LISTEK. Soterija. (Po nemškem izvirniku. — Povest iz časov preganjanja kristjanov). (Dalle^ Senator Av.relij Sempronij je uvidel, da se je motil, ko je mislil Soterijino prepričanjo z grožnjami, z obtožbo iri končno s strogo in obfeutno kaznijo, omajati. Že misel, da bo mogo&e ali skoro gotovo slaba deklica, koje stanovitnost je moral ob&udovati in katero je sam slodoiji ovadil3 vstrajala pri svojem fanatizmu, ga je navdajala z grozo. Zato sklene Sempro. nij napeti vse mo6it da zabrani to, kar bi pomenilo za njega nekaj strašno hudega. Taioj po sodni obravnavi se napoti k meslnemu prefektu in v dalj&em pogovoru ž njim doseže, da se sodnijsKopostopanje proti Soteriji takoj ustavi, ako privoli v zafoii. Sempronij je namreč računal na to, 3a jo bo njen mož v svoji neomaliljivi zvestobi do starih bogov sčasoma spametoval in. napotil k drugaCnemu^ boijšemu mišljenju. Se bolj pa, a vendar čisto drugaSe, je vplivalo zasliŠanje pri6 na tribuna, 2e vtisi, ki ]ib je doživel v kaftakombah', in pia zadnji pogovor s Saterijo, so na njegovo srce mo6no vplivali. Zato ga je pa zdaj njena pogumna o3kritosr5nost in sveto navdušenje, s katerim je pripoznala svojo vero in to tudi z mučeniŠko krvjo potrdila, tem bolj ganila. Vsak udarec, ki ga je morala pretrpeti od surovega zamorca, ga je zabolel kakor da bi ga sajn dejansko občutil. Nehote mu je zato uSel oni vzkjik na sodnika. — Kako čiidno so gorele pjene oči, k"o ji je ona gospja pri vhodu v ječo obrisala krvavo obli8]e in je Soterija povzdignila svoje o6i proti nebu. ,,Ali morejo", se je vprašal niladi tribun', ,,zmote in vraže podeliti slabotni deklici tako nadnaravno moč? Ali bi jaz mogel žrtvovati za svoje bogove tolikb trpljenja?" In zopet &e je spomnil besecf, ki jiH je slišal v kataikombah in ki mu jih je Soterija tolikokrat ponovila: — Odkod tolika stanovitnost kristianov kljub krutemu preganjanju od strani Rimljariov? Ne, to li mogoče, da bi bil to samo gol famatizem! Ta, njiliova gorečnost je prečista, rda bi jo vžgala divja strast prenapete navdušenosti. Domov grette in še ves drugi dan je imel mla<denič take misli in zato je sklenil na večer Soterijo obiskati v ječi in se o vseh teb vpraSanjih ž njo pogovoriti. Dovoljenja za obisk mu ni bdlo težkb "dobiti od mestnega prefetta, ker ga je ta imel rad in mu zato Sel prav rad na roko. Prostor, ,v k.aterega so zaprli Soterijo, je bil straSen, poln smradu in slabega zraka. Moten solp&ni žarek, ki je prihajal v iečo, je grozote te strašne jeSe le §© poveSal. Stari Rimliani so bili sploh ljt*3je brez srca in njihov mrzel razum bi gotovo ne imel smisla za človekoljubnost našega 5asa, ki pa je dostikrat seveda tudi le na jeziku. Celo s tistimi, ki so se nahajali v preiskovalnem zaporu, so Rimljajii tajte) grdo postopali, da nas obhaja ;groza, 6e Čitamo kaj o tem; prostor pa^ kjer se je nahfajala devioa, vklenjena v verige', je bila ona strašna oelica, ki je Še dandanes ohranjena, v kateri je moral gladu pogijiiti numidi|ski kralj Jugurta, kjer so umirali strašne smrti zanotniki Katilinovi in kjer je bil, kakor pravi ustno izrofiilo, zaprt tudi sv. Peter. Ko so pripeljali devico v ta stra&ni prostor iji jo z železno verigo priklenili k zidu, je paldla na kolena in s K nebu povzdignjejiimi rokauii molila: ^Za. bvaljujem te, moj božji Gospod in Zveličar Jezus Kristus, da mi je bilo dovoljeno, pred toliko pri&ami pripoznati Tvoje presveto ime. Glej, pripra,vljeila sem, za-te vse pretrpeti. Z veseljem lioCem za Te pretrpeti mučeniško smrt. Le eno proŠjijo imam do Tebe: Obvaruj svojo golobico pred kremplji peiVleiisicega ja- streba; pokliči jo, da naj poleti k' Tebi in se vsede na Tvoje svete roke, kjer kraljuje ve8ni mir!" Nato se spomni Soterija muftenoev, ki so že pred njo v tej ječi umirali in se priporoči njihovi priprošnji za stauovitnost v muSeniŠtvu.. Zavest, da molijo sedaj vsi ti mufteniki za-njo, jo napolni z neizmerno tolažbo. Spominja se drugih spozna,vavcev, ki tudi sedaj trpijo po ječah in misel, da jo je Bog s toliko drugimi bjojevniki Kristusovimi poklical v sveti boj, jo navflaja s pogumom. Že napre] daruje vse svoje trpljenje sveti oerKvi, da bi Bog skrajšal dneve njeni bridkosti in da bi podelil svoji preganjani gredi zaželjeni mir. — V isti jeci se je nahajal med drugimi tudi papež Maircelin, in sioer že več tednov. Soterija saraa ga je poprej dvakrat obiskala in pokrepčala; kako si je tedaj želela3 da bi mu niogla riaananiti, da tudi ona s«daj ž njim trpi v isti ječi! Nekako okbli 3 ure so takb pretekle, kar se železna vrata nenadoma odpro in v jefio stopi z gorečo baklo v roki senator Avrelij Sempronij. Odkar je zapustil sodno dvorajio, so pekle njegovo dušo kakor goreS ogenj krvave kaplje, katere je videl kapljati iz ust Soterijijiih. Skrb za usodo uboge deklice ga je pekla Sedajje bolj. Niti misliti si ni upal, kako bi se utegnila stvar končati, Ne, Soterija se mora slednjič udati. Tako je premišljeval in zato si je izprosil že pozno v noč dovoljenje za obisk vjetnice. ,,Sramujem se", je začel, kjo je prigel ič njej, da te moram iskiati na tem mestu, tebej ki jiosiŠ ve'ndar tafe) slavno ime. Pa jaz ti hočemvendar pridobiti prostost; obljubi, da postaneg žena mojega sina, in takoj zapustiŠ ta prostor. Pol&g tega §e labko obdržiš svojo vero. Tvoja fiudovita stanovitnost, s katero si branila svoje prepričanje, je vse livale vredna. Zato naj bo dovolj tvojega trpljenja! Tvoi Bog ne more in ne sme od tebe veS zahtevati! Pusti torej svojo otroS)o trmoglavost ip ne delaj sramote slav.nemu imenu svoje rodovine!" uOjie5astila bi slavo svojih prednikov", mu odvrne uafo dcklica, ,,,6e bi se izneverila Onemu, ki sera mu obljubila zvestobo na vekov veke," In s k nebu obrnjenimi o5mi, ki so gprele v nebeSkl blaženosti, je nadaljevala: rMoj OdreŠenik mi je položil okoli vratu nakit najdragocenejših biserov in me s tem le Še trdneje priklenil na-se, ne, ne, za nobent> ceno ga ne zapustira." ,,Nesrečnioai", je vzkliknil paio senator, ,,torej vstrajaš pri svoji blodnji'?" ,yBoga S8 bati, ga služiti in ga ljubiti ni nikaka blodnja, temveč najvišja modrost." MTorej si pripravljena raje pretrpeti najsramot¦nejSo smrt3 kakor pa sprejeti življenje, polno. sre&e in veselja?" MrTrdno sem sklenila, pridobiti večno veseliec za vsako ceno, Setudi s svojim življenjem." ^Soterija", je nato zopet vsldiknil senator s tresočim se glasom, ki je pričal o notranji razburjenosti, ,,prosim te, daj mi drug odgovor! — Ne pusti me oditi s stra-šno zavestjo, da sem kirlv tvoje smrti. Pri prijateljstvu, ki je vedno vezalo tvojo in mojo rodbino, pri svetem spominu na tvoje star§e, te rotim, ne vstrajai pri odgovoru, k'i bi me storil najnesreftpejšega!" ,,Moji dobri stargi me pri&akujejo tam zgoraj v nebeški slavi", mu odgovori Soterija z blaže»iim nasmehjom na ustnicali^ ^Cakajo že pri rajskih vratib, da bi sprejeli v svoje naroSje svojega otrolča. Kako bi se torej mogla na tebe srditi in te sovražiti, saj si ti to storil, da laihko takb kbialu postanem neve'sta Kriatusova? Noben človek na svetu bi mi ne mogel storiti veSje sre&e, n-ego si mi jo storil'ti, Zagotavljam te, da ne bi liotela zamenjati ure^, v kateri sem stala pred sodnikonij za vse zaklade tega sveta," Ko jb Sempronij izprevidel, da nifi ne opravi, je globoko vzdihnil, povesil glavo in molfie zapustil je8o. Spoznal je, da bo Soterija brez^mno zopet vstrajala pri svojem veroizpovedanju, kadar jo zopet postavijo pred sodišče. — In po strogih uMaiziK Dioklecijanovih je bila s tem njena smrt zapeCatena. ,,Nikakor si ne smem obremeniti", je sklenil senator, domov gred©, ,,svoje vesti z oSitkom, da sem jo ravno jaz izročil rablju v roke, In 6e je tre'ba, liofiem iti celo do cesar]a samega, da jo reSira." — Da bi bili pozvali Soterijo pred sodnijo, getudi je on pe bi bil naznanil, ker je mestni prefekt že prej spoznal njeno krščansko vero, s tem se senator ni opravigeval. Njegova krivda je, da so }o ravno sedaj prijeti in ta!ko kruto ž njo ravnali. Le njegova trdovratpost bo kriva, 6e se zgpdi najlmjše. Uro pozneje se vrata jeCe zopet odpro. Ambrozij, kateremu so vprašanja, ki smo jih prej omenili, delala preglavico, je prišel, da bi iih predložil vjetnici v pojasnilo.. ,,Ne boj se, plemenita Soterija", jo je ogovoril, da zopet priliajam k tebi z namenom, ponoviti svojo nadležno ti ponudbo. Iz tvojib1 besed sefm spoznal, da nimam nika.kega upanja, Kedaj se združiti s teboj. Nekaj 6isto drmgega me je privedlo k tebi. Želja namre6 in hrepenenje, da bi nauke vaše vere, katero sem dozdaj zaničeval in kiatero si me ti naušila občudovati, natanfino spoznal. Kdo bi me zamogel o temboljŠe in lep&e poučiti kot ti, draga Soterija?" Ko zasliši Soterija te bese'de iz mladeniSevih ust, povzčligne svoje v verige oklepjene roke k nebu in hvaležno vzdihne: ,,Kako sem Ti hvaležna, moj ljubi Bog, ila je maJo kapljic moje krvi pridebilo eno dušo za sveta nebesa^ da je skozi temo moje ječe zasijala v dušo tega mladenifta Iu5 Tvoje veSne resnice!" Nato za^ne pazljivo poslušajočemui mlaldeiiiBu razlagati glavne resnice kr&&ansk'e vere. To ]e storila s tako čudovito priprostostjo svoje verne, nedolžne duše, da bi si s tem morala pridobiti vsako srce. Ce je Ambrozi) kaj ugovarjal, mu je Soterija; n.jegove pomisleke tako lepo pojasnila, da so se kmalu izpremenili v prazen ni<5. Kon2no mladenič ni ve6 zrial, ali naj taolj občuduje lepoto in soglasje Kristusove vere, ali pa jasen in vendar ta<k"o priprost način, s katerim m,ui je Soterija vse to razlagala. Ko je končno ječar, rožljaje s TiljuBi, naznanil, da je treba zapustiti jeBo, je dala Soterija Ambroziju naslov jia dijakona Severa, kateri bi naj ga dalje pou8evaj o svetib. r&snicah. Na-to mu lioSe natatnfineje razložiti, kod so pride do pokopališSa, kjer je prebival Sever. Kako jo je pa iznenadilo, ko ji mlafleniS pove, da mu je pot Že znana! Odkrito in srčno ji pove, s takim slabim namenom je nektfaj zasledoval krSSapskabivališča v katak»inbali, PrviC v življenju se je mla^ioiiič sam tako obtožil! in vendar ga to ni navdajalo s sramoto, temve8 z veseljem in tolažbo. Ko nato Soterija pripomni, da je stena, ki ga je dosedaj lofiila od kristjanov, postala tanjša in aa lioSe moliti, da pade popolnoma, je prevzelo mladenL Sa prvifi v življenju ono koprnenie, s katerim so pišCakovali v starib ftasib fcatebumeni sv. krst in s baterim sprejema.jo dandanes otroci prvo sveto obhajilo. Proti jutru je obiskal Soterijo dijakon Severus, Ki si je moral dovoljenje za obisk Kupiti z dragim denarjem. To ji je bilo v veliKo tolažbo. Bodril jo je, naj ostane stanovitna v sveti veri in ji je pririesel tudi telesnega pokrepčila. Tega je bila tudi zelo potrebna, Ker ji v njeni strašpi jeBi niso privošcili niti požirka sveže vode. Soterija ]e pripovedovala dijakonu., kako se je izpremenil Ambrozij in. pobožjii služabnik božji ji je obljubil, da si bo po svojih mo5eh prizadeval, pridobiti mladeniča za krščanskb vero, (Dalje priliodnjič.)