Leto UVin
PoSfnfn* plafana r gotovini
4 Ljubljani, v sredo, dne 11. decembra 1940
dtev. 285 a
Cena 2 din
Od i. nor. dal)«
naročnina mesečno 80 din, za inozemstvo BO din — nedeljska izdaja celoletno 06 din, za inozemstvo 120 din.
Uredništvo; Kopitarjeva 11I.6/ITL TeL 40-01 do 40-05
SLOVENEC
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika.
ček. ra?.: LJubljana
št. 10.650 za naročnino in štev. 10.349
za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica 6 Tel. 40-01 do 40-05 Podruž.: Maribor, Celje, Ptuj,Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje.
Obisk grofa Csahy'a
Obisk madžarskega zunanjega ministra grofa Csakvja, ki se je danes pripeljal v Belgrad na važne politične razgovore, ki se utegnejo zaključiti s prijateljskim dogovorom v kakršniže koli obliki in obsegu, ni presenetil nikogar, ki ve, da se mednarodni odnošaji ravnajo predvsem po realnih vidikih in koristih jn ki je zasleooval od leta 1958 naprej čedalje bolj konkretno obrisujoče se zbliževanje med Madžarsko in Jugoslavijo.
Država Sv. Štefana, ki se je po svoji izredni vztrajnosti v tisočletnih borbah in težavah sredi velike skupine evropskih narodov in trenja velesil na tem prostoru mogla obdržati in je v Podonavju skozi vsa stoletja imela važno vlogo, je že po sebi bila čeprav mala, pa vedno zelo vpoštevana sila. Tega svojega zgodovinskega pomena tudi v najbolj kritičnih dobah, ki so jo večkrat hudo prizadele, ni izgubila in &anes, ko je Podonavje v zvezi z Balkanom torišče, kjer se križajo najrazličnejše koristi in težnje, ene v to, druge v nasprotno stran, je Madžarska posebno močno stopila v ospredje. Položaj, ki ga je na tem prostoru ustvarila sedanja vojska med dvema skupinama velesil, je pokazal, da imata Madžarska in Jugoslavija močne skupne koristi, kar so trezno misleči in daljnovidni državniki na obeh straneh spoznali ali vsaj instinktivno čutili, še preden se je tekma dveh taborov za prevlado v Evropi razbesnela v krvav vihar. V zadnjem času pa se razvijajo politične in strategične razmere v svetovnem sporu čedalje bolj v smer, ki svetuje prijateljstvo in sooelovanje med madžarsko in našo državo na trdnejši podlagi kakor doslej. Grof Csaky je to pred dnevi močno poudaril v govoru pred budimpeštanskim parlamentom, v katerem je tudi napovedal svoj obisk v Belgradu.
Ta obisk ocenjuje svetovni nevtralni tisk povsem pravilno, da ni nič več in nič manj kot izraz in volja ter potreba trdnega prijateljstva in neke skupne usmeritve politike obeh držav, kolikor je potrebno in ustreza prvenstvenemu cilju, ki ga imata Maožarska in Jugoslavija, to je, da se ohrani na Balkanu, kolikor ga ni zajel vojni požar, mir z vsemi sredstvi, ki so na diplomatskem torišču na razpolago. Ta volja nima ovire v dejstvu, da Jugoslavija je in ostane v sporu; ki se na raznih bojiščih odigrava med Anglijo in osjo Rim— Berlin, slejkoprej nevtralna in politike tega svojega nepristranskega, neodvisnega stališča ne bo izpremenila, Madžarska pa je priključena osi kot zaveznica v polnem pomenu. To pa zato ne predstavlja nobene pregraje, ker je tudi največja korist tako imenovanih avtoritarnih velesil, da se dogodki, ki se odigravajo na od vojne zajetem balkanskem torišču, ne razširijo na oruge države polotoka. Ta težnja je poleg pakta večnega prijateljstva z Jugoslavijo bila odločilnega pomena tudi za zadržanje Bolgarije, ki se je odločila za nadaljevanje nevtralne politike, in je tudi narekovala željo po čim prijaznejših odnošajih med Bolgarijo in Turčijo, ki sta se bili še nedavno zelo oddaljili oruga od druge Zato je samo pozdraviti, da se je tudi Madžarska, čije politiko v tem pogledu odobravata njeni zaveznici v berlinskem paktu, odločila, da svojim prijateljskim odnošajem do Jugoslavije da konkretno obliko, kar odgovarja seveda tudi našim interesom in se je gotovo predvidevalo kot dobra ln potrebna stvar. Tako prijateljstvo je predpogoj za sodelovanje obeh držav v mednarodni politiki, kolikor je potrebno, da se ohrani v zelo kritičnem momentu severno od črte od Carigrada do Kotorja mir, kakor želijo vsi narodi na tem prostoru; če pa bodo belgrajski razgovori privedli do še obsežnejšega, vseskozi pred vsemi morebitnimi spori in vprašanji v bodočnosti zavarovanega sosedskega žitja, o tem so zaenkrat mogoča samo ugibanja — na vsak način je treba pozdraviti tudi že vzajemnost obeh držav na polju zunanjepolitičnih dogajanj, katera nam nalagajo medsebojno prijateljsko politiko in modro zadržanje.
Prijateljstvo med Madžarsko in Jugoslavijo pa ne ustreza samo prizadevanju balkanskih in podonavskih držav, naj so usmerjene v to ali ono stran ali pa nevtralne, in ni samo v korist enemu taboru v Evropi, marveč vsem-Čimbolj bo obvarovano nevtralno ali nevoj-skujoče se stališče na prostoru, na katerem živimo, tem prej in lažje se bo Evropa po krvoprelitju v mirnem ozračju pravilno in trajno uredila, da ne bo propadala, se še bolj cepila in porajala še hujše plemenske in gospodarske spore ter sama sebi in svojemu kulturnemu prvenstvu izkopala grob. Tudi bi prijateljstvo med balkanskimi narodi in njihovimi sosedi, med katerimi je Madžarska na odličnem mestu, v največji meri moglo pripomoči k pametni poravnavi njihovih medsebojnih spornih vprašanj, saj jih je prav sedanja vojna mogla izučiti, da je varnost in blagor njih vseh Ie v trdni vzajemnosti in enotni politiki nasproti ostalemu svetu velikih in malih sil. Kar se žal ni moglo kljub bridkim izkušnjam ustvariti dozdaj, bi moralo biti rezultat sedanjega krvavega meteža. duhovne zmeoe in gospodarske stiske Tudi zaradi tega velikega, resničnih državnikov vrednega cilja je treba pozdraviti modrost našega kneza namestnika in njegovih sodelavcev na eni. pa poglavarja madžarske države in njegovih ministrov na drugi strani, da so v svojih prizadevan jih za zbližanje prirodno tako zelo drug na orugega navezanih sosedov tako daleč uspeli
Danes grof Csaky v Belgradu
Med ob;skom madžarskega zunanjega ministra bodo podpisali pakt o večnem prijateljstvu med Madžarsko in Jugoslavijo
Madžarski regent Nikolaj Horthy.
Belgrad, 10. dec. m. Danes so se v Belgradu končale zadnje priprave za jutrišnji prihod madžarskega zun. ministra grofa Csakyja. Občina je okrasila vse glavne ulice in trge z jugoslovanskimi in madžarskimi zastavami in državnimi grbi obeh držav. Ves trg na Terazijah in Ulica kralja Milana sta prepletena z venci žarnic v državnih barvah, ki IkkIo jutri zvečer zažarele na čast prihoda madžarskega zun. ministra. Razkošno je okrašena železniška postaja. Vsi stebri so prepleteni z zelenjem in jugoslovanskimi in madžarskimi zastavami. Vsa državna poslopja in samoupravni uradi so že nocoj izobesili' jugoslovanske in madžarske zastave.
Grof Csaky prispe jutri v Belgrad z jutranjim subotiškim brzovlakom. Njegov salonski vagon bodo v Zemunu odklopili in ga priključili posebnemu vlaku, s katerim se bo Csaky pripeljal v Belgrad na postajo točno ob 0. Na belgrajski postaji ga bodo slovesno sprejeli. Postavljena bo tudi častna četa vojske r. zastavo in godbo. Pri sprejemu bodo navzoči člani kr. vlade, zastopniki vojaških oblasti ter diplomatski zastopniki vseh v prijateljskih držav. S posta je se bo Csaky odpeljal na pripravljeno stanovanje.
Po krajšem oddihu se bo z vsem spremstvom podal na maršalat dvora, kjer se bo vpisal v dvorske knjige. Takoj potem bo napravil prvi obisk zunanjemu ministru dr. Cincar Markoviču v njegovem kabinetu v zunanjem ministrstvu, kjer •bosta oba odgovorna zunanja ministra začela razpravljati o vprašanjih, ki zanimajo obe državi in katerih rešitev ju . bo še tesneje jiovezala. Kakor smo že poročali, potuje z grofom Csakyjem tudi večja skupina uglednih madžarskih časnikarjev, katerim bo pripravil v prostorih Aerokluba predsednik časnikarski zveze Andra Milosavljevič kosilo Popoldne ob 5 bo čajanka, ki jo bo priredil šef Osrednjega tiskovnega urada Predrag Milo-jevič na svojem stanovanju.
Jutrišnji obisk grofa Csakyja bo njegov prvi uradni obisk v Belgradu in 11111 posveča tukajšnje časopisje že nocoj obširne uvodnike, v katerih razčlenjuje rast madžarske države in zasluge, ki sta si jih za Madžarsko pridobila Horthy in Csaky.
Budimpešta, tO. dec. t. Associated Press: Nn merodajnih mestih še nočejo povedati, kakšne narave bo pogodba, ki bo podpisana ob priliki obiska madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja v Belgradu. Toda v diplomatičnih krogih menijo, da I ki služil kot vzor pakt o večnem prijateljstvu, ki je bil pred tremi leti podpisan med Bolgarijo in Jugoslavijo- Pogodba bo potemtakem zelo kratka in bo stvarno imela samo en člen. Madžarski tisk poudarja, da se bo s podpisom te pogodbe pričela nova doba prijateljstva v Podonavju in na Balkanu in da bo sodelovanje m »d obema državama utrdilo temelje za ohranitev miru na jugovzhodu Evrope,
Angleška ofenziva v Afriki
Angleška armada ie prešla v puščavi v napad, ter skozi nasprotne ovire prodrla do morja zahodno od Sidi Baranija, katerega usoda še ni znana

Taja BAb«7,l,!fk
' fl-Oassši ^^/-Vmm*^
žfnjr 1 ! o-m»*i- 'JMHatte!?" j.*\
\»	o/-/f va--;«vi- * '
cairo
/V' .-^/bvArAbu^-
Uitridll)
» E . V G-:;
<
» Medinct-e/. , Faiyum 1
* - -1 x f!0*sr T
9-.......-,
H » i A Rt
11A
O
tfBcniSuef'
T t
X" "M!«--
. 'm
isvtz^l^
\ ■■..... Acabay a,
yutin%t
v T<
Italijanski zemljevid k bojem v egiptski puščavi
''"airo, 10 decembra, t. (Reuter.) Vrhovno povelj j angleške vzhodne armade f>oroča:
< nedeljo so r zahodnem delu puščave naše prednje čete prišle na dolgi črti v stik s sovražnikom. Ujetih je bilo več sto sovražnih vojakov in častnikov. Med ubitimi se nahaja en general, njegov pomočnik pa je bil ujet. S suhozemsko vojsko sodelujejo tudi bombna letala, ki so napadla sovražne oddelke v puščavi ter napade nadaljevala ves ponedeljek. Bombardirane so bile sovražne motorizirale kolone, ki so bile delno uničene, delno razpršene. Z bombami jc bilo posuto tudi letališče v El Adenu. Borbe so se v ponedeljek zvečer še nadaljevale.
V torek opoldne je bilo objavljeno naslednje uradno obvestilo:
Vojaške operacije v zahodnem delu puščavo nadaljujemo z uspehom. Do sedaj smo vjeli 4000 ujetnikov in vcfje število srednje velikih tankov. V odseku pri Oallabatu nadaljujejo naše patrole svoje_ operacije, ki jih podpira naše topništvo.
Kairo, 10. decembra, t. (Associated Press.) Na vojaških mestih nočejo nič povedati o ofenzivnih napadih angleške armade v zahodnem delu egipt-sko-libijske puščave. Tamkaj je prišlo v nedeljo do prvih večjih spopadov, ki so se nadaljevali vso noč, dokler v ponedeljek zjutraj niso prešle v napad izredno močne angleške čele, ki jih je pri napredovanju podpiralo bombno letalstvo. V političnih krogih pa menijo, da bi bil sedanji tre-
Prav posebno pa more biti v veliko zadoščenje jugoslovanskemu režimu, da dejstva drugo za drugim potrjujejo pravilnost politične smeri, ki je naši državi priborila v takem zmedenem in od najhujših strasti razburkanem času tolik ugled, jo postavila v takem nadvse zapletenem položaju na tako zelo ujioštevnno važno mesto in ohranila njenim jugoslovanskim narodom mir ter množi krog njenih prijateljev, ki znajo prav tako ceniti njeno moč in pripravljenost, kakor njeno željo po miru.
Madžarski zunanji minister Csaky.
Rim, 10. dec. b. Rimski radio: Vse današnje italijansko časopisje objavlja madžarsko uradno poročilo o potovanju madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja v Belgrad. Italijanski listi pričakujejo sklenitev prijateljskega pakta in pakta o nenapadanju med Madžarsko in Jugoslavijo, kar bo vsekakor značilen dogodek za okrepitev miru in za čim tesnejše sodelovanje med balkanskimi in podonavskimi državami. Madžarska in Jugoslavija sta znali pravilno oceniti svoj položaj in se zavedata zgodovinske odgovornosti. Zaradi tega bosta prispevali tudi svoj delež k ustvaritvi novega reda na evropski celini. Obe državi gresta po poti, ki vodi k novi Evropi, ki se bo po zmagi osiščnih sil popolnoma ostvariia.
nutek ugoden za napad proti armadi maršala Grazianija že z ozirom na položaj italijanske armade v Albaniji, kakor tudi z ozirom na spremembe v vrhovnih poveljstvih italijanske oborožene sile. Zaradi dogodkov v Albaniji je dobilo angleško brodovje več svobode, ker se je italijansko vojno brodovje umaknilo iz srednjega Sredozemlja višje gor v morje med Sardinijo in italijansko celino, kar daje angleškim vojnim ladjam možnost, da preprečijo vsak dovoz iz Italije v Libijo. Toda v političnih krogih ne verjamejo, da bi angleška armada začela z večjo ofenzivo proti Libiji, marveč imajo sedanje operacije samo namen motiti sovražnika ter ga pregnati z nekaterih predelov fronte, ki so strategično važni. Borbe so v odseku, ki leži dobrih 30—40 km južno od Sidi Baranija. Angleško vojno brodovje je pripravljeno ob obali, da sodeluje, če bi bilo potrebno.
Churchill
o ofenzivi proti L;biji
London, 10 decembra, t. (Reuter.) Ministrski predsednik Churchill je v spodnjem domu v kratkih besedah opisal vojaške operacije, ki se razvijajo v severni Afriki.
Churchill je v začetku dejal, da je zlom Francije spravil Anglijo v Sredozemskem morju in v Egiptu v nevaren položaj, posebno še. ko je tudi Angliji sami grozil vdor. Toda medlem je vojui minister Eden obiskal Bližnji vzhod in se prepričal, da je sir Arehibald Wevell dobil velike okrepitve, tako da ima mnogo večji občutek varnosti in se mu odpirajo celo možnosti za napadalne vojaške operacije. Italijanska vojna proti Grčiji je od Angležev zahtevala da smo poslali Grčiji na pomoč veliko število naših letal ii Egipta. Naša letala so v mnogem sodelovala pri grških zmagah, toda to je zavleklo iiva.ianjc našega napadalnega načrta. Šole ponoči med 7. in 7. decembrom so močni oddelki naše niiske armade pod poveljstvom generala sira Maitlanda Wilsona, v kateri se nahajajo angleške, imperialne in francoske
svobodne čete, skozi puščavo korakali proti italijanskim utrjenim postojankam. Angleški oddelki so morali prehoditi 150 km široko puščavo, preden so prišli do Italijanov. Že ta pohod skozi puščavo jo veliko dejanje. V ponedeljek zjutraj so naše čete na obsežni fronti prišle v stik s sovražnikom, in ficcr od Sidi Baranija oh morju pa daleč proti jugu t puščavi. Napad je bil naperjen proti prvi črti italijanskih postojank južno od Sidi Baranija. Prvo obramhi<o črto smo kar prevrnili ter pri tej priliki ujeli nekako 500 ujetnikov, med njimi enega poveljujočega generala (eden je bil ubit) ter mnogo vojnega materiala. Naše čete so potem napredovalo do druge italijanske utrjene črte, ki je bliže obali in mnogo bolj mogočna. Tukaj so bili spet ujeti številni ujetniki. Drugi oddelki so prišli do morske obalo med Sidi B a r a ni j e m in B u g b u g o m , kjer so spet zajeli ujetnike in mnogo transportnega materiala. Za sedaj je še prezgodaj, da bi mogli delati sklepe na končni izid teh borb, ki so le začetnega značaja. — Atighškc vojne ladjo so včeraj bombardirale Maktilo in Sidi Barani, medtem ko so bombniki metali bombe na Benghazi. Ponoči so bombniki napadli prednje straže ter tako dali znamenje »a napttd pehote. Včeraj so naši bombniki ves dan napadali italijanska letališča in so sovražniku prizadejali občutno škodo.
Na vprašanje, če je Churchill menil, da so angleške čete dosegle obalo pri Sidi Baraniju, je ministrski predsednik odgovoril, da svojemu dobro premišljenemu opisu bojev nc inoro dodati nobenih nadaljnih razlag.
Sodelovanje letalstva
Kairo, 10. dec. t. Reuter: Poročilo letalskega poveljstva angleške vzhodne armade se glasi:
Angleška letala so dne 9. decembra bombardirala vsako italijansko letališče med Derno in Sidi Baranijem. Poleg tega pa so bombniki napadali vojaška taborišča in vojaške kolone na cestah vsega operacijskega odseka. 22 italijanskih letal je bilo sestreljenih; zahodno od Bug-Buga pa so naša letala popolnoma razgnala in delno uničila motorizirano kolono. Naša letala so napadala od zore do mraka. Samo tri letala se niso vrnila na vzletišče.
Na odseku pri Kassali so napadli južnoafriški bombniki in povzročili ogromno škodo. Prav takšno razdejanje je bilo povzročeno v sovražnem taborišču v Khorafitu na poti v Gondar.
Italijanska poročila
Nekje v Italiji: Poročilo štev 186 glavneg,. stana italijanska oborožene sile o operacijah v Afriki se glasi:
V severni Afriki so bila zbita 4 sovražna letala. V vzhodni Afriki jo sovražnik izvršil napad pri Feseniju z majhnim oddelkom pod vodstvom nekega angleškega častnika in v avtomobilih, ki so nosili italijansko zastavo. Navzlic temu pa smo sovražnika spoznali in njegov poskus se je izjalovil zaradi hitrega posega naših čet. Angleški oddelek, katerega poveljnik je padel, se je takoj umaknil po težkih izgubah. Na naši strani je bil ranjen en častnik in 5 asknrov. Sovražnikove letalske akcije nad Asabom in ob železniški progi, ki vodi v Džibuti, niso povzročile nobene vojaško in gmotne š*.ode.
Zemunska vremenska napoved: Oblačno in megleno. Tu pa tam oež ali sneg. Toplota se l>o lahno dvignila.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno in padavine.
Episkop Nikolaj o srbski čaršiji
V nedeljo je v belgrajski saborni cerkvi imel 'govor znani pravoslavni episkop Nikolaj, ki je govoril, kako so stari Srbi molili. Dejal je: »Naša srbska molitev, ki jo že stoletja molimo, se glasi: »Pomagaj Bog, vsem, pa tudi nami« Dejal je, da je ta stara molitev dandanes še mnogo bolj potrebna, kakor je bila nekdaj. S tem v zvezi je govcril, kako je nastajala stara srbska čaršija, ko so mladi srbski dečki s podeželja prihajali v Belgrad, kjer so molili to molitev, delali pošteno, počasi obogateli, nazadnje pa svoje premoženje zapuščali srbskemu narodu. Tako so nastajale sloveče zadužbine. Današnja čaršija ni več tako bogata, ker jo je oslabil tuji duh in kapitalizem. Vendar je še dandanes nujna potreba biti pošten ter tako moliti in delati, kakor so delali stari. »Če se ne otresemo osebne in kolektivne sebičnosti, se ne bomo mogli ustaviti na poti, ki vodi v prepad.«
Hrvatski seljački domovi"
Na nedeljskem prosvetnem zborovanju Selja-čke Sloge v Zagrebu je med drugimi govoril tudi dr. Hefer, ki je obravnaval vprašanje seljačkih domov. Dejal je: »Hrvatsko seljačko gibanje je tolikanj razvito, da je nastala velika potreba po vaseh graditi seljačke domove. Poprej je bilo vse mogoče opraviti v kmetovi hiši, zdaj pa so potrebe narasle. Slabo pa je, da so se v nekaterih domovih začele ustanavljati krčme in igralnice. V domu ni prostora za alkoholi Tam tudi ni prostora niti za karte, niti za biljard niti za druge primerne igre. Dom sicer mora služiti zabavi, ker je zabava tudi kos človeškega življenja, vendar mora ta zabava biti v hrvatskem duhu, ne pa zabava, ki seje slaba nagnjenja. Lastnik tega doma pa naj bo skupna vas, ne pa kak posameznik ali društvo. Za dom naj pa skrbi podružnica Seljačke Sloge.«
Zasluge in naloge dr. Mačka
Na dan 8. t. m. je bila v Splitu dvojna slovesnost. Najprej so blagoslovili zastavo mestne organizacije HSS ter zastavo mladinske HSS, nakar se je začela druga slovesnost: koncert hrvatske pevske župe Matija Gubec, kjer je nastopilo 13 pevskih društev. Na slavnost so prišli vsi vidnejši voditelji HSS, dr. Mačka je zastopal dr. Odič Ta je imel govor, kjer je govoril o nalogah in ciljih ter zaslugah HSS in dr. Mačka. Med drugim je dejal: »Okoli nas grme topovi, mi pa lahko razvijamo zastave. To je v prvi vrsti zasluga dr. Mačka. Glavni namen velikega delovanja vodje dr. Mačka je ohraniti celokupnost hrvatskega narodnega ozemlja, kar je največja dolžnost našega narodnega Vodstva.«
Glasilo JNS obsoja delovanje JNS
Splitski »Narodni liste, ki je glasilo jnsarske-ga prvaka g. dr. Grga Angjelinoviča, prinaša članek, kjer govori zoper totalitarizem in diktaturo. Zanimivo se bere, kako nežno prijema tiste politike JNS. ki so vladali Jugoslavijo z diktaturo ter 6 tem resnično zasovražili med ljudstvom ne le stranko, marveč tudi tisto, kar je ta stranka razglašala za 6voj program. List piše med drugim: »Ko so nekateri pod firmo »jugosloven-stva< poskušali JNS dati značaj totalitarne stranke, ki bi se docela istovetila z državo, z nacijo in z jugoslovansko ideologijo, smo mi temu odločno nasprotovali... Totalitarni nazori in poskusi z jugoslovansko ideologijo v smislu totalitarizma, so v našo politiko zašli najprej pod rajnim Sveloiarjem Pribičevifem. Pozneje so se taki poskusi neprestano nadaljevali. Najugodnejši teren za to je bil v času 6. januarja. Vemo, koliko so ti poskusi škodovali jugoslovanski ideologiji! Vsaka napaka tiste politične stranke, ki je imela na zastavi jugoslovanstvo. ter napake voditeljev tistih strank, so šle na rovaš same jugoslovanske ideologije. To smo odkrito povedali, ker hočemo na to opozoriti tudi HSS.< — Ta list je torej zdaj potrdil prav tisto, kar smo mi že davno trdili, da je JNS jugoslovansko ime in program zlorabljala v politične strankarske namene, 6 čemer je najbolj škodila državi sami.
Dubrovniški Sokol se tožuje
Kakor poročajo hrvatski listi, je pred neka, meseci dubrovniška občina Sokolu sodno odpovedala prostore v dubrovniški reprezentativni palači Sponza, ki je last občine. Sokolsko društvo je sodno ugovarjalo tej odpovedi, češ da je pravi naslednik nekdanjega Hrvatskega Sokola. Zadeva je prišla pred sodišče, ki je v prvi in drugi instanci sklenilo, da se mora Sokol v 15 dneh izseliti iz svojih dosedanjih prostorov. Sokol se je pritožil na kasacijsko sodišče, ki pa je prvi dve razsodbi razveljavilo, češ da mestna občina ni mogla dokazati, da bi ji odpovedani prostori bili potrebni.
Iz hrvatske politične zgodovine
Na sestanku vseučiliške organizacije HSS v Zagrebu je predaval prol. dr. Rudoli Horvat o ustanovitvi HSS ter je med drugim povedal: »Pod banom baronom Rauchom so bile na Hrvatskem razpisane volitve. Stjepan Radič je takrat kandidiral v okrajih Ludbreg in Novigrad v Podravini, kjer je imel svoje prve pristaše. V Ludbregu je bil izvoljen z absohitno večino, v Novigradu je premagal dr. Ivico Franka. Poročilo o izvolitvi je dobil v zaporu, kamor so ga poslali še pred volitvami. Mandat v Ludbregu je prepustil svojemu bratu dr. Antu Radiču, mandat v Novigradu je sam obdržal, medtem ko je tretji mandat dobil kmet Stjepan Lovrekovič. Tako je takrat HSS dobila tri mandate. Ko je leta 1910 bila volivna pravica razširjena, je stranka dobila 9 mandatov. Stranka je takrat dobila v hrvatskem saboru mesto podpredsednika. Pri volitvah leta 1913, ki jih je vodil ban Skrlec, je stranka slabo odrezala. Sicer je poskočila od 13.000 glasov na 17.0CO, toda druge stranke so se združile zoper njo, tako da je pri delitvi mandatov bila oškodovana. S 17.000 glasovi je dobila le tri mandate, medtem ko je srbska samostalna stranka, ki jo je vodil Sv. Pribičevič, dobila 19 mandatov, čeprav je imela celo 400 glasov manj ko Radičeva. Te volitve leta 1913 so bile zelo pomenljive za hrvatsko politiko, ker so se njene posledice poznale še leta 1918, ko je hrvatski narod moral odločati o svoji usodi. Takrat je v saboru imela večino hrvatsko-srbska koalicija, ki je zmagala še pri volitvah leta 1913. Koalicija je imela 48 mandatov, medtem ko je vsa opozicija (pravaši ene in druge struje ter Seljačka stranka) bila v manjšini, čeprav je imela pri volitvah deset tisoč glasov večine.«_
Belerad. 10. decembra, b. Danes je minister za socialno politiko Srdjan Budisnvljevič obiskal bana dr. šubašiča, s katerim je imel daljše razgovore o perečih vprašanjih.
Hitler o novem svetu
Voditelj Nemčije je govoril pred berlinskimi tovarniškimi delavci o svojih načrtih in o položaju vojne z Anglijo
Berlin, 10. decembra Nekaj minut pred 12. uro se je pojavil pred glavnim vhodom berlinske tovarne orožja voditelj Nemčije in državni kancler Adolf Hitler. V tovarniškem dvorišču so voditelja Nemčije razen upravnika tovarne čakali še načelnik štaba vrhovnega poveljstva maršal Keitel, voditelj nemške delovne ironte dr. Ley in nemški minister brigadm general dr. Todt. Upravnik tovarne e raportiral voditelju Nemčije, da ga čakajo raz. vrščeni delavci in uslužbenci tovarne. Delavci in uslužbenci so pozdravili voditelja Nemčije z navdušenimi vzkliki, ki so se še potem nadaljevali, ko je voditelj Nemčije zavzel mesto na pripravljenem govorniškem odru.
V začetku svojega govora je Hitler rekel, da zelo redko govori, prvič iz razloga, ker nima mnogo časa za govore, potem pa tudi zato, ker se nemški narod nahaja v borbi, od katere ni odvisno samo, ali bo zmagala ena ali druga slran, temveč je od te borbe odvisno še mnogo več. To je res prava borba dveh svetov.
Nato je Hitler opisal, kako se je dosedaj godilo Angležem en Francozom, Italijanom in Nemcem. Na 600.000 kv. km morajo živeti Nemci kakor znajo in morejo, medtem ko ima 46 milijonov Angležev na razpolago 6koro 14 milijonov kvadratnih kilometrov.
Pravica do življenja je načelna pravica, ki je tudi utemeljena. Pravica do življenja je obenem pravni temelj za posest zemlje, ki edina daje možnost za življenje. Kadar pa primanjkuje pameti na eni ali drugi strani in kadar je to onemogočilo dobre odnose med narodi, pa so posamični narodi zgrabili za orožje za dosego svojih pravic in osnovnih zahtev in so tedaj pravilno sprevideli, da ho celo tudi velike žrtve krvi mnogo boljše kakor pa legitimacija, s katero bi ta ali oni narod pristal na svojo počasno smrt.
Prva točka našega programa je bila nemški narod na znotraj zdraviti. To zedir.jenje je bilo doseženo korak za korakom, potezo za potezo.
Druga točka našega programa se je glasila: -odstraniti tuj pritisk na Nemčijo, katerega izraz je bil Versailles, pritisk, ki je stremel za tem, da bi zavrl narodno združitev našega naroda, pritisk, ki ie stremel za tem, da bi zavrl narodno združitev našega naroda, pritisk, ki bi rad zavrl in prepovedal, da bi 6e veliki deli n.šega naroda združili, to je pritisk, ki je vzel posebej še naša posestva v svetu, naše nemške kolonije. Torej — borba proti Vereail-leeu.
Jaz sem bil ves čas svojega življenja siromak. Jaz sam smatram, da mednje spadam in sem se zanje tudi boril. Zanje sem 6e zavzemal in sedaj ponovno nastopam proti ostalemu svetu kot predstavnik revežev. Nikdar ne bom priznal upravičenost zahteve drugih, da obdrže tisto, kar so si s silo nagrabili. Nikdar ne bom dovolil, da bi to dozdevno pravilno načelo veljalo tudi za tisto, kar so nam ukradli. Toda zelo je zanimivo, če pogledamo, enkrat življenje teh bogatašev. V angleško-francoskem svetu obstoji — kakor pravijo — demokracija, Dejansko pa tam vlada kapital, to je da obstoji 6uupica po več sto ljudi, ki ima neizmerna bogastva, in katera zavoljo posebnega ustroja posameznega življe. nja v teh državah v večji ali manjši meri pqpolno-ma neodvisno izrablja ta bogastva. Stalno 6e sliši: »Ti ljudie ljubijo svobodo.« Dejansko pa razumejo pod liberalnim gospodarstvom tisto svobodo, k« j<m omogoča svobodo kapitala in izkoriščanje kapitala neodvisno od sleherne državne ali pa ljudske kontrole. To je dejanski pojem za njihovo svobodo. Ta kapital si je končno ustvaril tudi lasten tisk. Oni radi govore o svobodi tiska. Dejansko pa ima vsak list svojega gospodarja in ta gospodar je v vsakem primeru tisti, ki daje denar, to je posestnik. Ta go-podar ureja tudi notranjo sliko svojega lista. Ce bi urednik danes mogel nekaj drugega napisati, kar ne Di ugajalo temu gc6podu, potem zleti naslednji dan na cesto Ta tisk ustvarja javno mnenje, in od tega tiska mobilizirano javno mnenje se deli na stranke. Med seboj pa se te stranke tako malo razlikujejo, kakor so se stranke med seboj razlikovale v prejšnjih časih. Saj vi to dobro poznate, te naše in tuje stranke. To je zmerom ena in ista pesem. V večini primerov 60 6e družine razdelile tako, da je bil eden član konservativec, drugi liberalec, tretji pa kakor je to v Angliji laburist. Dejansko pa vsi trije držiio skupaj kot člani iste družine. Te stranke oblikujejo s 6voj<m tiskom javno mnenje.
Človek bi mislil, da vlada v teh državah, v državah svobode in bogastva, med. ljudstvom izredno blagostanje Toda ravno nasprotno je res. Anglija je desetletja štela po 2.5 milijona brezposelnih, bogata Amerika pa po 10 do 13 milijonov. In kaj bi rekli o nas? V imenovanih državah tista demokracija nj dala življenje niti temu ljudstvu,, kajti o vsem odločuje nekaj stotin velikih kapitalistov, ki so lastniki podjetij in delnic, in ki s svojim bogastvom vodijo te narode. Njih sploh ne zanimajo revne množice, razen ob času volitev. V tem svetu kapitalistične demokracije se glavno gospodarsko načelo glasi: narod je ustvarjen za gospodarstvo, gospodarstvo pa za kapital, mi smo pa obrnili to načelo. Kapital je ustvarjen za gospodarstvo, gospodarstvo pa za ljudstvo. Pri V6em je bistveni pojm narod. Vse ostalo je le golo sredstvo. Ako gospodarstvo ne zmore prehraniti naroda, ga obleči itd., potem je to gospodarstvo zanič brez ozira na to, kaj trdi več sto
' Samo en primer bom navedel: Ti ljudje imajo možnost, da dobivajo od svoje oboroževalne industrije po 160% dividende. Pa pravijo, če bodo te nemške metode zmagale in se razširile, se bo to nehalo. Pa imajo čisto prav. Jaz mislim, da zadostuje 6%. Pri nas posameznik nima pravice popolno svobodno razpolagati s tistim, kar je treba vložiti in izkoristiti v korist narodne zajednice. Če sam pametno s tem razpolaga, potem je dobro. Če pa pametno ne razpolaga z njim, potem se pojavi kot činilec nacistična država. Ali pa drug primer: Poleg teh dividend so še tako imenovane dnevnice za nadzorne odbore. Treba je enkrat v letu iti nekam, poslušati neko poročilo, se vrniti in potem dobiti 60 do 80 tisoč mark za odškodnino. Takšnim neznosnim stvarem smo pri nas
naredili konec, ker to ni drugega kot kamufliranje dobičkov, predvsem pa podkupovanje, kajti gg. poslanci so bili pogostokrat člani takšnih odborov. Mi smo to ukinili.
To sta dva svetova. Prepričan sem, da mora eden od teh svetov podleči. Če mi podležemo, bo z nami uničen tudi nemški narod, ako pa bo zrušen oni drugi svet, potem sem prepričan, da bo svet postal svoboden. Šele tedaj si bo svet pridobil svobodo.
Sedaj je izbruhnila vojna in borba se vodi. Tudi tukaj sem storil vse, kar človek more storiti. Sprijaznil sem se celo s ponižanjem, samo da bi to vojno odstranil. Angležem sem prinašal predlog za predlogom. Govoril sem z njihovimi diplomati. Toda oni so hoteli vojno in tega niso skrivali. Že sedem let ponavlja Churchill: Jaz hočem vojno. Obžalujem, da se morajo boriti narodi, katere sem hotel med seboj pomiriti, in kateri bi po mojem mnenju lahko ustvarili samo dobra dela. Toda če ima ta gospoda namen odstraniti nar.-socialistično državo, razbiti narod in ga razbiti v sestavne dele, kakor to sami pravijo, pri razlaganju svojih vojnih ciljev — potem bodo tokrat doživeli presenečenje.
Žrtve so bile zelo težke za vsakega posameznika. Če jih pa seštejemo in primerjamo z žrtvami svetovne vojne, so silno in nesorazmerno manjše od njih. Sedaj nismo imeli toliko žrtev, kakor jih je imela recimo Nemčija v vojni 1870—71 proti Franciji. S temi svojimi žrtvami smo mi razbili obroč okrog Nemčije. In te žrtve znašajo samo del tistega, na kar smo mi prej računali. To vse dolgujemo naši divni vojski, našim vojakom, ki so izvršili nenavadne naloge, toda nemški vojak je zato hvaležen tudi vam, delavcem^ in sicer za orožje, ki ste ga vi skovali. Kaiti prvikrat v zgodovini naš vojak ni šel v vojno z občutkom, da je po številu slabši in da ima slabše orožje. V vsaki panogi je bilo naše orožje premočno. Nemški vojak ima predvsem obilno streliva. V tej vojni za nas sploh ni 'obstajal problem streliva, niti morebiti problem preskrbe. In ko je bila vojna končana, se je pokazalo, da smo mi v celem porabi'' samo toliko streliva, kolikor znaša naša enomesečna proizvodnja. Danes smo oboroženi za vsak primer Anglija lahko dela, kar hoče. Vsak teden ji bomo zadali vedno močnejše udarce. Če bo poskušala izkrcati
iete na evropski celini, nas bo »pet našla na mestu.
Nisem imel namena voditi letalske vojne. Toda sprejeli smo jo in jo bomo vodili do konca. Ves čas bojev na Poljskem nismo vodili takšne borbe. Nočnih napadov nisem dovolil Ponoči ni mogoče točno meriti in moja želja je bila, da napadamo samo vojaške cilje, da napadamo samo fronto in da se borim samo z vojaki, ne pa t ženami in otroki. Zaradi tega nismo napadli iz zraka. Niti v Franciji nismo tako ravnali. Pri napadu na Pariz so bile bombardirane samo pariške tovarne vojne industrije. Tedaj se je veliki angleški strateg spomnil, da bi rad začel z neomejeno vojno v zraku. Začel jo je ponoči. Začel jo je in dalje vodil. Toda zadeta ni bila niti ena tovarna vojne industrije. Angleži niso mogli doseči, da bi se delo ustavilo niti v enem podjetju. Pač pa so nasprotno prizadeli številne nesrečne družine. Najbolj priljubljeni cilji so bili zanje bolnišnice. En mesec sem čakal v nadi, da bodo Angležj po kampanji v Franciji prenehali s takšnim načinom vojskovanja. Pa zaman. Čakal sem še en mesec in še tretji mesec, Dalje pa nisem mogel. Tedaj se nisem mogel več opravičiti pred nemškim narodom z obziri do sovražnika, ko so trpeli naši tovariši. Tedaj smo morali tudi mi seči po enakem oj-ožju. In takšna vojna se sedaj vodi. Vodimo jo z vso odločnostjo in s sredstvi, ki jih imamo na razšli bomo določili uro za odločilno borbo Razume se, da sem tu zelo previden. V: bi lahko že lani začeli z napadi na zahodu. Toda tedaj sem hotel počakati na lepo vreme. Mislim, da se mi je to izplačalo. Prepričani smo bili v moč svojega orožja in tako smo si kaj takšnega tudi lahko dovolili. Nemški narod bo brezpogojno lahko vzdržal ves potrebni čas. Mislim, da mi bo nemški narod hvaležen, ako štedim s časom in odlašam, ker mu na ta način lahko prihranim razne žrtve, kar je bistvena lastnost nar.-socialistične države Ona mora varčevati z ljudmi To so naši ljudje. Mi ne maramo uspehov zaradi prestižev Nas vodijo samo realni razlogi. Storili bomo tudi v naprej, da se bomo temu tudi izognili. Sicer pa je naše edino upanje, da bo prišel čas, ko bo zmagal razum in se začel mir.
Nekaj naj svet dojame: Nemčija ne bo poražena niti z upori, niti z orožjem, niti s časom, niti gospodarsko. Naj se zgodi, karkoli, Nemčija bo izšla iz te borbe kot zmagovalka. Jaz nisem človek, ki začne z borbo, pa je potem prekine. V našem besednjaku ni besede: Kapitulacija I
Postavili smo si velike načrte ki pa vsi streme k enemu cilju. Postaviti v polni meri nemško narodno državo, zgraditi jo v še večji meri in nemški narod vse boli uvajati v veliko zgodovino našega obstoja.
Posvetovanje glede prehrane v Sloveniji
Belgrad, 10. dec. AA. Danes dopoldne je bila v kabinetu trgovinskega ministra konferenca o vprašanjih prehrane v Sloveniji. Na konferenci sta bila navzočna razen ministra dr. Andresa in pomočnika dr. Obradoviča tudi minister brez port-felja dr. Krek in bivši minister Franc Snoj.
Naša turistična delegacija na Madžarskem
Belgrad, 10. dec. AA. Na vabilo državne zajednice za turistično propagando na Madžarskem bo odšla posebna delegacija turističnih ustanov kr. Jugoslavije v Budimpešto, kjer bo ostala od 12. do 10. decembra. V delegaciji bodo: dr. To-dor Todorovič v imenu uprave za turizem v ministrstvu za trgovino in industrijo, Karmino Sisič, ravnatelj Putnika, Mirko Valetič, načelnik gen. ravnateljstva drž. železnic, Peter Brodarevič, višji svetnik za žel. upravo, dr. Joško Jerič, v imenu banske oblasti banovine Hrvatske, Jovan Popovič za centraln presbiro. Inž. Viktor Horvat, podpredsednik trg. zbornice, in Valentin Vouk, predsednik trg. zbornice v Zagrebu, Dragutin Trstenjak, načelnik trg. oddelka dravske banovine, Djuro Banjac šef turističnega in tiskovnega odseka mestnega poglavarstva v Belgradu, Boško Miljkovič, ravnatelj Putnika v Nišu, Dragoslav Mihajlovič, načelnik ravnateljstva za zun. trgovino, dr. Leo Golub, šef turističnega odseka mestnega poglavarstva v Zagrebu, dr. Franc Štele, univ. profesor v Ljubljani, dr. Ciril žižck, ravnatelj Putnika v Ljubljani, Josip Loos, ravnatelj Putnika v Mariboru, dr. Jure Koče, tajnik trg. zbornice v Ljub-lani, in Ludvik Zorzut, šef turističnega "bddelka mestnega poglavarstva v Mariboru.
Tuja letala nad Barom in Ulcinjem
Pogorica, 10. decembra, m. Davi ob 8.80 je južno od Ulcinja in Bara krožilo v višini 300 m neznano letalo. Popoldne okrog 2 se je zopet po-i javilo nad Ulcinjem 5 bombnikov neznane na-! rodnosti, ki so prav tako odleteli čez nekaj minut.
Zadušnica za Nikolom Pašičem
Belgrad, 10. decembra, m. Na tukajšnjem novem pokopališču je bila danes slovesna zadušnica za pokojnim Nikolom Pašičem. Zadušnici so poleg Pašičeve družine prisostvovali še zastopnik kr. vlade prometni minister inž. Beslič, zastopnik predsednika vlade, načelnik ministrskega sveta in zastopnik zunanjega ministra g. Stefanovič. Za-dušnico je opravil škof žički.
Blagovni promet o praznikih
Belgrad, 10. dec. A A. Zaradi bliža jočih se praznikov je treba pričakovati povečanje blagovnega prometa. Da pa ne bi prišlo do večjih težav pri odpremi in izdajanju pošiljk in da bi se preprečilo kupičenje blaga v zadnjih dneh pred prazniki zaradi tega, ker so železnice zaradi izrednih razmer že itak preobremenjene, se priporoča transportantom, da začno pošiljke odpremljati že sedaj.
Iz banovine Hrvatske
Zagreb, 10. decembra, b. Predsednik HSS dr. Maček, ki jt danes prisostvoval v Zagrebu konferenci za prehrano prebivalstva v pasivnih krajih, je odpotoval ob 1 popoldne v Belgrad.
Zagreb, 10. decembra, b Danes so imeli me-rodajni činitelji več konferenc o preskrbi mesta Zagreba in banovine Hrvatske z moko in gorivom. Na teh konferencah eo zlasti govorili o preskrbi mesta Zagreba, ki potrebuje mesečno okrog 240 vagonov moke. Predstavniki mestnega prehranjevalnega odbora so zahtevali, da se odstranijo administiativne težave, ki so ovirale redne
dobave hrane za mesto ter bodo izdane vse potrebne določbe, da dobi mestni prehranjevalni odbor popolnoma svobodne roke v prehranjevalnih zadevah
Zagreb, 10. decembra, b. V zadnjem času je v Zagrebu nastalo pomanjkanje kruha Zaradi tega je bila danes izdana naredba, po kateri bodo peki jutri pričeli peči kruh, sestavljen iz 60% pšenične ipi 40% koruzne moke. Cena kruhu bo 4.50 din kilogram. POGOD je dal za to mestu Zagrebu na razpolago 100 .vagonov pšenična moke iz svojih skladišč.
Osebne novice
Belgrad, 10. decembra, m. Odlikovani so z redom sv. Save V. skupine; Ruda Jurčeč in Janko Hafner, urednika »Slovenca«, ter Rudolf Schmidt, tajnik »Slovenca«.
Belgrad, 10. dec. m. Upokojen' so: Franc Žlebnik, nadzornik proge 8. skup. 1 stop., Pavel Otič, strojevodja 8 skup. 1. stop, Klemen Gomi-šček, prometnik 8. skup. 1 .stop., vsi pri ljubljanski direkciji.
Belgrajske novice
Belgrad, 10. dec. AA. Vsa turistično-zimsko-športna združenja, planinske domove in podobne v vsej državi opozarjamo, da je z rešitvijo ptt br. 48669-40 in po sporočilu glavne pošte 6643-40 odobreno brezplačno šifrirano brzojavno poročilo o vremenskih razmerah na vseh naših planinah in lo na naslov »Putnik, Beograd«. Ta brzojavna poro. čila bo dostavljal po najkrajši poti radijskim postajam in dnevnikom.
Belgrad, 10. decembra AA. Danes so se končali trgovinski razgovori med našo državo in Finsko. Ob 16.30 60 v zunanjem ministrstvu podpisali dosežene sporazume. Razgovori so dovedli do zaključka treh sporazumov: Enega o obojestranskih kontingentih blaga, ki se bo v bodoče zamenjavalo med obema državama, drugega o plačilnem prometu na klirinški osnovi in tretjega o splošnih pogodbenih uredbah, ki 6lone na načelu največje pooblastitve.
Drobne novice
London, 10. dec. AA. Reuter: Notranje ministrstvo sporoča, oa sta bila zjutraj usrarčena dva tujca, ki sta bila obsojena zaradi špijonaže.
Vatikan, 10 dec. AA. Reuter. Vatikanski radio sporoča, da so se začela dela pri »radnji nove grobnice papeža Pija XI. Grobnica bo iz-gotovljena pred februarjem, t. j. pred drugo obletnico smrti papeža Pija XI-
Bratislava, 10. decembra, m. (TCP.) Hitlerjev govor so prenašale danes v celoti vse 6lovaške radijske postaje.
Budimpešta, 10. decembra, m. (TCP.) Madžarski listi pišejo o švedskih izvoznikih, ki se zanimajo za madžarsko gnjat in konzerve.
Budimpešta, 10. decembra, m. (TCP.) Hitlerjev govor je zapustil v madžarski javnosti najgloblji vtis.
Budimpešta, 10. dec. TCP. V Budimpešti so proglasili četrtek za oan ene jedi.
Rim, 10. dec. TCP. Danes je objavljen dekret, ki prepoveduje tako italijanskim kakor tudi tujim Judom, da se bavijo z izvozom sadja in zelenjave.
Sofija, 10. dec- TCP. Proizvodnja premoga v rudniku Pernik v zadnjem času stalno narašča.
Sofija, 10. dec. TCP. Za novega metropo-lita v Stari Zagori je bil izvoljen Klement Levkiski.
Sofija, 10.'dec. TCP. Na sofijskem vseufi-lišu je reklor izjavil, da je bilo v Sofiji leta 1959-40 vpisanih 7000 dijakov.
Sofija. 10. dec. TCP. Poročila o turško-bol-garskih pogajanjih so neresnična-
Budimpešta, 10. dec. TCP. V Budimpešti so danes uradno .potrdili potovanjem zunanjega ministra grofa Csakvja v Belgrad.
Sofija, 10. dec. TCP. Včeraj je nad Rušču-kom letelo tuje letalo.
Bukarešta^ 10. dec. TCP. Po odloku mini: strskega sveta bodo v Bukarešti spremenili imena nekaterih ulic.
Bukarešta, 10. dec. TCP. Dne 14. decembra bodo slovesno odprli italijanski kulturni institut ob navzočnosti bivšega italijanskega ministra Baldina Džulija.
Bratislava, 10. dc- m, TCP. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so izkopali ni Slovaškem okrog 291.600 stotov mangonove rude.
Bukarešta. 10 dec m. TCP Danes dopoldne
je prišlo v bukareški jetnišniei do izgredov Pet jetnikov ki so jih nameravali odpeljati v Ajud v Sec.mograško. se je uprlo.
Bukarešta, 10. decembra, m. (TCP.) Romuniji bo na podlagi novega nemško-romtinakega gospodarskega sporazuma dobila iz Nemčije 2000 trsk« torjev.
V Albaniji boji na vsej fronti
Napredovanje javljajo z južnih bojišč, medtem ko so borbe na severu in
v sredini na ustaljenih mestih
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 10. dec. A A. Štefani.: Službeno poročilo št. 186 glavnega štaba oboroženih sil
se glasi:
Na grškem bojišču so bili na levem našem krilu in na odseku Osuma odbiti sovražnikovi napadi. Sovražnik je bil pobit z našo neposredno reakcijo in je utrpel težke izgube. Na ostalem delu bojišča so se naše čete utrdile na novih postojankah. Polkovnik Pessaro je junaško padel na čelu svojih bataljonov.
Italijanske izgube v novembru
Nekje v Italiji, 10. dec. Stetani: Vrhovno poveljstvo italijanskih oborožnih sil je objavilo rme-na padlih itaPjpr.skih vojakov v Albaniji novembra meseca. V tem času je padlo na polju časti 772 Italijanov, osem Albancev, ranjenih je bilo 1874 Italijanov in 43 Albancev, izginilo pa je 711 Italijanov in 20 Albancev. V severni Afriki je padlo 42 vojakov, ranjenih pa je bilo 107, izginilo pa je 110 vojakov. V Vzhodni Afriki je padlo 20 vojakov, ranjenih je bilo 70, 7-pa jih je izginilo. Izgubee v mornarici so v tem obdobju znašale 08 mož.
Grška poročila
Atene, 10. decembra, t. Atenska agencija: Po Točilo št. 44 grškega generalnega štaba se glasi:
Boje smo ves dan nadaljevali z uspehom. — Grške čete so spet napredovale na vseh odsekih.
Zastopnik vojnega ministrstva je pri sprejemu časnikarjev izjavil, da je grško vojno poveljstvo zadovoljno s potekom operacij. Na nekaterih odsekih se je sicer povečal odpor italijanske vojske, kar ni čudno, toda do sedaj ta odpor še nikjer ni mogel zaustaviti napredovanja grške armade, ki nikjer in nikdar ni iskala prestižnih uspehov, marveč zasleduje točno odmerjene vojaške cilje. Na južnem delu fronte se umikajo Italijani proti Hi-mari, kjer se bodo verjetno skušali postaviti v bran. Toda ozemeljske prilike so tukaj zelo hude in ie obramba premikajoče se skupine zelo težavna. V sredini fronte so srditi boji. Na severu pa prodirajo grške čete po vrhovih Mokre planine, ki obdaja na obeh straneh reko Skumbo. Nasprotnik se skuša upirati in grškim četam onemogočiti, da bi prišle v dolino, toda grške čete izvajajo dalje svojo taktiko, da je treba sovražnika imeti vedno pod seboj. S kakšnim protinapadom italijanskih čet na tem odseku v Mokri planini ni računati, pač pa je verjetno, da pripravljajo obrambno črto pri Ma-nastircu, kjer reka škumba v loku zavije proti Elbasanu.
London, 10. dec. b. V Londonu je povzročilo veliko iznenadenje poročilo, da bo Grčija od danes naprej v Argirokastru pričela z albansko radijsko emisijo. Snoči je grška vlada izjavila, da bo zasedeno albansko področje zadržala pod svojo upravo tako dolgo, dokler ne bo vojna končana.
Z nase meje
Belgrad, 10- dec. m. Navzlic slabemu vremenu, ki silno otežuje operacije na severnem italijansko - grškem bojišču, zlasti v področju okrog Podgradca, so se po poročilih iz Bitolja boji nadaljevali z nezmanjšano srditostjo. Topniški dvoboj ie trajal podnevi in ponoči z manjšimi presledki. Zaradi goste megle in nizkih oblakov je preciznost zadetkov bila zelo zmanjšana. Ogenj iz pušk in strojnic je bil ves dan živahen. Prav tako so se grške in italijanske
čete v velikem obsegu po=lužile ročnih granat. Snoči je postalo zelo hladno in je poleg tega pričelo še snežiti Komaj je popoldne prenehal
sneg, je pričel pihati mrzel veter. Letalsko delovanje se je danes zelo zmanjšalo Tako grško kakor italijansko letalstvo je napravilo manjše ogledne polete Grške ete so tudi danes zabeležile nekaj uspehov severno od Podgradca. Ob Ohridskem jezeru na Mokri planini se boji še zmeraj razvijajo med Podgradcem in Linom. Južno oci Podgradca proti planini Kamiji in reki Devoli so grške čete danes srdito napadale italijanske postojanke.
V zvezi s spremembami v vodstvu italijanskega generalnega štaba napovedujejo, da so izvršili Italijani pregrupacijo čet in spremenili tudi borbeno taktiko-
Iz Ohrida poročajo, da so se boji na severnih bojiščih na obronkih Mokre planine ob obali Ohridskega jezera nadaljevali vso preteklo noč in tudi danes ves dan. V teku noči in današnjega dopoldneva boji niso bili tako hudi, ker so se oblaki spustili zelo nizko in je operacije oviral sneg. Popoldne, ko so se oblaki razpršili, je prišlo do srditih bojev med grškimi in italijanskimi četami. Boji so trajali polne tri ure in šele potem so se boji nekoliko pomirili. Težko topništvo je streljalo z obeh strani. Grške čete, ki so se nekaj dni nahajale pred vasjo Odonište, so izvedle močan napad na to vas in so napredovale ob obali Ohridskega jezera. V teh bojih so se Grki po-služili zlasti ročnih granat, pušk in strojnic. Po poročilih, ki so prispela v Ohrid z jugoslovansko-albanske meje, se je grškim četam posrečilo zasesti Odonište in. napredovati dalje proti Linu.
Angleški napad na Valono
Atene- 10. dec. t. Atenska agencija: Poveljstvo angleškega letalstva v Grčiji poroča:
Kljub slabemu vremenu so angleški bombniki danes spet napadli Valono, kjer so z bombami zadeli pomole v pristanišču ter zgradbe ob nabrežju. Sovražno protiletalsko topništvo je streljalo, toda lovca ni bilo nobenega na spregled. Vsa angleška letala so se vrnila na svoja vzletišča.
Da to odgovarja resnici, sklepajo iz tega, ker ita- I , London, 10L dec. b. Snoči so angleška letala lijansko topništvo strelja že severneje od polo- I bombardirala Drač m Valono. Bombe so zadele
žajev, s katerih je pred nekaj urami obstreljevalo grške postojanke. Ker hočejo Grki čimprej zavzeti vso obalo Ohridskega jezera, ki pripada Albaniji, in udariti na Elbasan, je pričakovati novih srditih bojev, če bo to vreme dopuščalo. Na tem področju imajo Italijani močne utrdbe, zlasti okrog Elbasana. Pričakujejo, do bosta obe strani vrgli v boje nove okrepitve in da se bodo r?iz-vili boji večjega obsega.
medicinska skladišča. Valonska luka je nabito polna raznega materiala. Italijani se sedaj poslužujejo luke Sv. Ivan Medovanski, ki še ni bila razdejana in je še sposobna za pomorski promet.
Atene, 10. dec. t. Associated Press Nocojšnja poročila z bojišč pravijo, da je nastopilo izredno slabo vreme, ki angleškemu ietalstvu ni dovolilo večjega delovanja. Bombardirana je bila ponovno Valona.
Angleško-nemški boji
Napadi na Anglijo
Nemška poročila
Berlin, 10. dec. AA. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo sporoča:
Neka vojna ladja, ki operira na Oceanu in o katere delovanju so bili objavljeni delni uspehi, je nadaljevala s potapljanjem sovražnih ladij in je povišala svoj uspeh na 100.000 ton. Neka podmornica javlja, da je polopila dve znani sovražnikovi trgovski ladji s skupno tonažo 14.500 ton. S tem se je povišal uspeh kapitana Hitzeja na njegovem zadnjem križarjenju • na 45.000 ton potopljenega sovražnikovega trgovskega brodovja.
Po že objavljenih posebno uspelih maščevalnih napadih na London v noči med 8. in 9, decembrom se je delovanje letalstva 9. decembra ter v noči med 9. in 10. decembrom omejilo zaradi neugodnih vremenskih razmer na oboroženo ogledniško delovanje.
V noči med 9. in 10. decembrom je nekaj angleških letal metalo bombe na zasedene kraje in na severno Nemčijo. Vržene so bile zažigalne in eksplozivne bombe, ki pa so povzročile le neznatno škodo na zgradbah. Sovražnik je včeraj izgubil tri letala, od katerih sta bili dve zbiti pri letalskih spopadih, eno pa je zbilo protiletalsko topništvo. Z velikega napada na London se tri nemška letala niso vrnila.
Trdnjavski pas ob vseh zahodni evropski obali od Norveške do Španije
Rim, 10. dec. b. Italijanski listi poročajo, da je druga obrambna linija Westwall končana po štirimesečnem nepretrganem delu. Kakor je imela Siegfriedova črta braniti Nemčijo na zapadu, tako je naloga novih utrdb, da branijo celoten kontinent. Westwall se razteza od Nizozemske do Biskajskega zaliva. Za sedaj še ni podrobnosti, kakšna je nova obrambna linija, vendar pa se iz nemških krogov čuje, da so povsod montirani topovi težjega kalibra. Na nekaterih občutljivih točkah so Nemci montirali tudi najtežje topove, ki naj branijo vsako približanje k obali. Zgrajena so tudi posebna oporišča za ogledno letalstvo, katerega naloga je najti cilje in upravljati ogenj težkega topništva. Dela na tej novi- obrambni črti
K madžarskemu obisku v Belgradu
Regent Horthy
Madžarski regent admiral Nikolaj Horthu se je rodil 18. junija 1. 1868 v Konderiiszu. Izhaja iz stare plemiške rodbine, ki ie imela važno vlogo v madžarskem javnem življenju že od XIV. stoletja sem. Gimnazijo je končal v Debrezinu nato pa je stopil v pomorsko akademijo na Reki. Hitro je napredoval in je postal kapetan vojne ladje v Pulju. Cesar Franc Jožef ga je leta 1909. imenoval za svojega pribočnika. Med svetovno vojno je bil poveljnik križarke • Novara« in je bil v bitki pri Otrantu 1. 1917. ranjen. L. 1918. ie bil povzdignjen v admirala in postavljen za glavnega poveljnika avstroogr-ske mornarice.
L. 1918 so zavladali na Madžarskem komunisti. Ko se je v Szegedinu sestavila narodna protikomunistična vlada, je stopil Horthv v njo kot vojni minister in je kmalu postal poveljnik nacionalne vojske. Ko so med tem časom Romuni zasedli Transilvanijo in velik del Madžarske s prestolnico vred. se jim je postavil Horthv prvi po robu in je preprečil s svojo vojsko nadaljnje romunsko prodiranje.
Nova madžarska zakonodajna skupščina je izglasovala tradicionalno ustavo, po kateri je Madžarska zopet kraljevina. Ker pa je bil tisočletni prestol sv. Štefana izpraznjen in je vprašanje zasedbe prestola odpadlo z dnevnega reda, so sklenili, da bodo izvolili regenta, ki bo vodil kraljevino, dokler prestol ne bo zaseden. Tako ic bil Horthv marca 1. 1920 izvoljen za regenta. Prva naloga regenlova in vladina je bila vzpostavitev reda in izvedba najnujnejših socialnih reform V obsežni agrarni reformi so razdelili milijon juter zemlje med kmete, za delavstvo Pa izdali več socialnih zakonov.
Ko je Madžarska 1 1938. postala enakopravna z drugimi državami v pogledu ohoro-žcvanjn, je Horthv posvetil vse svoje sile organizaciji mlade vojske. Ta vojska je potem zasedla pokrajine, ki so bile madžarski v novejšem času trikrat dodeljene.
Regent Ilorthv ic večkrat poloval v svoj-stvu državnega poglavarja v druge države. Obiskal je 1. 1936. Rim. 1. 1938. Poljsko in Nemčijo. Čeprav je kalvinske vere, je osebno sprejel
papeževega odposlanca na evharističnem kongresu v Budimpešti 1. 1938., sedanjega papeža Pija XII
Ko je marca L 1940 praznoval 20 letnico regentstva. ga je z velikim spoštovanjem slavil ves madžarski narod kot dobrega in preizkušenega voditelja.
Štefan Csaky
Sedanji madžarski zunanji minister grof Štefan Ssakv se je rodil 1. 1894. v Szegesvaru, L. 1919. ie končal študije na konzularni akademiji na Dunaju, nalo pa je postal še doktor političnih ved na univerzi v Budimpešti. Še istega leta je stopil v madžarsko diplomatsko službo. Služil je v zunanjem ministrslvu v Budimpešti, večkrat pa je bil v diplomatski službi tudi v drugih državah. Tako je bil v letih 1921 do 1923. dodeljen madžarskemu poslaništvu pri sveti Stolici, nato je bil nekaj časa doma, toda že leto dni so ga poslali na poslaništvo v Bukarešto. L. 1926 se ie vrnil V Budimpešto na zunanje ministrstvo, kjer ie ostal do 1. 1933., ko je bil poslan v Madrid, kjer ie kot odpravnik poslov vodil madžarsko poslaništvo do 1. 1935. Tega lela se je zopet vrnil v Budimpešto, poslal je šef kabineta v zunanjem ministrstvu in je kmalu napredoval za izrednega poslanika ter opolnomočenega ministra. V tem svojstvu je večkrat potoval v inozemstvo na važne diplomatske posvete, kakor n. pr. septembra 1. 1938. v Monakovo. Decembra meseca 1. 1938. je poslal Csakv madžarski zunanji minister. Januarja 1. 1940. se je sestal v Benetkah z italija-skirn zunanjim ministrom Cianoin, Mussolini pa ga je povabil kot gosta na potovanje v Libijo z letalom, ki ga je Mussolini sam vodil. V članku, ki ga ie napisal grof Csakv v tem času v glasilu svoje stranke, je bil najvažnejši oni del, v katerem se zavzema za mir v Podonavju. Po brennerskein sestanku je šel Grof Csakv 17. marca 1940. z grofom Telekijem v Rim. Kasneje se ie udeležil tudi razgovorov v Miin-chenu in sestanka v Solnogradu. Važno vlogo je imel Csakv .tudi pri letošnji dunajski raz^ sodbi med Madžarsko in Romunijo: nn ip tudi tisli, ki ie za Madžarsko podpisai pristop k trojnemu paktu.
so se pričela takoj po sklenitvi nemško-franco-skega premirja. Pri delih je bilo zaposlenih več 10.000 delavcev, ki so poprej gradili Siegfriedo-vo črto.
Angleška poročila
London, 10. dec. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: V pretekli noči je bilo delovanje sovražnih bombnih letal nad Anglijo omejeno. Javljen je bil samo en osamljen izvidniški polet nad južno obalo Anglije in sicer v jutranjih urah. V Londonu ponoči ni bilo nobenega protiletalskega alarma. Včeraj popoldne je bil nad severno Anglijo sestreljen en nemški bombnik.
V teku današnjega dne sta bili vrženi na Anglijo samo 2 bombi.
Ncwyork, 10. dec. DNB: Dopisnik »International News Service-a«, Smyth, poroča o bombardiranju Londona in pravi, da je to bil eden največjih napadov sploh, kar jih je London doživel. Rušenje poslopij, silne eksplozije, visoki plameni, dež razbitega stekla, vse to je ustvarjalo in vlivalo strah celo tistim, ki imajo najbolj odporne živce, piše Smyth. Po ulicah ?e razprostira ogromna, na vse strani preprežena mreža gasilskih naprav.
Napadi na Nemčijo
London, 10. dec. t. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča: Angleški bombniki so ponoči zopet napadli sovražne vojaške cilje v zahodni Nemčiji in v od Nemčije zasedenih deželah. Nad pristanišči ob Rokavu je bil bombardiran Calais, medte mko je ena druga skupina bombnikov napadla oporišče nemških podmornic v francoskem pristanišču Lorient. Napadena je bila tudi tovarna za letala v Bremenu ter ladjevje v pristanišču Boulogne. Povzročeni so bili veliki požari, ki so gorel še dopoldne. Z angleške obali je bilo videti plamene, ki so švigali iz boulogneskega pristanišča proti nebu. Tudi v Calaisu še vedno gorijo požari. En nemški lovec je bil sestreljen. Eno angleško letalo se ni vrnilo.
Iz Francije
Vichy, 10 dec. AA. Havas: General Charles je bil imenovan za načelnika generalnega štaba v francoskih kolonijah.
Tunis, 10. decembra AA. Havas: General Weygand, ki je včeraj prispel v Tunis na inšpekcij, sko potovanje, je odpotoval v Suso. Krajevno pre-> bivalstvo mu je priredilo prisrčne ovacije.
Pariz, 10. dec. A A. Havas: Z razsodbo tukajšnjega sodišča je bil na 10 mesecev zapora obsojen Louis Clemcnt Thorez, brat bivšega komunističnega poslanca Mauricea Thoreza. Pri njem 60 našli ko-munislične letake in več številk prepovedanega li«ta Humanite. Istočasno sta bila obsojena še dva druga komunistična voditelja, vsak na 8 mesecev zapora.
Bordeaux, 10. dec. AA. Havas: Prometni minister Berthelet je dal časnikarjem izjavo, v kateri je poudaril težave, s katerimi se mora vlada boriti pri izvedbi preosnove državnega gospodarstva zavoljo nezadoslnih prometnih zvez in sredstev. Minister je v svoji izjavi rekel med drugim: Nimamo zadosti vagonov. Sedaj imamo na razpolago lc polovico poti, kolikor smo jih imeli na razpolago leta 1938. Prav tako nimamo zadosti goriva. Prisiljeni smo bili reducirati naš ccstni promet na 20% cestnega prometa v letu 1938. Navzlic temu pa ne bomo vpeljali bonov za prevoz potnikov in blaga, čeprav prevladuje vtis, da takšni boni dejansko že obstoje. Absolutno prednost dajemo prevozom živil, drv, premoga in gnoja. Minister jc izjavil na koncu: Naši odnosi z okupatorskimi oblastmi so bili zmerom in so tudi sedaj-najkorektnejši. Mislim, da bo razvoj politrke sodelovanja omogočil okupatorskim oblastem, da nam narede gotovo glajšavo, katero bomo do konca izrabili v korist našega gospodarstva.
Govori v angleškem spodnjem domu
London, 10 dec. t. Reuter. Državni podtajnik B u 11 e r je danes v spodnjem domu objavil, da je angleška vlada pripravljena, da posodi Kitajski 10 milijonov funtov (2 in pol milijarde din).
MinisterGrcenwood je govoril o položaju ter dejal, »da Anglija ne more izgubiti sedanje vojne, razen, če bi sama začela omahovati na poti do zmage. Zmaga seveda še ni pred durmi, je dejal Grernvvood, toda brez oklevanja si upam trditi, da Nemčija vojne ne bo dobila. Naša pomorska moč je danes sorazmerno večja, kakor v kateremkoli vojnem razdobju, naša moč v zraku raste od dneva do dneva, naša suhozemska vojska se organizira in dobiva opremo prve vrsto ter postaja udarna. Naša industrija za vojne [>otrebščine raste. Moralni odpor naroda ni bil nikdar boljši. Sovražnik mislil, da bo s teroriziran jem upognil hrbet našega naroda. Ni uspel. Udarci, ki bi bili spravili katerikoli drugi narod na kolena, angleškega duha niso uklonili. Istočasno pa udarjamo nazaj in naši udarci so vedno hujši.
Predsednik vlade Ch u r t, h i 11 je dejal, da je bilo te dni postavljenih v služlio varovanja trgovske plovbe veliko število novih bombnikov, ki bodo stopili v boj proti nemškim podmornicam.
Vojna na morju
Angleške navedbe o izgubah na morju
Lotidon, 9. dec. AA. Reuter: Objavljeno je bilo tedensko poročilo admiralitete o izgubah, ki jih je utrpela trgovska mornarica zaardi sovražnikovega delovanja. Poročilo obsega teden, ki se je končal 1. decembra. V imenovanem tednu je bilo potopljenih 9 angleških ladij s skupno tonažo 41.500 ton, tri zavezniške ladje s 5734 tonami in ena nevtralna ladja s 5135 tonami. Potemtakem je bilo uničenih v celem 13 ladij s skupno tonažo 52.229 ton. Na koncu poročilo poudarja, kakšna razlika obstoji med temi številkami in med podatki, ki jih je o istem predmetu objavila Nemčija.
Ottawa, 10. nec. AA. Reuter: Uradno je bilo objavljeno, da je bil kanadski rušilec >Sagueney« poškodovan od torpeda med bitko z neko pod. mornico v južnem Atlantiku. Ob tej priliki je izginilo 21 mornarjev, 18 pa jih je bilo ranjenih. Ranjene mornarje so prenesli v bolnišnico. Rušilec je priplul v pristanišče, kjer bodo opravili popravila.
Angleška križarka na lovu za nasprotnimi ladjami v Atlantiku
London, 10. dec.- b. Angleška admiraliteta poroča, da je angleška lahka križarka »Enterprise« začela zasledovati neznano nemško vono ladjo na južnem Atlantiku. Novica je vzbudila velikansko zanimanje in z vznemirjenjem pričakujejo poročil. »Enterprise« spada v vrsto »E« angleških lahkih križark in je vsemu svetu znana kot ladja, ki je najbolj oborožena s torpednimi cevmi. Križarka »Enterprise« ima štiri baterije po 4 cevi, skupaj 16 torpednih cevi. Njena tonaža znaša 17.580 to.n. Ladja je opremljena s stroji, ki razvijajo 80.000 konjskih sil in ima veliko brzino 33 milj, vendar pa znaša njen akcijski radij samo 3850 morskih milj. Ce »Enterprise« nima dovoli goriva, ne bo mogla dolgo zasledovati sovražne ladje. Poleg 16 torpednih cevi je angleška križarka opremljena še s 16 topovi kalibra 53.3 nn. 7 topovi kalibra 152 mm, 3 topovi kalibra 102 mm. z velikim številom protiletalskih topov. Nadalje ima tudi 4 srednje topove, 2 mala lopova in še 10 protiletalskih strojnic. Na ladji je tudi vodno letalo, ki odleti s pomočjo katapulta. Križarka »Enterprise« je bila zgrajena leta 1919 pri Brownu. leta 1935 pa je bila popolnoma obnovljena in opremljena z najmodernejšim orožipm. Pooon ie na nafto s parnimi turbinami. Posadka ladje šteje 574 mož. Poveljnik ladje je admiral Peagram.
Washington, 10. dec. b. Ass. Press. Semkaj so prispele podrobnosti o borbi med nemško ladjo »Obervvald« in angleško lahko križarko »Diome-da«. Nemška ladja, ki ima 5035 ton, je pred osmimi dnevi izplula iz Tampica v Mehiki ter je imela nalogo preskrbeti neko nemško križarko, ki plove po vodah Karibskega morja. Ko je angleška križarka »Diomeda« ustavila nemški parnik, so ga nemški mornarji takoj zažgali. Posadki angleške križarke pa se je posrečilo vdreti na nemško ladjo, pogasiti požar in razviti angleško zastavo. Nemško 'ladjo so nato Angleži odvlekli v neznano smer.
Nemško mnenje o spremembah v italijanskih vojaških poveljstvih
Rim, 10. decembra DNB. V zvezi s tendenč-nimi komentarji v tujini, zlasti pa v sovražnih državah in v auglofilskih nevtralnih krogih ob spremembah v italijanskem vrhovnem poveljstvu izjavljajo italijanski pristojni krogi,
da to spletkarjenje samo še povečava voljo italijanskega naroida za zmago in absolutno zaupanje v Mussolinija in v poveljnike italijanskih vojnih sil. V nasprotju z novicami v tujih krogih, češ da se bo zaradi sprememb v vrhovnem poveljstvu zavlekel potek vojne, izjavljajo, da bi se ta sprememba lahko vzela za razlog pospešitve, če je sploh še potrebno italijanskim vojnim silam dajati hitrejši in učinkovitejši ritem. Italijanski narod je strnjen v vrstah in pripravljen na Mussoliftijeva povelja. Italijanski narod s polnim zaupanjem gleda na svoje vojne sile in na njene poveljnike. V tej gonji vidi še en razlog več za to, da okrepi svoje napore in svojo disciplino ler voljo za uresničitev Mussolinijevega navodila, ki je zmeraj isto: zmagati.
Vojna med Siamom in Indokino
Vichy, 10- dec. Afi: Francosko kolonialno ministrstvo poroča, da so trije »iam^ki bomb-niki preleteli mejo francoske Indokine ter vrgli bombe na mesto [.aos v protektoratu istega imena Vrgli so 10 bomb. ki «o napravile znatno škodo Francoska vlada poorobnostnih poročil o bojih s Siamom nima.
Tokio. 10 dec. AA DNB- Na meji med francosko Indokino in Siamom se položaj zaostruje. kakor poroča agencija Domej iz Ha-noia. Siamsko tonn;*tvo je včeraj v bližini Vi-gentinija v pokrajini Laos koncentrično napadlo indokinski odoclek, ki je bil na reki Mekoa*-
Nemška delovna fronta
Vodilni član Nemške delovne fronte bo predaval v Ljubljani
Ljubljana, 10. decembra. Pod pokroviteljstvom nemškega konzulata
v Ljubljani bo v petek, 13. decembru ob 20 zvečer v dvorani Združenja trgovcev (Trgovski dom), Gregorčičeva ulica 27, predaval oddelkovi vodja Nemške delovne fronte Tre/z o naslednjem predmetu:
Organizacija in smoter Nemške delovne fronte (Mir v obratu). — Storilno tekmovanje nemških obratov (Zvišanje proizvodnje). — Uravnava prostega časa (Moč po radosti).
Na to prireditev in predavanje uglednega nemškega socialnega delavca opozarjamo naše občinstvo.
*
Oddelkov vodja g. Trefz je pred kratkim predaval o Nemški delovni fronti in je med drugim izvajal:
Ko je narodni socializem v letu 1933 prevzel oblast, je moral med drugimi važnimi gospodarskimi, kulturnimi in vojaškimi vprašanji razrešiti najprej eno najvažnejših vprašanj: notranjo politiko. Nemški narod je bil razdeljen na dva tabora, ki sta si bila številčno precej enaka. Na eni strani je bilo meščanstvo, na drugi strani pa delavstvo, med njima pa je zijal globok prepad. Ta prepad je bilo treba odstraniti, meščanstvo in delavstvo sla se morala stopiti v nemško narodno skupnost. To je bil prvi pogoj za uspešno obnovo nemškega naroda. Kajti noben državnik, pa naj bo šc tako moder, ne more trajno vladati, če polovica naroda njegov režim sovražno sprejema in spremlja. To vprašanje je bilo mogoče razrešiti samo z ureditvijo socialnih vprašanj. Nemško delavstvo se je desetletja borilo za dve različni stvari. Ena je bila čisto materialnega značaja in borbo v tem oziru je po obratih prevzel marksizem. Končni cilj marksizma pa je bil razlastitev podjetnika. Na drugi strani pa se je razvijal boj, ki je bil idealnega značaja. Šlo je za kulturna in duhovna bogastva naroda. Delavec ni mogel
Življenjski stroški naraščajo
Prejeli smo najnovejšo številko »Indeksa«, zagrebške revije, ki jo izdaja g. Artur Benko Grado. Inoeks prinaša podatke o višini življenjskih stroškov meseca novembra letos, sega torej do najnovejše dobe.
Podatki kažejo, da so življenjski stroški v mesecu novembru nadalje narasli. Tako so se izdatki za prehrano povečali za 2.9S% za obleko in obutev za 0.85, za kurjavo in razsvetljavo ter za stanovanje pa so ostuli od oktobra na november neizpremenjeni- Skupni indeks je narastel od oktobra nn november za 1.77%, kar je nekoliko manj kot od septembra na oktober.
Primerjava z avgustom 1939 kaže, da so odtlej stroški za prehrano narastli za 60.93%, za obleko in obutev za 68.76%, za kurjavo in razsvetljavo za 19.83%, dočim so za stanovanje ostali neizpremenjeni, skupno pa so življenjski stroški v primeri z lanskim avgustom narasli na 47.83%, kar pomeni, da se je življenje podražilo za okoli 50%, če vzamemo za osnovo statistike.
Absolutne številke so naslednje (te so služile za podlago izraunavanja indeksa): eksistenčni minimum je znašal avgusta 1939 za neomenjenega delavca 694.76 din, novembra 1940 pa za 997.89 din. za delavsko družino 4 članov pa 1.775.31 din avgusta lani in 2.624-18 din novembra letos.
Maksimalne cene za surove kože
Ker prevod besedila odločbe o maksimiranju cen za surove kože ni btl točen, prinašamo v naslednjem točno besedilo odločbe, ki je nasledije:
»Na osnovi odloka ministra trgovine in industrije in ministra za socialno politiko in narodno zdravje št. 7581 z dne 2. oktobra 1940 ter na pod. lagi njunega pooblastila št. 10577 z dne 15, novembra 1940 odreja Urad za kontrolo cen sledeče maksimalne cene surovi koži domačega izvora:
1) Goveje kože vseh tež din 23.— za 1 kg.
2.) Telečja koža in »cvikerji« z glavo in nogami, din 26,— za 1 kg.
3)	Telečja koža in »cvikerji« brez glave in s kratkimi nogami, din 31.— za 1 kg.
4)	Koža juncev 1 glavo in nogami, din 23.— za 1 kilogram.
5)	Koža juncev brez glave in e kratkimi nogami din 26.— za 1 kg.
6)	Konjska koža din 180,— za 1 komad, ako je daljši od 220 cm; od 200 do 219 cm za 10% cemej-še, od 180 do 199 cm za 20% cenejše, od 150 do 179 za 30% cenejše in končno koža žrebet za 40% cenejše.
7)	Suha goveja koža din 60.— ea 1 kg.
8)	Suha telečja koža din 70.— za 1 kg.
9)	Suha »čoklovina« din 52 za 1 kg.
10)	Goveja razpeta Suha koza din 83.50 za 1 kg.
II. Pod točko 1) določene cene se razumejo baza
prima, pariteta franko vagon Beograd, za dravsko banovino pariteta franko vagon Ljubljana, nakupna teža (vhodna vaga).
III.	Pri prevzemanju kož brez soli se mora računati kalo i. s.:
1)	Pri govejih kožah za poletne mesece do 15%, za zimske mesece 12%;
2)	pri telečjih kožah poletne mesece do 10%, za zimske mesece do 7%.
IV.	Tako ugotovljeni osnovni ceni, ki velja za prodajo s strani trgovcev s surovimi kožami predelovalcem, morejo trgovci še dodati iz naslova svojega brutto zaslužka 10% pri goveji, telečji koži <n koži juncev in pri čoklovini in 20% pri konjski koži.
V.	Pristojnost banske uprave in uprava mesta Beograda bodo po navodilih Urada za kontrolo cen, odredile cene izdelanega usnja po čl 2 Uredbe o kontroli cen, pri čemer bodo vzele kot podlago s to odločbo določene cene surovi koži.
Cene masti
Odločba: Na podstavi 51. 5, odstavek 1. uredbe o kontroli cen z dne 5. februarja 1940 je ban g. dr. Marko Natlačen razveljavil tretji odstavek čl. 10. odločbe o cenah mesa in masti z dne 7. septembra 1940. VIII/K. št. 342/40 in ga nadomešča z naslednjim besedilom:
Za mast, ki se v dravsko banovino uvaža, veljajo predp!*i čl. 2. uredbe o kontroli cen in čl. 8. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije b ten., da razlika med nabavno in prodajno
sodelovati in ni bil udeležen pri nemškem duhovnem snovanju. Kulturno življenje je bilo domena meščanstva. Delavec ni imel pravice do plačanega dopusta, če pa je že dobil dopust, tedaj ni imel sredstev, da bi gn lahko porabil tudi v duhovne namene. Delavci niso delali po primernih delavnicah. Tovarne so imele premalo luči, premalo sonca in nobenih higienskih naprav. Drage športe je nemški delavec poznal samo po imenu. Njegovo srce je prevevala nevoščljivosl proti tistim, ki so si lahko dovoljevali udobje. Na nevoščljivosti se je zgradilo sovraštvo. To sovraštvo je nato podpihoval razredni boj. Meščanstvo je bilo ošabno in ni imelo smisla za delavske zahteve. Hitler ie Nemški delovni fronti odredil nalogo, da mora uredili ta važna socialna vprašanja.
Prva naloga je bila opravljena na ta način, da ie bil podjetnik v svojem obratu sam nastavljen kot vodja obrala. Nemška delovna fronta je namreč odgovorna za mir v obratih. Njena naloga je socialna skrb za tiste, ki proizva jajo. Podjetnik, ki je vodja obrata, mora svoje podjetje voditi v narodno-socialističncm smislu in sicer po zakonu iri redu narodnega dela. Na-rodno-socialistična država si je pridržala pravico vodjo obrata v njegovem lastnem podjetju odstaviti, če svojega obrala ne vodi v smislu narodne celote. Tako je postala marksistična borba za posest obratov nesmiselna.
Drugo vprašanje pa je bilo razrešeno z ustanovitvijo organizacije »Kraft durch Freude«. Ta organizacija ima nalogo vključiti nemškega delavca v kulturno in duhovno življenje nemškega naroda. Tako dobi delavec zakonit delež pri kulturnem in duhovnem življenju nemškega naroda. Tako je bilo nemškemu delavcu odvzeto občutje manjvrednosti, delavec je poslal enakopraven nosilec narodnih vrednot. Knko pa Nemška delovna fronta dela v podrobnosti, ,bo vsebina predavanja, ki bo v petek v Ljubljani.	;
ceno pri grosistu ne sme presegati 1.50, pri detaj-listu pa 3 din
Poleg tega računajo engrosisti k ceni masti pribitek 0.50 din, ki se odvaja Banovinskemu prehranjevalnemu zavodu v Ljubljani.
Ta sredstva zbira Prehranjevalni zavod v posebnem fondu za pokrivanje izrednih stroškov, nastalih z vskladiščenjem masti v skladišča za rezervno hrane.
Vsi obrati, ki vskladiščujejo mast na svoj račun in nevarnost, a po nalogu in pod kontrolo Prehranjevalnega zavoda, prejemajo od Prehranjevalnega zavoda v breme teh sredstev bonifikacije, ki se odmerjajo z 15 din za vsakih 100 kg masti, ki je vskladiščena konec meseca v skladiščih rezervne masti, ki so naložena v sporazumu s Prehranjevalnim zavodom jn se upravljajo pod njegovo kontrolo.
Cene enotnega mila
Kr. banska uprava je na vlogo Zveze industrij-cev za dravsko banovino odobrila, da smejo proda-daja+i milo tvornice: Zlatorog-Dračar in dmg v Mariboru, Ljubljanske svečarne — Dolničar in Richter v Ljubljani, Celjske Milame — »Hubertus« d. z o. z. v Celju, Ignac Fock tovarna mila v Kranju, Golob & Co., tovama kemičnih izdelkov v Ljubljani po naslednjih cenah: 1) Enotno 50% milo navadno pri takojšnjem plačilu franko postaja prodajalca, kilogram po 16 din pri prodaji na veliko od strani tovam. — Skupni davek se prišteva k 'tej ceni. — 2) Enotno 50% milo po ceni, ki se dobi, ako 6e prištejejo pod 1) navedeni tovarniški ceni 80 par za 5% skupni davek, tovornina ter zaslužek veletrgovca v iznosu din 1.30 pri prodaji od strani veletrgovca. — 3) Terpentinovo milo enotno, 50% zgornjih dveh tvrdb s prebitkom din 1.50 na cene, navedene pod 1) in 2).
Zaposlenost v septembru
Po statističnih podatkih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je znašalo v septembru 1940 število zavarovancev v vsej državi 787.532, kar pomeni v primeri z avgustom 1940 napredek za 20.933, v primeri z lanskim septembrom pa 55.783. S tem je število zaposlenega delavstva doseglo v naši državi rekordno višino, ki doslej še ni bila dosežena. Število zavarovancev dosega skoro 800.000.
Od decembra lanskega leta imamo podatke o številu zavarovancev po novih upravnih področij v državi. Ti podatki kažejo, da je tudi 9 naš« banovini dosegla zaposlenost največjo vjšiio, saj je od avgusta na september število v naši banovini naraslo od 121 53 na 124.803. Nadalje je število zavarovancev naraslo v banov. Hrvatski od 293.115 na 243.819, v vsej ostali državi pa od 405.954 na 418.910.
Po strokah je v vsej državi število zavarovancev naraslo v primeri 1 lanskim letcm najbolj število delavstva, zaposlenega pri gradbi železnic, cest in vodnih zgradb, nadalje pri visokih gradbah in v gozdno žagarski industriji, pa še v tobačni kovinski in strojni, javnem prometu ter industriji kamenja in zemlje. Zmanjšalo pa se je število zavarovancev v industriji hranil in pijač ter prede, lovanju lesa in usnjarskih ter čevljarskih stroki.
Povprečna zavarovana mezda je znašala septembra (v oklepajih podatki za avgust) v naš« banovini 30.21 (30 06), na Hrvatskem 29.19 (28.65) din in v ostali državi 27.14 (26.34) din. Povprečna zavarovana mezda je znašala v vsej držav« septembra letos 28.26 din, avgusta 1940 27.65 din, dočim jc znašala septembra lani 24.70 din. Od lanskega avgusta, ko so še vladale kolikortoliko normalne razmere je povprečna zavarovaia mezda delavstva narasla za 14.6%, torej znatno manj kot 60 se zvišali življenjski stroški.
Skupna zavarovana mezda je enašah septembra letos 556.46 milij. din (avgusta 1940 529.86, septembra 1939 451.81 milij. din). V naši banovini je znašala 6i<upna zavarovana mezda 94.27 (avgusta 91.32), na Hrvatskem 177.95 (171.26) in v ostali državi 284.24 (267.28) milij. din.
Zastoj pri prevozu drv
7. odlokom ministrstvo za trgovino in industrijo je bil postavljen prevoz drv tuoi iz območja dravske banovine pod kontrolo Centrale za kurivo v Belgradu. Določeno je bilo, da smejo od prvpgn decembra dalje prejemati državne in javne železnice ter druga prevozna pod-
jetja drva za prevoz samo, če je tovo,r opremljen s prevoznim dovoljenjem, ki ga je izdala
Centrala za kurivo. Ta orflok je bil pri nas v listih objavljen že 27. novembru in strokovna združenja so takoj prenložila Centrali za kurivo prošnje interesentov z vsemi potrebnimi podatki. Odredba o prevažanju drv je prišla v času najživahnejše sezone in so bili proizvajalci in lesni trgovci prepričani, da bo odlok stopil takoj v veljavo in da je izdaja prevoznih dovolitev že v teku. Prevoznih dovoljenj pa še danes ni. čeprav so za nje prosila že brzojavno in je Centrala za kurivo na telefonsko vprašanje celo odgovorila, da so bila zaprošena dovoljenja poslana že v soboto 7. t. m- Po čudnem načinu pn ta oovoljenja še niso prispela in nastal je velik in zelo škodljiv zastoj pri prevažanju drv. Tovori, ki so jih proizvajalci poslali, zaostajajo na tovornem kolodvoru in morajo lesni trgovci po nepotrebnem plačevati stojni-no, novn naročila pa se ne izvršujejo, ker ni prevoznih dovoljenj. Proizvajalci in lesni trgovci so hoteli izkoristiti ugodno, suho vreme, a vse to se je izjalovilo po čudnem naključju, ki tudi te važne odredbe ni takoj oživotvorila. Poleg proizvajalcev in lesnih trgovcev imajo
škodo seveda tudi mnogoštevilni naročniki drv. *
Cene za apneni dušik je Tvomica za dušik v Rušah znižala od 184 din na 140 din za 100 kg, Iranko vagon vsaka železniška postaja. Dušik je v papirnatih vrečah in ga je plačali v 30 dneh direktno tovarni brez vsakih odbitkov. To znižanje velja samo za vagonske pošiljke in za naročila, ki se izvršijo do 31. decembra. Gnojilo se naroča po ministru za kmetijstvo (Diporis) v Belgradu. Zadruge lahko naročijo giojilo pri Gospodarski zvezi v Ljub. ljani.
Preskrba prebivalstva s hrano v Bolgariji.
Na osnovi najnovejše zakonodaje je bil v Bolgariji pri ministrstvu trgovine generalni koini-sarijat za preskrbo. Ta generalni komisarijat bo jx> vsej Bolgariji imel komisurijate za preskrbo, katerih naloga je skrbeti za prehrano rebivalstva velikih mest in ■ kontrolirati cene, atere določa ministrstvo trgovine in industrije. Generalni komisarijat bo imel zajx>slenih 179 uradnikov in bo znašal njegov prpračun 8.4 milij- levov t. j. okoli 5 milij. din. Generalni komisarijat bo imel naslednje odoelke: za prehrano, obleko, kurivo, razsvetljavo, gradbeni material, kovine, kemikalije, papir, inšpektorat, splošni oddelek in oddelek za razdelitev življenjskih jjotrebščin.
Nemško darilo Bolgariji. Nemška družba »Wotirag«, ki dela na izboljšanju kakovosti proizvedene volne v jugovzhodnih državah, je jiodarila bolgarskemu kmetijskemu ministrstvu 20 ovnov merino-pasme v vrednosti 160.000 levov. Družba je že marca letos dobavila Bolgariji nekoliko sto merino-ovac v svrho izboljšanja bolgarskih pasem. Te ovce so bile dane Bolgariji prav za prav na posodo, vendar jih more bolgarska vlada po poteku 1 leta odkupiti.
Borze
Dne 10. decembra 1940.
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 8,120.673 din, na belgrajski 9,830.000 din, od tega 54.540 mark jx> novem, 321.000 mark jmd starem tečaj«, 186.793 švic. frankov in 4.904 dolarje, -r- V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi za 597.000 din.
Ljubljana — uradni tečaji:
London 1 funt...... . 174.57 177.77
Newyork 100 dolarjev .... 4425.00—4485.00 Ženeva 100 frankov..... 1028.64—1038.64
Ljubljana — svobodno tržišče:
London 1 fuut.......215.90- 219.10
Newyork 100 dolarjev .... 5480.00—5520.00 Ženeva 100 frankov..... 1271.10—1281.10
Ljnbljana — zasebni kliring:
Berlin 100 mark...... 1772.00-1792.00
Belgrad — zasebni kliring:
Solun 100 drahem....... 41.65—42.35
Čarih. Belgrad 10, Pariz 9, London 16.05, Newyork 431, Bruselj 6925 (nom.) , Milan 21.70, Madrid 40, Amsterdam 229.50 (nom.) Berlin 172.50, Stockholm 102.75, Oslo 98.30 (nom.), Kopenhagen
Tako vidi letalec iz svojega letala. Steklo je upognjeno, da ni nobenih robov, ki bi lahko popačili letalcu pravi razgled, kar_ bi bilo lahko v bojih usodno zanj.
83.50 (nom.), Sofija 437.5, Lisabon 17.24, Budimpešta 85, Atene 300, Carigrad 337.5, Bukarešta 2.15, Helsingfors 8.75, Buenos-Aires 101.625.
Vrednostni papirji Vojna škoda;
v Ljubljani 446—448 v Zagrebu 447.50 denar v Belgradu 449 denar
Ljubljana. Drž. papirji: 7% inv. pos. 99 den., agrarji 57—58, voj. škoda promptna 446—448, begi. obv. 76.50-78, dalm. agr. 71.50—72.50, 8% Bler. pos. 102 den., 7% Bler. pos. 95 den., 7% pos. Drž. hip. banke 101 den., 7% stab. pos. 95—96. Delnice: Nar. banka 6.500—6.600, Trboveljska 365 do 375, Kranjska indr. dr. 136 den.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. i>os. 100 den., agrarji 57 den., voj. škoda prompt. 447.50 den., begi. obv. 77 bi., dalm. agr. 72 bi., 6% šum. obv. 71.50 bi., 4% sev. agr. 50—51.50, 8% Bler. pos. 102 den., 7% Bler. pos. 95.50 den., 7% pos. Drž. hip. banke 101 den., 7% stab. pos. 96 den. Delnice: Nar. banka 6.500 den., Priv. agr. banka 195—196, Trbovelj. 372.50—375, Sladk. tov. Osijek 700 den.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. f>os. 99.50 den., voj. škoda prompt. 449 den., begi. obv. 78—78.25 (78), dalm. agr. 72—72.25 (72), 6% šum. obv. 71 den., 4% sev. agr. 51.50 den. (51.50, 51.25), 8% Bler. pos. 103 den., 7% Bler. pos. 97—98 (97), 7% pos. Drž. hip. banke 102 den. Delnice: Nar. banka 6.500 den., Priv. agr. banka 194 denar (drobni komadi).
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca ne-izpremenjena. Promet srednji.
Sombor. Vse neizpremenjeno. Tendenca ne-izpremenjena. Promet majhen.
živinski seiml
Živinski sejem v Šmarju pri Jelšah dne 4. decembra t. 1. Dogon 210 govedi, odprodanih ca 35%. Cene: voli I« vrste do 8.50 din, voli II. vrste do 8 din, voli III. vrste do 7 din, telice
I.	vrste do S din, telice II. vrste do 7.50 din, telice III. vrste do 6.50 din, krave I. vrste do 8 din, krave II. vrste do 7 din, krave III. vrste do 5.50 din, teleta I. vrste do 10 din in teleta
II.	vrste do 9 din za 1 kg žive teže-
Živinski sejem v Ptuju dne 3. decembra in svinjski sejem dne 4. decembra t. 1. Dogon: 108 volov. 373 krav, 15 bikov, 20 juncev, 79 telic, 3 žrebeta, 141 konj, 215 svinj in 67 pras-cev- Prodanih je bilo domačim kupcem: 45 volov, 129 krav, II bikov, 22 telic, I žrebe, 31 konj in 77 prašičev. V Nemčijo je bilo jjroda-nili 16 volov. Cene naslednje: voli 8.25 din, krave 3.75 do 6.50 din, biki 1 din do 7.60 din, telice 5.50 din do 8 din, pršutarji 12 din, debele svinje 14 din in plemenske svinje 11 din za t kg žive teže. Žrebeta po 1800 din. konji po 600 din do 6000 din in mladi prašički za rejo 6 do 12 tednov stari od 130 din ao 220 din za glavo.

Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo pretužno vest, rla nas je danes za vedno zapustil naš srčno ljubljeni očka, stari očka, brat, tast, svak in stric, gospod
Alojz Šmid
posestnik na Marofu
Nepozabnega pokojnika bomo spremili nn zadnji poti iz hiše žalosti, v četrtek, 12. decembra ob 11 dop., na župno pokopališče.
V Jurkloštru, 10. dcccmbra 1940 Žalujoče rodbine
Šmid, Potočnik, ing. Petriček
in ostalo sorodstvo
Brej posebnega obvestila

NALIVNO PERO ZA CFLO ŽIVI JENJF
Kirurgični paviljon - evropski škandal
Obupno stanje državnih bolniških ustanov v Sloveniji je posledica
pretiranega centralizma
Ko Je 1. 1935 razgibala vso slovensko javnost akcija za novo splošno bolnišnico v Ljubljani, je poteklo nemalo črnila samo za opise obupnega stanja v naši državni bolnišnici v Ljubljani. Vsi so poznali stisko, ki vlada v bolniških prostorih, vsi so vedeli za velikansko število bolnikov, ki se na leto zatečejo pod njeno streho. Posebno jc bil prizadet zaradi pomanjkanja prostora kirurgični oddelek, ki je 1. 1934 motal sprejeti nad 10.000 bolnikov, torej pičlo polovico bolnikov, ki jih je vsa bolnišnica v tistem letu sprejela. Ker ni bilo pričakovati, da bo v najkrajšem času mogoče uresničiti zamisel celotne nove bolnišnice, bolnikom pa je bilo vendar treba pomagati, je 1. 1936. padla odločitev, da bo država zgradila prizidek najpotrebnejšemu, kirurgičnemu oddelku. Ta 90 m dolgi prizidek naj bi v obeh svojih etažah nudil prostora za okrog 120 novih postelj. Kmalu so bili dovoljeni tudi najpotrebnejši krediti za zgraditev prizidka in že konec avgusta 1. 1936. je bila za gradbena dela licitacija, ki je tudi uspela. — Dober mesec potem so začeli že z gradbenimi deli. Prizidek je hitro rastel iz tal, nekako pred štirimi leti v januarju 1. 1937. je dobil streho.
Kakor je šlo spočetka pri graditvi kirurgič-nega prizidka vse hitro izpod rok, tako se je s tem, da je prizidek prišel pod streho, vse .ustavilo. Nadaljnih kreditov za dograditev dolgo časa ni bilo. Čakati je moral polna štiri leta, da je dobil zunanji omet, okna, vrata in potrebne inštalacije. Najvplivnejši činitelji so zastavili vse sile, da so bila dovoljena potrebna denarna sredstva za dokončno ureditev prizidka. Končno je denar prišel in v letošnjem letu je bil prizidek popolnoma urejen.
Kirurgični paviljon je torej dozidan popolnoma. Parketi se že svetijo, vse inštalacije so opravljene, prazne bolniške sobe so osnažene<. Tako že dolgo čaka na to, da bi dobil še opremo. To opremo pa preganja zla usodah kot je prej preganjala gtfadbena dela. V letošnjem poletju je bilo vsega skupaj razpisanih že pet licitacij za dobavo posteljnine: rjuh, odej, žime in podobnega. Ker odloča o teh licitacijah ministrstvo za socialno politiko, je tudi ono moralo licitacije potrditi. Potrdilo ni prve licitacije, ki je bila sredi poletja, iz razloga, ker je bil pri licitaciji dosežen premajhen popust. Tudi vseh naslednjih licitacij ni potrdilo iz istega razloga, ker je bil namreč dosežen pri vsaki naknadni licitaciji še vedno manjši popust — ali pravilneje — pri zadnjih so stavili podjetniki že precej višje cene kakor so preračunane. Nepoznanje razmer pri osrednji vrhovni ustanovi je pripeljalo do lepih posledic. Kirurgični paviljon še sedaj nima posteljnine. Pa to še ni najhujše. Žalostno je pač dejstvo, da bi bila posteljnina, če bi bila naročena po prvi licitaciji, za 40% cenejša kakor bo danes. Žima pa se je od prve licitacije do sedaj podražila sini o za 60 din pri kg. Pol leta je bilo treba in polno intervencij in moledovanj in mnogo proč vrženega denarja, da je končno padla edina pametna rešitev, naj uprava bolnišnice v Ljubljani nabavi sama po direktni pogodbi potrebno posteljnino. Dvojna škoda seveda ostane: mnogo dražja nabava in še sedaj neopremljcn paviljon.
Omenili smo že, da je paviljon že v celoti urejen. Povedati moramo še, da je tudi veliki rentgenski aparat že nabavljen. Prav tako sterilizacija in oprema operacijskih dvoran. Zmanjkalo pa je denarja za leseno pohištvo in mali in-strumentarij. Zato je potrebnih še 785.000 din. Za to vsoto je bil odobren kredit iz posebnega posojila 33 milijonov dinarjev za zdravstveno opremo državnih bolniških zavodov. Ta kredit, ki je bil dovoljen že avgusta meseca, pa še doslej ni odprt. Zlato bo treba čakati še na to, pa čeprav 1)0 vae drugo že v paviljonu nabavljeno in urejeno. Kakor slišimo, sta v tej zadevi v interesu medicinske fakultete intervenirala v Belgradu prof. d>.\ Lavrič in dr. Lušicky, ker grozi nevarnost, da bo trpel pouk v poletnem semestru tretjega letnika medicincev, če ne bo do tedaj kirurgični paviljon že tako urejen, da bi mogel sprejeti bolnike.
če smo omenili doslej škodo, ki jo je nepotrebno zastajanje gradbenih del pri kirurgičnem pavljonu in nepotrebno zamudno nabavljanje opreme povzročilo, se še nismo dotaknili najhujše in najbolj boleče točke. Vsako leto je ljubljanska državna bolnišnica vedno bolj obiskana. Če smo pred petimi leti opisovali nemogoče stanje v bolniških prostorih bolnišnice, kjer ležita po dva sku-
paj, kaj naj rečemo sedaj, ko je bolnišnica te svoje rekorde že zdavnaj posekala. Medtem, ko je 1. 1934 bolnišnica sptrejela okrog 22.000 bolnikov, jih je že I. 1937 sprejela 30.985, 1. 1938 pa 31.419. L. 1939 pa jo bil naval na bolnišnico še mnogo hujši ter je bolnišnica sprejela 34.500 bolnikov. Od teh jih jc moral sprejeti mali kirurgični oddelek že 17.300. Torej skoraj še enkrat več kakor 1. 1934. In danes, 10. decembra, je bil sprejet v ljubljansko bolnišnico bolnik, ki je dobil pri sprejemu številko 34.000. To pomeni, da je letos povprečni sprejem bolnikov na mesec 3000, ali na vsak dan 100. To pomeni hkrati, da bo bolnišnica do konca leta sprejela približno 36.000 bolnikov, kar zopet pomeni nov rekord. Kirurgič-
ni oddelek, ki Je pri tem navalu najhujše prizadet, ustvarja prava čudesa. V vseh posteljah ležijo bolniki v dvoje. V dvoje celo tedaj, ko jih p**ineso naravnost z operacijske mite. Pri tem pa drži teh bolniških dvoran, polnih bolečin in nepotrebne stiske 90 m dolg prizidek, ki zaradi svetega Birokracija še po štirih letih ni dograjen in urejen! Bolniki, ki prihajajo v kirurgični oddelek, poznajo banovinske bolnišnice, poznajo druga javna dela, ki so bila v zadnjih štfcih letih izvršena pri nas iz banovinskega in iz državnega denarja in se zato sprašujejo, kako je knj takega mogočo, ko načeluje vendar državni bolnišnici v Ljubljani mnistrstvo, ki nosi v naslovu celo ime: socialno.
Izvidniška ladja križari po Rokavskem preliva.
Lažne oporoke so ga spravile v ječo
Čudno naključje je dalo Ameriloancu Roosbornu misel, da je začel ponarejati oporoke in je nazadnje prišel v ječo.
Roosborn je strastno zbiral stare in redke knjige. Kupoval je kar cele knjižnice. Kar je imelo vrednost, je spravil, druge, manj vredne knjige pa je prodajal neveščim starinarjem kot velike dragocenosti. Nekoč je zopet kupil celo knjižnico. Med drugimi knjigami je našel staro sveto pismo. Ko ga je pregledoval, je našel v njem preko sto let staro oporoko. Oporoči+elj se v tej oporoki pritožuje nad svojim sinom in pravi, da ga razdedi-njuje zaradi slabega vedenja, vse svoje imetja pa zapušča hčerki svojega brata. Ko je Roosborn oporoko prebral, je začel takoj poizvedovati, ali je bila ta oporoka znana in če ni morda ostala v tej knjigi, da bi sploh kdo vedel za njo. Obrnil se je na agencijo privatnih detektivov za potrebne podatke. Zvedel je, da je oporočHeljev sin podedoval vso imovino po svojem očetu, potem pa je vse imetje prenesel na svoj? otroke. Zvedel je tudi, da so njegovi potomci veliki bogataši v New Yorku, potomci oporočiteljeve nečakinje, ki bi prav za prav morala po oporoki dedovati, so revni ljudje v Oregonu. Roosborn je šel nekega dne sam v New York in je sporočil dedičevim naslednikom vsebino oporoke. Sporočil jim je, da jo bo izročil sodišču. Ti so se zbali sramote, zvedela pa so tudi, da so nasledniki prave dedinje revni, zato so dobro plačali Roosbornu, naj uniči oporoko.
Ta prilika Roosbornu ni dala več miru. Začel je zbirati rokopise prednikov raznih bogatih Ame-
rikancev in ponarejevati oporoke. Preden se ie lotil takega posla, je zbral vse podatke o njih. S temi zvijačami si je nabral mnogo denarja. Nazadnje pa jo je le skupil. Sam se je namreč ujel v past. Nekega dne se je prijavil pri bogatem bankirju Teodoru Grahamu. Ta ga je sprejel iu lepo poslušal. Roosborn mu je pripovedoval, kako je od nekega njegovega nečaka kupil knjižnico in je med knjigami našel lastnoročno oporoko njegovega prednika, polkovnika sudanske vojske, Benjamina Grahama. Bankir se je smejal, prosil je Roosborna, naj ga malo počaka, ko se je vrnil, pa sta prišla z njim dva policista, ki sta ponarejevalca takoj aretirala. Polkovnik Graham namreč ni mogel pisati, ker je v vojni izgubil obe roki, oporoka pa naj bi bila njegov rokopis iz tistih časov, ko ni več imel rok.
Pri ponarejevalcu so naredili potem preiskavo in so našli cel predal ponarejenih ali prenarejenih starih dokumentov, rokopisov znamenitih ljudi, vladarjev, umetnikov, pesnikov, papeževih bul in celo ediik-t Karla Velikega.
Grški gozdovi
Po pisanju italijanskega lista »Revisita Fore-stale Italiana« ima Grčija 2 milijona in pol hektarjev gozda, kar znaša 18% gozda na zemlji. Nad polovico grških gozdov je v državnih rokah. Najvažnejše grško drevo je bor, iz katerega dobivajo velike količine surovega terpentina.
Največja me sla na sveta
Svetovna so tista mesta, ki imajo vsaj en milijon prebivalcev. To so po večini državne prestolnice. Prebivalci velemest sestavljajo velik del človeštva že po številu, še večji vpliv pa imajo na politiko, gospodarstvo, trgovino, promet ter na duhovno in kulturno življenje. Mest z milijonom ali več prebivalcev je na svetu 39 in živi v njih 93 milijonov ljudi, kar je 4.3% vseh ljudi na zemlji. Petnajst teh mest je v Evropi, 11 v Aziji, 10 v Ameriki, 2 v Avstraliji in 1 v Afriki. Nad milijon prebivalcev imajo sledeča mesta na svetu: Veliki New York 11,000.000. Ne\v York sam pa 7,380.000, Tokio 6,485.000. veliki London 8,700.000, veliki Pariz 4,963.000, Berlin 4.399.000, Moskva 4,137.000. Šanghaj 3.486.000, Čikago 3,385.000, Osaka 3,221.000. Leningrad 3,191.000. Buenos Aires 2,502.000, Dunaj 1,930.000. Filadelfija 1,835.000, Rio de Janeiro 1.756.000, Hamburg 1,712.000, De-troit 1,619.000. Peiping 1,556.000, Budimpešta 1,116.000 (z okol. 1,518.000), Los Angelos 1.497.000, Kalkuta 1,486.000, Mexiko 1,477.000. Barcelona 1,399.000, Kairo 1,392.000. Rim 1,327.000. Varšava 1,307.000. Tientsin 1,292.000, Sidney 1,280.000, Mi-lano 1,225.000. Nagova 1,224.000, Madrid 1,195.000, San Paulo 1,168.000. Bombay 1,161.000. Kvoto 1,60.000. Glasgow 1,132.000. Kanton 1,123.000, Bir-mingham 1.041.000, Melbourne 1,011.000, Nanking 1,019.000, Montreal 1,000.000.
Koliko vagonov razstreliva so Nemci zmetali v novembra na Anglijo?
Nemški poročevalski urad je objavil podatke o množinah bomb, ki jih jo nemško letalstvo v mesecu novembru zmetalo na angleška mesta. Nemci priznavajo, da so tudi Angleži zmetali na Nemčijo 430.000 kg ali 43 vagonov bomb, in sicer rušilnih bomb, toda to je po nemškem mnenju nič proti 6,747.000 kg ali 674 vagonov bomb, ki so jih nemška letala znosila nad Anglijo. Po teh poročilih je bilo nemško bombardiranje 15 krat močnejše od angleškega. 505 vagonov bomb odpade na 23 velikih nemških napadov na mesta Coven-try, Birmingham, Southampton, Bristol in London, 169 vagonov pa na drugo važne točke na Angleškem.
Na London so zmetala nemška letala v novembru 318 vagonov bomb. Od tega odpade 2(56 vagonov na 13 velikanskih napadov. Na Birmingham so vrgli 82 vagonov bomb, na Southampton 56, na Coventry 55, na Bristol 17 na Plymouth 11 in na Liverpool 37 vagonov bomb. Na druge važne cilje v Angliji je bilo poleg že naštetih mest zmetanih še preko 60 vagonov rušilnih bomb. Od tega so zmetali na ladje 24 vagonov, in na letališča 5 vagonov bomb.
Podatki, ki so zgoraj navedeni, se nanašajo samo na rušilne bombe, ne pa na velike količine zažigalnih bomb, ki jih nemška letala vsako noč mečfejo na angleška mesta. Gori navedeni podatki so nemški uradni podatki. Tako natančnih uradnih podatkov z angleške gtraui žal nimamo pri rokah.
Študent zahteva odškodnino od univerze, ker mu ni dala zadostnega znanja
Zanimiva je tožba nekega ameriškega študenta, ki je prišel z univerze z vsemi potrebnimi spričevali, pa je spoznal, da je znanje, ki mu ga je vseučilišče dalo, nezadostno za poklic. Dogovoril se je z odvetnikom in je vložil tožbo za odškodnino. To je storil ameriški medicincc Wag-ner, ki je tožil univerzo v Long Islandu za odškodnino 25.000 dolarjev. Vprašanje je, kakšno stališče bo zavzelo do tega sodišče. Ce toži tel j zmaga, bi ga verjetno posnemali mnogi visoko-šolci, ki so končali študije na vseučiliščih.
Danes premiera odlične Warner Bros-ore družabne satire
Javnost želi vedeti...
Nabavite vstopnice v predprodaji l
Romantična zgodba četvorice mladih ljudi, ki po dolgem beganju najdejo pot do sreče in svoj kotiček v življenju! V filmu sodelujejo slavni zvezdniki iz .Kapitan Blooda" in ,.Robin Hooda": EKR0L FLYNN, OLIVIA De HAVILLAND, PATRIC KNOVVLES, R0SALIND RUSSELL m priljubljeni komik „HIU-H.JU" HERBERT.
Dane« ob 16., 19. in 21. uri KINO SLOGA, tel. 27-30
Povše Leopold:
Tatinska svetin'a
(Sv. sindon.)
Umetniška izjava.
Več kakor vse razmišljanje in popisovanje je vredno, če primerjamo pozitivno sliko svetega prta, posebno obraza, z drugimi umetniškimi deli. Poglejmo, kaj o tem piše E. Faure. Umetnostni zgodovinar E. Faure se je namreč posebej bavil s sliko na sv. prtu in jo vsestransko preiskal z umetniškega vidika. Podal nam je lep umetnostni dokaz pristnosti turinškega prta. Takole sodi o njem:
»Vsako umetniško delo nosi pečat dobe, šole in tehnike, postopka in načina izdelave dotičnega umetnika, ki jo je izvršil. Edino sv. prt predstavlja v tem pogledu neko izjemo, ker je ta kratko-liialo tako izvanredni umetniški dokument, ki da-leko presega vso plastično umetnost vseh časov. Težko je to umetnino klasificirati. Niti ne vemo, komu bi ta izreden umetniški dokument pripisali. Je edinstveno delo svoje vrste in predstavlja božje remek-delo! — Vsa umetniška dela, tudi največjih mojstrov, so v kakšnem oziru gotovo pomanjkljiva in prav v tem nam služijo, da se tembolj zavedamo posebnosti in transcendentne lepoto slike, ki nam jo odkriva sv. prt. Gospodov obraz na sv. prtu nam nudi tako globok vtis, kakor jih ni zmožna dati nobena druga umetnina, ker tu eksaktni in kompletni realizem služita kot substrat najčistejšega realizma. Fizično in moralno trpljenje sla dva umetnika, katera sta ustvarila iz tega izvanrednega obličja nadčloveško vizijo, ki vliva grozo v naša srca. pa nas to obličje tudi tolaži in hrabri. Delo je realistično, stvorjeno po naravi sami. A ono, kar se najbolj izraža iz tega plemenitega, pa tako zmrcvarjenega obličja (Dr. Hynek je po anatomski analizi konstatiral, da je dve tretjini nosu čisto zmlinčena, desno lice oteklo in brada tudi razdejana), je izreden mir. Nekaka slovesna čudovita mirnost proseva iz izraza. Kako je vedro to obličje, ki se tem bolj dojmi gledalca. čim dljo sa opazuje! Tu ni niti sledu kake
Dosedaj najbolje posneto obličje iz sv. prta.
strasti, niti človeške slabosti. Na tem obrazu nič ne opazimo onega vulgarnega izraza obsojenega krivca ali justificiranega človeka, ki navadno kar žehti upornosti in mržnje. Osvaja pa nas na tem obličju izražena velika plemenitost, veličanstvo in prevzema globoka užaloščenost. Človeka celo vznemirja ta obraz, ker ima izraz, ki nekaj razmišlja, razglablja. Zdi se, da vidi, čeprav meži, v skrite kotičke tvoje duše. To je večni Sodnik, ki je le ia trenutek zaorl oči. da se more nemoteno po-
globiti v vzvišene misli. To je obličje človeka, o katerem vemo, da je umrl — a po drugi strani nas pa kar prepričuje, da ni mrtev! To je obraz človeka, ki je povsem nadvladal smrt; to je obličje take osebe kot je bil Jezus, ki je nadkriljeval zemeljsko življenje, čeprav ga je popolnoma predstavljal. Njegovo božanstvo je tudi po smrti izžarevalo iz njegovega človečanstva. Prav v tem pa je njegova edinstvenost, ki se izraziti ne da. Zato niti dobro posneti ni mogel nikdo onega, kar je narava z voljo Previdnosti sama naredila!«
Odtis — popolna umetnina.
Tako je sodil čuteči umetnik o sv. prtu in njegovem odtisu in tako proslavljal dovršenost podobe na njem. In ta dovršenost popolnoma izključuje možnost, da bi bila podoba delo kakega umetnika iz 14. stoletja, ko je Giotti v Italiji, klasični deželi umetnosti, šele ustvarjal pota realističnemu slikarstvu! Kako bi bila zmožna ustvariti kaj tak<5 velikega gotika; kaj šele kak Francoz ali celo kakšen zastopnik severne umetnosti v tisti dobi, ko vsi kopisti niso mogli spraviti 6kupaj po tem lepem vzorcu drugega kot le neestetsko karikaturo! In poleg tega je slika na prtu negativ in kdo bi si še danes, ko poznamo značaj negativov, upal narediti tako popoln in dovršen negativ, kot ga občudujemo na sv. prtu. Ga ni takega umetnika in ga nikdar ni bilo!
Sledovi trpljenja.
4. Pa povrnimo se z umetniškega polja nazaj k nadaljni' analizi obrisov na sv. prtu, k nadalj-nemu razmišljanju onih grozovitih sledov trpljenja, ki jih s prostim očesom lahko zasledimo na sv. prtu. To nadaljne razglabljanje nam bo dalo nov vidik, pod katerim bomo presojali sledove trpljenja na svetem prtu in dokaz. ki ga lahko krstimo za arheološkega, ko bomo iz obilice gradiva povzeli nekatere točke.
Obličje je res za nas en sam dokument velikanskega trpljenja. Na desni opazimo precejšnjo oteklino, posebno desna ličnica je nabrekla. Ta oteklina se vleče tudi čez ustnico. Nos v gornji tretjini je popolnoma razbit, drugo tretjino polomljen in ves na levo nagnjen. Desna trepalnica je močno otečena. Brada je stolčena, posebno hudo
njen levi del. Vse obličje je en sam dokaz izredno hudih udarcev, ki so gotovo povzročeni z raznimi orodji, ne le z golo roko. Videti je, da so ti udarci kar deževali po Gospodu.
Sledovi udarcev.
Desna rama jo zelo močno okrvavljena. Imamo vtis, da je meso na njej kar zmrvljeno: 6ilno težek predmet je to storil. Križ je Gospoda zelo težil. To rano so včasih imenovali šesto stigmo. Dalje je videti ves trup, spredaj in zadaj, posebno pa čez pas in po trebuhu, plečih (spredaj in zadaj) popolnoma pokrit z brezštevilnimi ranami. Da se z gotovostjo ugotoviti, da je bil bičan Gospod z dvema vrstama udarcev: a) s trnjevimi šibami in b) s posebnim, za to priliko določenim bičem (flagrum Romanum). — Odtisi udarcev na prsih in na trebuhu so tako na gosto nasejani, da no bi mogel najti zdravega mesta v velikosti ene same šivankine glavice! Udarci, povzročeni s predpisanim bičem po rimskem zakonu, so 2—3 cm dolgi in v parih nastopajo. Našteli so do 40 parov takih udarcev, kar točno odgovarja takratnemu načinu bičanja. Opazimo pa, kot že omenjeno, tudi druge sledove udarcev, ki so pahljačaste oblike. Posebno so ti sledovi vidni ob straneh in ob bokih. In nato udarce vseh mogočih oblik, po katerih bi za vsakega posameznega težko določili, s kakim orodjem je bil povzročen. Le za nekatere lahko presodimo, da so od trnjevih šib, jermenov itd. Zanimivo je, da se ti sledovi udarcev na turinskem prtu točno ujemajo s krvavimi odtisi na tuniki iz Argen-teuilla. To je ugotovila posebna komisija slovečih znanstvenikov na teološkem, arheološkem in medicinskem polju. Iz vseh dosedanjih ugotovitev bi sedaj že mogli razbrati tudi one točke, ki si iih je za predmet izbrala arheologija. Ta znanstvena panoga zgodovine, ki iz starih ostalin skuša razbrati življenje in delovanje posameznikov, družine in narodov v preteklosti, je pri proučevanju sv. sindona igrala važno vlogo. In rezultati? Njeni dosedanji izsledki, ki jih je dobila na podlagi proučevanja drugih kulturnih spomenikov, so sc dosedaj popolnoma skladali z onimi, ki jih na podlagi znanstvene analize iz prta dobimo,
(Dalje.)

Z)-hoSn.e. novice,
Koledar
Sreda, II decembra: Dama«, papež; llugolin,
puSčavnik.
Četrtek, 12. decembra: Aleksander, muče-
nec; Dionizija, mučenica.
Novi grobovi
-f- V Ljubljani jo umrl gospod Josip Po-Irif, posestnik. Pogreb bo danes ob 4 popoldne z Žal, kapela sv. Jakoba, na pokopališče k Sv. Križu.
V Dolnjem Logatcu je mirno v Gospodu zaspala gospodična Anica Maček, stara šele 18 let. Pogreb bo v četrtek ob pol 4 popoldne na župnijsko pokopališče v Dol. Logatcu.
Naj jima sviti večna luči Žalujočim naše Iskreno sožalje I
M Žužemberku zasvetila električna luč
Na praznik Marije Brezmadežne 8. decembra je doživel starodavni žužetibereki trg izreden dati. Dograjen je električni daltiovod iz Zagreba v 2u-ženberk s transformatorskima postajama v ŠmihelU in Žuženberku. Ta dan sta dobila elektriko trg Žu-icnberk in Šmihcl pri Žuženberku. S priključitvijo ostalih vas« se dela z vso naglico.
Točno ob pol 5 zvečer se je pripeljal g. ban dr. Marko Natlačen z načelnikom g. inž. Ruehom in ravnateliem K DE g. inž. Miklavcem. Ogromna množica je sprejela g. bana pred larno cerkvijo. G. upravitelj Mrvar ie v jedrnatih besedah popisal delo za elektrifikacijo Zuženberka in se zahvalil gospodu banu in g. načelniku za izvršeno delo. Gospod ban pa je povdarjal misel, kako hvaležni moramo biti Bogu in krmarjem naše države, ko lahko v ir.'ru gradimo in delamo za blagostanje, medtem ko drugod po Evropi bombniki sipljejo razdejanje ln smrl. Na banovo povelje: »Bodi luči« je zažarela krasna farna cerkev in starodavni trg v neštevilnih lučicah. Med zvonikoma je blestel krasen velik križ iz samih eleklrlčnih žarnic. V curkvi je g. dekan Gnidovec razložil pomen luči z željo, da bi ljudje' vedno bol) ljubili luč, ko dela teme. Nato je duhovščina zapela Tebe Boga hvalimo. Nabito polna velika farna cerkev je pričala, kako ljudstvo ceni to veliko pridobitev.
stva v Ljubljani, Hrenova ulica št. 11, se bodo prodajale razne puške, samokresi itd Licitacij« Za orožje se smejo udeležiti le osebe, ki so v posesti nabavnega dovoljenja ta orožje, in bodo smele kupiti le ono orožje, na katere «e dovoljenje glasi. Na dražbi kupljeno orožje se mora v 8 dneh priajviti občeUpravnemu oblastvu prve stopnje in prositi ali za orožni list, ah za dovolilo Za posest orožja. Vsak kupec plača razen kupnine še takso po 10 din za dražbeni zapisnik, dalie takso po tar. post. 81 zakona o taksah v višini 4% od kupne cene.
—	Zaradi ponarejenega 50 dinarskega kovanca — 3 mesece. Trije krepki Gorenjci si bodo pač dobro zapomnili včerajšnji dan pred malim kazenskim senatom, ki jih jo sodil zaradi zločina razširjanja ponarejenega denarja. Oženjeni delavec. Jože, doma od Sv. Neže pri Tržiču, jo dobil v roke prav slabo ponarejen kovanec za 50 din. Skušal ga je najprej sprnvitl v promet v domači gostilni. To ni šlo. Nnto je Jože kovanec prodni trgovcu Tonetu, tudi doma pri Sv. Neži. Ta in gostilničar Janez sta pozneje lani septembra plačevala s tem ponarejenim kovancem zapitok v gostilni pri »Nacltu« v Kranju. Natakarica pa je kovanec odklonila, češ da ni pristen in da je ponarejen. O zadevi so zvedeli orožniki. In naposled so bili vsi obtoženi zaradi zločlnstva po paragrafu o ponarejanju denarja. Prvi — Jože — je priznal, da je falziflkat prodal trgovcu Tonetu za 25 din. Druga dva, Tone in Janez, pa sta so pred sodniki zagovarjala, da sta ponudila ponarejeni kovanec natakarici v Kranju samo v šali. Jože je bil obsojen nepogojno na 3 mesece strogega zapora in 120 din denarne kazni, ker je ponarejeni denar prodal trgovcu. Tone in Janez pa sta bita obsojena vsak na 3 mesece strogega zapora in 120 din denarno kazni, ker sta v Kranju skušala spraviti v promet ponarejeni denar. Jože je oproščen povprečnine, Tone in Janez pa morala k temu plačali Se 500 din povprečnine, kakor tudi stroške kazenskega postopanja. Pri Janezu je sodišče izreklo kazen za pogojno in mu jo je odložilo za dve leti.
—	Vrgel mu je medeninasto pipo v trebuh. Delavca Stane Janežič in Jože LotriS sta zaposlena v pivovarni »Union« v Ljubljani. Oba Sta bila organizirana pri »Narodnosocialni Btrokovni zvezi«, v katere upravnem odboru je prišlo do nesoglasij. Nastalo je med obema hudo sovraštvo. Letos 12. junija je Jože Lotrič med delom začel
Nepotabnl prizori strahovitega potresa in nepregledne poplave so vzrok, da film privabi še vedno nove gledalce, ki odhajajo od predstav s priznanjem, da so videli delo, ki jim pomeni pravo doživetje.
Predstave ob 16., 19. in 21. uril
KINO UNION ie. » »i
Mino Malico
telefon 22-41
Predstave ob 16, 19 in 21
Nedosegljivi, človeško tako prepričljivi GARV COOPER podaja ponoven dokaz svoje visoke	_ a _	sn tm\ bhm umetniške kvalitete v Pa- E9ga#&fl| % g
Proti nevarnosti
okuženja po ustni duplini jemljite okusne
Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka Din 8 —, velikega zavitka Din 16'—. Oprt as reg. S. br. 15510, 27. V. 1939.
ramountoveni velefilmu NE ZAMUDITE!
(Modra zvezda)
—	Prva slovenska knjiga o letalstvu — vabilo
na subskripcijo. Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani namerava izdati knjigoi Letalstvo, fizikalne osnove, spisal profesor L. Andree, in vljudno vabi s tem vse prijatelje letalstva, naj se na knjigo naroče. V prednaročbi stane knjiga 120 din. Izšla pa bo samo v primeru ako se bo prijavilo dovolj naročnikov do kohca meseca januarja 1941. Naročila sprejema samo založnica in so nepreklicna.
—	AH res še nisi naročil sliko Marije Pomagaj?
—	Namesto venca na grob blagopokojnega g. dr. Jamarja je darovala rodbina J. Kavčič 200 dinarjev Društvu slepih, za kar se ji Društvo slepih iskreno zahvaljuje.
—	S plinom se je nevarno zastrupil 54 letni delavec Berčič Blaž iz Mahovnika pri Kočevju. Zakuril si Je v sobi peč, ki nI imela dimnika. Razvili so se strupeni plini in ko so ga našli, je bil že zelo slab. Njegov sin, ki je spal v istem prostoru, pa je bil že mrtev. Berčiča so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer mu skušajo rešiti življenje.	, . i ,
Sardelno pasto »NEPTUN«
eksportira ▼ razne države Evrope in Amerike
»NEPTUN« d. d. — Split
največje domače tovarne sardin
—	Kadar opravlja pred prazniki gospodinja veliko pospravljanje, osnaži pohištvo vselej z »Novinarjem«, da izgleda zopet kot novo. Droge-rija Gregorič, kr. dvorni dobavitelj, Ljubljana, Prešernova 5.
—	Na javni licitaciji, ki bo dne 30, decembra 1940 ob 9 dopoldne v poslopju okrajnega načel-
zbadati in izzivati Staneta Janežifa. Rabil je tudi hude žaljivke. To je Stanela spravilo iz ravnotežja. V jezi je pograbil težko medeninasto pipo in jo vrgel proti nasprotniku. Pipa je slednjega zadela v desno slran trebuha s tako močjo, da je Lotriču postalo slabo in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Kakor je pozneje zdravnik — sodni izvedenec dr. E. Suher — izjavil, je bila poškodba smrtnonevarna. Zaradi zločina hude telesne po-škodbe Je bil včeraj pred malim kazenskim senatom Stane Janežič obsojen na 6 mesecev zapora ter mora plačati Lotriču za izgubo zaslužka in za bolečine okoli 3500 din. Janežič je krivdo priznal, nava|al pa Je razne prav tehtne razbremenilne okolnosti. ki so pri odmeri kazni ta.ko vplivale, da je dobil prav milo kazen. Državni tožilec je prijavil priziv zaradi prenizke kazni.
*	Prvi ženski klub v Zagrebu. V Zagrebu se je ustanovil prvi ženski klub, Čigar namen je združiti ženske i z vseli poklicev, družabnih slojev in vseh strank V prijaznih in lepih prostorih bo članicam nudenu možnost, da se zbirajo k pogovorom in predavanjem, klubove prostore so otvorili včeraj s Čajanko,-
*	Decembrska nevihta nad Karlovcem-Preteklo nedeljo popoldne je pridivjala nad Kar*lovac huda nevihta, ki jo je spremljalo močno grmenje in treskanje Lilo jc kakor iz škafa, vmes pa je padal tudi sneg. Zaradi nevihte so morali odklopiti tudi električno strujo. Sneg in dež sta se spremenila v točo, ki je padala debela kakor orehi. Čeprav je padala toča samo par minut, jo je bilo po cestah in ulicah štiri centimetre na debelo.
+ Medvedi in volkovi ogražnjo planinske vasi okrog Travnika. V planinskih krojih Bosne je padlo zadnji čas pol metra snega. Mraz in lakota sta prignala medvede in volkove do vasi, kjer prežijo na živino, Posebno krvoločni so volkovi, ki so v nekaterih vaseh pokloli mnogo živine in ovac, Kmetje se skušnjo ubraniti zveri s tem, da v bližini hiš in živinskih staj kurijo velike grmade.
*	Ko je prišel v zavetišče ln popil čaj, je umrl. Po travniških ulicah je že dolgo časa prosil osemdesetletni ubožec Ivan MaVtinovič. Pred kratkim je mestno županstvo v Travniku ustanovilo zavetišče, v katero je bil sprejet tudi Martinovič. Lačen in premražen je prišel zjutraj v prostore zavetišča- Tam so ga takoj sprejeli, okopali in preoblekli in mu nato t.ali jesti. Ves srečen je Martinovič legel v posteljo in prosil, naj mu dajo nekoliko čaja. Ko je pil čaj, mu je postalo slabo in s skodelico v roki je izdihnil svojo dušo.
*	Peturni boj med orožniki in roparji. Iz Podujeva poročajo, da se je te dni močni orož-niški patrulji, ki je že dolgo časa zasledovala po gozdovih in votlinah roparsko tolpo, posrečilo ubiti roparskega poglavarja Fejsula Baj-ramoviča v vasi 'lenešdol, Fejsul se je s svojim tovarišem Salihora Imrrovičem vgnezdil v l>oslopju kmeta Malinrema Feisulahoviča. Ko so se orožniki približali hiši, sta jih začela razbojnika močno obstreljevati. Orožniki so se vrgli na tla in tudi začeli streljati. Razvil se je silno srdit boj, med katerim so dobili orožniki ojačenja. Roparja sta imela veliko municije, ker je streljanje trajalo celih pet ur- Po tem času je ropar zaklical orožnikom, da se una. Ko je neki orožnik nato zapustil svoje kritje, ga je hotel Fejsul ustreliti, nakar so Orožniki začeli ponovno streljati, Medtem pa je Fejsul zažgal hišo, da bi v dimu pobegnil. Ker pa jo bila hiša gosto obkoljena od orožnikov, se mu z njegovim tovarišem ni več posrečilo zbe/ati. Krogla ga je zadela v glavo in mrtev se je zgrudil na tla. Ko je Šalih videl, da je njegov tovariš mrtev, se je vdal. Priznat je celo vrsto umorov, ki jih je skupaj s Fejsulom zagrešil. Med drugim sta oba ruzlx>jnika nedavno vdrla v neko kmečko hišo, ubila kmeta in njegovo ženo in do smrti mučila njunega dveletnega otroka. Muharemova hiša je pogorela oo fal, niti živine niso mogli rešiti
*	Preiskava o umoru Marije Weissove v Zagrebu se je, kakor poročajo, premaknila z mrtve točke. Izpoved neke nove priče bo morda vso preiskavo spravila v čisto drugo smer in pomagala pojasniti zločin. V zvezi s tem je zanimivo ugotovili, da je zločin morebiti izvršila celo ženska. Možno je tudi, da ne gre za premišljen umor. Izključeno namreč ni, da je II med neznanko ali neznancem in Marijo Weis- |J sovo nastal prepir, med katerim so Weissovo
Gledališče
Dremat Sred«, 11. decembra: »Kovarstvo In
ljubezen.« Red Sreda. — Četrtek 12. decembra: »Cigani.« Red Četrtek. — Petek, 13. decembra ob 15: »Razvalina življenja« Ljudska predstava po globoko znižanih cenah — Sobota, 14. decembra: »Cigani«. Izven. — Nedelja, 15. decembra ob 15: »Mali lord« Mladinska predstava. Znižane cene od 20 din navzdol Ob 20: »Romeo in Julija«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Opera: Sreda, 11. decembra! »Carmen«. Red B, — Četrtek, 12. decembra: Zaprto. (Generalka). — Petek, 13. decembra: »Friderika«. Red A Gostovanje tenorista Josipa GostiČa — Sobota, 14. •decembra: »Vesele žene windsurske«. Premiera. Red Premierski. — Nedelja, 15 decembra, ob 15: »Grof Luksemburški« izven Zni/ane cene od 30 din navzdol. Ob 20: »Carmen«. Izven. Gostovanje altlstke Elze Karlovčeve.
Rokodelski oder
Rokodelski oder bo uprizoril v nedeljo, 15. decembra ob 5 popoldne krasno božično igro Pavla Golla »Petrčkove poslednje sanje«. Udeležite se val prijatelji lep dramatične umetnosti, posebno mladina, v nedeljo popoldanska predstava v Rokodelskem domu.
Radio Ljubljana
Sreda, 11. deecmbra: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (nlošč'3) — 12 Simfonične slike (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Šramel »Ljubljana« — 14 Napovedi, poročila — 18 Petrolej, povročitelj mednar, revolucij
—	18.20 Pojte z nami I (vodi g. Luka Kramolc) — 19 Napovedi, poročila, obiave — 19.25 Nac. ura
—	19,40 Sramll Igrajo (plošče) — 20 Ruska glasba II. — 21 Komorni zvoki (plošče) — 21.15 Citra-ški dueli (gdč. Slavka Peklar in g. Marjan He-bein) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Pisana šara (plošče).
Drugi programi
Sreda, 1h decembra! Belgrad: 20 Opera. — Zagreb: 20 Prenos. — Bratislava: 19.45 Kom. konc. — Prag^a: 18.25 Večerni konc. — Sofija: 20.30 Berliozovo »Faustovo pogubljenje«. — Bero-miinster: 20.25 Švicarska glasba. — Budimpešta: 18.15 Brahmsove skladbe. — Bukarešta: 22.10 Zab. glasba. — Stockholm: 20 Offenbachova opera »Hoffmannove pripovedke«. — Ital. postaje: 21 Violina. — Sottens: 21.20 Slmf konc.
Belgrajska kratkovalovna postaja: Y1IA, VUB (49.18 m): 19.40 — Poročila v slovenščini
—	YUF (19.69 m): 0,30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko — YUG (19.69 m): 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko.
Predavanja
Drušfvo absolventov državnih trgovskih šol v Ljubljani priredi drevi oh 20 v restavraciji »Pri šeslici« predavanje dr. Bratka Krefta: »O Sllakes-peareju«.
Prirodoslovno društvo in Ljudska univerza.
Danes ob 20 predava v kemični predavalnici na gimnaziji v Vegovi ulici g. univ. prof. dr. M. Rc-hek o temi: »Katere snovi dobivamo iz acetile-na?« — Sedeži 2 din. stojišča 1 din, dijaki in Slapi obeh društev prosti. — Predavanje g- dr. Petreta bo v sredo, 18. t. m. v mali dvorani Fil-harmoničnega društva na Kongresnem trgu.
Polom Francije je nastev predavanju ki ga bo imel na šestem prosvetnem večeru Prosvetnega društva Trnovo drevi ob 20 v društvenem domu očividec, ki je moral sam bežati iz Pariza v Marseille.
Filozofsko društvo bo priredilo v soboto, 14. 1. m., redno predavanje. Predaval bo g. dr. Stanl-o
VENCI, CVETJE 15551 »ROŽA" cbuUivi
Frančiškanska B nasproti „Uniona* m Gosposret-sk^^nasgrot^F^ovca^

JplGVJLte?
Bil sem o Mariboru. Mimogrede sem stopil o neko pekarno: >Dajte mi kruha za 1.50 din.€ Pobil sem ga lep kos in kakor se ie pozneje izkazalo, je bil tudi precej izdaten. l)obro,
Pa sem bil oukrut po opravkih o domači vasi. Spomnil sem se na kruh. Da, res je bil dober, čeravno je bil »enotenPa sem si ga privoščil še tukaj doma za 1.50 din. Pa glej ga smenia, domov grede sem ga použil in ne vem kako to, ni bil nič lako izdaten kot oni o Mariboru.
Ob priliki sem našemu g. peku ratlozil razliko med njegovim kruhom in mariborskim. Pa me je zavrnil ves nejevoljen. Med drugim mi je celo rekel, da sc ali zelo motim, ali pa se na kruh sploh nič ne spoznani. Tako je, če se človek ne spozna na take reči... Pa sem sklenil, da si bom odslej privoščil kruh le n Mariboru kakor razbojnik Cefizelj o Butalah. Morda imajo tudi o Mariboru bolj masten gnoj s katerim tinnii in mnio pšenico za kruh kakor pa n do-
° ji . t	'i M
maci vasi.
*	Na zagrebškem vsehčilišču so se pretekli ponedeljek spet začela predavanja v vseh vse-učiliških poslopjih izvzemši glavno poslopje na Kralja Aleksandra trgu. V tem poslopju se vrše prec.avanja Za slušatelje prava iti za nekatere skupine filozofske fakultete. To je razglasil rektorat. ki je pripomnil, da se jufisti in filozofi, ki obiskujejo tudi vaje in predavanja v drugih univerzitetnih poslopjih, lahko udeležujejo pouka v ostalih poslopjih.
*	400-letnica jezuitske gimazije v Travniku- Te dni je jezuitska gimnazija praznovala 400-letnico svojega obstoja in velikega kulturnega dela. Mesto Travnik je bilo za to priliko lepo okrašeno. V gimnazijskem poslopju je bila slovesna proslava, pri kateri so bili zastopniki cerkvenih, civilnih in vojaških oblasti. Govorniki so poudarjali, kako veliko vlogo je igrala gimnazija, katero so jezuiti s skromnimi prispevki vzdrževali skozi stoletja, v kulturnem življenju hrvatskega naroda, posebej pa v življenju bosanskega ljudstva.
*	Snežni zameti v Bosni onemogočili promet. Najvažnejša gospodarska in turistična prometna žila, ki veže srednje in zahodne Bosne s Splitom in njegovim dalmatinskim zaledjem, je neprehodna. Letošnji prvi sneg je onemogočil ves tovorni in osebni promet na tej važni cesti, ki gre od Travnika do Bugojna po železnici, od llugojna čez Kupreso v Livno in od tam v Sin j in Split. Na več mestih so snežni zameti zatrpali cesto, da počiva vozni in avtomobilski promet.
»Raznnšanje mleka v Dubrovnik« prepovedano. Dubrovniška občina jo prepovedala raznaŠanje mleka po zasebnih hišah. Po tej odredbi iiodo od 15 decembra naprej morali vsi kupovati mleko samo v mlekarnah in prodajal-nicah po 4.50 din, na trgu na po 4- dinarje. Po zasebnih hišah se sme mleko razmikati samo s posebnim dovoljenjem in sicer le za male otro-čičke.
udarci tako zadeli, da je umrla- Neki fant, ki je Weissovi dostavljal mleko v njeno stanovanje, je na policiji izj>ovcdal, da je nekega dne pren več meseci, ko je kakor navadno hotel dostaviti mleko, iz \Veissove kuhinje slišni udarce s kladivom ali podobnim predmeltmi. Ko je potrkal na vhodna vrata, ni prišel nihče, da ui prevzel mleko. Ko tudi na ponovno trkanje ni nihče odprl, je šel v sosedno stanovanje, kjer je hotel oddati mleko za Weissovo. Tam so mu pa sporočili, do je Marija SVeissova že več dni odsotna iz Zagreba, njen mož pa je že M žjutraj odšel v službo. Policija prouču je sena j te podatke, ker misli, da je gotova zveza med Opazovanji omenjenega fanta in med umorom Marije Weissove. Podrobnosti se v interesu preiskave ne morejo objaviti.
Gogala o temi: Logika mišljenja in logika čustvo, vanja. Predavanje bo ob 18 v predavalnici mineraloškega ihstltuta na univerzi.
Francoski institut v Ljubljani vabi na predavanje v četrtek, 12. t. m. ob 20, v društvenih prostorih v Narodnem domu. Predaval bo g. profesor Jean Lacroix, in sicer o Villortu m njegovi aktualnosti.
Rezervni podfastniki!"14. t. m. ob 20 bo predaval v salonu gostilne »Mrak« na cesti 20. oktobra št. 4 šef centra Aeroputa dr. Stane Rape o temi »Sodobno letalstvo in obramba«.
Naše dijaštvo
Akademska kongregacija pri oo. frančiškanih ima
drevi, točno ob 8, svoj sestanek v frančiškanski kapeli. Vsi akademiki iskreno vabljeni.
Poizvedovanja
Ključ »Wertheim« je bil najden v torek, dne 10. 21. 40. dopoldne na živilskem trgu blizu ure. Dobi se v upravi »Slovenca«.
Anekdota
Pariški trgovec s slonovimi kostmi Duplessls je bil nekoč odlikovan od nekega afriškega vladarja, s katerim je bil v dobrih poslovnih zvezah, z redom Labaksi-Tapo. Francoz je bil ves navdušen in vesel tega odlikovanja in je takoj šel v zttrtanje ministrstvo, kjer je prosil za dovoljenje, da sme nositi to odlikovanje.
»Ali veste, iz česa obstoji to odlikovanje?« ga je vprašal minister.
»Seveda,« odvrne ponosno odlikovane«, »to je zlati prstan, na katerem visi črn talisman. Prosim za dovoljenje, da smem nositi to odlikovanje.«
»Zakaj ne, lahko ga nosile, če želite,« mu je dejal minister. »Opozarjam Vas pa, da se mora
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 iu mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta.
nositi po predpisih zakona. Nositi ga morale tako, kakor ga nosijo v Afriki.« »In kako ga nosijo?« »Prstan vtaknejo skozi prebodeni nos.« _ Novoodlikovani vitez Labaksi-Tapo reda je po leh informacijah zapustil zunanje ministrstvo, kakor hitro je mogel, in se je najbrž pozneje odpovedal tudi odlikovanju.
Upravičena zahteva
»Kako naj bo izdelana obleka, p-ppuSPam vam. Glavna stvar je, da bom v njej izgledala vitka.«

P DUBIUN4
Koncert Trboveljskega slavčka
V ponedeljek zvečer je bil v Filharmonični dvorani v Ljubljani jubilejni koncert mladinskega pevskega zbora iz Trbovelj »Trboveljskega slavčka« pod vodstvom dirigenta g. Avgusta Suligoja. Koncert je bil prirejen pod pokroviteljstvom Trboveljske premogokopne družbe, katero je zastopal njen glavni ravnatelj g. Rihard Skubec, ki je ves čas od ustanovitve zbora pa do sedaj pomagal z mecensko darežljivostjo zboru. Koncerta se je udeležil tudi načelnik prosvetnega oddelka kr. banske uprave g. dr. Lovro Sušnik. Spored je obsegal tri skupine točk; prvi in tretji del sta obsegala zborovske 'točke, dočim je drugi del koncerta izpolnila nekdanja članica zbora gdč. Rezika Koritnikova kot solistinja, ki je zapela dve operni ariji. Pred začetkom nastopa je mala članica zbora izrekla zahvalo vsem dobrotnikom zbora, posebno glavnemu ravnatelju Trb. premogokopne družbe g. Skubcu. Za desetletni jubilej pa so zboru čestitali v imenu Jugoslovenske pevske zveze g. dr. Švigelj, zastopniki učiteljskega in akademskega pevskega zbora ter Trboveljčanov v Ljubljani, ki so tudi poklonili zboru in pevovodju lepe vence. Predvajane pesmi so žele mnogo odobravanja.
~	PROSLAVA
JL 500 LETNICE GUTENBERGA
JfLipa V soboto dne 14. decembra ob 20. uri v fran-7'/ljfi	čUkanski dvorani v Ljubljani
IIll	ODLIČEN SPORED
I A \\	Zborovsko In solopetje, recitacije, govor, IfBSlI glasba, dramatiki prikaz
1 VW	Vabimo vso lavnost, da obišče pomembno
P	kulturno manifestacijo in zanimivo prireditev Vstopnina: sedeži po 12, 10, 8 In 6 din; ''*"■"" ' stojišča po 4 din
1 »Slovenske Marije« je bil naslov predavanju, ki ga je imel zadnji petek na IX. prosoet-liem večeru unif. prof. dr. Franc Štele. Za uvod smo videli lep običaj, ki je še ohranjen po naših župnijah ko nosijo v zadnjih 9 dnevih pred božičem Marijo od hiše do hiše. Mi se trudimo, da bi take šege in običaje še ohranili. Običaj so zelo lepo podale gojenke šolskih sester v Ljubljani. — Pregled o Marijinih slikah na Slovenskem je moj-' strsko obdelal g. predavatelj. — Opozarjamo na prihodnji prosvetni večer, ki bo v petek 13. decembra, ko bo predaval g. prof. šuštaršič o zvezdah. Predavanje bo zanimivo in bogato ponazorjeno s skioptičnimi slikami.
1 Ali res še nisi naročil sliko Marije Pomagaj?
1 Združenje trgovcev in zimska akcija mestne občine. Združenje trgovcev ponovno obvešča svoje članstvo, da je uprava sklenila podpirati le zimsko akcijo mestne občine, zato naj se vse ostale nabiralne pole raznih organizacij in društev odklanjajo. Vsak darovalec dobi pri odboru za zimsko pomoč pri mestni občini potrdilo, s katerim se lahko vsak izkaže nabiralcem, da je že zadostil zimski pomoči mestne občine. Vsi oni, ki se še niso odzvali pozivu odbora za zimsko pomoč mestne občine, priporočamo, da to fimpreje store, da bo obdaritev revnih lahko ob pravem času izvedena.
1 Kaj je ženska, vam pove Mlakarjeva igra »Vragova smola«. Igrale jo bodo dijakinje v nedeljo 15. decembra ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani v prid ubogih učenk na uršulinskih šolah v Ljubljani. Predprodaja vstopnic pri Sfiligoju.
1 Poslužite se vstopnic, katere Vam nudijo požrtvovalni skavti za izseljensko akademijo, dne 15. t. m. ob pol 11 dopoldne v veliki dvorani hotela Union. Mladina ljubljanskih šol bo s pestrim sporedom v pesmi dokazala veliko ljubezen do naših rojakov v tujini, katerim hoče pomagati. Slovenski narod naj pokaže svojo narodno zavest in v nedeljo napolni unionsko dvorano, da da s tem priznanje požrtvovalni mladini. Smo v času, ko naši rojaki v tujini najbolj rabijo naše pomoči, zato jim pomagajmo in ohranimo v njih ljubezen do naroda in države.
1 Božična darila za gospode, dame in otroke boste najbolje in praktično izbrali za vsako ceno pri Goričar, Sv. Petra cesta. '
v 1 Fotografski natečaj je spet razpisala mestna občina ljubljanska za najboljše fotografske slike in diapozitive mesta Ljubljane naslednjih področij: I. Celotni pogledi na Ljubljano; II. nova Ljubljana (po svetovni vojni); III. Ljubljana — vrtno mesto; IV. splošni ljubljanski motivi; V. Ljubljana v posnetkih z barvnimi filmi. — Naj-
*npad angleških bojnih ladij na Libijo. Zgoraj: Angleške bojne ladjo v pripravljenosti. Na sredi: bnjna ladja strelja na Bardijn v Libiji. Spodaj: udarci bomb iz italijanskih bombnikov, ki so napadli angleške bojue ladjo,
boljše slike oziroma diapozitivi iz vsake prej na-navedene skupine dobe nagrade: I. nagrada po 500 din, II. nagrada po 300 din, III. nagrada po 200 din in 2 nagradi po 100 diti, torej skupno 1200 din za vsako skupino ali za vse skupine skupaj 0000 din. Natečaja se lahko udeleži vsak poklicni fotograf ali amuter s kopijami ali povečavami najmanjše velikosti ,18 X 18 cm na gladkem papirju v belo črnem tonu; barvasti posnetki pa morajo biti montirani med steklene ploščice in vloženi v aluminijaste ali druge okvire. Število slik ni omejeno. Slike oziroma diapozitive je treba poslati mestnemu poglavarstvu — turističnemu odboru v zaprtih kuvertah, opremljenih z geslom in z označbo, kaj predstavljajo in v katero področje spadajo. To okoliščino morajo naznačiti na zunanji strani kuverte z rimsko številko I, II, III, IV ali V. Ime avtorja naj bo v zalepljeni kuverti, na njej pa isto geslo kot na fotografiji. Mestna občina pridobi brez nadaljne nagrade pravico enkratne reprodukcije onih siik, ki dobe I. ali II. nagrado. Za druge nagrajene ali nenagrajene sliko pa plača še poseben honorar za reprodukcijsko pravico. Pri barvastih diapozi-iivih pride vpoštev odkup z vsemi avtorskimi pravicami. Cene se določijo sporazumno z avtorji. Ocenitev slik in razdelitev nagrad bo opravila posebna komisija, ki jo določi turistični odbor. Da bodo fotografi imeli dovolj časa in prilike za obdelavo Ljubij^e v vseh letnih časih, morajo poslati slike do 1. decembra 1941. Vsa podrobnejša pojasnila daje turistični odbor za mesto Ljubljano v gospodarskem uradu, Beethovnova 7-1.
1 Rokavice, nogavice, Karničnik, Nebotičnik.
1 Film »Javnost želi vedeti« je odlična ameriška družabna satira V ozadju te zgodbe je redakcija velikega dnevnika, ki je obsojen propadu, ker mu primanjkuje senzacij. Središče zgodbe pa je domišljav novinar (Errol Flynn). On ve, česa si javnost želi, ve, s čim bo čitateljem ustregel. Zato jo informira o vseh družabnih intrigah mondenega New Vorka. Dve ženi ljubita našega junaka: ljubka milijonarjeva hčerka (Olivia lla-villand) in energična reporterka (Rosalinda Rus-sell). Katera bo zmagala. Katero ljubi on? — To je prijetna zgodba filma, ki teče te dni v kinu Sloga.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzehiito zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »KRANZ JOBEH« grenčice.
1 Sest rogoviležev je prijela policija v zadnji noči. To ni nazadnje nič posebnega. Bolj čudno pa je, da je vseh šest tičev bilo brez beliča, kljub temu, da so si ga naložili polno mero. »kazalo se je, da so s si stari delomržnežl, ki če/, dan nabirajo pri dobrosrčnih ljudeh drobiž, nato ga pa zvečer zapijejo. Draginja se njim pozna le v toliko, da sedaj nekaj dalj časa pritiskajo kljuke in da zato malo kasneje |>onoči začno rogoviliti.
I Tatvine koles. Zadnje dni je policija prijela zopet prijave o petih ukradenih koles v skupni vrednosti 3.000 din. Kakor ponavadi so tatovi kolesa odpeljali izpred gostiln in iz vež.
1 Velika tatvina vreč. V Obirski ulici je bilo ponoči iz skladišča Filipa Podbevška ukradenih 160 vreč za moko in 80 vreč za kavo v skupili vrednosti 5100 din. V zadnjih 14 dnevih pa je bilo prav tam vsega skupaj ukradenih že 400 vreč za moko, ki so bile vredne 12.400 diu.
Za Jegličev akademski dom
so darovali: neimenovani 20.000 din; po 100 din: dr. Fr. Kulovec, senator; Ponebšek Janko, notar, Murska Sobota; neimenovani; občina Vel, Lašče, občina Koroška Bela. Po 500 din: dr Voršič A., Celje, občina Komenda. Po 400 din: neimenovani, občina Loka pri Zidanem mostu. Po 200 din: dr. I. Lovšin, Laško, župna pisarna Trnovo. Po 100 dinarjev: dr. A. Breznik, inž. Erpič J., Logar Ivan, Lekenik, Žmavc F., Mala nedelja, Čuden Josipina, občina Bohinjska Srednja vas, občina Sv. Lenart pri Laškem. Dr. J. Fabijan 57 din, Koletič, prof., 50 din; dr. F. Štele 30 din; dr. St. Aljančič 25 din; M. Ahačič 10 din; Lado Ločnikar 10 din; A. G. 5 dinarjev.
Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Naj bi bili njihovi darovi v spodbudo vsem, ki sc »Jegličevega doma« še niso spomnili, čeprav 60 dobili že mnogo prošenj. 2e samo dejstvo, da bo ta dom spomenik pokojnemu slovenskemu vladiki, in neobhodno potrebna socialna ustanova današnjih težkih časov, akcijo dovolj priporoča.
Pošiljajte darove za »Jegličev dom« na Hranilnico dravske banovine v Ljubljani, čekovni račun 10.680.
Akcija za »Jegličev akad. dom«
češkim platnom«. Kupila je dve bali takega platna ter plačala meter po 120 din, v trgovini pa so ji pojasnili, da je dobila navaden šifon, ki stane meter 60 din. Oškodovana je za 2160 din.
m Trlie nepobolišlfivl grešniki obsojenL Mali senat mariborskega okrožnega sodišča si je v ponedeljek dopoldne privoščil tri nepoboljljive tatinske grešnike, katerih niti številne kazni niso poboljšale. Franc Gustin iz Poljčan je bil zaradi tatvin v Slov. Bistrici obsojen na 2 leti robije in 3 leta izgube častnih pravic, Kari Kostrevc iz Sremelj je dobil zaradi tatvine v Župetincih 1 leto in pol robije ter 2 leti izgube častnih pravic, 34-letni Janez Pečnik iz Goriškega pa je bil obso-je zaradi tatvine ene ovce na 5 mesecev strogega zapora ter 2 leti izgube častnih pravic.
m Nezavestnega bolnika je okradel. V ponedeljek je prispel v Maribor trgovec Franc Nedog iz Ptuja ter jc nameraval potovati v Gradec. V Mariboru pa ga je na ulici napadla slabost ter se je onesvestil. Prišli so reševalci ter so ga prepeljali v bolnišnico. Ko pa so reševalci v bolnišnici klicali vratarja, so položili bolnika na nosilnici na tla. Tedaj je pristopil neznan moški ter se sklonil nad nezavestnega z besedami: »Tega gospoda pa poznam, pa bom njegovo gospo obvestil«. Obenem je nekaj šaril okrog ležečega. Potem se je ugotovilo, da mu je ukradel 500 din vredno uro in razne listine. Tatu je pa policija izsledila zvečer v osebi brezposelnega trgovskega pomočnika Ivana Frica, ki je prodajal po Mariboru v gostilnah razglednice. Ure pa pri njem niso več našli,
Gledališče
Sreda, 11. decembra: Zaprto. Četrtek, 12. decembra, ob 20: Plesni večer Moharjeye in Pilata, člana ljubljanskega baleta. Red C.
CELJE
c FO Celje I. ima drevi ob 8 v Prosvetnem domu svoj redni sestanek, na katerem bo govoril g. ravn. Franc Kotnik o 140 letnici Prešernovega rojstva.
c Razstava del Alberta Sirka. Prof. Albert Sirk bo razstavil v sejni dvorani Mestne hranilnice v času od 15. do 27. decembra t. 1. svoja dela, ki bodo pokazala v glavnem naš Jadran, naše morje v vsej svoji lepoti in življenje naših dalmatinskih ribičev, tako kakor oa je videl in občutil umetnik. Razstavljeno bo blizu 50 del, večinoma v olju in nekaj akvarelov.
c Odlikovanje Celjskega šahovskega kluba. Ob priliki proslave 20-letnice je za svoje kulturno, prosvetno in tujsko propagandno delo dobil CŠK priznanje z najvišjega mesta. Včeraj dopoldne je okrajni načelnik g. dr. Ivan Zobec izročil odboru CŠK red sv. Save IV. stopnje, poudarjajoč zasluge, ki si jih je klub pridobil za Celje s tem, da je nastopil 41 krat v Celju proti raznim tu in inozemskim klubotn.
c Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije, podružnica v Celju, priredi drevi ob 8 v mali dvorani Ljudske posojilnice predavanje, na katerem bosta govorila o Pokojninskem zavodu za nameščence g. dr. Milavec Anton, predsednik zavoda, o Trgovski bolniški blagajni pa g. Ivan Martelanc, predsednik bolniške blagajne. Ker bosta gospoda predavatelja razpravljala o raznih spremembah in stanju obeh zavodov, vabimo člane in prijatelje društva, da se predavanja polnošlevilno udeleže!
c Umrla je. V Aškerčevi ulici 5 je umrla v ponedeljek S4 letna Jožefa Gorjup. Pogreb bo danes ob 3 popoldne iz mrtvašnice okoliškega pokopališča. Naj počiva v miru, svojcem izrekamo svoje iskreno sožalje!
c Ponovna razprava proti Zelenki Emanuelu iz Hrastnika je že razpisana na okrožnem sodišču v Celju in bo 30. decembra dopoldne v veliki dvorani. Vrhovno sodišče v Ljubljani je namreč s>odbo okrožnega sodišča razveljavilo in določilo, da se o tem dogodku še enkrat razpravlja.
c Še k včerajšnji notici o pustolovščini na Starem gradu. Celjska policija, ki je aretirala 28-letnega Karla Straška iz Rogaške Slatine, ki je s svojim tovarišem, katerega še zaenkrat ni dosegla roka pravice, napadel gostilničarja Jiha na Starem gradu, je ugotovila, da sta Strašek in njegov tovariš na sličett način ogoljufala tudi natakarici v gostilni Kreuh in Oto.
c Nesreče. 56 letna Zličar Terezija iz Ponikve ob juž. žel. si je pri padcu zlomila levo roko v zapestju. Levo nogo v stegnu si je zlomila pri padcu 61 letna Osojnik Ana iz Sv. Petra pod Sv. Gorami. V Sv. Primožu pri St. lurju je padel in si zlomil levo roko v zapestju 19 letni delavec Zupane Jože. Iz Avtomobila je padel 19 letni mesarski pomočnik Stropnik Ferdo iz Šoštanja in zlomil levo roko pod komolcem.
c Vlom v Braslovčah. V stanovanje posestnika Plaskana Mihaela v Braslovčah je vlomil pred dnevi 39 letni Kovče Martin, doma iz Sv. Lenarta nad Laškim. Ukradel je nekaj denarja in obleko. Tata so izročili sodišču na Vranskem.
c Na 5 mesecev strogega zapora je bil obsojen 48 letni Marčen Janez iz Dobrinja pri Loki pri Žusmu, ker je svojo 20 lelno hčerko Marčen Pavlo, za katero je dolžan skrbeti, in ki ima odprto tuberkulozo, pustil brez potrebne oskrbe v prilikah, ki so ogrožale njeno življenje.
Smrfna žrtev dela
V ponedeljek 2. decembra se je v tovarni lepenke in papirja na Sladkem vrhu zgodila obratna nesreča, katere žrtev je postal Jože Jeza, doma s Ptujske gore, ki je bil v tovarni nameščen kot pomočnik navijalnega stroja. Jezi je pri stroju spodrsnilo in je padel tako nesrečno, da je z roko priletel med valjarje, ki so mu roko dobesedno zmečkali. Jezo so takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je danes zjutraj umrl. Pokojnik jc bil dober delavec. Njegov pogreb bo v sredo ob 15 iz mrtvašnice na Pobrežju. Naj v miru počiva, sorodnikom naše sožaljel
Spod. Polskava pri Pragerskem
Domače prosvetno društvo je naznanilo veselo vest, da leto »Miklavž prihaja« v Mohorjevo dvorano. Sešli smo se v lepem številu skupaj na predvečer sv, Miklavža, dobrotnika malih in velikih, ter zrli na govornika, angele in nebeškega odposlanca, ki je v krasnem ornatu delil darove iz bogate zakladnice. Ko smo zagledali polne bele koše, smo nestrpno čakali, kdo bo zadel kot svoje sladko breme poln koš na rame? Zdelo se nam je, da bi ga z veseljem pograbile še tiste gospodične, ki so zbežale v razne mestne službe, da bi jim doma ne bilo treba prenašati košev. Kot kronisti moramo povedati, kako se je doma potolažila radovednost tistim srečnežem, ki so pri odpiranju nehote poslali celo jato živih vrabcev nazaj v zračne prostore zlate svobode. Ugajale so nam krasne obleke Miklavža ter nebeških krilatcev in njihove zlate krone ter velike perutnice, kar je vse naredila gdč. Minka Bertoletova. Pozorno smo poslušali prav prijetne akorde kot uspavanko, ko sta velika angela zastražila revna in utrujena otroka, ko sta šla v gozd iskat svetega Miklavža.

Brat ubil brata
Strašna žaloigra v hiši slaboumnih ljudi
Maribor, 10. decembra.
Pred nedavnim časom smo v našem listu poročali o drznem roparskem napadu v vasi Sp. Sta-šina pri Podlehniku v Halozah, ki je precej spominjal na še nepojasnjen roparski umor pri Sveti Barbari v Halozah. V Sp. Stanošini so našli posestnika Janeza Drobniča v njegovi hiši ubitega, njegovega brata Andreja pa tako poškodovanega, da so ga morali spraviti v ptujsko bolnišnico, kjer se še sedaj nahaja. 13 letni pastirček Viktor Vrečer, ki je služil pri obeh bratih, je izpovedal, da sta vdrla v Drobničevo hišo okrog 1 ponoči dva velika, močna razbojnika, ki sta svetila z električnimi svetilkami ter zahtevala od obeh Drobničev denar. Andrej Drobnič in pastirček sta spala takrat, ko so razbojniki vdrli v hišo, na peči, Janez Drobnič pa na klopi poleg peči. Janez in Andrej sta se postavila razbojnikom po robu, pastir pa je pobegnil ter se zatekel domov. O tem napadu je pastirček pripovedoval svoji materi, ki je obvestila sosede, ti pa so poslali po orožnike. V vsej okolici je zavladalo strahovito razburjenje zaradi razbojništva, saj je ljudem še v živem spominu roparski napad pri Sv. Barbari". Orožniki so začeli z vso vnemo s preiskavo. Prijeli so tri bosanske delavce, ki so v sosednji vasi tovorili s svojimi konjiči drva iz gozdov. Pastir je pripovedoval, da so razbojniki govorili hrvaško. Dne 19. novembra zjutraj so omenjene tri konjarje res videli v Stanošini. Izgovarjali pa so se, da so prišli po svoje konjiče, ki so se ponoči pasli ter so tako zašli do Stanošine. Vse tri Bosance so zaprli, ker pa ni bilo proti njim nobenih dokazov, so jih izpustili.
Že v začetku preiskave pa se je orožnikom zdel ta zločin zelo skrivnosten. Ko so namreč proti večeru prišli na dom obeh bratov Drobničev, ki leži precej na samem v jarku ter je najbližji sosed oddaljen kakih 200 metrov proč na griču, je Andrej Drobnič pasel živino. Bil je tako poškodovan, da se je komaj vlačil okrog, pa vseeno ni priklical sosedov ter je sam opravil živino. Truplo njegovega brata Janeza pa je ležalo v postelji, skrbno umito, da se niso poznali na njem nobeni krvavi madeži. Pokrito je bilo z rjuho. Vse v sobi pa je bilo razmetano, cunje so ležale sem in tja ter se je videlo, da je nekdo brskal po omarah, kakor da bi iskal denar.
Pri Drobničevih so bile čudne razmere. Na domu sta živela brata Janez in Andrej. Janez ni rad dosti delal, Andrej pa je bil slaboumen, vendar ne toliko, da ne bi bil znal gospodariti. Bil je jako skop, stiskal je vsak dinar ter si je tako prihranil nekaj denarja. Družbo jima je delal 13 letni pastirček Viktor Verlič, ki pa je tudi nekoliko omejen. Vsi trije so tvorili neko čudaško, nenormalno družino, ki je živela sama za sebe, brez tesnejših stikov s sosedi. Ker so ljucUe mislili, da morajo imeti Drobniči nekaj denarja in ker so ostale okoliščine, posebno še pričevanje pastirčka, to potrjevale, se je zdelo povsem verjetno, da je treba zločin pripisati razbojniškemu napadu. Toda sedaj se je posrečilo orožnikom vendar razvozljati to zagonetko, pa se je iz razbojništva izcimila strašna žaloigra, ki se je že dolgo pripravljala, dokler se ni v usodni noči od 19. na 20. november odigrala v družbi treh nenormalnih, slaboumnih ljudi. Ugotovilo se je, da je ubijalec Andrej Drobnič, ki je ubil lastnega brata v strahovitem spopadu, ki se je med obema izvršil in pri katerem je sam dobil nevarne poškodbe. Do spopada pa je prišlo zaradi tega, ker je hotel Janez Drobnič pripeljati na dom ženo, ko se je naveličal večne družbe slaboumnega brata in pastirja. Vse podrobnosti te žaloigre je razkril orožnikom 13 letni pastirček Vrečer, ko so ga ostro prijeli, ter jim je priznal, da je svojo prvotno izjavo podal pod pretnje ubijalca Andreja. Pastirček je bil priča poboja med bratoma ter je o tem pripovedoval:
Brata Janez in Andrej Drobnič sta se že dolgo kregala, ker je Janez izjavil, da se hoče oženiti, ker mu je tega samskega življenja že zadosti. Andrej pa se je bal, kaj bi se potem z njint zgodilo, če si brat pripelje k hiši ženo. Zaradi tega mu je vedno nasprotoval ter mu grozil. Tudi sosedje so vedeli, da bi se bil Janez že zdavnaj rad oženil, pa se ni upal zaradi brata. Janez je bil vedno brez denarja ter odvisen od brata, ki je imel nekaj gotovine, katero je skopo stiskal, vendar je bratu od
časa do časa nekaj dal. Dne 19. novembra z.večer sta brata ribala zelje, pri tem poslu pa sta spila dva litra vina, ki jima je zlezlo v glavo. Janez je spet omenil, da se bo oženil, Andrej je razburjen ugovarjal in tako je nastal med njima prepir in iz njega poboj. Oba sta se spoprijela ter se strahovito obdelovala. Andrej pa je bil močnejši ter je prizadel bratu smrtne poškodbe, pa tudi sam jih je precei odnesel iz boja. Ko je brat omagal, ga je Andrej položil v posteljo ter ga pokril. Mislil je, bo že prišel k sebi, ko pa je videt, da je mrtev, ga je kar pustil tam ter je šel opravljat živino. Poprej pa je še odstranil s trupla krvave madeže. Pastirčku pa je strogo zabičal, naj pove svoji materi, da so obiskali hišo razbojniki, ki so Janeza ubili. Zagrozil mu je, da drugače ubije še njega. Tako je potem pastir tudi govoril, ko pa ga je mati naganjala, naj gre nazaj k Drobničevim, se je branil ter izjavil, da se boji Andreja. To je bilo potem povod, da je padel sum na Andreja. Državno tožilstvo v Mariboru je sedaj odredilo aretacijo slaboumnega ubijalca, ko bo toliko okreval, da lahko zapusti bolnišnico.
m Seja mariborskega občinskega sveta bo v
petek, dne 13. t. m. ob 18 v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu je vsega 61 točk.
m V poročilu o proslavi dijaškega praznika pomotoma ni bilo omenjeno sodelovanje dijakov drž. učiteljske šole. Dijaki učiteljišča so se letos prvič udeležili proslave dijaškega praznika Brezmadežne ter so za uvod nastopili z glasbeno orkestralno točko, katero so izvajali z veliko preciznostjo in umetniškim občutjem.
m Slovenska težkoatletska zveza ima drevi ob 8 v običajnih prostorih odborovo sejo.
m Tudi bolgarski sezonci se vračajo. V ponedeljek zvečer je prispel iz Nemčije transportni vlak s 755 bolgarskimi sezonskimi delavci, ki se vračajo v 6vojo domovino. Po kratkih obmejnih formalnostih je transport nadaljeval vožnjo naprej.
m Absolventi kmetijskih šol ostajajo večinoma na domači grudi. V poročilu o proračunski seji kmetijskih odborov za Maribor desni in levi breg smo omenili tudi izjavo nekega člana odbora, da absolventi kmetijskih šol ne ostajajo na domači grudi, temve. silijo v druge poklice. K tej trditvi nam pošilja Zveza absolventov kmetijskih šol popravek, da to ne odgovarja resnici. Glasom statistike je ugotovljeno, da je v letih 1918—1932 ostalo na domačem posestvu 76.5% absloventov, kmetijski službi se je posvetilo 19.1% absolventov in le 4.4% absolvetnov se je v teh letih kmetijskemu poklicu izneverilo z vstopom k orožništvu, v vojsko, k policiij itd. Danes pa 06tane zvestih kmečki grudi in kmetijskemu poklicu še večji odstotek absolventov.
m Izpremembe v tekstilni industriji. Zvedeli smo, da je prevzel delež bivšega solastnika tekstilne tovarne »Jugotextil« Loebla-Lariča, ki se je izselil v Argentino, solastnik in ravnatelj tovarne »Jugosvila« g. Bader.
m Opozorilo. Ponovno se pojavljajo pri raznih strankah v Mariboru ljudje, ki jim Vsiljujejo pod pretvezo umetniških slik manjvredne izdelke za drag denar. Zato ponovno opozarjamo občinstvo, naj v vsakem primeru od takih ljudi zahteva pismeno potrdilo Umetniškega kluba v Mariboru, da prodajalec nudi umetniško kvalitetne izdelke. — Umetniški klub v Mariboru.
m Prva operna predstava v tej sezoni bo v mariborskem gledališču v soboto. Uprizori se Verdijeva opera »Ples v maskah« z gostovanjem gdč. Vere Majdičeve,
m Božični turnir mariborskih šahistov se ie pričel v ponedeljek zvečer v kavarni Astoria ter se ga udeležujejo najboljši mariborski tekmovalci. Turnirski vodja jc prof. Sila, pri žrebanju pa je bil postavljen naslednji vrstni red: 1. Gerželj, 2. Knehtl, 3, Babič, 4. Marotti, 5 prof. Stupan, 6. Mišura, 7. Lobkov, 8. Marvin, 9. Kuster, 10. Kuko-vec, 11. Vidovič, 12. Čertalič. Takoj nato se je pričelo I. kolo. Stupan je premagal Marvina, Mišura Lobkova, Gerželj Čertaliča, Vidovič Knehtla, remis pa je bila partija Marotti-Kuster in prekinjena partija Babič-Kukovec. Drugo kolo bo drevi.
m Slepar s »češkim platnom«. Industrijalčeva žena Gizela Aus je prijavila policiji, da jo )£ oslc-paril neznanec, ki je govoril hrvatsko, s »pristnim
KULTURNI OBZORNIK
Zbrano delo Dragotina Ketteja
Nova Založba, ki je izdala celotno delo Ivana Cankarja, je izdala sedaj tudi v enem zvezku (LVI + 352 str.) njegovega prijatelja in sodobnika pesnika Dragotina Ketteja Zbrano drlo, kolikor ga je znanega doslej. Uredil, zbral in za tisk priredil ter literarno zgodovinski uvod in kritične opombe je napisal prof. France Koblar, ki je uredil tudi zadnji zvezek Cankarjevih spisov. Že prej je v Slovenskem jeziku priobčeval gradivo h kritični osvetlitvi Kettejeve pesniške ostaline, kar je prinašalo pogled v njegovo uredniško delo. Zdaj je izšlo Zbrano delo v tisku in lepi opremi ter se tako ta izdaja Ketteja lahko postavi ob stran Cankarjevemu delu in bo pač najlepšo darilo za božični čas vsakemu ljubitelju slovenske besede, slovenskega pesništva in slovenskega duha sploh.
Vsem je znano, kakšen literarni boj je nastal ob prvi izdaji Kettejevih pesmi, ki jih je na željo umirajočega pesnika samega (ki pa se je takoj na to tega pokesal) uredil Anton Aškerc leta 1900: kako so se oglasili Kettejevi najožji prijatelji s Cankarjem kot besednikom, da je gradivo površno izbrano, da ni popolno, da je prenarejeno in s premalo pietete ter zavesti velikega genialnega pesniškega dela izdano. Tudi vemo, da je za drugo izdajo Aškerc marsikakšne popravke omilil in dodal, toda celotnega Kettejevega dela doslej nismo imeli. Zdaj pa je Kette že štirideset let .last slovenske, literarne zgodovine, že zdavnaj je prištet klasikom slovenske pesmi ter je ne samo njegova oseba, temveč tudi njegov čas z vsemi sodobniki toliko odmaknjen v zgodovinsko perspektivo, da je že dozorel za kritično obdelavo. Zdaj je izšlo ce-4 lotno delo, o katerem je Cankar sodil, »da ni niti ene same slabe pesmi«. Tako je Koblar uredil to Zbrano delo na način, kakor se izdajajo klasiki z vsem gradivom, ki zanima literarnega zgodovinarja, ter z opombami prvih objav, rokopisnih inačic ter tudi z objavo vse ostaline, tudi njegovih pisem, kar jih je dosegljivih. Tako je podvrgel ostri tekstni in stvarni kritiki vse doslej objavljene Kettejeve stvari, pesmi, basni, prozo in kritiko ter korespondenco, zbral vse, kar so o Ketteju prinesli v literarno zgodovinsko evidenco njegovi sodobniki po raznih listih in revijah zadnjih 40 let, ter na podlagi tega dal kolikor mogoče kronologični pregled Kettejevega ustvarjanja, pa ga tudi uvrstil v čas in njegov rod ter ga kritično osvetlil tudi s stvarne strani, kolikor je mogoče.
Imel je Koblar neprimerno težje stališče pri urejevanju kakor Aškerc, kajti razne beležnice in ostalina, ki jo je imel Aškerc še na razpolago, se je z leti izgubila, nekaj pa jo je seveda prišlo v novo evidenco, za katero se pa Aškerc pri svoji vzvišenosti nad mladimi tudi ni potrudil (Cankar in Zupančič pa tudi drugi sodobniki bi mu lahko postregli z gradivom, da jih je prosil). Koblar je sedaj primerjal ohranjeno gradivo z Aškerčevo izdajo, tekst, v kolikor je bilo potrebno — ne v mnogo primerih — popravil, v kolikor je bilo mogoče, navedel v opombah inačice, objavil vse stvari, ki so pozneje prišle v evidenco (Marinkov zapisnik itd., zlasti pa Ribaričeve beležnice) ter tako objavil prvič nad 30 pesmi, tudi raznih prevodov ter tudi pisem in rokopisnih kritik iz raznih Zadrug, ki kažejo nazorni pogled v Kettejev pesniški razvoj. Tako je ta izdaja Kettejeva velika knjižna novost', kajti kdor ne pozna te izdaje, ne bo poznal Ketteja! Toliko je v njej novega in pomembnega.
Pri urejevanju se je sicer Koblar držal krono-logičnega načela, toda Aškerčeve razdelitve pesniških vrst, tako da Zbrano delo ni razbilo harmonije enotne zbirke.
Opombe na koncu knjige predočujejo — po zgledu ureditev Cankarjevih spisov — usodo Aškerčeve izdaje Kettejevih pesmi ter najdbe ostalih rokopisnih literarnih beležk, nato pa pregled literarno zgodovinskega gradiva ob vsaki pesmi: kdaj je nastala, kje je ohranjena (rokopis ali tiskana — prvič in v zbirki) ter tudi komu je namenjena. Te opombe so pisane z vso zanesljivostjo in kritičnostjo.
Vsemu zbranemu delu pa je prof. Koblar napisal uvod, ki naj bralca vpelje v branje Ketteja in v razumevanje njegove dobe in njegove pesniške osebnosti. Tu uvodoma poudarja, da danes ne zadovoljuje samo idealistično izbiranje posameznih sadov genija, temveč nam šele prava ponazoritev vsega življenja in tudi stranskih odtenkov more dati polno podobo pesniškega lika, njegovega razvoja in njegovih bojev. Tako je Koblar postavil Ketteja v življenjski okvir, ga spremlja po poti v raznih mestih (Ljubljana, Novo mesto in Trst), obenem pa poda nazorno tedanjo temperaturo časa s sintetično oznako časa na prelomu konec 80 in 90 let, ko se je začel usodni idejni razdor v slovenski javnosti, katerega žrtev je v nekem oziru postal tudi Kette. Popravlja pa znano mišljenje, da je Kette zaradi zabavljice na Missio bil izključen iz Ljubljane, kajti na podlagi šolskih dokumentov se vidi, da je bil vzrok povsem drugje (erotičnega značaja). Jasno vidimo Ketteja v družbi ljubljanskih Zadrugarjev, j>a tudi novomeških, kot največjega misleca med njimi in kritika, spremljamo ga v Trst k vojakom ter v smrt v ljubljansko cukrarno. Nazorno jc prikazano, kako je rasel Kette v izrazito osebnost s svojim lastnim mišljenjem v borbi z dobo in sorodniki. V zadnjih straneh pa je na kratko v sintetičnem pogledu označeno tudi njegovo pesniško zorenje ter je poudarjena njegova osebna nota med modernimi, med katerimi se je najprej in najbolj približal narodu in podal najzrelejšo pesem. V tem oddelku pogrešamo še formalnega pogleda na njegovo pesem, ne samo idejnega, ki sicer razloži nje smisel, ne pa njenih estetskih sestavin, toda zdi se, da bi potem uvod, ki hoče biti le napotek v razumevanje Ketteja kot človeške in pesniške postave, ne pa dokončna analiza njegovega ustvarjanja, predolg. Na vsak način je ludi še po tem uvodu odprto vprašanje tehnike Kettejevega pesniškega ustvarjanja, njegove oblike in njenih umetnostnih sestavin, kar bo še marsikomu hvaležna naloga, ki pa bi tukaj presegala okvir literarno zgodovinskega, kulturnega in psihološkega uvoda.
Zbrano delo je prijetno opremil z vinjeto slikar Slavko Pengov, kot priloga pa je dodan Jakčev portret pesnika ter pesnikov faksimile ene najbolj . znanih njegovih pesmi Noč truda molči ... Nekaj | tiskovnih napak (pri Murni, Župančič itd.) lahko vsak mimogrede sam popravi.
Ketejevo Zbrano delo je vsekakor slovstveno zgodovinski dogodek. Z njim smo dobili celotno podobo enega največjih slovenskih modernih klasikov ter zgled, kako je treba izdajati takovrslna dela. Koblar pa se je z njim uveljavil kot najboljši i dedič in nadaljevatelj Prijateljeve urejevateliske ' tradicije.	*d
Ljubljanska drama: Funtkova Tekma
(Po uprizoritvah dne 29. X., 19. in 28. XI.)
Podoba je, da upravičeni opomini naše kritike, češ, da se mora bolj upoštevati slovenski spored, vendarle niso bili zaman; letos je videti vodstvo drame bolj naklonjeno domačini avtorjem. Tako je bilo med doslej uprizorjenimi igrami polovica izvirnih del. Toda kakor je vse to hvalevredno, nam vendar ni vseeno, kaj in kako se uprizarjja iz naloge, ki jo ima Narodno gledališče, izvira, da se od slovenskih del ne smejo izbirati samo najboljša, ampak tudi srednje dobra dela. Poleg upoštevanja zadnjih novosti bi bilo treba predvsem popraviti krivico nasproti tistim delom, ki jih je gledališče doslej neupravičeno prezrlo, a med ponovitvami bi morale imeti prednost pomembnejše igre in pa tista dela, ki že uprizorjena, kličejo po novi, boljši ali pa sploh šele pravilni odrski podobi. Ponovno tudi obžalujemo, da je gledališko vodstvo zamudilo nadvse ugodno priliko, da nam pokaže rast naše dramatike z razvojnega vidika. To je bilo lani, ko smo praznovali stopetdesetletnico gledališča. Ta prekrasna naloga bi bila izvedljiva zlasti, če bi se bil ta jubilej zvezal z bližajočo se šliridesetletnico, odkar smo dobili novo deželno (današnje operno) gledališče (1892/93). Taka gledališka triletka bi bila tudi z narodno vzgojnega vidika zelo potrebna in zaslužna. V njej bi ob primerni razvrstitvi prišla do veljave tudi manj dognana dela, ki nam morajo biti draga že zato, ker so po svoje pomagala graditi celotno stavbo naše dramatike, dasi morebiti ne pranesejo strožjega kritičnega merila. Sicer utegnejo prav taka dela ubijati tam, kjer bi moralo gledališče graditi: to je pri vzgoji gledališkega občinstva do izvirnih slovenskih del.
Te niis.i so se nam porodile ob letošnji ponovni uprizoritvi Funtkove »Tekme«. Čeprav je to delo med vsemi avtorjevimi dramskimi jiosku-si najtehtnejše, je vendarle kot drama šibko. Zgodba, ki je zajeta iz umetniškega sveta, bi bila lahko sama po sebi zanimiva in zaradi svojega, v naši dramatiki izvirnega motiva umetnostno vzgojna. Toda v glavnem je avtorju uspelo le, da prikaže gledalcu svojsko meščansko okolje, medtem ko se mu drama, ki naj bi predstavljala tragedijo umetniške častihlepnosti, nikakor ni posrečila. Njeni zunanji zgradbi ni mogoče mnogo ofiorekati, a že dialog, ki vsebuje nekaj poučnih in celo lepih aforizmov o umetnosti, čeprav je v bistvu zelo literaren, kaže na intelektualni izvor in docela eklektičen značaj pričujoče drame. Predvsem za razodevajo to značaji, izmed katerih pogrešata močnih osebnih črt zlasti osrednji postavi, ravnatelj Lesovin in kipar Danej. Zlasti prvi je razumljiv holj z medicinskega kakor pa psihološkega vidika, saj katastrofa pri njem ni toliko tragika duha kakor zlom organizma. To je tudi vzrok, da v drami ni osrednjega gibala, konflikta, ki je v Lesovinu docela izkonstruiran, med njim in Danejem (stari in mladi) nejasen, med njim, Danejem in Stano pa namenoma prezrt. Zato to delo kljub zanimivim nastavkom in posrečenim posameznim prizorom v celoti ne prepriča; predvsem mu manjka osebne prizadetosti in pesniške toplote, katere ne more nadomestiti hladni formalizem izraznih sredstev in sentimentalni patos, 8 katerim je
s tisto nazornostjo, ki že od nekdaj odlikuje to igralko v oblikovanju realističnih postav. Bolj problematično nalogo ima nosilka manj jasne Slanine podobe, kateri je vendar znala vdihniti ga. V. Juvanova dovolj življenja; prehode, ki jih doživlja ta pravkar vrnivša se zavodarka tako v svoji mladi ljubezni kakor v odnosu do očeta, je označevala neposredno in pristno. Posebno priznanje ji gre za prizore v zadnjem dejanju. Najtežjo nalogo izmed vseh igralcev je jiač imel g. Gregorin, ki jt> igral ra"natelja Lesovina. Kolikor je mogel, je oživil to dramatsko nemogočo figuro in ji dal vsaj zunanje plastičen izraz. Poudarim naj, da ni bil nikjer neukusen, in še posebej, da ni omagal pod težo nehvaležne naloge, ampak je skušal od predstave do predstave svoj lip še poglobiti.
V vlogi mladega kiparja so nastopili trije igralci. Kako pasivna in dramatsko nedognana je ta oseba v igri, dokazuje najbolj to, da niti igralec tolikih kvalitet, kakor jo g. Sever, ni mogel ustvariti iz nje igralsko dovolj izrazite podobe. Spričo njega sta bila gg. Borko in Gale še me-dlejša. Vendarle bi dal med njima prednost Ga-letu, ki je bil toplejši in glede na pojmovanje vloge morebiti sploh najboljši izmed vseh treh Danejev, česar pa seveda ni mogoče reči o moči njegovega igralskega izraza, ki je še zelo začet-niški. Moti tudi način njegove izgovarjave. Tudi Jože Borko nas ni navdal z najboljšimi upi. Pohvaliti moram sicer skrbne besedne poudarke, medtem ko priča nesigurnost, s katero je nastopil, ne samo o resnosti njegovega prizadevanja, ampak tudi o dejanski nemoči, ki je za zdaj še značilna za tega adepta gledalce teorije, režije in igralstva hkrati. Ko br> po dvajsetih, tridesetih takih nastopih spoznal, da ni prav za prav še nič, utegne morda v sebi doživeti tudi igralca-ustvarjalca. Sicer pa sem mnenja, da je takale »tekma« smiselna in zanimiva samo tedaj, kadar gre ne le za pomembne vloge, ampak tudi za po-membne igralce.	France Vodnik.
Gledališče mladih
Gledališče mladih je že lani parkrat nastopilo s svojim novim pojmovanjem gledališke umetnosti. Danes bodo v Franičškan6l<i dvorani prikazali v svojem gledanju Leskovčevo dramo Dva bregova. Ob tej priliki mi je g. Sintič, ki je eden organizatorjev te skupine dal naslednja pojasnila o nalogah Gledališča mladih ter njihovem delu.
Kakšne naloge si postavljate z Gledališčem mladih?
Vsa večja mesta imajo poleg Narodnih (oficiel-nih) gledališč, tudi privatna in amaterska gledališča, ki so za razvoj gledališke umetnosti nujno potrebna, pa se največkrat izognejo svoji nalogi, gledališko
vzgajati publiko in služijo samo zabavi. Posamezna pa vendar ostanejo zvesta svojim namenom in vkljub težkim materijalnim prilikam vršijo svojo veliko naloga. Naloga takšnega, k pravi gledališki umetnosti stremečega gledališča je: Vzgajati v ljudeh etični in estetski čut in pokazati življenje, tali. šno kot je v resnici, brez patooa in romantike. Za dosego teh dveh ciljev pa mora iskati novih odrskih oblik, kajti stare ne zadoščajo več. Tako postane tako gledališče samo po sebi eksperimentalno, kar pa ni znak nejasnih pojmov ali neznanja, temveč jc to le prisluškovanje življenju in nov poizkus za dosego čim večjega čustvenega razmaha. Takšno gledališče vrši poleg zgoraj omenjene naloge tudi to, da vzgaja naraščaj, ki si je svest naloge, ki jo ima dramski umetnik in daje ritem narodnemu gledališču. Z drugimi besedami ie takšno gledališče »en-fant terrible« v dobrem smislu besede. Želeli b«, da po6tane v Ljubljani, kjer šc nimamo privatnega poklicnega glegališča, »Gledališče mladih,«
Zakaj ste si izbrali Leskovca?
»V pretekli sezoni smo uprizorili Btichnerjevega »Vojčka« in Cankarjevo »Lepo Vido«. Po uspehih teh predstav sem prišel do prepričanja, da naj slovenski režiser režira predvsem domača dela, kajti ta so nam najbližja Zato smo se odločili, da letošnjo sezono otvorimo z domačim delom. Leskovca pa smo si ubrali zato, ker je tc delo polno močnih dramatskih zapletljajev. Hočemo dokazati, da čutimo predvsem nujnost takega umetniškega delovanja, ki ima svoje korenine v domači sredini. Resnično nalogo gledališča najbolj uveljavljamo na ta način, da prikažemo življenje, kakršno je, tem bolj udarno takrat, kadar nam to življenje ni samo znano, temveč ga tudi čutimo. To je možno le pri doma. čem delu.«
Z vko ljubeznijo smo pripravljali predstavo, dali 6mo ji takšen scenski okvir, ki je tesno povezan z dogajanji in okolico, tako mislim, da bo ta uprizoritev dokazala, da imamo doma dovolj dobrih dramskih del, ki pa jih Narodno gledališče zanemarja. Ob tej priliki hočemo tudi počastiti spomin pred desetimi leti umrlega avtorja.«
Kako mislite za bodočnost in kaj želite od javnosti?
»V bodoče mislimo delati v smislu naloge, ki smo si jo zadali. Z vso voljo in močjo se posvetiti delu, da uprizorimo čim boljše predstave.
Od javnosti pa želimo, da nas podpre s tem, da prihaja na naše predstave, se smeje <n joče z nami, nas kritizira, korigira in nam obenem daje pravi življenjski zanos pri delu. Zgraditi hočemo dobro gledališče Čim bolj nas bo javnost podprla, boljše bodo predstave ker potem nam ne bo treba študirati v mrzlih verandah, ampak se bomo lahko neovirano razvijali.«
ŠPORT
rahlo prevlečena ta v bistvu naturalistična drama.
Kljub temu bi ne oporekali uprizoritvi tega dela, če bi bilo u"rščeno v spored bolj premiš lieno, recimo v zgodovinskem pregledu. Tako pa se bojimo, da je na tisti del občinstva, ki nima zgodovinskega čuta, a ga tudi sicer zanimajo v prvi vrsti igre, ne pa tudi igranje, delovalo nekam dolgočasno. Tistim, ki jim je bila predstava sploh odveč, lahko sicer jx>vem v tolažbo, da sem na primer jaz delo dvakrat prebral, gledal pa doslej že — štirikrat. In vendarle moram reči, da sem to storil rajši, kakor pa bil samo enkrat navzoč pri preditavi marsikaterega morebiti bolj zabavnega tujega odrskega kiča. Slovensko dra mo moramo najprej ljubiti, šele potem imamo pravico, da iščemo neskaljeni užitek največjih umetnin. Brez užitka pa človek, ki ima smisel za gledališče, pri predstavi »Tekme« tudi ni mogel biti. Kajti z odrskega vidika je bila uprizoritev zanimiva in priznanja vredna. Igra, ki jo je vodil in ji dal novo odrsko jiodobo režiser g. Milan Skrbinšek. je pač dala zadnje možnosti gledališkega izraza tej nedodelani Funtkovi stvaritvi, in prav to je hvalevredno. Tako je treba uprizarjati domača dela, pri katerih tako režiser kakor igralci najlaže fiokažejo, kaj znajo. Režiser je tukaj združil ljubezn, okus in znanje. Izluščiti tej drami jedro seveda ni lahko: ali je »Tekma« tragedija častihlepnosti, kakor je to hotel avtor, ali je tragedija starosti, ali je drama spor med starimi in mladimi, kar bi ji vsekakor dalo neko živost, ali je slednjič morebiti še najbolje, poudariti ljubezensko dramo, ki je resda zamišljena vzporedno, a je dejansko dramatsko prepričeval-nejša kakor osrednji konflikt? Sredi teh vpra šanj se je režiser odloči) za zvestobo avtorju in skušal z okusom odrsko oživiti tudi ona mesta, ki v delu samem niso preveč prepričljiva. S prijemom gledališkega veščaka je najprej rešil vprašanje prostora, ki je bil hkrati smiseln in prijeten! prav tako pa je skrbno bedel tudi nad besednimi [kmdarki, ki so bili jasni in prepričevalni. Popolnoma mu je uspelo celo najbolj problematično tretja dejanje, ki bi prav lahko izzvenelo ne le v prazno, ampak tudi v neukusno. Posebej naj poudarim, da igra kljub nehvaležno-stim, ki jih nalaga tako režiserjem kakor igralcem od predstave do predstave ni popuščala, ampak se v posameznostih celo spopolnjevala. Kar zadeva izgovarjavo, bi primonil le, da so vsi trije Daneji napačno naglašali besedo »pfijčevina« na predzadnjem namesto na četrtem slogu: prav tako ne bi rad še kdaj slišal z odra pomožnika v množini v zvezi s pridevnikom (deležnikom) v ednini.
Priznanje pa zasluži tudi trud posameznih igralcev. Kajpada so imeli to pot lažje naloge nosilci stranskih vlog, ki so že v avtorjevem delu očrtani dosti nazorneje, kakor pa oba antagoni-sta. Predvsem smo bili veseli podobe starega Grušča, ki ga je podal g. Potokar res nazorno, toplo in prisrčno, tako da smemo ta lik prišteti ne le med najboljše njegove stvaritve, ampak vobče med tiste igralske podohe, ki se ne pozabijo. Isto velja za Heleno, ki jo je predstavljala ga. P. Juvanova s popolno vživetostjo in
Tekme rokoborcev za državno prvenstvo
V	soboto in v nedeljo so bile v Zagrebu tekme za državno prvenstvo v rokoborbi. Udeležba atletov je bila prav velika, 46 jih je nastopilo. Srbska atletska zveza pa na tekmovanje ni poslala nobenega rokoborra.
Bantam kategorija: 1. Hopek (Hajduk), 2. Do-linšek (Maraton), 3. Levaj (Hakoah).
Peresna kategorija: 1.. Možuljak (Croatia), 2. Šestak (Zrinjski), 3. De Corti (Radnik).
Lahka kategorija: 1. Mrkus (Herkules), 2. Čuk (Hajduk), 3. Bednjanec (Herkules)
Welter kategorija: 1. De Luca (Herkules), 2. Ivanič (Maraton), 3 Uzelac (Hajduk).
Srednja kategorija: 1. Fišei (Pekovski), 2. Orešnik (Maraton), 3. Metzner (Croatia).
Pol težka kategorija: 1. Pirhei (Pek.l, 2. Baščak (Croatia), 3. Poslek (Croatia).
Težka kategorija: 1. Gerovac (Croatia), 2. Mi-letič (Hajduk), 3. Milkovič (Redarstveni,.
V	oceni moštev so zmagali rokoborci zagrebške Croatije, ki so dosegli deset točk drugo mesto je zasedel sarajevski Hajduk z osmimi točkami, tretje mesto zagrebški Herkules s sedmimi točkami in nato Pekovski športni klub iz Maribora in Maraton iz Maribora po šest točk, Zrinjski (Koprivnica) dve točki, Redarstveni športni klub iz Zagreba dve točki, Radnik iz Zagreb, 1 točko in Hakoah (Subotica) 1 točko.
Nekaj zanimivih podatkov o gospodarski in finančni organizaciji športa v Nemčiji
V Nemčiji se celokupna upravna služba športa, katera zahteva za časa miru med drugim 619 stalno nameščenih sotrudnikov v vrhovni upravi in v dvajsetih okrožnih uradih, krije iz lastnih dohodkov brez podpore države. Država podpira samo prireditve, ki so važne za državo, kakor na primer olimpijske igre. lingijado ter nemške telovadne in športne slavnosti. Športna uprava se vzdržuje v pivi vrsti iz članarine, ki znaša za vsakega odraslega člana dve RM. za vsakega ne-doletnega člana pa 1.60 RM. Samo iz tega se krijejo upravni stroški vseh vrst športa — bodisi dragih bodisi cenenih — in sicer po njihovem pomenu za narodni blagor. Ni torej nikakor več tako kakor prej, da bi bo'je uspevale tiste vrste športa, ki imajo velike dohodke od gledalcev, in da bi ostale nazadovael. marveč celokupna sredstva se uporabljajo po potrebi.
Druge glavne dohodke blagajne Državne zveze tvorijo vstoprine z vseh športnih prireditev zveze, dočim seN izdatki za te prireditve dovoljujejo zopet po športni smotrenosti. Tako Zvezi glede na lastne prireditve — prireditve njenih društev se vršijo ni njihov lastni račun — ni treba poravnavati izdatkov vsake posamezne slavnosti same. Skrbi pa za to. da prebitek iz celokupnosti prireditev povečuje sredstva za obče naloge.
Med naloge blagajniške uprave NSRL-a spada nadalje izvrševanje občega zavarovanja proti nezgodam za vse člane in zavarovanja proti odgovornosti Zveze in vseh njenih društev, ter oskrbovanje zemljišč NSRL-a. to je: športnih igrališč, šporanih šol. upravnih poslopij, domov, taborišč, ki jih ie približno 120 in ki so vredna 3.5 milijonov RM. Državna športna uprava ima dobrotvorno blagajno, kazino, posebne uredbe za osebje, otroški vriec. ki ga je ustanovil državni športni vodia, dalje prostore za obleke in skladišče špor'nega orodja. V delokrog blagajniške uprave spada nadalje uprava treh športnih ustanov. športne pomoči in pomožne organizacije NSRL-a.
Nemški šport tudi precj prispeva k zimski pomoči z vsakoletnim »dnevom žrtve«. Z druge strani se je nemškemu športu nedavno dovolila loterija Državne zveze za šport in telovadbo. Izvrševanj"5 te loterije spada tudi med naloge blagajniške uprave
Če si hočemo predstaviti obseg dela. ki ga opravlja uprava, moramo vedeti, da se pobirajo članarine po društvih. Zalo se mora voditi 30.000
članarinskih računov samo za društva skupine A, a ker se plačuje v obrokih, se mora vsako leto knjižiti 150.000 vplačil, članačine za 150.000 društev skupine B se plačujejo Zvezi neposredno. Med ta dela spada dvakrat na leto razjiosiljanje članarinskih znamk, dopisovanje, ki je s tem združeno, reševanje prošenj za odlog, popravljanje poročil o stanju, sprememb naslovo in tako dalje.	„
Samo ena naloga se izvršuje z znatno državno podporo: Državna in zvezna podpora za časa miru znaša več kot 1,000.000 RM. S celokupnimi za uk določenimi sredstvi se plačuje približno 100 sjortnih učiteljev in 5000 nadaljevalnih tečajev za 200.000 športnih voditeljev društev. 1i tečaji se vrše na Državni akademiji na Državnem športnem igrališču in v učnih domovih žup (okrožij). V poslednjem letu miru je promet glavne blagajne Državne zveze za š|)ort in telovadbo znesel približno 24 milijonov RM.
Dunaj postaja letos pomembno drsalno središče
Dunaj je letos ob znanih razmerah v svetu postal pomembno drsalno središče za vso Evropo. Dunajčani imajo zdaj izredno pridobitev, svetovnega prvaka Karla Schaferja, ki se je vrnil iz Amerike. Ta veliki umetnik na drsalkah vodi Visoko šolo dunajsKega umetnega drsanja. V areni >Engelmunn« je že zdaj tak promet, kakor se je opazil sicer samo v veliki sezoni Drsalci in drsalke iz vseli kifjev sveta trenirajo pri Schafer-ju. Svetovni prvak Schšifer je renel časnikarjem še pred nedavnim med drugim sledeče: »Prerokujem Norvežanki Turid Helland-Biornstad veliko bodočnost Najbrže se bo v sledečih prvenstvenih tekmah nahajala že med prvimi. Turid Helland-Bjornstad je dostojna naslednica Sonje Henie. Tudi nemška prvakinja Lydia Veicht m prvakinja Jugoslavije, gospodična Palmetova trenirala pri meni.«
V Švici so že začeli s hokejem
Na gorah je zapadel sneg, vode so pomrznile in ledne ploskve so oživele, zlasti v tistih državah, kjer je drsanje že močno razvito Tam, kjer je drsanje že šport, ki ima izredno veliko pristašev, pa se je v zadnjih časih močno razvil poseben, lep in borben šport, »ice-hockej« (ledni hokej ali kokej na ledu). Švica danes spada ie med najboljše narode v hokeju na ledu v Evrojii-Za uvod v sezoho so švicarski hokejski klubi že odigrali nel.aj tekem. Pred seboj pa iina Švica tudi živahno mednarodno hokejsko sezono. Najbližji in najožji so švicarski stiki z italijansko hokejsko zvezo.
Po italijanskih poročilih bo milansko reprezentančno hokejsko moštvo meseca decembra sprejelo v goste dve švicarski klubski moštvi, in ! sicer 23 decembra »Berner Srhlittschuhklub«, 30. decembra pi »ZUrcher Schlittschuhklub«. Mestno hokejsko zastops'vo Milana je že dobilo od italijanske hokejske zveze za tekmovalno turnejo po Švici. Pri tej priliki bodo Italijani igrali tudi z obema kluboma, ki jih bosta prišla obiskat decembra v Milan.
Na dan 12. januarja je določena meddržavna tekma v lednem hokeju med hokejskima reprezentancama Švice in Italije. Tekma bo odigrana v Ztlrichu Povratno tekmo pa naj bi zastopstvi obeh držav igrali dne 2. februarja prihodnjega leta v Milanu. Švicarska hokejska zveza ima razen tega na programu tudi še nekaj drugih važnih srečanj, do katerih ho pa seveda prišlo le, če se bodo dogodki v velikem svetu razvijali zadovoljivo.
Vesti športnih ?vcz klubov In društev
Hokejisti Ilirije imajo drevi ob pol 7 strogo obvezno trening — Vsi in točno
Kolesarska sekcija 2SK »Hermes« ima svoj 9. redni občni zbor v nedeljo, 15 decembra^ z običajnim dnevnim redom pri Habjanu v Šisk' (nasproti Keršičn) ob 9 dojioldne. Članstvo sekcije se vabi, da se udeleži občnega zbora; dobrodošli tudi sinijjulizerji kolesarstva. — Odbor.
n« ••
Sirija
in
Sedanja vojska se vedno bolj približuje bližnjemu vzhodu, to je Levantu in že slišimo padati grozeče besede, ki napovedujejo skorajšnje dogodke v Siriji, na Libanonu, v Palestini, to je v tipičnih levantskih deželah. Izza diplomatskih vrat se čuje še rahlo šepetanje in v tem šepetanju se ponavlja beseda Sirija. Kaj bo s Sirijo, ali bo predstavljala novo veliko bojišče ali bo služila za kupnino med velesilami in drugind državami in nastaja tudi vprašanje, ni li mogoče Sirija tista dežela, kjer se bo odločila sedanja vojska. Že takoj ob začetku sedanje vojske, septembra 1939, so se pričele širiti vesti, da sta Anglija in Francija zbrali v tej deželi ogromno vojsko, vesti so trdile da pol milijona dobro ol>oro-ženih mož, nekateri so trdili, da celo dva milijona, toda to je bilo pretirano. Poveljnik te armade je bil maršal Weygand. Proti komu je bila naperjena ta armada: morda proti Rusiji, ako bi čez Kavkaz in Armenijo hotela vdreti na Sredozemsko morje? Morda proti Italiji, ki bi utegnila ogrožati to francosko mandatno ozemlje, oziroma angleški mandat v Palestini, morda proti Nemčiji, ki bi utegnila po suhi poti čez Turčijo in Sirijo napasti Sueški prekop, morda celo proti Turčiji, da jo zapadni velesili drže v šahu in ji imponirata s svojo močjo. Prišel je zlom Francije v Evropi in usoda Sirije je obvisela v zraku ter še vedno visi. Ali je bila Sirija tudi predmet razgovorov, ki jih je imel Papen nedavno v Češkem lesu? Ali je sedanja grško-italijanska vojna le priprava, da bo mogla Italija po zavzetju celinske Grčije ter grških otokov, zla9ti Krete, čimprej napasti Sirijo in Palestino in od tam z druge strani ogrožati Suez, kakor ga sedaj ogroža iz Libije?
Vprašanja, dajo misliti. Zgodovina pravi, da je bila Sirija vedno bojišče za premoč v Levantu. Od Asircev, Babiloncev, Egipčanov in Per-zijcev do arabskega imperija, do križarjev. Seld-žukov in Turkov, vedno so bili tu krvavi boji. Navidezno oblast so imeli po zlomu arabskega imperija v Siriji do svetovne vojne Turki, toda Francija je že pred svetovno vojno špekulirala na to ozemlje, ki ga je po vojni tudi res dobila kot mandatno ozemlje in ga po raznih pogajanjih, diplomatskih korakih, zlasti pri Zvezi narodov, obdržala do danes.
dežela Sirija obsega 202.000 kvadratnih kilometrov ter po zadnjem štetju 3,451.000 prebivalcev. Od tega pa je treba odšteti pokrajino Hataj, ki obsega 5000 kv. km s skupno 228.000 prebivalci in ki je sedaj v resnici že turška pokrajina. To je namreč takozvani Aleksandretski sandžak, za katerega bi še pred leti kmalu izbruhnil oster spor med Francijo in Turčijo, pa je Francija popustila. Sirija upravno ni enotna. Navidezno se deli v dve samostojni republiki, to je pravo Sirijo, ki ima 175.000 kv. km in 1,940.000 prebivalcev, to je 11 na kv. kilometer, na gorsko, in skoraj krščansko republiko Libanon, ik obsega 9000 kv. km in ima 865.000 prebivalcev ali 90 na kvadratni kilometer, na avtonomno pokrajino Laudicejo, ki ima 6000 kv. km in 300.000 prebivalcev ali 58 na kv. km, ter na Džebel Druzov (El Souieda) s 7000 kv. km in 68.000 prebivalci ali skoraj 10 na kvadratni kilometer.
Mohamedancev je v tej deželi 1,500.000, po večini, to je dve tretjini so sunitskega obreda, judov je 16.500, kristjanov vseh veroizpovedi je: katoličanov 10.000, kristjanov sirijskega in mala-hijskega obreda 605.000, maronitov 250.000, pravoslavnih in drugih kristjanov 180.000.
Glavna mesta so: Damask, ki ima 250.000 prebivalcev, Halep ali Alep (260.000), Homs (50.000), Bejrut (170.000), nekdaj slavna Antiohija pa ima samo še kakih 20.000 prebivalcev. Glavno pristanišče je Bejrut. Dežela izvaža žito, zlasti koruzo, pšenico, riž, oljčno olje, sezamovo seme, bombaž. Živinoreja obstoja zlasti v reji ovac in koz, ima pa tudi sorazmerno dosti kamel, konj, oslov, mezgov, bivolov. Uvaža pa predvsem industrijske, zlasti železarske izdelke, mlečne pridelke, kemijske proizvode, kakor barve in tekstilije. Rudarstvo je v tej deželi šele v začet-kuu, trdijo pa, da je zemlja zlasti bogata kalija in natrijevih soli.
Nekoč je sirijsko železarstvo zelo slovelo (sablje damaščanke), sedaj pa je dežela zelo revna na industriji in še ta je primitivna. Vsekakor je dežela, kljub temu, da je je večina pustinja, zelo bogata naravnih zakladov in umevno je, da je bila že zaradi tega vedno predmet želja svojih sosedov, če že ne zaradi svojega strateškega položaja. Samostojna pravzaprav Sirija ni bila nikoli', ker nima enotnega prebivalstva. 48% prebivalstva so Sirijski Arabci, kakih 30% Turki, ostalo arijski Kurdi, prav tako arijski Armenci, dalje Judje, Grki in končno je nekaj evropskih naseljencev iz zapadnih držav. Večji procvit je dosegla Sirija pod vlado naslednikov Aleksandra .Velikega, ko je prišla pod grški kulturni vpliv
ter je obsegala tudi Palestino. Judje so se tedaj seveda močno upirali grškemu kulturnemu vplivu, tako popaganjenju in greciziranju (Maka-bejski bratje!), pa tudi po Kristusu je bila Sirija še vedno svetopisemska dežela, saj je tu deloval sv. Pavel! Mnogi slovenski romarji v Sveto deželo so obiskali tudi Sirijo in slovenskim liudem torej ta dežela, za katero se utegne razviti sleherni čas najbolj krvav boj, ni tako neznana dežela.	_____	c> K-
Ob smrli predsednika severne Irske
Pred nedavnim umrli predsednik Severne Irske lord Craigavon je bil silno oster in ne-spravljiv nasprotnik katoliške svobodne irske države, mož, ki ni potočil nobene solze za preganjano katoliško manjšino v provincah Severne Irske. Brez pretiravanja smemo reči, da je bil princip lorda Craigavona, odvzeti katoliškim Ir-
cem, živečim v Ulstru, vse politične pravice. — Temu je tudi v veliki meri treba pripisovati sedanje sovražno zadržanje Ircev in njihovega vodje de Valera do Angležev. Angleži, pa tudi de Valera, si niso nikdar prizadevali, da bi stanje v Ulslru omilili. Na drugi strani je treba priznati, da imajo protestanti v svobodni Irski vse verske in politične pravice. Angleški listi sami pišejo, da bodo sedaj imeli v Severni Irski večji vpliv spravljivi ljudje, ki bodo morda vendar nekoliko pripomogli k boljšim odnosom med protestantskim severom in katoliškim jugom.
Zatemnitve na Madžarskem
Madžarska vlada je izdala stroge naredbe za delno zatemnitev in je postavila točne meje, do kdaj 6mejo biti odprti nočni lokali, klubi, gledališča in podobno. Javna razsvetljava mora biti zmanjšana za četrtino dosedanje razsvetljave. — Slavnostne razsvetljave in svetlobne reklame morajo z nekaterimi izjemami popolnoma odpasti. Vsi lokali brez izjeme morajo biti zaprti v mestih o polnoči, na deželi pa pol ure prej.
Po slovenski domovini
Ptul
Praznik Brezmadežne je ptujska Marijina družba pri oo. minoritih prav slovesno proslavila. Dopoldne so članice in člani v zelo velikem številu pristopili k obhajilni mizi. Popoldne je bila v čast Brezmadežni slavnostna akademija v Mestnem gledališču Program je bil lepo izbran in skrbno pripravljen. Duhovni vodja Marijine družbe g. dr. p. Marijin Gojkošek je v izbranih besedah ortsal Marijine čednosti in pomen Njenega praznika. Gledališče je bilo zasedeno do zadnjega kotička.
Sladk osnedno tatinsko podjetje. V zadnjem času so kradli neznani dolgoprstneži po me6tu in po okolici vse, kar so dosegli. Po nekaterih vaseh so 6e specializirali na perutnino. V vasi Jurovcih je že dalje časa delovala taka tatinska družba. Kokoši so kar v jatah izginjale. Celo južnim prekupčevalcem perutnioie so kradli potioči purane. Nihče si ni mogel razložiti, kam izgine toliko perutnine. Tatovi niso spravljali nakradenega blaga v denar, pač pa 60 se mastili kar na debelo. Uredili so si kuhinjo, dobil« spretno kuharico in cvrtja ni manjkalo. Sladkosnedno podjetje bi cvetelo in se raz. vijalo, da ni posegla vnes zavist. To je privedla enega izmed lepe družbe, ki se je čutil prikrajšanega, da je vse skupaj naznanil. Poslej bodo vsi skupaj nekaj časa sanjali na pričnah o sladkostih kurjih bedsr.
Semenski krompir. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani je odredila, da občine za spomladancko akcijo dodelitev semenskega krompirja in ovsa zberejo čimprej prijave, da bo mogoče na to, ko bo znana skupna potreba, zbrati pravočasno ponudbe in pozvati v la namen zadostno število dobaviteljev. Tu ne gre za socialno akcijo, ampak ima ta preskrba le namen, da se razširi med kmetovalci dobro seme. Prijavljenci bodo plačali polno tržno ceno za dobavljeno seme, ki bo določena pozneje. Transportne stroške in semeno-gojsko doklado bo plačala kraljevska banska uprava. Interesenti imajo podati svoje prijave pri tukajšnjem uradu do najkasneje 12. decembra t. 1. Po tem roku se prijave ne! bodo več sprejemale.
Slovenska Bistrica
Dne 22. nov. je bil tu ustanovljen »Socialni odsek občine Slov. Bistrica za zimsko pomoč« revežem mesta in širše okolice. Na prvi seji je bil izvoljen ožji delovni odbor: predsednik g. župnik Soline, podpreds. g. dr. Pučnik, tajnica ga. Fajgl-nova, blagajnik g. Iv. -Tomažič in odbornika gg. dr. Muhič ter M. Tajnik. Kot župan sodeluje g. dr. Saubach. — Gg. Soline, dr. Pučnik in Tomažič so šli od hiše do hiše, da osebno doženejo revne družine. Kar so tam videli na mnogih krajih, je skoraj neverjetno: družine s 5, 6 in več otroci v cunjah, deloma brez strehe, majhni otroci izstradani, na tleh in slami nagi... So to brezposelni delavci in okoliški viničarji s številno družino. Tovarna v Gor. Bistrici privlači od blizu in daleč delavstvo, ki upa dobiti tam dela in kruha. Ker tega ne dobi, ostane v bližini v najbednejših razmerah, _ čaka in prosi... Letošnji zgodnji kruti mraz je bedo še povečal. Našli so nekaj nad 200 družin s 6 do 8 člani v tako žalostnem gmotnem položaju, da je takojšnja in zares izdatna pomoč človeški imperativ! Videli smo, da gg. Soline, dr. Šaubach in Tomažič s »polo« že trkajo na vrata premožnejših za pomoč najbednejšim v živežu (krompir, koruza, fižol) ter zimski obleki in obuvalu otrokom. Prvi prispevek v ta namen, 10.000 dinarjev, je dal g. Alb. Stiger. Več premožnejših pa je obljubilo prispevati vsak po svojih močeh v razumevanju človeške dolžnosti in žalostnega
položaja bednih. Za široko okolico in mesto bo potrebnih vsaj ca. 300.000 din, ako hočemo reveže pri današnjih visokih cenah vsaj malo podpreti. Javnost pričakuje, da se to tudi tako izvrši v izogib gladu, smrti nedolžnih otrok, prav posebno pa še od tovarne v Gor. Bistrici, ki je naravnost magnet za revno delavstvo, katerega privlači od daleč naokrog. Pomisliti moramo, kaj bi bilo, če bi izbruhnila pri nas vojna in bi padale bombe, granate... Ali pa, če bi bili premožni, ki še nikoli niso okusili revščine, gladu in mraza, pahnjeni v položaj najbednejših... Dne 15. dec. bo za celo župnijo »nedelja dobrodelnosti«. Zbiralo se bo tudi na kmetih v okolici, kjer morda ni denarja, od hiše do hiše krompir, koruzo in fižol. Vsa živila bodo vskladiščena v kleti g. Pučnika (poprej Juhart) in razdeljena po nakaznicah. Povrh bo treba nakupiti še vsaj ca. 3 vagone krompirja in vagon ali več koruze, da ho mogla posamezna družita dobiti kake 3 do 4 škafe krompirja in okrog 15—20 kg koruze. Že samo to bi stalo nad 100.000 din. Kje pa so zimske oblekce, čevlji, perilo za otroke in drva. Tudi bo dobivalo celo zimo 200 najrevnejših šolskih otrok dnevno po pol litra toplega mleka in kruh, kar se bo moralo istotako kupiti. Dognano je, da večina takih šolarjev doma ne dobi po cele dneve nič toplega, le suh kruh, nezabeljen krompir in kaj fižola ... Naj priskočijo plemenita srca tem številnim najbednejšim z izdatnimi podporami na pomoč. Darila bomo objavili v časopisju.
Gornja Ponikva
Angleško mesto Coventrr pred nmifrim napadom. Seda) je to mesto spremenjeno skoraj dobesedno
r prah iit pepel.
Pretekli teden je bila na Gornji Ponikvi komisija zaradi elektrifikacije in vodovoda, ki je prišla do zaključka, da se bo v prvi vrsti napravil električni daljnovod iz Črnove do banovinskega kamnoloma v Socki in do Gornje Ponikve, kjer bo priključeno na električni pogon zajemanje in črpanje vode iz studenca v rezervar na Gornji Ponikvi. Krediti za napeljavo električnega daljnovoda in za vodovod so na razpolago ter je upanje, da se bo že davna želja prebivalcev skoraj uresničila.
Ker se hmeljskf pridelek ne more vnovčiti, so pričeli tukajšnji posestniki sekati les v svojih Ci»z.i'ivih. da bi iMogli plačati davke ter si na-l.av Li potrebni živež. Občina je nabavila po znižani ceni že dva vagona jedilnega krompirja ter en vagon koruze. Potrebna bi bila še večja dobava, toda denarja ni.
Sv. Jurij ob Taboru
Hmelj. Hudo je letos v Savinjski dolini, ker ljudje še po večini niso prodali hmelja. Denarja ni od nikmler, draginja pa iz dneva v dan narašča. Z upravičenostjo se savinjski hmeljar vprašuje, kaj bo ...
Vse naše časopisje, ka.kor tudi oglase za nje, lahko naročite pri g. Ulagu poleg cerkve, kjer dobite tudi vsa tozndevna pojasnila. Ravno sedaj je čas, ker se bliža Novo leto in bo trfeba tudi na to misliti.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju
Danes sporočamo, same društvene novice iz našega Slomškovega doma. Trikrat se je prejšnji teden zbrala v njem skoraj cela lov-renska fara. Najprej k res veličastni prvode-cembrski »Farni proslavi zeoinjenja«, kjer se ie ob nastopih šole in društev, ob patriotičnih besedah g. šolskega upravitelja K. Sepeca ter fantovske igre »I. december WI8—1940, še bolj razplamtela naša hvaležna ljubezen do Jugoslavije. V četrtek nas je obiskal stf. Miklavž; oddaleč je priromal, iz Kranjske dežele, tam izpod sivega Grintovca. Pred svojim nastopom je fantom dovolil prikazati »Rebeljon v peklu«, katerega sta jih naučili učiteljici gg- Sepec in Kramar. — Zadnjo nedeljo pa je Mariji zvesta mlacina priredila »Akademijo v proslavo Brezmadežne«. Posebno sta šli do srca dekliška igra »Uslišana« o prvem čudežnem ozdravljenju na Brezjah ter simbolična vaja »Mi smo pogumni Tvoji mornarji«, ki so jo pod spretno vaditelj-sko roko g. upravitelja naši fantje podali resnično dovršeno. Pred akademijo smo pa imeli blagoslovitev novega praporčka Marijinega Vrtca, ki so mu skupno botrovale vse naše učiteljice. Zahvaljujemo se jim za ta lepi zgled, kakor tudi za vso pomoč, ki so jo vse vedno, posebno še zadnji prtredtiveni teoen, posvečale izobrazbi, vzgoji jn poštenemu razvedrilu naše mladine.
Slov. Bistrica
V našem okraju ni samo huda zima ter hladno in deževno poletje, ampak je tudi toča poslabšala kakovost vinskega pridelka. Treba bi bilo vino sgadkati, a sladkorja še do danes nismo dobili. Kdo je to zakrivil, ko je znano, da naša oržava sama pridela dovolj sladkorja?
Sobota
Miklavžev sejm je bil letos izredno živahen. Prodajalci so pripeljali zlasti mnogo čevljev. — Izredno mnogo je bilo na trgu ajdove kaše, saj je letos ajda bogato obrodila. Miklavžev sejem v Soboti je pač največji sejem v Prekmurju, ker je la dan v Soboti proščenje. Sole v soboški fari imajo ta dan prosto, razen gimnazije, ki noče bili vključena v okvir prekmurske lokalne tradicije.
Nepretrgoma 15 let že službuje na gimnaziji kntza Koclja v Soboti prof. Ubald Justin. Dozdaj še noben član soboškega profesorskega zbora ni ostal toliko Časa med nami. G. prof. Justin se je v teh letih mnogo udejstvoval na glasbenem polju in je organiziral celo vrsto uspelih koncertov, med katerimi je vzbudil posebno pozornost lanski cerkveni koncert, ki jo bil sploh prvi v Soboti.
Brežice
V tukajšnji bolnišnici je te dni umrl gospod Ohlhofer Bruno, U|X>kojeni poštni zvaničnik. Pokojni je doslužil svojo služln-no dobo pri pošti na Rakeku, po u|K>kojitvi se je i družino preselil v Brežice, da bi Iu v miru preživel jesen svojega življenja, pa mu ni bilo dano. Pokojnik je bil zelo vesele narave, postrežljiv, zalo splošno priljub-en. Družini je bil dober mož in oče. Bil je Član stanovske strokovne organizacije, odbornik Na-bavljalne zadruge državnih nameščencev Ud. Naj v miru počiva!
Koroška Bela
Proslava zedinjenja. FO na Koroški Beli se je udeležil zjutraj službe božje pol noš levil no s praporom. Ob 8 zvečer je bila v društveni dvorani akademija FO in DK. Pri tej so izvajali člani, članice, mladenke, gojenke in naraščaj razne simbolične vaje, katerim se |e vse čudilo. — Nastopit je tudi 4-letni fantek s harmoniko pri »Tičji oh-ceti«, in žel obilo pohvale. Gospod župnik Mat. Zbontar je v lepem govoru popisal postanek naše donjovine Jugoslavije, kateri je želel obilo božjega blagoslova še v bodoče, z gorečo željo, naj bi nas vojna vihra pustila še za naprej ob strani,
Domžale
Javna zahvala. V tekočem šolskem letu so je na pobudo ministrstva za prosveto in predhodne ankete ustanovila na tukajšnji državni ljudski šoli šolska kuhinja i/ katere dobivajo v prvi vr-ti revni, potem pa tudi iz zdravstvenih ozirov potrebni šolski otroci med glavnima odmoroma dojx>ldne odnosno popoldne čašo toplega mleka in inul hlebček kruha. S to ak-čijo se skuša vsaj delno omiliti težke socialne prilike v katerih živi marsikatera oružina v Domžalah Prav bi bilo, ko bi se vsej šolski mladini moglo nuditi ta poboljšek, vndur to za enkrat ni mogoče, ker ni sredstev za lo. Učitelj-stvo, ki je to akcijo začelo in tudi izvedlo, je zbralo pri spodaj navedenih tvrdkah primerna sredstva, da se akcija že vrši- V dolžnost si štejem, da se javno zahvalim velikodušnosti in umevanju darovalcev za ta namen. Darovali so: Tvrdka Bonač, Ljubljana din 1000. tvrdka In-doplutu Jarše din 1000. tvrdka Bahovec, mlin, Studa din 100, tvrdka Bertoncelj Domžale din ■50, tvrdka Marx, Domžale din 200, tvdrka F. Mnjdič, Vir 100 kg moke, tvrdka Kuralt, Domžale 50 kg moke, tvrdka Universale, Domžale din 500, tvrdka Turšič, Domžale din 50, tvrdka Zorn, Domžale din 200, tvrdka Senica Domžale din 100, tvrdka Kocijančič, Domžale din 200, tvrdka Medič. Domžale 1500 kg krompirja, tvroka Volk, Domžale din 200. Neimenovan din 300. dr. Krem/ar, Domžale din 200, dr. Pinlar, Domžale oin 100. Prosvetno društvo Domžale din 200, Hranilnica in posojilnica din 200. Ilar-monikurji PJS Domžale din 500. Vse, kur ste storili dobrega s temi darovi, naj vam obilo poplača Vsemogočni, kakor tudi veselje onih. ki so vaše dobrote deležni. Iskrena hvala. — Šolski upravitelj Koman.
Radeče pri Zid. mostu
Resnica o novem občinskem domu in sejmišču! Da ustrežemo mnognm Radečanom in okoličanom, ki z velikim zanimanjem povprašujejo in ugibajoče razpravljajo, kaj je z novim občinskim domom in sejmiščem, smo se obrnili za tozadevna pojasnila na občinsko pisarno, kjer smo zvedeli trenutno resnično stanje v zvezi s tema dvema aktualnima radeškima vprašanjima Občina Radeče je že pred par meseci sklenila z Slapšakom ustmen dogovor o prodaji poslopja, last imenovanega, kjer namerava občina |x>staviH nov dom, ki bo ustrezal rastočim zahtevam občinskega poslopja. Verjetno pa se je lastnik hiše, ki pride v poštev za odkup, premislil, ker ga od nikoder ni, da bi sklenil z občino definitivno kupno pogodbo. Vendar pa smemo upati, da bo čimprej prišlo do soglasja med obema prizadetima, tako da bodo spomladi že nemoteno začeli z zgraditvijo novega prepoireb-nega občinskega doma. — Kar pa se tiče novega sejmišča, je vsa zadeva v polnem teku, da se bo čimprej dokončno razjasnila. Proti sklepu okrajnega načelstva v Krškem, ki je dovolil uporabljanje parcele, ki jo je kupila občina od g. Zupančiča, za novi sejmišni prostor, so se mejaši s tukajšnjim okrajnim sodiščem na čelu pritožili na kraljevo bansko upravo v Ljubljani, češ, da novi •prostor nikakor ne odgovarja — zlasti higienskim predpisom ne — svojemu nameravanemu namenu. Proti pritožbi pa je občina še podprla svoj sklep, odobren že od okrajnega načelstva, da premesti v interesu lažjega prometa — staro sejmišče leži tik ob glavni cesti Radeče-Litija — iz higijen-skih ozirov in premajhnega prostora, živinske sejme iz starega prostora na novi.
«5*
Umrl nam je naš ljubljeni soprog, dobri oče, gospod
Josip Petrič
posestnik
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne II. decembra 1940 ob 4 popoldne z Žal, kapelica sv. Jakoba, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 10. decembra 1910.
Globoko žalujoči: Frančiška, žena; Frane, sin ter ostalo sorodstvo.
iS
Naznanjamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da je umrl danes gospod
Andreji Oblak
železniški upokojenec
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v Četrtek, dne 12. decembra 1940 ob 3 popoldne na Vrhniki.
Vrhnika, dne 10. decembra 1940.
Žalujoče rodbine: Oblak, Pole in Tomšič.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka besedo 1 din; lenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek Ja mali oglas 15 din. — Mali oglasi ie plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega znataja te računa enokolonska, S mm visoka petltna vrstica po S din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
jtlužbodobe
Raznašalca
sprejmemo. Javiti so v petek ob 10 v mlekarni, Maistrova 10.
2 mizarska pomočnika
za pohištvo sprejme Ludvik Pangos, Trata St. 15, Št. Vid nad Ljubljano.
Zanesljive poverjenike
za Ljubljano, Maribor In Celja ter druge večje kraje dravske banovine sprejme zavarovalnica »Sava«, LJubljana, Sv. Petra 2.
Zastopnike
krajevne ln potujoče, ki so vpeljani pri veletrgov-clh, sprejme mlin za papriko. Ponudbe pod »So-lidan« poslati na : Prolz-vadjačka zadruga novl-nara, Subotlca, Cara Dušana ulica 2.
Živilski obrat na Viču
išče močno in zdravo žensko za pospravljanje pisarn ln obrata. Pogoj : strogo snažna in poštena. Ponudbe s priporočili v upravo »Si.« pod »Snažna« št. 19051.
Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«!
Dobiva se v vseh strokovnih trgovinah.
Trgovska pomočnica
vorzirana v mešani stroki, ioli spremeniti službo. Gre tudi na deželo; nastop 1. ja nuarja 1941 ali pozneje Pismene ponudbo upravi Slovenca Maribor pod »Marljiva 1335«.	a
iHII
Avto
luksuzni, ugodno naprodaj. - Gume v odličnem stanju. Polzve se: Pet-kovšek, Holzapflova ulica št. 21.
Gumbnlce, gumbe, plise,
monograme. entel. ažur fino in hitro izvrši
Matek & Mikeš
LJubljana. FrandSkanska ulica
nasproti botela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
BI
STROJNO PODJETJE
ING. BORŠTNAR
LJUBLJANA. tV. IIRNEIA ST. 18
IZDELUJE
VODNE TURBINE
ŽAGE, MLINU, TRANS-MISIJE, DVIGALA ITD.
Continental
na ugodne mesečne obrokel
Ivan Legat
Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30
Zahvala
Ob pretežki in nenadomestljivi izgubi našega preljubega in nepozabnega gospoda
dr. Pavla Krajca
izrekamo tem potom našo toplo zahvalo gg. zdravnikom prof. dr. Lavriču, dr. Merčunu in dr. Jemcu za ves trud in pomoč v zadnjih trenutkih pokojnika, g. prof. Kotniku za iskreno, prijateljsko in tolažilno slovo pred nastopom zadnje poti, gosp. kat. Premruju za poslednjo tolažbo, preč. sestri prednici za izkazano globoko vdanost in spoštovanje do zadnjega trenutka, vsem gg. zdravnikom-tovarišem in sodelavcem, g. predsedniku Zdravniške zbornice dr. Meršolu za prijateljske in tople poslovilne besede, častnemu oficirskemu zboru za številno udeležbo, gg. dijakom oskrbovancem »Leonišča« za sočustvujoče ganljivo petje, lovskim tovarišem in prijateljem za ganljivo slovo, gg. zastopnikom OUZD, Gluhonemnice, Lichtenthurno-vega zavoda in Zavetišča sv. Jožefa, čč. usmiljenim sestram za trud in udeležbo, vsem neštetim prijateljem in znancem, ki so tako bogato okrasili krsto s prekrasnim .cvetjem, vsem gg. zdravnikom novomeških bolnišnic, čč. sestram Ženske bolnišnice Novo mesto in čč. usmiljenim bratom bolnišnice Kandija, čč. duhovščini novomeški za pokop, požarni hrambi in vsem, ki so se tako številno udeležili in spremili na zadnji poti našega plemenitega in nepozabnega Pavla. — Maša zadušnica bo darovana v četrtek, dne 12. decembra ob 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Petra in v Šmihelu pri Novem mestu v četrtek ob 8 zjutraj.
Ljubljana, dne 10. decembra 1940.
Žalujoči ostali
MMMaMMMI
Cvetje in jajca
vedno v zalogi pri Ba-loh, Kolodvorska st. 18, dvorišče, telefon 39-68.
Hišno gasilstvo
kot predpisano opremimo — najprimernejša vstav-ljiva ročna brlzgalnica -uporabna tudi za Škropljenje vrtov Itd. Komad 620 din. Tovarna »Lutz« Uupena, Ljubljana-šiska, telet. 32-62.
Trgovci!
Dokler je Se prilika ee založite s celimi
orehi in medom
Dobite, v
Nedarni
Ljubljana, Židovska ul. 6.
IM
štajerske purane
ln p u r t c e — očiščene pri odjemu od 9 kg naprej franco postaja naročnika kg po 22 din, k o p u n e po 30 din kg nudim.
Naročila za božič pošljite najpozneje do 18. decembra na naslov:
Josip Lah
Osluševcl pri Ptuju.
»REALITETA«
zavod za nakup In prodajo nepremičnin Je samo v LJubljani, Prešernova ulica 64, I. nadstr. Telefon 44-20
Parcelo
v bližini Kranja, kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 19028.
Parcele naprodaj
v et. Vidu ln Vižmarjlh Poizvedbe: Vlžmarje 78 (nasproti Mizarske zadruge).	(V
Parcela
v Livarski ulici (prva nezazidana, leva stran), 1878 m", naprodaj. Informacije pri Vadnjal, Medvedova 8-IH.
Mihčeve čudovite dogodivščine
(187) Bil je ves iz sebe od veselja, da bo lahko dokazal svojo nedolžnost. Tedaj se pa odpro vrata in v sobo stopi komornik.
Peki, trgovci - pozor!
Dvonadstropna htša, dve trgovini, 1 pekarija, več stanovanj, center Ljub Ijane, zaradi smrti ugod no naprodaj. Cisti donos S'/i. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »750.000 din« št. 19074.
itanoianja
ODDAJO:
Stanovanje
v Rožni dolini, sončno, štlrisobno, s kopalnico, teraso, balkonom in ostalimi pritiklinami, in dvosobno s pritiklinami, oddam za- takoj aH za po zneje. Pojasnila daje dr Fehani Beno, Višnja go
(188) Mihec je skušal uteči v mišjo luknjo in se po njej vrniti, toda komornik ga je prehitel in zagrabil. Joj, ka) bo sedaj?
Denar
Financerja
zaradi razširjenja industrije išče banka, ki nI pod zaščito, pa ee bavi s trgovino in industrijo v manjšem kraju notranje Srbije, Idealnem za Industrijo. V poštev pride tudi zveza z že obstoječo Industrijo. Ponudbe na oglasni zavod »FAMA«, Belgrad, pošt. predal 493 pod »Finansijer«.
II
Pohištvo
i
Dve šperani spalnici
proda mizar za lastno ceno. Naslov v upr. »SI.« pod št. 19060.
Kupimo
Vsakovrstne
odpadke
papirja in cnnj kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah
B. Železnik
trgov, vseh vrst surovin
Maribor - Pobrežje, Cankarjeva 16. Nakupo-valnica: Kopališka ulica. Telef. 27-43.
J.
Božiček mora biti letos v vsaki hiši!
c.
Vsaka družina ima razen stanovanja še kakšno shrambo: podstrešje, drvarnico, klet, hodnik, vrt, delavnico ali gospodarsko poslopje. V takih prostorih leži navadno mnogo raznovrstnih predmetov, katere se ceni za nevredne. Vsakemu je žal za čas, ki bi ga porabil za spravljanje. — Po lastni izkušnji vem, da imate v teh prostorih vsakovrstne železne predmete kot: peči, štedilnike, njih plošče in cevi, kotle, lonce, železne postelje, ograje, mreže, kanale, železne stebre, verige, jeklene vrvi, krampe, lopate, sode, rezervoarje, vseh vrst orodje, razne stroje, nosilce, železne palice itd. Ni dvoma, da imate doma mnogo stare gume, papirja in cunj, ki Vam po kotih trohni. Tudi steklo ima lepo vrednost. Vse omenjene predmete poiščite po Vaših prostorih, jih zapeljite k dobro znani tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Kneza Koclja ulica 14, ali podružnici: vogal Ptujske in Tržaške ceste, kjer boste vse dobro prodali. — Za prodano blago boste dobili denar, ki Vam bo pripomogel v današnjem času obhajati božič udobno.
Torej pohitite z delom!
Vsem, ki so spremili našega nepozabnega soproga, očeta, sina, brata, strica in svaka, gosp.
Adolfa Rabiča
tisk. faktorja na njegovi zadnji poti, naša iskrena
zahvala
Posebno se zahvaljujemo Učiteljski tiskarni, njenemu osebju, pevskemu zboru »Grafiki« za krasno petje, darovalcem vencev in cvetja, stanovskim tovarišem in prijateljem in sploh vsem, ki so izrekli pismeno ali ustmeno sožalje ob tej težki izgubi. Ljubljana, dne 11. decembra 1940.
Žalujoči ostali.
Alphonse Daudet:	114
Jakec
Prevedel Fišer Franc
»Zakaj si slabe volje? Ali se ne počutiš dobro, ko si pri meni? Dolgočasiš se, kajne?«
»Ne, res ne! Ne dolgočasim se!... Kako naj se pri tebi dolgočasim, moj Jakec!«
Krčevito ga je objela!
»Pojdiva ven na večerjo,« je dejal Jakec, »to te bo razvedrilo.«
Toda Ioi je manjkal njen največji užitek: nališpati se, odpreti omaro v kateri so bile obešene njene nekdanje toalete, ki pa so bile za njen sedanji položaj preveč nenavadne in izzivalne; poleg tega zahteva razkošna obleka kočijo- liodila sta med množico malomeščandv in praznično oblečenih delavcev Nito sta zavila v skromno restavracijo de Bagnolet in po-trta večerjala Pričela =ta se izgovarjati, toda rav v tem je bilo najtežje. Dolgo sta živela 1 drugega in njuna usoda je bila tako različna. Ida |e nila natančna in se ji je

fc
gabil prt. poln starih vinskih madežev; nezaupljivo je ogleciovala in brisala kozarce, jakec ia je te stvari komnj opazil, tako so ga dolga .eta revščine utesnila. Nasprotno po sta se n jegov razum in njegova izobraženost razvijala od dne do dne Opazil je. da je njegova, nekoč tako nevedna mnti jiostaltt popolnoma drugačna, odkar je tako dolgo živela v družbi izpod-ietelih umetnikov. Ko sta kramljala, je opazil, da se je navzela d'Arsrentono\ih fraz Prav tako odsekano »in oblastno je govorila kot on. —
»Jaz... jaz-..« Vsak stavek je pričela s tem povdarkom in. ga končala s prezirljivo kretnjo, češ: »Dovolj r,ol:>ra in velikodušna sem, da sploh hočem s teboj razpravljati, ubogi, nesrečni delavec.« Dolga leta skupnega življenja povzroče, du si mož in žena postaneta podobna in Jakec je prepaden zapazil na lepem materinem obrazu poteze svojega »sovražnika«; opazil je celo njegov zlobni nasmeh, ki se ga je kot otrok tako bal.
Po večerji sta se najra je sprehajala po parku des Buttes-Chaumout. Ida je neprestano govorila: »Kako mi je dolgčas!« Jakec je čutil, da ne more pregnati njene večne žalosti in naveličanosti; rnd bi našel pošteno družino, ki bi ne bila preveč revna in preprosta in v kateri bi njegova mati našla tovarišice, katerim bi lahko zaujiala svoje muhe in težave. Nekoč je mislil, da se mu je ponudila tnka prilika. Bilo je neke nedelje v vrtu Buttes-Chiiumotit. Pred njima je bodil star, podeželsko oblečen možakar; imel je zelen suknjič, se sključeno oržnl in vodil s seboj dva otroka, h katerima se je sklanjal s tisto potrpežljivo, dobrohotno skrbnostjo, po kateri se spoznajo stari očetje.
»Zdi sc mi. da poznam to postavo,« je dejal Jakec svoji tovnrišici. »Severla.. • Prav nič se ne motim... Gospod Roudic je...«
Res je bil oče Roudic,- toda tako ostarel in slaboten, da ga je nekdanji vajenec spoznal šele |>o dekletcu, ki je korakalo ob njem in bilo s svojimi rdečimi, polnimi lici in zava-
ljeno clavo prava podoba Zenaide: fantek pn je imel na glavi vojaško čepico, da je bilo tudi na zunaj spoznati, da je bil sin brigadirja Man-gina.
»Glej. no! Naš dečko...« je dejal poštenjak Jakcu in okrog ust mu je zaigral žalosten smehljaj-
Tedaj je Jakec zapazil širok žalni trak okrog rokava in si ni upal vprašati po nikomur, da mu ne bi vzbudil žalostnih spominov. Za ovinkom se je nenadoma prikazala Zenaida. Bila je še bolj debela kot nekdaj. Namesto krila s širokimi gubami je nosila lepo obleko in svojo avbo je zamenjal s pravim pariškim klobukom. Bila je pravcati koš, toda oobrega otroškega izraza Držala se je pod roko gospoda Mangina, bivšega brigadirja, ki pa je že napredoval in bil prestavljen v Pariz; njegova draga, žametna uniforma je imela na rokavih množico zlatih našivov. Kako je bila Zenaida ponosna na svojega lepega častnika. Kako rada je imela svojega Manginčka. Tudi ta se je men-
da dobro počutil, na obrazu se mu je brala sreča in že po pogledu, s katerim je gledal svojo ženo, je bilo videti, na bi jo sedaj, ko jo je poznal, če bi bilo treba, vzel tudi brez dote. Jakec je dobrim ljudem predstavil svojo mater. Nato so se sprehajali v dveh skupinah.
»Kaj se je vendar zgodilo?« je Jakec polglasno vprašal Zenaido. »Ali je gospa Klarisa . •.«
»Ah, da! Pred dvema letoma je umrla. Strašna je bila njena smrt. Nesreča se je zgodila, utonila je v Loiri.«
Nato je Zenair.a tišje nadaljevala:
»Pravimo, da jc bila »nesreča«. Zaradi o^e-ta. Toda vi Jakec ste jo poznali, dobro veste, da ni umrla zaradi nesreče, temveč, da se je sama po?ubila iz žalosti, ker ni videla več svojega Nantaisa... Oh! Moški včasih veliko zla povzroče... In takih je mnogo na svetu!
Dobra Zenaida seveda niti od daleč ni slutila, kako se je Jakcu stisnilo srce ob teh besedah. S skrbjo je opazoval svojo mater-
»Ubogi oče Roudic,« je Zenaida nadaljevala. »Mislili smo, da bomo tudi njega izgubili... In vendar, ni nikdar niti najmanj podvomil, da je bila to nesreča, hvala Bogu... Ko je bil gospod Mangin predstavljen v Pariz, sva ga vzela s seboj in sedaj živimo skupaj v ulici del Lilas; to je majhna ulica v bližini carinske vojašnice iji vsa v vrtovih. Sa j nas pridete obiskat, kajne Jakec? Saj veste, kako vas je včasih rad imel... Mogoče se vam posreči, da ga potolažite. Z nama nvema tako malo govori-.. Samo otroka ga zabavata in razvedrita... Stopiva hitreje. Dvakrat je že pogledal nazaj. Najbrž sluti, da govoriva o njem in tega ne l jubi.«
Ida se je živahno razgovarjala z gospodom Manozinom in se zdramila, ko je zagledala Jakca poleg sebe. Kaj je neki govorila tako skrivnostnega? Po Roudicovih besedah, si je bil takoj na jasnem
»Oh! Zlodja! Seveda... Lepo je znal govoriti in prav rad je takrat imel našo pogačo« Spoznal je, da so govorili o o'Argentonu. Vprašala sta Ido k je je, in ona je bila srečna, da je lahko govorila o njem- Pripovedovala je,
kako je genijalen, o njegovih literarnih bojih.
lag ala vsebino iger in romanov, katere ji je on bil razložil, annliziral, vtepel v glavo in ona
dva sta jo pobožno poslušala, ker nista ničesar razumela Poslovili so se z obljubo, da se bodo kmalu videli Jakec je bil nad vse zadovoljen, da je srečal te dob rre ljudi, ki so za njegovo mater primernejši kot Levindrt"jevi in Levetpiova in oružabno dokaj višje od Belizar-jevega para.
Za Jugoslovansko 'fskarno v Ljubljani: »nže Kramarji
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Vikt<" Cenčiž
^LJUBLJANA
Koncert Trboveljskega slavčka
V ponedeljek zvečer je bil v Filharmonični dvorani v Ljubljani jubilejni koncert mladinskega pevskega zbora iz Trbovelj »Trboveljskega slavčka« pod vodstvom dirigenta g. Avgusta Šuligoja. Koncert je bil prirejen pod pokroviteljstvom Trboveljske premogokopne družbe, katero je zastopal njen glavni ravnatelj g. Rihard Skubec, ki je ves Jas od ustanovitve zbora pa do sedaj pomagal z mecensko darežljivostjo zboru. Koncerta se je udeležil tudi načelnik prosvetnega oddelka kr. banske uprave g. ^r. Lovro Sušnik. Spored je obsegal tri skupine točk; prvi in tretji del sta obsegala zborovske točke, dočim je drugi del koncerta izpolnila nekdanja članica zbora gdč. Rezika Koritnikova kot solistinja, ki je zapela dve operni ariji. Pred začetkom nastopa je mala članica zbora izrekla zahvalo vsem dobrotnikom zbora, posebno glavnemu ravnatelju Trb. premogokopne družbe g. Skubcu. Za desetletni jubilej pa so zboru čestitali v imenu Jugoslovenske pevske zveze g. dr. Švigelj, zastopniki učiteljskega in akademskega pevskega zbora ter Trboveljčanov v Ljubljani, ki so tudi poklonili zboru in pevovodju lepe vence. Predvajane pesmi so žele mnogo odobravanja.
PROSLAVA
500 LETNICE GUTENBERGA
V soboto dne 14. decembra ob 20. url v frančiškanski dvorani v Ljubljani
ODLIČEN SPORED
Zborovsko in solopotje, recitacije, govor, (■»•ji	glasba, dramatski prikaz
Vabimo vso javnost, da obUče pomembno kulturno manifestacijo In zanimivo prireditev Vstopnina: sedeil po 12, 10, 8 In 6 din; stojišča po 4 din
1 »Slovensko Marije« je bil naslov predavanju, ki ga je imel zadnji petek na IX. prosoet-nem večeru unif. prof. dr. Franc Štele. Za uvod smo videli lep običaj, ki je še ohranjen po naših župnijah ko nosijo v zadnjih 9 dnevih pred božičem Marijo od hiše do hiše. Mi se trudimo, da bi take šege in običaje še ohranili. Običaj so zelo lepo podale gojenke šolskih sester v Ljubljani. — Pregled o Marijinih slikah na Slovenskem je mojstrsko obdelal g. predavatelj. — Opozarjamo na prihodnji prosvetni večer, ki bo v petek 13. decembra, ko bo predaval g. prof. šuštaršič o zvezdah. Predavanje bo zanimivo in bogato ponazorjeno s skioptičnimi slikami.
1 Ali res še nisi naročil sliko Marije Pomagaj?
1 Združenje trgovcev in zimska akcija mestne občine. Združenje trgovcev ponovno obvešča svoje članstvo, da je uprava sklenila podpirati le zimsko akcijo mestne občine, zato naj se vse ostale nabiralne pole raznih organizacij in društev odklanjajo. Vsak darovalec dobi pri odboru za zimsko pomoč pri mestni občini potrdilo, s katerim se lahko vsak izkaže nabiralcem, da je že zadostil zimski pomoči mestne občine. Vsi oni, ki se še niso odzvali pozivu odbora za zimsko pomoč mestne občine, priporočamo, da to čimpreje store, da bo obdaritev revnih lahko ob pravem času izvedena.
1 Kaj je ženska, vam pove Mlakarjeva igra »Vragova smola«. Igrale jo bodo dijakinje v nedeljo 15. decembra ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani v prid ubogih učenk na uršulinskih šolah V Ljubljani. Predprodaja vstopnic pri Sfiligoju.
1 Poslužits se vstopnic, katero Vam nudijo požrtvovalni skavti za izseljensko akademijo, dne 15. t. m. ob pol 11 dopoldne v veliki dvorani hotela Union. Mladina ljubljanskih šol bo s pestrim sporedom v pesmi dokazala veliko ljubezen do naših rojakov v tujini, katerim hoče pomagati. Slovenski narod naj pokaže svojo narodno zavest in v nedeljo napolni unionsko dvorano, da da s tem priznanje požrtvovalni mladini. Smo v času, ko naši rojaki v tujini najbolj rabijo naše pomoči, zato jim pomagajmo in ohranimo v njih ljubezen do naroda in države.
1 Božična darila za gospode, dame in otroke boste najbolje in praktično izbrali za vsako ceno pri Goričar, Sv. Petra cesta.
1 Fotografski natečaj je spet razpisala mestna občina ljubljanska za najboljše fotografske slike in diapozitive mesta Ljubljane naslednjih področij: I. Celotni pogledi na Ljubljano; II. nova Ljubljana (po svetovni vojni); III. Ljubljana — vrtno mesto; IV. splošni ljubljanski motivi; V. Ljubljana v posnetkih z barvnimi filmi. — Naj-
boljše slike oziroma diapozitivi iz vsake prej na-navedene skupine dobe nagrade: I. nagrada po 500 din, II. nagrada po 300 din, III. nagrada po 200 din in 2 nagradi po 100 din, torej skupno 1200 din za vsako skupino ali za vso skupine skupaj 6000 din. Natečaja se lahko udeleži vsak poklicni fotograf ali amater s kopijami ali povečavami najmanjšo velikosti 18X18 cm na gladkem papirju v belo črnem tonu; barvasti posnetki pa morajo biti montirani med steklene ploščice in vloženi v aluminijaste ali druge okvire. Število slik ni omejeno. Slike oziroma diapozitive je treba poslati mestnemu poglavarstvu — turističnemu odboru v zaprtih kuvertah, opremljenih z geslom in z označbo, kaj predstavljajo in v katero področje spadajo. To okoliščino morajo naznačiti na zunanji strani kuverte z rimsko številko I, II, III, IV ali V. Ime avtorja naj bo v zalepljeni kuverti, na njej pa isto geslo kot na fotografiji. Mestna občina pridobi brez nadaljne nagrade pravico enkratne reprodukcije onih slik, ki dobe I. ali II. nagrado. Za druge nagrajene ali nenagrajene slike pa plača še poseben honorar za reprodukcijsko pravico. Pri barvastih diapozi-iivih pride vpoštev odkup z vsemi avtorskimi pravicami. Cene se določijo sporazumno z avtorji. Ocenitev slik in razdelitev nagrad bo opravila posebna komisija, ki jo določi turistični odbor. Da bodo fotografi imeli dovolj časa in prilike za obdelavo Ljubljane v vseh letnih Časih, morajo poslati slike do L decembra 1941. Vsa podrobnejša pojasnila daje turistični odbor za mesto Ljubljano v gospodarskem uradu, Beethovnova 7-1.
1 Rokavice, nogavice, Karničnik, Nebotičnik.
1 Film »Javnost želi vedeti« je odlična ameriška družabna satira V ozadju te zgodbe je redakcija velikega dnevnika, ki je obsojen propadu, ker mu primanjkuje senzacij. Središče zgodbe pa je domišljav novinar (Errol Flynn). On ve, česa si javnost želi, ve, s čim bo čitateljem ustregel. Zato jo intoimira o vseh družabnih intrigah inondenega New Yorka. Dve ženi ljubita našega junaka: ljubka milijonar jeva hčerka (Olivia Ha-villand) in energična reporterka (Rosalinda Rus-sell). Katera bo zmagala. Katero ljubi on? — To je prijetna zgodba filma, ki tečo le dni v kinu Sloga.
1 Pri zaprtju, motnji ▼ prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravno »FRAN Z-J OSLI'« g re nčice.
I Šest rogoviležev je prijela policija v zadnji noči. To ni nazadnje nič posebnega. Bolj čudno pa je, da je vseh šest tičev bilo brez beliča, kljub temu, -la so si ga naložili polno mero. Ska-zalo se je, da so vsi stari delomržneži, ki čez dan nabirajo pri dobrosrčnih ljudeh drobiž, nato ga pa zvečer zapijejo. Draginja so njim pozna le v toliko, da sedaj nekaj dalj časa pritiskajo kljuke in da zato malo kasneje ponoči začno rogoviliti.
1 Tatvine koles. Zadnjo dni je policija prijela zopet prijave o petih ukradenih koles v skupni vrednosti 3.600 din. Kakor ponavadi so tatovi kolesa odpeljali izpred gostiln in iz vež.
1 Velika tatvina vreč. V Obirski ulici je bilo ponoči iz skladišča Filipa Podbevška ukradenih 160 vreč za moko in 30 vreč za kavo v skupni vrednosti 5100 din. V zadnjih 14 dnevih pa je bilo prav tam vsega skupaj ukradenih že 400 vreč za moko, ki so bile vredne 12.400 diu.
Za Jegličev akademski dom
so darovali: neimenovani 20.000 din; po 100 din: dr. Fr. Kulovec, senator; Ponebšek Janko, notar, Murska Sobota; neimenovani; občina Vel Lašče, občina Koroška Bela. Po 500 din: dr Voršič A., Celje, občina Komenda. Po 400 din: neimenovani, občina Loka pri Zidanem mostu. Po 200 din: dr l Lovšin, Laško, župna pisarna Trnovo. Po 100 dinarjev: dr. A. Breznik, inž. Erpič J., Logar Ivan, Lekenik, Žmavc F., Mala nedelja, Čuden Josipina, občina Bohinjska Srednja vas, občina Sv. Lenart pri Laškem. Dr. J. Fabijan 57 din, Koletič, .prof., 50 din; dr. F. Štele 30 din; dr. St. Aljančič 25 din; M. Ahačič 10 din; Lado Ločnikar 10 din; A. G. 5 dinarjev.
Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Naj bi bili njihovi darovi v spodbudo vsem, ki se »Jegličevega doma« še niso spomnili, čeprav 60 dobili že mnogo prošenj. 2e samo dejstvo, da bo ta dom spomenik pokojnemu slovenskemu vladiki, in neobhodno potrebna socialna ustanova današnjih težkih časov, akcijo dovolj priporoča.
Pošiljajte darove za »Jegličev dom« na Hranilnico dravske banovine v Ljubljani, čekovni račun 10.630.
Akcija za »Jegličev akad. dom«
Strašna žaSoigra v hiši slaboumnih i]udi
Napad angleških bojnih ladij na Libijo. Zgoraj: angleške bojne ladje v pripravljenosti. Na sredi: bojna ladja strelja na Bardijo v Libiji. Spodaj: udarci bomb iz italijanskih bombnikov, ki so napadli angleške bojne ladje,
Maribor, 10. decembra.
Pred nedavnim časom smo v našem listu poročali o drznem roparskem napadu v vasi Sp. Sta-šina pri Podlehniku v Halozah, ki je precej spominjal na še nepojasnjen roparski umor pri Sveti Barbari v Halozah. V Sp. Stanošini so našli posestnika Janeza Drobniča v njegovi hiši ubitega, njegovega brata Andreja pa tako poškodovanega, da so ga morali spraviti v ptujsko bolnišnico, kjer se še sedaj nahaja. 13 letni pastirček Viktor Vrečer, ki je služil pri obeh bratih, je izpovedal, da sta vdrla v Drobničevo hišo okrog 1 ponoči dva velika, močna razbojnika, ki sta svetila z električnimi svetilkami ter zahtevala od obeh Drobničev denar. Andrej Drobnič in pastirček sta spala takrat, ko so razbojniki vdrli v hišo, na peči, Janez Drobnič pa na klopi poleg peči. Janez in Andrej sta se postavila razbojnikom po robu, pastir pa je pobegnil ter se zatekel domov. O tem napadu je pastirček pripovedoval svoji materi, ki je obvestila sosede, ti pa so poslali po orožnike. V vsej okolici je zavladalo strahovito razburjenje zaradi razbojništva, saj je ljudem še v živem spominu roparski napad pri Sv. Barbari. Orožniki so začeli z vso vnemo s preiskavo. Prijeli so tri bosanske delavce, ki so v sosednji vasi tovorili s svojimi konjiči drva iz gozdov. Pastir je pripovedoval, da so razbojniki govorili hrvaško. Dne 19. novembra zjutraj so omenjene tri konjarje res videli v Stanošini. Izgovarjali pa so se, da so prišli po svoje konjiče, ki so se ponoči pasli ter so tako zašli do Stanošine. Vse tri Bosance so zaprli, ker pa ni bilo proti njim nobenih dokazov, so jih izpustili.
Že v začetku preiskave pa se je orožnikom zdel ta zločin zelo skrivnosten. Ko so namreč proti večeru prišli na dom obeh bratov Drobničev, ki leži precej na samem v jarku ter je najbližji sosed oddaljen kakih 200 metrov proč na griču, je Andrej Drobnič pasel živino. Bil je tako poškodovan, da se je komaj vlačil okrog, pa vseeno ni priklical sosedov ter je sam opravil živino. Truplo njegovega brata Janeza pa je ležalo v postelji, skrbno uinito, da se niso poznali na njem nobeni krvavi madeži. Pokrito je bilo z rjuho. Vse v sobi pa je bilo razmetano, cunje so ležale sem in tja ter se je videlo, da je nekdo brskal po omarah, kakor da bi iskal denar.
Pri Drobničevib so bile čudne razmere. Na domu sta živela brata Janez in Andrej. Janez ni rad dosti delal, Andrej pa je bil slaboumen, vendar ne toliko, da ne bi bil znal gospodariti. Bil je jako skop, stiskal je vsak dinar ter si je tako prihranil nekaj denarja. Družbo jima je delal 13 letni pastirček Viktor Verlič, ki pa je tudi nekoliko omejen. Vsi trije so tvorili neko čudaško, nenormalno družino, ki je živela sama za sebe, brez tesnejših stikov s sosedi. Ker so ljudje mislili, da morajo imeti Drobniči nekaj denarja in ker so ostale okoliščine, posebno še pričevanje pastirčka, to potrjevale, se je zdelo povsem verjetno, da je treba zločin pripisati razbojniškemu napadu. Toda sedaj se je posrečilo orožnikom vendar razvozljati to zagonetko, pa se je iz razbojništva izcimila strašna žaloigra, ki se je že dolgo pripravljala, dokler se ni v usodni noči od 19. na 20. november odigrala v družbi treh nenormalnih, slaboumnih ljudi. Ugotovilo se je, da je ubijalec Andrej Drobnič, ki je ubil lastnega brata v strahovitem spopadu, ki se je med obema izvršil in pri katerem je sam dobil nevarne poškodbe. Do spopada pa je prišlo zaradi tega, ker je hotel Janez Drobnič pripeljati na dom ženo, ko se je naveličal večne družbe slaboumnega brata in pastirja. Vse podrobnosti le žaloigre je razkril orožnikom 13 letni pastirček Vrečer, ko so ga ostro prijeli, ter jim je priznal, da je svojo prvotno izjavo podal pod pretnjo ubijalca Andreja. Pastirček je bil priča poboja med bratoma ter je o tem pripovedoval:
Brata Janez in Andrej Drobnič sta se že dolgo kregala, ker je Janez izjavil, da se hoče oženiti, ker mu je tega samskega življenja že zadosti. Andrej pa se je bal, kaj bi se potem z njim zgodilo, če si brat pripelje k hiši ženo. Zaradi tega mu je vedno nasprotoval ter mu grozil. Tudi sosedje so vedeli, da bi se bil Janez že zdavnaj rad oženil, pa se ni upal zaradi brata. Janez jo bil vedno brez denarja ter odvisen od brata, ki je imel nekaj gotovine, kalero je skopo stiskal, vendar je bratu od
časa do časa nekaj dal. Dne 19. novembra zvečer sta brala ribala zelje, pri tem poslu pa sta spila dva litra vina, ki jima je zlezlo v glavo. Janez je spet omenil, da se bo oženil, Andrej je razburjen ugovarjal in tako je nastal med njima prepir in iz njega poboj. Oba sta se spoprijela ter se strahovito obdelovala. Andrej pa je bil močnejši ter je prizadel bratu smrtne poškodbo, pa tudi sam jih je precej odnesel iz boja. Ko je brat omagal, ga je Andrej položil v posteljo ter ga pokril. Mislil je, da bo že prišel k sebi, ko pa je videl, da je mrtev, ga je kar pustil tam ter je šel opravljat živino. Poprej pa je še odstranil s trupla krvave madeže. Pastirčku pa je strogo zabičal, naj pove svoji materi, da so obiskali hišo razbojniki, ki so Janeza ubili. Zagrozil mu je, da drugače ubije še njega. Tako je potem pastir tudi govoril, ko pa ga je mati naganjala, naj gre nazaj k Drobničevim, se je branil ter izjavil, da se boji Andreja. To je bilo potem povod, da je padel sum na Andreja. Državno tožilstvo v Mariboru je sedaj odredilo aretacijo slaboumnega ubijalca, ko bo toliko okreval, da lahko zapusti bolnišnico.
m Seja mariborskega občinskega sveta bo v petek, dne 13. t. m. ob 18 v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu je vsega 61 točk.
m V poročilu o proslavi dijaškega praznika
pomotoma ni bilo omenjeno sodelovanje dijakov drž. učiteljske šole. Dijaki učiteljišča so se letos prvič udeležili proslave dijaškega praznika Brezmadežne ter so za uvod nastopili z glasbeno orkestralno točko, katero so izvajali z veliko preciznostjo in umetniškim občutjem.
m Slovenska težkoatletska zveza ima drevi ob 8 v običajnih prostorih odborovo sejo.
m Tudi bolgarski sezonci se vračajo. V ponedeljek zvečer je prispel iz Nemčije transportni vlak s 755 bolgarskimi sezonskimi delavci, ki se vračajo v 6vojo domovino. Po kratkih obmejnih formalnostih je transport nadaljeval vožnjo naprej.
m Absolventi kmetijskih iol ostajajo večinoma na domači grudL V poročilu o proračunski seji kmetijskih odborov za Maribor desni in levi breg smo omenili tudi izjavo nekega člana odbora, da absolventi kmetijskih šol ne ostajajo na domači grudi, temve. silijo v druge poklice. K tej trditvi nam pošilja Zveza absolventov kmetijskih šol popravek, da to ne odgovarja resnici. Glasom statistike je ugotovljeno, da je v letih 1918—1932 ostalo na domačem posestvu 76.5% absloventov, kmetijski službi se je posvetilo 19.1% absolventov in le 4.4% absolvetnov se je v teh letih kmetijskemu poklicu izneverilo z vstopom k orožniMvu, v vojsko, k policiij itd. Danes pa 06tane zvestih kmečki grudi in kmetijskemu poklicu še večji odstotek absolventov.
m Izpremembe v tekstilni industriji. Zvedeli smo, da je prevzel delež bivšega solastnika tekstilne tovarne »Jugotextil« Loebla-Lariča, ki se je izselil v Argentino, solastnik in ravnatelj tovarne »Jugosvila« g. Bader.
m Opozorilo. Ponovno se pojavljajo pri raznih strankah v Mariboru ljudje, ki jim vsiljujejo pod pretvezo umetniških slik manjvredne izdelke za drag denar. Zato ponovno opozarjamo občinstvo, naj v vsakem primeru od takih ljudi zahteva pismeno potrdilo Umetniškega kluba v Mariboru, da prodajalec nudi umetniško kvalitetne izdelke. — Umetniški klub v Mariboru.
m Prva operna predstava v tej sezoni bo v mariborskem gledališču v soboto. Uprizori se Verdijeva opera »Ples v maskah« z gostovanjem gdč. Vere Majdičeve.
m Božični turnir mariborskih šahistov se je pričel v ponedeljek zvečer v kavarni Astoria ter se ga udeležujejo najboljši mariborski tekmovalci. Turnirski vodja je prof. Sila, pri žrebanju pa je bil postavljen naslednji vrstni red: 1. Gerielj, 2. Knehtl, 3. Babič, 4. Marotti, 5. prof. Stupan, 6. Mišura, 7. I.obkov, 8. Marvin, 9. Kuster, 10. Kuko-vec, 11. Vidovič, 12. Čcrtalič. Takoj nato se je pričelo 1. kolo. Stupan je premagal Marvina, Mišura Lobkova, Gcrželj Čertaliča, Vidovič Knehtla, remis pa je bila partija Marotti-Kuster in prekinjena partija Babič-Kukovcc. Drugo kolo bo drevi.
m Slepar s »češkim platnom«. Industrijalčeva žena Gizela Auš je prijavila policiji, da jo je osle-paril neznanec, ki ie govoril hrvatsko, s »pristnim češkim platnom«. Kupila jc dve bali takega platna ter plačala meter po 120 din, v trgovini pa so ji pojasnili, da je dobila navaden šifon, ki stane meter 60 din. Oškodovana je za 2160 din,
m Trije nepoboljšljivi grešniki obsojeni Mali senat mariborskega okrožnega sodišča si je v ponedeljek dopoldne privoščil tri nepoboljljive tatinske grešnike, katerih niti številne kazni niso poboljšale. Franc Gustin iz Poljčan je bil zaradi tatvin v Slov. Bistrici obsojen na 2 leti robije in 3 leta izgube častnih pravic, Kari Kostrevc iz Sremelj je dobil zaradi tatvine v Župetincih 1 leto in pol robije ter 2 leti izgube častnih pravic, 34-letni Janez Pečnik iz Goriškega pa je bil obso-je zaradi tatvine ene ovce na 5 mesecev strogega zapora ter 2 leti izgube častnih pravic.
m Nezavestnega bolnika je okradel. V ponedeljek je prispel v Maribor trgovec Franc Nedog iz Ptuja ter je nameraval potovati v Gradec. V Mariboru pa ga je na ulici napadla slabost ter se je onesvestil. Prišli so rcševalci ter so ga prepeljali v bolnišnico. Ko pa so reševalci v bolnišnici klicali vratarja, so položili bolnika na nosilnici na tla. Tedaj je pristopil neznan moški ter se sklonil nad nezavestnega z besedami: »Tega gospoda pa poznam, pa bom njegovo gospo obvestil«. Obenem je nekaj šaril okrog ležečega. Potem se je ugotovilo, da mu ie ukradel 500 din vredno uro in razne listine. Tatu je pa policija izsledila zvečer v osebi brezposelnega trgovskega pomočnika Ivana Frica, ki je prodajal po Mariboru v gostilnah razglednice. Ure pa pri njem niso več našli
Gledališče
Sreda, 11. decembra: Zaprto, Četrtek, 12. decembra, ob 20: Plesni večer Moharjeve in Pilata, člana ljubljanskega baleta. Red C.
Smrtna žrtev dela
V ponedeljek 2. decembra se je v tovarni lepenke in papirja na Sladkem vrhu zgodila obratna nesreča, katere žrtev je postal Jože Jeza, doma s Ptujske gore, ki je bil v tovarni nameščen kot pomočnik navijalnega stroja. Jezi je pri stroju spodrsnilo in je padel tako nesrečno, da je z roko priletel med valjarje, ki so mu roko dobesedno zmečkali. Jezo so takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je danes zjutraj umrl. Pokojnik je bil dober delavec. Njegov pogreb bo v sredo ob 15 iz mrtvašnice na Pobrežju. Naj v miru počiva, sorodnikom naše sožaljel
Najnovejša poročita
Izjava grofa Csakya našemu tisku
Budimpešta, 10. dec. AA. Madžarski zunanji minister grof Csaky je danes pred odhodom v Bclgrad dal za jugoslovanski tisk sledečo izjavo:
»Z veseljem se odzovem povabilu jugoslo-vansk vlade, da dva dni prežviim v jugoslov. prestolnici. Madžarsko-jugoslovanske vezi niso novega porekla, toda po zgodovini nam ni treba mnogo iskati, da bi našli neštevilne manifestacije tega sodelovanja, ki izvira iz večstolet-nega sosedstva. Ni nobena tajna ne za zgodovinarja ne za politika, da je bilo druženje med obema narodoma vedno uspešno in rodovitno za obe strani. To resnico je spoznal madžarski narod, a taisto je izrazil tudi namestnik Madžarske v svojem govoru v Moliaču leta 1926. Moj obisk je seveda političnega značaja in po temtakem ne bi mogel nič točnejšega povedati-Danes v Jugoslaviji in na Madžarskem vsak dobro ve, da obojestranski srčni odnosi niso izključno posledica ali rezultati obiskov številnih državnikov, ker so ti samo nosilci tistega spoštovanja, ki ga čutita oba naroda eden do drugega, žal mi jc, da zaradi kratko odmerjenega časa tokrat nc bom mogel obiskati Zagreba. Upam pa, da bo za to šc bolj ugodnu prilika.«
Spored bivan;a v Belgradu
Belgrad. 10- dec. AA. Madžarski zunanji minister grof Czaky pride s svojim spremstvom jutri ob devetih v Belgrad. A pisal se bo v ovorsko knjigo. Potem bo obiskal jugoslovanskega zunanjega ministra Aleksandra C incar-Markoviča, predsednika ministrskega sveta iu
zastopnika notranjega ministra Dragišo Cvetkoviča ter podpredsednika vlade dr. VI. Mačka. Popoldne bo madžarskega zunanjega ministra sprejel Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle. Po avdijenci lx> grof Csaky odšel na kosilo, ki mu ga bo njemu na čast priredil jugoslov. zunanji minister. Popoldne bo grof Czuky sprejemal uradne obiske Obisk mu bo vrnil jugoslov. zunanji minister Aleksander Cincar-Markovif, predsednik vlade Cvetkovič in podprdsednik vlade dr- Maček. Zvečer bo večerja pri Nj. kr. Vis. knezu namestniku. V četrtek l>o grof Cza-ky dopoldne položil venec na grob neznanega junaka na Avali, opoldne pa bo madžarski poslanik v Belgradu priredil kosilo na čast madžarskega zunanjega ministra. Popolane bo mad-žarsko-jugoslovanska liga priredila sprejem. V četrtek /•. ečer l>osta jugoslovanski zunanji minister Cincar-Markovi? in njegova gospa j>ri-redila na čast grofa Cza.kyja in ge. svečano večerjo v gardijskem domu. Med orvim in drugim dnem obiska bodo konference v zunanjem ministrstvu.
Zavrnjene govorice
Bclgrad, 10. dec. AA. V zvezi s številnimi govoricami, ki se širijo jx> državi in inozemstvu, sc z uradnega mesta poroča, da je od začetka italijan-ko - grških sovražnosti na do aanes zaradi operacij, ki se vodijo v bližini jugoslovanske meje, prišlo na jugoslovansko ozemlje 19 italijanskih in 32 albanskih vojakov. Na odseku vojaških opcraeij ni bil prenesen v Jugoslavijo nobeu vojaški materijah
KULTURNI OBZORNIK
Zbrano delo Dragotina Ketteja
Nova Založba, ki je izdala celotno delo Ivana Cankarja, je izdala sedaj tudi v enem zvezku (LVI + 852 str.) njegovega prijatelja in sodobnika pesnika Dragotina Ketteja Zbrano delo, kolikor ga je znanega doslej. Uredil, zbral in za tisk priredil ter literarno zgodovinski uvod in kritične opombe je napisal proj. France Koblar, ki je uredil tudi zadnji zvezek Cankarjevih spisov. Ze prej je v Slovenskem jeziku priobčeval gradivo h kritični osvetlitvi Kettejeve pesniške ostaline, kar je prinašalo pogled v njegovo uredniško delo. Zdaj je izšlo Zbrano delo v tisku in lepi opremi ter se lako ta izdaja Ketteja lahko postavi ob stran Cankarjevemu delu in bo pač najlepše darilo za božični čas vsakemu ljubitelju slovenske besede, slovenskega pesništva in slovenskega duha sploh.
Vsem je znano, kakšen literarni boj je nastal ob prvi izdaji Kettejevih pesmi, ki jih je na željo umirajočega pesnika samega (ki pa se je takoj na to tega pokesal) uredil Anton Aškerc leta 1J)00; kako so se oglasili Kettejevi najožji prijatelji s Cankarjem kot besednikom, da je gradivo površno izbrano, da ni popolno, da je prenarejeno in s premalo pietete ter zavesti velikega genialnega pesniškega dela izdano. Tudi vemo, da je za drugo izdajo Aškerc marsikakšne popravke omilil in dodal, toda celotnega Kettejevega dela doslej nismo imeli. Zdaj pa je Kette že štirideset let last slo-, venske literarne zgodovine, že zdavnaj je prištet klasikom slovenske pesmi ter je ne samo njegova oseba, temveč tudi njegov čas z vsemi sodobniki toliko odmaknjen v zgodovinsko perspektivo, da je že dozorel za kritično obdelavo. Zdaj je izšlo celotno delo, o katerem je Cankar sodil, »da ni niti ene same slabe pesmi«. Tako je Koblar uredil to Zbrano delo na način, kakor se izdajajo klasiki z vsem gradivom, ki zanima literarnega zgodovinarja, ter z opombami prvih objav, rokopisnih inačic ter tudi z objavo vse ostaline, tudi njegovih pisem, kar jih je dosegljivih. Tako je j>odvrgel ostri tekstni in stvarni kritiki vse doslej objavljene Kettejeve stvari, pesmi, basni, prozo in kritiko ter korespondenco, zbral vse, kar so o Ketteju prinesli v literarno zgodovinsko evidenco njegovi sodobniki po raznih listih in revijah zadnjih 40 let, ter na podlagi tega dal kolikor mogoče kronologični pregled Kettejevega ustvarjanja, pa ga tudi uvrstil v čas in njegov rod ter ga kritično osvetlil tudi s stvarne strani, kolikor je mogoče.
Imel je Koblar neprimerno težje stališče pri urejevanju kakor Aškerc, kajti razne beležnice in ostalina, ki jo je imel Aškerc še na razpolago, se je z leti izgubila, nekaj pa jo je seveda prišlo v novo evidenco, za katero se pa Aškerc pri svoji vzvišenosti nad mladimi tudi ni potrudil (Cankar in Zupančič pa tudi drugi sodobniki bi mu lahko postregli z gradivom, da jih je prosil). Koblar je sedaj primerjal ohranjeno gradivo z Aškerčevo izdajo, tekst, v kolikor je bilo potrebno — ne v mnogo primerih — popravil, v kolikor je bilo mogoče, navedel v opombah inačice, objavil vse stvari, ki so pozneje prišle v evidenco (Marinkov zapisnik itd., zlasti pa Ribaričeve beležnice) ter tako objavil prvič nad 30 pesmi, tudi raznih prevodov ter tudi pisem in rokopisnih kritik iz raznih Zadrug, ki kažejo nazorni pogled v Kettejev pesniški razvoj. Tako je ta izdaja Kettejeva velika knjižna novost, kajti kdor ne pozna te izdaje, ne bo poznal Ketteja! Toliko je v njej novega in pomembnega.
Pri urejevanju se je sicer Koblar držal krono-logičnega načela, toda Aškerčeve razdelitve pesniških vrst, tako da Zbrano delo ni razbilo harmonije enotne zbirke.
Opombe na koncu knjige predočujejo — po zgledu ureditev Cankarjevih spisov — usodo Aškerčeve izdaje Kettejevih pesmi ter najdbe ostalih rokopisnih literarnih beležk, nato pa pregled literarno zgodovinskega gradiva ob vsaki pesmi: kdaj je nastala, kje je ohranjena (rokopis ali tiskana — prvič in v zbirki) ter tudi komu je namenjena. Te opombe so pisane z vso zanesljivostjo in kritičnostjo.
Vsemu zbranemu delu pa je prof. Koblar napisal uvod, ki naj bralca vpelje v branje Ketteja in v razumevanje njegove dobe in njegove pesniške osebnosti. Tu uvodoma poudarja, da danes ne zadovoljuje samo idealistično izbiranje posameznih sadov genija, temveč nam šele prava ponazoritev vsega življenja in tudi stranskih odtenkov more dati polno podobo pesniškega lika, njegovega razvoja in njegovih bojev. Tako je Koblar postavil Ketteja v življenjski okvir, ga spremlja po poti v raznih mestih (Ljubljana, Novo mesto in Trst), obenem pa poda nazorno tedanjo temperaturo časa s sintetično oznako časa na prelomu konec 80 in 90 let, ko se je začel usodni idejni razdor v slovenski javnosti, katerega žrtev je v nekem ozjru postal tudi Kette. Popravlja pa znano mišljenje, da je Kette zaradi zabavljice na Missio bil izključen iz Ljubljane, kajti na podlagi šolskih dokumentov se vidi, da je bil vzrok povsem drugje (erotičnega značaja). Jasno vidimo Ketteja v družbi ljubljanskih Zadrugarjev, pa tudi novomeških, kot največjega misleca med njimi in kritika, spremljamo ga v Trst k vojakom ter v smrt v ljubljansko cukrarno. Nazorno jc prikazano, kako je rasel Kette v izrazito osebnost s svojim lastnim mišljenjem v borbi z dobo in sorodniki. V zadnjih straneh pa je na kratko v sintetičnem pogledu označeno tudi njegovo pesniiko zorenje ter je poudarjena njegova osebna nota med modernimi, med katerimi se je najprej in najbplj približal narodu in podal najzrelejšo pesem. V tem oddelku pogrešamo še formalnega pogleda na njegovo pesem, ne samo idejnega, ki sicer razloži nje smisel, ne pa njenih estetskih sestavin, toda zdi se, da bi potem uvod, ki hoče biti le napotek v razumevanje Ketteja kot Človeške in pesniške postave, ne pa dokončna analiza njegovega ustvarjanja, predolg. Na vsak način je tudi še po tem uvodu odprto vprašanje tehnike Kettejevega pesniškega ustvarjanja, njegove oblike in njenih umetnostnih sestavin, kar bo še marsikomu hvaležna naloga, ki pa bi tukaj presegala okvir literarno zgodovinskega, kulturnega in psihološkega uvoda.
Zbrano delo je prijetno opremil z vinjeto slikar Slavko Pengov, kot priloga pa je dodan Jakčev portret pesnika ter pesnikov faksimile ene najbolj znanih njegovih pesmi Noč truda molči... Nekaj tiskovnih napak (pri Murni, Župančič itd.) lahko vsak mimogrede sam popravi.	v
Ketejevo Zbrano delo je vsekakor slovstveno zgodovinski dogodek. Z njim smo dobili celotno podobo enega največjih slovenskih modernih klasikov ter zgled, kako je treba izdajati takovrstna dela. Koblar pa se je z njim uveljavil kot najboljši dedič in nadaljevatelj Prijateljeve urejevateljske tradicije.	td
Ljubljanska drama: Funtkova Tekma
(Po uprizoritvah dne 29. X., 19. in 28. XI.)
Podoba je, da upravičeni opomini naše kritike, češ, da se mora bolj upoštevati slovenski spored, vendarle niso bili zaman; letos je videti vodstvo drame bolj naklonjeno domačim avtorjem. Tako je bilo med doslej uprizorjenimi igrami polovica izvirnih del. Toda kakor je vse to hvalevredno, nam vendar ni vseeno, kaj in kako se uprizarjja. Iz naloge, ki jo ima Narodno gledališče, izvira, da se od slovenskih del ne smejo izbirati samo najboljša, ampak tudi srednje dobra dela. Poleg upoštevanja zadnjih novosti bi bilo treba predvsem popraviti krivico nasproti tistim delom, ki jih je gledališče doslej neupravičeno prezrlo, a med j>onovitvami bi morale imeti prednost pomembnejše igre in pa tista dela, ki že uprizorjena, kličejo po novi, boljši ali pa sploh šele pravilni odrski podobi. Ponovno nidi obžalujemo, da je gledališko vodstvo zamudilo naavse ugodno priliko, da nam pokaže rast naše dramatike z razvojnega vidika. To je bilo lani, ko smo praznovali stopetdesetletnico gledališča. Ta prekrasna naloga bi bila izvedljiva zlasti, če bi se bil ta jubilej zvezal z bližajočo se štiridesetletnico, odkar smo dobili novo deželno (današnje operno) gledališče (1892/93). Taka gledališka triletka bi bila tudi z narodno vzgojnega vidika zelo jx>trebna in zaslužna. V njej bi ob primerni razvrstitvi prišla do veljave tudi manj dognana dela. ki nam morajo biti draga že zato, ker so jx> svoje pomagala graditi celotno stavbo naše dramatike, dasi morebiti ne pranesejo strožjega kritičnega merila. Sicer utegnejo prav taka dela ubijati tam, kjer bi moralo gledališče graditi: to je pri vzgoji gledališkega občinstva do izvirnih slovenskih del.
Te misli so se nain jiorodile ob letošnji ponovni uprzoritvi Funtkove »Tekme«. Čeprav je to delo med vsemi avtorjevimi dramskimi posku« si najtehtnejše, je vendarle kot drama šibko. Zgodba, ki je zajeta iz umetniškega sveta, bi bila lahko sama j>o sebi zanimiva in zaradi svojega, v naši dramatiki izvirnega motiva umetnostno vzgojna. Toda v glavnem je avtorju uspelo le, da prikaže gledalcu svojsko meščansko okolje, medtem ko se mu drama, ki naj bi predstavljala tragedijo umetniške častihlepnosti, nikakor ni posrečila. Njeni zunanji zgradbi ni mogoče mnogo oporekati, a že dialog, ki vsebuje nekaj poučnih in celo lepih aforizmov o umetnosti, čeprav je v bistvu zelo literaren, kaže na intelektualni izvor in docela eklektičen značaj pričujoče drame. Predvsem za razodevajo to značaji, izmed katerih pogrešata močnih osebnih črt zlasti osrednji jx>stavi, ravnatelj Lesovin in kipar Danej. Zlasti prvi je razumljiv bolj z medicinskega kakor pa psihološkega vidika, saj katastrofa pri njem ni toliko tragika duha kakor zlom organizma, lo je tudi vzrok, da v drami ni osrednjega gibala, konflikta, ki je v Lesovinu docela ižkoustruiran, med njim in Danejem (stari in mladi) nejasen, med njim, Danejem in Stano pa namenoma prezrt. Zato to delo kljub zanimivim nastavkom in posrečenim posameznim prizorom v celoti ne prepriča; predvsem mu manjka osebne prizadetosti in pesniške toplote, katere ne more nadomestiti hladni formalizem Izraznih sredstev in sentimentalni patos, s katerim je
rahlo prevlečena ta v bistvu naturalistična drama.
Kljub temu bi ne oj>orekali uprizoritvi tega dela, če bi bilo u"rščeno v sjx>red bolj premišljeno, recimo v zgodovinskem pregledu. Tako pa se bojimo, da je na tisti del občinstva, ki nima zgodovinskega čuta, a ga tudi sicer zanimajo v prvi vrsti igre, ne pa tudi igranje, delovalo nekam dolgočasno. Tistim, ki jim je bila predstava sploh odveč, lahko sicer jx>vem v tolažbo, da sem na primer jaz delo dvakrat prebral, gledal pa doslej že — štirikrat. In vendarle moram reči, da sem to storil rajši, kakor f»a bil samo enkrat navzoč pri predstavi marsikaterega morebiti bolj zabavnega tujega odrskega kiča. Slovensko dramo moramo najprej ljubiti, šele potem imamo pravico, da iščemo neskaljeni užitek največjih umetnin. Brez užitka pa človek, ki ima smisel za gledališče, pri predstavi »Tekme« tudi ni mogel biti. Kajti z odrskega vidika je bila uprizoritev zanimiva in priznanja vredna. Igra, ki jo je vodil in ji dal novo odrsko podobo režiser g. Milan Skrbinšek, je pač dala zadnje možnosti gledališkega izraza tej nedodelani Funtkovi stvaritvi, in prav to je hvalevredno. Tako je treba uprizarjati domača dela, pri katerih tako režiser kakor igralci najlaže pokažejo, kaj znajo. Režiser je tukaj združil ljubezn, okus in znanje. Izluščiti tej drami jedro seveda ni lahko: ali je »Tekma« tragedija častihlepnosti, kakor je to hotel avtor, ali je tragedija starosti, ali je drama spor med starimi in mladimi, kar bi ji vsekakor dalo neko živost, ali je slednjič morebiti še najbolje, jk>u-dariti ljubezensko dramo, ki je resda zamišljena vzporedno, a je dejansko dramatsko prepričeval-nejša kakor osrednji konflikt? Sredi teh vprašanj se je režiser odločil za zvestobo avtorju in skušal z okusom odrsko oživiti tudi ona mesta, ki v delu samem niso preveč prepričljiva. S prijemom gledališkega veščaka je najprej rešil vprašanje prostora, ki je bil hkrati smiseln in prijeten, prav tako pa je skrbno bedel tudi nad besednimi poudarki, ki so bili jasni in prepričevalni. Popolnoma mu je uspelo celo najbolj problematično tretja dejanje, ki bi prav lahko izzvenelo ne le v prazno, ampak tudi v neukusno. Posebej naj poudarim, da igra kljub nehvaležno-stim, ki jih nalaga tako režiserjem kakor igral cem od predstave do predstave ni popuščala, a m pak se v posameznostih celo spopolnjevala. Kar zadeva izgovarjavo, bi primonil le, da so vsi trije Daneji napačno naglašali besedo »p&jčevina« na predzadnjem namesto na četrtem slogu: prav tako ne bi rad še kdaj slišal z odra pomožnika v množini v zvezi s pridevnikom (deležnikom) v ednini.
Priznanje pa zasluži tudi trud posameznih igralcev. Kajpada so imeli to pot lažje naloge nosilci stranskih vlog, ki so že v avtorjevem delu očrtani dosti nazorneje, kakor pa oba antagoni-sta. Predvsem smo bili veseli podobe starega Grušča, ki ga je podal g. Potokar res nazorno, toplo in prisrčno, tako da smemo ta lik prišteti ne le med najboljše njegove stvaritve, ampak vobče med tiste igralske podobe, ki se ne pozabijo. Isto velja za Heleno, ki jo je predstavljala ga. P. Juvanova s poj>olno vživetostjo in
s tisto nazornostjo, ki že od nekdaj odlikuje to igralko v oblikovanju realističnih postav. Bolj problematično nalogo ima nosilka manj jasne Slanine podobe, kateri je vendar znala vdihniti ga. V. Juvanova dovolj življenja; prehode, ki jih doživlja ta pravkar vrnivša se zavodarka tako v svoji mladi ljubezni kakor v odnosu do očeta, je označevala neposredno in pristno. Posebno priznanje ji gre za prizore v zadnjem dejanju. Najtežjo nalogo izmed vseh igralcev je pač imel g. Gregorin, ki je igral ravnatelja Lesovina. Kolikor je mogel, je oživil to dramatsko nemogočo figuro in ji dal vsaj zunanje plastičen izraz. Poudarim naj, da ni bil nikjer neukusen, in še posebej, da ni omagal pod težo nehvaležne naloge, ampak je skušal od predstave do predstave svoj lip še poglobiti.
V vlogi mladega kiparja so nastopili trije igralci. Kako pasivna in dramatsko nedognana je ta oseba v igri, dokazuje najbolj to, da niti igralec tolikih kvalitet, kakor je g. Sever, ni mogel ustvariti iz nje igralsko dovolj izrazite podobe. Spričo njega sta bila gg. Borko in Gale še me-dlejša. Vendarle bi dal med njima prednost Ga-letu, ki je bil toplejši in glede na pojmovanje vloge morebiti sploh najboljši izmed vseh treh Danejev, česar pa seveda ni mogoče reči o moči njegovega igralskega izraza, ki je še zelo začet-niški. Moti tudi način njegove izgovarjave. Tudi Jože Borko nas ni navdal z najboljšimi upi. Pohvaliti moram sicer skrbne besedne poudarke, medtem ko priča nesigurnost, s katero je nastopil, ne samo o resnosti njegovega prizadevanja, ampak tudi o dejanski nemoči, ki je za zdaj še značilna za tega adepta gledališke teorije, režije in igralstva hkrati. Ko bo po dvajsetih, tridesetih takih nastopih spoznal, da ni prav za prav še nič, utegne morda v sebi doživeti tudi igralca -ustvarjalca. Sicer pa sem mnenja, da je takale »tekma« smiselna in zanimiva samo tedaj, kadar gre ne le za pomembne vloge, ampak tudi za pomembne igralce.	France Vodnik.
Gledališče mladih
Gledališče mladih je že lani paTkrat nastopilo s svojim novim pojmovanjem gledališke umetnosti. Danes bodo v Franičškanski dvorani prikazali v 6vojem gledanju Leskovčevo dramo Dva bregova. Ob tej priliki mi je g. Sintič, ki je eden organizatorjev te skupine dal naslednja pojasnila o nalogah Gledališča mladih ter njihovem delu.
Kakšne naloge si postavljate z Gledališčem mladih?
Vsa večja mesta imajo poleg Narodnih (oficiel-nih) gledališč, tudi privatna in amaterska gledališča, ki so za razvoj gledališke umetnosti nujno potrebna, pa se največkrat izognejo svoji nalogi, gledališko
vzgajati publiko in služijo samo zabavi. Posamezna pa vendar ostanejo zvesta svojim namenom in vkljub težkim materijalnim prilikam vršijo svojo veliko naloga. Naloga takšnega, k pravi gledališki umetnosti stremečega gledališča je: Vzgajati v ljudeh etični in estetski čut in pokazati življenje, tak. šno kot je v resnici, brez pato«>a in romantike. Za dosego teh dveh ciljev pa mora iskati novih odrskih oblik, kajti stare ne zadoščajo več. Tako postane tako gledališče samo po sebi eksperimentalno, kar pa ni znak nejasnih pojmov ali neznanja, temveč je to le prisluškovanje življen|u in nov poizkus za dosego čim večjega čustvenega razmaha. Takšno gledališče vrši poleg zgoraj omenjene naloge tudi to, da vzgaja naraščaj, ki si je svest naloge, ki jo ima dramski umetnik in daje ritem narodnemu gledališču. Z drugimi besedami |e takšno gledališče *en-fant terrible« v dobrem smislu besede. Želeli bt, da postane v Ljubljani, kjer še nimamo privatnega poklicnega glegališča, »Gledališče mladih.«
Zakaj ste si izbrali Leskovca?
»V pretekli sezoni smo uprizorili Biichnerjevega »Vojčka« in Cankaijevo »Lepo Vido«. Po uspehih teh predstav sem prišel do prepričanja, da naj slovenski režiser režira predvsem domača dela, kajti ta so nam najbližja Zato smo se odločili, da letošnjo sezono otvorimo z domačim delom. Leskovca pa smo si izbrali zato, ker je tc delo polno močnih dramatskih zapletljajev. Hočemo dokazati, da čutimo predvsem nujnost takega umetniškega delovanja, ki ima svoje korenine v domači sredini. Resnično nalogo gledališča najbolj uveljavljamo na ta način, da prikažemo življenje, kakršno je, tem bolj udarno takrat, kadar nam to življenje ni samo znano, temveč ga tudi čutimo. To je možno le pri doma. čem delu.«
Z vso ljubeznijo smo pripravljali predstavo, dali smo ji takšen scenski okvir, ki je tesno povezan z dogajanji in okolico, tako mislim, da bo ta uprizoritev dokazala, da imamo doma dovolj dobrih dramskih del, ki pa jih Narodno gledališče zanemarja. Ob tej priliki hočemo tudi počastiti spomin pred desetimi leti umrlega avtorja.«
Kako mislite za bodočnost in kaj želite od javnosti?
»V bodoče mislimo delati v smislu naloge, ki smo si jo zadali. Z vso voljo in močjo se posvetiti delu, da uprizorimo čim boljše predstave.
Od javnosti pa želimo, da nas podpre 9 tem, da prihaja na naše predstave, se smeje in joče z nami, na6 kritizira, korigira in nam obenem daje pravi življenjski zanos pri delu. Zgraditi hočemo dobro gledališče Čim bolj nas bo javnost podprla, boljše bodo predstave, ker potem nam ne bo treba študirati v mrzlih verandah, ampak se bomo lahko neovirano razvijali.«
ŠPORT
Tekme rokoborcev za državno prvenstvo
V	soboto in v nedeljo so bile v Zagrebu tekme za državno prvenstvo v rokoborbi. Udeležba atletov je bila prav velika, 46 jih je nastopilo. Srbska atletska zveza pa na tekmovanje ni poslala nobenega rokoborca.
Bantam kategorija: 1. Hopek (Hajduk), 2. Do-linšek (Maraton), 3. Levaj (Hakoah).
Peresna kategorija! t. Možuljak (Croatia), 2. Šestak (Zrinjski), 3. De Corti (Radnik).
Lahka kategorija) 1. Mrkus (Herkules), 2. Čuk (Hajduk), 3. Bednjanec (Herkules).
Welter kategorija: 1. De Luca (Herkules), 2. Ivanič (Maraton), 3 Uzelac (Hajduk).
Srednja kategorija: 1. Fišei (Pekovski), 2. Orešnik (Maraton). 3. Metzner (Croatia).
Poltežka kategorija: 1. Pirhei (Pek.t, 2. Baščak (Croatia), 3. Poslek (Croatia).
Težka kategorija-. 1. Gerovac (Croatia), 2. Mi-letič (Hajduk), 3. Milkovič (Redarstveni..
V	oceni moštev so zmagal) rokoborci zagrebške Croatije, ki so dosegli deset točk drugo mesto je zasedel sarajevski Hajduk t osmimi točkami, tretje mesto zagrebški Herkules s sedmimi točkami in nato Pekovski športni klub iz Maribora in Maraton iz Maribora po šest točk. Zrinjski (Koprivnica) dve točki, Redarstveni športni klub iz Zagreba dve točki, Radnik iz Zagreb. 1 točko in Hakoah (Subotica) 1 točko.
Nekaj zanimivih podatkov o gospodarski in finančni organizaciji športa v Nemčiji
V	Nemčiji se celokupna upravna služba športa, katera zahteva za časa miru med drugim 619 stalno nameščenih sotrudnikov v vrhovni upravi in v dvajsetih okrožnih uradih, krije iz lastnih dohodkov brez podpore države. Država podpira samo prireditve, ki so važne za državo, kakor na primer olimpijske igre, lingijado ter nemške telovadne in športne slavnosti. Športna uprava se vzdržuje v pivi vrsti iz članarine, ki znaša za vsakega odraslega člana dve RM. za vsakega ne-doletnega člana pa 1.60 RM. Samo iz tega se krijejo upravni stroški vseh vrst športa — bodisi dragih bodisi cenenih — in sicer po njihovem pomenu za narodni blagor. Ni torej nikakor več tako kakor prej, da bi bo'je uspevale tiste vrste športa, ki imajo velike dohodke od gledalcev, iu da bi ostale nazadovael. marveč celokupna sredstva se uporabljajo j>o potrebi.
Druge glavne dohodke blagajne Državne zveze tvorijo vstoprine z vseh športnih prireditev zveze, dočim se izdatki za te prireditve dovoljujejo zopet po športni smotrenosti. Tako Zvezi glede na lastne prireditve — prireditve njenih društev se vršijo na njihov lastni račun — ni treba J poravnavati izdatkov vsake posamezne slavnosti same. Skrbi pa za to. da prebitek iz celokupnosti prireditev povečuje sredstva za obče naloge.
Med naloge blagajniške uprave NSRL-a spada nadalje izvrševanje občega zavarovanja proti nezgodam za vse člane in zavarovanja proti odgovornosti Zveze in vseh njenih društev, ter oskrbovanje zemljišč NSRL-a. lo je: športnih igrališč, šporanih šol. upravnih poslopij, domov, taborišč, ki jih je približno 120 in ki so vredna 3.5 milijonov RM. Državna športna uprava ima dobrotvorno blagajno, kazino, posebne uredbe za osebje, otroški vrtec, ki ga je ustanovil državni športni vodia, dalje prostore za obleke in skladišče špor'nega orodja. V delokrog blagajniške uprave spada nadalje uprava treh športnih ustanov. športne pomoči in pomožne organizacije NSRL-a.
Nemški šport tudi precj prispeva k zimski pomoči z vsakoletnim »dnevom žrtve«. Z druge strani se je nemškemu športu nedavno dovolila loterija Državnt zveze za šjiort in telovadilo. Izvrševanja te loterije spada tudi med naloge blagajniške uprave
Če si hočemo predstavili obseg dela, ki ga opravlja uprava, moramo vedett, da se pobirajo članarine po društvih. Zato se mora voditi 3O.O0O
članarinskih računov samo za društva skupine A, a ker se plačuje v obrokih, se mora vsako leto knjižiti 150.000 vplačil, članačine za 150.000 društev skupine B se plačujejo Zvezi neposredno. Med ta dela spada dvakrat na leto razpošiljanje članarinskih znamk, dopisovanje, ki je s tem združeno, reševanje prošenj za odlog, popravljanje poročil o stanju, sprememb naslovo in tako dalje.
Samo ena naloga se izvršuje z znatno državno podporo: Državna in zvezna podpora za časa miru znaša več kot 1,000.000 RM. S celokupnimi za uk določenimi sredstvi se plačuje približno 100 s j ortnih učiteljev in 5000 nadaljevalnih tečajev za 200 000 športnih voditeljev društev. Ti tečaji se vrše na Državni akademiji na Državnem športnem igra'išču in v učnih domovih žup (okrožij). V poslednjem letu miru je promet glavne blagajne Državne zveze za šport in telovadbo znesel približno 24 milijonov RM.
Dunaj postaja letos pomembno drsalno središče
Dunaj je lelos ob znanih razmerah v svetu postal pomembno drsalno središče za vso Evropo. Dunajčani imajo zdaj izredno pridobitev, svetovnega prvaka Karla Schaferja, ki se je vrnil iz Amerike. Ta veliki umetnik na drsalkah vodi Visoko šole dunajskega umetnega drsanja. V areni »Engelmann« je že zdaj tak promet, kakor se je opazil sicer samo v veliki sezoni Drsalci in drsalke iz vs?h kiajev sveta trenirajo pri Schafer-ju. Svetovni prvak Schiifer je reKel časnikarjem še pred nedavnim med drugim sledeče: »Proro-kujem Norvežanki Turid Helland-Bjornstad veliko bodočnost Najbrže se bo v sledečih prvenstvenih tekmah nahajala že med prvimi. Turid Helland-Bjornstad je dostojna naslednica Sonje Henie. Tudi nemška prvakinja Lydia Veicht in prvakinja Jugoslavije, gospodična Palmetova trenirala pri meni.«
V Švici so že začeli s hokejem
Na gorah je zapadel sneg, vode so jiomrznile in ledne ploskve so oživele, zlasti v tistih državah, kjer je drsanje že močno razvito. Tam, kjer je drsanje že šport, ki ima izredno veliko pristašev, pa se je v zadnjih časih močno razvil poseben, lep in borben šport, »ice-hockej« (ledni hokej ali kokej na ledu). Švica danes spada že med najboljše narode v hokeju na ledu v Evrojii. Za uvod v sezono so švicarski hokejski klubi že odigrali nel.aj tekem. Pred seboj pa ima Švica tudi živahno mednarodno hokejsko sezono. Najbližji in najožji so švicarski stiki z italijansko hokejsko zvezo.
Po italijanskih poročilih bo milansko reprezentančno hokejsko moštvo meseca decembra sprejelo v goste dve švicarski klubski moštvi, in sicer 23. decembra »Berner Schlittschuhklub«, 30. decembra p; »Ziircher Schlittschuhklub«. Mestno hokejsko zastopstvo Milana je že dobilo od italijanske hokejske zveze za tekmovalno turnejo po Švici. Pri tej priliki bodo Italijani igrali tudi z obema kluboma, ki jih bosta prišla obiskat decembra v Milan.
Na dan 12. januarja je določena meddržavna tekma v lednem hokeju med hokejskima reprezentancama Švice in Italije. Tekma bo odigrana v Zilrichu Povratno tekmo pa naj bi zastopstvi obeh držay igrali dne 2. februarja prihodnjega leta v Milanu. Švicarska hokejska zveza ima razen tega na programu tudi še nekaj drugih važnih srečanj, do katerih bo pa seveda prišlo le, če se bodo dogodki v velikem svetu razvijali zadovoljivo.
Vesti Športnih ?vez. klubov In društev
Hok ejisti Ilirije imajo drevi ob pol 7 strogo obvezno trening — Vsi in točno
Kolesarska sekcija ŽSK »Hermes« ima svoj 9. redni občni zbor v nedeljo, 15 decembra^ z običajnim dnevnim redom pri Habjanu v Šiški (nasproti Keršiča) ob 9 dopoldne. Članstvo sekcije se vabi, da se udeleži občnega zbora; dobrodošli tudi simpatizerji kolesarstva. — Odbor.