevati tako visoke vsote. Čeprav smo upali, da se bodo odgovorne oblasti zganile ter vprašanje rešile, se do sedaj je nihče ni oglasil v obrambo prebivalcev ter povzel kakršnega koli ukrepa. Za dijaškimi pafacadaoi še bojevniški marš • po Kor« Pogled na Steverjan v Brdih. KRATKE TESTI Iz beneških vasi Podbonesec V zgornjem delu Nadiške doline proti prelazu Stupica je pri svoji zahtevi, potem bi ji o ves, ki nosi ime Spodnji Mrsin, družba ugodila, toda le pod zato da se loči od zgornjega, naslednjimi pogoji: družba bi, višeležečega Mrsina. Kljub te-pošiljala električno energijo mu je vas na višini 563 metrov na določena mesta, kjer je že električna napeljava in kjer so tudi v bližini transformator, ske kabine. Tako bi morali potrošniki iz Podklanca prejema, ti električno energijo iz transformatorske kabine pri Sv. Juriju v Reziji; potrošniki iz Lišca iz hiše, do koder je speljan glavni električni vod iz Ravence, potrošniki Gozda pa iz glavne centrale v Reziji. E-lektrično energijo, ki bi jo pre. bivalci omenjenih vasi potrošili, bi družba merila s števci, ki bi bili nameščeni na že o-menjenih mestih. Vsak potrošnik, ki bi rabil to energijo, bi moral plačati družbi 250 lir za stroške, ki bi jih s to napeljavo imela; tega denarja ne bi dajali redno, temveč le po dogovoru. Vsi potrošniki pa bi morali na svoje stroške in odgovornost vzpostaviti e-lektrično napeljavo od kraja, ki smo ga prej omenili, pa do svojih stanovanjskih poslopij. Te napeljave bi bile njihova last ter bi za njih delovanje tudi sami odgovarjali. Višino dobave električne energije za vse vasi bi določila skupna pogodba, ki bi določala tudi. Zveza industrijcev zavrnila zahteve delavcev TRZIC. — Na svojem sestanku s sindikalnimi organizacija, mi je Zveza industrijcev zavr. nila zahtevo delavcev, po kateri naj bi nameščencem kemijskih in mehanskih indu. strij, upoštevajoč povečanje produkcije po letu 1945., dodelili 6000 lir za velikonočne praznike. Sindikalne organizacije so po zavrnitvi zopet zahtevale sestanek, na katerem je Zveza industrijcev zopet trdovratno zavrnila omenjeno doklado. Zato so sindikalni predstavniki nato posredovali tudi pri generalnemu ravnatelju CRDA. ki je zavrnil vsako pogajanje, češ da spada rešitev zahteve v pristojnost Confindustrie. Sindikalne organizacije so nato pozvale delavce k enot-nosti in pripravljenosti, dati primeren odgovor delodajal. cem nadmorske višine. Kot vse o-stale vasi, nima niti Spodnji Mrsin poti in cest, po katerih bi se lahko razvijal promet. Kljub temu je kmetovalec Ju-retig Mario izvrši} velika dela in si je zaradi tega zaslužil nagrado 40.000 lir. V obrazložitvi je med drugim rečeno: «V kraju, kjer ni cest, j® pokazal zaupanje do moderne živinoreje in je v ta namen z velikimi težavami opravil posamezna dela pri izboljšanju hleva, prj čemer je moral nositi material na ramenih do mesta gradnje*. V tem odstavku je omenjeno, da je moral kmetovalec nositi gradbeni material iz doline ▼ vas na ramenih. Iz tega pa ne sledi, da je sSmo ta kmetovalec nosil material na svojih ramenih, kajti v večini primerov morajo tudi drugi zaradi pomanjkanja cest in prevoznih sredfetev prenašati vse potrebščine v koših, ki se tesno prilegajo njihovim hrbtom. Brdo Tudi kmetovalec Lenarao Severno iz Tera je dobil nagrado 40.000 lir. ker je izboljšal hlev. Vendar hlev ni v vasi, temveč za hribom, ki zapira dolino. Tam se pase čez poletje živina, ki si prosto izbira pašnike na gozdnih obronkih. V slabem vremenu pa ženejo pastirji živino v omenjeni hlev. V obrazložitvi je poudarjeno, da je kmetovalec opravil dela za izboljšanje hleva v izredno težkih pogojih. To je lepo priznanje, zaradi česar je nagrada premajhna. Sovodnje V naselju Blazin si je kmetc-j valeč Ivan Hvalica zaslužil nagrado 40.000 lir, ker je hlev tako preuredil, da se ga lahko postavi za vzgled vsem kmetovalcem v pokrajini. Poleg tega je zraven hleva zgradil vodnjak in napajališče, kot zahtevajo predpisi modeme tehnike in higiene. Grmek V Zverinacu, majhni vasi “a višini 363 metrov, ki leži na koncu doline za Hlcdičem, je kmetovalec Bukovac Josip dobil za izboljšanje svojega hleva nagrado 40.000 lir. V to vas sicer vodi cesta, vendar je skorajda nemogoča za promet. To je jasno razvidno tudi iz obrazložitve v kateri je rečeno, da je dela izvršil, kljub temu da je vas brez prevozne ceste. Ahten Med tolikimi pohvalami, ki so bile izrečene ob nagraditvah posameznih kmetovalcev, je tudi nagrada, ki je pa ne spremlja toliko pohvala kot spodbuda za nadaljnje delo pri izboljšanju živinoreje. Tako je dobil kmetovalec Skubla Avgust iz Maline nagrado 40.000 lir, čeprav je napravil hlev, ki ne ustreza vsem predpisom; vendar je zaradi pomanjkanja sredstev kljub temu ustvaril delo, ki je vredno pohvale. Št Peter Slovenov V bližnjem naselju Spodnji Barnas je kmetovalec Spe-konja Teodor zaradi izboljšanja svojega hleva dobil 20.000 lir nagrade. Srednje 9podnji Trbilj je vas, ki jo lahko štejemo med najubožnej-še v Beneški Sloveniji. Ljudje živijo v hišah, ki so včasih celo za živali nedostojne. Kljub temu Pa je kmetovalec Durja-vik Anton izboljšal svoj hlev v toliki meri, da si je zagotovil nagrado v znesku 20.000 lir. Kravar Naša vas leži na razvodni črti med dfclinsma Rdeča in Ko. šice na griču Sv. Magdalene in je zvezana z dolino samo z jezdr.o potjo. Tudi pri nas skrbijo kmetje za napredek kmetijstva. Tako je kmet Hvalica Ivan prenovil svoj hlev in I dobil za to nagTado 40.000 lir. Prej je bil njegov hlev temen in vlažen, kakor je večina hlevov pri nas. Vsi ljudje bi radi hleve popravili, toda nimajo za to sredstev. Platišče Nekoč je bilo Platišče največja vas v dolini Krr.ahte. Tako se je tud; svojčas občina imenovala po njem. Vas leži v gornji Krnahtski dolini. Tudi v naši vasi smo dobili n-grado za izboljšanje gospodarskih po-slopij. Dobila jo je Simič Ben- ŠPORTNA NEDELJA PRO GORIZIA IGRA DANES V ROVERETU Temni oblaki se zbirajo nad društvom »Pro Gorizia* in nad trenerjem Mianom. Po treh zaporedno izgubljenih tekmah, potem ko sta bila dva najboljša igralca izključena iz igre do 10. aprila, ko mora drugi dobri igralec počivati zaradi okvare na nogi, je po nedeljski tekmi proti Mestrini bil diskvalificiran za eno nedeljo tudi Orzan. Veliko delo je bilo torej za trenerja Mia-na skrpati skupaj enajstorico, ki bo danes igrala v Roveretu proti tamkajšnjemu moštvu. Ce pogledamo na lestvico, bi Rovereto. ki leži na predzadnjem mestu, ne smel nuditi prevelikih skrbi Goričanom. A če pomislimo, se je prav isto govorilo pred tremi tedni moštvu »Trieste«. ki leži na zadnjem mestu v lestvici. In vendar je bila Pro Gorizia poražena v Trstu in z ne majhnim rezultatom. Kakšen bo torej izid današnje tekme? Težko je na to vprašanje odgovoriti. kajti če pogledamo Pro Gorizio, takšno kakršna je sedaj, nima prav nobenega upanja na zmago. Vse je torej odvisno od igralcev Rove-reta. Bomo videli, če bodo znali izkoristiti priliko, ki se jim nudi. Pro Gorizi pa želimo, da bi bila današnja tekma uvod v vrsto boljših, pozitivnih tekem. Prvenstvo I. divizije Po odigranih zaostalih tekmah se je pokazala bolj jasna slika v lestvici prvenstva I. divizije. Na prvem mestu je San Lorenzo, drugo mesto zaseda Manzano (je odigral eno tekmo več), tretje in četrto mesto pa si delita Moša in Ju-ventina. Danes bo prvenstvo nadaljevalo svojo pot. Tekme so sledeče: prvak San Lorenzo bo gostoval v Vidmu proti tamkajšnjemu moštvu San Gottardo in bo verjetno tudi odnesel obe točki. Sagrado bo sprejel na svojem igrišču ekipo iz Moše. Tekma bo brez dvoma zanimiva. Ikperia bo sprejela na domačem igrišču moštvo iz Tolmezza. Pagnacco in Tavagnacco bosta odigrali tekmo na igrišču prvoimeno-vanega in Moraro bo doma igral s Serenissimo juventina iz 8tandreža bo tokrat gostovala v Caprivi. Dejstva govore v korist Juven-tini čeprav je morala pred kratkim remizirati z Esperio Vendar pa je ekipa Juventine sedaj v stanju potolči tako moštvo, kot je Caprivese. tipajmo, da bo Juventina zmagala in tako dosegla boljše mesto, ki ji v resnici tudi pri- Prvenslvo II. divizije Četrto kolo povratnega turnirja prvenstva druge divizije je bilo blagodejno za domača moštva. Vsa so namreč, razen moStva iz Strašic, premagala gostujoča moštva. Mladi igralci iz Strašic so na igrišču v Podgori izenačili z močnim moštvom iz Villesse, kar je vzbudilo precejšnje začudenje. Najvažnejša tekma tega kola je bila brez dvoma ona v Gradiški, kjer je Itala B sprejela moštvo iz Brazzana, ki Je upalo, da bo s to tekmo prišlo v vrhove lestvice; vendar se to upanje ni uresničilo, ker so domačini zmagali z 3:0 ter se tako povzpeli na vrh lestvice poleg prvoplasiranega Pro Romansa B. ki je to nedeljo počival. Enak rezultat so beležili v Zagraju, kjer je domače rezervno moštvo premagalo goste iz Corone. Juventina B pa je bila potolčena na igrišču v Coroni od moštva Marianese z rezultatom 3-1. Vodstvo prvenstva je vzelo točko moštvu iz Zagraja, ki ni prišlo na tekmo z goriško Edero, ki bi morala biti dne 19. t- m. Današnje peto kolo pa obsega naslednje tekme: V Brazza- pada. Tekma bo popoldne ob nu se bo domače moštvo sre-15,30. Ičalo z Marianese. Kdo bo zma- gal? Brazzanese upa na zmago, ker igra na domačem igrišču, vendar je pefrarjena radi nedeljskega poraza v Gradiški, Marianese pa. čeprav ne igr® doma, je opogumljena po nedeljski zmagi proti Juventini B. Prvak Pro Romans B ho sprejel Edero iz Gorice. Vse govori v prid domačinom, ki bodo verjetno ohranili svoj položaj na lestvici. Moštvo jz Strašic pa bo sprejelo v Podgori Italo B iz Gradiške. Trd oreh torej. Goričani nimajo nobenega upanja na zmago, kajti Gra-diščani gotovo ne bodo spustili iz rok prilike, ki jo imajo. Na igrišču v Coroni pa bo igralo oroti domačinom moštvo iz Villesse. Tudi tu bodo verjetno zmagali gostje. Počivala bo Fiamma iz Gorice. Rezervno moštvo Juventine bo sprejelo na svojem igrišču v Sovodnjah moštvo Sagrado B. Na lestvici sta obe moštvi skupaj in kaže, da bo zmaga ostala domačinom; to pa zaradi tega, ker So ti znali ukrotiti na lastnem igrišču dve taki moštvi, kot sta Pro Romans B in Itala B. 2elimo obilo uspeha mladim igralcem Juventine. Lestvica prvenstva druge divizije je naslednja: ProRomansB 13 9 2 2 46 1 5 20 Itala B Marianese Villesse Brazzanese Edera Corona Sagrado P Juventina Straccis Fiamma 14 8 4 2 33 17 20 14 7 3 4 31 26 17 14 7 3 4 24 25 17 13 6 4 3 22 13 16 12 4 4 4 26 16 12 14 5 2 7 22 23 12 13 3 3 7 20 35 8 13 1 6 6 17 37 8 13 2 3 8 17 30 7 11 0 4 7 10 31 4 venuta, vdova Sedela, ker je prenovila hlev. To je . dokaz, da beneške Slovenke nič ne zaostajajo za moškimi v pridnosti in vztrajno-sti. Pri tem moramo upoštevati, da sc tu veliki stroški za prevoz materiala, saj je vas oddaljena 7 kir od županstva v Tajpani in leži v višini 657 m nad morjem. Neme Tudi v dolini So se naši kmetje dobro postavili. V vasici Krnica Pod hribom Kladje kakih 7 km od' Nem živi kmet Benedetti Emil, ki je tudi dobil 40.00Q lir nagrade. Popravil je hlev ir. sezidal velik gnojnik. Tarčent V zaselku Mala Mažerija je kmetovalec Franz Giuseppe dobil nagrado 40.000 lir. Ta kmet je zelo prizadeven in je kljub svojemu težkemu gospodarskemu stanju vrozno popravil svoj hlev. To je peč dekaz žilavosti našega ljudstva. Dreki še * tfblart nudila nobene pomoči Ko so bili v naši vasi snežni plazovi, so težko poškodovali tudi glavno mlekarno ter povzročili pri tem za okrog 7 milijonov lir škode. Čeprav so bili prebivalci več dni na delu, da bi rešili, kar se je rešiti dalo, je bilo mnogo razdejanega ter bodo lahko nekatere stvari odkopali šele tedaj, ko bo sneg skopnel. Od 125 hlebcev sira, so jih rešili le 25, medtem ko se z ostanki ostalih mastijo že nekaj dni psi in druge živali. Čeprav predstavlja to ogromno škodo za našo vas, niso odgovorne oblasti do sedaj poskrbele, da bi jo vsaj delno popravile ter nakazale denar, s katerim bi lahko začeli s popravljalnimi deli. Predavanje v dvorani ..Mladike” GORICA, 29. — V sredo 2. aprila ob 20 uri bo v dvorani «Mladike» (Rr.gno d’oro) na Korzu Verdi št. 1 predavanje o humorju. Predaval bo dr. For-tunat Mikuletič iz Trsta. Nastopili bode tudi člani Slovenskega narod .ega gledališča iz Trsta, ki bodo brali nekaj humorističnih črtic. Ker bo predavanje zelo zari-rnivo in pestro, vabimo ne samo Goričane ampak tud j ljudi iz bližnjih vasi, da se ga udeležijo. Od 1 aprila do 8. oktobra poletni urnik za trgovine GORICA, 29. — Zveza trgov cev za goriško pokrajino sporo, ča, da stopi 1. aprila t. 1. v ve. ljavo poletni urnik za trgovi ne. Poletni urnik, ki so Ka dolžne vse trgovine spoštovati do 8. oktobra, je sledeč: Pekarne: od 6.30 do 12.30 in od 16 do 18. Mlekarne od 6.30 do 12.30 in od 17 do 19.30. Trgovine z jestvinami in drogerije od 8 do 12.30 in od 16 do 19.30. ' Trgovine z manufakturnim in drugim blagom od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30. Trgovine s sadjem in zelenjavo od 8 do 12.30 in od 16 do 19.30. Trgovine z drvmi in gradbe nim lesom na drobno od 8 do 12 in od 14 do 18. Železarne od 8.30 do 12.30 in od 15 do 19. Trgovine s kolesi od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30. Trgovine avtomobilov in na. domestnih delov od 8 do 12 in od 15 do 19. Cvetličarne od 8 do 12.30 in od 15.30 do 19.30. Slaščičarne brez policijskega dovoljenja od 730 do 22.30 Mesnice: bodo ob ponedelj kih zaprte ves dan; v torek, sredo, četrtek in petek bodo poslovale od 6.30 do 13: ob so. botah od 6.30 do 13 in od 18 do 20. Ob nedeljah'od 6.30 do 11. ure. Nazadovanje izmenjav blaga med Gorico in Slovenijo GORICA, 29. — V mesecu februarju so izdali samo devet uveznih dovoljenj za les in kurivo x skupnem znesku 12.336.000 lir. Izdani pa sta bili samo dve izvozni dovoljenji za en popravljen jugoslovanski tovorni avtomobil in različno blago za 3.158.620 lir. Stanje avtonomnega kompenzacijskega računa z dne 29. februarja 1952 je sledeče: vplačila 502.063.178 lir; plačila 411.081.147; plačilne obveznosti za izmenjave v teku 16.119.432. Saldo 74.862.432 lir. > V mesecu januarju so .izdali v Gorici še osem izvoznih dovoljenj, v mesecu februarju pa samo dve. Iz tegp sledli, da se zelo naglo bližamo k praktični likvidaciji videmskega sporazuma od leta 1948. Vesti o vzrokih za nazadovanje trgovske izmenjave med LR Slovenijo ter videmsko in goriško pokrajino so dokaj raz. lične in jih je treba zato jemati z na j več jo rezervo. Na italijanski strani dajejo krivdo za to Sloveniji, češ dp ne povprašuje po blagu, ki je na seznamu. Veliko več verjetnosti pa vsebujejo vesti, ki so se razši--igle v Vidmu, da je videmska psfcrajina precej zapc ::tavljer.a pri izmenjavi ’ blaga, ker imajo glavno besedo goriški ekspo. nenti. V Vidmu obstaja želja, da bi navezali tesnejše trgov-*Ske stike s Slovenijo, goriški gospodarstveniki, ki so šovini- stični razpoloženi do Jugoslavije, pa nasprotujejo. V vsakem primeru gre za pojav, ki samo škodujc predvsem goričkemu gospodarstvu. Nezgoda žene vPlatcu V torek zvečer je bila v dvo-rani občinskih svetovalcev posebna prireditev, kj je privabila ogromno število občinstva. Našo vas je namreč obiskal hipnotizer, ki je s svojimi izvajanji in čarovnijami žel med navzočimi obilo priznanja. Toda ljudi je bilo v dvorani toliko, da se je prav ob najbolj napetem trenutku zlomila klop. na kateri je. sedela tudi 61-letna Pavletič Marija, ki si je pri padcu močno po.škod vala nogo. Navzoči so ji nudili prvo pomoč, vendar se je morala kasneje obrriti tudi do zdravnika. Zaradi poškodb na nogi se bo morala zdraviti najmanj deset dni. LOTERIJA VENEZIA 2 5 14 47. 37, FIRENZE 71 74 75 70 25 TORINO 43 23 89 2 4 MILANO 57 78 12 17 72 PALERMO 72 4 70 15 63 ROMA 26 1 33 55 73 GENOVA 32 74 59 67 57 BARI 13 67 30 10 8 NAPOLI 5 54 73 24 43 CAGLIARI 28 55 11 44 47 GORICA, 29. — Fašistični žolč se v italijanskem šovinističnem delu prebivalstva še ni umiril. Z isto vztrajnostjo kot jo je italijanski ministrski predsednik De Gaspari nekoč napovedal v svoji «borbi» za Trst z besedami: « Rajši se pustim zažgati, kot da bi odje-njal...», tudi goriški šovinisti vedno znova ogrevajo svoje pohlepe po osvajanju tujih ozemelj. To pot so sklenili postaviti manifestacijo na resnejšo osnovo, kajti šovinistični dijaki z italijanskih šol so zapravili akciji za «osvoboditev» Trsta vso resnost: danes bodo korakali po Gorici bivši bojevniki, stari preizkušeni veterani, ki so preživeli dve vojni in se med njima dodobra ogreli za interese beraškega imperializma. Te ljudi bodo danes spustili po Korzu. Povedati pa je treba, da so se ti ljudje ogreli Za tržaško rešitev šele potem, ko so zaslišali brnenje težkih ofciopnih vozil na zadnjih vojaških vajah, ker se očitno v takem vzdušju veliko bolje počutijo in imajo večji apetit. De Marsanich ima torej v Gorici dovolj pripadnikov za svoje pustolovske podvige. Skoda le, da «udarnost» italijanske fašistične vojske po lastnih izkušnjah iz zadnje svetovne vojne predobro poznamo tn da je zato ne jemlje resno niti sam konservativni amgleški voditelj Churchill, ki je ob neki debati v parlamentu ironiziral govor nekega poslanca z besedami: «Pojdite take stvari pravit Ita-Ujanom...» Zgodč vitla torej zares uči in je marsikoga tudi izučila, samo bivših bojevnikov še ni spame. tovala. ker po tolikih izgubah dveh vojn za izključne beraške interese imperialistične megalomanske kaste, šg vedno z žalostjo ugotavljajo: »Jugoslovan, sfci bajoneti V Kopru, angleški bajoneti v Trstu in italijanski bajonet i..»? Zanje ni prostora niti v Kopru niti v Trstu. S to mislijo naj bivši bojevniki praznujejo današnje slavje. Ardit, Jožef Fratnik, Jožef iigaris, Sonja Visintin. SMRTI: 76-letni Franc njedic. 68-letni uradmkJV jan Krkoč, 79-letna go.P«g Elizabeta Fain vd. Gr P 70-letni kmet Anton Obl 4-letni Gianfranco 70-letna gospodinja AB» vd. Plesničar, 71-letm Andrej PeleanV 72/’f"t‘a # nik Ezio Cabrini, 4 ‘ jjji* kojenka Zdenka Br nese por. Gabriela, . gospodinja Antonija -vd, Blanch, 72-letn -j.fcfli) Jančič vd. Sdrigottt,, ^ gospodinja Marija =v’ Caenazzo. 78-letna t g,, Angela Grablovitz, 3v ^ hanik Davorin Na“u gospodinja Francka ^ por. Pecorari, 49-le Peter Velikonja. 63-lem nica Jožica Gili. -jf V KNJIŽENE pORsa ROJSTVA, SMRTI IN POROKE GORICA, 29. — V goriški mestni občini je bilo od dne 24. do 30. marca t. 1, 14 rojstev, 18 primerov smrti, 7 vknjiže-nih porok in l poroka ROJSTVA: Robert Flaiban, Albin Skarabot, Olga Culot, Karel Roldo, Bruna Niaro, Franc Strassoldo grof Villano. va, Jožef Canali, Gianfranco Mascalchin, Klara Sgubin, Ana - radnik .Alfred Boc®*" t& sebnica Rozalija Ce. urad' nik Edvard Tereni*« „t po- nica Gioconda Zorat -p. licije STO Livij spodinja Lea Mar”“ 0ni in mehanik Franc " -tkalka Viktorija B&cC .anfraf- POROKE: uradnik”.^' co Violati Tescari >0 Edda Capelli. V Ločniku trčil v kami0V: GORICA. 29. 7' p)e in jih 0h ponovnem bogoslovcev izpustil, , več sprejeti na profe-s*t i* mes‘a' Vse to se je do-- , Po Margottijevem na-Pravičnost in mir! .Da šistom zrastel 3e mladim tržaškim f a-. v duhovskih haljah nu — 8feben, je razumljivo. swlnSki ‘n fui11anski bogo- so trpeli zaradi njiho- ovajanja, ki so ga oprav r P° naročilu fašističnega • ■ stelja Bullčja z vso vedle^0 nadškofa Margottija, tiri lai Je prišel novi škof San- svn V ^rst in obiskal je tudi v°le, .bogoslovce v Gorici. Slo-svett bogoslovci so si bili izm.i sv°ie8a vedenja; eden 2asii- . prvih. ki jih je škof ™u je pogumno po- ra, j,0, delovanju fašističnih Sovn ■? šn Saminov od-,r- Zakrožil je pobožno Ujj, ® s Ponarejenim vzviše-vetui, som ie potolažil slo-eSa trpina: «Caro, noi e 0 qui Per il regno di Dio g ®n per ja pgijticas. (Dra-ip’ a b°šje kraljestvo smo tu * ** Politiko). Ce je to-^lek v duhovniški w Zahteval drobec pravič-ž» 3 ravnanja do sebe, je to l*i z« Santina politika. ly"j ° Je pa on živel in de-^ za božje -kraljestvo, Povedo italijanski šovi-v Livio Grassi nam vmistov in imel vse Si v »vojih rokah. Gras-DlM " P°ve, da se je- tržaški «5» ^taovil 13. junija 1944 faovj^ierativi skromnega du-Z»rija ^ona Edoarda* Mar-Z»» |taM.tran 41). Kdor po-iiiere .‘ lanske cerkvene raz-8» tkef S* *adržanje tržaške-ta ve> da se je za Val San? duhovnikom skri-a°vaik sam- Da ie du-^»1 g Predsednik CLN po-Vpdtia ^tinu in prejemal na-im, niega, je samo po * ^*v>no. ;» zei0 izven politike o >Zprič°i£ Santi“. je najlep-®ndbin ■ tudl Quarantotti ^Sver" v svoj; knjigi «Pri-hu a. Trieste», o čemer je ■ ^uaraij|1«?5, žrav nid zapisati o Drli ‘‘»inu „ . - --r......... J^vii.n ako£- «ki b' bil ' ^ bf v.-, skočiti na konja, 1(1 je. 10 potrebno, (str. 211) 'bečljj *®e bi v Julijski Be-sam° enega ar-čir., ^?nera£a 5 pogumom a- '• bi bila naša s bil v,U8ata“ ••• Ubranil bi Wu Tite bi ne bil Toda generali so r1 -‘aia.u S"pral°m bi pristn- ' r' 213) ofu Pa ostroge* -^»k i -Novih t0re' Santin v luči ?* ne v Pr,iateljev. Poznajo J? Poli?iuSkofa- Poznajo ga ti' moža> ki ima r? *e jočoD'Dogum generala. Pn«V* v co??dn Poganjanjem M abi, j, B; bodimo pre- b,! biarvps , niso *°lze ško- £ 0aa4L!olM moža'k£ bi °ge, JU m°r«l nositi NEMIRNA TUNIZIJA škofu Santinu je sloven-fas<2isSe že marsikatero • °' šibilo je dejstva nje- šovega ravnanja do Sloven-«v, ko je bil še na Reki in ko -e zasedej stolico Sv. Justa, tem ne bomo pisaili. Lahko dodamo dogodek, ki ' *vJe zg°d1l v Gorici, ko je ob tp?aškem nastopu obi-k - f šonško bogoslovje. Ne- sL= - W,3e bil° ^ bogo ja izključenih več tržaških bogoslovcev, ker so ovadili ta-l^atnega svojega škofa dr. Fo-da je govoril proti fa-_u £n zahteva] strpnost do A?encev b1 slovenskih bobovcev. Dr. Fogar je po V‘8i gonji na pritisk Vatika-mora! Trst zapustiti. Nje- Habib Bcurguiba, vodja nacionalistov (stranka Destour) v Tuniziji. — Po kratkem zatišju je postalo ozračje razburkamo: Francozi so prejšnjega ministrskega predsednika Che-nika predstavnika Destoura, in tri ministre aretirali. Novi ministrski predsednik je Šalah Edin Bakuš STARE CERKVICE NA GRIČU PRI SV. IVANU KMALU NE BO VEČ TUDI CERKEV MORA PROPASTI ako se je drži preveč Kadarkoli sem govoril s ka-Iškega inšpektorja. Slovenca se-kim Svetoivančanom, je v raz- veda, in je postal v »vročem ' ~ J italijanissimem ozračju. Trsta* italijanski šovinist, fašist. Pozneje je prišel še njegov, brat, plod iste sredine. Oba' brata »edem slabši od drugega*, (pra-vijo domačini), od katerih je bit prvi prej eloktromebanjk, drugi ladijski kuhar, sta prišla po skrajšanem postopku, po priporočilih fašističnih krogov, brez dokončane gimnazije v semenišče in do talarja. Na priporočilo tržaškega fašizma je goriški nadškof Margotti, ki je takrat začasno upravljal tržaško škofijo, imenoval Knafelj-ca-Mimatorija za svetoivanske-ga župnika. Odslej cerkvica ni bila več popravljena. Otroci so pri svojih igrah in podvigih razbijali strešnike in šipe. Nikdo . jim tega ni brahil; skozi luknje je tekla voda in uničevala strop in zidovje. Župnik Knafeljc je odprl vrata’ cerkvice .in vanjo naselil begunsko družino, menda doli nekje iz Pirana. Bilo je že v času druge svetovne vojne. Očitno je v njem že dozorel namen upropastiti cerkve co. Ob fašistični rekviziciji zvonov se tu ni zgodilo kakor drugod, da bi oddali le pred: pisanih 60 odstotkov, pobrali so iz stolpa vse tri zvonove. Leta 1942 je bilo tu zadnje cerkveno opravilo: nova maša vsetoivanskega domačina, no-vomašnika Zivica. Od takratje še! propad hitro svojo.pot. Priseljeni begunci so sežigali cerkveno opremo. Tako so izginv- govoru o domačem kraju vedno prišla na vrsto tudi stara cerkvica Sv. Ivana. Vsakemu Svetoivančanu je žal, da nezadržno propada ta stari kos Sv. Ivana. V tem primeru nas izkušnja — posebno v zadnjih dveh, treh desetletjih — uči, da nikoli nobena sitvar slučajno ne propada, aiko gre za stvar, ki je Slovencem draga. Zato ne najdete zavednega človeka, ki ne bi bil prepričan, da ne bi bil tudi za propadanje stare cerkvice pri Sv. Ivanu skrit načrt in obsodba; cerkvico je treba uničiti. Vse zunanje okolnosti, ki jih pozna vsak odrasli Svetoivančan. potrjujejo to prepričanje in ni ga, ki ne bi bil o tem trdno uverjen, pa naj bo to stari Udovič ali katerikoli preprost ali pa šolan domačin. Dokler je še živel stari župnik Sila, trdna slovenska korenina, je bilo vse v redu. Vsako leto je dal cerkvico popraviti, vsako razbito »kopo* je dal nadomestiti, da ne bi teklo po zidovju in tramovju. Po njegovi smrti, 31. avgusta 1936., je šlo hitro navzdol. Zob časa in mularija sta pomagala. Zaščitnika ni bilo več. na njegovo mesto je sedel škodljivec, ki si je pri tem porogljivo umival roke ter za hrbtom ščitil uničevalce. Najprej je le upravljal župnijo kaplan Knafeljc, ki je kmalu spremeni! svoj priimek v Minatori. Bil je sin še avstrijskega policij- le oerfcvene klopi, klečalniki, prižnica, križev pot, del kora, stopnice itd. Nrei od- I " ^ ^ " II c lil U propadanju, Minatori se je bil že prej odselil, menda na neko drugo višje mesto. Po kapitulaciji Italije v septembru 1943. so postala drucemu Knafeljcu' tla prevroča pri Sv. Ivanu in je nekam izginil (menda ga še kdaj vidijo v Trstu, a noben pošten Svetoivančan ga ne pogleda). Spomin na njegovo fašistično »pastirsko* delo je še presvež. Toda njegovo delo je ostalo. Ko se je zrušil del strehe nad oltarjem in zakristijo s'a si prišla cerkvico ogledat dva kanonika, najbrž na pobudo sedanjega g. župnika. Toda duh bratov Knafeljc-Mina-tori je očitno tudi duh škofa Santina in tržaškega škofovskega kapitlja. Baje bi bilo treba — že takrat! — milijon lir Za popravo strehe. Seveda za Slovencem drago cerkvico ni bilo nikdar denarja! Od takrat je cerkvica še hi- Izrael ■ varovanec Zapada v Arabcev Gospodarska kriza prefresa državo, sionisti pa vabi/o Ž de od povsod, da bi imel Izrael 2 m 1-2 milijona ljudi. Egipt noče arabskih beguncev. Tudi Izrael ima manjšinsko vprašanje ivo JUVANČIČ Na zadnjem sionističnem kongresu v Jeruzalemu je vladni predsednik Izraela izjavil: »Naša država se razlikuje od vseh drugih v tem, da ni država samo svojih državljanov, marveč vseh Zidov, naj živijo kje koli.* Toda komaj je izgovoril to krilatico, so mu že ugovarrjali ameriški sionisti, pri čemur mu :e 'eden -od njih rekel; »Ameriški Zidi niso kandidati za množično naseljevanje, ZDA so nam Palestina in Washington je naš Jeruzalem. Mi pridemo radi v Izrael kot turisti, toda redki so Američani, ki so prišli sem kot naseljenci in tukaj ostali.* Ta izjava nas ne sme čuditi vprav sedaj, ko preživlja Izrael hudo politično in gospodarsko krizo: zaradi spremembe tečaja dolarja se dvigajo cene, baje je težnja vlade, da doseže znižanje potrošnje, kar bo imelo za posledico brezposelnost, posebno, ker hoče vlada opustiti politiko polne zaposlitve svojih državljanov. Izrael je od svoje ustanovitve trikrat povečal proizvodnjo tkanin, gradbenega materiala, kovinskih izdelkov in živil, načrtno izvaja povečanje industrije za kemične proizvode in gnojila, pripravlja se na izdelovanje avtomobilov in gumijastih koles. Kljub vsemu temu napredku ima Izrael skrajno neugodno trgovinsko bilanco. Leto za letom ie uvoz šestkrat višji od izvoza. ZDA so posodile Izraelu že pol milijarde dolarjev, toda vseeno ne more rešiti gospodarskih težkoč. V veliki meri je krivo temu židovsko naseljevanje v Izraelu, ki hoče v petih letih dvigniti število svojega prebivalstva na 2 in 1/2 milijona ljudi. Tako so naselili v zadnjem času celo 50.000 Zidov iz Yeme-na. 100.000 iz Iraka. 70.000 iz Perzije, na tisoče iz Indije itd. V posebni noti je zahteval Izrael od Sovjetske zveze, nai dovoli tamkajšnjim Zidom izselitev. Zal vsi ti naseljenci nočejo postati kmetovalci, 'graditi mest, namesto s težkim delom se raje ukvarjajo s črno borzo. Posebna ovira za gospodarski razvoj Izraela pa je spor z Arabsko ligo. To je dovedlo do tega, da Izrael v sosednjih arabskih državah ne more prodati svojih industrij*kih izdelkov. V predelih Jeruzalema, ki spada pod transjordansko oblast, je n. pr. na trgu obilica poljskih pridelkov, a nobenega kupca; v židovskem delu mesta pa je trg 7. živili tako slabo založen, da imajo kupci na razpolago pre-, malo blaga. Tako doživljamo nesmiselnost, da je Izrael od-|la Anglija 14. maja 1948. rezan gospodarsko od svojega | Po sklepih OZN je znašala naravnega zaledja in da je arab-. površina Izraela komaj 14.477 ......................... ' kV- km z 896.000 prebivalci; z vojno proti Arabcem je Izrael razširil svoje meje na zapadno Galilejo, tako da meri danes okrog 20.000 kv. km. Lani je znašalo število prebivalstva približno poldrugi milijon ljudi. Ce odštejemo narodne manjšine, je v Izraelu komaj 12 odstotkov vseh Zidov. Izraela ne moremo imenovati nacionalno državo; poleg Zidov so namreč tam še številčno močno zastopani Arabci in v manjšem številu Druži in Beduini. — Arabci živijo strnjeno v severnih in severo-vzhodraih predelih države, ki mejijo na Sirijo in Trans Jordanijo. Med Nazaretom in mejo prebivajo arabski fela-hi, ki niso podvrženi civilnim, temveč vojaškim oblastem. -Glede na napredne ukrepe izraelske vlade so felahi y primeri g svojimi sonarodnjaki v arabskih deželah dvignili svoj sko poljedelstvo izgubilo svoj pravi trg. Arabska liga je bila namreč dolgo časa prepričana, da stoji Izrael pred gospodarskim polomom, da ga morajo tudi arabske države gospodarsko bojkotirati in da ni niti potrebno, da bi nadaljevale vojne akcije. Arabci so se zanašali tudi na odpor opozicije prod vladni gospodarski politiki. Toda, ko se vsa ta upanja niso izpolnila, so prišli do spoznanja, da bi bilo najbolje zaključiti sedanje premirje z mirovno pogodbo. Zunanja politika Izraela zasleduje namreč že dolgo samo to, kako bi po treh letih sklenila končno mir z vsemi .arabskimi državami. Svojega sovražnega stališča proti. Zidom Arabska liga na zunaj ni spremenila, vendar je predvsem Egiptu na tepi, da bi umaknil svoje čete, ki stojijo pri Gazah na izraelski maji in ki bi jih zaradi gospodarskih težav radi demobilizirali ali pa iz političnih razlogov bolj potrebovali doma. Gospodarstvo arabskih držav težijo tudi stotisoči Arabcev, ki so pribežali iz nekdanje Palestine. Po statistiki ameriške revije »Life* je zaradi vojne med Izraelom in arabskimi državami prišlo v Transjordanijo 467 tisoč, Egipt 200.000, Libanon 106.000, Sirijo 84.000 in več tisoč arab-kih beguncev v Izrael, tedaj vsega okrog 880.000 ljudi. Begunci živijo začasno največ od podpore OZN; da bi se kdaj vrnili v Palestino, je skorp nemogoče misliti, ker so židovski naseljenci že zasedli njihovo zemljo in ker se v Izraelu bojijo «pete kolone*, ne Blede na to, da ie v njihovi državi že sedaj preveč Arabcev. Izrael je pripravljen sprejeti kvečjemu 100.000 beguncev; ce-i0 Egipčani, ki vodijo panarab-sko propagando proti Evropejcem in 2idom, se branajo sprejeti svoje sorojake — begunce z izgovorom, da je Nilska dolina že sedaj oregosto naseljena. Prve židovske poljedelske kolonije v Palestini segajo v 1840. leto. Petdeset let kaaneje je sionistično gibanje razglasilo Palestino kot domovino židovskega naroda. Angleški mandat po prvi svetovni vojni nad to deželo, ki je zaključil 4001etno turško gospostvo je ustvari! podlago za samostojno židovsko državo, od koder se je umakni- so ž* biii?u,aVnlh nemir;h v Tuniziji mobilizirali rezerviste. Na sliki vidimo mo-«*iirane orožnike, med katerimi so nekateri kar pravi Svejki življenjski standard. Vendar ne morejo razumeti, zakaj morajo oddajati svoje pridelke prodajnim organizacijam, namesto da bi jih sami prodajali na trgu. Arabci ne morejo tudi pozabiti, da niso več gospodarji v deželi; zato vi, >c zlasti izobraženci svojo udhjpvno domovino onstran državnih meja. To stanje izkoriščajo predvsem razlaščeni efendiji m polizobraženci, ki so v dobi angleškega mandata posedali po javnih uradih. Prav ti so se oprijeli bodisi skrajne desnice bodisi skrajne levice. Vlada je skušala pritegniti ATaibce s tem, da je osamosvojila arabsko ženo, dala zemfjo iz fevdalnih rok efendijev kmetom, poskrbela za šole. Vs1 A-rabci imajo volilno pravico, uradne razglase tiskajo tudi v arabščini, celo denar in znamke nosijo arabske napise, v zbornici (Knessethu) imajo A-rabci svoje zastopnike, ki branijo narodne pravice. Arabci vidijo v Zidih varo- oklepu vance Anglije in ZDA, vsiljivce, samozvance in tatove palestinske zemlje. Vprašujejo, kakšno pravico so imele zapad-ne sile. ko so dovolile Zidom naselitev v Palestini. Arabci priznavajo, da so Zide preganjali v svetu, toda navajajo, zakaj bi morali vprav Arabci dati 2idom svojo zemljo. Pravijo, naj gredo v Severno ali Južno Ameriko, ali v Avstralijo, kajti dejstvo, da so bili Zidi v Palestini pred 3000 leti, ne sme biti že razlog, da zahtevajo zase Palestino, kjer prebivajo Arabci že stoletja. Kdaj še sp modemi narodi opirali svoje pravice na sveto pismo? Vprašanje Druzov in Beduinov ni tako težko, ker šteje vsaka od teh manjšin okrog i5 tisoč ljudi. Druži, ki so po večini poljedelci, niso z Arabci nikdar živeli v prijateljstvu in čeprav govorijo njihov jezik, so se radi vkfjučili v Izrael ter so v vojni proti Arabcem postavili lastne oborožene skupine. Naposled navajamo še to, da je Sovjetska zveza poskušata napraviti iz Izraela oporišče za svojp politiko na Srednjem vzhodu. Nedavni izpadi sovjetskega tiska proti. Izraelu pa kažejo na to. da so se Zidi odločno usmerili proti Zapadu. m ker budi Slovencem spomine na lepše čase - Tudi v tem se kaže pravo lice tržaškega škofa '■'»kitna je bila ntnra cerkvica pri Sv. Ivanu še pred nekaj leti treje propadala. Po končani vojni je sicer dal Santin zabiti vrata (pod pritiskom javnega mnenja), toda ni mignil z mezincem, da bi propadanje cerkvice ustavil. (Od takrat, iz leta 1946 je slika cerkvice, ki jo danes objavljamo. Citatelj lahko primerja propad v tem času). Niti luknje v strehi niso zamašili. In cigani in drugi »ljubitelji* so vdrli skozi zakristijska vrata in opravili delo do današnjega stanja uničenja. Mislim, da je iz tega očit-ra volja italijanskega šovinističnega škofa Santina, da cerkvico uniči. Omenil sem že. da so v preteklih dneh spet zazidali vhod skozi zakristijo, ih baje sl je pred tem cerkvico ogledal neki stavbenik. Toda iz tega še ni razvidna prav nikaka volja, da se cerkvica obnovi. Pri tem namreč mislim na ZVU, ne na Santinov škofovski kapitelj. Skozi streho, zvonik, razbita okna, se nadaljuje propadanje zidovja. Vrata in vhode so namreč doslej v zadnjem desetletju že večkrat zabili in zazidali, izjav pa tudi ni manjkalo. Le da ise danes nikdo ne da več varati s praznimi besedami. Kaj je bila svetoivanskim Slovencem stara cerkvica? Spomin na one stare čase. ko še ni bilo divjega sovraštva proti Slovencem. Kos onega domačega, idiličnega Sv. Ivana, ki je še v duši tudi ne prav priletnim Svetoivančanom. : Sp '.romaj dozorela mladina Se rada spominja čauov, ko se je igrala po emaini gori nad »vasjo* (priletnejši Svetoivančami namreč še vedno imajo svoj kraj za vas, kot je bila nekdaj; enako kot Skedenicj ali Barkov-Ijani) in tudi okrog ljubke cerkvice z leipo staro lipo, že vso izvotljeno in ožgano v sredini, nad malim slikovitim stopniščem. Cerkvica je že na prvi pogled zanimiva, starinska. Ni bilo v njej ne bogaMva ne arhitektonskih in umetnostnih posebnosti. — ni bilo bogastva v starem Sv. Ivanu. Vendar jc zelo značilna s svoiim sIoboto \> pozne renesančne dobe. Vhodna lopa z lesenim oetrešjem na V bojih na Malaji se culi tudi imperializem Kitajske in težnja nadvlade enega samega naroda nad drugimi j Vsak dan slišimo, da se Azija prebuja in da se otresa evropskega vpliva. Toda hkrati sp zapleta v težkoče, ki jih posamezni azijski narodi in države ne bodo lahko premagali. Tudi v Aziji gre za narodnostne razlike in narodnostne boje ter za nadvlado večjih narodov nad malimi. Primer za vse to nam nudi Malaja; preden bo mogoče doseči v tej deželi resničen polh ttčni napredek, bo treba rešiti vprašanje prebivalstva, ki ga sestavljajo trije narodi. Prej ali slej bo morala Malaja postati samostojna država. Nemogoče je namreč, da bi ostala dežela v nedogled pod upravo kolonialne vlade, čeprav jo obdajajo nove neodvisne države Indije, Pakistana, Indonezije .Burme in Ceylona ter že dolgo časa svobodni Siam. Največja ovira za Malajsko državno neodvisnost je bilo vedno skupno bivanje na tem ozemlju treh različnih narodov, ki do danes nele da niso našli še nobenega skupnega cilja, ampak drug drugega tudi skrajno sovražijo. Ce izvzamemo Singa-poore, prebiva na Malajskem polotoku 44% Malajcev, 38% Kitajcev in 10% Indijcev. Po Japonski kapitulaciji leta 1945 so domačini in kolonialne oblasti poskušali ustvariti gibanje, s katerim bi bilo mogoče doseči malajsko unijo, ki naj bi bila docela neodvisna in ki naj bi zajela vse tri narode. Toda vsa ta gibanja so razpadla, ko je britanska vlada na zahtevo Malajcev opustila zamisel unije ln postavila v ospredje vprašsmje malajske federacije. Glavni pobudnik obnovitve starodavne ureditve je bil Dato Onn, malajski voditelj in bivši predsednik vlade v državici Jo-here, ki se je vedno boril tudi za privilegiran položaj Malajcev. Od takrat je prišlo do novih sprememb. Malajska ustava iz 1. 1947 ima za cilj neodvisnost in današnja britanska politika pravi, da hoče pripraviti to področje k samoupravi. L. 1949 je Angliji uspelo združiti malajske, kitajske in indijske voditelje v skupni zvezni odbor, v katerem sta bila tudi Dato Onn in kitajski voditelj Dato Tan Ceng Lock. Po vrsti konferenc ln sestankov so predstavniki glavnih treh narodov izjavili, da so pripravljeni skleniti kompromis; nadaljnji uspeh teh razgovorov je bil ta, da je prišlo do tega, da sta v°ditelj Kitajcev in Malajcev postala prijatelja, kar je že do sedaj vplivalo ugodno na politični položaj. Oba sta mnenja, da bi delitev Malaje dovedle do državljanske vojne in s tem do katastrofe, zaradi česar priporočata rešitev, ki predvideva ustanovitev narodne, enot- ne in neodvisne države. Zlasti morajo vsi trije narodi opustiti medsebojno sovraštvo, Malajei pa se morajo odločiti, da bodo z ostalimi nahodi sodelovali po načelih popolne enakosti. Le tako bodo doiegli domačini resnično neodvisnost in se osvobodili varuštva in nadzorstva evropskih sil, pod katerim se skriva povečini gospodarsko izkoriščanje. Ta opredelitev je manj enostavna kot bi kdo mislil. Sodelovanje pomeni resnično pripravljenost bogatejših in izob-raženejših Kitajcev, da pomagajo Malajcem pri njihovem gospodarskem dvigu. Enakost pa mora dovesti Malajce, da se od- Britanafcl general Templer (de sno), ki Je nedavno postal visoki komisar na Malajskem. povedo privilegiranemu političnemu položaju in da priznajo, da smejo Kitajci in Indijci uživati iste državljanske jn narodnostne pravice kot oni. V ta namen sta voditelj Malajcev in Kitajcev ustanovila IMP, kar pomeni stranko za neodvisnost Malajske. Stranka bo skušala doseči čimprej volitve, da bo tako zamenjala od zgoraj imenovane zastopnike z demokratično izvoljenimi poslanci. Toda IMP je naletela na odpor pri malajskih konservativcih, pri političnih krogih, ki se zbirajo okoli sultana, pri malajskih aristokratih, ki zavzemajo visoke položaje v državah in sploh pri vseh Malajcih, ki so pod angleško upravo uživali do sedaj privilegiran položaj. Glasnik vseh teh nasprotnikov IMP je Tongku Abdul Rahman, k( očita novi isjranki, da se vanjo vpiše lahko vsakdo, ki . prebiva na Malaji, kar po njegovem mnenju ni pravilno in pravično; Malajei se tako mešajo s tistimi, ki se nočejo učiti njihovega jezika, prevzeti njihovih običajev in ki se nočejo naturalizirati. Važno je, da podpira IMP malajsko sindikalno gibanje in da so se mnogi sindikalni voditelji vpisali V novo stranko. Nekateri se vendar ne skladajo s tem, da so med člani IMP tudi azijski industrijci in drugi bogataši. Voditelj Kitajcev se zavzema za državo po švicarskem vzorcu v kateri pridobi vsakdo že po rojstvu pravico do državljanstva, medtem ko zahtevajo sedaj za prvo generacijo prebivalcev, da dokažejo znanje malajskega jezika. Kitajski voditelj zahteva tudi pripustitev ostalih narodov in ne samo Ma-lajcev v državno službo. Zdi se, da hočejo Malajei ma-jorizlratj Kitajce ln Indijce; v tem bodo težko uspeli, ker je v sedanji Malajski federaciji samo 5 milijonov prebivalcev, 0d teh 2 In pol milijona Malajcev, skoro 2 milltjona Kitaicev in pol milijona Indijcev. Vrh tega čutijo Kitajci in Indijci za seboj stotine milijonov svojih sonarodnjakov. dveh kamenitih stebrih ščiti vhod pred neurjem. Na vsaki strani lope je kamenita klopica pod majhnima oknoma iz klesanega kamna. Sredi pročelja je okroglo okno s kolesom sv. Katarine, a le iz enostavnega kovanega železa, da razbija enoličnost pročelj.ne stene. Strešni rob je bil dobro izdelan, da napravi vtis delnega tempeljskega timpana z nakazanima glavicama stebrov ob strani. Na strehi križ na tradicionalni ka-meniti obli. Pogled zdrkne od oblike lopine strehe mimo obrisa strehe na pročelju nazaj v V takem stanju je sedaj cerkvica pri Sv. Ivanu. Na zgornji sliki: streha nad oltarjem in zakristijo; v sredi: ostanki kora; spodaj: ostanki oltarja in abside. prostor k silhueti kraškega hriba nad Sv. Ivanom v enakomernem ritmu ponavljajočih se sporednih linij. Kot je harmonično zamišljena zunanjost, je plemenito skladna tudi notranjost. Pod korom, mimo dveh • okroglih, zelo vitkih stebrov pade pogled na širok okroglast svod, s katerim prehaja cerkvena ladja v aibsi-do, dvignjeno za dve stopnici. Ob straneh oltarne abside se ponavljajo v plitvih, slepih svodih linije romanskega loka, enako kot v obeh stranskih oknih v ladji. Poleg abside in zakristije stoji v enakem slogu zgrajen stolp, čisto skladno z ostalo zgradbo, kljub temu da ga je dal na lastne stroške sezidati šele naš slovenski tržaški zgodovinar in domoljub Godina — Vrdelski do 1. 1878. Komaj rahla disharmonija, če jo smemo tako imenovati, je v materialu, v njegovi barvi; stolp je iz sivega, rezanega kamina, medtem ko je cerkvica enostavno belo ometana (seveda kolikor je še ometa ostalo!). V jedru je to komaj dobrodošel kontrast, ki ga zmanjšujejo is-tobarvne kameni-te oknice, barva lope itd. Seveda se vse to nanaša strogo le na arhitektonsko plat zgradbe. In še to ne povsem, ker je tudi tega že mnogo porušenega: del kora, stopnišče, leca, oltar, vhod iz zakristije v aitsido je skoro nespoznaven ker je zid razbit, prav tako tudi strop in streha nad oltarjem in zakristijo, nato de) stolpa, prehodi in stopnice vanj. O opremi niti ne govorimo. Tlak je razkopan (menda so iskali zaklade pod Oltarjem, pod stopnicami). Raven, ometan in belo pobarvan strop je. bil le malo okrašen, kolikor je vidno iz ostankov, stene v ladji pa sploh ne. Stene v absidi so bile le gladko opekasto-rdečkasto pobarvane, vaa.i vrhnja plast. Naj omenimo le na kratko ljudsko pripovedovanje, da je cerkvica stara nad šest sto let. Stari Udovič je rekel celo, da je od 1. 200 po našem štetju, kar seveda nima niti sledu kake osnove, kot tudi ne mnenje, dn je to najutarejša cerkev daleč naokrog im da je bila župnijska cerkev tudi za Rocol in ionjer. Bliže bo resnici pripovedovanje, da je bila zgrajena v treh obdobjih. Od majhne ka- pele bi z dvema glavnima pri-zidavama prišli do cerkve v sedanji obliki, ne da bi šteli Go-d.novo dograditev zvonika. To je verjetno, ker se zdi že po površnem pregledu, da je absi-da starejša kot ladja, kljub večkratnemu popravljanju in barvanju. Sveloivanska župnija je bila osnovana 1. 1859., eno leto po zgraditvi nove cerkve. Prej je Sv. Ivan spadal k župniji Novega sv. Antona; stara cerkvica je bila torej podružnica, kjer so bile redne maše okrog štirikrat na leto: za sv. Ivama, ko so praznovali cerkvenega pa-trona z vaškim praznikom :n semnjem, za sv. Marka, za križev teden po veliki noči in za božič. Vendar je bila cerkvica bolj važna zaradi tega, ker je bilo v starih časih okrog nje pokopališče, ki je nekdaj zadostovalo za Sv. Ivan, ki je bil še pred petdesetimi leti za polovico manjši kot sedanji. Vrhu tega so bile tu priložnostne maše in cerkveni obredi, pomembni za s-vetoivensko kroniko: krsti, poroke, pogreb:, nove maše itd. Se stari Nego-de je tu praznoval 25-letnico svoje poroke pa metnda tudi patriarh slovenskih tržaških učiteljev Germek. Za križev teden po veliki noči in za sv. Marka, 25. apr., sta šli med novo ln staro cerkvijo pomladanski «prošenjski procesiji* s slovenskimi litanijami in molitvami za srečno leto in dober pridelek. Sv. Ivan le bil še tak tat po ogromni večini krnet tiski kraj z lepim poljem. Bil je seveda čisto slovensko tržaško predmestje le s slovensko osnovno šefio do j 1908 , ko je bila osnovama tudi italijanska za nekaj otrok. Tudi v cerkv je bilo kajpak vse slovensko, razen ene nedeljske maše iz časov malo pred prvo svetovno vojno, ki jo je bral’ nek' italijanski frater iz mesta za redke italijanske priseljence. Zato ni prišlo nikomur na konec pameti da bi se spotikaš, ce je ob velikih slovesnostih vihrala s cerkvenega stolpa slovenska zastava. Pod Italijo, posebno pod fašizmom je postala seveda slovenščina tudi v molitvah in petju trn v peti italijanskim šovinistom in začelo se je metanje poCen ob vsaki priliki, posebno ob procesijah, ko je bilo potrebno posebno policijsko dovoljenje. Od 1. 1926. ni bilo več slovenske pa tudi ne drugačne procesije k stari cerkvici. V fašistični dobi so razbili tudi spominsko ploščo Josipu Godini - Vrdelskemu, ki je dal zgraditi cerkveni stolp. Fošča je bila vzidana nad vhodom v vratih od leta 1876. Tudi lipo Josip Godina — Vrdelski. pred cerkvico so podrli pod fašizmom. Cerkvica je bila tesno povezana z življenjem in.tradicijami slovenskega Sv. Ivana, zato so jo obsodili, da mora izginiti. Diskriminacija fašističnega škofa Santina proti Slovencem na verskem področju ni manj brezobzirna kot župana Bartoli.ia in ((prefekta* P at! ut an a v civilnih tržaških stvareh. Z. JELINČIČ Junaki izginjajo filmi se ustavljajo Produkcija čeških junaških filmov zastaja, ker zgmjajo glavni junaki. Tako na pr. že dolgo časa svečano najavljeni dokumentarni »junaški* film z naslovom «30 let komunistične partije na Češkoslovaškem* še vedno n: doživel svoje krstne predstave. Film. ki ga bi morali predvajati že lani, ie iptei prvotno za glavne junake stare partijce, bivšega zunanjega ministra Vladimirja Clement :.= a in bivšega predsednika Rudolfa Slanskega. Kot znano je padel najprvo v nemilost Kremlja Clementis, nato pa med drugimi praškimi voditelji se Slansky. Oba so zaprli. Tako vsaka nova čistkB med visokimi komunisti povzroča tudi krizo y filmskih ateljejih. Preveč z v včerajšnji ni opazil novega dne (Ob desetletnici dramatične smrti Stefana Zweiga) Minilo je deset let, kar je v brazilskem mestu Petropoli-su prostovoljno zaljučil življenje begunec iz Avstrije, nemški pisatelj Stefan Zweig. Z njim vred je šla v smrt njegova žena. Pred smrtjo je napisal poslovilno pismo, ki se začenja s portugalsko besedo «Declaracas» in v katerem pravi: »Preden se prostovoljno i zlasti še umetniške kulture je ti Zwčigovo delo značilen tudi njegov jasni ir. Čisti slog, njegova, dejal bi, romansko elegantna nemščina, kakor jo najdeš samo še pri Schopenhauerju, Nietzscheju in še pri tem ali onem pisatelju, ki je tako kot Zweig čislal to, kar štejejo Francozi rned svoje vrline: «clarte». jasnost in natančnost izražanja. Nad vsemi njegovimi spisi se — kakor nad sončnimi južnimi deželami — širi neko svetlo ozračje, v katerem ni prostora za zameglenost in nedoločnost, ozračje, ki daje vsem stvarem pregledanost in plastičnost. Dramatična smrt Stefana Zweiga pred desetimi leti, daleč tam pod zvezdami Južnega križa, v brazilski prirodi, ki jo je ta poliglot in svetovni popotnik pred leti tako slikovito opisal, je bila značilen odraz teme, ki je še ležala nad Evropo 1. 1942. Ce bi bil Zweig ostreje pogledal, bi mogel v tej temi, med oblaki krvavega in krvoločnega nacizma, opaziti svit obnove, pripravljajočo se zmago svobodoljubnega človeštva, ki bo tudi nemštvu in posebej še avstrijstvu dala novo življenjsko vsebino. Toda oči, ki so se pregloboko zagledale v «Die Welt von Gestern«, niso mogle opaziti prvega svitanja novega dne, in Ztveig je re-signirano zaključil življenje brezdomnega državljana daljne, še neobstoječe Evrope, domovine svobodnih narodov in srečnejših ljudi. BOŽIDAR BORKO PRVA IZVEDBA OPERE, KI JE PREJELA VERDIJEVO NAGRADO Juan Jose Castro: Prozerpina in tujec,, Opero argentinskega dirigenta in komponista so v mi- j lanski Scali sprejeli s ploskanjem in žvižganjem ) Kdor je v ponedeljek 17. marcg poslušal prenos nove Castrove opere ((Prozerpina in Tujec« iz milanske Scale, se gotovo spominja, da je bilo po dejanjih poleg obilnega ploskanja ’ tudi precej žvižganja, vendar ne no vseh dejanjih enako. Spominjali se sklep, da dela ne izroči slavni igralki, temveč, da ga raje uporabi kot libreto za novo opero. De! Carlo pripoveduje v svojem delu o Prozerpini, kmečkem dekletu iz današnje dobe. ki se izgubi v Buenos Airesu. Realistična pripoved Juan Jose Castro med Elisabettc Barbato, ki .je pri prvi predstavi pela Prozerpino, in Giacomom Guelfijem, ki je bil Tujec bo tudi reportaže in intervjujev v odmoru po prvem dejanju. Juan Jose Castro, komponist, je bil v svoji izjavi zelo skromen, vendar samozavesten. Zavedajoč se, da s.e je pač izpostavil javni sodbi, jo sprejme, kakršna koli bi bila. Mnogo bolj zgovoren je bil libretist, ki je seveda stavil mnogo manj na kocko. V osta. lem. pa ie že prej Castro kavalirsko prevzel nase krivdo za mprebitni neuspeh, ko je dejal, da je samo od glasbe odvisno, če opera ne bo uspe. la, ne pa od libreta. Način, kako je prišlo do nastanka te opere j« vsekakor zanimiv, takšep. da daje prav tistim, ki bi rad: vse pripisali slučaju. Juan Jose Castro je dobro znan argentinski dirigent, ki z velikim' uspehom gostuje povsod po svetu. Ima že 57 let. Doslej je že tudi marsikaj skomiponiral, tako se je preizkusil v simfonični, komorni glasbi, v baletiih in tudi na opernem jrodročju. ((Prozerpina in Tujec« ni njegov prvenec, temveč pripada prvenstvo komični operi «La zapa-tera prodigiosa«. Castro ie v prejšnji sezoni gostoval tudii v Jugoslaviji in je doživel lepe uspehe in nadvse ugodne kritike: tako pravi o njem Marijan Lipovšek v prvi številki Slovenske glasbene revije: sJuan Jose Castro nam je razgnal napačne predstave o glasbeni stopnji Južne A-merike. To je dirigent velikega formata, v katerem sta zaružena visoka inteligenca z močnim glasbenim čutom. Znanje in. doživljanje skladb gresta pri njem roko v roki do skrajne intenzitete«).' Bilo je nekako pred dvema letoma, ko se ie Juan Jose Castro v Buenos Aires« srečal z mladim argentinskim literatom Omarjem Del Carlom. Ta je vedel, da je Castro v dobrih odnosih s slavno špansko igralko Margerito Xirgu, ki je bila tedaj v Montevideu. Prosil je torej Castra, naj ba vzel s seboj neko njegovo dramsko delo in ga izročil Margeriff Xirgu, da bi ga prebrala. Castro je vzel deflo s seboj. V vlaku si je skušal pregnati dolgčas na ta način, da ie začel prebirati Del Carlovo delo: spočetka brez posebnega zanimanja, ki pa se je vedno bolj stopnjevalo. In ko je v Montevideu izstopil, je v njem že dozorel odseva v mitu klasične Rro-zerpine, ki jo-' Pluton nedolžno ugrabi iz njene pomladne prostosti in postavi za kraljico podzemlja. V prvem dejanju vidimo vežo nekega umazahega poslopja, kjer se poznajo sledovi nekdanje veličine; je kraj materialne in moralne revščine. Tukaj živi Maria, lastnica nekega sumljivega penziona, Cora Fluentes, zagonetna Pro zarpina in dva zavržena moška: Marc:a! Quiroga, ki je bil ljubimec Marfe in je sedaj ljubimec Core; Porfirio Sosa, ki je zapeljal Prozerpino in je sedaj kakor nekak njen demon. V začetku dejanja, po prologu, ki ga zapoje kor, všto-pi policija in odžene Porfiria. ki je obdolžen goljufije. Pro- zerpina. ki je ostala sama, postane plen nenasitnega Mar-ciatla in zbudi ljubosumnost in jezo drugih dveh žensk. In tukaj se pojavi Tujec, skrivnostno bitje, na zunaj navaden prebivalec penziona, na znotraj pa simbol nekega daij-njega klica k poštenosti in čistosti. Prihod Tujca zbudi mrvico upanja in čudnega jari-čakovaraja v duši Prozerpino. In pojavi se njena mati, ki ji je ime Demetria. kakor mitološki materi Prozerpine, . in prepriča hčer, da se vrne v domačo hišo. V prvi sliki drugega dejanja, iia deželi v Prozerpinem domačem kraju, se deklica bori med željo za duhovno pre-rojenje in privlačnostjo sence. Močnejši kot vse ostalo, močnejši tudi kakor preprosta ljubezen kmeta Pabla. prežene smrtni strup Prozerpino zopet y Buenos Aires, V Marfinem penzionu najde deklica zopet Tujca in v njegovi ljubezni, ob njegovi duševni veličini upa, da se zopet dvigne. Toda Tujec je ne more ljubiti. Preveč je ljubil Flavto, svojo izgubljeno nevesto, katere porcelanasti kipec, ki ga ima vedno v svoii bližini, predstavlja njenega duha in neuničljiv spomin nanjo. V napadu obupa Prozerpina razbije kipec Flavie. V tretjem dejanju napadeta Porfirio, ki se je >spet pojavil. in Marcial, naščuvana po Marfi in Cori. Tujca in ga vržeta po stopnicah. Marcia-la aretirajo zaradi umora, Porfirio pa si brez uspeha skuša zopet pridobiti Prozerpino. Toda dekle se j« vrnilo iz podzemlja samo iz ljubezni do Tujca. Sedaj, ko je on mrtev, je nič več ne zadržuje. «Žrfev nedolžnega — komentira kor — reši Prozerpino iz ječe«. Hči Demetrie odhaja počasi iz Mariine hiše in kor zaključuje: ((Tvojemu koraku se odpirajo vrata podzemlja in ti, kraljica, sedaj za . vedno zapuščaš ta svet.« Del Carlo ni čakal, kaj bodo rekli o Castrovi operi po njeni prvi izvedbi, temveč je v svojem dovolj gostobesednem intervjuju ne neprikrito priznal, da je srečen, ko se 'tudi njegovo ime. blesti na plakatu, ki naznanja -Vretpo izvedbo opere v tako slavnem gledališču, kot je milanska Scala. In 33-letni Argentinec m Pri predstavi so tudi žvižgali in ne samo s prsti v tistih ln s ključi temveč tudi s piščalkami. Tudi žvižganje je bilo torej v dobršni meri pripravljeno mmmmt •. Gledališče Scala V Milanu, še vedno cilj želja opernih pevcev in komponistov je hotel, da tudi njegova mati v daljni Argentini deli z njim srečo in veselje: poslal ji je v pismu izvod plakata. Castro je svoje delo predložil milanski Scali v okviru tekmovanja za Verdijevo nagrado. Njegova opera se je morala spustiti v tekmovanje z nič manj kot 138 operami. Ugledni ocenjevalci poslanih del se niso pomišljali oddati svoj glas za «Prozerpino in Tujca«. In med temi so taka imena kot Strawinsky, Honeg-ger. De Sabata, Ghedini, Can-telli. Pedrollo in Ronga. Castrova opera je izšla kot zmagovalka. Avtor je prejel 4 mi- lijone lir nagrade poleg zagotovila za krstno izvedbo, kar se je zgodilo, kot smo omenili. 17. t. m. In kritike? Nekatere priznavajo uspeh skoraj brez pridržka, druge so nekoliko bolj Skeptične; vprašujejo se tudi, affi je opera vredna Verdijeve nagrade in ugotavljajo: v absolutnem merilu ne, v relativnem, to je v primerjavi z ostalimi predloženimi deli — mogoče. Težko je reči, da so prve kritike jamstvo za to, da bo opera obstala, ali pa da bo šla v pozabo. Tudi žvižganje ob premieri, ki je včasih celo nekoliko nadkrililo odobravanje, ne more biti skoraj pikakšno merilo. Ce je namreč Castrova opera zmagala med 138, tedaj je gotovo, da je marsikateri od avtorjev, ki n:iso uspeli, želel Castru neuspeha in je mogoče k temu tudi kako pomagal; nazadnje ni tako težko najeti 10 žvižgačev. Verjetno bodo hoteli po krstni j>red stavi v Scali videti »Prozerpino in Tujca« še kje drugje ie polagoma se bodo tudi mnenja izkristalizirala. In šele tedaj bo mogoče z gotovostjo “reči, ali je Juan Jose Castro s svojo opero uspel ali ne. Dne 23. marca je preteklo 140 let, kar se je v Moskvi rčdil veliki ruski mislec, pisatelj in revolucionar A. L Hfercen. Hercen je bil mnogostram-ako in- ubrano razvita oseb. nosi; študiral je fiziko in. matematiko ter se že zgodaj začel zanimati za filozofijo in socialna politična vprašanja. Najprej je sledil SchelUngo-vf filozofiji, potem sensimo-ni?mu, končno pa podlegel vplivu Proudhona. Svoje znanje M je močno-izoblikoval v pregnanstvu v Permu in, Vjatki, kamor je moral 1. 1834. Ukvarjal se je z zgodovino in filozofijo ter proučeval Heglovo filozofijo, po kateti si je izoblikoval svojo socialistično orientacijo; seveda je tuiP filozofske sestave vedno kritično sprejemal. Ko se je kot romantik iti entuziast, oboževalec Schillerja in lepe umetnosti znašel v zapuščeni provinci, je spoznal tisto odvratno stvarnost ki jo Je tako živo prikazal V svojih delih. Za svojega bivanja v Petrogradu se je snrijateljil z Bjelinskim, s katerimi sta zavzela skrajno pozicijo med progresivnimi krogi ruske inteligence. .Sklepe filozofskega mišljenja je radi uporabljal neposredno za življenje, za boj, )n kakor Bjelinski, jih je združeval s socialno političnimi vprašanji. Svoj filozofski sistem je začel razlagati v člankih «0 diletantizmu in znanosti« ter kasneje v ((Pianih o proučevanju narave)). Njegovi spisi so pomemben poizkus u-stvariti sintezo med filozofijo, naravoslovjem in zgodovino. Samo v spojenosti teh ved, je mogoče popolnejše spoznanje sveta in človeka, to pa t, namenom, da na podlagi resnice, ki srno jo 'odkrili, spremenimo življenje. V dobi svojega bivanja v Mc-skvi je še izdal pripovedke ((Doktor Krupov«, «Kradljiva sraka« ter roman «Kdo je kriv?« Hercen si. je s temi deli pridobil literarno slavo, kajti bil je vse obenem prcpa-gator in mislec, ki je znan- stveno dojel filozofske ideje, talentiran publicist, in originalen umetnik pripovednik. Pripovedka ((Doktor Krupov« je satiia, v kateri razlaga teorijo o splošni neumnosti ljudi; da namreč ljudje, ki veljajo za normalne, žive in delajo prav take neumno kot blazneži- V «Kradljivi sraki« ie ožigosal tlačanstvo ruskega kmeta. . . V romanu «Kdo je kriv?« pa je poudaril problem družine in družbenega položaja žer.e. Njegova ostra kritika položaja ruskega kmeta, življenjska resničnost posameznih likov, čudovit slog; ki zablesti zdaj v lahki šali, -daj v ostri ironiji postavljajo Hercenov roman v vrsto na j -lepših umetnin, ruske književnosti. Po letu 1847 je Hercen odpotoval v inozemstvo, kjer je stopil v stik z vcerni vidnimi predstavniki poglavitnih sodobnih socialističnih struj v Nemčiji, Italiji in Franciji; Študiral je položaj zapadnega proletariata in postal njega zagovornik. Svoja doživetja v tem času pa je objavil v spominih ((Pisma iz Francije in Italije« ter v knjigi «Z druge obale«. To knjigo je poslal moskovskim prijateljem in v poslovilnem pismu — predgovoru—, ostro obsoja režim v Rusijj ter izraža vero v propast stare Evrope. Hercen je jasno vidri, da le temeljit gospodarski preobrat lahko reformira življenje. Toda izgubil je vero v bodočnost za- pahne buržoazije in ie vse svoje upanje prenesel na Rusijo. Nj dvomil, da živi pod grobo dušo ruskega kmeta človeška duša, in to m« je dajalo moč, da ie načel, ostro borbo zoper tlačanstvo. Ko so mu umrli mati. sin in žena, je odpotoval v London; leta, ki jih je tam preživel, pomenijo višek njegove revolucionarne pisateljske dejavnosti. Ustanovil. jft svobodni ruski tiski in v tem je njegova velika zasluga. V periodičnem zborniku ((Polarna zvezda« je oživel tradicijo dekabristov. V listo «Zvonu» (KolokoD,- k.j je izhajal od! 1857 _ 67, je imel v programu osvoboditev od cenzure; osvoboditev kmetov odi Itai-čanitva frr nižjega ljudstva od telesne kazni. Leta 1855 pa je izšla prva številka časopisa. ki ga je začela izdajati svobodna ruska tiskarna'. Me Shuh (Korespondenca da Straussa in Huga von mannsthala). . Izbor pisem, ki sta,31 L pisala R. Strauss Uf,»- .„,8 Hofmarmsthal od t907^* J»aj-četa. je izšel že feta pa smo dobili celotno * spondenco med velikim s benikom in snameiiib» J*?-nikom. V tej knjigi N - —' Hofmannsthalovih Straussovih pisem nudijo važen { zgodovini nastanka 11* . Straussovih dfelt . ((Kavalir z rožo«, Naksosu«, »Legenda 0 "d,,. fu», «Zena brez sence«; ševiue Atem«, ((Egu**115* Helena«. «Arabella».. V tej zbirki piserd s® ' -e seboj prepletajo:, obču^v*"?' in zagrenjenost, ozd11 * k'a, očitki in srečen zum. Nenavadno, da jcJjL, mogel glasbenik od. P^iti-in pesnik od glasbenika ko sprejet; in jo upos**v8a toda iz pisem razvidiipLj. je bil Strauss genialen “S nik hrez smisla za PeS1Siiji kakor ni bal Hofman« muzik, vendar obdarjen likim umetniškim čutom-pe-snik in glasbenik, svoje upanje na V stoji izven časa in m<»p' tu neko idejo: na lepoto t® 0j sta se znašla. Nobeden njiju .pa se ne izgublja ^ ^ finicijah te lepote: oba s«-vedarta, da se na poti k mu ne moreta izognit’ in to delo razumeta .“vrii trezno kot velik napor, ^ jezo, bolečino, budnost, P •, računanost. Trpljenje. w ^ načelo pri ustvarjanju ,®jj umetnine in v tem trpu® :8. je morala, ki sta ji Str»Ly H. vPP Hofmpnnsthal. Pmjs' vila s svojim skupnim «* ^ spomenik. O tem sta 5€,,>i _________ j m. in tam. v' svojih pismih ,r izjaMita. Tako piše n- Jo«, de »Kavalirja z rožo« Pt v/ Hofmarmsthal: »V drib,..^ kršno je to. ne sme dst-n1 oj: bena pomanjkljivost...« ^ «Da tako veliko zahtevate « sebe (Strauss), se mi . ^ prav in pravično. Kdo n" ,jv sebe mnogo .zahteva, če ir^j. sta, ki ga svet. imenuje.” ^ stra: in kdaj naj ustvaflfv v ne tedaj, ko ima edinld^jf življenju priliko, da vse to, kar ima v sebi« t pisano v zvezi z »Zeno sence«). Med drugim bčvjju.,' tudi; ((...in kjer se j* mo, nastane vendarle ,‘e kaj manjvrednega.« p Ta pisma so bogat vlLjje glasbeno iin literarno in k d žejo vse resno vanje iwfvarjanja, so estetsko znanstven dokom RAZDELILI SO ..OSCARJE"■ V Pantagej Theatre v woodu so razdelili «Oscar», ki jih Je podelil« jf rBka akademija znano«*1 ^ umetnosti za f. 1931, A boljši film »i Je priboril *j jj-do »Američan v Parizu«, "yip-vod Metro družbe; režUf; cent Minelli, glavni vlogi; #>)• Kelly In Leslie Caron. 1<0V,r boljši tuj film Je prejel do Japonski film »Kasbo-.^ režija: Ah)ra Kurosava. ’ ufi Lelth Je prejela "^^logo 1 najboljša igralka za y‘L' pe-filmu »A Streetcar Na**; p> Sire«, kot najboljši >f&‘e gr Je bil odlikovan Huroplif" *. gart za vlogo v fH®« ‘,, grč frican Queen«. Za režijo J ib Jel nagrado George Štev ^ sicer za film »Prostor ® . do-cu». V Hollywoodu so 'VjjočF kaj presenečeni zaradi pri' ve glede najboljšega J0 (A čakovali so namreč, o*. , ii* bil nagrado film «Pr°3'” N** soncu« alt pa »A Stree med Desire«. ..i«! J* Kot najboljši slikan 11 bil nagralen film eDva tirja«; Ia kratkometrat« pls- Je prejel nagrado tudi raf'^ ney. Za najboljšo »ce d 0*1 Je dobil -nagrado ” tre<(c>f za čmo-beli film «A filF Named Desire« ter C l3 fil1* bons in Preston A®e« pgfltv,‘ v barvah »Američan v NASE NEDEUSKO BRANJE POLETNA NOVELETA STEFAN ZWEIG retekli avsuri. san prebil 1 adenabbii, enem tistih ma- I krajev ob Lasu di Gomo, ie tam tako očarljivo skri-j med belimi vilama in no goščavo. Bržčas je me-e tiho in miimo tudi v j živih pomladnih dneh, ko > po ozki obadi potniki iz lagia in Memaggia, a zdaj sh toplih tednih je bil kraj sama dehteča, sončna sa-;a. Hote! je bU skoraj po-m zapuščen: le nekaj po* leanih gostov — drug dnt-tu zanimivi le zaradi dej-i, da so si izbrali tak iz-fijen kraj za svoje perfet-bivališče — se je vsako •o znova čudilo, ko so vi-i, da drugi tudi še vztraja-V tem pogledu me je naj-j prresetnečal neki starejši, > dostojen in kultiviran pod: po videzu je bil ne- vmes med korektnim an-Jkim diplomatom in pari-m udvorjalcem; ne da bi bil lotil kakšnega vodnega rta, je prebil dan le s tem, je sanjavo gledal v cigani dim, ki se je pred njim pljal v zraku, ali je tu ln i listali po kaki knjigi. Mola samota dveh deževnih L in njegova odkritosrčna pristopnost sta v najino poznanstvo brž vnesli neko prisrčnost, ki je skoraj docela premostila razliko v letih. Po rodu je bil Livlandec, vzgojen v Franciji in kasneje v Angliji, od nekdaj že brez poikliica, mnoga leta že brez stalnega bivališča: brezdomovinec y plemenitem smislu tistih, ki so kot vikingi in gusarji lepote z roparskim naletom zbrali v sebi dragotine vseh mest. Kot ljubitelj je bil blizu vsakteri umetnosti, a njegovo vzvišeno zaničevanje je bilo močnejše od ljubezni; to ga je odvrnilo od tega, da bi umetnosti služil. Dolgoval ji je tisoč lepih ur, a niti ene ji ni bil posvetil v ustvarjalni stiski. Živel je eno tistih življenj, ki se zde odvisna, ker se ne vključujejo v nobeno skupnost, ker se z njihovim zadnjim dihom brez dediča razgubi vse bogastvo, ki so ga v njih nakopičila tisočera posamezna doživetja. O tem sem mu nekoč zvečer govoril, ko sva po večerji sedela pred hotelom in opazovala, kako se svetlo jezero pred najinimi očmi počasi temni. Smehljal se je: »Nemara imate prav. Jaz sicer ne verujem v spomine; vsako doživetje je že doživljeno v sekundi, ko nas zapušča. In poezija? Ali se ne razgubi prav tako, dvajset, petdeset, sto let kasneje? Vendar vam bom nocoj nekaj povedal, kar bi nemara dalo čedno novelo. Pridite! Take reči se laže govore med hojo.« In šla sva vzdolž čudovite obalne poti pod sencami večnih cipres in zveriženih kostanjev; med njihovim vejevjem je nemirno odsevalo jezero. Onkraj je ležal Bellagio kot bel oblak v rahlih, razlitih barvnih odtenkih že skritega sonoa. Visoko, visoko nad temnim gričem se je lesketalo blesteče ozadje Vil le Serbelloni, ki so ji žarki sple-11 dementen venec. Toplota je bil* rahlo soparna in vendar ni tlačila; kot blaga ženska roka se je nežno prislanjala k sencem in polnila dih z vonjem nevidnih cvetov. Pričel je: «Najprej vam nekaj priznam Doslej sem vam zamolčal, da sem bil že lani tu, tu v Cademabbli, ob istem času in v istem hotelu. Morda vas to čudi, tem bolj, ker sem vam povedal, da že od nekdaj ničesar v življenju nisem hotel ponavljati. A čujte! Bilo je seveda prav tako zar puščeno ko tokrat Isti gospod iz Milana je bil tu, ki ves dan tovd rilbe, da bi jih zvečer spet spustil v vodo in drugo jutro spet ulovil. Dve stari Angležinji, ki sta tiho životarili. da si ju komaj opazil; prikupen, mlad fant z ljubkim, bledim dekletom, o kateri še danes ne verjamem, da bi bila zares njegova žena, ker sta se vse preiskreno imela rada. Na kraju še neka nemška družina, severni Nemci najostrejšega tipa. Starejša, koščena dama s pšeničnimi lasmi, z oglatimi, grdimi kretnjami, z bodečimi, jeklenimi očmi in ostrimi, prepirljivimi usti, kot z nožem vrezanimi. Z njo njena sestra — nedvomno, saj je imela iste poteze, le stopljene, razguba-ne, nekako razmehčane; obe vedno skupaj, ne da bi se kdaj razgovarjali, nagnjeni nad svojo vezenino, kot da sta predli vanjo vso svojo miselno praznoto, dve neizprosni parki dolgočasnega, omejenega sveta. Med njima pa rrtlado, nemara šestnajstletno dekletce, hči ene od njih, ne vem katere, kajti njene trde, neizoblikovane jxr t?ze so že prehajale v lahno žensko oblino. Pravzaprav ni bila lepa, prevatka, nezrela, razen tega seveda nerodno oblečena, a v njenem nebogljenem hrepenenju je bilo nekaj ganljivega. Njene oči so bile velike in menda tudi polne temne svetlobe; sicer so se pa vedno umikale, njih blesk se je drobil v trepetajoče, mežikajoče lučke. Tudi ona je prihajala vedino s kakim ročnim delom, a njene roke so se često ustavljale, prsti so postali zaspani, da je tiho obsedela in sanjavo, negibno zrla čez jezero. Ne vem, kaj me je ob tej podobi tako čudno prevzelo. Nemara tista banalna in vendarle neizogibna misel, ki se te poloti, če vidiš odcvetelo mater zraven cvetoče hčere, senco poleg lika; misel, da v vsa" kem licu prikrito že čaka guba, v vsakem nasmehu utrujenost, v vsakih sanjah razočaranje? Nemara tisto divje, ravnokar bruhajoče, brezciljno hrepenenje, kj se je vsepovsod v njej razodevalo, tista edina, čudovita minuta v življenju deklet, ko željno obračajo poglede v vesolje, ker tiste ene stvari še nimajo, katere se bodo potem oprijele in se je še gnijoč oklepale kakor alge plavajočega kosa lesa? Neizmerno me je zanimalo in prevzelo, opazo- vati njen sanjavi, vlažni pogled, njeno divjo, prekipevajočo nežnost do slednjega psa in slednje mačke, njen nemir, s katerim je marsikaj začela in nič končala. In tista ognjevita naglica, ko je ob večerih begala po tistih nekaj klavrnih zvežčkih hotelske knjižnice ali listala y dveh zdelanih zvezkih pesmi, ki ju je bila prinesla s seboj, \ svojem Goetheju in Baumbachu... A zakaj se smehljate?« Moral sem se opravičiti: «Samo zaradi te kombinacije, Goedhe in Baumbach.« «A tako! Seveda, smešno je. In vendarle ni. Verjemite, mladim dekletom v teh letih je docela vseeno, če bero dobre ali slabe, pristne ali zlagane pesmi. Verzi so jim le čaša za njihovo žejo. Kakšno je vino, jim ni mar, saj je opoj že v njih, še preden so pile. In tako je bilo to dekle, kot kelih polno hrepenenja; od tega so se jti svetile oči, so se ji tresle konice prstov nad mizo, od tega je v njeni hoji bila neka svojska okornost in vendar neka lahkota, nekaj vmes med poletom in preplahom. Videti je bilo, da je bila lačna razgovora s komer koli, da bi hotela nekaj svoje polnote oddati, a tu ni bilo nikogar, zgolj samota, zgoij šklepet pletilk na desni in levi in hladni, premišljeni pogledi obeh dam. Prevzelo me je neskončno sočutje. In vendar se ji nisem mogel približati, kajti prvič — kaj pa je ostarel mož za mlado dekletce? Razen tega so mi družinska poznanstva in še posebej znanstva s starikavimi meščanskima damami neznansko odvratna. Zato se je vsaka prilika že v kali zadušila. Tedaj sem poskusil nekaj čudnega. Mislil sem sl: mlado dekle je to, nezrela in neizkušena, bržčas prvič v Italija. A ta velja v Nemčiji — po zaslugi Angleža Shakespeara. ki nikdar ni hodil tod — za deželo romantičnih ljubezni, deželo Romeov, skrivnih dogodivščin, padajočih j>ahljač, iskrečih se bodal, deželo mask, dojenj jn nežnih pisem. Prav gotrjvo sanjari o dogodivščinah in kdo pozna dekliške sanje, ki kot beli, bežeči oblaki brez čilija plovejo v sinjini in kakor večerni oblaki v-se bolj in bolj žare v vročih barvah, rožnato najprej, potem v žgoči rdečini. Nič se ji ne bo zdelo neverjetno, nič nemogoče. Odločil sem se; izmislim si zanjo skrivnostnega ljubimca. In še istega večera sem napisal dolgo pismo, jjonižno ln spoštljivo nežno, polno nenavadnih namigovanj in brez podpisa. Pismo, ki ni nič zahtevalo In nič obetalo, prekipevajoče in hkrati zadržano, skratka, romantično ljubavno pismo kakor iz sentimentalne drame. In ker sem vedel, da jo njen nemir vsako jutro prvo prižene k zajtrku, sem ga zložil in zavil v njen prtič. Prišlo je jutro. Opazoval sem jo z vrta. videl njeno nejeverno presenečenje, njen nenadni strah, vidri rdeči plamen, ki je vzpuhtel čez njena bleda lica in naglo stekel globoko v grlo. Videl sem, kako se zmedeno ozira, trza, videl njeno tatinsko kretnjo, ko je skrila pismo, potem pa, kako je nemirno, nervozno obsedela, se komaj dotaknila zajtrka in že odbežala, vem kamor koli tja v senčne, zapuščene hodnike, da ba raz-gonetila Skrivnostno pisanje... Hoteli ste nekaj reči?« Nehote sem se bil zganil, zdaj sem moral najti razlog. «Zelo drzno se mi zdi to. Ali niste pomisiMli, da bi raziskovala, ali najpreprosteje, da bi vprašala natakarja, kako je ptiišio pismo v P'’tpri?# bi ga pokazala m »Seveda scrn ,mV|e, t10 P V A da ste videli drijfV bjtje, ^ no, prestrašen0 ‘ ll 0zri°’ se je vedno bo^fasn£je SF se'je vedno eh je le kdaj malo * govorilo — VS1 Jpžah-se vam bili razpez^ se vam bili rar..l!0 s(a'Ta' tere deklice fi® , hj(o T/jn ljlve, da z njimi ^ajdejV) te vse, ker se nthujje, Pr go-raje pretrpe n*J besedfsert bi se z eno K«' mu zaupale. Z n veseV,jeiTi gledal za njo i«Lpela- sef ko mi je igra -nadori^h: se je vrnila VgJ ie začutil kri v »'Sje, ’n’ je bilo drugo ^mirf^l Je drugačno hojo. -al-eč .ajK deno je stopaj od V prelil njen r> la vsa zadrege je P°* ,a]co- FlsJ na. In ves ^letejn^ gg kemu oknu gled, kot $ ti svojo ® . ,101®%*«. ti, mimoidočega )e ]0 n krat je P^skrbn° sem se rva ^nij ^ da se ne bi S y kaniem izoal-_____^—. sv. KRIZ 4HUU Ph jfta naloga za-71. S razmer P°sel:>no za-1” tkiM0Sebna 7 naši ob-d‘^lttofavljarn odobravamo rrCva ^l Priporočilo tCi^itel]sk?hVnate'ia «'e-rt1 »C Vzg7'b sestankov, «No' bi se ko Predavanj. S,: Potrldiii vršili že S43 «lke^i so kot sred-'n 7 d šolo in do- ztedne *> se «I*o r.y..>ultu.r- Not1 tovart in ^ih5)v kl iih ie °odvedU fe* Star?V'ji6ni *ve“ 5^rbla & pa jim VV. P,1 ie bilo'Pesmie. r«Cv„ da bi , o .tako mir- va*u> ža in ostalih vasi. Igralci so tudi tokrat dokazali svoje igralske sposobnosti in povsem zadovoljili občinstvo, ki je to tudi vidno pokazalo. Prejšnji petek je bila tudi po naših kamnolomih agitacija za stavko, a se je tudi tukaj končalo tako kot z onimi zastopniki nacionalistično - fašističnih strank pri generalu W intertonu. Prepričani smo. da bo kom-informovske . «drukarje» za Italijo v bodoče še bolj bolela glava. KAJ JE DEL mmogteds nai FOTOREPORTER r^ELO GLAVA"! V tem kraju, kakor vidimo na sliki, radič kar kosijo. Začudilo nas je, ko smo to videli. Toda neki kmet nam je pojasnil, da ga prvič režejo, drugič pa kar kosijo in z metlo pometejo z grede na kup. ŠKOFIJE J Težko je dobiti v tem času naše ljudi doma, kaj pa šele kmete. Ustavili smo ee v vasi, vendar so bili ljudje nai pofljih, ker je zadnji čas za obdelovanje zemlje, za saditev krompirja ip obrezovanje trt. V vaši je bil le očka Toni po domače od Trte pa še ta se je odpravljal na polje. Povedal nam je, da so v tej vasi nekoliko zaostali z delom, zato morajo zdaj pohiteti in nadoknaditi zamujeno. Končno tudi v naši vasi bomo imeli novo pralnico in napajališče. Gradbeno podjetje «Cesia» je začelo z delom že 15 dni od tega in pravijo da bo v teku 10 dni končano. — Skoda, da je napajališče preveč daleč od vasi. ker če so začeli delati. bi morali upoštevati interese in želje naših prebivalcev. PLAVJE bi bS,t8k0 *t" ulh1 snu ic1 otroc' v C Tv*fi tj •**>• ne mo-Č^^arali dom niti tilihntr0? beSe^a '» otrokom p O« za a, Tovarišici orno disci- ^v;fcPr, SNG Spet c. všbifs«m s n’H s kome-iK<6Stf». ki ie 'Jdeležen-®' Sv. Kri- Ustavili smo se v Plav-jah in z veseljem opazili, da so vsa polja lepo obdelana. Mislimo, da so naši pridni Plavčani bili med prvimi kmeti, ki so posadili krompir in obrezali • trte. Np, to pa ni res. nam boste rekli, vi lažete; kaj P?, dela ta očka na tej sliki- Ta je naš Jože Cerli-nov, ki je . po njivah in vinogradih končal že vse delo in zdaj'obrezuje še lat-nik (brajdo) pred svojo hišo. 1 M HIIIIttltlllllllllllllltllllllllMilllllltlllltlitlllltlilllMI lllIltltlllillltltltlltlllllllillllitllDIUIIIIHltiliillllllli lllllllllllllltllllllillllllllllllllllllllllltllllllllllllillllillillillllltlllllllltlilllllllllllllllllllllltllltlKlIlIllllMItllllllllllillllllllllllMIIIIIIIIIIIIlItllllllllllllllllliilttltlllilUi llllilllllllllllllllllll 11111111111111111111!I!!11111111111! 1!! 1111!!!11!!H1"11 f!!I! 11>1 ICU Spominjam se nekdanjih sta-sitih orehovih debel po Krasu; ob kalih in občinskih poteh ter po osredkih njiv. Na jesen so drevesa rodila obilni sadež in hiše so imele vreče orehov za domačo potrebo, za pogostitev gostov — poleg domačega pršuta — in za trg. Denarne stiske izza fašizma so poleg ostalega lesa zahtevale kot žrtev zlasti oreh in danes je ostal le spomin na to, kar so naši predniki tako zelo gojili in cenili. Ker jim novejši rodovi niso v tem sledili, orehov skoro več ni, čeprav se še vedno ceni njih pomen kot sadno drevo in gradbeni les. Največkrat slišimo tožbo mladih gospodarjev, da oreh z ostalim sadnim drevjem vred ne uspeva, kot je uspeval nekoč. Ne da bi se ha tem mestu spuščali v razpravo o neutemeljenosti te trditve, — če drži in koliko drži, — lahko trdimo, da je takšno mnenje le posledica nepoznanja pogojev za rastlinsko življenje, oziroma pomanjkanja volje in ljubezni do zemlje. In vendar je prav oreh rastlina, ki ne stavi na nas posebnih zahtev. Vsadiš jo v primerno zemljo in ji daš za Prvi razvoj potrebne redilne snovi, in glavno je opravljeno. Polno je primernih prostorov, kjer bi oreh uspeval, ne da bi terjal od nas posebnih žrtev. Zato priporočamo podeželskim občinam, da se za to zavzamejo, prihodnjo jesen zberejo naročila in naročijo primerne vrste. Strinjamo se z dopisom iz Medjevasi v »Primorskem dnevniku« iz 23. t. m-, ki priporoča zasaditev orehov ob cestah vsaj v bližini vasi. Zadnja leta nam dela mramor no naših njivah precejšnjo škodo, in če ga ne bomo zatirali, se bo tako razpasel, da mu res ne bomo mogli več dp živega. Kot vemo, mramorji živijo navadno v zemlji, z močnimi prvi-mo nožicami delajo podzemne rove. trgajo male koreninice ter se krmijo z gomolji in mladimi stebelci. Gnezdo si napravijo v zemlji, kjer odlagajo jajčeca; se preobrazijo, v mrazu se zarije-jo globlje a v lepem vremenu se pokažejo na površini. Številno se pojavijo mramorji v srednje rahlih zemljah, največjo škodo pa delajo spomladi. Mramorji se večidel zadržujejo v zemlji. Svojčas s6 mislili, da morajo biti insekticidi pripravljeni tako. da jih z lahkoto podkopljemo. Kasneje so dokazali, da žive mramorji podnevi v zemlji, ponoči pa pridejo iz lukenj in so tudi zmožni leteti. Zato zatirajo mramorje izrecno le z zastrupljenimi vabami, ki jih pokladajo v mraku in ob lepem vremenu po okuženi zemlji z namenom, da bi jih škodljivci ponoči požrli. Ker se vaba pokiada v mraku, se ne more posušiti na soncu in ni nevarnosti, da jo zaužijejo domače živali in divjačina. Najbolj pripravna je vaba, ki jo napravimo iz zdrobljenega riža (odpadkov), predvsem zato, ker jo mramorji radi jejo. Je tudi poceni in njen škrob nekako prilepi strup na vsoi površini zrnca. Insekticidi, ki jih najbolj z uspehom uporabljamo v borbi proti mramorjem, so naslednji; a) zelo strupen cinkov fo-sfur; b) barijev florosilikat in c) najnovejši preparat agrarne kemije, geogama brez vonja, ki je za insekte zelo škodljiv, na človeka in žival z gorko krvjo pa nima učinka Prednost te vabe tiči v tem. da jo mramorji s tekom požrč in da hitro učinkuje. Na njivah in vrtovih so poizkušali razne vabe in izbrali vabo pripravljeno iz zdrobi ie-mega riža in geogama; s to vabo so pokončali več insektov in tudi v zelo kratkem času kakor •i drussimi. če ne fitve, fut iadnfe dneve ftekaie tnabec nam bogove Vaba se pripravi takole: Na 100 delov zdrobljenega riža ali stolčene koruze vzamemo 25 delov vode in 5 delov geogama. Zdrobljen riž ali koruzo denemo v precej široko posodico, da laže mešamo; prilivamo počasi vodo, da jo riž polagoma upije. Nazadnje potresemo po površini še z geogamom in vse tako dolgo mešamo, da dobimo enotno maso. Ce pa želimo uporabljati namesto riža otrobe, zmešamo 1 kg geogama in 10 kg otrobov, vse polagoma navlažimo z vodo in je tako pripravljena vaba za pokladanje. Pripravimo čebulo Mednarodni travniški kongres ČEBULA. Čebula ni samo začimba, ampak prvovrstna hrana, saj ima v 1 kg 196 hranilnih enot, medtem ko jih ima korenček le 148. Ostra aroma čebule izvira iz česnovega olja, žveplenega aUU, ki ga vsebuje; to pa vpliva zelo ugodno na prebavo. Za življenje tako važna dopolnila, vitamine, ima čebula v precejšnji meri, zlasti vitamina A, B im C. Vitamin C vsebuje zlasti mlada čebula (17 do 22%). V čebuli je tudi precej fluora (1/2 mg na 1 kg). Poleg česna je čebula tudi učinkovito sredstvo proti glistam, zlasti proti nitkam. Čebulo in česen uporabljamo tudi proti arteriosklerozi jn obolenju dihalnih organov. Sok čebule s sladkorjem je KRILIUM bo nadomestil gnojilo? Skupina ameriških znanstvenikov je mnenja, da utegne nova kemikalija, ki jo imenujejo «krilium», izpremeniti milijone hektarov trde ilovnate zemlje v rodovitno prst, ki bo dajala svetovnemu prebivalstvu vec kruha. O «kriliumu» so razpravljali na nedavnem letnem zborovanju ameriške zveze za P^?Pe: ševanje znanosti v Filadelfiji, k’, ima med svojimi člani številne vodilne ameriške znanstvenike. To novo kemikalijo so iznašli v raziskovalnih laboratorijih družbe Monsanti Chemical Com-pany v Daytonu v Ohiu. Preizkusi, ki so jih kem;ki omenjene družbe in 80 poljedelskih strokovnjakov opravili v zadnjih treh letih v raznih krajih Združenih držav, kažejo, da se bo s tem izumom morda za* čel pravi prevrat v poljedelstvu. Kemiki trde, da je kri-liurn od sto do tisočkrat uspešnejši za izboljševanje zemlje ko! kompost, hlevski gnoj in druga gnojila ter da izpremeni temeljno sestavino težke ilovna-!e zemlje že v nekaj urah. O kriliumu prayijo, da je sintetični nadomestek za naravni humus, ki ga je mnoga v deviški. rodovitni zemlji, medtem ko v peščeni in ilovnati primanjkuje. Ta kemikalija je po-lielektrolit, ki ima negativne električne naboje, kateri se spoje s pozitivnimi naboji rud. nin. ki so v zemlji, in tako iz. boljšajo njeno sestavino. Po mnenju kemikov je 4 dekagramov krilmrna za izboljšanje -zemlje p,«v tako učinkovito kot 91 kilogramov šotinega mahu ali 227 kilogramov kom. posta. Krilium takoj izboljša težko zemljo, ki se, če je mokra, lepi, preorana tvori trde kepe in naredi trdo skorjo, če ni dežja. Krilium uporabljajo v obliki prahu, ki ga primešajo vrhnji plasti zemlje. Ker se krilium raztopi v vodi. začne delovati takoj, ko pride v zemljo. S svo. jo veliko privlačno silo združujejo njegove molekule ze. meljske agregate, tako da se pri nalivih ne morejo razkrojiti in spremeniti v trdo gmo. to. Po razlagi, ki jo dajejo znanstveniki, pospešuje krilium pro nicanje vode v zemljo, preprečuje preveliko odtekanje vode na površini zemlje Ker vrhnje plasti zemlje ne pokriva trda skorja, voda na površini ne' odteka v tolikšni meri kot prej, temveč pronikne globoko do spodnjih plasti, kjer se ustvari zadostna vodna zaloga, ki se pozneje polagoma dviga do plasti, kjer so korenine posevkov. Preizkusi so dokazali, da krilium izboljša pronicanje in zbiranje vode za 300 odstotkov. Čeprav se voda lahko svobodno odceja, jo zemlja po uporabi kriliuma obdrži 30 odst. več, ker krilium razširi pore tudi najmanjših zemeljskih agregatov. Vsa ta povečana količina vode je na razpolago rastočim pridelkom. Krilium je še vedno na raz. vojni stopnji in na trg bo pri-* šel v izdatnih količinah šele le. ta 1953. zdravilo za kašelj. Čebula je cenjena tudi kot zdiavilo pri katarju želodca, čreves in mehurja. Kat domače zdravilo je bila čebula že davno znana. Pri starih Rimljanih in Egipčanih sta bila česen in čebula poleg kruha glavna hrana preprostega ljudstva in suimjev. Kako množimo čebulo? Množimo jo na dva načina: ali s semenom ali s čebulčki. Zadnji način je najbolj razširjen. Za dober lešnik debele čebulčke sadimo 20 do 25 cm vrsto od vrste, v vrsti pa do 10 cm narazen. Sadimo meseca februarja ali rnarca. V nekaterih krajih imajo navado, da čebulo za seme pripravijo na ta način: Ob koncu meseca decembra razprostre-, jo izbrane čebulčke na lese, obešene v kakem gorkem prostoru. Tu se čdbulčki sušijo pri toploti 30 do 32 stop. C. To toploto zahteva čebulček vsaj. 14 dni, pozneje pa jo lahko znižamo na 20 do 22 stopinj C. Tako pripravljeni čebulček ne sili v cvet in da 25 do 40% več pridelka kot nepripravljeni. Cim prej pride takšen čebulček v zemljo, tem večji pridelek da. Čebulček je treba torej zgodai saditi. Čebulo sadimo čim bolj zgodaj. Kalitev traja 2 do 3 tedne in zahteva 2 do 3 stopinje C toplote. Na 1 ha rabimo 12 do la kg semena, če je razdalja vrst 20 cm BLITVA (blede). Blitva je pri nas dovolj upoštevana povr*. nina. Podobna je pesi, čeprav ne naredi korena. Liste pripravlja- mo enako kot špinačo ali kot solato, peclje pa kakor beluše (šparglje). Zelo važno za bitvo je, da jo lahko gojimo vse leto. Ne škoduje ji suša niti mraz, zato ostane lahko tudi pozimi na odprtem. Blitva požene korenine globoko v zemljo; zato zahteva globoko jrravočasno preorano zemljo. Od gnojil se najbolj obnese zreli hlevski gnoj ali kompost. Sejemo jo lahko na stalno mesto ali presajamo kot podobne povrtnine. Na stalno mesto jo sejemo v marcu in aprilu v 20 do 30 cm oddaljene vrste; globina setve naj bo 2 cm. Ce sejemo blitvo na prosto v vrste, uporabimo na 1000 kv, m 1 kg semena. Sejemo jo lahko tudi pozno poleti Y gredice ter jo razmnožujemo s sadikami. Seme vzkali v 10 dneh. Pregoste nasade razredčimo. Tako razredčena blitva se razrase in prinaša bogat pridelek. Večkratno rahljanje zemlje in zatiranje plevela sta neizogibno potrebni opravili. 2e drugi mesec po setvi lahko začnemo z odbiranjem listov. Liste trgamo (ne režemo) ko dosežejo dolžino 40 cm jn več. Poznamo več vrst blitve. Te lahko razdelimo v dve skupini, navadna blitva (rezanka) je zelo razširjena in upoštevana sorta. Uporabljamo jo kakor špinačo. Rebrasta blitva, med katere spadajo »blitva srebrni Mamgold« z debelimi listi srebrne barve ter belimi in širokimi peclji. Znani sta še dve, velika »rumena Mangold« ter »švicarska blitva «Mangold». Letos bo na pennsylvanskemi državnem kolegiju od 17. do 23. avgusta šesti mednarodni travniški kongres. Kongresa se bo udeležilo okrog 2.500 strokov;. njakov iz 65 držav. Čeprav spadajo med trave tudi važne bilke kot so pšenica, riž. koruza in sladkorni trs, bo kongres razpravljal v glavnem o travi in rastlinah, kj služijo za pašo in krmo živini. Pomočnik ameriškega poljedelskega ministra, W. A. Minor, je označil za dobro travniško gospodarstvo tisto poljedelstvo, pri katerem uporabljajo travniške rastline v pravilnem razmerju za seme, za silažno krmo, ra pašo inl za ohranitev zemlje. Travarice so potrebne za večji pridelek mesa in, mlečnih izdelkov. Podorane rastline izboljšujejo zemljo ter zagotavljajo večjo žetev žitaric, bombaža in drugih važnih bilk. Na letošnjem kongresu bodo razpravljali o sledečih glavnih' vprašanjih: Pridelovanje boljših vrst trav. zboljšanje in negovanje pašnikov, travnikov >u šotišč, zboljšanje, in upravljanje prerijske zemlje, ekologija in fiziologija travniške zemlje, o-plojevanje zemlje, proizvodnja in razdelitev semena, ohranjevanje zemlje in vode, spravljanje in konserviranje krme, up o, raba krme v prehržni živine, raziskovanje travniške zemlje ter zboljšanje in uprava - tropske travniške zemlje. ( O BOLEZNIH IN ZDRAVILIH ) K0RTIS0N - proti revmatizmu Da so revmatična obolenja v 1 vodil. Značilno je, da pri vseh zvezi z motnjami žlez z notranjim izločevanjem, vemo že dolgo. Tako obolijo na primer žene v meni kaj pogosto na sklepnih boleznih, često se pa pojavijo revmatične težave tudi pri obolenjih ščitnice in možganskega priveska. Obratno pa opažamo, da se kronični sklepni revmatizem v nosečnosti često zboljša, in sicer nastopa zboljšanje že v četrtem do petem tednu ter traja še nekaj časa po porodu, potem pa nastopi spet staro stanje. Se bolj značilna so izboljšanja kroničnega revmatizma pri bolnikih, ki so preboleli zlatenico, bodisi da je ta nastala zaradii okvare jeter, infekcije zdi zapore žolčnih iz- teh stanjih lahko dokažemo v krvi prisotnost tako imenovanih steroidov. Toda preden govorimo o tem natančneje, moramo pojasniti pomen skorje nadobistne žleze ter kemično zgradbo njenih steroidov. Iz poskusov na živalih že davno vemo, da je nadotoist-nica za življenje nujno potrebna. in sicer predvsem njena skorja. Pri mikroskopskem in kemijskem raziskovanju nadobistne skorje so odkrili celo vrsto snovi, ki so topne v maščobi in spadajo med sterine. Snovi s starinskim ■ jedrom ne najdemo samo v holesterinu, ki se nahaja v živajskih celicah in je med drugim tudi sestavni del % iiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiunimmimmiiTm,,|,,,|,|,,,,|,,,mii|imiiiiifiniiiiiHiiiiimii!iiiiimiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiu^^ 'Obolenja žlez a Od 24. marca do 4. aprila ima v Ženevi svoje VL zasedanje komisija Združenih narodov o statusu žena. Ta komisija ZN je bila ustanovljena zato, da proučuje položaj žene glede njenih pravic na političnem, gospodarskem in socialnem področju in da tam, kjer je nujno potrebno, tudi s konkretnimi nasveti pomaga. V tej komisiji je zastopanih 15 držav. Na tem zasedanju so določili, da nadaljujejo z reševanjem raznih nalog, ki se tičejo izboljšanja položaja žene in da se komisija enkrat letno sestane. Najprej bodo razpravljali o političnih pravicah žene: do 1. septembra 1930 so imele žene v 56 državah enako volilno pravico kot moški; v 22 državah so jo prejele šele po 1. 1945. Volilna pravica je nekako merilo politične enakopravnosti žene In med demokratičnimi državami tvorita edino Švica in Liohtenstein izjemo. Da dosežejo žene politično enakopravnost tam, kjer je še nimajo, bo večina članic komisije podpisala sporazum, ki obvezuje države, da dajo ženam politične pravice. Verjetno ne bo n. pr. Švica glede na svojo konservativnost za sedaj še popustila. Anglija pa se je izjavila takole: »Priznanje političnih pravic ženam je tudi v socialno naprednih deželah novo in od vzgoje je odvisno, če bodo žene po vsem svetu dosegle te praVice. V deželah, kjer so položaj in pravice žene tesno povezane z določenimi krajevnimi navadami, bi priznanje političnih pravic ženi pomenilo spremembo gospodarske strukture. Zato vlada meni, da bi konvencija sama po sebi ne mogla nadomestiti vzgojnega dela niti gospodarskih sprememb, ki so nujni pogoj za dosego političnih pravic žene.« Tako vidimo, da je Anglija, kj ima že zdavnaj volilno pravico, mišljenja, da države ne smejo s sprejemom dogovora prehiteti razvoja v vzgoji žene, ampak da morajo države najprej poskrbeti za kulturno in politično prevzgojo žene, ki bo sama po sebi privedla do pridobitve aktivne in pasivne volilne pravice žena. Komisija bo nadalje razpravljala o položaju žena v javnem in zasebnem pravu. Bori se za to, da bi bilo ženam v vseh državah dovoljeno udejstvovati se v javnem življenju. Na zasedanju bodo tudi reševali vprašanje o državljanstvu poročenih žena, o vzgojnih možnostih za žene, o udeležbi žena pri delu EN in o tehnični pomoči v zvezi s statusom žena. O zasedanju bomo še pisali. Tudi to so dolžnosti staršev Neštetokrat smo že čuli tožbe mladih mamic, ki nimajo doma nobene pomoči ter se morajo zato svojim otrokom na ljubo odpovedati marsikaterim zabavam in razvedrilom. Dosti jih je. ki se znajo vsem tem prijetnostim z veseljem odpovedati ter so zadovoljne, da njih otroci uspevajo in napredujejo ter se tolažijo s tem, da bodo nadoknadile izgubljeno, ko bodo ti večji Ib Jih bodo lahko brez skrbi pustile doma. Druge se razvedrilom ne znajo tako odreči in jemljejo s seboj otroke. Rešitev sicer ni najbolj idealna, saj da posebno majhen otrok precej opravka ter je težko zabavati se mamici, ki mora svojega nemirnega malčka vedno nadzorovati ter mu posvečati vtso pažnjo. Večkrat vidimo očete in matere. ko vozijo svoje malčke na razne zabave, v kino. gledali- odpove zaenkrat nekaiterim za-šče itd. Ce so za manjše otroke bavam ter da obiskuje le tiste ti prostori že iz zdravstvenih filme in predstave, ki so za razlogov neprimerni, ima obi- otroke primerni, posebno pa, da skovanje vseh klnopredstav in ne nosi otroka pozno zvečer v drugih zabav za večje otroke I kino; njena odpoved bo kasneje Ohodni fi(menki- Sveže in mlado Vse kar oblečemo v prvih pomladanskih dneh, naj bo iz. brano po geslu, ki nadomestuje naš današnji naslov. Premnoge izmed nas si razbijajo glavo, ka. ko bi iznašle nove okrase za svoje obleke. Pridružujem se starodavni, a vedno lepi zamisli, namreč or krasu iz belega r,a škrob! jene ga blaga. Bel o-vratnik se poda vsakemu obra. zu samo, da je brezmadežno čist in svež. Ni pa potrebno, da se omeji, mo le na ovratnik: Mnogo, premnogo modelov vidimo v časopisih, zato je prav, da si tudi ml ogledamo vsaj tri. Pri prvi obleki je bel okras toliko povečan, da ne obdaja samo vratu, temveč se v obliki telovnika ponovno prikaže izpod boleru podobnega sprednjega dela. Obleka je sicer eno. stavna, ker je njena glavna privlačnost zanimivi beli telovnik. Naslednja skica predstavlja zelo mladostno dvodelno obleko, pri kfiterj je uporabljenih več vret blaga. Ovratnik in l 'V* manšete so iz belega pikeja, ob vratu bogate pentlje iz tafl. ta, jopica je iz lahkega, orne. ga. volnenega blaga, nagubano krilo pa iz črne svile. Model zaključuje majhen slamnat klobuk s kratkim pajčolanom. Tako smo že Pri zadnji skici, ki predstavlja fino, temnomodro obleko iz lahke volne. Sprednji del prekriva bel. drob. no naguban vložek, ki je ob vratu zapet z majhno pentljo. Na zvončastem krilu so v poseben okras s tremi gumbi zapeti žepi. Kimono rokavi so tesno zavezani ob komolcu. SONJA MIKULETIČ - PALME še vse resnejše posledice. Malo je danes filmov (in to smo že neštetokrat poudarili), ki bi bili primerni za otroke. Tudi šaljivi filmi, ki so bili nekoč še dostopni otrokom, so danes prepolni stvari, ki vzbujajo v otrocih kvarno fantazijo ter jim dajejo napačen pogled na življenje. Kako škodljivi so razni avanturistični ter detektivski filmi za otroke ni treba še posebej poudariti. Starši navadno na vse to ne pomislijo ter izberejo’ film, ki pač ugaja njihovim okusom ter se tolažijo, da otrok marsikaj še ne razume. Pa smo zadnjič slišali mamico, kako je vsa v skrbeh tožila svoji znamki o čudnem vedenju svoje mladoletne hčerke. »Mislila sem, da sploh ne sledi vsebini filma, pa sem opazila že pri nekaj filmih, da strmi s široko odprtimi očmi v platno ter da se niti ne gane — znamenje pri njej, da so jo stvari na platnu prevzele ter da je sledila tudi dogajanju. Od tedaj dalje je ponoči vsa nemima, muči se s težkimi sanjami in skoči v strahu tudi večkrat pokonci. Zadnjič sem jo zalotila pri ogledalu, ko je posnemala kretnje igralke, ki jo je v nekem filmu videla. Vidim, da sem res grešila, ko sem jo vozila s seboj v kino.« Ne bi hoteli, da bi se tudi druge mamice nekoč kesale ter opozarjamo na vse nevarnosti, ki jih ima za otroško dušo gledanje nejn-imernih filmov ter obiskovanje raznih kavam, gostiln jn drugih zabavišč. Bolje je, da se mamica, ki nima nikogar, ki bi pazil na otroka. Domače rezine Na desko denemo pol kg moke, 1 jajce, 10 dkg surovega masla ali masti, 12 dkg sladkorja, ščep soli, pol pecilnega praška in mleka po jrotrebi. Zgnetemo testo, da je lepo gladko ter ga razdelimo na 2 dela. Polovico zvaljamo tanjše kot prst, položimo na pomazan pekač ter namažemo po vrhu s kako mezgo. Drugo polovico prav tako razvaljamo in jo položim« vrhu pomazane. Pečemo približno pol ure. Pečeno razrežemo na poljubne rezine. Me. zgo lahko nadomestite s surovimi jabolki, narezanimi na listke. stotero poplačana. NASVETI Likanje novih pletenin — Mnogo jih je, ki posamezne dele puloverja, jopiča ali bluze, likajo narobe preko mokre krpe. Razumljivo je, da se pri pleteninah z vzorci tj nekako razlezejo ter postanejo popolnoma neznatni. Izkušnja nas je izučila, da je najbolj priporočljiv naslednji postopek. Podla-go za likanje, to je mehko ode. jo in rjuho tažprostrimo na ravni postelji, divan ali kaj podobnega. Nato vzemimo kroj, po katerem smo delale bluzo, položimo ga na podlago za likanje, preko njega pa z licem navzdol natančno po kroju naprtimo posamezne pletene dele. Nanje položimo terno ožeto rjuho, tako, da pletene dele po. polnoma pokrijemo. Preko nje rraravnajmo še. težko odejo. Tako pustimo ležati preko noči, nato odstranimo odejo in vlažno rjuho, napete dele pustimo, da se popolnoma osuše, na-kar jih šele odpnemo in seši-jemo narobe najprej stranske dele, nato šive na rami, naposled všijemo še rokave. Likali sploh ni treba. Ako morda vratni izrez in izrez za rokav ni. sta enakomerna, tedaj ju izravnamo z eno ali dvema kvačkanima vrstama. O * Č Omelo, kateremu so se sprejele ščetine; denemo nad! vodno paro, dokler se ščetine zopet ne zravnajo. Pasto za čevlje zmehčamo s petrolejem, ali terpentinom. Saje odstranimo z mivko ali pepelom. 0 0 0 Sip® umivamo z vročo vodo, kateri smo dodali petrolej. Za umivanje šip rabimo krpo iz usnja. 0 0 0 Da osvežimo barvo tkanih, ki smo jih prali, dodajmo zadnji vodi za izplakovanje: za rjave, rumene in bele tkanine skodelico kisa na skledo vode; za svetlomodre, temnomodre, svet. lozelene ter temnozelene 3 dkg galuna na en liter vode: za rdeče, črne in, rožnate tkanine pa skodelico solj, na skledo vode. nolranjic Neredko se tudi dogaja, da muči akromegalike silna žeja, da morajo često na vodo in da imajo povečan apetit, so to znaki, k' jih sicer srečavamo pri sladkorni bolezni. V zdravljenju te bolezni imajo še največ uspeha z rentgenskimi žarki. Na zgornjem koncu ledvic leži nadostnica, ki izloča hormon adrenalin, ki zožuje krvne žile. Zaradi nezadostnega delovanja nadobistnic nastane Addisonova bolezen, katere najvidnejši znak je bronasta barva kože in sluznice. Addisonova bolezen je posledica nezadostnega delovanja nadobistnic. ki ga povzročajo rame bolezni nadobistnic. kot na primer jetika, sifilis ali bule v žle h. Bronasta barva je odvisna od nakopičevanja pigmenta v bolnikovi koži in je najbolj izrazita na hrbtišču rok, na obrazu, na vratu, na prsnih bradavicah in na osramju. Za adi-sonko je značilna turfi pigmen-tacija ustne sluznice. Razen te-gr muči bolnika izredna utrud-ljivost in slabost mišic, bolijo ga sklepi in mišice, ima pre. bavne motnje z driskami in spomin mu peša. Bolezen ima navadno kroničen potek in bolnik le redko ozdravi. Kar se zdravljenja tiče, imajo največ uspeha preparati iz skorje nadobistni-ce. ki jih navadno vbrizgavamo vsak dan. kombinirane s C-vi-taminom. Trebušna slinavka ali pan kreas je preoavna žleza, ležeča v trebuhu ob želodcu. 21eza izloča svoj prebavni sok po posebnem izvodilu v dvanajstnik, poleg tega pa proizvaja poseben hormon, ki mu pravimo insu-lin Ta hormon je izredne važnosti za uravnavanje ravnotežja sladkorja v krvi. Pomanjkanje šnsulina povzroča sladkorno bolezen ali diabetes. Notranje izločine nadobistnice in trebušne slinavke vplivajo medsebojno na delovanje jeter in na proizvodnjo ter oddajo sladkorja, kar je pri sladkorni bolezni velike važnosti. Tudi spolne žleze (moda in jajčniki) proizvajajo hormone, ki pridejo v kri in z r.jo vred v ves organizem. Od spolnih hormonov je pri obeh spolih odvisen razvoj spolnih znakov, dalje pri ženskah spolno zorenje, mesečno perilo, zanositev, porod, izločevanje mleka, pri moških pa potenca. Ce telo ne stvarja dovolj spolnih hormonov, nastanejo občutne motnje, ki jih zdravimo s preparati spolnih hormonov, ki jih farmacevtska industrija izdeluje iz odgovarjajočih živalskih hor-monou. žolčnih kamnov, ampak tudi v D-v it aminu, v žensklih in moških spolnih hormonih ter celo v znanih zdravilih za srce, kot sta to digitalis in strofantus. Steroide, kj so jih Izolirali iz skorje nadobistnice, delimo po učinku v tri skupine. Glavni zastopnik druge skupine je čudežno zdravilo kortison, ki sta ga odkrila ter analizirala ameriška zdravnika Hench in Kendah ter švicarski kemik Reichstoin. Vsi trije so za to odkritje dobili Nobelago nagrado za medicino, ki jim je bila podeljena lansko leto. Po mnenju ameriških učenjakov predstavlja odkritje korti-sona temeljni kamen v razvoju znanstvene in praktične medicine, vendar pa še trenutno -pomena tega odkritja ne moiemo pravilno vrednotiti. Ra naj bo kakor koli: uspehi zdravljenja s korti5onom so ne samo pri sklepnih revmatičnih obolenjih, temveč tudi pri drugih boleznih tako očitni, da [ahko smelo trdimo, da n im d&kfitje korti-sana ne odpira samo novih potov v zdravljenju, ampak nam omogoča, da spoznavamo mn«-! ga doslej neznana dogajanja pri izmeni snovi ter nam daje po--budo za nadaljnja zadevna raziskavam j a. Oglejmo si delovanje kortiso-na na kronični sklepni revmatizem! Po štiriindvajsetih do oseminštiridesetih urah po injekciji kortisona (vbrizgavamo običajno desetinko grama štirikrat na dan) popuščajo bolečine, skrčene mišice se zrahljajo, otekline pričenjajo plahneti in bolniki, ki so bili priklenjeni na posteljo, lahko hodijo. Tudi drugi objektivni znaki izginejo: zvišana sedimentacija krvi se počasi normalizira,' morebitna malokrvnost ižgine in krvni izvid postane normalen. Istočasno se zboljšuje tek in bolnik pridobiva na teži. Toda kakor je ta prvotni uspeh sijajen in čudovit, je vendarle prehodnega značaja. Cim namreč prenehamo z dajanjem kor-tisona,' se bolezen poslabša in kmalu nastopi spet staro stanje. To dejstvo precej zatem-njuje slavo, ki si jo je jrridobil kortison med laiki. Druga njegova temna plat je v tem, da je njegovo industrijsko proizvajanje združeno z velikanskimi težavami in stroški. Kot izhod-n’ material je bil v začetku na razpolago le goveji žolč, ie katerega so z nad 36 reakcijskimi postopki pridobivali učinkovito substanco. Ni si tako težko predstavljati, da so potrebovali cele tone goved preden so izdelali toliko kortizona, kolikor ga potrebuje en sam revmatik za enoletno zdravljenje. Seveda sc bile cene tudi tako visoke, da so si lahko samo bogataši privoščili takšen »luksus«. Pred dvema letoma je stal gram koa-tisona 225 do1! ar jev. Ce pomislimo, da ga potrebujemo dnevno približno 0,4 grama, predstavlja to vsoto 90 dolarjev na dan! Konec leta 1951 je padla cena za gram na 25 dolarjev, tako da stane dnevno zdravljenje okrog deset dolarjev. Vendar pa to pri današnjem stanju kemije ne predstavlja nepremostljivih težav. In res so že odkrili vrsto postopkov, s katerimi je možno na 'ažji, krajši in cenejši način izdelovati kortison, kot so ga doslej iz v žolču nahajajoče se desoksi-holne kisline. Ti izhodni produkti so neke vrste strofantus, k raste v Afriki, paradižniki ter soja, Ctetudi smemo upati, da bo kortison v kratkem laže dosegljiv, moramo pred njegovo nesmotrno uporabo svariti, kajti kortison jx>vzroča lahko hude in za bolnika katastrofalne nevšečnosti. Kortison namreč nikakor ni neko nedolžno sredstvo, ampak mogočno vpliva na ves sistem notranjega izločevanja. Zdravfljenje s kortisonom predstavlja za zdravnika veliko odgovornost in dobro si mora premisliti in presoditi pred zdfavljenjem, ali bo s tem sredstvom res pomagal in ne škodil bolniku. Or. S. S. « KAJ SAJ lllllllllllllliillllllllllllllllliiillllllllllllllllllllllllllllllillillllllllilIllliillIltmtlBlllllllllllllllllllllllllllllllIIlllllllllllllllllllllllllllIllllllllilllllillIllllllillIilIllliiliilhiiiiiilllllllllliiiilliiillliiliilillillilluiitiiUllliliMfliHiliHViiiiiiihilillllUiiiliia Tamburaši In dramski odsek P.d. .Ivan Cankar" v Herpeljah - Kozini „KEKEC" JE PRIŠEL! Zdaj, ko igrajo po našem podeželju slovenski mladinski film »Kekec#, je prav da se z njim pobliže seznanimo. Zato odprimo petkovo številko našega Primorskega dnevnika in preberimo si članek, ki nam vse natančno razloži, kako je pogumni Kekec rešil Mojco, ugnal Bedanca in kako veliko navdušenje je film žel med jugoslovansko, posebno še slovensko mladino. Ker pa je tudi zanimivo vedeti, kako je film nastajal, objavljamo pismo učen. ca IV. razreda osnovne šole, ki je sam sodeloval pri «Kekcu». Pismo se glasi: Opisati ti hočem, kako so snemali »Kekca*. Jaz sem namreč tisti, ki sem se Javil za kavko. Saj si že sliial o meni. Takrat sem mislil, da mi bodo dali masko in bom moral opo. nažati kavko. Hodil sem še v Ul. razred, ko sem se zelo zanimal za »Kekca*. Ko sem nekega dne prisopihal iz šole, sem odložil torbico in stekel v Trnovo. Ko sem stal še pred nedozidanim poslopjem, sem še enkrat premislil, kako bom odgovarjal na vprašanja, Nato sem vprašal vratarja, kje se moram javiti. Pred menoj je bil deček, ki se je priglasil za Kekca. Zapel je neko hrvaško pesem, nato ga je režiser fotografiral m na vrsti sem bil jaz. Moral sem pripovedovati «Rdečo kapico* in zapel sem «0j. pet zamorčkov šlo je ...» Končno me je režiser vprašal, kaj bi rad igral. Ker mi je oče dejal, da bi bil dober za kavko, saj že znam z uhlji migati, sem dejal: «Oče je rekel, da bi bil dober za kavko * Režiser se je zasmejal, me fotografiral in mi povedal, da mi bodo pisali, kdaj naj pridem. Nato sem vsak dan nestrpno čakal pisma. In res je prišlo. Hitel sem no poskusno snemanje, V Trnovem so me poslali v sobo, kjer so maskerke. V tej sobi so visoka ogledala. Ob nj h so stale frizerke. Sedel sem na stol in ena, dve tri — bil sem ves namazan in na glavi sem imel lasuljo, oblekli pa so me v raztrgano kmečko obleko. Nato pa hajdi v atelje! Tam je stala prednja stran Kekčeve hiše, kamera i« močni žarometi. Ves dan so svetili žarometi in je brnela kamera. Rili smo zrmičem, ko smo odšli domov. 15. junija smo se odpeljali v Gozd Martuljk. A tam ni bi-lo lahko- Čudil sem se starim bajtam, ki niso bile prave, a umetni hrib je bil še bolj čuden. Naš dnevnj red je bil pa tak: vstajali smo že ob 5. uri, nato so nas maskirali, našminkani smo šli k zajtrku. Snemanje pa je trajalo vse predpoldne do 14. ure in po kosilu do 17. ure popoldne. Potem smo se s kamionom peljali do hotela Spik. Ob 19. uri smo že spali. zammr MLINI NA VETER ZA PROIZVAJANJE ELEKTRIČNEGA TOKA. Britanske oblasti za električno silo nameravajo zbrati silo vetra za proizvajanje električne struje. Zgradili bodo verigo ogromnih mlinov na veter ob zahodni britanski obali od He-bridskih otokov na severu po zahodni Škotski in VValesu do Cormvalla na jugu. Prvi poizkusi so zadovoljivo izpadli in izbrali so že 60 primernih krajev. Prvi električni generator na veter bodo zgradili v Caernarvonshiru v Walesu. Uporabo vetra za pogon električnih generatorjev so v Veliki Britaniji preizkusili že v preteklih štirih letih in je sedaj to misel že mogoče praktično uveljaviti. Generatorji bodo v obliki mlinov na veter in visoki 75 m. Vsak bo lahko proizvajal za tOOO kw električne energije. ZAREČE STEKLO — NOV NAČIN RAZSVETLJAVE. Izumili so novo obliko razsvetljave, steklene plošče, 'ki ob dotiku z električnim tekom žarijo tn oddajajo milo, enakomerno svetlobo. Ta izum je prvi popolnoma nov način razsvetljave po izumu fluorescenčne cevi. Steklo izžareva svetlobo na vsej svoji površini. Žarnice svetijo samo iz ene točke, fluorescenčne cevi iz ozke črte, nov izum pa iz cele ploskve. Poleg tega je nova naprava najhladnejši od sedanjih svetlobnih virov. Na nov način bodo lahko razsvetljevali zidove in strope, ploščice z Imeni na vratih, ure, temna stopnišča In veže. Ne daje pa novi izum primerne luči za či-tanje. Odbor OF III. okraja je priredil enodnevni izlet v Herpe-lje . Kozino; izlet pa je bil povezan z nastopom tamburašev in dramskega odseka. Tamburaši, na katerih je slonel pretežni del programa, so občinstvo, ki je natrpalo dvo. rano, zelo navdušili. Zasluga za napredek te mladinske skupine gre učitelju Gerdolu. Vesela burka «Dva raztre-senca# je žela salve smeha. Mladj Zvezdan Likar je starega kapetana Mamulo zelo učinkovito karakteriziral. Kot Major Proh je tov. Jos:p Šušteršič lik dobro izdelal. Mladi par Vera (Miranda Končič) in sin kapetana Mamule (Blažina E- fon pa je bil prisrčen v lju. ezemskih, šaljiv in razigran v, komičnih prizorih. Za to ima veliko zaslugo tov'. Fišer kot režiser. Sledil je zopet spored tamburašev, ki je gledalce prijetno presenetil. Za zaključek pa je zapel še moški pevski zbor Herpelje - Kozina . Klinec pod vodstvom tov. Rapotea nekaj narodnih pesmi. M. PAULOVIC MLADINA POSVET U Meseca maja se bodo v Veliki Britaniji pričela šolska predavanja po televiziji. Radio -London pravi, da je izbral šest šol za te svoje preizkusne prenose. Pouk po televiziji bo vsak dan; po raznih poizkusih bodo te prenose razširili na veliko število šol po vsej državi. Program bo obsegal po 20 FRAN LEVSTIK Martin Krpan lekcij, ki jih bodo oddajali štiri tedne. Vsaka lekcija bo razdeljena na 4 skupine, katerih vsaka bo obravnavala po en predmet. Televizijske šolske ure bodo obsegale predavanja o znanosti in umetnosti, industriji, o aktualnih problemih in potopise. (KLASJE ST. 29. PRIREDIL BORIS PATERNU) Ko je po cestah besnelo sovraštvo, sta ta dva dečka — na levi Srb, na desni tržaški Italijan — v tržaški bolnici sklenila prijateljstvo. i’dud ii mmm Polžek se je zdolgočasil in po srenji vsej razglasil: — Ko začne rositi. riujle v mlin nositi, hitro zmeljem žito, da bo ljudstvo sito. In je padel dež... Krenili polži so na pot, nosili težke vreče, se potili, prav do kože se zmočili, a potem pod kapom stali, dolgo polžka so čakali, Trkali so, ni odprl, žugali so, ni ubogal, v mlinu se, hudobnež, drl in se mokrim polžem rogal: Kdor bo prvi v mlin pritekel, bo 'podplate si opekel. Pa so polži se zjezili, vzeli so gorjače, bajto mlinarju razbili in za vedno ga spodili v gozd med slinave golače. Aktivu delavske mladine v Beogradu je prisostvoval član Politbiroja KPJ Moša Pijade in govoril o aktualnih nalogah delavske mladine v zvezi z novimi gospodarskimi ukrepi. Poudaril je, da ima delavska mladina posebne obveznosti pri iz-' gradnji socializma Jugoslavije, j Pokazal je tudi na možnosti, ki lih ima danes mladina za svoj kulturni in-politični razvoj. Z 31. zvezkom Klasja, v katerem je izšel Levstikov »Martin Krpan#, smo dobili zopet pomemben prispevek k mladinski literaturi. Ze v zadnji številki našega lista smo omenili, da je Levstik s svojimi nazori o leposilovju vplival na Jurčiča, da nam je napisal ((Sosedovega sina«. Z vsem svojim udejstvovanjem, posebno s svojimi tremi literarnimi deli s «Popotovanjem iz Litije do Čateža#, z ((Napakami slovenskega pisanja« ter »Martinom Krpanom« je Levstik začrtal kulturno prelomnico med staro in novo generacijo. Toda dočim je v prvih dveh delih razvijal svoje teorije o literarnem ustvarjanju in o kritiki, je v »Martinu Krpanu« praktično pokazal, kakšno naj bo umetniško oblikovanje ljudske pesniške snovi. V «Martinu Krpanu« tvori osnovni motiv boj med preprostim človekom in velikanom. Zgodba o boju in zmagi preprostega človeka nad orjakom je znana že iz sv. pisma, nahajamo jo skoraj pri vseh narodih in tudi v slovenskem ljudskem izročilu se javlja te vrste motivov v pesmi o Pegamu in Lambergarju, v pripovedki o Petru Klepcu; mnogi naši pisatelji so obdelovali ta motiv, najbolj mojstrsko pa Ivan Cankar. Soroden motiv o hudem Kljukcu je prvi zapisal Valjavec; mali Kljukec je premagal Turke, rešil Dunaj, za plačilo pa prejel pravico, da goljufa gospodo. Sem spada tudi zgodba o gorenjskem tihotapcu Štempiharju, ki je kot Krpan veliko pojedel in nekoč namlatil kar šest mejašev hkrati. Z ((Martinom Krpanom# je Levstik upodobil moč slovenskega ljudstva in njegovo tragiko: stoletja je branilo dunajski dvor in kulturni zapad pred Turki, za plačilo pa prejemalo prezir. S tem da je slovenskega človeka opozoril na njegovo moč in kremenit značaj, mu je vdihnil vero v novo življenje. Martin Krpan pomeni temeljni kamen v slovenskem pripovedništvu, zato je nujno potrebno, da ga vsak slovenski dijak temeljito pozna. In če vzame v roko 31. zvezek Klasja, ne bo spoznal zgolj zgodbe o slavnem slovenskem junaku, temveč tudi politične razmere časa, v katerem je Martin Krpan nastajal; seznanil se b0 tudi z Levstikovo satiro predi Krpanom, z Levstikovim literarnim nazorom in v posebnem poglavju s podrobno analizo Martina PEHA J ECI Glas odločni na vol« « vaš naj večni. &o za župana m pajda>t, in — tržaško mularijo! Ljuba Juca! Vsekakor je zanimiva danes kronika tržaška; kajti v našem lepem, mestu cvete doba zdaj junaška. PO DEMONSTRACIJAH 20- PGIIGIISKI Bogvekaka «kunšt» junaštvo ni, ko nam je sreča dana, da imamo Tržačani res primernega župana. Pri demonstracijah i d»« kj] marca je bilo Prlg^ jjh 100 razgrajačev. Pn >- našli poleg °bIčajniLfe' !» ščin še te-le ,) kamnov razne izvodov lista «wrri‘^ Piccoli#: 360 sčink«. kJi žic »Pinnocchio«; Jps ((Pecos Bill#.. 5 3VtonW kov in 2 cuclja. «Hej, na boj za novo pravdo!» je zaklical ta župan. «Dvajset marca naš je dan! Hej otroci, vsi na plan! Krpana. Ob koncu knjige ne manjka tudi izčrpnih opomb k besedilu. ZA BISTRE GLAVE * * * Na pobudo Sveta za prosveto in kulturo so ustanovili v Pulju pionirsko, gledališče, ki ima dramsko, marionetno, pevsko in glasbeno sekcijo. V njih sodeluje okrog 300 pionirjev, k delajo pod strokovnim vodstvom. * * * Ameriško društvo za varčeva r.je poroča, da se ameriška mladina še vedno drži stare lepe navade štednje. Društvo poroča, da sodeluje 485 ameriških bank pri izvajanju šolskih načrtov za varčevanje in da imajo trenutno 3 milijoni šolskih otrok naloženih več kot 80 milijonov dolarjev v hranilnicah. IIIIIIMIIIIIIIIINIillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillil iiiiiini 1 2 3 A 5 6 7 U 8 9 io 11 12 ti m 7¥ a 16 n rš m 19 20 I 21 m c* h 23 m 2H 51 26 m 27 2B 29~ a sr u 31 bi 33 M 35 ■ 36 37 —- — 38 —_ F IL ATE LIJ A *! i UGANKE POSTA V STAREM EGIPTU Najstarejši znaki »a organizirano postno službo *e nanaša, jo na dvanajsto stoletje pred našim štetjem, ko. je. v Egiptu vladala XIX dir asti a Faraonov; takrat so egipčanski vladarji ustan v.li službo hitrih slov, da bi se tudi v najoddaljsinej-iih kraj-h države razglasili njihovi • ukazi. V piramidah so ohranjene Slike, na katerih vitli »>. prizore iz poštnega žlv-Ij« n a pred štiri tisoč leti. Zgodo\ inar D odor n s obvešča- o dejstvu «da kraij vsako jutro takoj ko vstane, sprejme poročila, ki so dospela iz vseh krajev države, da bi bil zmožen čimbolje upravljati državne posle ko bi na tak način spoznal to, kar se je dogodilo V državi#. S ari zgodovinski spisi nam lovorljo o zanimivem načinu, je Pil v uporabi, da bi se P ec Tvojih konj; k nogam kralja mojega gospoda, mojega boga, mojega senca, sonca neba. se priklanjam sedemkrat in še sedemkrat s trebuhom in s hrbtom#. O službi egipčanske državne pošte iz tretjega stol. pr. n. it., ki je bila postavljena po vzoru perzijske pešte nam govori egipčanski rokopis iz leta 255 pred n. št. ki vsebuje izvlečke iz dnevnika poštnega u-rada. To je takozvanj poštni papir iz Hrbeha. katerega hranijo v poštnem muzeju v Berlinu. Iz njega povzemamo, da so na poštnih postajah, zaznamovali uro in dan prihoda in odhoda slov. ter da so se pisma imenovala (po grško) «episto-lai». če so vsebovala le korespondenco. (tkulistoi# če so vsebovala važne akte. Uradniki, ki so bili nameščeni za raznašanje pošte v različnih krajih, so e>e imenovali ((biblioforoj)) (v pozni bizantinski dobi so spremenili svoje ime v «s mma-kosoi#) dočim je policijski a-gent. ki je imel nalogo pregledovati pravilno razdelitev korespondence. imel naslov «efa-dos»; pisar, ki je zapisoval ure prihoda in odhoda poštnih slov. pa se je imenoval »orografos#. (Konec prihodnjič) Vse dni trepeče tre:vse dni-. žaluje, lasje so njeni dolgi, razpleteni, cek> v očeh tam ob vodah samuje — ste slišali že kdaj o Čudni ženi. (OHtninz pqj,A) Njemu ostanejo pleve, tebi žito, ti večkrat lačen si — ono je sito. (ojfs) Odpirajo se in zapirajo vse sprejmejo, nič ne izbirajo, čeprav so nemi, vendar govore: k njim vodijo nazadnje vse «. steze. (}.M>QauQ) A kadar se razbesnijo, ose ogroža,ib. Po nji korakamo, nad nami ona plavil; kdor to zadene, bogme. bistra glava. (DqpoO) Kakor biseri žarijo, rože božajo. Poje, vrinka, stoče, joče, koder hoče, se podi. Okrog vogla priropoče, šipo ubije in zbeži, cm* a) Podlež je, kdor je braniti noče, a obesi jo lahko, kdor hoče. (oaofSDZ) Vodoravno: 1. naprava za dvig avionov zlasti na letalonosilkah, 8. ara, naplačilo, 13. glasbeno delo, 14. žensko ime, 15, predel v omari, .16. se ukvarja z govedom. 17. misel, 18. evropska prestolnica (v tamkajšnjem jeziku), 19. leha, toda ne cela, 20. reka v Jugoslaviji, 21. posoda, 22. ruska reka, 23. metal, 24. pripadnik germanskega plemena, 26. balkanska reka, 27. Svenssonov junak, 28. produkt gorenja,. 30. vrsta razstrelilnega orožja, 31. zemeljsko podnožišče, 32. poklic, 34. ferment, ki razkraja beljakovine, 35. južno sadje, 36. vsakdanji, plehek, 37. električni pol, 38. v koraku. Navpično: 1. ga ima konj na nogah, 2. neizpodbiten, odločen, •trden, 3. trupla, 4. operna pesem, spev, 5. gora na Koroškem, 6. vrtna hišica, 7. romanski spalnik, 8. država v ZDA. 9. rimski pozdrav, 10. dajo, (shr.), 11. časovna neskladnost, 12. goljufa, vodi za nos, 14. igra I in igrača, 16. gora v Karavankah, 18. mesto v Istri, 21. vrsta opice, 23. muza pesništva, 24. vrsta glasbila, 25. glavno mesto' evropske države, 27.. narobe, 28. nekoč ruski -državni zbor,, tudi vrsta pesmi, 29. toaletna potrebščina, 31. žensko ime, 33. krajevni prislov, 34. starim Rimljanom varuh domačega og-nbšča, 36. pomožni glagol. iHeSltev htisanhv VODORAVNO: 1. Polet, odeja; 2. kad, tenor. evo; 3. ar, kao, ar; 4. tkati, Švara; 5. bar; 6. rak. Solin, r, ž; 7. nemir, vobis; 8. bas. Ribar. lep; 8. sel; 10. lirik, poliv; 11. ob. -bos. do; 12. Niš sonet, sok, 13. Ser.ta, lokal. NAVPIČNO: a: katar, balor: b: park, Ana. ibis; c: cd. kes, še; c: eta. kis; d: et, sir. št; e: tek, Bcris, boa; f: naval, beton; g; ooo rival, šel; h: dr, nor, to; i: Ivo, sol- j: je, Nil. Sa; k: Avar. ose, idol; 1: oranž, perok. Kot en sam mol, ali bolje: kot en sam dojenček zdajci tja na Glavni trg hitite! Naj vedo, da nismo zajci!* iznaliiptf Advokat vjo K demonstracije ne b0 vre legle. Nihče jih.upriz**^ resno. Saj so $?jia sami mladoletni °0- Imenitno se obnesla je dijaška «obbedienza». Saj otroci so veseli, kadar šola se «pošvenca^ Advokat pro*® lahko odpomorsn •.jjfc ji bomo varuštveno demonstracije 1,3 odobri. Pred jiii* tileN Nič na stvari to ne menja, da mladina srborita je zvečer domov pritekla prav do golega polita. Se nasprotno veselijo policijske «mokre geste#. Kajti to je vzrok, da lahko v svet pošiljajo proteste. Predsednik zav^f&T dišča: Čuden Pr0Cfarr,i deset obtožencev ki. Med njimi ni V8 odraslega. Nobeden nego 16 let. Zagovornik:. ^ lei' skupaj imajo k8k“ui«e »Pot je nevarna, vode primanjkuje, vroč na pa je precejšnja. Puščavski roparji čestokrat napadajo nase kara- 'ane»- . ..j Zanimive so zlasti vljudnostne oblike. — ki jih sicer najdemo pri vsakem orientalskem narodu. — s katerimi se začenjajo ta pisma. V enem pismu se Faraon takole obrača do babilonskega kralja; »Kadashman — Kharbe — ju. kralju Kara-dunjaska mojemu bratu; — Meni se godi dobro, da bi bilo tudi Tebi tako! Tvoji hiši. Tvoji ženi. Tvojim sinovom. Tvojim plemenitašem. Tvojim konjem, Tvojim vozovom. Tvoji zemlji, vsem naj se dobro godi. Meni se godi dobro, moji hiši, Tone Fen ko Prefescr IZmuuIn išče in najde zaklad Ri*® j/ mojim ž nam. mojim sinovom, oj ‘ moj m plemenitašem mojim konjem. mojim vozovom, mojim vojakom se godi dobro in tudi vsej moii deželi se dobro godi#. Slične fraze najdemo v začet- ku vsakega pisma. Poglejmo,-“ 'adar I kako piše podrejeni vladar Faraonu; »Kralju, mojemu go-•podu, mojemu bogu, mojemu soncu soncu neba. tako gc-vori Japakki, mož iz Gažre, Tvoj alužabnik, prah Tvojih nog, hia- L 19. Profesor Kanada se je s prijazno žensko zapletel v pogovor in beseda je dala besedo. In ko sta se nastala, sta sedla med vreče in torbe in nahrbtnike v množico sedečih ob postajnem poslopju. Zamudila sta srečno vlak. Tovornega avtomobila ni bilo. Nastopila Je poletna noč. Ljudje so polegli ob svojih culah In profesor Kanada ni storil drugače. S prijazno sosedo, ki je bila namenjena v Nabreži-no, sta te nekaj časa kramljala. Dobra ženska mu je povedala, da je vdova, da ima nekje na Krasu lepo posestvo in da ima tudi nekaj pod palcem. Zanimalo Jo je, če ima Kanada ženo. Besede so bile vedno bolj redke. Prijetno smrčanje se je izgubljalo v poletno noč. Bil je že dan in profesor Ka-nada se mahoma prebudi, Njegova soseda ga kliče in teče čez cesto na tovorni avto- Kandda sl pornane oči. Pograbi nahrbtnik in 'a njo. Toda preden Je orišel do avta, Je ta že od-oeljal. Tisti hip se Je ustavil drugi, ki pa ni bil vojaški ln ljudje so že od vseh strani, planili nanj kot jastreb na mrhovino. Tudi profesor Kanada se je zvlekel na avto. ra Si /u 20. Pri tem pa se mu je od-mašila ena izmed steklenic lin kislina je curljala neznancem za vrat in po rokah. Nastal je vik in' krik. Vozniku je bilo hrupa dovolj in že Je zabren-čal motor. Komaj se je av-to dobro premaknil, so že zopet stali. Vojaki so v tujem jeziku pravili: «Taka-menti#. Toda, ker je bilo vozilo zelo polno, so samo rekli »O kej» ln vozilo Je odpeljalo pod dvignjenimi zapornicami. Se za nekaj metrov se je vozilo premaknilo in že zopet je nekdo želel dokumente. Ka-n&da je končno le uvidel, da po tej poti ne pride v štivan. Stopil je z vozila in dopovedoval, da dokumentov nima, da jih ni vzel s seboj, ker je namenjen v stivan. Zmotil se je in odpeljal v napačno smer. Želeli so mu srečno in zdravo pot ter ga poslali nazaj čez blok. Na drugi strani so vojaki streljali z Jokom v tarčo. Samo eden je pred zapornicami leno stegoval noge in zehal. Povabil je KanJdo k sebi ln želel videti papirje. Kanadi, ki se je brez potnega lista vtihotapil v Trst, je postalo vroče. «Ta-kamenti, takamenti!# je silil oni. Kan&da mu je molel razne izkaznice. Toda onemu ni bilo prav. 21. Slučajno je r.azum^fv ški in Je pričel s v Kanido. Povabil 8» u# hisico: «V1 ste vojn1 ^ nik in hočete ste bili major. P°] Kajiad®’ - »Sveta nebesa. gaJ J jaz vojni ujetnik. ^ dite. da sem sta _ tu bo že izkazalo, K v0jgk čakajte!# P°slt,,noV & Z v vas. Nekaj » Pj v vf se je volak vm-1 gat ( bo veni spremen ^\o , da odšel v Lok® tov°r.D kazal Kankd'. pritW((. po okencu. PP jS se ‘ icazai „>6, zumel kaj n ie t je neki vozijo Prlf. hrzib0' vedno večjo ^ p, « g lrakO Dua ati žSaZ kako Plitek ,ti vil?# VojakiJ^ sfjfii' gostilne ‘n za nl"f • ^ nfido Je o PRIMORSKI dnevnik Dr. Iva Šegula *ned prosvetnimi delavci v Trstu J P^eljo 23. marca ob 9. Grem>r? frei učiteljem WvSeSOrjem o Otrokovi du-2 mwi 7' in 14- letom. •«niTO,ealj*Js blI° iCTedri0 j. globoko prepričljivo tol- VSe?mi l>0‘!ato' je sprem, f.Predavateljica z nazorni-pr.kazi u svojec 21lanEt. *ga opazovanja rasti otro duševnost; ~ ■c ousevnosti. Poudarila je, le otrokova duševnost kljub jj zapletenosti in navidezni San,*?-'* z racionalnimi hs aredstvi pedago- di; 0*Jflopna> da Pa moramo W®>gogi tudi vselej iska. »o nr7,, r‘3e' ako -,0 hoče- pravf v ? ^‘kpvati, to se “Pade/ l- "1*-’ iz nanl od-?? teroka oblikovati člo- »a >J^.Sevn0Et človeku ni davi* IX' Se razvija in. raz. wt ne razvije. To. flU se kče P.”11 Pd, je odvisno, ka- Mnih^awSak razv°i. °d razni: ? *ak orjev. ki so polože- y obteu- •veško živčevje, b) fci •'svoii* izziva živčevje 1 16 6r®’ c) v vzgojo po dru. y v samovzgojo, *Rvih'e?,ida s1,a ~ Predvsem 'otrl- življenjski!, letih' ° Wo in: ok°lje. ki y Pravilno ne-Itj telesa v prid. * stenic. valr,a čin; tel ja SIMFONIČNI KONCERT V KOPRU Skupni nastop olffistra JLA iz rortirtiza in Hiesmega mn iz Pirana Pogled na nov hotel v Kopru (Foto Magajna) V torek, dne 23. marca sta. združena orkestra JLA iz Portorož in mestni orkester iz P1* rana priredila simfonični kon. cert v Ljudskem gledališču v Kopru. To je bila pravzaprav repriza koncerta v Piranu nekje v začetku marca. Taki koncerti, ki smo jih doslej pač občutno pogrešali, imajo aa Koper dvojni pcsnen. Niso namreč zgolj dokaz umet-niške poustvarjalne dejavnosti v; Istrskem okrožju, temveč izražajo v luči sodelovanja nase ljudske annade in piranskega italijanskega orkestra tista načela, po katerih se ravna naša družbena ureditev, ko govori o pravicah nacionalnih manjšin in o vzajemnem sodelovanju , Slovencev ter Italijanov v J1*-goslovanski coni Tržaškega o-zemlja. Spored simfoničnega koncev, ta je obsegal raeeo IV. stavka Dvorakove simfonije «Iz novega sveta* pretežno krajše skladbe ali uverture znanih opernih tvorcev Rossinija (Vil-helm Tell trv Italijanka v Al. žiru), RonchieKija (Pie« ur iz «Gioconde»), Mascagnaja (Prijatelj Fritz) ter slovenskega čitalničarja Davorina Jenka (koncertna uvertura e Koso. vo»). Program je navajal še skladbo dirigente piranskega mestnega orkestra Alojza Bevilgique «Let lastovic*. O skladbi sami bj človek dejal, da je le kraj. ši stavek iz nedokončane suite, saj predstavlja v oblikovnem smislu pesemsko obliko z eno temo ali kvečjemu rondo nižje stopnje. Kljub temu pa partitura »pričuje, da je avtor zgle- POLETNA NOVELETA *»a£“'V akcii°- Polagoma V ki V niUn° verigo vzgo-teL, Ju Podredi ,n po svoji ifnjJ2 “Revnosti obvladu-I"- te^,JaVn°5t' T° jo v do-«ii ^Va aavest kot de. 1* , nasaja, ko še ^ tec,pirana od našega spo. »j1®, naše volje, torej v *eta p. ‘F^jega življenjskega e i do StKetkov pu-SSItoL s ^nhertetnim. vi» - Podre ves sistem Ml u f8.8 otrokovega življe-5 tu2° navlako do ^ člcnipV ka,ter 1 zagleda mla-ki^o. fok6’ nas, di-užbo. M*!, ^v. ‘hči stroge kav zalil Idtrist.^1^ s tem viharjem "•tejs , zira iz otroka jedro V'5tta r pravimo odgo-_Vest. Takrat prične — ^ttehorn ,Večiim ali manjšim ’vCn1 n Veg čas še pod1 vod-^ sam nl!ar'i človek brusiti Jt&o o,, at odrine našo te v-, jnico in prične teh-? kstw ‘ sebe na tehtni, rjeijj ,k sPoznanja in vred-, «li al te dcbe izide kot A y “thgačna mlada oseb-y ftttSobe,'n. je delo peda->S£p°- Za vse to pa Vsak pedagog, ki tem vezni stopnji in m m-Fi- (Nadaljevanje s 4. strani) ■tbo psihološko zna Pri svojem’ vzgoj, žav “Uspeti. a!° nagradil; preda jm Ploskanjem. Iz di jo iv-j te vstela želja, da 5sSaianie.nadaiju3eA .ten ■ *i r*aj zajame du ste v^rrtf,tnlka m oboje ^h^^dtvos triecj učiteljem S n^ia te dežela, ki do-'te®0 s številom HaHb ■ v wem letu je IcnjtS za te?ov ,'njona funtov ster-g)l8 !ama je pa tiskala te 0]w. bednost 1 milijon. L.telijs s'r‘°> da ima Av- -te 8 milijonov pre-x teijio'.Pote,n potrosi letno rMtaijT Vsak 18 šilingov. tej^icg8 J'1’3 zelo številne uvoženih knjig °dst. na šolske c ^ 15 na tehnična r^lih 45 ■ na knjižnice, ctest-. pa ostaja na ft. t.’, Ptebivalcem za na-te3 ne *®°®t®vamo to, tedaj * i* ort«i°re buditi dejstvo, tetr^ij., °tek nepismenih v . hajmanjši v svetu. viti sekundi sem začutil ogenj vpraševanja, ki sem se ga skorajda prestrašil. Po mnogi:, letih sem spet občutil, da je ni bolj nevarne, bolj zapeljive in bolj pokvarjene slasti, nego vreči tisto prvo iskro v dekliško oko. Nato sem jo videl sedeti med onima dvema z njunimi zaspanimi prsti, videl sem. kako se je včasih sunkovito prijela za neko mesto na obleki, kjer je nedvomno bilo skrito pismo. Zdaj me je igra zamikala. In še zvečer sem ji napisal drugo pismo in prav tako naslednje dni. Na čuden način me je dražilo, igrati v pismih občutja zaljubljenega, mladega človeka, izmišljati si stopnjevanje strasti, ki je bila le utvara. Začel sem čutiti zanimanje, kakršno je bržda lastno lovcem, ko nastavljajo zanke ali vabijo divjačino pred cev. Uspeh mi je bil samemu tako nepojmljiv, skoraj grozljiv, da sem že misli! prestati, če me skušnjava ne bi bila tako vroče pritegnila V načeto igro. Njen korak je postal lažji, divje zmeden kakor po plesu; njeno spanje je bilo menda samo še čakanje na jutro, kajti zjutraj ji je oko bilo senčno, polno nemirnega ognja. Pričela je paziti nase, nosila je cvetje v laseh, čudovita nežnost do vsake, stvari je mehčala njene roke, nenehno vpraševanje je bilo v njenem pogledu, kajti iz tisočerih malenkosti, ki sem jih v svojih pismih izdajal, je čutila, da mora biti pisec nekje blizu nje kot Ariel, ki z muziko napolnjuje zrak, da kroži okoli njene bližine, da prisluškuje njenemu najskriv-nejšemu početju in je vendar po lastni volji neviden. Tako vedra je postala, da sta celo topi dami opazili spremembo, saj se je njun dobrotiljivo-ra-dovedni pogled včasih ustavil na bežeči postavi, na vzcveta-jočih licih, potem pa sta se spogledali s prikritim nasmeškom. Njen glas je postal zvonek, glasnejši, svetlejši, drznejši. V njenem grlu je včasih trepetalo in trzalo in kipelo, kot bi se hotela nenadno iz njega dvigniti pesem, polna blestečega vriska in radosti. Kot bi... Pa vi se že spet smehljate!* «Ne, ne, prosim vas, kar pripovedujte. Mislil sem le, da dobro pripovedujete, saj imate — oprostite — talent in nedvomno bi prav tako dobro pripovedovali kot kateri koli naših novelistov.* «S tem ste mi pač hoteli vljudno in previdno namigniti. da pripovedujem tako kakor vaši nemški novelisti, to se pravi: lirično zaneseno, razvlečeno, sentimentalično, dolgočasno. Da, bolj na kratko bom pripovedoval! Lutka je plesala, jaz pa sem vlekel nitke s preudarno roko. Da bi odvrnil vsak sum od sebe — včasih sem namreč začutil, da se hoče njen pogled preizkušajoče oprijeti mojih oči, — sem ji nakazal možnost, da pisec ne stanuje tu, temveč v enem od bližnjih letovišč in da se vsak dan s čolnom ali s parnikom pripelje čez. Po-sflej sem jo videl, kako je vedno, kadar je zadonel zvonec bližajoče se ladje, pod kakšno pretvezo ušla materinemu nadzorstvu, odvihrala :n_ iz kakšnega kota v pristanišču s pridržano sago motrila prišlece. Nekoč pa — bil je pust popoldan in jaz nisem vedel boljšega opravila, kot da sem jo 0pazoval — se te namerilo nekaj zelo čudnega. Med potniki je bil čeden mlad moški, oblečen s tisto samosvojo eleganco mladih Italijanov; ko je z iščočim pogledom preletel okolje, je zagledal polne, obupano iščoče, vprašujoče, srkajoče oči mladega dekleta. Takoj je zalil njen obraz rdeč ■ val sramu in brezobzirno preplavil njen tihi nasmeh. Mladi mož se je zdrznil, postal pozoren — kar ni nič čudnega, če prejmeš tak vroč pogled, poln neizrečenih reči, — sc nasmehnil in ji skušal slediti. Bežala je, se zaustavila, prepričana, da je to dolgo iskani, pohitela spet dalje in se le spet ozrla; bila je tista večna igra med hotenjem in bojaznijo, med hrepenenjem in sramežljivostjo, igra. v kateri je vedno sladka slabost na kraju vendarle močnejša. Hitel je za njo — sicer očitno presenečen, a vendar spodbujen — blizu ji je že bil. jaz pa sem s strahom začutil, kako se mora vse zmesti v pošasten kaos — v tem pa sta prišli po poti obe dami. Deklica jima je poletela naproti ko splašen ptič, mladenič se je previdno umaknil, a še enkrat sta se čez ramo srečala oba pogleda, da bi se vročično vsrkala drug v drugega. Ta dogodek me je najprej opominjal, naj preneham z igro, a skušnjava je bila le prevelika. Tako sem se odločil. da se poslužim tega slučaja kot voljnega pomočnika, in zvečer sem ji napisal nenavadno dolgo pismo, ki je moralo njene domneve potr- diti. Mikalo me je, voditi zdaj J po odru dve osebi. Naslednjega jutra me je prestrašila trepetajoča zmeda v njenih potezah. Namesto lepega nemira je bila stopila neka meni nerazumljiva živčnost, njene oči so bile vlažne in rdeče kakor od solz, nekje prav globoko v njej je morala grebsti bolečina. Zdelo se je, ko da ves njen molk sili v divji krik, tema ji je ogrinjala čelo, v njenih pogledih je bil mračen, trpek obup, in to ravno zdaj, ko sem pričakoval jasno radost. Zgrozil sem se. Prvič se je vrinilo v igro nekaj tujega, lutka ni več ubogala in je plesala drugače' nego sem hotel jaz. Tuhtal sem 0 vseh možnostih, našel nisem nobene. Lotevala se me je bojazen pred mojo lastno igro, vrnil sem se šele zvečer, da bi se izognil pbtožbi v njenih očeh. Ko sem se vrnil, sem razumel vse. Miza ni več bila pogrnjena, družina je bila odpotovala. Morala je Hi, ne da bi mu bila mogla reči besedo, svojima pa ni mc gla izdati, koliko je bilo njenemu srcu do enega samega dne, ene same ure. Odvlekli so jo iz sladkega sna v kakšno k.a-vmo zakotno mesto. _ Na to sem bi! pozabil. In še zdaj čutim kakor obtožbo ta zadnji pogled, to strahovito silo jeze, muke, obupa in grenke bolesti, ki sem jo kdo ve kako daleč zalučal v njeno življenje.* ■ Molčal sem. Z nama je bila šla noč in mesec za oblaki je izžareval čudno, nemirno lesketajočo svetlobo. Med drevjem, se je zdelo, da vise iskre in zvezde in bleda ravan jezera. Brez besed sva šla še naprej. Naposled je moj spremljevalec prelomil tišino. «T0 je bila vsa zgodba. Mar ne bi bila novela?* «Ne vem. Zgodba ie vsekakor in ohranil si io bom z drugimi vred: hvaležen vam moram biti zanjo. A novela? Nemara lep stavek, ki bi me lahko zamikal. Ti ljudje gredo namreč 3e drug mimo drugega. a do kraja drug med drugim ne zagospodujejo. To so načete usode — usoda to ni. Treba bi jo bilo razpresti do kraja * «Razumem, kaj mislite. Življenje mladega dekleta, vrnitev v zakotno mestece, strahotna tragika vsakdanjosti...* «Ne, ne ravno to. Dekle me naprej ne zanima. Mlada dekleta so vedno nezanimiva čeprav se sama sebi zde še tako nenavadna, kajti vsa njihova doživetja so le negativna in zato prepodobna. Dekle se v tem primeru, ko pride njen čas, omoži doma s kakim vrlim meščanom, ta zadeva pa bo ostsfla cvetoči njenih spominov. Dekle me naprej ne zanima.* «Cudno. Jaz pa spet ne rte zumem, kaj vidite posebnega v mladeniču. Take poglede. tak mimobežni ogenj ujame vsakdo v svoji mladosti, večinoma jih ljudje niti ne opazijo ali pa jih brž Pozab‘J a v resnici že igra njega obvladuje. Čeprav misli, da le gleda in motri prebujajočo se dekletovo lepoto, ga ta lepota vse globlje draži in prevzema. V trenutku, ko se mu nenadno vse izmakne, se ga polasti divje hrepenenje po igri in — po igrači. Mikali bi me tisti preokret v ljubezni, kjer je strast starega moža nujno iako podobna strasti mladega dečka, ker eden kakor drugi čuti, da ni polnovreden; dal bi mu trepet in pričakovanje, dal, da postane ves nemiren, da potuje za njo, ker bi jo hotel videti — a si vendarle v zadnjem hipu ne upa v njeno bližino. Dal bi mu. da se znova vrne na isto mesto v upanju, srečati jo zopet, dal bi mu. da kliče na pomoč slučaj: a ta je v teh primerih vedno neusmiljen. V tej smeri bi si zamislil novelo, potem bi bila...* «Zlagana, neresnična, nemogoča!* Prestrašil sem se. Glas je zarezal med moje besede s trdim, hripavim trepetom, domala grozeče. Pri svojem spremljevalcu še nikoli nisem bil opazil takega vznemirjenja. V trenu sem zaslutil, do česa sem se bil dotipal v svoji neprevidnosti. In ko se je tako sunkovito zaustavil, sem z neugodjem opazil, kako se svetlikajo njegovi beli lasje. Hotel sem se naglo izogniti zasukati pogovor drugam. V tem pa je že spet_ govoril, zdaj že čisto prisrčno in s svoiim temnomehkim, mirnim, globokim glasom, ki ga je ti- ha melanholija lepo obarvala. «Alii pa imate prav, nemara. Res, to je mnogo bolj zanimivo. .L’amour coute cher aux vieillards’, tako je menda Balzac naslovil eno svojih najbolj ganljivih zgodb, in mnogo bi jih še bilo mogoče napisati s tem naslovom. A tisti stari ljudje, ki vedo tudi najskrivnejše o teh rečeh, pripovedujejo radi le o svojih uspehih, a ne o svojih slabostih. Boje »e postati smešni v rečeh, ki so v resnici le zamah v nihalu večnosti. Kaj res verjamete, da je zgolj slučaj. če so se .izgubila’ ravno tista poglavja Casanovovih Spominov, kjer se mož stara, kjer se petelin spremeni v rogača, goljuf v goljufanega? Nemara mu je le roka postala pretežka in srce pretesnč.s Dal mi je roko. Zdaj je bil njegov glas spet čisto hladen, miren in negiben. «Lahko noč! Ze vidim, da je nevarno, v poletnih nočeh pripovedovati zgodbe mladim ljudem. To kaj lahko povzroči nespametne misli in razne nepotrebne sanje. Lahko noč!* In s svojimi prožnimi, a vseeno od teže let že počasnejšimi koraki je žel spet v temo. Bilo je že pozno. Drugače me je toplota mehkih noči zgodaj zazibavala v utrujenost, a danes jo je razpršilo vznemirjenje, ki zazveni v krvi, kadar doživljaš kaj nenavadnega ali kadar za kratek hip preživljaš tujo usodo kot svojo. Tako sem stopal vzdolž tihe, temne poti tja do Ville Carlotte, kjer se marmorne stopnice spuščajo do jezera, in sem sedel na hladni kamen. Noč je bila čudovita. Luči v Bellagiu, ki so se prej iskrile blizu kakor kresnice med drevjem, so se zdaj zdele neskončno daleč onkraj vode. in počasi so druga za drugo popadale nazaj v težko temo. Molče je ležalo jezero, čisto kot čm dragulj in vendar z nejasnim žarom na robovih. In kakor bele roke po svetlih tipkah jo prijemali po stopnicah pljuskajoči valovi s svojini rahlim šumom, više in niže. Neizmerno visoka se jč zdela bleda daljava neba. kjer je bil lesket tisočerih zvezda. Mirno so stale v blestečem molku: le včasih se je katera odtrgala iz demantnega kčla in strmoglavila v poletno noč; tja v temo, v doline, prepade, gore ali daljne vode: nepričakovano jo je vrgla slepa sila, tako kakor tudi kdaj vrže kakšno življenje v nenadno globino neznanih urod. STEFAN ZWEIG den poznavalec dobrih izpeljav in fugiranih variacij na dokaj skromen motiv, ki je bil sicer harmonsko zastarel im v tem smislu ni pokazal kaj novega. Vzornik mu j« Grieg, zvečane balkanske sekunde pa spriču-jejo naslonitev np melodično pojmovanje južnjaške ljudske motivike- Navzlic temu pa predstavlja skladba ranam iv prispevek ustvarjalni literaturi Istrskega okrožja. Prvi del progTamma je dirigiral Alojz Bevilaqua, ki si je v ta namen, zbral odlomke iz del italijanskih opernih veri. stov. Orkester, ki sicer nima kdove kakšne tradicije, je pod njegovim vodstvom — mož ima 63 let — temperamentno zaigral posebno Rossinija. Intonacija je bila na nekaterih mestih »e spodrsljiva, posebno v pihalih- Violončelista (JLA) je pri Vilhelmu Tellu odlikoval lep ton in presenetljiva intonacija. Drugi del sporeda, fci je kakor smo že omenili, vseboval dela slovenskega skladatelja Davorina Jenka, Rossinija in Dvo-raka, je tolmačil dirigent orkestra Jugoslovanske ljudske armade iz Portoroža Josip Jankovič. Interpretacija je bila v razliko od prvega dela usmerjena predvsem, v tehnično dodelanost orkestra, kar je prišlo do veljave predvsem v zadnjem stavku Dvorakove simfonije *Iz novega sveta*. Uvertura »Italijanke v Alžiru* je za sleherni orkester trd oreh in kar presenetljivo je. da je orkester igral to lahkotno skladbo brez posebnih tehničnih ali intonacijskih motenj, kar je brez dvoma zasluga dirigenta Jankoviča. In Dvorak? Sam je bil že mnenja, da spada e-molova simfonija med njegova najbolj, ša dela. Dobro je to občutil. Melodije so predvsem čudovito mehke in tople, najsi valove v; lirični spokojnosti ali pa v dramatičnem zanosu Preproste so in nekako ljudsko ob. čutera, a vendar sočne in pol-.ite izraza. Tudi harmonije so j nenavadno privlačne. Saj, na njih rti kdove kaj posebnega, a prav v tem se kaže moč gornja. Navadno aubdominanii ti na primer Dvorak postavi na takem mestu, da te gane do dna. S preprostimi sredstvi mnogo povedati, je namreč odlika velikih ljudi. In to Dvo-rak zna- Atlegro con fuoco četrtega stpvka je mogočen zaključek simfonije. Umetnikov spomin, na mladost in domovino je pobegel v vizijo mogoč, nega novega sveta ln odredil problem z vero v ves svet, domačijo in v človeka. Človek, ki pozna diagram tehnične in umetniške zmogljivosti tega združenega simfoničnega korpusa, bi bil že vna. prej pripravljen na polom. Kljub temu je dirigent z orkestrom, korektno rešil ta problem, hvala gre predvsem mečnemu in gibljivemu korpusu trobil, ki so v Dvoraku najbolj zasedena in zveneča. Številna publika je po vsaki točki hvaležno nagrajevala izvajalce, želeti b; pa bilo večjega obiska in zanimanja, saj so taki koncerti v Kopru raz-nreramo redki. —lin Zm/iou& Ji TRST UL. ORIANI Št. 7 (Zraven Trga Garibaldi) PRI L P R A V I “PRIMORSKEGA DNEVNIKA« TRST • UL. SV. FRANČIŠKA 20/1 lahko naročile in JUGOSLOVANSKE revije LITERARNE, POLITIČNE, ZDRAVSTVENE, PRAVNE, PEDAGOŠKE, GOSPODARSKE. TEHNIČNE I.T.D. KMETOVALCI IN VRTNARJI, OBIŠČITE NAS! TRGOVINA SEMEN IN KMETIJSKIH EOTREBoClN ItIBFON ST. 41-17« THKT STRADA VECCHIA PEK ISTRI* Umetna gnojita ■ Krma za živino ■ Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska - Trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice i.t.d. - Poljedelski stroji in druge kmetijske potrebščine Ull l !i NADALJUJE Z DOBUO IZVHŽBANO POMOČJO, TEH SE PRIPOROČA T R S T ITIALB XX SETTBMHHE 22 1 N II Ej RADIO ttadio - Plekhične na pl a ve - 'Ul alti a S*. K RIŽ 132 POPRAVILA - PRODAJA NA O B K O K K APARATI IN URE NAJBOLJŠIH ZNAMK siiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiHiiiHiiiiniiiiniiiiiiniii! X Italijanska historiografija " v« y službi jadranskega iredentizma ^Jeklost Dalmacije je treba vzeti Glmntirnmoro« i*, italianamente" P, v^aticdmente tet*,- l92s bRa ustanov- ^ v*>dstvom Giu-C,'ilj Jab. o A. Crome. titoJtevati „„ vaPodbujati in zgodn,a Pocllo<5'>a dalma-življenja, u- *te» t' (»sani tvnostL Irda-«4 S« e memo- J Dri t* : 1 c memo- . okoriščala bo-. * arhive. «8 £l*^a vse drun tia]^8*.,je lm»l časo- 8°, da ‘**>»ciji in' posebno po-• kar se pi-Jadranu, po--.ra i d jezikih ter »iW, J® «l?ovarja na te kLv slov ln Jadranu, > b**tra ?kih tenkih lr# te ---------------- ire- V Ur, .-4ga s svojega *t’iilii?oliti6no'Propa-t^ega V predgo ,- .. 19*0, a tega časo- C imeli 1 je rečeno, da N ute^ka aS^n'° dunajska K £tek*ti akademlja mož- ’ k° itapi "danes in živ-ne več. maticamente in italianamente’*. Pred ustanovitvijo «Societa Dalmata* je iredentistično natezanje in mučenje dalmatinske zgodovine vršil časopis «Ri-vista Dalmatica*. ki je začel izhajati že leta 1899 v Zadru. Izdajala sta ga R- Ghiliamovič in L. Ziliotta, urejeval pa Bru melli. Leta 1911 je ta časoms prenehal izhajati, ponovno pa je prišel na dain pod uredništvom Brumellija ter pozneje Tacconija l. 1922. Takoj ko je tuja italijanska vojska okupirala Zader po koncu prve svetovne vojne, so si začeli prizadevati, da bi ustanovili zgodovinsko društvo za dalmatinsko zgodovino v Zadru. Zanimiva so razpravljanja, ki so jih vodili ob tej priliki. Nekateri so menili, da hi bilo treba to društvo organizacijsko povezati z «R. Deputa-zicme di storia patria di Vene-zia», da bi bil tako poudarjen boljTm ‘jar>sko sonce gre-Dalmaclje, da- KLN k« v «N^°Vlne’ danes h.te l* asa generacija v pre-prihod-te od- Ns, fast. vi j”’ da organi-i0 društvo, ki bo kgodovino ,dal- stituto Marchigiano di scienze, let-tere ed arti*. Njegov cilj je bij proučevanje Zadra, za kar so «opravičeni zgodovinski, moralni in politični razlogi.* (!!). 1926. leta pa sta v Rimu začela izdajati Cippica in Bako-tich časopis «Archivio storico per la Dalmazia* tudi zaradi proučevanja in razlaganja dalmatinske preteklosti. V takem rimsko-anconsko-zadrskem koncertu je začelo 1926. leta delovanje «Societa dalmata di storia patria* v Zadru. Takoj si je društvo izbralo za svoje častne člane poleg drugih tudi D’Annunzia, Fer-dezonija Cippica, Salato, Duda-na, Bartolija, Mitisa in podoD-ne.’ V razlagi ((zgodovinske pravice ((Italije na Dalmacijo je podčrtana druga važna naloga tega društva, a to je «dati dalmatinski zgodovini odgovarjajoče mesto v italijanski hlsto-riografiji*, ((-napraviti da bodo problemi dalmatinskega življenja in kulture občutni povsod, posebno v šoli*. Razen nekaj zgodnjega neobjavljenega arhivskega gradiva je vse, kar je bilo objavlje- Ali: za g- Prago je Kozičeva I tiskarna na Reki zanimiva po-mogočimi frazami in potvarja-1 ,jrobnost zgodovine beneške ti-nji za tendenciozna in enostran-1 s|tame (■>), Glagoljaštvo, ta ve- T 7 m — * A „ K: Hm U7tt! t . . ~ benečanski značaj dalmatinske | no v nekoliko zvezkih «Atti e zgodovine. Drugi pa so misli- j memorie della societž dalmata 11, da ga je treba povezati s | d; storia patria* čisto navadna podobnim društvom v Anconi j ter zelo cenena in bedna ire-zaradl zveze srednjeveške dalmatinske zgodovine z ono sred- ska. Vse zato. da bi jim vzedi vrednost, jih prikazali kot neznanstvene, nesolidne, posebno v očeh tujega znanstvenega sveta, kateremu so vsiljevali svoj časopis «Atti e memorie*. Ko je recenziral Sišičevo delo «Povijest Hrvata u vrijeme narodnih vladara* (Zagreb leta 1925), je Giuseppe Praga z nekoliko stavki likvidiral vso hivatsko zgodovino. Pravi, da se je rodila šele s Kukuljevi-čem tn Ljubičem v sredini preteklega stoletja, da je njihova metoda: poveličevanje, enostra-nost, potvarjanje in nepošte-nis postalo šola, v kateri so se pozneje vzgajali vsi hrvatski zgodovinarji. V polemiki z našim zgodovinarjem prof. M. Ba-radom je padel Praga v svojem besu v najnizkotnejše prosta-štvo in žalitve. Naše zgodovinarje je imenoval, »pritlikavci. ki kriče, intriganti in ne-vedneži*. ((Sleparji in fabrikan-tt bajk*, itd. Ko čitamo članke in recenzije v omenjenem časopisu ((Alti e memorie*, bomo našli take ((znanstvene* trditve: Za Artura Cronija, vseučili lika in pomembna manifestacija hrvatskega naroda pa je po njegovi »znanstveni oznaki* j (Vol. I. 1. 1926): ((Vprašanje glagolice je dejansko požar, ki skozi stoletja, več, tisočletja gori v krajih na neposrednem vzhodu naše domovine: včasih živ in uničujoč, vča6ih zatajen, toda vedno pripravljen, da vzkipi, silneje kot kdajkoli. Zaman si je razboritost in moč vojakov prizadevala, da bi ga pogasila; zaman so ga hoteli s popuščanjem pogasiti. Požar živi in gori, danes močneje kot v preteklosti.* slednje: kako so ta zgodovinska društva s svojo benečansko Deputacijo dočakala in proslavila dogodke leta 1941, ko so fašistične čete Nemčije in Italije razkosale Jugoslavijo, a Italija se je po Paveličevl prodaji polastila velikega dela Dalmacije in drugih jugoslovanskih dežel. (Nadaljevanje sledi) .Poslanstvo Benečije skozi stoletja" nje in južne Italije, da bi s tem poudaril romanski značaj dalmatinske zgodovine. V celi tej zmešnjavi pojmov in hlastanjem po dalmatinski zgodovini je bil osnovan v Anconi «1- dentistlčna propaganda. Slog škega profesorja spada Dubrov-in metoda dela je enaka tisti j nik v preteklost Italije nič vec pri »Societš istrlana*. Pri tem I in nič manj kot Benetke, Ge-so dela jugoslovanskih, poseb-'nova in Firenze. Vsa dubrov- no hrvatskih zgodovinarjev, posebno tista, ki bistveno razpravljajo o dalmatinski histo-riografijl, prikazali z vsemi niško-dalmatinska književnost in kultura je samo posnetek, imitacija italijanske književnost! in kulture itd., itd. Vsa ta tri zgodovinska društva. istrsko, reško in dalmatinsko so bila organizacijsko povezana in združena kot sekcija starega benečaoskega zgodovinskega društva «R. Depu-tazione di storia patria per ie Venezie* s sedežem v Benetkah. Hoteli so torej formalno in simbolično jasno pokazati, kam je usmerjena ostrina in pot iredentistične propagandne akcije. Senator Francesco Salata je kot predsednik »So-cieta istriana* poudaril to v svojem govoru 29. maja 1930 na sestanku omenjene beneške Deputacije. Govoril je o »stari in novi zvestobi Istre Benetkam in ItatMji* (??>. poudaril je, da je sedaj v tej benečanski Deputaciji (R. Deputazio-ne di storia patria per le Venezie) kot nikoli prej poudarjena znova osnovna velika enotnost Benečij od Brennerja do Kvarnerja in do Zadra, da bi tako združeni delali še na' dalje za Italijo tisto, kar je bilo pdslanstvo Benečije skozi stoletja. Da. Uresničiti poslanstvo Benetk skozi stoletja na naši obali; nadaljevati s kolonialnim izkoriščanjem materialnih in človeških sil jugoslovanske obale in dežel njenega zaledja, paralizirati in onemogočiti vsak razvoj južnih Slovanov na njihovem tako pomembnem jadransko-sredozemskem položaju; dokazati »znanstveno*, »zgodovinsko pravico* za izvrševanje tega poslanstva. In vse v imenu latinske in italijanske civilizacije in kulture, vse to vedno in dosledno, brez ozira na to, kateri narod živi na naši obali, čigava je ta dežela ter proti temu narodu in deželi. Pri tem pa zanikati temu narodu njegov goli obstoj, njegovo bogato kulturo in civilizacijo in njegovo pravico. S temi Salatovimi besedami je res točno označen namen, značaj in tradicija omenjenih zgodovinskih društev v I«te‘> na Reki in v Zadru. Ni treba ponavljati, ker je popolnoma jasno, da predstavlja vse to njihovo delovanje navadno služenje začasni režimski propagandi, da nima prav nobene zveze z znanostjo. Samo ponekod je prebrisano zakrinkano z znanstveno obliko in tehniko. Zanimivo je in nadvse poučno, če dodamo k temu še na- KOLESA, ŠIVALNE STROJE. RADIOAPARATE iN DRUGO dobite v veliki izbiri tudi na obroke v TRGOVINI IIIIIEZ WAIIIR NABREŽINA, tel. 22323 V SVOJEM POSLOVANJU BOSTE PRIHRANILI ČAS IN TRUD, AKO SE BOSTE POSLUŽEVALI T iskovin V trgovskih poslih % Vašimi odjemalci in doba» vitelji bo Vaš uspeh luiji, ako se boste predstavili 9 E legautnimf tiskovinami = Za vsako tiskarsko delo se obrnile na iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiin 3TT Ul. sv. Fra«fiška 20 M. 29-4-77 £lettWiadio RADIJSKI APARATI, HLUHTRIČNI MATERIAL, I.ESTEAlCI - HAITIJSKE IN ELEKTRIČNE NAPELJAVE, SANITETNE POTREBŠČINE Ptodaja na o foaUe NA T R O U X NABREŽINI ifflRALNIKl IVA TEKLI Čl PLIlVi “fi utantjah I / T i i I"" Vremenska na,poved za danes} v 11 1* I v/l j napoveduje pretežno oblačnost’ " |\LlYlL s krajevnimi padavinami. — Temperatura brez bistvene spremembe. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trv.-u je dosegla 12; najnižja 7.8 stopinj. STRAN 8 ZADNJA POROČILA 30. MARCA 1958 rrrrpr. mš m ill = ' : "::::::: :::::::; -,L_ . iH Ni RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 9.30: Koncert pevskega zbora Lonjer-Katiaara. 16.30: Slovenske na- . rodne pesmi. — Trst II.: 18.30: Koncert Gabrijela Devetaka. 22.00: Musorgski: KE T K STA tan«, A. Rimoldi. Ariston. 14.00: (Strast amazoak*, D. Lamour. Aurora. 13,00: (Samson in Dalf-la», V. Mature in H. Lamarr. Garibaldi. T3.30: »Divji Texas», PONEDELJEK, 31. marca 15S2 | TRST, 29. — V boksarskem matchu, ki velja za semiftnaie italijanskega prvenstva peresne LOS ANGELES, 29. — Sne-teže je Nello Barbadoro prema- tovni prvak Fortune Gordien gai po točkah Danteja Ventu-i jc včeraj dosegel na lahko a t-rija iz Terracine. Barbadoro je letskem tekmovanju v Los An-tehtal 57,150 kg, Venturi pa gelesu izvrsten rezultat v me-56,60 kg. I tu diska: 55,39 m. Bobei zmagal u uozn i na Rronometer RASSE, 29. — Bobet je zma-l 1.51:19; 6. Zampini (It.) 1.51:37; gal v peti etapi kolesarske dirke Pariz-Sinja obala, Antobes-Grasse na kronometer, ki je bila dolga 69 km. Tehnični rezultati; 1. Bobet v 1.47:56; 2. Bar- botin 1.49:03; 3. Impanis 1.50:36; 4. Vivier 1.51:18; 5. Dotto 7. Blomme 1.51:39; 8. Coste 1.52:07; 9. Matteoli 1.52:18; 10. Mahe’ 1.53:0. Lestvica po 5. etapi; 1. Bobet 31.31:04; 2. Zampini 31.34:45; 3. impanis 31.36:56; A Keteleer 31.38:36; 5. Dotto 31.38:39; 6. Teisseire 31:38:57, Elliott Ideale. 14.30: (Roparji*. R. Ca- meron tn Ilona Massevš 1 m pero. 14.45: (Gusarji i z. Barra- kuda*, Roč Cameron. Italia. 14.30: (Gabrijela*, Vera Molnar in Z. Leander. Kino ob morju. 14,30; (Prvo obhajilo*, A. Fabrizi. Moderno. 14,00: »Praznik ljubezni in smrti*. Savona. 13.30: »Male žene*, J Allyson. Viale. 10.30: »Kon—Tiki* in (Lovci na glave*. Vittorio Veneto. 14.10: (Ne bo jutri*, J. Cagney in B. Payton. Azzurro. 14.00: »Mušketirji zraka*. S. Mc Nally. Belvedere. 14.00: »Rdeče suknje*, G. Cooper Marconi. 14.00: (Grof odSv.Hel-ma», M. Serato, Massimo. 14.00: »Pravica do uboja*, H. Bogart. Novo cine. 14,00: »Rodolfo Valen-lino», A. Dexter. Odeon. 13.45: «Amerikanska But-terfly», B. Grable. Radio. 14.00: ((Puščavski orel*, R. Green. Venezia. 14.00: «Sem Capataz*, R. Rascel. Vittoria. 14.30: (Veličastna dogodivščina«, G. Cooper. RADIO JlkOSLOVAKHKL C O X E T K S T A NEDELJA, 39. marca 1952 254,6 m ali 1178 kc 7.45 Jutranja glasba. 8.00 Poročila. 8,15 Jutranja glasba. 9.00 Mladinska oddaja: Bratovščina sinjega galeba (3. nadaL). 9.30 Koncert pevskega zbora Lonjer-Katinara. 13.30 Poročila, 13.45 Glasba po željah. 16.30 Slovenske narodne pesmi pojeta Danica Fi-liplič in F. Koren na harmoniko spremlja A. Stanko. 17.00 Vesela nedelja v glasbi. 19.00 Znane polke. 19.30 Poročila. 23,05 Zadnja poročila. 23.10 Glasba za lahko noč. 1B8T II. 306,1 m ali 980 kc-sek 8.00 Jutranja glasba. 8.15 Poročila, 8.30 Lahke melodije. *9.00 Kmetijska oddaja, 9.30 Zabavna glasba. 10.00 Prenos maše iz cerkve sv, Justa. 11.15 Komorna glas-ba. 11.30 Oddaja za najmlajše. 12.00 Vesela glasba. 12.10 Revija operetnih melodij. 12.45 Poročila. 13.00 Glasba po željah. 14.30 Iz koncertnih dvoran Vel. Britanije. 15.25 Polke in mazurke. 15.45 Razne jazz zasedbe. 16.00 Koncert mešanega zbora Igo Gruden. 16.20 Glasbena medigra. 16.30 Reportaža - Obisk v tržaškem akvariju. 17.00 Priljubljene melodije. 18.15 Orkestri lahke glasbe. 18.30 Koncert pianista Gabrijela Devetaka. 18.50 Tangi. 19.45 Poročila. 20.02 Jugoslovanski motivi. 20.30 bportna kronika. 20.35 Pr* ra glasba. 21.00 Književnost sn umetnost; nato vesela glasba. 22.00 Musorgski: Kovanščna.i 1. dej. 22.42 Večerni ples. 23.15 Poročila, 23.32 Polnočna glasba. 254,6 m al> 1178 kc 6 15 Jutranja glasba. 7.00 Poročila. 7,15 Jutranja elasba. 13.30 Poročila, !„45 Lahka glasba. 14.35 Poje vokalni kvintet »Niko Štritof*. 18,00 Slovenska komorna glasba. 19.30 Foročila. 21.00 Cvetko Golar — «Dve nevesti*. 22.00 Komorna glasba, 23.05 Zadnja poročila. I TRST II. 306,1 m ali 980 kc-sek 7.15 Poročila. 7.30 Jutranja glasba. 11.30 Lahki orkestri. 12.00 Sodobna Anglija. 12.10 Za vsakega nekaj. 12.45 Poročila. 13.00 O-perne arije in dueti. 13,30 Kulturni obzornik. 13.40 Liszt: Koncert za klavir št. 2. 14.00 Poročila. 17.30 Plesna glasba. 18.00 Gias Amerike. 18.15 Mozart: Koncert v D-duru. 18.35 Veseli ritmi. 19.00 Mamica pripoveduje. 19,15 Pestra glasba. 19.45 Poročila. 20.00 Športna kronika. 20.10 Slovenski motivi. 20.30 Okno v svet. 20.40 Vesela glasba. 21.00 Violinski koncert prof. Karla Sancina. 21.20 Glasbena medigra. 21.30 Musorgski: Kovanščina — 2. in 3. dej. 22.42 Večern ples, 23.00 Serenade in romance1. 23.15 Poročila. 23.32 Polnočna glasba. TRST I, 7,43 Jutranja glasba, 11.55 Zenska rubrika. 12.15 Ameriške melodije. 13.30 Zvočne biografije: Johann Strauss. 19.50 Športne vest!. 20.30 Orkester. 21.00 Koncert. 22.00 Folklorna fantazija. 23.30 Plesna glasba. SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m 12.00 Slovenska zborovska in solistična glasba. 12.30 Poročila. 12,40 Zabavna glasba. 13.00 Vam ugaja? 14.10 Operne medigra. 15.10 Zabavna glasba. 16.00 Iz zakladnice solistične in komorne ugaja? 14,10 Operne medigre. 17.30 Vesele popevke. 18.10 Igra orkester David Rose. 18.40 V ritmu koračnic. 19.00 Zabavna glasba. 19.30 Poročila. 19.40 Zabavna glasba. 20.00 Dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori. 20.10 Simfonični koncert Radia Ljubljana. 22.00 Poročila. 22.20 Plesne melodije. od 29.000 lir navzgor v Vi obrokih .{ko urotito »tari aparat tvrdki RADIO TRIESTE lil, JR. SEPTEMBKA 15 TEI. 95250 si H3M n uti m wi TEUFUHKEN PIIONOLA MINERVA BtlOSO UNOA-ADLER MUHI 1952 HIAO na OPČINAH predvaja DANES, v NEDELJO 30. t m., z začetkom ob 16. uri in v PONEDELJEK -z začetkom ob 19. UTi barvani velefilm "Dunajska dekleta" t. j. pristni staroavstrijski veseljaški film, pola valčkov in prijetne dunajske godbe, humorističnih in srčkanih doživljajev. V glavni vlogi Willy Forst in šaljiva dobričina Hans Moser, poznan iz fibna «Fri belem količku«. V TOREK 1. in SREDO 2. APRILA znameniti film "Sicilijanski večer" V ČETRTEK 3. in PETEK 4. APRILA pa nekaj za stare in mlade: napeto razgibani film "Kaspa" (Kralj džungle) V SOBOTO 5„ na CVETNO NEDELJO 6. in v PONEDELJEK 7. APRILA se bo predvajal težko pričakovani film "FABULA" nadvse zanimivi roman iz zadnjih dni Pompejev. ^MotoGuzzu. EKONOMIČNA LAHKA M OTOK N A KOLESA GALLETT0 160, 4 PHESTAVE AIR0NE 250 normalna - Šport AS I0KE 5U0 - FALCONK-SPORT MOTORNI TOVORNIK 15 0. PHEVKNLJ1VI "M0NDIAL PISTON" bati za motorje avtomobilov, motornih koles, Diesel. MEHAN1ŠKA DELAVNICA za vsa popravila CREMASCOLI TRST - UL. FABI0 SEVER0 18 TELEFON 88-03 UpouMjajte SpoUno. in telovadno opremo tovarne ii 99 BEGUNJE PRI LESCAH SLOVENSKI POROČEVALEC, LJUDSKA PRAVICA, LJUBLJANSKI DNEVNIK, BORBA in drugi jugoslovanski časopisi in revije se naročajo pri podružnici Primorskega dnevnika v Gorici, UL Silvio PeRico l/II -telefon 749. SLOVENSKI POROČEVALEC, LJUDSKA PRAVICA, LJUBLJANSKI DNEVNIK, BORBA in drugi jugoslovanski časopisi in revije so v prodaji v glavnih prodajalnah časopisov v Trstu. RUMI visokokvalitetni 2-Oilil MODELI : Turizem* Luksus Šport - Scooter 5 % sezonski popust Obročna prodaja do 2h mesecev ZALOGA - SERVICE; Razplinjači • Karburatorji DELL’ORTO • nemški bati (pistoni) in pribor bKSb raznovrsten material za motorna kolesa. PRILIKE • RABLJENI MOTORJI: CM 125 Spori — Matchless 350 v perfektnem stanju i. dr. RUMI K0MISI0NAR kvalificirana melianiSka delavnica Tel. 93468 - Ol.Molinoa vapore 6 TRGOVINA ^mmmmmmrnrnn /rej/A Trat, Ul. 0. Vm n to mm OGLEJTE MI .VAŠE 1ZJLOZBE! HLADILNIKI NA ELEKTRIKO IN LEDENICE I K I Š T E D I L N KUHALNIKI NA PLIN ELEKTRIKO in BUTANGAS DVOJNI ŠTEDILNIKI NA LES IN PLIN NA PLIN IN ELEKTRIKO SAMI IZDELKI DOBRO ZNANIH TOVARN TRIPLEX - ZOPPAS - FARGASiti Aa/lepša in najkoristnejša darila Servisi iz porcelana in umetnostne keraN1 Velika izbira pribora sa bare, menze, kuhinje in dom KERŽI TRG S. GIOVANNI ŠT. 1 . TELEFON PLA€ILJ(E OLAJS Naročnina PRIMORSKEGA DNEVNIKA IUCDS1AVU0 posamezna številka din 10.-mesečna naročnina „ 210,- Narocila za Jugoslavijo sprejema. ADJt. Ljubljana, Tyr-ševa 34 — Tel. 49-63 — Plačate lahko na tekoči račun ADIT pri Komunalni banki št. 6—1—90603—7 Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIM Mizarji podjetniki kmetovalci!DesW snO0> lesoo me, nudi najugodnfi* i*/ m \ KINO v NABREŽIJ predvaja danes 30. L m. film ■ ZBOGOM GOSPA MINIVER ooooooooooo — I ... BOG. smo priložili poštne polož11^ ]S uročnike, ld Se niso poravnali naročnik' vljudno prosimo, da store to čimprej. A IJprava ”PltlMllltSKlilifl / m V O V M K Ilustrira JANEZ VIDIC Tolminski sel se je vrnil še isti dan in sporočil, da je doli vse tiho kot v grobu. Plemič Cuccagna pije in hodi na lov, Ko-baridcev niti ne omeni. Cedadskega sla pa ni bilo nazaj. Ker jih je že tolminski na pol pomiril, se niso zmenili zanj. Volkica se je skrivala v hribčku nad lipo. Tani je bila med .skalami jama, čez ln čez zagrnjena z zelenjem. Vanjo se je zatekla. Po vikarjevem odhodu je bila stopila na vas. Zdravje se ji je vrnilo ln z njim prejšnji ponos. Proti ljudem je bila za-grenjena, ljubila je le očeta tn Mikuža. Gorazd je bil opazil hčerine sestanke v vrtu. To ga je vznemirjalo. Kar bi bil Jasni povedal naravnost, je Volkici le po ovinkih dejal: »Kdaj bomo izkopali drugi gtrob?« Hči je razumela. Zardela je in dejala; »Dve Jagodi sta zrasli na enem grmu prva je bila grenka in, strupena, druga Je sladka*. »Čudno. Dve različni jagodi na Istem grmu*. «Iz dveh korenin*, je odgovorila Volkica. «Kako bi bilo to nemogoče? Saj si že jaz in Jasna nisva bili enaki...* Gorazd je molčal. Mikuž je našel Volkico v solzah in se zavzel. Strele z jasnega bi bil prej pričakoval kot dekletovega joka. »Zakaj jočež?* jo je vprašal. aTako mi je hudo*, mu je odgovorila. »Nekaj mi pravi, da nikoli ne boš mo jv. Mikuž md poznal slutenj in vanje ni verjel. Mislil je, da je za njeno žalost kak drugi, vnanji vzrok. Sklenil je, da bo še isti večer govoril z očetom in bratom. Verjel je, da Volkica prav tako ko on ln morda še težje kot on čaka uresničenja ljubezenskih sanj. Ce bi bil to povedal Volkici, bi mu bila rekla: «Ne hodi; saj ni to!» Saj je vedela, da ji bo oče dal kočo in zemljo ln ji ne bo branil, da se omoži. Toda o tem še ni mogla govoriti, ker še ni prišel čas za to. »Ali prideš še enkrat nocoj?* ga je vprašala. Pridem*. Mikuž je od*el, Volkica se je napotila k Soči. Rada je sedela nad skalami in gledala v sinje valove, poslušala njihovo divje šumenje. Na poti je srečala Jožuta in Maro. Ker je bila steza ozka, je Jožut stopil v stran, a Mara se je obregnila ob njo. 2enski sta se spogledali, rekli pa si nista ničesar. »Ali bo še dolgo izzivala tod okrog?* Je Mara vprašala Jožuta. «Kaj moreni jaz za tol* je moz zganil z rameni. Mara ga je ujedala lz ljubosumnja, ki Je segalo v Jasnin grob. Vse, kar je bilo v zvezi z Gorazdovo hišo, je bolj sovražila kot Jožut. Ta ji je nejevoljno odgovarjal. Ni maral, da ga kdo spominja na to. Spričkala sta se. Mara se je ujezila in uporno umolknila, Jožutu Je bilo zaradi tega bridko, ženi se je bal zameriti. Tiho se Je srdil na Volkico, se bolj na Mikuža. Ni se rpogt l sprijazniti z mislijo, da bi Volkica postala bratova žena. Misel na materino smrt in na maščevanje ga m toliko motila. Dušo mu Je težila krivda, ki je ni mogel izbrisati. Besede prekletstva so mu zdaj pa zdaj šumele v užesih ln mu grenile nočng ure brez spanja. Hkrati ga je pekla vest zaradi poti v Čedad- Zdelo se mu je, da se mu ljudje izogibljejo in namigujejo nanj z očmi Misel, da bo brat dobil del vrta in njiv, ga je neusmiljeno grizla; zaradi tega ga je v svoji lakomnosti še huje ujedala žena, kateri je moral neke noči priseči, da tega nikoli ne dovoli. Mikuž je tisti večer dolgo postopal okrog voglov, preden se je upal v hišo, da spregovori zadnjo besedo. Stiskalo se mu je srce, kakor da sili v nesrečo. Slednjič se je odločil in stopil čez prag. Mara je čepela ob ognjišču in molčala. Oče je dremaj e predel svojo misel. Jožut je hodil po izbi in iskal, nad kom bi znesel svojo nejevoljo. Ko je zagledal brata, je na njem dolgo obstal njegov pogled. »Reci svojemu dekletu, naj se drugače vede*, je zasigal. Nalašč je zelo glasno govoril, da ga je slišala žena. Mara se je dvignila. Slutila je, da bo prepir zrasel v vihar. Ni hotela biti poleg. Odšla Je v kamro. »Slišim*, je zamrmral oče, »slišim*. «Ne boš nam odjedal zemlje!* je Jožut zvišal glas- »Pojdi med biriče!* «Oče, vi govorite!* je dejal Mikuš. Jakobeč se je dvignil. »Tako sem bil odločil: župo, kos vrta in njivo, ki jo Je imel moj rajni brat... Ne vmešavam se v vajine prepire... Prav ni, če si si izbral za ženo ubijalko lastne matere. Pogovorita se... sama...* »Oče!* je vzkliknil Mikuš, ki je čutil, da je z očetovim odhodom vse izgubljeno. Jakobeč je sel proti kamri in mahal z rokami, kakor da ne mara nič več slišati. . . £6 1 «Pustita me! NiO nočem videti ne slišati! Rac* umrl...* ' «A1I si slišal?* je rekel Jožut bratu. «Z menoj bh=-0 Starec je zaprl vrata za seboj. V kamri je bilo . tfj ra je ležala na postelji in imela glavo obrnjeno v st {jr se je, da si tišči ušesa, da bi ničesar ne slišala. Jak°"\,'[as ^ ob steni in iskal stol, da bi sedel. Z vrta je zasU=aI ° ^ ki ga je pretresel do mozga. Spomnil se je rajne ADL za'C; mil rrt 'Zrvrvvro uS __ V . t-d? * A mu je težko. Znova si je zaželel smrti. Sova je v — jzp Pomislil je na Mikuša in Jožuta. Ka.i se godi ,!so^ ^ti sluhnil je. Na uho so prihajali zamolkli, nerazločni g j0 l^.. je vrata, da bi se vrnil v izbo. Ni se mu zdelo prav, pustil sama. Vendar se ni upal vstopiti, m imel tol Oči “ Jf*1 .......................................... kvi. Kajn ubija Abela. Jakobeč se je vsako nedelje ^ je d # nnH rHo K” n. H sir Rf> ip rvnrl nanln io vsfTOZ^- Starec si je zatisnil ušesa. Pred duševne vala podoba, ki jo je bil naslikal neznani slikar v usfcavi‘.^ pod njo. Kadar se je ozrl nanjo, se je zgrozil- ^dU- ^ rovnlco nad Abela, v naslednjem trenutku ga bo pojj o p čutek je imel tudi zdaj, le da je bil že bolj žlv' pr* Iznenada je zastokal in se pripognil, kakor da s t# stem trenutku to zgodilo... . ^ vse tit^ 9 Vzravnal se Je in znova prisluhnil. Bilo ® tiho, da je od neznanske tihote iz vseh kotov v mu legala v dušo. «Mikuš? Jožut!* je poklical. Nihče se mu ni oglasil. . Ji n. ,e J0žut, ^" Vrata v Izbo so se odprla, vstopil Je °L’e lJ1 jih ob ognjišču, se je zavedel. Planil je k vratom da bi žena ne vstopila v izbo, Glavni urednik BRANKO BABIC - Odg urednik STANISLAV RENKO - UKEDNISTVO ULICA MONTECCH1 St 6. III nad. - Telefon Stev. 93-80« In 94-638. — PoStnl predal 502. — UPRAVA: ULICA SV FRANČIŠKA St. 20. — Telefonska St. 73-38 - OGLASI: od 8.30 13 ln od 15 18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm vtSIne v Strini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravn! 100, osmrtnice 90 lir. — Za FLRJ- za vsak mm Slrlne i stolpca za vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod ZTT. — Podruž.: Gorica. Ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32. Koper, Ul. Battistl 30la-I. Tel. 70 NAROČNINA: Cona A: meseCna 350, Četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. IJud. repub. Jugoslavija PoStnl tekoCI raCun *a STO . ZVU; Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Ljubljana Tyrševa 34 - tel. 2009 tekoCI račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo tri = uvod :kcga tiska