Pottnlna platana v oolnM n Cena Bin I— SiiiutnsHl dom Stetf. 179 U JCjublianl, v petek, 7. avgusta 1936 leto f. „Normalen" potek dogodkov v Španiji - Vojni minister v Madridu je odstopil - Delavnost nemške mornarice Priprave za ofenzivo so že končane Barcelona, 8. avg. o. Včeraj Je bilo v vseh krajih na špansko-francoski meji, ki so še v rokah madridske vlade, opariti živahno gibanje čet, utrjevat položajev in oboroževanje. Poveljniki vladnih o^uelkov so razdeljevali ojačenja iz čet rdeče milice, ki so prišle iz notranjosti. Madridska vlada je dajala ves dan najrazličnejša navodila za obrambo proti upornikom, ker izjavljajo uporniški voditelji, da se bliža odločilen spopad. Katalonska vlada v Barceloni je včeraj dobila iz infemstva 30 velikih bombnih letal. Zdi se, da so ta letala francoskega izvora. V kratkem pričakujejo v Barcelono še 300 nadaljnjih letal. Ne vejo, kdo ta letala naroča in plačuje. Verjetno je, da to dela katalonska vlada zato, da doseže svoj končni cilj, namreč katalonsko avtonomijo. Kljub pomirjujočim in navdušujočim vestem, ki jih madridska vlada pošilja po radiu, se položaj za njo, kakor kaže, obrača vse na slabše. Včeraj je odstopil vojni minister v Giralovi vladi in mu sinoči še niso mogli dobiti naslednika. Njegov odstop spravljajo v zvezo z neugodnim položajem vladnih čet. Po poročilih iz uporniškega glavnega stana bodo uporniški oddelki koncem tega tedna v južni Španiji iteli 30.000 mož redne vojske. Te čete bodo prepeljali vse iz Afrike. Iz pristanišč v španskem Maroku neprestano odhajajo transportne ladje in letala, ki prevažajo vojake in vojni materija!. Lizbona, 7. avg. General Queipo de Liano je razglasil po radiu, da se je med svojim obiskom v Cordovi osebno prepričal, da vladata tamkaj popoln red in mir. Z generalom Mollo je končal vse priprave za veliko ofenzivo, ki bo odločila boj. Ofenziva se bo začela v par dneh. Glede položaja na bojišču pravi general, da so nacionalistični oddelki iz Granade med Malago in Monterjem uničili marksistični oddelek. Po ogorčenem boju so uporniki zavzeli Brasano. Tu so zaplenili veliko orožja in materijala. Marksisti so pustili na bojišču 200 mrtvih. Na kraju pravi general, da je sedaj na španskem ozemlju 6000 prvovrstnih vojakov napadalnih oddelkov, ki so sestavljeni večinoma iz vrst španske tujske legije. štAb generala de Liano poroča, da je prejel 'doslej od zasebnikov nad 350.000 peaet ia uporniško letalstvo. Fašisti se skrivajo po grobovih Madrid, 7. avg. o. Na tukajšnjem osrednjem pokopališču so čuvaji že dolgo časa opazovali več mladih ljudi, ki so vsak dan prinašali velike množine rož. Ker so se zdeli čuvajem sumljivi, so jih včeraj ustavili in preiskali ter pri tem ugotovili, da nosijo hrano v prazne grobnice, kjer so našli večje število članov fašistične halange. Vsi so bili takoj aretirani in je njihova usoda zapečatena. Nemčija izkrcava orožje Gibraltar, 7. avg. o. Nemška križarka »Deutsch-land« se je včeraj dopoldne zasidrala v uporniškem pristanišču Larrache in je začela izkrcavati velike množine vojnega materijala, namenjenega upornikom. Nemški konzul v Barceloni je vložil ostro pritožbo pri katalonski vladi zaradi umora štirih nemških državljanov v Barceloni ter nemudoma zahteval preiskavo in zadoščenje. Nemška vlada pa je poslala madridski vladi protestno noto zaradi tega, ker je na poti v Seviljo križarka »Almirante Valdes« obstreljevala nemško trgovsko ladjo, ki je plula v Seviljo. Nemčija grozi z represalijami, če ne bo madridska vlada zavarovala življenja in imetja nemških državljanov. Kaj dela vlada Pariz, 7. avgusta. Po Havasovcm poročilu iz Madrida so vladne čele zavzele Hijar. Med boji * uporniki je bila zažgana tamošnja cerkev z dragocenimi zgodovinskimi podobami m kipi. Vladne čele so zopet zavzele Gasconies, ki so ga bili uporniki zavzeli z napadom. Vladne čete so imele precej hude izgube. Prebivalci pripovedujejo, da so bili uporniki precej odurni proti domačinom in da so brezobzirno zaplenili vsa živila. Nedolžno starko so ustrelili samo zato, ker je protestirala proti zaplembi edine krave. Listi razlagajo vest, da je uporniški geneTal de Liano poslal svojo rodbino v Lizbono. Pravijo, da ie to znamenje, da je navedena general nad položaiem svojih čet obupal. Predsednik vrhovnega bančnega sveta Julio Caravias Salgedo je imenovan za prvega pod-guvernerja španske narodne banke. Dosedanji podguverner Gomez je odstavljen. Same zmage Madrid, 7. avg. Zunanji minisler Barcia je sprejel Havasovega poročevalca /in mu pripovedoval o vtisih, ki jih ie prinesel z obiska na bojišču, zlasti z bojišča pn Sastagu. Minister je izjavil, da so uporniki poslali iz Saragose dve koloni proti Sastagu. Prva kolona z 2700 možmi je doživela hud poraz. Vladne cele so ujele 1300 upornikov in zaplenile 12 strojnic in 15 topov. List »La Voce« piše. da so mornarji, ki so pristaši vlade, potopili v izlivu Guadaiguivira ladjo s 1500 tonami in s tem zaprli pot transportnim ladjam do Seville. Uporniki ne bodo mogli več dobiti živil Vladno letalstvo je včeraj nadaljevalo obstreljevanje Valladolida, trajajoče že tri dni. Skoda je neznatna, žrtev ni. V Bonaru, v pokrajini Leoni, se je neka uporniška kolona zapletla v krvave boje z vladnimi četami, o katerih je znano, da so doslej imele velike izgube. Kaj počno uporniki in njihovi prijatelji Sevilla, 7. avg. Po poročilu iz štaba generala Queipo de Liano so čete generala Molle premagale vladne čete v Samosieri. Vladne čete se umikajo v neredu. Na bojišču so pustile 300 mrtvih. London, 7. avg. »Daily Mail« poziva v zvezi s poročili iz Španije o grozotah državljanske vojne, angleško vlado, naj prepreči, da bi se v imenu civilizacije nadaljevala razdejanja komunistov, ker pomenijo pravo sramoto za sedanji krščanski svet. Newyork, 7. avg. AA. Tukajšnji španski konzul je odstopil, ker ne soglaša s politiko sedanje madridske vlade. Burgos, 7. avg. Po poročilu uporniške vlade v Burgosu so imeli uporniki od začetka bojev na severnem bojišču okoli 700 mrtvih, vladne čete pa najmanj dvakrat toliko. (Reuter.) Zvedeli so, da je nemški rušilec »Leopard« obiskal Sevillo. Pri tej priliki je poveljnik te ladje čestital voditelju upornikov v tej pokrajini generalu Llanu k njegovi akciji. Alžir, 7. avg. Semkaj je prispelo 12 britanskih vodnih letal. Nadaljevala bodo polet proti Gibraltarju. Kaže, da Angleži zaradi dogodkov na Španskem zbirajo v Gibraltarju zelo velike sile. Tanger, 7. avg. Uporniki so včeraj okoli 14 spravili čez Gibraltarsko morsko ožino tri ladje s skupno 2000 vojaki in velikimi količinami vojnega materijala. Prevoz so ščitila uporniška vodna letala, ki so stopila v ogorčeno borbo z vladnimi torpedovkami, rušilcem »Almirante-Valdezom« in neko podmornico. Pri tej priliki se je moglo ugotoviti, da so bile vladne ladje zelo slabo opremljene za protiletalsko borbo, nasprotno so pa uporniška vodna letala najmodernejšega tipa. Vladno podmornico so v bojih nevarno poškodovali. Kakor hitro se je začel boj, je britansko pomorsko poveljstvo v Gibraltarju o tem obvestilo trgovske ladje, ki plovejo proti Gibraltarju, in jih opozorilo da naj ne krenejo v morsko ožino. Kakšno je nevmeševanje v resnici Kominterna zbira milijardo frankov, letala in prostovoljce za špansko vlado Rim, 7. avgusta, o. O ustnem odgovoru, ki ga je dal italijanski zunanji minister francoskemu poslaniku, omenjajo v rimskih političnih krogih glede odstavka tega odgovora, ki govori o solidarnosti nekih tujih držav s špansko ljudsko fronto, da namerava kominterna zbrati eno milijardo frankov za špansko vlado. Prav tako namerava opremiti 5000 prostovoljcev s potrebnim številom letal in jih postati v Španijo. Po uradnem poročilu je italijanski ustni odgovor na francoski predlog o sklicanju konference za nevmešayanje v španske zadeve takle: 1. Italija v načelu pristane na nevmešavanje v državljanski vojni v Španiji. 2. Italija vpraša, ali moralna solidarnost z eno izmed strank, ki so v sporu, in ki se izraža z javnimi manifestacijami, časopisno kampanjo, zbiranjem prispevkov ali vpisovanjem med prostovoljce itd. ne pomeni jasnega in nevarnega vmešavanja. 3._ Italija že»!i vedeti, ali bo obveznost v nevme-šavanju imela splošen značaj ali ne, ali se ta obveznost nanaša samo na vlade, ali pa tudi na zasebnike. 4. Italija želi vedeti, ali ima vlada, ki predlaga, pred očmi način nadzorstva glede izvrševanja obveznosti o nevmešavanju. London, 7. avg. AA. »Morningpost« piše, da so vse države z izjemo Sovjetske Rusije sprejele predlog o neposeganju v španske zadeve. List pravi, da je francoski poslanik v Moskvi imel včeraj daljši razgovor z merodajnimi sovjetskimi činitelji o francoskem predlogu in pristavlja, da so v Moskvi bili mnenja, da je popolnoma v redu, če pomagajo levičarjem z orožjem in denarjem, desničarjem pa bi morali tako pomoč odvzeti. »Daily Telegraph« trdi, da se nahajajo pogajanja o posameznih točkah morebitnega sporazuma šele v povojih. Cenzura, obsedno stanje, aretacije Grčija v znamenju vojske Atene, 7. avgusta. AA. Novica o Metaxovi diktaturi je zbudila veliko presenečenje v političnih krogih. Ni se moglo še izvedeti, kakšno stališče nasproti novi vladi bodo zavzele politične stranke, mislijo pa, da bodo proti njej poleg komunistov tudi liberalci in druge manjše venizeli-stične stranke. Trdijo, da se je pred proglasitvijo diktature Metaxas dogovoril z voditelji vojaške lige, ki so mu obljubili svojo pomoč, ako jim bo Metaxas zajamčil, da ne bo nikake izpremembe v sedanji sestavi oficirskega zbora. V teku dneva so aretirali vse komunistične poslance, razen njihovega voditelja Slavena, ki je zbežal. Med današnjim sprejemom tujih diplomatov v zunanjem ministrstvu je g. Metaxas obrazložil novi položaj, ki je nastal po razglasitvi diktature. Evangelij v esperantu Praga, 7. avgusta. V Brnu se je danes začel kongres katoliških esperantistov. Na kongresu je 200 delegatov. Na dnevnem redu je tudi vprašanje esperanta na katoliških radijskih postajah in vprašanja izdaje evangelija in drugih svetih knjig v tem jeziku. 57 rudarjev mrtvih London, 7. avgusta. AA. (Reuter). Da bi našli pri življenju 57 rudarjev, ki jih po eksploziji v rudniku v bližini Barsleya pogrešajo, ni več no- Pravijo, da je g. Metaxas pri tej priliki ponovno podčrtal, da se je za ta korak odločil zaradi komunistične propagande, ki je grozila uničiti sedanje stanje. Komunistični listi in publikacije so prepovedane. Nekatere levičarske osebnosti, ki so simpatizirale s komunisti, kakor n. pr. liberalni poslanec Kacos in univ. prof. Valos, so tudi aretirani. Splošna stavka je potekla v redu po zaslugi obsežnih varnostnih ukrepov, ki jih je vlada izdala. Ponoči proglašena cenzura še zmerom traja in mislijo, da je tudi v teku jutrišnjega dne še ne bodo ukinili. Vse zveze s tujino so pretrgane, prav tako tudi telefonske in brzojavne proge med Atenami in drugimi mesti. benega upanja. Če rudarji niso bili ubiti pri sami eksploziji, so se morali vsekakor zadušiti s plinom, ki je po nesreči napolnil vse rove. Trocki in njegova delavnost Oslo, 7. avgusta. AA. (DNB). V prejšnji noči so izvršili hišno preiskavo v stanovanju Leva Trockega ,ki se sedaj nahaja v nekem norveškem fjordu. Pri tej priliki so našli gradivo, ki Trockega hudo obremenjuje in dokazuje njegovo revoluci-jonarno delovanje. Z berlinske olimpijade •P Zgoraj levo: Šele 13 letna Majorie Geslring (USA) pri treningu nad bazenom. — »Črno čudo« olimpijade — Ovvens pri startu na 100 m. — Zmagovalke v metanju diska. Najnovejše iz Španije Burgos, 7. avgusta, o. Poročilo štaba uporniške vojske pravi, da je včerajšnji dan bil v znamenju velike aktivnosti na vsem južnem bojišču in da so uporniške čete dosegle uspehe. Zelo delavno je bilo tudi'letalstvo. V Andaluziji so uporniške čete, ki so prispele iz Maroka, utrdile svoje postojanke. Tudi na severno bojišče odhajajo nove čete. Lizbona, 7. avgusta. Posebni poročevalec lista »Diario« je imel v Sevilli razgovor z generalom de Llanom, ki je med drugim izjavil, da ne zadošča samo vojaška zmaga. Predvsem bo treba Španijo za vedno očistiti od profesijonalnih^ zločincev in povzročite^ev neredov, ki so v službi Moskve. Jasno je, je dejal general, da tega cilja ni mogoče naenkrat uresničiti in da bo potrebno pa zavzetju posameznih pokrajin te kraje sistematično očistiti. Uporniško poveljstvo je pripravilo obsežne vojaške ukrepe za končno zmago- Tudi Escorial ropajo Madrid, 7 . avgusta. Po nalogu vlade so vse redovnike samostana Escoriala prepeljali v Madrid. V spremstvu oboroženih delavcev prostovoljcev so odvedli v avtobusih v Madrid 110 č. o. avguštincev, kolikor jih je bilo v navedenem samostanu. Po odvedbi č. o. očetov, so začeli v samostanu s hišno preiskavo, ki bo trajala več dni. Sestavili bodo točen seznam celokupne samostanske lastnine. Valencija, 7. avgusta- AA. Mavas. Semkaj je prispelo, sedem vodnih letal tipa »Savoja« in eno vodno letalo tipa »Dornier«. Vsa so dobro opremljena z bombami in drugim vojnim materijalom. Ladja »Almirante Miranda« je pripeljala iz Barcelone 1200 miličnikov. Prideljeni bodo koloni, ki naj prepodi z Balearskih otokov upornike. Ta oddelek bo štel 3200 mož in mnogo strojnic. Razpolagal bo tudi z več poljskimi bolnišnicami z vsem potrebnim ovojnimi in drugimi potrebščinami. Imel bo tudi štiri oddajne radijske postaje. Prostovoljce bodo na Balearske otoke prepeljala vodna letala. Sedaj pričakujejo še štiri vodna letala. Guverner pokrajine Badajoz poroča, da so vladne čete premagale uporne mestne gardiste v Cubres Majorezu (pokrajina Huelve)- Pri zavzetju tamošnje vojašnice mestne garde so padli štirje gardisti, na vladni strani je padel samo en prosto-volec. Sedaj je vsa mestna garda v pokrajini Ba-dajaz razorožena. Neka vladna kolona je zavzela Baeno v pokrajini Haen. Mesto je važno prometno križišče. Ostanek upornikov se je utrdil v cerkvi, ki je sedaj obkoljena. Nesreča na Marijinem trgu Ljubljana, 7. avgusta. Danes dopoldne okrog četrt na_ 11 je prišlo na Marijinem trgu do prometne nesreče. Pod tramvaj je prišla Katarina Širok, žena zvaničniškega upokojenca. Takoj poklicani reševalci so ponesrečenko prepeljali v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč. Ima precejšnje poškodbe po glavi ter zvito roko- Nevaren zločinec izsleden v Kamniku V Gornjegrajskem okraju je dolgo časa delal preglavico oblastem zloglasen vlomilec Bc-zovšek Ivan, pristojen in stanujoč v Gornjem gradu. Koma: je bil pred kratkim pogojno izpuščen iz mariborske kaznilnice — je zopet v okolici Gornjega grada izvršil z nekim tovarišem vlom, nakar sla jo odkurila vsak na svojo stran. Bczov-šek Ivan — za katerega so se oblasti stalno zanimale, je vzel smer proti Kamniku. V Kamniku se je zadržaival že nekaj dm in kaikor sc je danes ugotovilo, je včeraj vzel v najem sobo pri dimnikarju g. Rusu, ki stanuje na posestvu g. dr. Meglerja. Danes je prispela iz Gornjega grada orožniška patrulja pod vodstvom orož. podnarednika g. M. Napotnika, ki je takoj javil luk. orožniški postaji, da je prišel zasledovat pobeglega Be-zovška in trdil, da se gotovo nahaja v Kamniku. Ko je šel v mesto za poizvedovanjem, je o stvari še informiral nadslražnika mestne občine g. Pogačarja, ki je tudi takoj nastopil zasledovalno delo. Javni organi so vsepovsod, kakor tudi po nekaterih javnih lokalih poizvedovali za Bezov-škom, nakar je nadstražnik odšel proti Grabnu in se ustavni na prostoru pred mehanično delavnico Kregar & Fajdiga (na Meglerjevi pristavi), kjer je stalo nekaj domačinov, ter izpraševal, ako je slučajno kdo te dni videl človeka, ki je prav čedno oblečen in ima kratek usnjat suknjič. Oglasil se je neki dečko, ki je izpovedal, da se sličen človek nahaja v hiši, kjer stanuje dimnikar g. Rus. Nadstražnik je takoj odšel tja, kjer je tudi zvedel, da je prejšnji dan po opisu podoben možakar vzel stanovanje odn. sobo ter plačal zahtevano najemnino v naprej. G. Rus je nadstražniku pokazal vhod v sobo, kamor ga je tudi spremil in Bezovška takoj preiskal. Najden je bilo pri njem žepni nož in 5000 Din v gotovini. Zločinec je še svojevoljno omenil, da ima še nekaj stvari v omari. Cim je nadstražnik stopil proti omari, je zločinec planil skozi vrata in drvel iz hiše črez travnik proti tiru, ki vodi na tovorno nakladališče. Tu je imel smolo; da se je spodtaknil in padel in to je bilo za njega usodno, da sta mu bila nadstražnik in g. Rus že za petami. Nadstražnik, videč, s kom ima posla, je potegnil samokres in ga zadrževal ter poslal po pomoč k orožnikom, kii so v bližini, lakoj te bil na mestu orož. kaplar Langerfus, ki ie pomagal zločinca zvezati rn ukrotili. Orožniški pod-narednik Napotnik se je med tem že vrnil iz mesta s svojim tovarišem, kii sta zločinca prevzela z namenom, da ga še zvečer z avtobusom, ki pelje v Logarsko dolino odpremita v Gornji grad — pa je avtobus že preje odšel in sta ga črez noč oddala v občinski zapor, zjutraj pa sta ga odpeljala v Gornji glad, kjer bo za svoje dejanje dobil ludi zasluženo plačilo. Olimpijada - visoka šola za naše športnike Berlin, 7. avgusta Današnji dan smo pričakovali v jugoslovanski koloniji z največjo napetostjo. Vedeli smo namreč, da se dane« da dobiti za naše atlete, kar se pač dobiti da. Z današnjim dnem pa smo v lahki atletiki izgubili zadnje upanje za kakršen koli uispeh. Naš najboljši tekmovlec v lahki atletiki Ivanovič je namreč izpadel in ni prišel v finale pri teku na 110 m prekc zaprek. S tem smo izgubili v lahki atletiki zadnjo možnost kakega ugodnega place-menta. MET KOPJA V tej panogi bi morali za Jugoslavijo nastopiti Markušič, Miloš in Smeijda. Vendar pa slednja dva nista nastopila, le Mankušič je »topil v borbo z najboljšimi metalci kopja. Nismo pa imeli preveč upanja, ker smo vedeli, da je Maškušičev dosedanji najboljši rezultat 59.42 (naš državni rekord), dočim je tukaj v Berlinu predpisana najmanjša mera za vsakega, ki hoče najprej tekmovati 60 m. Markušič je pri prvem in drugem metu dosegel nekaij okrog 50 m, pri tretjem pa okrog 53 metrov. S tem je seveda že izpadel od nadaljnega tekmovanja. Finale v metanju kopja je končal 6 sledečimi uspehi; 1. Stock (Nemčija) 71.84, 2. Nikkanen (Finska) 70.77, Toivonen (Finska) 70.72, Atterwall 69.20 (Švedska), Javrinen (Finska) 69.18 in Terry (USA) 67.15 m. Nemec Stock je postavil s tem nov olimpijski rekord ter priboril Nemčiji zopet eno zlato kolajno. TROSKOK V tej disciplini bi morala za Jugoslavijo nastopiti Mikič in Miokovič. Pojavil pa se je na startu samo Mikič. Najmanjša predpisana meja je bila 14 m. Mikič brani dosedanji jugoslovanski rekord, ki znaša 14.14. Zato smo bili zelo v skrbeh, ali bo Mikič dosegel svojo običajno formo. Mikič pa je naše pričakovanje celo nadkrilil. 2e pri prvem skoku je namreč to mero preskočil ter so na ta način plasiral za nadaljna tekmovanja. Njegov uspeh je tem večji, ker so drugi tekmovalci, med njimi svetovne kapacitete dosegli najmanjšo predpisano mero šele pri drugem ali tretjem skoku. Olimpijada 2 .ina-fe 110 PREKO ZAPREK. V polfinalu na 110 m smo imeli svojega najboljšega lahkoatletskega predstavnika na olimpijadi — Ivanoviča. Dasi so njegove sposobnosti v tej disciplini znane, smo bili vendarle skeptični spričo tolike konkurence. Naše bojazni so se izkazale opravičenim: Ivanovič ie zaostal le en meter za tretjim in s tem izpadel. Starta! je Ivanovič v družbi z Angležem, Južnim Afrikoncem, Kanadčanom, Amertkancem in Nemcem. Pri startu je nekoliko zaostal, vendar je hotel pozneje to nadoknaditi. Res se mu je posTeoilo prebiti se na 3. mesto, kjer je bil še pri sedmi zapreki. Proti koncu pa je v neverjetno napetem finishu Kanadčan prehitel našega Ivanoviča ter ga pustil pred ciljem meter za seboj. V njegovi grupi je bil prvi Anglež FirtlaY s časom 14.5, 2. Packard (USA1 14.6, 3. O-Coonor (Kanada) 15, 4 Ivanovič (Jugosl.l, 5. Wagner (Nemčija), 6. FaverY ljuž. Afrika). V drugi skupini so bili doseženi sledeči rezultati: 1. Towns (USA) 14.1, kar pomena nov svetovni in nov olimpijski rekord, 2. Lindma« (Švedska) 14 5, 3. Koruzon (Anglija) 14.7. PREDTEKI NA 400 METROV. Kolosalne čase so postavili tekmovalci v predtekih na 400 m. Kdor je hote.l priti v nadaljna tekmovanja, je moral teči pod 50 sek., dva pa sta tekla celo pod 48. Rezultati po skupinah so sledeči: 1. skupina: 1. Roberts (Anglija) 49.1, 2. Dolin-son (Švedska) 49.6, 3. Loaring (Kanada) 49.7, — 2. skupina: 1. Henry (Francija) 49.2, 2. Knenicky (ČSR 49.6, 3. Pore (Južna Afrika) 49.9. — 3. skupina: 1. Brown (Anglija) 48.2, 2. Lanzi (Italija) 49.3, 3. Metzner (Nemčija) 50.2. — 4. skupina: 1. Mal-wood (Anglija) 49, 2. Limon (Kanada) 49.2, 3. Wa-dasz (Madjarska) 49.2. — 5. skupina: 1. Lavalle (USA) 49.1, 2. Anderson (Argentina) 49.4, 3. Zitway (Madjarska) 49.8. — 6, skupina: 1. Blasejazak (Nemčija) 47.9, 2. Ramplin (Anglija) 48.6, 3. Strandar (Finska) 49.3. — 7. skupina: 1. Williams (USA) 47.8 (najboljši čas dneva), 2. Friz (Kanada) 49, 3. Christensen (Danska) 49.3. — 8. skupina: 1. Ska-vinsky (Finska) 48.9, 2. Fachenfeld (Danska) 49, 3. Klubsch (Nemčija) 49.1. jADRANJE. je prisostvovalo ogromno število gledartcev. Rezultati so bili sledeči: I. Jadrnice mednarodnega 8m-R-razreda (največ 6 mož posadke): 1. švedska 1:10.38, 2. Norveška, 3. Finska, 4. Nemčija, 5. Britanija. II. Jadrnice mednarodnega 6 m-R-razreda (največ 5 mož posadke): 1.Italija 1:58.6, 2. Argentina, 3. Finska, 4. Švica, 5. Norveška, 6. Anglija. III. Jadrnice mednarodnega star-razreda (največ dva moža posadke): 1. Nemčija 1:45.24, 2. Anglija, 3. Švedska, 4. Holandska, 5. Italija, 6. Turčija. IV. Olimpijske jahte s poedinci: 1. Holandska, 2. Anglija, 3. Nemčija, 4. Cile, 5 Francija, 6. Amerika. Italija je v tej skupini odstopila. FINALE NA 1500 METROV. Neverjetno huda konkurenca je bila v finalu na 1500 m. Srečali so se najboljši tekači sveta in žc v predtekih smo lahko slutili na izredno dobre rezultate, ki sc bodo približali rekordom. Favorit Loveloctk iz Nove Zelandije je prehitel Amerika,nca Cunninghamma, ki je vodil vse do' zadnjega špurta V zadnji rundi pa je Lovelock , planil predenj in presenetljivo zmagal v takem naletu in stilu, kakršnega pri olimpijskih igrah še niso videle. Postavil je nov svetovm in olimpijski rekord s časom 3.47.8. Drugi je Cuinninghamm (USA), ki je tekel boiljše od dosedanjega svetovnega rekorda 3.48.4. Tretji pa je Italijan Bcccali, ki je branil dosedanji rekord. STANJE V ČETRTEK POPOLDNE. Če primerjamo narodnosti po mestih, ki so jih dosegla, oziroma po kolajnah, dobimo sledečo tabelo, v kateri pomenijo vrhnje rimske številke prvo, drugo in tretje mesto (zlato, srebrno in bronasto kolajno), spodnje arabske pa število doseženih mest: I II III Amerika 11 7 1 Nemčija 4 7 8 Finska 2 2 3 Egipt 2 1 2 Madjarska 3 0 0 Francija 2 1 0 Švica 1 1 2 Italija 1 1 1 Estonska 1 1 0 Anglija 1 0 0 Poljska 0 2 1 Kanada 0 1 2 Avstrija 0 1 1 Švedska 0 1 0 Češkoslovaška 0 1 0 Holandska 0 0 o Turčiia o 0 1 1 Ul VijU Letonska 0 0 1 Filipini 0 0 1 Vse ostale narodnosti nič. Celjske novice Huda nesreča nad mestnim parkom. Med moškim in ženskim kopališčem sc je v četrtek nekoliko pred 12 dopoldne pripetila v bregu nad mestnim parkom huda nesreča. 37-letna služkinja Kopitar Marija, stanujoča Pred grofijo št. 10, je nabirala na tem mestu, kjer je hrib precej strm, drva. Med nabiranjem je padla in strmoglavila po hribu kakih 15 m navzdol naravnost na cesto. Pri padcu si je zlomila levo nogo, ima pa tudi veliko rano na glavi. Poklican je bil rešilni avto, ki je Kopitarjevo prepeljal v celjsko bolnišnico. Strelska družina v Celju priredi v nedeljo, dne 9. avgusta na vojaškem strelišču v Pečovniku nagradno streljanje. Začetek streljanja ob 9 dopoldne in troja nato ves dam. Za udeležence je predvideno veliko število lepih nagrad. Člani in ostali prijatelji strelskega športa se naprošajo, da se udeleže tega tekmovanja. Na strelišče bodo vozili izpred hotela Union avtobusi ob 8.30, 10.30, 14 in 16.30. Mlatilnica mu je zmečekaln roko. RihJ Ivan, sin cestarja od Sv. Lovrnca pri Sv. Pavlu pri Preboldu se je v sredo igral doma pri mlatilnici 11 in pol milijona v 6 mesecih za tobak Maribor, 6. avgusta Dobili smo zanimive podatke o porabi tobaka v Mariboru v prvi polovici letošnjega leta. Vrednost vseh tobačnih dobrot, ki jih je Maribor spu-hal v 6 mesecih v zrak, znaša nič manj kot 11 milijonov 733.523 din. Največ se je pokadilo cigaret, seveda onih najcenejših vrst, dočim drage ne gredo preveč v denar. Tako so pokadili Mariborčani cigaret Karagjorgje samo 1140, Jadran 2860, Kosovo 5580, Strumica 5360, Šumad.ija pa že 19.360, Mignon 8880, denikotiniziranih Vardarjev 79.700, navadnih pa 298.300, Drina 390.000, Neretva 454-tisoč 300, Mirjana 317.300, Morava 2,568.700, Zeta 8,082.100, Ibar 6,181.900 in Drava 19.782.800. »Fa-no« nosijo še vedno Drave, Ibar pa je že začel močno konkurirati Zeti. Mnogo pokadi Maribor cigar: Perla de Cuba 168, Regalitas 2780, Trabuco 5280, Britanica 2160, Operas 40.540,' Cuba 51.300, Virginia 33.350, Portorico 59.520, Brasilica 118.300, Virginiosa 25.050, mešane inozemke 443.600, kratke domače 88.100, Cigarillos 35.050. Najdražje vrste »Flor de Havanna« se ni pokadil v Mariboru niti en komad. Cigaretnega tobaka se porabi malo: Trebinjac 0.90, Neretva 57.2, Zeta 164.5, Sava pa 4083.5 kg. Tobak za pipe: Amerikanec 124.3, Du-n a viski 6842. Tobak za žvečenje 660.5, tobak za nosljanje 159 kg. Cigaretnega papirja so porabili Mariborčani 241.150 zavojčkov v vrednosti 127.777 dinarjev. Če seštejemo vrednost tobaka in papirčkov, vidimo, da je Maribor kaj dober odjemalec naše tobačne režije, ki je pokadi! v pol leta za in tlačil v njo »lamo. Mlatilnica je pa otroka zgrabila za desno roko in mu jo zmečkala. Fanta so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer so mu pa moraili polovico roke odrezati. Kolesar jo je podrl. V siredo je neki kolesar podrl na tla v Latkovi vasi pri Sv. Pavtu pri Preboldu 52-letno posestnico Ocvirk Frančiško. Ocvirkova si je pri padcu zlomila desno roko. Za ljubitelje planin. V nedeljo, dne 9. t. m. bo ob 10 na Okrešlju poJeg Frischaufovega doma pod milim nebom sv. maša za planince «i izletnike. Maševail bo g. župnik iz Solčave. Planince in drugo občinstvo vabi Savinjska podružnica SPD v Celju k obilni udeležbi. — Dne 15. avgusta bo popeljal avtobus izletnike v Logarsko dolino na dvodnevni izlet. Prijaviti se je takoj pri podružnici SPD v Celju. Vlom v stanovanje v Kersnikovi ulici. V torek dopoldne je bilo vlomljeno v stanovanje g. ing. Miikuša, ki stanuje v Kersnikovi ulici št. 7. Neznani vlomilec, kateremu so pa morale biti raz-* mere v stanovanju zelo dobro znane, je odnesel 400 Din gotovine, en briljantni prstan, moško obleko in ene hlače, nato pa brez sledu izginil. 11,868.300 din, kar je pri 35.000 prebivalcih veliko. Na glavo pride namreč v polovici leta 340 din za tobalt. Maribor Minister Kožulj v Mariboru Maribor, 6. avgusta. Danes popoldne je prispel nenadoma v Maribor minister za zgradbe dr. Marko Kožul v spremstvu svojega šefa kabineta Markoviča. O. minister se je podal na Mariborski teden, kjer je visokega obiskovalca sprejel in pozdravil ravnatelj »Putnika« in član uprave Mariborskega ledna Loos. G. minister si je ogledal vse razstave ter se zanimal tudi za podrobnosti Mariborski teden je napravil nanj najlepši vtis. Potem se je odpeljal v družbi ravnatelja Loosa v Št. IIj ter se na lastne oči prepričal o nujni potrebi ureditve ceste Maribor—Št. Ilj, zlasti ko jo je primerjal z izvrstno avstrijsko cesto. Obljubil je, da bo storil s svoje strani vse, da se oddaja del čimbolj pospeši. Pri povratku se je g. minister še kratek čas zadržal v Mariboru, nakar se je odpeljal z avtomobilom nazaj na Bled. Pohorci na Pohorju Maribor, 6. avgusta. Poročali smo že o pohorskem obisku v Mariboru. Danes so se podali Pohorci k Sv. Martinu na Pohorju na posestvo mariborskega odvetnika dr. Lišolda. Iz Maribora se je odpeljalo 13 oseb, v Slov. Bistrici sta se jim pa še pridružila dr. Kramer in dr. Pirkmajer. Na Pohorju imajo sedaj Pohorci na isitem mesitu, kjer se je lani priredila slovita »pohorska deklaracija«, novo posvetovanje. O rezultatih današnjih konferiranj še ni prodrla v javnost nobena vest, obeta se pa nekak komunike, katerega bo objavilo pohorsko časopisje. Pred odhodom iz Maribora se je sinoči pripetil pohorskim veljakom zanimiv intermezzo. Bili so v družbi mariborskih pohorskih veljakov na Mariborskem tednu, s katerega so odhajali v precej zgodnjih jutranjih urah. Pri odhodu z zabavišča se je njihova družba zapletla v prepir z neko drugo. Hipoma je nastal pretep, katerega so se udeleževali posamezniki od obeh strani. Spor je rešil šele stražnik, ki je z veliko težavo dosegel, da 60 se mu nekateri pohorski gospodje, ki so prišli z juga, legitimirali. Dogodek se je razvijal v takem hrušču, da je vzbujal splošno pozornost. Pohorci se tako na najprimernejši način obrnili nase pažnjjo mariborske javnosti. Kredit za nemške turiste - izčrpan Belgrad, 7. avg. m. Kredit od dveh milijonov mark, ki je biil odobren za turiste iz Nemčije, ki prihajajo k nam, je radi velikega obiska nemških turistov v Jugoslaviji bil včeraj že popolnoma izčrpan. Ce ne bodo odobrili drugih kreditov za čas noj več je turistovske sezone, bo moral turi -stovski promet z Nemčijo popolnoma izostati. To bo tem težje, ker je med tem »Putnik« odprl v Berlinu svojo oficijelno pisarno in razvil živahno propagando v Nemčiji ter s tem vzbujal največje zanimanje za naše kraje. Pisarna »Putnika« je sprejela vsak dan več prijav za potovanje v Jugoslavijo, potovanja pa bodo morala žalibog izostati, če naše oblasti ne bodo pravočasno rešile tega finančnega vprašanja. Tudi pendrek ne zaleze Dojx>ldne okrog 1 ure smo imeli na trgu |>ravo senzacijo. Neki postopačih delomrznež, ki mu oči-vidno ni za drugo več na svelu — da si življenje lajša z pijančevanjem in beračenjem, je danes zopet po nekaj dnevih romal v zapor. Ni še dolgo, ko ga je stražnik g. Zobavnik spravil na varno v občinski zapor, kjer je razgrajal, razbijal in med gnusno kletvijo razbil v zaporu nekaj šip ter se precej porezal. Danes je zopet kolovratil po Kamniku in se obregnil v vsakega, ki je šel mimo njega. Ker je lc preveč sitnaril, ga je stražnik pozval k miru in zahteval, da se odstrani iz mesta- Malo se je oddaljil in zopet je bila stara pesem. Prišel je še nadstražnik in sta ga hotela tega pijanega nasilneža spraviti v občinski zajx>r, da se prespi. Cim je opazil, da gre zares, se je ves ogorčen vrgel na tla, tulil, brcal se premetaval in zmerjal stražnika tako, da je bil primoran nadstražnik vporabiti pen-redk, nakar je še bolj začel razgrajati. Nadstražnik ki je imel še druge nujne uradne posle se je odstranil. Stražil ga je samo mestni stražnik g. Zobavnik, ki je moral nekaj grenkih psovk preslišati, nato mu je le usjielo, da ga je čisto mirnim potom spravil za zajiahe občinskega zapora nakar ga bodo izgnali v njegovo domovinsko občino. JNS žalostnih spominov Narod hrani dokaze, posebno pa še iz časa velevlade — JNS režima, ko je bil bivši oblastni poslanec Nande Novak iz Nevelj zaradi, krivičnih in izmišljenih obtožb v konfinaciji in v zaporu, da ga privedejo pred sodišče za zaščito države. Neveljska JNS-arska občinska uprava je poslala na sodišče spričevalo, katero je vknjiženo v vložnem zapisniku občine Nevlje pod št. 522 od 22. febr. 1934 s prii>ombo, češ, da je žc na dobrem glasu in da ima lepo premoženje- Šel je g. Novak na sodišče, kjer se je informiral o vsebini spričevala. Še kakšne pripombe niso potrebne! O njem je pisalo dobesedno: »Spredaj imenovani je splošno znan, bojevit pristaš SLS, avtonomist, punktaški privrženec. Ima veliko premoženje, za katero pa se ne briga dosti, ker mu je glavno opravilo strankarska politika«. — Taborski znaki za nedeljski tabor JRZ se dobijo v predprodaji v Cirilovi tiskarni na Aleksandrovi cesti 6. Cena 1 din. Brez znaka ne bo imel nihče vstopa na nedeljski tabor. Iz »Počitniške kolonije« pri Sv. Martinu na Pohorju se vrne deca v ponedeljek, dne 10. t. m-v Maribor z vlakom ob 10.59. Starii naj čakajo otroke na kolodvoru. Odhod III. skupine dece na »Počitniško kolonijo« k Sv. Martinu na Pohorje se vrši v torek, dne 11. t. m- Otroci naj pridejo v ponedeljek ob 9 v Zdravstveni dom k zdravniški preiskavi ter prinesejo s seboj prtljago. V torek naj se zberejo ob 13 pred Dečjim domom v Sfcrossmajerjevi ulici št. 30, odkoder se bodo odpeljali z avtobusom na Pohorje. »Slehernik«. V Ljudskem vrtu 6e priprave za uprizoritev »Slehernika« zaključujejo. Zunanji okvir bo veličasten, gotovo pa bo tudi igra dobro podana. Vstopnice se dobijo v predprodaji v prodajalnah Cirilove tiskarne na Koroški in Aleksandrovi cesti. Film za rezervne častnike. Mestno poveljstvo javlja, da se bo jutri v soboto predvajal od 13 do 14.30 v Grajskem kinu film o protiplinski obrambi. Predstava je samo za rezervne častnike in njihove družine ter je vstop brezplačen. Sveža sled za medvedom Gozdni čuvaj v Predkonjšci je tc dni na službenem pohodu po gozdovih. Pot je nadaljeval proti Mokrici, kjer je na vse presenečenje ugledal poj>ol-noma svežo sled medveda, iz katerega je razvidno, da mora biti kosmatinec, ki pohaja v okolišu naših planin, izredno velik. Čuvaj g. Uršič Tine je nekaj časa sledil po gozdu in po jezdni stezi ter ugotovil, da je medved na nekaterih krajih krajšal ovinke. Največ njegovih 6topinj se vidi za Debelim hribom na Mokrici, odtod pa vodi sled proti dolini Korošici. Radovedni smo, kdo bo zopet tako srečen, da se bo srečal z njim. Kamnik Kamniški nogometaši priredijo v nedeljo 9. av-gusta ob pol 5 na novem igrišču za mestnim kopališčem »nogometni brzoturnir« s sodelovanjem sledečih. klubov: SK Domžale, Disk in Mengeš. Pokroviteljstvo turnirja je prevzel okraj, načelnik gosp. Kasi. Borba bo za prehodni pokal, katerega so podarili člani uprave mestne občine Kamnik- Visokošolec našel smrt pod vlakom Ljubljana, 7. avgusta Letošnje leto je menda za naše kraje, posebno za Ljubljano nekako usodno glede nesreč. Komaj si oddahnemo od ene nesreče, že prihajajo poročila o drugi. Sinoči je zopet prišlo do nesreče, ki je zahtevala življenje 21 letnega dijaka filozofije na ljubljanski univerzi Antona Nachtigala. Ko je namreč ponoči orient-express, ki prihaja v Ljubljano ob 21.38, vozil proti Ljubljani med postajama Brezovica-Ljubljana, je pri km 434 ob 21.35 expressova lokomotiva zgrabila omenjenega visokošolca in sicer na desnem glavnem tiru proge. Bilo je to na prelazu za tobačno tovarno. Kako je do nesreče same prišlo, je ostalo zaenkrat še nepojasnjeno. Nachtigal je šel zvečer po študiju malo ca izprehod. Morda je bil zamišljen, ali pa je hotel še ,v zadnjem trenutku pred prihajajočim vlakom preskočiti progo, a je postalo to zanj usodno. Bil je verjetno na mestu mrtev. Ob 22.30 je prometni uradnik z glavnega kolodvora telefonično obvestil policijsko stražnico na Viču, da se je morala pripetiti nezgoda na progi na odseku med tobačno tovarno in ljubljansko postajo. To je sklepal iz tega, ker je oipazil na kolesih omenjenega vlaka in pa na kolesih osebnega vlaka, ki pripelje v Ljubljano za expressora, sledove krvi. Takoj je šel pregledat progo stražnik Rutar Ivan, ki je našel kakih 56 metrov od prelaza v Glinški ulici v smeri proti kolodvoru razmesarjeno truplo. Na podlagi indeksa je ugotovil, da je postal žrtev nezgode gori omenjeni visokošolec, sin univerzitetnega profesorja gosp. Nachtigala. Takoj je prispela na kraj nezgode tudi policijska komisija, ki sta jo tvorila dežurni uradnik g. Kuhar Jakob in zdravnik g. dr. Lužar. Izven vsakega dvoma je, da gre za nesrečo. Lokomotiva je zagrabila, kakor kažejo vse okol-noisti, ponesrečenega akademika na prelazu ter ga je vlekla s seboj kakih 95 metrov. Policija je odredila prevoz pokojnikovega trupla v mrtvašnico. — Pokojnik je bil zelo priljubljen med svojimi tovariši, ki ga bodo teiko pogrevali. Hudo pa so prizadeti starši in svojci, katerim izrekamo svoje iskreno sožalje! Smrtni padec z drevesa Sv. Ana v Slov. gor., 8. avg. Pred nekaj dnevi se je na Zgornji Ročici v Slov, goricah zopet pripetila težka nesreča, ki je zahtevala smrt Marije Rokavec. Rokavčeva je bila zaposlena z obiranjem sliv. Po nesreči ji je na drevesu spodrsnilo in je padla s precejšnje višine na trda tla. Padec je bil tako hud, da si je nesrečnica zlomila hrbtenico in dobila še hude notranje poškodbe. Žena je po nekaj minutah izdihnila. To je že druga žrtev nesrečnega padca z drevesa v tej okolici v zadnjem času. Požar na Trnovskem pristanu Ljubljana,,,7. avgusta. Sinoči ob 21.22 je službujoči stražnik iz Trnovega obvestil gasilki uirad, da je nastal jx>žar v baraki športnega kluba. Gasilci so se takoj podali na kraj nesreče, kjer so ugotovili( da gori sod benzina. Ta sod je spravila čez noč v barako oskrbnica barake za nekoga od tvrdke Dukič. Zakaj se je benzin prav za prav vnel, še ni ugotovljeno. Morda je prišel v barako kak nepoklicanec, ki je bodisi iz neprevidnosti bodisi na kak drug način povzročil ogenj. Gasilcem se je posrečilo ogenj takoj jx>gasiti. Zgorelo je le nekaj ležalnih stolov, ki so bili večinoma last zasebnikov. Hudo je ožgana seveda tudi stena. Ker je baraka v celoti iz lesa. bi se požar seveda lahko hitro razširil in bi vsaj baraka pogorela gotovo do tal, če ne bi prišli takoj gasilci. Sah v Zemunu Belgrad, 7. avgusta, m. Sinočno 4. kolo amaterskega šahovskega turnirja za_državno prvenstvo je dalo tele rezultate: Skupina A: Lešnik iz Maribora, ki je v drugem kolu v elegantnem stilu premagal belgrajskega prvaka Saviča, je sinoči zopet v krasni igri uspel proti zemunskemu prvaku Prokopljeviču. Filipovič je v ostrem napadu dobil točko proti Švabu. Izredno napeta je bila v četrtem kolu igra med Savičem in Matvejevim. Matvejevu se je posrečilo, da je z žrtvijo figure zapletel svojega nasprotnika v matno mrežo. Filipčič je v solidni pozicijski igri premagal prvaka mornarice Matoškoviča. Rimizirala sta tudi Bayer in Burmistrov, Schreiber je pa prekinil igro v slabši poziciji z Mažuranom. Skupina B: Poljakov, ki ga smatrajo v tej skupini za favorita, je sinoči zopet dobil točko proti Pelvi. Pavlovič je v ostri kombinacijski igri premagal Niniča. Ostale partije Jurišič : Ilijič, Avi-rovič:Zivanovič in Preinfalk (Ljubljana : Milojčič so bile prekinjene ter se nadaljujejo danes dopoldne. Stanje po četrtem kolu: Skupina A: Bayer, Matvejev in Filipčič 3, Lešnik, Filipovič 2 in pol, Burmistrov 2, Schreiber 1 in pol (1), Mažuran 1 (1), Švab pol. Skupina B: Poljakov 4, Preinfalk 2 in pol (1), Jonke, Pavlovič 2, Kindij 1 in pol (2), Ninič 1 in pol itd. Zvečer bodo igrali: iz prve skupine Lešnik : Mažuran, Švab : Prokopljevič, Matvejev : Filipčič, Burmistrov : Savič, Filipovič : Bayer in Schreiber Matoškovič. V skupini B: Preinfalk : Pavlovič, Ninič v Jurišič, Poljakov : Milojčič, Kindij : Pelva, Zivanovič : Jonke, Ilijič ; Avirovič. Dravsko polje Ni potrebno! Preteklo nedeljo je priredilo na Hajdini društvo kmetskih fantov ni deklet tekmo v košnji. Isto in še mladinsko zborovanje ter še kmetsko veselico s srečolovom priredi isto društvo te dni (9. avgusta) pri Ormožu. O čem neki bodo zborovali? 0 JNS, o občinskih volitvah? Na podlagi tega, da imajo tudi veselico, sklepamo, da se na zborovanju kaj resnega ne bodo pogovarjali. Kmetski fant, ki veis teden dela, potrebuje v nedeljo počitka, kateri pa ne dela pa izhaja iz kmetskega stanu ter se prišteva med kmetsko mladino, je izvzet. Tudi je znano, kakšna sreča čaka na mladino, ki hodi po veselicah! V Hočah se je vršil 26. julija, pevski koncert treh zborov z Dravskega polja. Priznamo, da so pokatali uspeh, vendar se bodo morali še precej truditi, predno si bodo zaslužili lovorike, ki s.i jih pripisujejo. Ni treba razumeti časovnih hval kritike dobesedno, temveč tudi hvalisanje prav razumeti! Isti koncert se napoveduje za Cirkovce. Nov pregovor je nastal na Dravskem polju: »Kdaj mi boš plačal dolg?« — »Kadar bon^ pogorel!« 1 Bistriška cesta išče očeta LjubSlana danes Ko9edar Koledar. Danes: petek, 7. avgusta: Kajetan. - Jutri: sobota, 8. avgusta: Cirijak in T. * Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič. * Seznam davčnih zavezancev II. skupine zavezanih pridobnini je razgrnjen na vpogled v mestnem odpravništvu, Mestni trg 27-111, soba 47 od 6. do 13. VIII. 1936. ob običajnih uradnih urah. Brezposelne učiteljske abiturijentke (abituri-jenti)! Organizirajmo se, da bo naše delo uspešnejše. Zato so potrebni točni številčni podatki vseh brezposelnih učiteljskih abiturijentov v dravski banovini. V ta namen izpolnite vestno in točno razposlane oglasnice, katere prosimo ilujno vrnite »Odseku brezposelnih učit. abiturijentov pri JUU v Ljubljani«. Vsa ostala pojasnila dobite vsak delavnik od 10—12 v prostorih JUU (soba 6) v Frančiškanski ulici 6-1. Veseloigro »Pri belem konjičku« na prostem na prostoru obširnega dvorišča Prosvetnega doma v Trnovem v Karunovi ulici 14 pred naravnimi kulisami, ob žarometih, z velikim številom igralcev in sodelovanju viške godbe bo v nedeljo, dne 9. avgusta ob 20 uprizorilo »Prosvetno društvo Trnovo«. Od pol 20 pa do pričetka predstave bo koncert viške godbe in med prvim in drugim odmorom. Vjudno vabimo vse prijatelje lepe igre k tej veseli in zanimivi poletni prireditvi. Predprodaja vstopnic v soboto od 7 do 8 zvečer ter v nedeljo od 10 do 12 dop. Radio Programi Radio Ljubljana Prlek. 7. avfjustg: 1‘2 Iz D el ib oso vi h baletov (ploSfto) 12.45 Poročila, vreme 13.00 Čas, spored, obvestila 13.15 Slovenske narodne pesmi (na ploččali) 14.1)0 Vreme, borza 19.00 Ca s, vreine, poročile, spored, obvestila 10.30 Nae. ura: Vseslovanska ideologija ilirskega pesnika Ferda Livodiča (Dobronič iz Aag-reba) 19.50 Tri slavne pevke (plošče) 20.10 Zenska ura: Stročnice in žita (ga. Marinka Ratajeva) 20.30 Večer klasične godbe in besede. Dvogovori i® Sbakespoarjevih dram, izvajata g. Milan Skrbinšek, rez. Nar. glou. v Ljubljani in gdč. Majda Skrbinšek. 61. »kopijumskega giedališča. Vmes igra Radijski orkester 22.00 Čas, vreme, poročila, apored 22.30 Angleške plošče. Drugi programi Petek, 7. avgusta: Belgrad: I.: 19.50 Lahka glasba 20.30 Klavir 21.00 Vokalni koncert 21.30 Prenos la Zagreba 22.00 H oporka?, a z berlinske olimpijade 22.16 Narodne pesmi — Belgrad tl.: 20.30 Ijov na postrvi v Mrežnici — Zagreb: 20.00 Dueti 20.30 Vokalni koncert 21.00 Tamburic« 21.30 šlagerji 22.30 Plesna glasba — Dunaj: 20.00 Veseloigra 22.20 Haitijski orkester 2-1.00 Zabavni koncert — Budimpešta. 20.30 Violina 21.00 Ratkayjov večeir 32.25 Otročki cigamsk.i orkester 23.15 1’loščo — Trst-Milan: 20.40 Komorni koncert 22.00 Popevko 23.15 Plesna glasba — Rim-Bari: 17.15 Vokalni koncert 20.40 Lebarjeva opereta «Giudaljšati cesto : čez Žagano peč, jo v serpentinah dvigniti na višino 900 m in pod tako zvanimi Žmavcarji, kjer ie kamenita stena planin debela samo okrog 800 metrov, navrtati predor ter na drugi strani spustiti cesto r>reko Okrešlja v logarsko dolino. Cesta bi veljala samo '/ miti, Din in bi bila velika atrakcija za avtomobiliste. Načrt menda ne bi bil težko izvedljiv, ker bi se dala cesta lepo vklesati v skalno steno, zavarovati pred plazovi in zameti, in z obeh strani varno pripeljati v tunel. Skrivnostno so lani prijatelji Kamničani stikali glave in so že točno in določno vedeli, da se za načrt zanima tudi inozemski kapital. Ni jim ostalo prikrito, da so prišli v Bistrico visoki gospodič, ki so si pobližje ogledali, kako Po mogoče izvesti dTzni načrt. Da je bila gradnja predora zagotovljena, to je bilo že splošno mnenje. Gamsi, ki ne morejo prenašati eksplozij dinamita, niti brnenja motorjev, so sc že pripravljali, da se preselijo v Pajoviče ali kakšno drugo mirnejše zatišje, strokovnjaki so se že prepirati, kako bi uredili razsvetljavo in zračenje predora, regulirali promet in določili višino pristojbine za posamezna vozila, pa je naenkrat vse padlo v vodo. Gospodov ni bilo več na ogled. Debate t so se polegle in predor pod Kamniškimi planinami ie spet ostal načrt, ki bo vestno in spodobno priključen ostalim v seznamu. Tako je torej z visokoletečimi načrti, ki so Berlin, 4. avgusta- Naši izpadajo, dasi so dobri! Najboljši rezultat, ki smo ga doslej na berlinski olimpijadi dosegli, je Kovačevičev met krogle. 15.05 metrov bi bil nov jugoslovanski rekord, toda, ker ni jx) zapisniku ugotovljen, ne more biti priznan. Danes smo izvedeli, da je Kovačevič zapisan v olimpijsko tabelo kot enajsti, in sicer z rezultatom 14.74 metra. Plastnan je boljši kot smo smelKpričakovati! V ostalem naši izpadajo. Dasi je Ivanovič v teku na 400 m j>reko zaprek jvostavil nov jugosk> vanski rekord s 54.7 sek., vendar je bil s tem časom le tretji in je tako v predteku izpadel. V ostalem je njegov rezultat odličen. Nasprotno pa moramo izjaviti o Banščaku: 61.04, je za olimpijske tekme preslabo! V ženskem predteku na 100 m je imela naša Hofmanova najhujšo konkurenco- lekla je s Ste-phensovo, ki je postavila nov svetovni rekord s časom 11.4. Bila je j>eta in je izpadla, kakor tudi Romaničeva. Stepišnik in Goič sta se v metanju kladiva povsem dobro držala, vendar nista dosegla minimuma, ki je bil postavljen na 46 m. Stepišniku je manjkalo samo 10 cm, Goiču pa 50 cm. Po neuradni statistiki je zasedel Stepišnik 18. mesto. Za skakanje v daljina sta bila prijavljena Lončar in Burafovič. Lončar ni nastopil {!), Buratovič pa je na predtekmovanju izpadel, kajti minimum je bil ostavljen na 7.15 m. In do minimuma mu je rnanj-alo pol metra. Zunaj dež in mraz, v šotoru vroče debate Čez dve uri bomo zopet sedeli v stadionu- Ce sedajle dežuje, je to vseeno. Za tako važne tekme, kakor so olimpijske, se nebo vedno izčisti. Zaenkrat ni važno vreme, pač pa kdo bo jx>jx>ldne zmagal. Na 5 km se bodo vršili trije predteki. Le prvih pet vsakega jrredteka pride v finale! Naše misli so pri Krevsu. Ne, ni mogoče, da bi uspel! Krevs bo moral teči z možmi, ki so kandidati za olimpijske prvake. To so: Novozelandec Lovelok, (Amerikanec Lash, Italijan Cerati, Finec Salminen — za četrto mesto predteka pa se bosta borila Jonsson in Simon. Ali bo Ovvens prvak tudi v skoku v daljino, bo obdržal svojo premoč tudi v seinifinalih na 200 m, ali bo Mardin prvi rezal cilj na 4C0 m zapreke, ali bo usj>elo Japoncem nadvladati Fince v teku na 5000 m. Spored za jiopoldne je nadvse bogat! Za tekme zopet lepo vreme Stadion je zopet nabit, do zadnjega kotička zaseden. V častni loži je tudi danes A. Hitler. 2e četrti dan prisostvuje olimpijskim igram. Crna rasa je imela tudi danes srečen dan- Junak stadiona je bil zopet ogljeno črni simpatični Arnerikanec Ovvens, ki si je osvojil zmago v skoku v daljino, obenem pa si je rezerviral tudi zlato kolajno, ki je določena za zmagovalca v teku na 200 m. Tudi pri proslavi prvakov na 800 m sta bila kronana dva črnca: Woodruff kot prvi in stari Edvvards kot tretji. Če bi rasno sposobnost plemen sodili j>o športu, tedaj bi morali po berlinskih rezultatih prisoditi prvenstvo črncem... 16 jih skače proke 7.15 m Hudo napete borbe so se vršile v skakanju v daljino. Tu je bilo 16 atletov, ki so se z rezultatom, boljšim od 7.15 m, plasirali za finale. Favorit je bil Arnerikanec Ovvens, toda »v nogah« je imel še predteke in zmago na 100 m, dalje predteke na 200 m in pričakovati je bilo, da bo utrujen. Njegovi prvi skoki pa so takoj jx>kazali, da Ovvens ne pozna utrujenosti. Pognal se je zdaj na 7.74 m, zdaj na 7-87 m, zdaj na 7.75 m! Za petami rnu je bil samo Nemec Long. Vendar, ko je Long skočil 7.87 m, tedaj se je črnec frognal kakor leopard na 7.94 in končno na 8.06 m. Navdušenje med Amerikanci je bilo nejx>pisno. Rezultati: 1. Ovvens (Amerika) 8.06, 2. Long (Nemčija) 7.87, 3. Tajisua (Jajx>nska) 7.74 m- Amerikanci so si priborili danes štiri zlate kolajne V teku na 100 m so prodrle do odločilne borbe 3 Nemke, 3 Američanke in Poljakinja Walasiewi-czovvna. Na startu stoje torej najhitrejše žene sveta. P/ištola v desnici g. Milerja poči. Kakor stroj se poženejo tekmovalke proti celju. Stephensova je bila takoj spredaj, njena zmaga je bila že po časih v predtekih zasigurana. In res: 1. Stepnens (Amerika) 11.5 sek., 2- Wa!asiewiczowna (Poljska) 11.7, 3. Kratiss (Nemčija) 11.9 sek. Zatem se je vršilo finalno tekmovanje v teku na 400 m zapreke. Kakor smo v našem listu že jx>-ročali, je bil favorit Arnerikanec Hardin, ki je tudi zmagal s časom 52.4 sek. Drugi je dosjvel na ciij Loaring (Kanada) 52.7, tretji White (Fihpinj) 52.8. Popularni Grk Mantikas je bil šesti (54.2 sek.). K teku na 800 m so se zbrali sami veliki, močni in impozantni tekači. Pri prvem startu uide Italijan Lanci. Ponosen start je bil v redu. Edvvards je bil takoj na vodstvu, vsi drugi pa v strnjeni skupini za njim. V dolgih korakih se je boril za vodstvo Ame-rikanec Woodruff. Ko ga je dosegel, ga ni izgubil vse do konca. 1. Woodruff (Amerika) 1:52,9, 2. Lanci (Italija) 1:53.3, 3- Ervvards (Kanada) 1:53.6, 4. Poljak Kucharski, 5. Hornbostel in 6. Williamsen, oba Amerikanca. Krevs in Neserovičeva v borbi s svetovnimi klasami Od naših deklet, ki so prišle na olimpijado, je dosegla doslej največji uspeh gdč. Neferovičeva. Zalučala je disk 33.02 m daleč, in s tem dosegla 14. mesto. To je prav dobro, zakaj za 14. mesto je bilo treba premagati vrsto renomiranih atletinj. Zlato olimpijsko kolajno v disku si je priborila dosedanja svetovna rekorderka Monakovčanka Mau- se kresali v blag-or Bistriške d-o-linc in v po-vzd-igo furisfikc v Kamniških planinah. Morje črnila je bilo prelitega, vnete debate so se vlekle skozi vsa povojna leta, iz vsega oveduje, da bi se brili in strigli. Ko teče Sin gskozi celj, mu desettisoči ploskajo. Prvim jrloskajo za uspehe, poslednjim za dobro voljo. Drago Ulaga. Tragedija v severni steni Eigerja V lej steni ni bilo več mogoče dobili olimpijske kolajne! Že Sedlma-Ycr in Mehringer sta lansko jesen naskočila slemo v napačni domnevi, da gresta plezat steno, ki šc ni bila preplezana. Vseh šest ponesrečencev je padlo kot žrtev tragične zmote. Resnica pa je tale: Dne 20. avgusfa 1932 so po 13-umi plezariji preplezali steno tile Švicarji: dr. Hans Lauper, Alfred Ziircher in gorska vodnika Joseph Knubel ter Aleksander Graven. Niti bivakirali niso v njej. V enem dnevu so zmagali. Svoj podvig so opisali v organu S. A. C. (švicarskega alpinskega kluba) »Dic Alpen«, in sicer v 5. številki letnika 1933. Dr. Hans Lauper, eden najboljših šviča-rs-kih lednih plezalcev na zelo skromen način opisuje vzpon, zlasti pa stavt-ja v senco delo, Ri'ga je bil sam opravi! pri premaganju prvenstvene stene. Pri vsej stvari je pa naj zanimivejše dejstvo, da ic smer prvih plezalcev neprimerno bolj direktna, lepša in smelejša (ter morda baš zaradi tega tudi uspešnejša, saj se ljudem, ki veliko tvegajo, včasih -kakor nalašč tudi usoda prijazno nas-mehme; neprimerno lepša je smer prvi-h plezalcev, kakor pa nameravana ruta tako Se-dilmaver-ja -in Mchrin-gerja kakor tudi ona liintcrstoisserja, Kurza, Rad-ner-ja -in Augererja. Dr. Hans Lauper in člani njegove partije so morali opraviti brez dvoma od sile težavno delo, -k-o so ta eksj»nirana snežišča, ta strma stalna rebra 1800 m visoke stene zmagali brez bivaka, zmagali v enem samem pičirrn dnevu. Ce gledamo našo smer na sliki, vidimo da leži skoraj točno sredi stene. Partija Sedlma-yer in Mehringer, ki sta se bila ponesrečila lansko leto septembra meseca, sta pa že pri vstopu krenila bolj levo. Prvič sta sc lovila koncem spodnje polov-ice v zasneženih predvisih. Tu sla potem (malo pod številko 3 Lauperjeve smeri) zavila proti levi navzgor, kjer so prva črna skalna rebra z leve malo bolj pomaknjena proti sredi bele, snežne in ledene zgornje polovice slene. Tu jih je dosegla smrt. Skoraj na istem mestu, samo še nekoliko bolj levo je dohitela zadnja ura tudi poslednjega člana te druge, tragično ponesrečene partije, Tonvja Kurza. Kakor vidimo, sta obe partiji rinili mnogo preveč levo in bi smer, tudi če bi se jim bila posrečila, ne pomenila na-pram sijajni Laupenjevi smeri, pra-v nič posebnega. Severna stena Eigerja, ki je zahtevala šest smrtnih žrtev, je bila v resnici že preplezana. Le škoda, da je opis prvenstvenega vzpona ostal v alpinskem svetu skoraj n-ezapažen. Za večje stene bi bilo potrebno, da bi opise prinesle vse večie svetovne alpinske revije. Imenovani Avstrijci, ki so sc ponesrečili, brez dvoma niso vedeli, da ic bila stena že preplezana, ker vlada v alpinskih krogih danes tak duh, da je treba najprej premagati stene, ki še niso padle, šele nato pridejo na vrsto sekundarne smeri in varijante v stenah, ki so bile že premagane. Prav gotovo ne bi bili člani obeh ponesrečenih partij šli v slcno delat variante, ki po svoji zamisli ne predstavlja definitivne zmage nad goro, prav gotovo ne bi bili šli v steno, če ne bi bili na vsak način in za vsako ceno pripravljeni premagati steno, ki po njihovem mnenju še n-i bala premagana. Tako pa sc jim je zdela celo, smer, ki bi šla v si‘ovito razsežni steni tudi magari tik ob železnic-i na lungfrau, dobrodošla kot smer zasilne zmage nad steno. Saj -jim je vendar ostala šc lepa veriga pomembnih sten, -ki bi se jih na vsak način splačalo naskočiti, saj v resnici še niso bile premagane. Lahko bi se bili tudi v stenah, preko katerih so sc prav v zadnjih časih povzpeli znameniti plezalci, poskusili z novimi, res pomembnimi smermi. Tako na pr. bi lahko naskočili se-verozapa-d-ni steber Grandes lorasses ali pa bi bili morda poskusili novo smer v Materhornovi severni steni, smer, ki j-o zadnja leta stalno poskušajo švicarski, nemški in italijanski alpinisti. Gotovo prej pa bi se bili lotili, če bii vedeli, da je Eigerjeva severna stena že premagana, stranske zasilne variante v njej. Tako pa so šli vanjo, se mučili in prezebali, bivakirali premočeni i-n preinrnžcru, dokler njihovim nečloveškim naporom ni napravila konca smrt, ki jih je pokopala v ledenih mr/lih nedrih okrutnost gore. Z njihovo smrtjo so padli na žalost nnjm-lajši im najboljši talenti moderne plezalne generacije. IKoncc.) Owens, junak olimpijade, si je ,rezerviral' že tretjo zlato kolajno Ruski staroverd v Romuniji V času, ko je moskovski patriarh Nikon uvajal svoje verske reforme in vršil korekturo cerkvenih j.e ninogo privržencev stare vere zapustilo Rusijo in se preselilo na tedanji turški in avstrijski teritorij. 100 let pod tujo oblastjo ■ Povečini so se naselili po južni Besarabiji, Do-brudži, Moldaviji in Bukovini. Povsod so jih lepo sprejeli in dovolili, da žive po svoji veri in vrše svoje obrede. Te koncesije so jim bile kasneje potrjene z odgovarjajočimi listinami in uredbami. Avstrijski cesar Jožef 11. je že leta 1783 jamčil vsein starovercein svobodo, a leta 1844 jim je cesar Ferdinand dovolil, da si izberejo škofa Ambrozija za svojega verskega poglavarja. Prav tako je tudi turški sultan dal privilegije kozakom, ki so se naselili na Dobrudži in tam osnovali naselja Tulčo, Žusilovko itd. Leta 1805 pa je moldavski knez Mo-ruzzi dal podobne privilegije na ozemlju Moldavije, obenem pa dovolil zidanje cerkva. Ko pa je Besarabija leta 1912 pripadla Rusiji, so ruske oblasti molče sprejele privilegije starover-cev, katere so tam dobile. Manifest z dne 17. oktobra 1a niso imeli izobraženega duhovništva, nimajo niti skupnega verskega središča. Metropolita Patnucija, ki živi v Beli Krinici v Bukovini, ne prizna večina sta-rovercev, medtem ko imajo besarabski s(aroverci celo dva škofa, katera se borita drug proti drugemu za prvenstvo. Južna Moldavija -najkulturnejša Na največji kulturni stopnji so staroverci, ki žive v Južni Besarabiji, kjer je tudi nekoliko sta-roverskih župnij. Prebivalci Izmoila in Bolgroda, ki so povečini staroverci, se bavijo s poljedelstvom in ribolovom in slovijo kot najhrabrejši in najbolj vešči ribiči. Od tu so pred kratkim poklicali tudi inštruktorje za ribiče v Španijo. Ti staroverci so ohranili čistost vere, jezika in običajev tako, da veljajo v gotovem pogledu za starorusko rezervacijo. Vsa Romunija ima okrog 200.000 starovercev, Ki niso priznani kot samostojna veroizpoved, medtem ko so nekatere veroizpovedi z manjšim številom vernikov priznane. V zadnjem času so izobraženejši besarabski staroverci ustanovili začasen odbor, ki je romunski vladi poslal prošnjo, da se prizna s'a- rovercem njih verska samostojnost in enakopravnost. Če bi bila njihova prošnja uslišana, bi dobili staroverci svojega predstavnika v senatu in bi bili priznani kot pravno telo. Imeli bi pravico, da oivar-jajo svoje ruske župnijske šole in seminar za vzgojo duhovništva. Obenem pa bi dobili tudi pravico, da si izberejo svojega metropolita. Organizacija starovercev je zelo važna že radi tega, ker bi se z njo ustvaril temelj ruske narodne manjšine v Romuniji- Da so propadli vsi poizkusi, da se taka manjšina organizira je vzrok v iem, ker so jo vršili ■nepoklicani ljudje, in še češče ljudje, ki sploh u' bili pravi Rusi. Začasni odbor starovercev je poslal romun«' vladi obširen memorandum, v katerem med drugi' tudi poudarja, da je organizacija staroverskega ku' ta nenavadno važna tudi z državnega stališča, kc bo omogočila opravljanje svetnega in nacionalneg dela tudi med onim delom prebivalstva, ki je najbo’ izpostavljen agitaciji neprijateljev sedanjega stanj? posebno od vzhoda. Minister notranjih del Inculec, ki je rojen v Be sarabiji in dobro pozna razmere med staroverci, j odločno obljubil, da bo podprl idejo priznanja sta roverske veroizpovedi in je tudi sam poslal pore čilo romunskemu ministrstvu za verstvo. Vse ka? da se bodo v kratkem romunski staroverci org?' zirali kot narodnokulturna manjšina v Romuniji Dva svetova _ Poročevalec pariškega dnevnika piše o ponočnem prizoru ob Seini. Radovedneži se slikajo na temnem obrežju in gledaijo navzdol, kjer so se prižgale ob črni vodi velike obločnice. Delo v pristanišču počiva. A stavkujoči izkoriščajo lesen oder v druge namene. Med vsakdanjimi vrečami s cementom in med drogovi se nepričakovano dvigajo v električni luči nerodna okorna vešala. Veter guga na prečnem drogu surovo poslikane in za silo našemljene človeške podobe v naravni velikosti. To so sovražniki posadke delavske trdnjave ob reki. Bna lulika ima na prsih Hitlerjev kljukasti križ,- druga Mussolinijev snop, tretja kaže menda kapitalista s trdim klobukom, četrta duhovnika. V temi ie težko razločiti ostale podobe. Kakih 20 delavcev kvarta ali čila dnevnike pod obločnico. Eden od njih v presledkih vstane, pobere lopato ali metlo in udriha po lutkah. To (je iz Moskve prevzet način zasmehovanja razrednih sovražnikov ... Pozneje se prične prava predstava v istem slogu. Delavec v pošvedranem cilindru v vlogi župana se posadi za mizo. Prikoraka ženin z nevesto, ki je tudi preoblečen moški, in s pričami. Vsi se pačijo. Po županovem nagovoru in obveznem poljubu z ženinom pa sledi »cerkvena poroka« z istim surovimi zasmehovanjem obrednosti. Zdaj imata glavno utogo »duhovnik« m »cerkovnik« s ko-reteljni, razpelom, kadilnico in škropilnico. Na nabrežju zbrani slučajni gledalci molčijo in so menda bolj začudeni kakor navdušeni. Vendar pade nekaj drobiža v lesen vrč delavca, ki po predstavi gre med občinstvo Nabiralec se vljudno zahvali: »Merci, camarade!« Po lahko izvo-jevani zmagi se zleknejo delavci na praznih vrečah in gredo spat. Nočni vetrič pozibava naprej njih sovražnike na vislicah. Andre Siegfried, ki je spisal predlani knjigo o sovraštvu napram Cerkvi pri francoskem ljudstvu, rtu sli, da je spomin na kmetsko voj.no pred 150 leti. Duhovniki so baje obsojali napade na gradove med revolucijo... Vsekakor je zdavnaj izgubilo to preživelo nezaupanje vsak pomen. »La Croix« je prinesla ta mesec naslednje pripombe abbea Lissorguea: »Nikoli me tako ne boli srce,'kakor pri srečanju z ubogim delavcem, *•11 — .................................... 1 .......'Tl'"' i mi ■ .... : f;::-.. ■ -v. 'vi .ji.-..*, . Borba med ženskami na berlinski olimpijadi njegovo ženo ali deco, ki vidijo v meni, duhovniku, zaveznika neusmiljenih bogatašev in svojega sovražnika. Brezmejna žalost objame francoskega duhovnika, ki je toliko izpostavljen temu podtikanju. Obupno je misliti, da so proletarci večkrat iskreni v svojem žaljivem prepričanju. Smatrajo nas za izdajalce resnice, ki so se izneverili Evangeliju, vini najvišje usmiljenosti. Motijo se. Nismo nobeni izdajalci.« Tudii »Aube« je prinesla naslednjo izijavo katoliškega poslanca La Cour Grasmaisona: »Versko prepričanje nikakor ne navdušuje nas za obstoječe socialne razmere. Nasprotno, mi mislimo, da je zapisan sedanji ustroj smrti pač zaradi tega, ker je pozabil in prestopil naša velika načela. Nikakor ne živimo v trdnjavi, ki bi jo morali braniti do zadnje kaplje krvi. V kolikor je omadeževano sedanje življenje s krivico in sc bič nosijo, ga sma-| tramo za nered.« Kristjanska nesebična ljubezen, ki premika gore, bo premagala tudi ono odurno in izzivalno »protiklerikalno« duševnost, ki je žalibog značjlna za francosko javnost kljub njeni prosvitljeni strpnosti. Nastop pariškega kardinala Vediiera, ki je odkrito branil delavce pred kapitalisti, je pomenili senzacijo za pariški levičarski tisk. Tednik »Narodne fronte« ga je pozdravil kot »izraz prave krisijanske duševnosti«, in socialistični listi so obžalovali, da se je premalo zmenil radikalni tisk za kardinalove velepomembne besede. Tednik »Marionne« je prinesel kot največjo senzacijo poročilo o Blumovem razgovoru s pariškim nuncijem, ki ga je slučajno srečal pri zunanjem ministru Nuncij je čestital novemu ministrskemu predsedniku k volilni zmagi in mu želel uspeh. EM um se je zahvalil in dodal: »Obžalujem samo, da.mi ne morete podeliti vašega blagoslova.« A nuncij je preprosto odgovoril na te besede: »Nič zato, gospod minister. Prosil bom Gospoda Boga, da bi to storil Sam neme-sto mene.« Shakespeare še živi »Vaše ime, prosim,« je dejal uradnik newyorške bolnišnice, ko je nedavno tega neki bolnik prosil za sprejem v bolnišnico. »Wiliam Shakespeare,« se je glasil odgovor. Bolnik, ki je bil po poklicu tesar, je nato navedel še več zanimiv h podatkov. Njegov oče je bil rojen v Stratford on-Avon, prav tam, kakor naj večji dramatik vseh časov. Dodal je Se, da je bil ve.lno mnenja. Ja jf polomec slavnega barda. Nekoč je pričel s čitaniem ene izmed velikih dram svojega slavnega prednika, pa mu ni prijalo, ker ni razumel, kaj čita. Tudi njegov sin nosi ime Wiliam Shakespeare. »Meni ni dosti za imena«, je dejal, »saj bi roža imela ravno isti duh, četudi bi ji bili nadeli drugačno ime«. Če bi se izvedlo po vsem svetu ljudsko štetje, bi prišlo na dan marsikatero slavno ime, ki ga pa nosijo čisto navadni ljudje. Tako imajo v Pragi priglašenega nekega zidarja, katerega ime je Mussolini, vendar ne Benito, pač pa Antonio. V Singa-pooru so aretirali tatu motornega kolesa. Ugotovili so, da je njegovo pravo ime po najslavnejšem detektivu, Sherlock Holmesu. In v londonskem telefonskem seznamu imajo natisnjeno tudi ime Ben Hur. S sirom nad Braziljce V pomorskem spopadu med Uruguayem in Brazilijo v dvajsetem stoletju, je kapitan Coe z uru-guayske ladje Santa Maria streljal na sovražno ladjo, na kateri se- je nahajal admiral Brovvn, ko so mu sporočili, da so topovske krogle pošle. »Kaj, smodnika ni?« je vprašal Coe. »Ne, tega imamo še dovolj,« se je glasilo jjojasnilo- »Gotovo se še spomnite na sir, ki smo ga imeli včeraj opoldne kot priboljšek.« — »Seveda se,« je odvrnil j>oročnik, »saj sem svoj nož zlomil na njem.« Mala I Japonke se vadijo v lahki atletiki za vrati nogometnega igrišča »Ali ga imamo še kaj v zalogi?« — »Zdi se mi, da še dva tucata hlebov.« — »'1 akoj naj prinesejo sir semkaj, bomo videli, kaj se bo dalo napraviti,« je ukazal Coe. Nekaj minut pozneje je baterija na Santa Maria znova pričela s streljanjem in prvi izstrelek je zadel glavni jambor sovražne ladje, da so trske kar tako frčale po zraku. »Kakšni vražji izstrelki pa so to,« je vprašal admiral. Nihče ni vedel pojasnila. Drugi izstrelek je ubil dva mornarja, a nikjer ni bilo najti le kosca železja »krogle«, ki se je razpršila v prah in plin. »To je pa že preveč,« je zaklical braziljski poveljnik, »vsekakor streljajo s kako novo iznajdbo z granatami, ki so bile doslej nejjoznane.« Sledil je ukaz za umik. In tako so zmagali Uruguayci in — sir. Junaški letalec Trije francoski vojni letalci so izvajali vratolomne umetnosti na letališču Guindon. Njihovi, samo za napad določeni lahki enokrovniki nimajo radio-aparatov. Kaplan, ki je vodil skupino, je dajal povelja kar z roko. Iztegnil je naposled desnico skozi okno kabine, da bi odredil pristanek, A v tem trenutku je zapihal vihar, ki je prelomil kapitanu roko kakor trsko. Častnik se ni zmenil za hude bolečine, temveč je prijel krmilo z levico in se srečno spustil na tta. Ko je obstal enokrovnik sredi letališča, so pohiteli vojaki na pomoč in našli letalca brez zavesti na tleh kabine. Bralec: »Vaš novi roman je pa res nekaj izrednega, gospod pisatelj. Pozna se mu, 'Ja ste ga pisali s srčno krvjo.« Pisatelj: »Motite se, prijatelj, napisal sem ga polovico s tinto, polovico pa s pisalnim strojem.« Novo! Novo! F. M. Willam Das Leben Harias der Hutter lesu 587 sfrani z mnogim! slikami, vezano Din 102 JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA r. z. z o. z. v Ljubljani 21 Zeleni pekel Celo v tem položaju, v kakršnem živi, ima polno možnosti, da bi postal slaven. Žene ga namreč, da bi tigrovo življenje in različne lovske načine domačinov ohranil svetu v filmu. Njegova vztrajnost ga bo zatrdno vodila k cilju. Če je med deževjem pokrajina pašnikov preplavljena, se odpravijo Indijanci rodu Bo-roro z dolgimi sulicami in s pihalniki oboroženi v svojih čolnih iz enega debla na pot. Brž, ko s katerega izmed otokov, ki mole iz vode in ki so porasli z drevjem, zadoni tigrovo rjovenje, zatulijo na glas grmeči ljubezenski krih drugega spola, da odmeva po nižini. Po kratkem času zapusti tiger svoj grič in skuša plavaje doseči svojo tovarišico. Indijanci hitro veslajo tik do njega in ga nabodejo na ost kakor ribo. Siemel ima znanje in vse fotografske priprave, da bi lahko posnel tak film. Kazal mi je slike tigrov in srebrnih levov iz bližine. Če ga človek vpraša, kako je z nevarnostjo, dobi zmeraj isti odgovori »Pazite na njegovo nogo. Preden tiger skoči, mora iztegniti kremplje.« To je naravnost bajen dečko, ta Siemel. Njegova osebnost je naredila na nas tako močan vtis, da smo se mučno zavedali svoje lastne nevednosti. Zato smo ga prosili, naj se priključi naši ekspediciji. Z odkritosrčnostjo, ki je bila značilna zanj, je takoj privolil v to. »Imenovali vas bomo Aleksander,« je menil Urrio. »Primerneje bi bilo tigrovec,« je menil Bee-Mason. S tem je zadel, da bi boljše ne mogel. Deveto poglavje. Naš gostitelj nas je spremljal do pristaja-lišča, da bi nam voščil zbogom. Zaradi našega odhoda je bil v resnici žalosten. Z usnjenim predpasnikom si je otiral oči in se nam zahvaljeval za razvedrilo, katero smo mu nudili.v »Pri bradi vaše botre,« je klical, »želim vam vso srečo!« Tigrovec se je režal in dejal: »Ti trije gospodje se bodo tudi brez tega prebili. Jaz jih spremljam samo zato, da jim bom pot malo olajšal.« »Tako lahko pripovedujete opicam, kadar se ženijo,« je ugovarjal Avstralec. »Dojenčki v gozdovih poginjajo.« Ločili smo se težkega srca. Zakaj njegove robate šape so dostikrat izdajale duhovitost. Rešil nas je več kakor ene same utvare. Ko smo vlekli tigrovčev indijanski čoln za seboj v reko, smo dolgo rjoveli zbogom, dokler nam ni ovinek reke potegnil postavo našega gostitelja izpred oči. V družbi našega novega prijatelja je čas tekel zelo naglo. Njegova glava je bila prava zakladnica, polna ostrih opazovanj, ki so predstavljala sad dolgega bivanja v gozdovih. Pod njegovim izbornim vodstvom smo se kmalu navadili, da smo ptičem in divjim živalim-de- jali »on« in »ona«, namesto, da bi jih označili kar preprosto z »ono«. Začeli smo jih gledati kot živa bitja, ki imajo čisto določene osebne lastnosti in slabosti. Zato tudi nismo nobene živali ubili, če ni bilo neobhodno potrebno. Tigrovec je na to gledal posebno strogo. »Meni lov sam na sebi ne prinaša nobene zabave,« je po navadi govoril, »streljam zato, da si zaslužim za svoje življenje, in pa kadar sem lačen. Sicer pa naj se divje živali kar vesele svojega življenja.« Obrnil je našo pozornost na orjaškega belega ptiča, ki je v širokih elegantnih krogih plaval po zraku, njegove ostre oči so pa medtem preiskovale tla in gledale za plenom. »To je urubu rey, veliki kraljevski jastreb,« nam je pojasnil. S svojim globoko donečim glasom nam je pripovedoval prizore, katere je opazoval med opoldansko vročino, ko je kake pol stotine manjših jastrebov potrpežljivo čakalo v daljavi, medtem ko si je njegovo veličanstvo urubu odtrgalo od mrtvega telesa prvi grižljaj. Ta zgodba nas je nakrenila na izredno zanimivo vprašanje ptičjega dušeslovja. Zvestoba, ki daje človeku pobudo in mu nalaga obveznost, da si na ljubo svojemu kralju naloži vezi, ta obveznost je \ežko vplivala na ostale mrhovinarje, da so se, zadrževali. Tigrovec je nagibal po nazoru, da je narava vsakega posameznika tako sebična, da misel o kakem gibanju množic ne prid« nobenemu živemu stvoru sama od sebe. Če so bili mali jastrebi vsak sam zase, potem niso za I orjaško belo pošast, ki je tako kraljevsko j vztrajala pri svojih pravicah, pomenili nikakih enakovrednih nasprotnikov. Če so bili pa združeni, bi jih bili lahko pregnali s te zemlje. Toda kljub temu so se držali v dostojni razdalji. Tedaj se nam je približal carpimcho, ki spada k smešni vrsti povodnih svinj. Stal je na ozkem jeziku zemlje in radovedno bulil v našo barko. Truplo tega vodnega prešička je okroglo, deblo in temnorjave barve. Noge so kratke, stopala imajo kopita. Njegov obraz je neubranljivo smešen. Obraz sestavljajo pametna svinjska očesca in zakrivljen rilec. Novinec bi si lahko mislil, da ga je kdo izrezal iz krivega drevesnega debla. Carpimcho je bil presmešna osebnost, da bi ga mogli ustreliti, čeprav velja njegova koža za najmehkejšo na svetu. Začel je kruliti ter se opotekati, potem pa je njegova tolsta postava izginila v bičevju. Polagoma se je začelo v naših evropejskih glavah daniti, da postaja vse bolj vroče, čim bolj proti severu gremo. V začetku se nam je zdčlo docela nesmiselno, da je hladni oživljajoči veter pihal z juga, medtem ko so mukoviti valovi vročine pihali iz tiste pokrajine, ki je za nas zmeraj veljala za mrzlejšo. Vsak dan na naši poti smo morali vse pogosteje misliti na ogromno ozemlje okrog Ama-/sone. Aligatorji, ki so z razprtimi žreli ležali na nasipinah, so bili znatno večji, kakor oni, kot corumbo. Perje mogočnih arasov se je svetilo jasneje. »Slovenski dom* izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6MIL Telefon 2994 In 2996 Uprava: Kopitarjeva Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K Ceč Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Kosioek.