SLOVE GOSPODAR Izhaja vsako aredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. PoStno-čekovni rač. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, 'Is strani Din 250.—. »/i« strani Din 125.—i Mali oglasi vsaka beseda Din 1.=% Volitve na iehoslovašhem. Čehoslovaška je država prave demokracije (ljudovlade). Za njo velja v polnem obsegu, da je narod država in država narod. Na Čehoslovaškem si narod sam po svojih zastopnikih daje zakone, narod sam upravlja svoje javne zadeve po ministrih in uradnikih, ki so pod strogo kontrolo ljudskih zastopnikov v narodni skupščini in v senatu. V čehoslo^aški republiki demokracija ni beseda brez vsebine, marveč je dejstvenost, nad katero pazljivo čuva oko državnega predsednika Masa-ryka. Neobhodno potrebni predpogoj in hkrati najkrepkejša obramba demokracije so volitve. Čehoslovaška ima najmodernejši in najpopolnejši zakon za volitve narodnih poslancev. Poslanci se volijo po iplošni, enaki in direktni volilni pravici moških in žensk s tajnim glasovanjem, in sicer na osnovi proporca. Volitve se vršijo brez vsakega pritiska v popolni svobodi. Ta svoboda omogočuje vsakomur, da voli poslanca po prepričanju in vesti, ne da bi se mu bilo treba bati ¡kakšnih posledic. In vprav ta svobodna ljudska volja je unjtrdnijši temelj čehoslova-ške države. Prihodnjo nedeljo, 19. maja, bo če-hoslovaško ljudstvo zopet imelo priliko, da si nanovo izbere svoje zastopnike v poslansko zbornico Ln v senat. V nedeljo, 26. :i.aji, pa bodo volitve v deželna in okrajna zastopstva. V tem mesecu se bodo torej na Čehoslovaškem obnovile vse zakonodajne, uprav-in samoupravne korporacije. Jeseni in v naslednjem l°tu bodo sledile volitve v občine, ki imajo na Čehoslovaškem zelo široko in učinkovito samoupravo. Velikih sprememb v strankarskem oziru te volitve ne bodo prinesle. Čeho-slovaki so politično tako izobraženi in določno opredeljeni, da število tistih, ki nihajo med strankami sem ter tja, ni veliko. Vladni blok tvorijo: češki republikanci (agrarci), češki socialni de-mokratje, čehoslovaška ljudska stranka in češki narodni socialisti; tem strankam so se izmed Nemcev pridružili socialni demokratje in kmečka zveza (nemški agrarci). Proti vladinemu bloku se bori češka opozicija, ki nastopa v volilnem boju kot spojitev treh strank: narodn:h demokratov pod vodstvom dr. Kramar", narodne zveze pod vodstvom Stribrnega in fašistične skupine, ki ji je ustanovitelj znani Gajda. Mecl Slovaki je borbeno-opozicionel-na slovaška katoliška ljudska stranka, katero vodi bojeviti prelat Hlinka, ki ga diči naslov »oče Slovaške«. Avtonomija Slovaške je tisti cilj, ki od njega Hlinka ne popusti. Da bi se uspešnejše boril za njegovo uresničenje, je sklenil volilno zvezo z avtonomisti med slovaškimi protestanti. S tem je odloženo uresničenje želje, ki napolnjuje vse zavedne čehoslovaške katoličane, da bi se namreč Čehoslovaška ljudska stranka, ki jo vodi monsignor Šramek, združila s slovaško katoliško ljudsko stranko. Med Nemci na Čehoslovaškem je o priliki volitev zavladala večja zmeda; Poleg starih strank: socialno-demo-Uratske, kmečke zveze in krščansko-socialne ljudske stranke je zadnji čas bila ustanovljena »Sudetsko-nemška domovinska fronta«, ki ji načeluje Konrad Henlein. Ko je bila narodno-socialistična stranka med čehoslovaš-kimi Nemci razpuščena, je nastopila omenjena »Domovinska fronta« kot njena dedinja. V nemškem taboru je torej pričakovati precejšnje pregrupa-cije volilcev, ki jih strastna nemško-nacionalna agitacija tira iz vladnega bloka v opozicionalno fronto. DKŽAV V NAŠI DRŽAVI. še enkrat o izidu volitev v Dravski banovini. Ljubljana, 7. maja d. Banska uprava Dravske banovine objavlja naslednje službeno poročilo o izidu volitev v Dravski banovini: število volilnih uprav. 308.472 število oddanih glasov 151.846 (47.67%) Dobile so glasov: lista g. Bogolj. Jevtiča 125.178 (82.43%) lista g. dr. VI. Mačka 22.510 (14.82%) lista g. Dimit. Ljotiča 2.513 ( 1.65%) lista g. Maksimoviča 44 ( 0.03%) število nevelj. glasov 1.601 ( 1.07%) Za poslance. »Glas Naroda« piše v svoji številki od 10. maja o tem naslednje: »Ogromna večina prejšnjih poslancev z redkimi častnimi izjemami se po volitvah ni več veliko brigala za stike s svojimi volilci. Le bolj po redko so se prikazali v svoj volilni okraj in sklicali kakšno »konferenco« maloštevilnih zaupnikov, in še to pod pritiskom drugih gibanj, kakor je bilo pri nas gibanje bojevnikov. Bas tej okol-nosti in pa popolni sterilnosti prejšnje politike JNS pripisati ono apatijo, ki se je vedno bolj pojavljala med našim ljudstvom. V bodoče se ne bo smelo več dogajati, da Li izvoljeni poslanci samo vlekli dnevnice, kimali k zakonskim načrtom katere predlaga vlada skupščini . odobritev, in intervenirali za enega ali drugega izmed svojih volilcev pri kakšnem ministrstvu ali drugem uradu, temve. mrajo predlagane zakonske načrte tudi temeljito proučevati in zahtevati v primeru pomanjkljivosti tudi i.jih zboljšanje. Pa ne samo to! Po potrebi Tiorajo tudi poslanci sami dajati vladi inicijativo za sestavljanje raznih zakonikih načrtov in iz- dajanje zakonov.« — Predvsem pričakuje ljudst\u učinkovitih korakov in ukrepov za olajšanje neznosne gospodarske krize. V DRUGIH DRŽAVAH. Balkanska zveza je začela zborovati v Bukarešti 9. maja. Posvetovanj so se udeležili poleg zastopnikov Romunije pod vodstvom zunanjega ministra Ti« tulesca še naša jugoslovanska delegat cija z ministrskim predsednikom in zu« nanjim ministrom Jevtičem na čelu. Jevtiča je zastopal doma v Beogradu V. njegovi odsotnosti vojni minister general Zivkovič. Nadalje sta bila v Bukarešti grški in turški zunanji minister. Zaključek zasedanja Balkanske zveze. Zasedanje Balkanske zveze v Bukarešti je bilo zaključeno v nedeljo 12. maja. V središču razprav je bila sklenitev podunavske pogodbe ter vprašanje oborožitve Avstrije, Madžarske in Bolgarije. Zunanji ministri držav Balkanske zveze so zavzeli stališče, da je povečanje oborožitve teh držav, ki se na tihem že del j časa več ali manj pripravljajo, nedopustno, ker je v nasprotju z določbami mirovnih pogodb in ker. bi to dalo samo nove pobude revizio-nistični propagandi, kar bi moglo izzvati še večjo zmedo in še bolj napet položaj. Morebitno oborožitev bi Bal-k?".«ka zveza mogla odobriti samo tedaj, čc bi prizadete države podale resna na jamstva in se odrekle vsaki iz-premembi gle;!e obsega držav. Vsako razpravo o tal.i spremembi mirovnih pogodb Balkanska zveza že v naprej odklanja. Sklenjeno je bilo, da bo Balkanska zveza sporočila to svoje stališče velesilam in jim obenem predložila točne in zanesljive podatke o skrivnem oboroževanju Avstrije, Madžarske in Bolgarije. Za enkrat odklanja Balkanska zveza neposredna pogajanja a tc•"ni državami. V zvezi s tem je bilo Za eiseeajc kroi uporabljajte znani PLANSNKA - čaj BAHOVEC. Lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana Pristen je le v plombiranih pakeiih Rcg, fcr. 76 od 5. II. 1932. govora tudi o povratku Habsburžanov na prestol Avstrije. Balkanska zveza je v tem pogledu v celoti osvojila stališče Male antante, ki slej ko prej odločno odklanja obnovo Iiabsburše monarhije. Končno so v nizu vprašanj, ki so na dnevnem redu, obravnavali tudi vprašanje zbližanja 'držav Balkanske zveze z Italijo. V zvezi s tem je bilo govora tudi o sredozemski varnostni pogodbi, pri čemer so z zadovoljstvom ugotovili, da so se v zadnjem času v znatni meri izboljšali odnošaji med Francijo in Italijo na eni ter Italijo in Jugoslavijo na drugi strani. Popolna skupnost držav Balkanske zveze je prišla do izraza tudi v ponovnem sklepu, da Jbo Balkanska zveza v vseh mednarodnih vprašanjih kar najtesnejše sodelovala z Mal antanto, ker vidi samo v takem sodelovanju najzanesljivejše jamstvo za red in mir v tem delu Evrope. Avstrijski kancelar dr. Schuschnigg se je mudil na oddihu v Italiji in se je sestal ob tej priliki 9. maja v Florenci z italijanskim državnim tajnikom za zunanje zadeve Suvichem. Listi so na-migavali, da je šlo pri tem sestanku za pogajanja o sodelovanju Italije in Avstrije s podpori Francije proti Nemčiji. Po drugih vesteh je bil namenjen sestanek v Florenci pogajanjem o zo-petni vpostavitvi Habsburžanov v Avstriji. Italijanski politični krogi trdijo, da se je nxnarhisticni pokret v Avstriji tako razvil, da bi ga bilo nemogoče zatreti brez hujših posledic. Belgija bo priznala sovjetsko Rusijo. Belgijska vlada je napovedala v parlamentu, da bo vzpostavila zopet diplomatske zveze z Rusijo in ima zunanji minister že vsa tozadevna navodila. Nova vlada na Španskem. Zadnjič smo poročali, da je podala ostavko Le-rouxova vlada. Nova vlada je bila sestavljena 6. maja zopet pod predsedstvom radikala Lerrouxa. V tej vladi imajo radikali: ministrsko predsedstvo, zunanjega in notrajnega ministra. Katoliška ljudska stranka pod vodstvom mladega Gil a Roblesa je zastopana. v vladi s petimi ministri. Gil Robles kot šef stranke je prevzel vojno ministrstvo. Katoličani še imajo pravnega ministra, delavsko ministrstvo, prometno in trgovinsko. V vladi so še tudi agrarci, ki imajo podoben program kakor katoliška stranka in imajo dva ministra. Od nestrankarjev je v vladi kot strokovnjak finančni minister Chapa-prieta, ki je monarhist in je bil minister že pod pregnanim kraljem Alfon-zem XIII. Naučni minister je liberalni demokrat. V obnovljeni Lerrouxovi vladi imajo desničarji večino, iker je v njibovili rokah osem ministrstev. Zarota proti diktatorju Turčije. Oblasti so odkrile v Brusi in Daliji zaroto, ki bi naj bila organizirala revolucijo in državni prevrat. Zarota je bila naperjena proti diktatorju Turčije Ke-malu Ataturku. Zaprli so 70 oseb. Vodja zarotniškega gibanja je bil 701etni Saidi, ki je začel rovariti proti mladi Turčiji in njenim voditeljem radi tega, ker so ti skoraj docela izločili turško veroizpoved iz javnega življenja. Italija — Abesinija. Italija mobilizira naprej in pripravlja bojne sile proti Abesiniji. Pripravljenih na napad je v vzhodno-italijanski-afriški koloniji 284 tisoč mož vojaštva, fašistične milice in delavcev iz Julijske krajine. Z najnovejšimi odredbami za mobilizacijo je naraslo število za boj proti Abesincem pripravljenih mož na nad 1 milijon in sicer 710.000 mož redne vojske in 383 tisoč miličnikov. — Doslej je bilo pripeljanih v Abesinijo preko egiptovskega in angleškega Sudana 60.000 ton orožja in raznega drugega vojnega tna-terijala. Razven tega je bilo vtihotap-ljen nad 1 milijon ton streliva ter orožja, ki je nemškega, švedskega, belgij- skega in španskega izvora. Italija namerava ugovarjati in nastopiti pri Društvu narodov proti vsem onim državam, ki dobavijo Abesincem orožje in strelivo. Abesinski cesar je izjavil, da bo odredil splošno mobilizacijo ter pozval pod orožje vse sposobne moške. Proti komunizmu. Zelo živahno se giblje protikomunistična organizacija »Silakk« (skrajšano iz francoskih besed: »Središče mednarodne dejavne borbe zoper komunizem«) v Belgiji. Ustanovitelj in voditelj te organizacije je Josip Duje, bivši belgijski konzul v Rostovu na Donu, ki je bil v Rusiji do leta 1926. Organizacija izdaja knjige, letake, prireja razstave ter predavanja v mestih in d> 'avskih T:rajih. K predavanjem so večkrat povabljeni komunisti, ki so pri debati poraženi in sami morajo priznati, da predstavitelji »Si-lakka« delujejo 1 z dejstvi, povzetimi iz sovjetskih uradnih virov. Od 1.1932 izdaja »Silakk« 18krat na leto sešitke »Antikomunistične dokumentacije« v francoskem, španskem, liolandskem jeziku itd. Židje v Palestino. Odkar v nekaterih državah, osobito v Nemčiji, ne gledajo zidov s prijaznim očesom, si iščejo židje novo domovino, kjer bi jim sreča bila milejša. Zionistični (narodnostni) pokret med židovskim narodom hoče tok židovskega naseljevanja uravnati v Palestino, ki naj bi zopet postala židovska narodna država. In res raste židovsko pi*iseljevanje v Palestino od meseca do meseca. Sedaj je Židov v sv. deželi že preko 350.000, Arabcev pa 900 tisoč. Rastoče priseljevanje napolnjuje Arabce s skrbjo za bodočnost, in to tem bolj, ker židje napovedujejo, da bodo čez nekaj let imeli v Palestini absolutno večino. V načrtu imajo 50.000 novih priseljencev vsako leto. To povzroča med starejšimi Arabci brigo, med arabsko mladino pa gnev. Ne omejuje se pri tem mladina samo na prekipevanje čuvstva in demonstracijske nastope, prešla je že tudi v akcijo. Mladeniči hodijo od kraja do kraja z geslom: »Bojkotirajmo židovsko blago! Pri-pravljajmo štrajke na škodo židov! Ne prodajajte arabske zemlje židovskim priseljencem! Zahtevajmo od angleške oblasti, da prepove nadaljnje naseljevanje!« Arabci so tudi radi tega ne-voljni na Anglež , ker jim nočejo zgraditi železnice, ki bi se z njo mogli peljati iz Palestine direktno na grob Mohameda v Arabiji. Bojijo se namreč Angleži in menda bolj židje, da bi ta islamska (mohamedanska) železnica vozila ne samo palestinske Arabce na Mohamedov grob, marveč od tamkaj arabsko narodnostno idejo v Palestino. Novomašnik, star 71 let. Tak primer je izjemen, ki se redko zgodi. Če pa se zgodi, je dokaz velike božje milosti. Zgodil se je zdaj v državi Indiani (v Zedinjenih državah Severne Amerike), kjer je te dni bil za duhovnika posvečen profesor Staunton. Stari novomašnik je rojen v protestantovski cerkvi. Leta 1890 je napravil na vseučilišču izpit kot inžener ter najprej poučeval matematiko na neki šoli v New-Jorku. Koncem preteklega stoletja ga je vlada poslala kot šolskega nadzornika na Filipinske otoke, ki so takrat prešli v ameriško last. Ker ga je srce vleklo v duhovniško službo, je študiral prote-stantovsko bogoslovje ter po končanih študijah dobil mesto protestantovske-ga pridigarja. Ob študiju krščanskega verstva je spoznal resničnost, in sicer izključno" resničnost katolicizma. Nasledek tega spoznanja je bil njegov pristop v katoliško cerkev, ki se je zgodil leta 1930. Istega leta mu je umrla žena. Po njeni smrti se je odločil, da gre v bogoslovje. Očesna bolezen ga je precej ovirala pri r .aiju katoliškega bogoslovja. Vendar je premagal vse ovire in težave. In sedaj se mu je izpolnila najsrčnejša želja: kot 711etni novomašnik je stopil pred oltar Gospodov. Puščava. Predstojništvo božjepotne Cerkve sv. Marija v Puščavi sporoča pobožnim romarjem, da se bodo vršili letos v Puščavi romarski shodi v sledečem redu: Prvi romarski shod bo na četrto nedeljo po Veliki noči dne 19. maja, drugi na god sv. Ane dne 2G. julija, tretji v nedeljo po sv. Ani dne 28. julija, četrti na praznik Vnebovzetja Device Marije. dne 15. avgusta, peti, največji, v nedeljo po prazniku Vnebovzetja Device Marije dne 18, avgusta in šesti na praznik Rojstva Device Marije dne 8. septembra. Sporočamo romarjem, da bo pri vsakem romarskem shodu več sv. maš in vedno priložnost, da opravijo sv. spoved. Pričetek spovedi bo že prejšnji dan in spovedovalo se bo na dan shoda od ranih ju-(¡•\njih ur do opoldan in še črez, če bo treba. Pridite vsi, ki ste potrebni duševne tolažbe, k svoji nebeški Materi po tolažbo, ker pri sveln jo iščete zamanj. — Sporočamo tudi vsem častilcem Marijinim, da se bode letos Marijino svetišče v Puščavi temeljito osna-žilo in prenovilo. Prenovili se bodo štirje stranski oltarji, ki so znameniti po svoji izdelavi in starosti, pa so v popolnem razpadu. G. Zoratti Alojz, kipar in pozlatar iz Maribora, je že pričel z delom. Prebeliti bi bilo treba notranjost in zunanjost cerkve. Stroški za to delo bodo ogromni. Ker farani, ki so po večini revni, teh stroškov ne bodo zmogli, se obrača predstojniiitvo cerkve na častilce Matere božje, da bi npopevali in darovali za potrebno olepšavo hišo božje. V Puščavo vsak rad pohiti bodisi na lomanje, bodisi na izlet, pa naj bo leto ali zima. Spomnite se, romarji in izletniki, One, ki kraljuje v Puščavi — Matere božje — in prispevajte za ohranitev Nje-neg asvetišča! Vatikanski list »Osservatore Romano« je objavil zadnje dni odprto pismo kanonika lateranske bazilike Pija Mortara na svoje nekdanje judovske tovariše. V pismu jih papežev prelat poziva, naj stopijo v katoliško Cerkev, kakor je to sam storil. Omenjeni poziv oživlja zopet spomine na slučaj Mortara, ki je vzbujal nekoč toliko pozornosti po celem svetu. Leta 1855 se je rodil bogatemu židovskemu trgovcu Mortara v italijanskem mestu Bologna otrok. Ko je bil star sinko tri leta, je nekega večera naenkrat nevarno zbolel v odsotnosti njegovih staršev. Poleg bolnika je cula katoliška dekla, ki je bila prepričana, da bo fantek umrl in mu je podelila zakrament sv. krsta v sili. Dečko ie ozdravil in dekli je narekovala vest, da je zaupala sli.čaj spovedniku. Spovednik je javil višji cerkveni oblasti, da se nahaja ikrščcnec v judovskih rokah. Bologna je spadala tedaj k papeževi državi. Cerkvena oblast je bila obenem tudi svetna. Guverner je bil kardinal in ta je odredil, da morajo fantka prenesti iz židovske hiše v katoliško vzgajal išče. Si lahko predstavljamo, 'kako so bili otrokovi starši na- enkrat presenečeni. Ugovorom staršev so se priključili vsi židje v Bologni. Kardinal je zašel v največje neprilike, zadeva se je' bila razširila preko mej cerkvene države. Poklical je na pomoč papeža. Sveti oče Pij IX. bi bil mogoče skraja za (kompromis, a se je bilo med tem polastilo slučaja liberalno časopisje z vso ljutostjo. Papež Pij IX. je ukazal, naj odvzamejo staršem otroka in malega Mortaro so prinesli v Rim, kjer je bil predan krščanskim vzgojiteljem. Do leta 1870, dokler je trajal boj za papeževo državo, je bil slučaj Mortara neizčrpni propagandni materijal za liberalizem. Naenkrat pa se je zadeva preokrenila povsem nepričakovano. Dne 20. septembra 1870 so naznanili Italijani v osvobojenem Rimu 151etne-mu Martari, da je popolnoma prost. Njegov oče je že bil mrtev. Prišla je njegova mati, da bi ga odvedla, a je zadela na odločen odpor. Pij Mortara, kakor mu je bilo ime in se je pisal, se je zoperstavil, da bi zapustil zavod v Rimu in je izjavil, da hoče ostati (katoličan ter postati duhovnik. Radi te izjave mu je odkazal papež Pij IX. bivališče v Vatikanu. In Pij Mortara je tudi res postal duhovnik in pozneje celo prelat v Lateranu. Te dni je dočakal nekdanji judovski de*-ko 80. rojstni dan. Osebne vesli. Duhovniške vesti. Postavljeni so bili gg.: Jožef Varga, kaplan pri Sv. Juriju v Prekmurju, za provizorja istotam (20. febr. 1935); Alojz Peitler, kaplan na Muti, za provizorja istotam in za so-provizorja pri Sv. Jerneju nad Muto (27. marca 1935); Ivan Mak, «upnik pri Sv. Petru na Kronski gori, za soprovi-zorja v Št. Janžu pri Dravogradu (1. -4. 1935); Franc Glavnik, kaplan v Št. Vidu na Planini, za provizorja istotam (12. aprila 1935); Franc Urleb, župnik na Dobrni, za soprovizorja pri Sv. Jo-štu na Kozjaku (1. maja 1935); Franc Glavnik, provizor pri Št. Vidu na Planini, za provizorja na Prevorju in Jožef Presnik, resign. župnik na Prevorju, za provizorja pri Št. Vidu na Planini (1. maja 1935). — Nastavljena sta bila gg.: Jurij Guzej, kaplan na dopustu in hišni duhovnik v bolnici v Slovenjgradcu, za kaplana pri Sv. Juriju pod Taborom, in Franc Modrinjak, provizor v Artičah, za ¡kaplana v Pišecah (1. maja 1935). — Prestavljeni so bili gg. kaplani: Adolf Adamič od Sv. Martina v Rožni dolini na Dobrno; Janez Petan od Sv. Antona v Slov. goricah 4. Sv. Lovrencu na Pohorju, in Franc Šmon iz Nove cerkve na Remšnik z delokrogom v Ribnici na Pohorju (vsi 1. maja 1935). — Odpovedali so se župniji: Anton Esenko na župnijo Št. Janž pri Dravogradom (s 1. aprilom 1935); Jožef Presnik na župnijo Prevorje in Franc Štiglic na župnijo Šmartno ob Dreti (s 1. maj. 1935). — Bolezenski do^i.st je dovoljen g. A. BratkoviČu, ikaplanu pri Sv. Marku niže Ptuja (s 1. majem 1935). — Začasno nezasedeno ostane kaplansko mesto v Veliki Nedelji, Sv. Antonu v Slov. gor. in Sv. Martinu v iožni dolini. 701etnica vpokojenega g. župnika. V Bukovžlaku pri Teharjih je obhajal 13. maja 701etnico vpokojeni g. župnik Jožef Sigi. Jubilant se je rodil 13. maja 1865 v Rogaški Slatini, sv. mašo je pel pri Sv. Križ pri Rogaški Slatini 27. julija 1890. Kaplanoval je pri Sv. Janžu na Dravskem polju, v Kamnici, v Št. Petru pri Mariboru in v Vitanju. 19 let je bil župnik v Trbonjah nad Muto, odkoder se je preselil leta 1922 v Dram-Ije. Leta 1932 je stopil v pokoj in se nastanil pri Teharjih. Dobremu g. Jožetu častita >k 701etnici »Slovenski gospodar« z željo: Ohrani ga ljubi Bog v zdravju še do nadaljnjih jubilejev! Nesreče. Smrtna nesreča kolesar i bora proti Kamnici se je pe.ja! na navadnem kolesu g. Josip Švajger, bivši policijski uradnik in ikavarnar. Na hribu, ki se imenuje Montebello, mu je odrekla zavora, že bolj prileten gospod je zgubil pri naglem teku kolesa du-haprisotnost, zadel ob železno obcestno ograjo, se prevrnil in obležal nezavesten. Poklicani mariborski rešilni oddelek je oddal težko poškodovanega v bolnico, kjer je podlegel poškodbi. G. Švajger je bil den prvih slovenskih uradnikov, ki je prišel s prvim magi-stratnim komisarjem g. Pfeiferjem po prevratu v Maribor. Bil je obče znan in je rad povedal kaj iz časov, ko je bil osebni tajnik pod rajno Avstrijo znanega kranjskega deželnega glavarja barona Ilajna. Zapušča ženo z nekaj še nepreskrbljenimi otroki. Rajnemu, ki je bil doma iz Oplotnice pri Slov. Konjicah, svetila večna luč! Hudio je ponesrečil s kolesom v Mariboru v Smetanovi ulici stavbenik g Ivan Spes z Bstnavske ceste. Ponesre čeni se zdravi v mariborski bolnici. Domačija je pogcrela v Zg. Ložnici pri Maribor posestniku Francu Pod-križniku. Radi vetrovnosti je preskočil ogenj še na stanovanjsko noslopje in je pogorela cela domačija. Škode je za 57.000 Din. Avtomobilska nesreča pri Marenbei-gu je zahtevala 15 ranjenih. Na tovornem avtomobilu g. Rutarja iz Maren-berga je bila skupina ljudi, ki se je peljala z Radia v Marenberg. Navzdol je odpovedala zavora in se je avto trikrat prevrnil. Težko poškodovana sta bila in prepeljana v bolnico v Slovenjgra-dec Franc Koch, posestnik z Radia, in Emil Knez iz Marenberga. Več poslopij pogorelo. V Cirkovcali pri Pragerskem je upepelil ogenj dne 7. maja zjutraj ob pol petih stanovanjsko in gospodarsko poslopje Martina Paja. Radi močnega vetra so preskočili plameni še na domačijo soseda in posestnika Franca Jevšarja. Poslopja so bila krita s slamo in radi tega je imel ogenj lahko nalogo. —• V Stopercah je pogorelo gospodarsko poslopje posest-niče Terezije Ozvald. Škoda pri vseh treli pogoi*elqih znaša 50.000 Din Kar dva požara v enem kraju. Pri Račah v Braunšvajgu je pogorelo posestniku Antonu Videršeku 10.000 Din vredno gospodarsko poslopje. V noči od 7. na 8. maj je uničil požar posestniku Rudolfu Lovrecu šupo s skednjem in ostrešje na hiši. Škoda blizu 30.000 Din. Levo nogo si je zlomila pri padcu z voza trgovka in gostilničarka Josipina Fazarinc iz Trnovelj pri Celju. Podlegel notrajnim poškodbam. Janez Kovačič, po domače Ivančev, posestnik z Brunka pri Radečah, in njegov brat sta sadila na skupni njivi na Dobravi krompir. Franc je pognal med delom vola, ki sta bila vprežena v voz, in Janez je padel pod voz tako, da mu je šel preko trebuha. Ponesrečeni je še sam vstal in se zdravil nekaj časa doma. Ker pa le ni bilo boljše, se je napotil k zdravniku, kateri ga je odposlal takoj v bolnico v Brežice, kjer so ugotovili hude notrajne poškodbe, katerim je Janez podlegel kljub prizadevanju zdravnikov. Dne 1. maja so stavkali v španskem nustu Barcelona natakarji, katere je hitro nadomestilo vojaštvo. 50 m globoko pod Parizom so katakoml v katerih bi imelo prostora 600 tisoč osek. Smrtna nesreča motociklista. Blizu Žirovnice na Kranjskem je smrtno ponesrečil z motornim kolesom 241etni mizar Ivan Resman iz Zgoš pri Begunjah. Treščil je kot neizurjen vozač na tla in obležal mrtev. Smrtno je povozil vlak ne daleč od postaje Metlika na Kranjskem 20mese-čno Julijano Cajnar iz Križevske vasi. Otrok je zašel izpred domače hiše na železniško progo, kjer se je igral in ga je zalotil vlak. Dva požara na Kranjskem. Dne 8. t, m. dopoldne je pogorela do tal v Osil-» niči lesena hiša čevljarju Jožefu Os-valdu. Radi vetra je bila v nevarnosti cela vas. Gasilcem gre zasluga, da so omejili ogenj. — V Kresnicah je čisto upepelil ogenj dne 8 .maja ob treh v jutro s slamo krito in na samoti stoječo hišo Jerneju Štrublju, po domače Rometovemu. Zgorel je tudi ves živež, Španski vojni minister in vodja katoliške stranke Gil Robles. Poljska letalca stotnika Hynek (na leti) in Burzynskt (na desni) pripravljata polet v izredne višine In hočeta doseči 20.000 m. Zlato poroko sta obhajala v Št. Vidu pri Grobelnem 781etni obrtnik in posestnik Franc Gajšek in njegova 731et-na žena Uršula. Ogenj. V Vodicah nad Ljubljano je uničil od zlobne roke podtaknjen požar posestniku Feliksu Tavčarja dva škednja, drvarnico, šupo za vozove in več strojev. oprema, obleka in so si domači rešili v zadnjem trenutku iz goreče hiše le golo življenje. Zopet planinska nesreča na Turncu. Predzadnjo nedeljo 5. maja je smrtno ponesrečil na Turncu pri Šmarni gori na Kranjskem mladi Mirko Dovič. Dne 12. maja v nedeljo se je pripetila slična nesreča na isti gori pri plezanju. Skupina ljubljanskih planincev je v nedeljo popoldne plezala na Turne. Sredi iu poti je naenkrat omahnil 201etni ju-rist Svetozar Likar, doma iz Celja. Mladi hribolazec se je kotalil po robovih skal in priletel ob vznožje, kjer ga je prestregla druga skupina hribolaz-cev ter ga ujela v roke in preprečila smrt. Likar si je dvakrat zlomil roko, levo ključnico in dobil tudi hude no-trajne poškodbe. Težko ponesrečenega so prepeljali v ljubljansko bolnico. Razne novice. Prevoz kosti radgonskih junakov. Dne 7. maja so bili prepeljani iz avstrijske Radgone preko murskega mosta v Gornjo Radgono na dveh mrtvaških vozih zemeljski ostanki ustreljenih junakov upora maja leta 1919 in kosti naših vojakov, padlih v bojih za posest Radgone leta 1919. Uporniki avstrijskega polka št. 97, ki je imel svoj kader v Radgoni, so bili v Radgoni ustreljeni kot jugoslovanski narodnjaki 27. in 29. maja leta 1918. Vseh žrtev je bilo prvotno osem, a dve sta že bili prepeljani in sicer ena leta 1924 in druga 1. 1929. Na pokopališču v Obraj-ni (Halbenrain) v Avstriji so bili tokrat iskopani in prepeljani v Gornjo Radgono zemski ostanki vojakov, ki so padli v osvobodilnih bojih 4. in 9. februarja leta 1919 v okolici Radgone. Ti junaki so: Jožef Haložan, pristojen v Maribor, padel 4. februarja; neznan vojak, ki je padel 4. februarja; Ivan Masten iz Središča, padel 5. februarja; Martin Ivojc od Sv. Lenarta v Slov. g. Svečani pogreb se bo vršil pozneje. Nevarnost v žepnem robcu V žepnem robcu se skriva nevar« nost, k! se ¡e ne sme prezreti. Kajti ravno v žepnem robcu se nabira največ kali in bakterij, ki postanejo lahko vedno nevarne, ako se ¡¡h ne uniči pri pranju. Zato pozor: samo zares higi-¡enično oprani žepni robci niso nevarni. Šele v vreli raztopini Schichtovega Radiona, ko prehaja na milijone kisi-kovih mehurčkov s čistilno peno mila vred skozi perilo, se uničijo vse kali. * Kar ¡e dobro za žepne robce, velja seveda še v večji meri tudi za vsedru-go perilo v gospodinjstvu in družini. Domači izdelek SCHICHTOV RADIOM pere vse higijenično čisto R.J. 5-35 lOOletnico cerkve na Slovenski Kal-variji pri Mariboru so obhajali s pridigo in slovesno službo božjo dne 12. maja, v nedeljo. Cerkev so začeli graditi leta 1832 na prostoru, kjer je stal križ m iz leta 1664. Pod goro je stala nekdaj cerkev sv. Kunigunde, ki je pa razpadla in so prenesli iz starega svetišča v, novo cerkvico nekaj starih slik. Spominsko pleščo so odkrili rajne- 1181etna kraljica. V indijskem mestu Ilerat je umrla llSlet-na kraljica, ki je bila najstarejša vladarica na svet j. Gre za vdovo nekdanjega emirja ali vladarja Afganistana v osrednji Aziji, Mohameda Khana, ki je vladal Afganistan v letih 1767 do 18G8. Leta 1869 pa je na.podila s prestola revolucija in se je nastanil , v Indiji. Pred kratkem umrla kraljica je bila prababica sedanjega afganistanskega emirja. Izredna najdba. Priprosta delavka v Budimpešti je kupila pri etarinarju zglav-nik, na katerem'pa ni mogla spati, Jv&1" jp « tiščali.trd predmet, ki je tičal nekje med perjem. Razparala je Januš Goleč: 19 Propast in dvig. Ljudska povest. Orožnikom se sicer naravnost ni nastavljal, hodil pa je nemoteno okrog. V stalnih stikih je bil z Maj-dakom. Ta mu je poročal, kako je z Veroniko in ali je že grobokop njegove življenske sreče Pasarič pod ključem. Zvedel je, da so Veroniko spustili kmalu. Vrnila se je mimo Stenjevca k osamljeni materi v Kraljevec. Siloviti udarec usode jo je potrl, da je prepadena in jedva senca nekdanje ljubke Veronike. Doma sploh ne gre iz hiše in nikdo ne zna, kaj da pravzaprav začenja^ ' . . .. "I . .. ■ ' j " Majdak ni mogel dobiti z njo nobenih stikov. Zatrjeval je Vinku; da je blaga ter nežna ženska duša preveč udarjena, da bi pri njej zalegla kaka tolažba izpod Vinkovega peresa. Veronika bo prosta, ko bodo zagrabili Pasariča ter ga obesili. Po smrti tolovajskega glavarja bo pa tudi za tolikanj bičano Veroni- kino srce najtrdnejša opora zavest, da tudi od njenega peklensko zlobnega moža v največjo nesrečo pahnjeni Vinko ni pozabil na njo. Treba je bilo počakati, potrpeti, kako se bodo razmere razvijale. Po tolikerih najhujših preizkušnjah bo došlo sigurno plačilo! Takole in podobno so se glasili Johanovi nasveti. Vinko sam je moral priznati, da še ne sme kar pasti skozi duri Veronikinega srca. Sklenil je, da se ne bo •vsiljeval in prepustil času ter slučaju, da ju zopet združita. Lapuh se je tudi pogostoma sestajal s tobakarji. Takoj jih je pridobil za odločno pomoč kmetom, če bi se še drznili razkuževaici enkrat s svojimi brezsrčnimi nastopi. Treba jih je bilo samo pozvati in trdno se bodo postavili s kmetom ramo ob rami, da branijo ter čuvajo njegove lastninske pravice. Vinko je bil pač previden in radi tega si je zasigural še si-gurnejšo obrambo napram nasilnostim gosposke, nego so bili kmetje. " - Presneto bridko so se varali kmetje ter Vinko s svojimi tobakarji vred, če so mislili, da so dušo raz-kuževalcev Hansla trajno oplašili s križanjem! mu triglavskemu župniku in slovitemu slovenskemu skladatelju g. Jakobu Aljažu na Šmarni gori. Letos dne l). julija poteče 90 let, odkar se je rodil v Zavrhu pod Šmarno goro g. Jakob Aljaž. Spomin g. Aljaža je počastilo v nedeljo dne 12. maja nad 3000 ljudi. Kdor se zanima za kmečko, delavsko, obrtniško ali uradniško vprašanje, kdor se udejst-uje kot prosvetni delavec in organizator, in kdor hoče kot delavski ali kmečki voditelj res koristiti svojemu narodu, naj naroči knjigi oZa nov družabni red«, ki jo je spisal dr. An irej Gosar. Zdaj je izšel že 1. snopič 2. zvezka •>CiIji in pota«. O tej velevažni knjigi, ki jo ho moral imeti vsakdo, ki se zanima za katerokoli področje javnega življenja, dobi vsak čitatelj »Slovenskega gospodarja« brezplačno obširen prospekt, ki ga naj vsak zahteva od Družbe sv. Mohorja v Celju. Čitateljice »Slovenskega gospodarja« opozarjamo na kuharsko knjigo Marije Remec, ki jo je v drugi izdaji pred kratkim izdala Družrba sv. Mohorja pod naslovom »Kuharica v kmečki, delavski in preprosti meščanski hiši«. Knjiga obsega 255 strani in vsebuje 9G5 receptov za pripravljanje preproste, pa okusne in izdatne domače hrane. Knjiga je sestavljena zelo pregledno, navodila pa so pisana lahko umljivo, tako da jih vsaka preprosta gospodinja povsem razume. Gospodinje, kuharice in neveste, naročite knjigo takoj, ker Vam bo veliko koristila. Broširan izvod stane 21 Din (za neude 28 Din), vezan 30 Din (za neude 40 Din). Knjigo naročajte po dopisnici pri Družbi sv. Mohorja v Celju. Od robca do zastorja! Tak naslov nosijo navadno katalogi, ki nam nudijo pregled potrebnega perila v gospodinjstvu. Ravno tako obsežna je mogočnost uporabe Schichtovega Ra-diona, kateri je danes najidealnejše sredstvo za pranje vsakega perila. XV. Ljubljanski velesejem od 1. do 11. junija t. 1. bo bogato zaseden z vsemi proizvodi domače industrije in obrti. Posebno bogate bodo razstave pohištva, tekstilnih izdelkov, preprog, galanterije, raznih praktičnih novosti, usnja in usnjenih izdelkov, poljedelskih Birojev in avtomobilov. V okviru letošnjega pomladanskega velesejma bo tudi razstava Zveze gospodinj pod naslovom »Žena in obrt«. Pokazala nam bo, kako se je žena v borbi za lastno eksistenco spričo velikih zahtev realnega življenja XX stoletja praktično uveljavila v raznih poklicih. Razgrnila bo pa tudi pred nami stremljenje današnje žene, s čim manjšo porabo časa in energije doseči čim večjo popolnost, zunanjo in notranjo dovršenost svojega dela. Tehnični višek te razstave pa bo modna revija, ki ima predvsem namen odločno po vdan ti, da imamo, kar se obleke tiče, sami doma vsega dovolj in da lahko glede izdelave in krojev tekmujemo brez skrbi s tujino. Živi modeli se bodo predstavljali občinstvu, oblečeni po modi, bodisi kar se t če klobukov, obleke, obutve itd. Domače ženstvo se bo lahko na ta način najbolj nazorno prepričalo o visoki vrednosti domačega biaga in domače izdelave. Ta del razstave bo odprt popoldne in tudi zvečer ob svitu reflektorjev in žarnic. Med odmori bo skrbel za zabavo bogat program, ki bo obsegal glasbene, plesne ter pevske točke. Z lutkovim odrom in otroškimi komadi pa bo preskrbljeno za deco in odrasle. Druge posebne razstave so: poučna razstava o domači volni in njeni uporabi, kjer se bode predvajalo tudi tkanje volnenih izdelkov. Velika gasilska razstava. Razstava onih vrst in plemen malih živali, ki so posebne važnosti za naše ljud;, da jim bo reja res prinašala dobiček in uspeh. Obiskovalci imajo na železnicah 50% popust. Ko kupijo vozno karto, naj zahtevajo tudi rumeno železniško izkaznico za 5 Din. Na velesejmu dobe potrdilo o obisku, nakar jim vozna karta z železniško izkaznico velja za brezplačni ppvratek. Obžalovanja vredna slučaji. Za kravo ju je csleparila. V Počehovi pri Mariboru je imel pri nekem vini-earju kravo posestnik Fr. Lemcž iz Zrkovc. Pri viničarju se je oglasila mlajša ženska, ki je govorila tako dolgo vanj, dokler ji ni izročil krave, češ, da bo gnalo ženšče žival k Lemežu. Viničar in Lemež sta se kmalu prepričala, da ju je ženska osleparila za kravo. Sleparko so zaprli, kravo pa vrnili lastniku. Kurjega tatu so prijeli. Po Pesnici pri Mariboru je bil na delu kot kurji tat 211etni Jožef Einc. Pokradel je 54 kokoši in jih prodal po Mariboru. Smrt radi krivdka. Dne 11. aprila je delalo več delavcev v vinogradu na Bregu pri Oplotnici. Med kopači sta bila tudi Maks Brečko in Ferdinand Gošnjak, ki ni.ta bila prijatelja. Po večerji je vstal Maks Brečko, da bi šel domov. Proti njemu je skočil Gošnjak, ga udaril in mu strgal s klobuka kriv-čke. Napadeni je segel po nož in zabodel Gošnjak a tako, da je čez četrt ure izdihnil. Za krvavo dejanje je dajal Brečko dne 7. maja odgovor pred sodniki v Celju. Obiojen je bil radi težke telesne poškodbe s smrtnim izidom, povzročene v silobranu, na 1 leto 6 mesecev robije in na povračilo pogrebnine v znesku 20<"0 Din. Hitro izsledena in prijeta ubijalca. V zadnji številki smo poročali, da so našli ustreljenega v škofijskih gozdovih v gornji Savinjski dolini vobče priljubljenega gozdarja Emila Krištofa. Omenjeni se je podal na Planico na divjega petelina. Na prepovedanem lovu na divjega petelina sta bila tudi komaj 191etna: Ales Moličnik, hlapec iz Podveze, in posestniški sin Alojz Robnik s Podvolovljeka. Gozdar Krištof je cul slučajno njun strel, šel za njima in ju izsledil. Divja lovca sta bežala pred gozdarjem, ki je streljal za beguncema in krogla je oplazila Robnika po levi roki. Moličnik se je na begu hitro obr-llii, pomeril po gozdarju in ga smrtno zadei. Oi?R prijeta nepridiprava sta poskušala takoj po aretaciji tajiti zločin, a nista mogla, ker je Robnika izuajaia rana na roki. Prijeta sta priznala krvavo dejanje ter sta bila izročena takoj sodišču. Brata ustrelil. V Zgornji Breznici pri Rakeku se je zgodil vse obsodbe vreden zločin, da je ustrelil iz vojaške pištole starejši brat mlajšega in sicer na Ruparjevi domačiji. Franc Rupar je vodil s svojo materjo manjše posestvo. Mlajši brat. Anton bi moral k vojakom in je prosil Franceta, naj mu da nekaj denarja. Mesto denarja je dal nečloveški brat Franc mlajšemu smrtonosno kroglo in je nato pobegnil od hiše. Neznan vlomilec z bogatim plenom. Pri najemniku kazine na Jesenicah g. Antonu Legatu je vlomil neznanec v Po rešenju s križa na jasi v Dobravi se je sicer aatekel k zdravniku radi morebitnega prehlada. Kakor hitro ga je zdravnik potolažil, da je zdrav in da mu otrpnete udov ni prav nič škodovalo, Je sklenil tudi maščevanje nad drzneži. Predvsem je obvestil okrajnega glavarja, kako se mu je godilo nekaj ur v Dobravi. Zaupal mu je, da bo posetil sam deželnega glavarja v Gradcu in zahteval od njega zadoščenje za brezmejno žalitev ter osme-Šenje. Iz Gradca bo prejelo okrajno glavarstvo, kaj bo storiti in kako postopati proti puntarjem v bodoče. Hanse! se je odpeljal iz Brežic v Maribor in Gradec. Predno je nahujskal najvišjo deželno oblast nad slovenske vinogradnike, je preteklo nekaj časa. V njegovi odsotnosti je počivalo delovanje razkuževalne komisije, kar si je tolmačil priprosti narod čisto napačno. Člani komisije so bili tudi v brezdelju sijajno plačani in niso sami silili ter priganjali k nadaljevanju tolikanj opasnega zatiranja trtne uši. Čakali so na povelja ter navodila od svojega vrhovnega zapovednika in čim dalje so izostala, tem ljubše jim je bilo. Po daljšem odmoru so prejeli iz Gradca zapečateno pismo. Hansel jim je pisal, da morajo bi'.i ta in ta dan pripravljeni, da odrinejo pod zaščito orožnikov na Sromlje, Tamkaj je glavno gnezdo puntarjev in tem bo pokazala oblast z oboroženo silo, da so njena povelja svetost! Nobenemu članu komisije se ne sme skriviti niti las, sicer bodo govorile puške! Pričetek razkuževalnega delovanja naj komisija na Sromljah oznani, sicer bi zgledalo, kakor bi se bali par nahuj-skanih kmetov. Navodila za pohod na Sromlje ima že brežiško okrajno glavarstvo^ katero mora skrbeti za varnost ter sigurnost komisije. Tako je pisal g. Hansel. Sam je lepo ostal v Mariboru in se ni pripeljal, da bi bil lastnoročno podrezal v sršenovo gnezdo razpaljene ljudske nevolje. Komisarji so imeli navodila in treba je bilo iz mirnega pišečkega zatišja na opasen posel. Razkuževalci so imeli izrecno povelje, da morajo svoj nastop v župniji Sromlje poprej dati oklicati pred cerkvijo. Najnevarnejšo ost Hanslovega predhodnega oznanila so s pristankom okrajnega glavarja enostavno opustili. Presojali so itak nevaren položaj čisto pravilno: Zakaj nuditi kmetom s predhodnim oznanilom priliko, da se zberejo od bogznaj odkod in planejo po njih! Če bo enkrat komisija na svojem no- ovojno platno in izvle-. kli iz zglavnika biserno verižico v vrednosti 1 milijona Din. Najbolj globoki rov na svetu je v rudniku Moro Ve!« ho v pokrajini Minad Geraes v Braziliji. Glon bok je 1300 m. Knjižnica izredno malih knjig. V Združenih državah Severne Amerike in to v Massachusetts, je zbral neki državljan knjižnico, ki obsega 0 tisoč zvezkov in nobeden ne presega veliko* sti pisemske znamke. 17 Rimov. Zanimivo je, da nosi ime večnega mesta Rima še IG drugih mest. Tako je samo v Zdrui ženih državah Severne Amerike devet mest z naslovom Rim, v. Juž^ stanovanje. Odnesel mu je 55.000 Din gotovine, precej ..lat ni no in raznih drugih dragocenosti. * Slovenska Mrap.si@. Črensovci. Šola v Dolnji Bistrici se je razširila v trirazrednico. En razred je nastanjen pri Maučecovih. D-Vbili smo tretjo učno moč. Novo gdč. učiteljico so dobili tudi v Trnju. Obema gospodičnama želimo prijetno življenje v naši Krajini! — Naši domači abituri-jentki sta tudi dobili službe in sicer gdč. Ko-lenkova v Lendavi, gdč. Kelencova pa v Ga-berju. Imamo še pno abiturijentko, ki čaka že dve leti na službo. — Mlad srnjak Je pri-bežal na Gornjo Bistrico. Zapletel se je v plot, krave so ga dobile med sebe in ga ranile. Težko ranjenega so zaklali. — Milo sta bila obsojena dva tatova koles, vsak je namreč dobil le en mesec zapora. — Slana je uničila naša žitna polja. T<ži bo zelo malo. Upamo, da nam bodo naši poslanci pomagali, zvesti svojim obljubam. — Na župnišču delajo moderno gnojno jamo. Turnišče. Dne i. maja je umrl v Nedelici 11 let star Bakanov fantek. Fantek se je vozil teden dni preje s kolesom in je padel tako nesrečno, da je nastopilo notranje krvavenje pod želodcem. Starši so upali, da bo njihov sinček še okreval, vendar pa ni bilo več pomoči. Otrokovo stanje se je vedno slabšalo in dne -i. maja je odšel med nebeške prebivalce. Pogreb se je vršil dne 5. maja popoldne od hiše žalosti na nedeliško pokopališče. Žalostnim staršem naše iskreno sožalje ob izgubi ljubljenega otroka! — Dne 5. maja dopoldne se je poročila Lefoer Marija, po domače Vo-grinčeva, z g. Režonjo Francem iz M. Poiane, sedaj mlinarjem v Turnišču. Po poroki smo opazili pred cerkvijo tudi pozvačina, ki je s svojimi pisanimi rutami in visokim rožnatim klobukom in z zvonci na nogah vzbujal veliko pozornost župljanov. Tudi godba je povzdignila celo slovesnost. Mlademu paru iskreno čestitamo in jima kličemo: Blagoslovi vaju Vsemogočni, da bosta živela v sreči in zadovoljstvu dolgo vrsto let! — Kakor smo že na tem mestu poročali, je umrl Puckov otrok. Sedaj še dodamo to, da je umrl tudi drugi Puckov otrok. Oba otroka sta bila dvojčka in teden dni pozneje se je presilil tudi drugi med nebeške krilatce. Žalostnim staršem naše iskreno sožalje! — Na voliščih v naši upravni občini je bil za časa volitev popolen red in mir. Tudi v vsem našem srezu lendavskem ni bilo nobenih nemirov. V večernih urah, ko se je zvedelo, da je lil izvoljen dr. Fr. Klar, zdravnik v Lendavi, je zavladalo med volilci veliko veselje. Veseli smo, da je izvoljen g. dr. Fr. Klar, ker bo kot zdravnik, ki je najbolje spoznal potrebe in socialno bedo siromašnih slojev, tudi v bodočnosti zdravnik v političnih zadevah in bo celil rane, ki so jih zadali našemu sadežu bivši člani JNS. — V našo sirotišnico sta sprejeti zopet dve ubogi siroti. Lendava. Naši župljani so nasadili okrog celega griča, kjer stoji lepa in mična kapelica sv. Trojice, male smrečice^ ki bodo sčasoma postale lep okras okrog kapelice, ki tako lepo kraljuje sredi lendavskih goric. Zelo nas veseli ta korak župljanov, ker bo sčasoma prijetna senca za izletnike na razpolago v hudi poletni vročini, kar smo dosedaj zelo močno pogrešali. Sobota. V našem srezu je bil ponovno izvoljen za poslanca na Jevtičevi listi g. Josip Benko z ogromno večino. — Kakor smo zvedeli, je na posredovanje g. Benka veliko trgovsko podjetje iz Berlina »Degma« sporočilo, da bo v Soboti prevzemalo perutnino, to je: razne vrste kokoši in piščance, tedensko 5000 do 6000 komadov. Potrebne priprave so v popolnem teku za eksport in čez dva tedna se bo že začelo z nakupovanjem perutnine. Nakupovanje bo vodil g. Benko sam kot pooblaščenec te tvrdke iz Berlina. Upamo, da bo to nakupovanje precej povzdignilo perutninar-stvo v Slovenski krajini in bo precej povzdignili naše narodno gospodarstvo. — Dne 29. aprila je gostovala pri nas Glasbena Matica iz Ljubljane in res zadivila naše poslušalce. Dvorana je bila nabito polna. Tudi Glasbena matica je odnesla iz Sobote najboljši vtis. — Javni notar g. Jezovšek Vladimir je preselil ■vojo pisarno z Aleksandrove ceste v Šolsko ulico 1, v hišo g. I. Hahna, kjer je imel preje nisarno advokat g. dr, Sbrizaj. — Največje težave v našem srezu je povzročil ljudem da-vek na šmarnico. Bilo je veliko nezadovoljni va. Naš poslanec je interveniral in dosegel, da 6e je izterjani davek zopet vrnil našim občinam. V drugih srezih je bil pobran, a interesenti so morali plačati še občutno kazen. — Nekateri se pritožujejo, da je slab obisk pri kulturnih prireditvah. Priznamo, da je kultura potrebna denarne podpore. Toda radi pregostih prireditev se finančne moči zelo zredčijo, zlasti še, ker živimo v težkih časih. Kakor se omenja na merodajnem mestu, tako trdimo tudi mi, da sta popolnoma zadosti za Soboto dve kulturni prireditvi na mesec. Ne poznamo se več! Tisti pondeljek po tistem velikem »hecu« so hodili po naših vaseh samo nepoznani ljudje. Sosed ni več spoznal svojega soseda, delavec ne svojega šefa, župan ne svojih odbornikov in odborniki no svojega župana. Pa ni čuda. Vse je bilo »pre-štrihano«. Krize ni. Boljši ljudje so si dali delati nove obleke, drugi so pa svoje stare suknje le preobrnili. Ta to še n najhujše, celo obraze so si ponaredili. Prva zmešnjava je nastala že dne 3. februarja letos. Takrat je bil halo! Suknje so se obračale med potjo in to kljub vsem protestom. Seveda, ko je človek sit in napit, mu postane vroče ln staro suknjo lahko vrže vstran. Če gospodar ali kak šef pljune v skledo, pri kateri sedijo tudi drugi pošteni možje, kaj mislite, ali bodo še ti očaki ostali pri skledi? Pametni bodo odšli, ali tudi pljuniP v skledo in šef se temu nikakor ne bi smel čuditi. So pri nas ljudje, ki k vsakemu curku nastavijo svoja usta, pa nič ne gledajo, i aj teče v tem curku. Gledajo samo to, da nekaj dobijo. Zdaj so se napili, pa posledice se poznajo, yili so namreč strup. Nekateri so preje napadali »Kormanyp;irt«, zdaj so ga pa povzdignili v nebesa. Pa ti ljudje itak nimajo kože na obrazu, bodo svoje besede snedli in se bodo poskušali greti pri drugem ognju. Zdravilih! oŠ* ostanovHvl kolhozov. Govoril sem z gospodom, ¡ki je ljubim-koval s komunizmom. Menila sva se o ni Ameriki tri, ortala mesta z istim imenom pa se nahajajo v Aziji in Avstraliji. Iz tega se da sklepat1, kako v velikem številu so se izseljevali in se še izseljujejo italijanski državljani v vse kraje na svetu. Salir koi obtežilnik. Največji satir na ce-.em svetu, ki ga sedaj poznamo, predstavlja vrednost 5000 funtov f-teilingov in se rabi danes kot obtežilnik za pisma. Prvotno je bil vsaj dvakrat tako težak kakor danes. Slučajno ga je odkril angleški davčni ravnatelj \Vakefie4d v stanovanju nekega rr Mman-skega uradnika v Hai-derabadu. Safir je tedaj krasil kip Bude v južni Indiji. vem sedežu in skrbno zastražena od orožnikov, se jih ne bodo upali lotiti posamezni puntarji. Razkuževalni pohod na Sromlje je bil določen za 13. julija 1883 zgodaj zjutraj. Komisija je krenila iz Pišec preko hribov in kakih 20 žandarjev broječa četa pa iz Brežic proti Sromljam. Obe skupini se sesta-neta pri cerkvi in pričnejo z delom v Petanovem vinogradu. Zopetni pričetek delovanja ušive komisije je bila seveda najstrožja tajnost, ki pa ni ostala prikrita. Ko je prisopihala komisija omenjenega dne na Sromlje, je bilo tamkaj nad 200 moških in žensk. Že med potjo so opazili komisarji s težaki, kako zo jim križale pot neznane osebe, ki jim niso privoščile niti pogleda, kaj šele dobrojutrovega voščila! Pri pogledu na komisijo je zbrana množica zagnala krik z zahtevo, naj se takoj zgubijc, sicer jim bodo zakurili pod petami. Ušivci bi jo bili tudi potegnili ter se razbežali, da jih niso zadržali brlizgi bližajočih se žandarskih piščalk. Orožniki so pribrzeli z za napad pripravljenimi puškami, obkrožili na kupu zbrane puntarje in zahtevali takojšen razhod, sicer bodo nastopili z bajoneti! Pri resni grožnji žandarjev se je preril na sredino kmetov Vinko in je hotel očividno ljudi pomiriti, naj se zaenkrat uklonejo grožnji, ki bi znala v resnici marsikoga stati življenje. Ni niti utegnil odpreti ust, že so ga zagrabili žan-darji, da ga uklenejo radi obdolžitve križanja v Dobravi. Podreti so ga skušali na tla, da bi imeli tem lažji posel. Ko so pa množice videle, da stegajo žan-darji roke } njihovem voditelju, so kriknile in marsikateri kamen je priletel v žandatje. Orožniki so pehali zagrabljeno žrtev pred seboj, da bi opravili z Vinkom kje bolj na prostem ter na samem. Kamenje je frčalo za njimi. Kamen je zadel tudi žandarja, ki je suval pred seboj Vinka. Zadeti žandar, pesteč Lapuha, se je ozrl po napadalcu in ta trenutek je porabil Vinko, da se je izmaknil nasilnikom in hotel po ovinku nazaj med besneče puntarje, da prepreči nrelivanje krvi. Komaj je ..apravil par korakov proč od žandarskega kroga, že so počili po njem trije streli. Zadet od zadaj in od strani je padel na obraz . . . Odjek strelov in padec voditelja je oropal n mah puntarje vse '-irajže. Kakor na najglasnejše povelje jo je ubral vsak z neugcano silo iz kroga orožnikov pet dni ležal doma z okuženo rano. Ko so ga pripeljali v bolnišnico, so mu morali odrezati nogo. O, kako je on prosil predsednika kolhoza, a konj ni hotel dati. Zdravniki so večkrat govorili o tem in pošiljali resolucije oblasti, a vse z ničnim uspehom. Predsedniki kolhozov so mi govorili: »Veste, g. doktor, mi postajamo vprav zveri. Vsak dan prihaja 'k nam nekaj načelnikov in vsak izmed njih grozi: Če ne izpolniš načrta, te oddamo sodišču! Vsak dan prejemamo pisma, ukaze in naredbe, in sicer vse z grožnjami. Pomislite, vse se konča z grožnjo: Za neizpolnjenje l.ačrta te oddamo sodišču, očitajo vse mogoče, izključiti nas hočejo iz stranke. Eden se je pa določno izrazil: Ne maramo bolnikov, načrt se mora izpolniti, ali pa naj gre duša ven! Tako smo postali iz napol-zveri prave zveri . . .« Nazadnje so sovjeti pritisnili zdravnike v boj proti ikulakom (večjim kmetom). Rekli so: Vi zdravniki ste nevtralni. Vi pomagate kulakom bas tako kot delavcem in kolhoznikom. Očitali so zdravnikom, da se ne morejo osvo- boditi »buržujsikih« predsodkov in so jim dali nalog, tako postopati, da bo tudi pri zdravniški pomoči fculak ču--til, da je sovražnik oblasti. Tako so sovje i pri ustanovitvi kolhozov vpregli tudi zdravnike v svoj voz. Postreči so morali v prvi vrsti tistim, kateri so bili oblasti po volji, kulakom in drugim pa samo na pol in s slabejšimi zdravili. To je poročilo od zdravniške stranic Koliko stotisoč ruskih kmetov in družin pa je moralo iti na sever in v Sibirijo na prisilno delo, ker se niso hoteli vpisati v kolhoze?! Kubanski ka» zaki so radi tega skoraj izginili! Toliko žrtev so požrli kolhozi, kljub temu pa manjka v Rusiji kruha. Po najnovejših poročilih se ljudje pred pekarnami še vedno nastavljajo v vrste. Kolhozi ne uspevajo. Na zadnjem kongresu kolektivnih gospodarstev je izjavil komisar Takovljev, da pri kolhozih primanjkuje strokovnih kmetov, da ljudje ne poznajo odgovornosti ter discipline. Če sovjetski poglavar to že sam priznava, mora biti res žalostno. Zdaj naj pa še kdo misli na kolhoze med — slovenskimi kmeti! A. gospodarskih razmerah slovenskega kmeta in o načinu, kako naj bi se mu pomagalo. In ušla mu je iz ust beseda kolektivizacija. S tem je hotel reči, naj se naredijo pri nas skupna kmečka posestva kot na Ruskem in kriza bo rešena. Na to sem rekel: Le pojdite na kmete in začnite o tem govoriti. Boste že videli, kaj vam bodo kmetje povedali. Ali je kaj govoril kje, mi ni znano. Slepota! Kolektivizacija v Rusiji ni zboljšala gospodarskega položaja. Kolike so bile pa pri tem žrtve! Kmetje so se uklonili le živinski sili judovskega marksizma. Zdravnik dr. R. Truš-novič je vse to sam videl in piše o prvih dneh kolektivizacije (R. golos štev. 197 str. 3) takole: » Prve dni kolektivizacije smo opazili silni naval bolnikov v bolnišnice. Medicina je stala naenkrat med dvema ognjema. Na eni strani je iskalo ljudstvo pomoči zaradi olajšanja svoje usode, na drugi strani so zahtevale oblasti trdo in neusmiljeno ravnanje, "ju "jem bolnikov pri naših zdravnikih se je povišal od zakonitih 40 oseb v teku 5 in pol ure na 80, 100 in 120. Ljudje so se z vsemi močmi trudili dobiti potrdilo o bolezni, da bi opravičili svoje neželjenje zapisati se v kolhoze ali pa, da bi jim ne bilo treba iti nk kolhozno delo. Prav posebno so želeli dobiti potrdilo o invalidnosti. Pribil so ljudje, ki so imeli po 20 let kilo, a so jo trpeli, zdaj pa so jih kolhozi prisilili, da bo prišli na operacijo.«' In dalje piše ^r. Trušnovič (R. golos ste,'. 198 str. 2): »Leta 1932 je pokazala statistika, da je mnogo ljudi umrlo, ker niso prišli o p: - /<_ času v bolnišnico, ali sploh niso prišli. Skoraj vsak bolnik iz daljnih krajev se je pritoževal nad nečlv./eškiim ravnanjem načelnikov. Načelniki kolhozov niso hoteli dati konj za prevoz bolnikov v bolnišnice. »Pusti, naj izdihne, konj ne dam«, so govorili. Posebno mi je ostal v spominu 201etni ^-Tvnčki r^adenič, ki je fantom votakom. Sprejmite tudi od mene nekaj prijaznih besed in nasvetov! Pred vsem vas prosim, fantje: Bodite vedno in povsod pošteni, dostojni in plemeniti; ne pozabite nikoli, da ste Slovenci in katoličani; bodite vedno ne prevzetni, pač pa ponosni fantje, zavedajoč se, da ste up in nada našega naroda in njegove bodočnosti. Izogibljite se slabe družbe, ki je je povsod več kot preveč! Napram ženskemu spolu se vedite dostojno, kakor pravi vitezi; izgubljenih žensk pa se izogibljite, če nočete propasti ne le duševno, temevč tudi telesno. Prosim vas tudi, ne posnemajte slabih navad kletve in psovke. Sprejmite rajši to, kar tamkaj najdete dobrega in lepega. Pokažite južnim bratom, da ste sinovi enega najbolj kulturnih slovanskih narodov. Pokažite jim s svojim vedenjem, da pripadate zeleni in cvetoči, obilno žlahtnega sadu obetajoči veji mogočnega slovanskega debla. Če se boste ravnali po teh nasvetih, si boste pridobili ljubezen in spoštovanje povsod in po vas si bo pridobil ljubezen in spoštovanje ves slovenski narod. Naša domovina pa bo na vas, fantje dragi, lahko res ponosna in vesela takih sinov. Bog z vami fantj , pa srečno se vrnite! Joško iz Slovenskih goric. * in po kolovozih ter po vinogradih navzdol, samo da bi se skril pred puško. Izmed tolikerih bežečih je imel edini Sromljan Martin Petan toliko poguma, da je hotel na smrt zadetega Vinka dvigniti ter ga zavleči v kako hišo, da ne bi izkrvavel. Ker ni posluhnil povelja poveljnika žandarske ekspedicije, naj pusti ustreljenega, kjer je obležal, sta zadeli tudi njega dve krogli. Zgrudil se je na Vinka ter izdahnil na že mrtvem voditelju zadnjih kmečkih puntarjev! Žandarji so stražili ustreljena, dokler ni prišla drugo predpoldne sodna komisija. Trupla so na naglo raztelesili in pokopali obe žrtvi pod zaščito bajonetov in ob prisotnosti le najožjega sorodstva. «* Razkuževalna komisija se ni usidrala na Srom-Ijah, čeravno so jo uvedli s prelitjem krvi — žandarji. Sploh ni videl nikdo več od onega krvavega dne na Sromljah ušivcev. Kdaj so se razšli, zakaj so se razlezli ter zginili iz .podnjih krajev, že tedaj ni vedel nikdo natančno pojasniti. Isti dan, ko se je podal en del razkuževalcev v Sromlje. je šel drugi del pod vodstvom Ivana Ver- stovšeka proti Kapelam v Lahov vinograd blizu podružnice Sv. Urha v pišečki župniji. Ravno so mislili pričeti z izsekavanjem in vbrizgavanjem hudičevega olja, že se je pojavilo devet mož. Oboroženi so bili z okovanimi palicami in z noži za sarami škornjev, Zapovedali so: »Pustite vinograd in pojdite domov, sicer si pripišite posledice sami sebi!« Komisija se je odstranila iz vinograda in sedla zunaj na trato. Šele po umiku ušivcev so odšli tudi puntarski patrulerji. Razkuževalci so ležali mirno v senci od zjutraj do tretje ure popoldne, ko je prišel Verstovšek s tremi orožniki iz Bizeljskega. Puntarji so prišli tudi opoldne nadzirat, če komisija miruje ali ne. Ker niso delali, so se obrnili ter odšli. Člani komisije so ležali v takem strahu pred obračunom neznancev, da se niso inali niti po vjdo, da bi si pogasili žejo. Dalje sledi. Širite „Slov. gospodarja"! Neslišno letalo. Londonski list »Daily, Mail« je poročal, da so nemški inženjerji napravili letalo, ki leti po zraku brez hrupa. V, Nemčiji delajo poskuse s tem letalom vsak dan v bližini Kottbusa, toda te poskuse krijejo s teim, da spremlja ne» slišni aparat pri vsakem dvigu v zrak še drugi aeroplan. V Kot-busu imajo tudi veliki podzemski hangar za aeroplane, o katerem je inozemstvu še malo znano. Zaušnice v srednjm veku. Če so hoteli v sred« njem veku, da bi si navzoči dobro zapomnili', kar so čuli ob priliki važnega predavanja, so delili zaušnice. Hoče pri Mariboru. Zan'manje za evliari- s-tični kongres tudi pri nas raste. Pevci se že dalje časa skrbno vadijo za skupni nastop na kongresu. V nedeljo dne 19. t. m. pa bo imel korni vikar g. Juranovič v dvorani našega prosvetnega društva popoldne po večernicah predavanje o evharističnih kongresih s skiop-iičnimi slikami. Vstopnina je prosta; pobirajo se samo prostovoljni prispevki za kritje stroškov. Pridite v obilnem številu! Ljutomer. Ljutomersko pevsko okrožje je preložilo svojo, v našem listu dne 8. maja objavljeno pevsko prireditev za li dni pozneje in sicer se bo ista «ršila na sledečih krajih: v Ljutomeru dne 2 junija t. 1., dne 10. Junija v Gornji Radgoni, dne IG. junija pri Sv. Jurju ob Ščavnici in dne 23. junija v Križovcih pri Ljutomeru. Ker je prireditev prva te vrste na Murskem polju, se pričakuje mnogoštevilna udeležba od strani domač nov, kakor tudi okoličanov! Vojnik. Koncem meseca junija se bo vršil za celo našo državo v Ljubljani II. evharisti-čni kongres. Ne zadostuje pa, da se istega samo udeležimo, ampak se moramo na njega tudi duhovno pripravljati. Kot duhovno pripravo za evliarističn; kongres bomo imeli mi fantje celo novocerkovške dekanije svoj fan- Odprta noc In Gjsirica nad Dravogradom. Na velikonočni torek dne 23 aprila zjutraj je za vedno zatis-nila svoje trudne oči prevžitkarica Elizabeta Očko v 85. letu svoje starosti. Ves čas življenja globoko verna, je tudi pred smrtno lepo zgledno prejela sv. zakramente. Pogreb se je vršil dne 25. aprila dopoldan. Ob odprtem grobu se je poslovil od rajne s prisrčnimi besedami domači g. župnik. Rajna je bila zelo spoštovana in vsem dobra mati. Draga mati, ohraniti Te hočemo v hvaležnem spominu na-vekoma.j, želeč Tvoji duši blaženi raj! Lir^feuš pri Mariboru. Med tistimi mnogimi, ki so v mesecih marcu in aprilu t. 1. v limbuški fari zapustili to solzno dolino, je bil tudi pokojni gospod Karel Bankman, vpo-kojeni železniški čuvaj in posestnik v Lim-bušu. Nihče, najmanj pa domači, ni pričakoval, da bo nebeški Oče njega, ki je bil sicer liolehen in v visoki starosti, tako nenadoma poklical iz tega sveta na drugi boljši svet. V 78. letu njegovega življenja ga je dne 4. aprila nepričakovana zajela bleda smrt. Riagi pokojnik se je na radii dne 9. oktobra 1857 v Spilalu na Semeringu v Avstriji. Ko je vstopil v železniško službo, je najprej prakticiral na postaj Bistrica pri Limbušu, nato je bil nastavljen kot železniški čuvaj v Št. Lovrencu v Dravski dolini, a odtod je prišel kot tak na čuvajnico v I.azuici pri Limbušu, kjer je nepretrgoma shrboval do svoje vpokojitve. Vsega skupaj je služil 33, let v železniški službi. Nepozabni rajiv je bil vzor dobrega in skrbnega očeta svoji obilni družini ter pravega krščanskega moža, v katerem duhu je tudi vzgojil ob strani svoje še živeče vzorne krščanske žene vse svoje otroke, kar je ob odprtem grobu kaj lepo povdarjal domači g. župnik Andrej Bračič. Na njegovi poslednji poti na 1'mbuško pokopališče ga je po končanih obredih v cerkvi spremila ogromna množica ljudstva, osobito njegovih stanovskih tovarišev, kar vse priča, kako spoštovan in priljubljen je bil blagi pokojnik. Naj mu dobri nebeški Oče da večni mir in pokoj in večna luč naj mu sveti! Sv. Jakob v Slov. goricah. Pred kratkim smo položil: k počitku najstarejšega farana, posestnika Valentina Purgaja v starosti 90 let. Bil je dobra duša vsem domačinom ter daleč na okrog sosedom. Pogreb je pokazal, da je bil rajni obče priljubljen. Zahvala gre domačemu cerkvenemu pevskemu društvu za žnlo-stinke ter g. župniku za njegov ganljivi poslovilni govor, v katerem se je spomnil na njegovo zlato poroko, ki jo je rajn! obhajal. Naj mu bo domača žemljica lahka! Sv. Jakob v Slov. goricah. Gospod, tukaj te-pi, tukaj žgi, le v večnosti prizanesi; ta izrek je do konca zvesto izpolnjeval naš dobri sosed Janez Sekol, kateri je bil priklenjen na bolniško posteljo skoro sedem let. Bil je nad 25 let v isti viničariji na Kušerniku, torej lep primer dobrega in zvestega delavca. Njegov pogreb je pokazal, da smo ga vsi ljubili. Priporočamo vsem znancem in sorodnikom rajnega, 78 let starega očeta v blag spomin! Sv. Jurij v Slov. goricah. Umrl je dne 7. t. ni. 86 let stari Korošec Peter, bivši kmet na Malni. Zadnja leta njegove onemoglosti so bila zanj takorekoč stopinje proti večnosti, kajti rožni venec in »Slovenski gospodar« sta mu bila zvesta prijatelja. V dolžnost si štejemo, da se ga spomnimo \; Teli skromi!:b vrsticah. Naj počiva v miru! Frani. Huda nesreča je zadela dne 1. maja Kamšekovo družino. Gospodinja je na skednju po lestvi tako nesrečno padla, da si je zlomila hrbtenico in so jo morali prepeljati v Maribor »• bolnico, kjer je dne 6. t. m. takoj po operaciji umrla. Za pokojno Otilijo, šele 51 let sta-o, žalujejo poleg sorodnikov še mnogi drugi, ki jim je rajna bila dobrotnica in ki so jo zelo spoštovali radi njenega blagega in mirnega značaja. Bila je uljudna in skrbna gospodinja in vzgledna v 3. redu. Pogreba, ki ga je vodil g. Ivan Greif, prošt ptujski, se je udeležilo veliko ljudstva. Naj počiva v mitu, njenemu g. bratu, ravnatelju v Kranju, in prizadeti družini, ki ji je ravno pred letom dni umrl oče, pred pol letom pa teta Otilija, naše iskreno sožalje! — V mariborski bolnici je umrl v začetku maja tudi Jernej Bedenik iz Kopivnika in na Pohorju JuKjana Turner, po domače Bezovnik. —1 Že dalje časa je bolehala gdč. učiteljica Angela Valentič. ki je 7 let neumorno delovala na framski šoli, dokler je neozdravljiva bolezen ni prisilila, da je prosila za dopust. Iskrla je zdravja v Zagrebu bilo je bolje, a le za kratek čas. Ena želja se ji je vendar izpolnla, da je smela nazaj v solnčno Istro, kjer je v rojstnem kraju v Dekanih, dobro pripravljena na večnost, umrla dne 21. aprila. Počivaj v miru poleg ljubljene mame, Bog Ti poplačaj •••>s trud in bolečine! Lcšnica pri Veliki Nedelji. Umrl je dne 7. maja po kratki in zelo mučili bolezni, sprevideli s sv. zakramenti, skrben oče krojač M ha Veselko. Doživel je častitljivo starost 87 let. Bil je dobričina stare korenine, versko jeklenega značaja, kakoršnih je danes zelo malo. Desetletja je bil naročnik »Slovenskega gospodarja«; v njegovo liiso sta zahajala kar dva izvoda. Svoje štiri itroke, kateri so že vsi pie- tovski praznik, katerega bomo obhajali letos na binkoštni pondeljek pri sv. Tomažu v Voj-niku. Natančen spored tega praznika objavimo v kratkem. Fantje, pripravljajmo 6e, da dostojno počastimo Jezusa Kristusa v presv. hostiji! Št. Janž pri Velenju. V nedeljo dne 19. maja, ob treh popoldne, se ponovi v Slomšekovii dvorani pevski koncert 17 umetnih in narod^ nih pesmi. Vstopnina znižana. Prijatelji lepe slovenske pesmi, pridite od blizu in daleč, da ob njih pozabite za hip bridkosti in skrbi današnje in uživate z nami plsmenito duhovno veselje. Na gotovo svidenje! skrbljeni, je vzgojil v strogo krščanskem duhu: ena hčerka je ornožena na domu; eden sin živi v Zagrebu, eden sin in hčerka pa na Dunaju. Vsi ga bomo težko pogrešali. Ohranimo ga v blagem spominu! Nazarje, Veličasten pogreb je imela dne 7. maja odlična tretjeredniea Jezernikova Neži-ka iz Dobrovelj. Rad;> je prihajala v samostansko cerkev tudi n.etl tednom, čeravno je daleč poldrugo uro in po slabem potu. Naj v miru počiva! Pišece. Umrla je pred kratkim gdč. Umek Marija s Piršenbrega, sestra preč. g monsig-liora Umeka ii '^aela, kanonika, dekana in župnika v Mariboru. Imela je veličasten pogreb. Vodil ga je sam preč. gospod brat. Bodi ji žemljica lahka! Preostalim naše iskreno sožalje! Turški vih pri Zavrču. Prerniuiltv ie dne 0. maja v visoki starosti 81 let dobro znana in spoštovana mamica Liza Mikee, po domače Mojstrovka, posestirca v Turškem vrhu. Pokojna je vzgojila šestero otrok v pravem krščanskem duhu iu na podlagi nnukov zlate mamice so si sami za v bodoče dobro pomagali vsak v svojem gospodarstvu. Sin Miha ž vi v Mariboru kot pekovski mojster; Franc je dobro stoječi trgovec in gostiln čar v Slo-venigradcu; Peter živi v Nemčiji na Saksonskem- Anton je padel na soški fronti; hčerki Jožefa in Ana kot izborili cerkveni pevki ž -vita na domu in sta bili glavna opora mamU ci v zadnjih dneh. Bolehala je celo zimo in boguvdano prenašala težko bolezen. Naj v miru poč va! Plo^criii iheros. Starogrška pripovedka pripoveduje, kako si je napravil Ikaros peruti in je skušal letati. Ko se je približal v poletu preveč solncu, se je raztopil vosek, s katerim so bilo zlepljene njegove peruti in je padel na zemljo. Pred kratkem je poročalo časopisje o modernem Ikaru, ki je posnemal ptičji let v Dayton Beach. Padalni skakalec Clem Solin si je napravil peruti na rokah ter nogali in s tako opremo je skočil iz letala, in sicer iz višine 5000 m vpričo strokovnjakov in zastopnikov oblasti. Po odskoku je padel 22-letni Solin s sklopijenimi peruti 600 m globoko; nato je pa raztegnil roke ter, s tem peruti in takoj je zavrl padec. Človeška ptica je plavala nekaj časa poševno po zraku, nato mu je očividno. zraslo zaupanje v peruti. Zazibal se je proti desni ter levi, jadral liki jastreb naravnost, se dvignil in se trikrat preobrnil v zraku. V višini 2000 m je Sohn zopet sklopil peruti, odprl padalo in je dospel čisto nepoškodovan na zemljo. Po natančnem merjenju je preletel Solin s pomočjo peruti 5 km in se je držal trikrat tako dolgo v zraku, kakor bi bilo mogoče, če bi bil skočil s padalom. Svojo letalno opremo, ki telita 4 kg, hoče zboljšati in se še enkrat postaviti z letanjem po vzgledu ptic. lÏÏÔl'ISI Fram. Že lani je zapustila našo šolo gdč. H. fiauniclier, sedaj pa je bila vpokojena in se je za stalno preselila v Maribor. 12 dolgih, let je vestno in vzorno učila naše otroke in jih vodila na pravo pot življenja. Osvojila si je njih srca, da so ji bili vdani, jo ljubili ter ne bodo nikdar pozabili blage gospodične. Starši so j: radi zaupali otroke in so ji hvaležni za njen trud; žal je vsem. ki so jo poznali, da odhaja od nas. Naj ji dobri Bog poplača vse in jo še mnoga leta zdravo ohranM — V nedeljo dne 12. maja sta se poročila Peter Mom in Elizabeta Podkrižnik, večletna cerkvena pevka. Vrlemu paru mnogo sreče! Hajdina pri Ptuju. Prostovoljna gasilna četa vprizori v nedeljo dne 19 .maja ob 13. uri v dvorani Bralnega društva velezanimtvo igro »Guzaj«. Zanimanje za prireditev je tudi radi tega jako živahno, ker se bo ob tej priliki prvič predstavil občinstvu pevski zbor kmetsko-na-daljevalne šole, ki se pridno vežba v petju lepih narodnih pesmi. Sodeloval bo tudi tambu-raški zbor, ki ¡si je s svojimi nastopi pridobil naklonjenost in hvaležnost občinstva. Prosvetno delo na Hajdini lepo napreduje, ker cerkev, šola in dom složno delujejo za izobrazbo duha in srca. Turški vrh pri Zavrču. Dne 1. maja je začel sipati sneg. Na večer se nebo zjasni in dne 2. maja je mraz uničil lepo cvetoče jablane in vinograde. S težko skrbjo gledamo v bodočnost, ker Ilaložani smo že itak gospodarsko propadli Sv. Jurij ob južni žel. Dasiravno nas mori huda gospodarska kriza, smo vseeno ¡mili v naši župniji precej porok v letošnjem dolgem predpustu. Marsikateri je okleval, ali bi se poročil ali ne, toda korajža je zmagala. Med drugimi sta se poročila v prijazni cerkvici Matere božje na Botričnici ugledni posestniški sin Jožef Kukovič, po domače Filipov Jo-ško iz Kamenega, ki s: je ubral za tovarišico skozi življenje vrlo mladenko Pepco Solarje-vo. Pepca je bila dolga leta članica Marijine družbe in cerkvena pevka. Mlademu paru želimo obilo sreče in božjega blagoslova v zakonskem življenju! Voinik. Tukaj imamo v mesecu maju vsak dan dvakrat šmarnice in sicer se zjutraj pred sveto mašo ob pol šestih berejo evharistične šmarnice, zvečer ob pol osmih pa roženven-ske, katerim sledi - lavretanske litanije. Večernih šmarn c se ljudje udeležujejo v obilnem številu. — Dne 2. in 3. t. m. je slana naredila veliko škode, vendar pa jablane niso bile preobilno prizadete, ker je še cvetje bilo v popju. Sedaj so nastopili toplejši dnevi, in so se jablane prav lepo razcvetele, tako da je jako krasen pogled na sadno drevje in je vse kakor v raju. Bog daj, da b to cvetje obrodilo obilen sad! Šmarje pri Jelšah. Žalostno razsvetljavo trga in kapel proti sv. Boku smo imeli na prvo majniško nedeljo od pol devetih zvečer naprej. Zgorelo je gospodarsko poslopje Jožefe Šoštnrič po domače Zefe. Kravo in tele so morali zaklati, svinje pa so rešili. Vkljub veliki nevarnosti je lična hišica vštric prve kapele le še ostala. j Šmihel pri Mozirju. Xel<;do si je dovolil, na nedovoljen način se poslužiti našega lista ter je pred tedni priložil istemu neke letake, o katerih mi nismo nič vedeli. Sedaj, ko imamo dokaze v rokah, bomo seveda vse storili, da se bodo ljudje odvadili takih dejanj. Naše naročnike pa zahvaljujemo, da »o nas na to zlorabo lista opozorili. Pišece. Dobili smo nazaj svojega g. kaplana Modrinjaka Franca iz Artič. — Te dni je nastopila pri nas svoje službeno mesto gdč. šušteršič Stanislava. Do sedaj je bila nastavljena kot dnevničarka na Vrhniki. Z njo je naše učno osobje spopolnjeno. Upamo, da tako nekaj časa ostane. Gospodični pa želimo na novem službenem mestu mnogo veselja in v šoli obilo uspehov. — Pozeba je tudi nas zadela. Enega' bolj, drugega manj. Toda nobenega tako, da bi bilo treba radi tega Boga preklinjati in mu groziti. Se pač ljudje spozabijo. Če pa jih potem Bog še bolj udari, pa je zopet ogenj v strehi. Moers-Meerheck v Nemčiji. Izjava. Zveza jugoslovanskih katoliških društev v Nemčiji izjavlja sledeče: Ker se g. Pavel Bolha iz Es-sena, sedaj v domovini, v domačem časopisju in javnosti še vedno izdaje za voditelja izseljencev in za predsednika Osrednje zveze v Nemčiji, dasi smo v zadnjem času že večkrat proti temu nastopili v časopisju kot tudi pred našim zastopstvom, smo prisiljeni dati izjavo, da mi g. Bolha ne priznamo za voditelja celokupne kolonije in naše katoliške organizacije in ga nikdar nismo priznali, tudi ga ne priznamo kot predsednika Osrednje zveze. Mi smo ga dne 17. decembra 1933 sprejeli za predsednika Osrednje zveze za eno leto kot posku-šnjo. Danes za nas Osrednja zveza ne obstoji več, ker se ni v isti volitev letos obnovila in ker z g. Bolhom ne moremo in nočemo imeti nobene skupnosti več. To smo že davno izjavili kr. generalnemu konzulatu v Diisseldor-fu. — Odbor zveze: predsednik Lindič, podpredsednik Vabič, tajnik .-Lapotnik Mart n. Heerien v Kolandiji. Društvo sv. Barbare v Eygelshofenu je dne 7. aprila priredilo prav dobro obiskan materinski; dan. Imeli smo ve-černice s petim litanijanji, potem prosla-o v dvorani našega rojaka Obštetarja. Naš izselje-niški duhovnik g. Oberžan nam je predvajal krasne filme. Z lepimi slovenskimi pesmimi, ki jih je zapel pevski zbor iz Eygelsliofena-Chevremonta pod vodstvom g. B"linca, in de-klamacijami naših malčkov: Marija in Anzek Beline, Toni Anžiček, P.ozi in Klzi Čepin, smo bili prav zadovoljni. Obiskal nas je tudi pater Bonaventuia Ilerja, ki nam je v lepih besedah povedal, da naj ostanemo zvesti veri in domovini tudi v tujini; dalje pater Tlieotim van Velzen in zastopnik Zveze g. Selič, katerim se prisrčno zahvaljujemo za njihovo prijaznost in trud. Prav lepo smo počastili s to proslavo naše dobre krščanske izseljenke matere, katerim se morarr zahvaliti, da je ostal naš rod tudi v tujini zve=t veri očetov in ljubi domovini. Limburg v Hclandiji. !"a velikonočno nedeljo smo obhajali skupno ve: slovenski izse- ljenci v Limburgu čisto po našem vstajenje, in sicer v lepi farni cerkvi v Heerlerheide. Društva sv. Barbare so poskrbela, da so se pripeljali naši z avtobusi iz Lutterade, Brunssu-ma, Hoensbroeka, Eyg*lshofena, Chevremonta in Speckholzerliijde. Iz bližnjih krajev, kot: Heerlerheide, Nit -venhagen in drugod so pa prišli v velikem številu peš. Ob četrt pred 5. uro zjutrrv je bila cerkev polna naših ljudi, Zabučale so orglja in mešani zbor iz Ileerler-. heide je zapel veselo Allelujo. Globoko zamišljeni cerkveni govor našega priljubljenega izseljeniškega duhovnika Oberžana o trdni in živi veri je nam vsem segel globoko v srca. Ogromno je bilo število Vernikov, ki so prejeli velikonočno sv. obhajilo. — Imeli smo tudi procesijo z Najsvetejšim iz cerkve na prosto, ki je bila nad vse lepa. Naprej križ, za njim je svirala slovenska godba iz Brunssuma. Potem je sledila dolga v sta naše izseljenske mladine, katero nam je lepo uvrstil tajnik Zveze društev sv. Barbare g. Selič. Za mladino so bili v dolgi vrsti sami možje, med njimi zastave društev s Barbare iz Heerlerheide, is Brunssuma, Lutteii.de, Spekholzerheide in iz Hoensbroeka. Tem pj sledili pevci In pevke iz Eygelshofen-Chevremonta pod vodstvom g. dirigenta Belinca, ki so prepevali velikonočne pe: .i. Sedaj so stopali predsedniki društev sv. Barbare z gorečimi svečami, potem ministranti in duhovščina z Najsvetejšim. Tem pa je sledila nepregledna vrsta naših že>n in deklet. Veličasten je bil pogled na ta lep sprevod. Ni ga bilo med nami, da bi se mu ne bila utrnila solza v očeh, saj nam je ta lepa velikonočna slavnost dala zopet novih moči na pot v vsakdanje življenje težav in križev, ki jih imamo dandanes v tujini več nego doma. Po končanih slovesnostih smo še pred cerkvijo drug drugemu voščili vesele velikonočne praznike, nakar smo posedli v pripravljene avtobuse, ki so nas zopet odpeljali v naše domove, razkropljene po deželi črnega dijaman-ta. Zahvaljujemo se izseljenci iz srca našima duhovnikoma g. Oberžanu in p. Theotimu, slovenski godbi iT Brun&suma, pevskemu društvu »Zvon« iz Heerlerdeide, pevskemu društvu Evgelshofen-Chevremont, dalje odboru na-< še Zvezo in vsem društvom sv. Barbare v Ho-landiji, za njihovo veliko požrtvovalnost pri delu za naše izseljence v Holandiji. — Izseljenec. Mer ilcicler rcSdari. Vse je samo kšeff! Toliko lepih besed o miril še nikdar nismo slikali od velikih državnikov kot letos. Zato pa tudi ni še nikdar tako cveteli'. trgovina z oiožjem in strelivom, kakor-letos. Ali niso bili vsi ti govori samo kulise, da nismo istočasno gledali, kako ena država drugo oborožuje, za denar seveda! Vojaški: proračuni so letos v vseh državah veliko večji kot lani. Za gotove ljudi je vojska kšeft. Saj poznate ono narodno prislovico: Lepo je za domovino umreti, še lepše je za domovino živeti, a najlepše je za domovino lifrovati! Knofe šteje: bi, ne bi! Francoski zunanji minister Laval je ves p. "tekli teden štel gumbe na telovniku: bi šel v Busijo, ali ne bi šel v Rusijo. Enkrat je začel šteti z bi in Je prišel do kraja z ne bi. Potem pa se je odločil začeti z ne b', pa je prišel do kraja z bi. Rusi so ga spravili iz zadreg : Porezali so rru gumbe in še izpraznili francosko državno denarnico, da bodo seclaj s francoskim denarjem popravljali železnice. Turki pred Dunajem — Italijani na Dunajul Svoj čas, b lo je pred več stoletji, se je vsa Evropa tresla, ker je šel glas naokrog: Turki 60 pred Dunajem. Takrat je Evropo rešila Poljska. Sedaj gre po vsej Evropi še hujša novica: Italijani na Dunaju! In zopet je Poljska, ki bo Evropo lahko rešila. Sedaj se je tudi dognalo, zakaj Turki niso mogli na Dunaj, dočim so Italijani lahko prišli: Kdor gre na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj. Turki so silno trebušasti, Lahi pa so kakor makaroni. Pri vsej tej žalostni zadevi pa so največ krivi Dunajčani, ki so pred Turki znali vrata zapreti, pred Italijani pa so jih še posebej odprli. Še bodo jedli trdo polento! Doma. Zadnji teden na dopustu. Peter Rešetar je ladnji teden bil na dopustu, kjer se je kuriral. PoskdDic vesti. Maršal Pilsudski umrl. V nedeljo dne 12. maja je umrl v Varšavi povojni vladar Poljske — maršal Jožef Pil-sudski. Podlegel je v 68. letu raku v želodcu ter na jetrali. V soboto dne 11. maja je prejel zakramente za umirajoče. Smrtni boj je trajal v nedeljo pet ur. Prvi list, ki je smel objaviti smrt maršala, jc bil varšavski dnevnik »Robotnik«, katerega je ustanovil Pilsudski 1. 1895 kot član poljske socialdemokratske stranke. Kmalu po smrti so se poklonili mrtvemu truplu generali, ministrski svet in državni ve-ledostojanstveniki. Vsa Poljska se je zavila v črne zastave, nehale so vse zabave in inozemske države so začele pošiljati žalne brzojavke. Vlada je postavila za vrhovnega inšpektorja vojske, katero mesto je zavzemal pokojni maršal, generalu Edvardu Ridzsmiglu, ki je bil eden najožjih sodelavcev rajnega. Maršal Pilsudski je po zatrdilu vladn:h krogov zapustil poler, pete litanije in blagoslov. Od 11. do 12. uri ponoči molitvena ura pred Najsvetejšim z govorom. Svetišče bo od zunaj lepo razsvetljeno in vso noč odprto. — V nedeljo: Prva sv. maša ob 4. uri, zadnja pa ob pol 12. uri. Ob pol 10. uri govor in slovesna sv. maša, nato shed salezijanskega sotrudstva. °opoldne ob pol čt;rih govor v cerkvi, nato lovesna procesija .. kipom Marije Pomočnice. Zvečer zopet razsvetl ava svetišča. Vljudno vabljene vse okoliške Marijine družbe (z zastavo), narodne noše in belooblečeni otroci. Po Mariji k našemu evharističnemu Kralju! O bolnišnicah in bolniških pristojbinah je izšla posebna knjižica v zbirki »Knjižnica Slovenskega gospodarja«. Vsa navodila, ki jih potrebujejo domači bolnika, vse predpise, ki so potrebni za sprejem, za operacijo, vse olajšave glede plačila in obveznosti plačila se nahajajo v tej knjižici skupno zbrani. Vsakdo, ki je v bolnišnici, ali ima koga v bolnišnici, si bo s to knjigo prihranil marsikatere neprijetnosti in izdatke. Knjižica stan 5 Din, za naročnike »Slovenskega gospodarja« pa samo polovico, to je Din 2.50. Dopisi in prireditve. Cirkovce. V nedeljo dne 19. maja proslavi gasilska četa Mihovce-Dragonja vas, občina Cirkovce, lOletnico svojega obstoja. Dopoldan se vrši ob pol desetih sv. maša v podružnici sv. Antona v Mili vcah, katere se udeležijo gasilci sosednih čet. Ob treh popoldne pa bo na vrtu gostilničar., Antona Fras velika tombola s krasnimi dobitk', na katero ste vsi povabljeni od blizu in daleč! Razkrižje. Dne 18. maja ob 8. uri zvečer igrajo pred cerkvijo igralci iz Veržeja lepo versko igro »Slehernik«. Vstopnice se dobijo v zavodu sv. Ivana. Vljudno vabi vodstvo. Kapela pri Radencih. Od 5. do 12. majnika smo imeli pri Kapeli lepo slovesnost: sv. mii sijon, ki so ga vodili čč. gg. misijonarji iz Ce-i lja. Bati se je bilo, da bo lepo vreme ljudi za* drževalo pri poljskem delu, a obisk v cerkvi' je od dne do dne naraščal, zanimanje je bilo vedno večje, da je bila cerkev vsak dan zju-i traj in popoldne polna vernikov, ki so se za-, vedali pomena besed Gospodovih: »Iščite naj-i prej božje kraljestvo, vse drugo vam bo navr-i ženo « Posebno ganljivo je bilo v petek popoldne pri takozvani spravi, ki je vse udeležence do solz ganila. Tukaj se je videlo, kako globoko gane človeka, ki ima še količkaj čutečega srca, sprava z Bogom in sprava z bližnjim, ki je tudi pogoj srčnega miru, sreče, veselja in zadovoljnosti. Ginljivo je bilo zlasti tudi v. nedeljo zjutraj skupno sv. obhajilo, ko se je v nabito polni cerkvi vse dvignilo in pristopalo k mizi Gospodovi. To je dan, ki ga je naredil Gospod, veselje za božje Srce, veselje za ver-: nike. Popoldne je bila za sklep sv. misijona procesija z Najsvetejšim, katere se je udeležila ogromna množica vernikov, kakor na praznik sv. Rešnjega Telesa. Bog bodi zaliva-ljen za tolike milosti, ki nam jih je delil ob časa sv. mis:jona, iskrena hvala tudi čč. gg* misijonarjem za njihov trud in naporno delo, katero naj jim Vsemogočni poplača zlasti s tem, da bi sv. misijon pri Kapeli obrodil sto-* teren stalen sad. Na - as vernikih pa je leže-! če, da se bo to zgodilo, če bomo lepe nauke, ki' smo jih slišali, ohranili globoko v srcu, jih' večkrat premišljevali in se po njih. ravnali.'—< Pri tej priliki tudi naših dragih rajnkih nismo pozabili, v pondeljek po končanem miši-, jonu je bila za nje sv. maša, pri kateri je obilno število vernikov darovalo sv. obhajilo za svoje drage, po sv. maši pa smo se v procesiji podali na pokopališče, kjer so se izvršile mo-; litve za nje, s čim se je misijonsko delo zaključilo. Radna pri Sevnici. Običajni praznik Marijo Pomočnice na Radni in letni shod bo letos v nedeljo dne 26. maja. Ob 7. uri skupno sv. obhajilo za mladino. Ob pol desetih pridiga in slovesna služba božja na prostem, nato shod za sotrudništvo. Popoldne govor, procesija s kipom Matere Pomočnice, blagoslov in slednjič akademija v čast Materi božji. Ljudsko petje spremlja salezijanska mladinska godba. Knjižnica »Slov. gospodarja«. 1. Zemljiška knjiga, 5 Din. 2. Kako si sam izračunam davek, 4 Din. 3. Zaščita kmetov v Jugoslaviji, 5 Din. 4. Predpisi o cestah in prometu, 14 Din. 5. Zakon o volitvah narodnih poslanec, 8 Din. 6. O bolnišnicah in bolniških pristojb., 5 Din. Naročniki »Slovenskega gospodarja« plačajo samo polovico! Posestvo, arondirano, 12 oralov, prodam za 40 tisoč Din. Jaut, Sv. Rupert v SI. g. 535 Kuharica za vsa hišna dela, poštena 'n zdrava, se sprejme k mali družini. Kovačič, Ma-i ribor, Slovenska ulica 10. 53i Posestvo se da v najem ali 6e proda. Naslov: Mariborska cesta 9, Sv. Lenart v SI. g. 532 Vinogradnikom in hmeHariem priporoča proti peronospori in oidiju presku-šeno sredstvo SulikolI mesto žvepljanja 533 Ani. llmeft, trgovec, Brežice Karl May: Zaklad v Srebrnem jezeru, (Dalje.) Škoda, da ni vzel tudi kladiva s seboj, je po-mišljal. Spet je prižgal vžigalico in posvetil pa našel kup kamenja, kakor ga vsaka ladja vzame s seboj za obtežilo, če ima premalo tovora. Poiskal si je priročen kamen in nabijal z njim tako dolgo po svedru, da mu je brizgnila voda po roki. Ko je izdrl sveder, je planil v ladjo močen curek. Brž se je umaknil, pohitel k prvi luknji, prebil tudi njo in zbežal. Voda je drla v podladje z močnim šumom, ki pa ga, prav kakor tudi nabijanja, nihče ni slišal, uglušilo ga je ropotanje stroja. Na stopnicah je sveder zavrgel. Čemu bi ga naj tudi nosil s seboj? Preden bi ga našli, je bil s tovariši že kdo ve kje daleč zunaj na preriji. Hlastno so ga izpraševali trampi, kako mu je uspelo. Pomiril jih je z ugodnim poročilom in se odpravil h kabini inženjerja. Jedilnica in kadilna soba sta ležali druga ob drugi na krnu, na desni in levi salonov so bile kabine, vsaka je imela svoj vhod v jedilnico. V zunanjih stenah so bila precej velika okna, zagrnjena tisto noč z gazovino. Med kabinami in ladijsko ograjo je bil ozek hodnik. Kabine s številkami ena do pet so ležale na levi strani ladje, kabina številka ena je bila prva na levi, na oglu kajute je ležala. Cornel je legel in se previdno plazil po krovu, trdo ob ograji in na robu ladje, da bi ga ne opazil službujoči častnik. Srečno je prispel pod okno. Rahel svit je sijal iz kabine. Cornel je tiho zaklel. Ali je Buttler še bedel —? Pa tudi iz drugih kabin je svetila luč. Najbrž nočna, varnostna luč, si je mislil. Buttler je lahko vkljub luči spal. Morebiti mu je svetiljka še olajšala delo —. Vzel je nož, se vzravnal trdo ob steni do okna in previdno prerezal gazovino. Pa okno je bilo še posebej zastrto, Odgrnil je zastor — in bi bil od samega veselja skoraj zavrisnil. Ob levi steni kabine je stala postelja, nad njo je visela rdeče zastrta luč. V postelji je ležal inženjer, obrnjen k steni, ni se genil, — gotovo je spal. Na stolu je ležala njegova obleka, na mizici ob desni steni pa njegova ura, denarnica in — bowieknife. Ugodnejši skoraj ni mogel biti položaj. Cornel je iztegnil roko skozi okno, dosegel mizico, vzel nož pa pustil vse drugo. Preiskal ga je, ali je pravi. Ročaj se je dal odviti —. Zadostovalo mu je, pravi nož je bil. »Gladko se je posrečilo —!« je šepetal. »Sicer bi bil moral zlesti k njemu v kabino in ga zadaviti —.« Poslušal je. Nič se ni genilo na krovu, niso ga opazili. Vtaknil je nož za pas, legel in zlezel nazaj, odkoder je prišel. Spotoma je slučajno pogledal na levo in zdelo se mu je, da vidi v temi dve svetlikajoči se točki, ki sta pa takoj spet izginili. Oči so bile —. Poznal je tako svetlikanje, dovolj dolgo se je že klatil po divjem za-padu, vedel je, da se živalim in tudi ljudem svetijo oči v temi, vedel pa tudi, da je tako svetlikanje nevarno, da pomeni sovražnika, ki zalezuje —. Rahlo, pa krepko se je pognal naprej in se zavalil na stran. Tisti, ki ga je opazoval, bi se pognal na kraj, kjer ga je trenutek prej videl, in bi ga zgrešil. In ni se zmotil. Na kraju, kjer je videl oči, je zaropotalo, kot da je nekdo skočil. Službujoči častnik je pristopil. »Kdo je?« »Jaz, Veliki medved.« »A — Indijanec? Zakaj ne spiš?« »Tule se je plazil človek, videl sem ga, zbežal mi je. Nič dobrega ne kani.« »Kam je zbežal?« »Naprej tja, kjer spi cornel s svojimi ljudmi. Najbrž je bil cornel sam, ki se je tod plazil.« »Pshaw —! Čemu bi se naj bil plazil —? Lezi in ne moti nas!« »Legel bom. Pa kriv ne bom, če se je kaj zgodilo!« Častnik je vlekel na uho, pa nič se ni genilo. Pomiril se je, najbrž, si je mislil, da se je rdečkar zmotil. Ura ali kaj je minila, ko ga je poklicala straža. »Sir,« je dejal mož na prednjem krovu, »ne vem, kaj je, pa ladja se pogreza —. Voda ob zunanji steni se dviga —.« »Neumnost —!« se je smejal častnik, »Pa sami poglejte!« Častnik se je sklonil črez ograjo, pogledal in besede ni rekel, Skočil je v kapitanovo kabino, Črez dve minuti sta oba prihitela na krov in posvetila črez ograjo. Še več luči sta prižgala in zlezla v medkrovje. Trampi so se umaknili in se porazdelili po vsem krovu. Kmalu nato je prihitel kapitan spet na krov in z dolgimi koraki stopil h krmarju, Cornel je ostro opazoval položaj. »Noče vznemiriti potnikov —! Ampak videli bodeče, pristali bomo!« In prav je povedal. Tiho je zbudil častnik delavce in mornarje, ladja je krenila k bregu. Brez vsakršnega nenavadnega ropota pa le ni šlo, krovski potniki so se zbudili in tudi iz kabin so prihiteli ljudje. »Kaj se je zgodilo?« so križem popraševali. »Zakaj plovemo k bregu —? Ali je že Fort Gibson blizu?« »Nič ni, gospoda, nobene nevarnosti ni!« jih je miril kapitan. »Nekaj vode je vdrlo v podladje, izčrpati jo bo treba. Pristali bomo. Kogar je strah, lahko gre medtem na suho.« Pa s svojimi pomirljivimi besedami je dosegel vprav nasprotno, kar je nameraval. Potniki so kričali, zahtevali rešilne pasove, silili z ladje, še več se jih je prebudilo, krov se je napolnil, napol oblečeni so letali ljudje okoli, drugi so hiteli, da pograbijo najpotrebnejše, ladja da se potaplja, v nekaj minutah se bo potopila, so kričali, eni so že kar silili v vodo. Zaman je vpil kapitan, V svitu luči se je pojavil visoki breg, ladja se je zaokrenila, legla k bregu, sidrske verige so zaropotale, obstali so. Ladijski mostiči so padli, vse je vrelo črez nje in prvi so bili seveda trampi. Nemudoma so izginili v temi. Na krovu so razen častnikov in moštva ostali samo Old Firehand, Črni Tom, Droll in Veliki medved. Old Firehand je stopil v podladje, da pogleda po vodi. Ko se je vračal, je imel v rokah debel sveder. »Sir,« je vprašal kapitana, ki je nadzoroval delo pri sesaljkah. »Kam spada tale sveder?« »Tjale v omaro za orodje,« je dejal eden uslužbencev. »Kje ste ga našli?« »Na stopnicah.« »Čudno —! Še sinoči sem ga videl v omari —.« »Konica je upognjena —! Na čem drugem bi se bil tale sveder upognil, če ne na pločevini, ki pokriva ladijski trup pod vodo! Stavil bi ne vem kaj, da je nekdo ladjo navrtal —!« Njegove besede so delovale porazno. V podladje se ni dalo priti, bilo je polno vode, pa Old Firehan-dova ugotovitev jim je bila vkljub temu popolnoma verjetna. Še bolj pa jih je potrdil inženjer. Spravil je predvsem ženo in hčerko na suho pa se vrnil v kabino, da odnese še prtljago. Pa že črez nekaj minut je prihitel nazaj na krov in kričal: »Okradli so me —! Devet tisoč dolarjev —! Nekdo je prerezal gazovino in mi jih odnesel z mizice —■!« (Dalje sledi.) Deset tisoč let stara pečenka. Nedavno se je vrnila v Stockholm ekspe-dicija, ki s je delj časa mudila v severni Sibiriji pod vodstvom prof. Lindbergha. Ta ekspedicija je našla v bližini Tajge ostanke mamuta, kateri so bili Izredno cfobro ohranjeni, ker so pač ležali pod težkim ledom. Kos mesa, pokritega z ledom, je prinesla sibirska ekspedicija seboj v Stockholm. Razni zdravniki .so dokazali, da je mesto užitno. Na čast ekspedici ji je bil prirejen slavnosten banket, na katerem so jedi: povabljenci tudi prastaro mamut-ovo meso. Oni, ki so ga poskusili, so se izjavili, da je zelo tečno in da jim je žai, da je Sibirija tako daleč s svojim tako zelo okusnim mamutom. Rekord v žeji. Kakor je ugotovil slavni angleški raziskovalec Green, vzdrži kalaharijski Bušmani žejo izredno dolgo. Pri enem izmed Bušma-nov je raziskovalec opazoval tako visoko vztrajnost, da se mu je zdel silen odpor kot nekak čudež; G dni jo vzdržal brez vode, da siravno je solnce tak;» močno pripekalo, da je globoko izsušilo puščavska tla. Domačini v tem kraju ne vzdr-že celodnevnega kora • kanja po prostem, ampak se zagrebejo kar v senco grmičevja. Če pa jih zadene le pre huda žeja, tedaj ?i izkopljejo v pesku male jamice, iz katerih vedo prisrkati kapljico za kapljico vlage, katera jim uteši žejo. Pn to šele po več dnevih Najbolj čudovito pri vsem tem pa je to, da zmorejo zdržati Bušmani žejo dneve in dneve brez posebnih telesnih težav. Noban drugi- narod ne bi n;i primer v tem kraju zdržal žeje več kot dva dneva. Bušmani so torej rekorderji v potrpljenju žeje, v čimer jih ne bo nihče dosegel. PIALA OZNANILA Cenik malim oglasom. Vsaka beseda v malem oglasu stane Pin 1.-(Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek, se zaračunava posebej di> velikosti 20 cm' Din 1.—, do velikosti 50 cm1 Din 2.50. Kdor inserirá tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din o.—. Mal: oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamko za Din 2.-sicer se ne odgovarja Iščem službo hlapca. Naslov v upravi naic-ga lista. 517 Moški, 45 let star, želi službe hlapca ali gospodarja. Več ustmeno. Naslov v upravi na-šega lista. 515 Manjše posestvo v bližini Maribora se kup1'. Ponudbe na upravo lista pod »50.000«. 520 Kiše iz ilovice izdeluje poceni: Horvat, Spodnji Duplek, Vurberg. 523 Prodam ali zamenjam devet oralov posestva za štiri. Bergles. Nezbiše, Pristava. 524 Majhno posestvo prodam. Franc Roškar, Ilaj doše, Ptuj. 528 Iščem posojilo 50.000 Din na prvo mesto ali dosmrtno oskrbo. Sedanja vrednost nove hiše 95.000 Din v manjšem mestu. Naslov v upravi lista. 526 Gospodinje, poskusite Ssrvitor vato za čiščenje vseh metalov. Ne onesnaži, je izdatnejša in poceni ter ne razjeda. Dobi se v vsaki trgovini. 529 Meskalus jajca sj strup za mole in mrčesa, neškodljiva pa za ljudi in domače živali. Čena Din 8.— pri: Voršič, Vrbanova ulica 19, Maribor. 530 Hranilne knjižice vseh hranilnic in bank pro date najbolje potom Bančno-kom. zavoda \ Mariboru, Aleksandrova cesta 40. Za odgo vor 3 Din znamk, 485 V Novi Starinarni v Mariboru, Koroška cesta 3, dobite od tulaj naprej veliko ostankov belega platna, cajga, svile, flanela, delen«, volnato blago, žepne robce, oxford za srajce od 5 Din, belo platno od 5 Din, barheiita. Ostanki plavega platna za moške, predpasnike, čevlje, obleke in drugo. 531 Elegantni in varčni gospodje si naročijo svoje obleke direktno v tovarni, kjer je izbira ogromna in cene letos zopet zelo znižane: blačevinasta obleka Din 210, obleka iz meltona Din 270, iz kamgarna Din 310, trench-coat Din 580, »Hubertus« plašč Din 300, gumi plašč Din 215, fantovski pralni kostum Din 50, ševjot kostum Din 130, fantoska kamgarn obleka Din 188 itd. 235 TRGOVSKI-DOM m ^TCOTIA- PERilA • 10 • 08LEK. Celje št. Zahtevajte veliki, novi ilustrirani cenik in vzorce, katere dobite brezplačno. Prvovrstni jabolčnik in hruškovec se toči od 5 litrov naprej po 2 in 3 Din na posestvu Marin, Počehova pri Mariboru. 521 Pozor, kmetoval -"! Ker je kmet revež, razprodajam pod lastno ceno »patentne brzo-klepalnike« z nožnim pogonom, dokler še imam zalogo, po 150 Din. Krajnc Ivan, Tez-110 pri Mariboru, Gregorčičeva ulica 4. 501 Posnemalnike, brzopariln ke na obročna odplačila pri »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg štev 25. Sprejmemo potnike! 380 Mostin esenca za izdelovanje dobre in zdrave domače pijače priporoča drogerija Kanc-■\Volfram, Maribor, Gosposka uTca 33, 405 Vabilo na ?5. redni občni zbor Živinorejske zadruge za Tolsti vrh in okolico, r. z ž u. z, ki se bo vršil v nedeljo dne 26. maja 1935, ob pol tretji uri popoldne, pri Blatniku na Dobrijah s sledečim dnevnim redom: 1. Či-tanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1934. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. — Ako bi ob navedeni uri občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. — Načelstva. 516 Tudi birmancu privoščite dobro uro od urarja I Jana, Maribor, Grajski trg. Hranilnica in posojilnica Sv. Anton v Slov. g. naznanja, da se vrši občni zbor dne 30. maja 1935, ob freh ¡H^pldne, v posojilničnili prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo uavel«tva in nadzorstva. 2. Pregled in odobritev računov iz leta 193i. 3. Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti. Ako b: ob določeni uri ne bilo zadostno štev:lo članov, se vrši pol ure pozneje, na istem mestu in z istim sporedom, pri vsakem številu članov. — Načelstvo. 527 I^r 5E A BIRMO kupite najcenejše manufakturo za deklice in dečke pri M. Gajšek v Mariboru, Glavni trg 1 (pod veliko kavarno). Svila od 10 Din naprej. SBB®®BBBB®®S®®®[« Vsi, ki poiujeie, ne pozabite na novi vozni red! Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej D 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema: TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR. ®®SaHSBSSB®E®®®® V S A. K PHEVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR 2AVAMll]E SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE L E I? M I VZAJEMNI l mm 167 ¥ LJUBLJANI PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. 61. ZASTOPSTVO: NARiBOI! Loška ulica 10 JCsr KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! Pomnite! 1.-11. junij 1935 XI/. VELESE3EM tf LMLJflHl PREGLED DOMAČE PRODUKCIJE Posebne razstave: Gasilska razstava. Modna revija — gospodinjstvo. Salon avtomobilov. Pohištvo. Male živali. i Polovič i,; vožnja na železnici, pa- £ robroJih in avijonih. J Razstavišče obsega 40.000 nr. } Kmetovalci^ oglejte si zalogo: orodja, nosilcev, železa, cementa, apna in vsega Var? potrebnega železja. — Dobra postrežba, nizke cene. 370 Pinter d Lenaril, Marmor Naznanjam p. t. občinstvu, da sem odprla v Vetrinjski ulici 7 predtiskarijo najnovejših vzorcev za vsa ročna dela. Nadalje prevzamem vsa robljenja z najboljšo izdelavo. — Priporoča se: Herta Aplenc. 522 Najboljše Vulkan kose, kakor tudi vsakovrstno železnino, apno, cement, dobite po zmernih cenah v staroznani trgovini železa Vin-cenca Kiihar nasl. Alfons Meuz, Maribor, pri frančiškanski cerkvi. 497 Za. mesec junij I Kipe presv. Srca Jezusovega dobite po najugodnejši ceni v naših prodajalnah: velikost cm 17 20 25 30 30 35 cena Din 36'-velikost cm 37 44"— 56 — 62 — 82 — 94' 40 42 50 75 100 cena Din 102 — 120 — 115-— 250'— 400 — 1720'—2150-— Srce Jezusovo z razpetimi rokami: velikost cm 22 25 30 40 cena Din 100' 120* 160-- 280-- Kdor ne more kupiti kipa, si naj nabavi primerno lepo sliko. — slikam * velikost cm 19X26 24X34 32X42* 39X51 47X63 54X73 2-75 ¡■•50 8'- 13— 20'- 26'— cena Din Vse nabožne predmete kupujte pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju. nronlliilcii iraisfcc loribor Centralo: MU©r v lastni novi pa3ači no oglu Gosposke-Slovenshe ulice. Celic nasproti pošte, pref Jnžnošta-fersha hranilnica. { Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj * varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim j premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšalc. Vse nove vloge imamo stalno razpoložljive. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, la iko dobi od nove vloge vsaki dan vso sveto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,500.000 Din. Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavod*h ne Lodo utrpele nikake škode, vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami, Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,000.000 Sin 4675 članov s premoženjem okrog 500.000.000 Din. Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno sveto. Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu zavodu. Če tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski in domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji obvarovani vsake škotis. SpodnfcstoiersHa ljudska posojilnica v Mariboru. Ti3kar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavn k Albiu llrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. IidajatelJ: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc llrastelj v Mariboru.