OSREOIUA
preveč za gimnazije, srbski direktorji
PREMALO ZA POKLICE NISO SMRKAVCI
STRAN 3	STRAN 4
ŠT. 21 - LETO 60 - CELJE, 29.3.2005 - CENA 130 SIT
O
(N
O
m
m
tn
m
o
r~
www.ciciban.
(S^iciBan
NOVO V CELJU
• Prešernova ul. 4 tel. 03 491 23 23
DO POLNEGA
VOZIČKA
AKCIJA:
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
SEKS PRED OBČINO
STRAN 9
VELIKONOČNA
AKCIJA
NAGRAJEVALA
STRAN 7
KONEC UPANJA ZA ZAKLJUČNI TURNIR?
STRAN 8
OGODKI
jillK
Vlada brska po Rimskih Toplicah
Se bo pri oživljanju že štirinajst let zaprtega zdravilišča spet zataknilo?
V Rimskih Toplicah se bojijo, da bo odločitev o umiku zdravilišča s seznama letošnje prodaje državnega premoženja ustavila oživljanje že štirinajst let zaprtega in propadajočega zdraviliškega kompleksa. V kraju že napovedujejo javni shod, s katerim želijo pokazati vladi, da podpirajo najemnike in njihove načrte prenove. Svet krajevne skupnosti bo o tem, kaj storiti, odločal v četrtek.
So njihovi strahovi, da bo politikantstvo ustavilo prenovo zdravilišča, upravičeni ali ne, je ta hip težko presoditi. V SDS svoj predlog o zamrznitvi prodaje, zdravilišča pojasnjujejo s tem, da je bilo lansko hitenje prejšnje vlade pri sklenitvi najemne pogodbe z družbo „MRC Medi cinsko rehabilitacijski center nenavadno. Menijo tudi, da obstaja sum, da je prejšnja vlada razpis pisala na kožo Barsosu oziroma njegovemu najpomembnejšemu partner-
ju, zreškemu Uniorju. Poleg tega se jim predvidena kupnina 180 milijonov tolarjev zdi prenizka, saj naj bi bil zdraviliški kompleks nazadnje ocenjen na skoraj milijardo tolarjev. Po mnenju SDS naj bi bila vprašljiva celo veljavnost najemne pogodbe. Zdi se jim namreč pomenljivo, da je prejšnja vlada z MRC aneks k pogodbi, ki med drugim govori o ceni, za katero lahko najemniki odkupijo kompleks, pa tudi o stavbnih pravicah, ki omogočajo gradnjo na območju zdravilišča, podpisala 3. novembra. Torej takrat, ko je smela opravljati le še tekoče posle.
Stari botri spet »migajo«
»Prebivalcev Rimskih Toplic sploh ne zanima, ali bo država zdravilišče prodala ali ne, nas zanima samo to, kako bo zavarovala projekt oživitve, ki ga vodi zreški Unior in v katerem sodeluje še ne-
Maks Brečko zaradi črtanja zdravilišča s seznama »Uniorjev projekt oživitve zdravilišča bomo podprli z državnega premoženja, predvidenega za prodajo v javnim shodom,« napoveduje Drago Zupan.	tem letu, še ni zaskrbljen.
kaj uglednih slovenskih podjetij,« pravi Drago Zupan, ki je že vsa leta v prvih bojnih vrstah za oživitev zdravilišča. Prepričan je, da bo vla-
Se nad zdravilišče v Rimskih Toplicah zgrinjajo novi črni oblaki?
dajoča koalicija zdaj najverjetneje iskala morebitne pravne napake v pogodbah, ki jih je z najemniki podpisala prejšnja vlada. »Še vedno je cel kup botrov, ki so že v preteklosti želeli ustaviti oživitev zdravilišča, zdaj pa se udinjajo tudi pri novi oblasti,« opozarja Zupan. Kot je neuradno slišati, naj bi zopet postala aktivna tudi Antonija Marinček iz Celja, ki je že lani vodila kampanjo proti Barsosu. Vladi je predlagala, naj se pogodba o najemu zdravilišča s pravico do predčasnega odkupa ne podpiše z zasebnikom, ampak naj zdravilišče ostane v lasti vseh državljanov Slovenije.
Drago Zupan pravi, da bodo v Rimskih Toplicah, če svet krajevne skupnosti njegove pobude o javnem shodu ne bo podprl, zbor krajanov pripravili sami, kot civilna iniciativa. »Vladi želimo jasno in glasno sporočiti, da podpiramo Uniorjev projekt in verjamemo vanj,« pojasnjuje Zupan.
Direktor Unior Turizma in podjetja MRC Maks Brečko zaradi odločitve o črtanju zdravilišča z seznama objektov, ki jih namerava država letos prodati, ni tako zaskrbljen kot Zupan. Vsaj za zdaj še ne. »V pogodbi o najemu je odkup zdravilišča predviden šele leta 2007. Če pa država želi ostati solastnica zdravilišča, naj pač ostane,« pravi Brečko. Dodaja še, da so pogodbo o najemu zdravilišča pripravile vladne pravne službe, zato naj si morebitne nejasnosti ali spodrsljaje pripišejo kar sami sebi. Sicer pa, kot pravi, projekt oživljanja zdravilišča poteka v skladu z načrti. Arhitekturni biro Arhiveda iz Ljubljane trenutno pripravlja načrte, na podlagi katerih bo podjetje MRC nato pridobilo vsa ustrezna dovoljenja. Če ne bo kakšnih posebnih zapletov, bi gradbena dela lahko začeli že sredi leta.
JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ
Občina končno na svojem
Dogovor o lastništvu zemljišč s konjiško Kmetijsko gozdarsko zadrugo
»Bolje kompromis kot nadaljevanje tožb na sodiščih,« so rekli konjiški občinski svetniki, globoko požrli in podprli predlagano ureditev lastniško-pravnih razmerij s Kmetijsko gozdarsko zadrugo Slovenske Konjice.
Občina in zadruga sta že več kot desetletje neuspešno reševali probteme, povezane z lastništvom zemljišč, na katerih je občina zgradila ceste, bloke in garaže ter zemljišča, na katerem stojita sta1
ro in novo komunalno odlagališče. Pred letom 1993 je bil namreč del zemljišč vknjižen kot družbena lastnina, pri delu pa je imela kmetijska zadruga imetniš-tvo pravice uporabe in je ta zemljišča kasneje vknjižila kot svojo lastnino. To je bil seveda razlog za tožbo občine proti zadrugi (in drugim vpletenim), prav tako pa je tožbo vložila tudi zadruga proti Javnemu komunalnemu podjetju za zemljišče smetišča. S tožbami niso da-
leč prišli, izvensodno pora\ navo je zadruga zavrnila, pogajanja pa so se vseeno nadaljevala. Ko je zadruga pri svojih zahtevah do občine precej popustila, so tako končno našli skupen jezik.
Dogovor rešuje lastništvo več kot 6 hektarov zemljišč. Za ceste določa brezplačen prenos na občino, za preostala zemljišča pa bo občina letos plačala kupnino v višini 12 milijonov tolarjev, približno toliko pa tudi prihodnje leto za zemljišče, kjer je
---------------Št. 21 - 29.
deponija komunalnih odpadkov. Proračun letos zaradi tega ne bo obremenjen, saj bo občina prodala garaže na Škalski (lastništvo prav tako rešujejo s to pogodbo). Pri kupnini za zemljišče stare deponije Konjičani pričakujejo prispevka občin Zreče in Vitanje.
Dogovora so veseli tudi v blokih na Liptovski, kjer bodo končno lahko uredili etažno lastnino, najbolj pa načrtovalci infrastrukture, ki so imeli največ težav.
marec 2005 ---------------
Občinskim svetnikom kljub vsemu dobremu, kar dogovor prinaša, le ne gre iz glave, da vseh zapletov sploh ne bi bilo treba, če bi se občina leta 1993 obnašala drugače, kot se je, če bi torej že takrat vknjižila svojo lastnino. Zahtevajo odgovore na vprašanje, kdo je bil takrat župan, kdo predsednik izvršnega sveta in ali res ni bilo mogoče preprečiti dolgoletnih problemov, ki občino sedaj še veliko stanejo.
MILENA B. POKLIČ
Bodo
zdravilišče res odprli le s
krampom?
Krajane Rimskih Toplic smo vprašali, ali verjamejo, da bo tamkajšnje zdravilišče res kmalu zaživelo-Odgovori so bili večinoma čmnplprii. sai n n Hnsetto'
oživitve zdraviliškega kompleksa težko še komurkoli verjamejo. Niti se ne želijo izpostavljati, saj nočejo biti vnovič tarča obre-kovania.
tika odprtja zagotovo neka) isa še ne bo dovolila, ker so finančni interesi preveliki in premočni,« nam je svo; ie mnenie zaunal kraian, ki
ki je bil do leta 1991 zaposlen v zdaj propadajočem zdravilišču, pa nam je zaupal: »Da bo vse skupaj padlo v vodo, še ne morem reči.
TAn	latn 7(\P.CX
nov turistični naval. Rimsk Toplice so postale spalno na selje in še dolgo se ne bo mogle >roditi< na novo. Za t
turizem, ki ga nameravajo t narediti, bi se morale ce
Dimnbrt TrtnKnrt nKrinVltli D
delati infrastruktura, to pa mo, da ne gre tako hitro.« upanje o obuditvi speče n nuljčice počasi ugaša, na je potrdil mlajši krajan:” si želimo, da bi zdravili5 čimprej zaživelo. Dolga e
že čakamo na ta dogodek.
pak glede na to, kako 50 doslej vlekli za nos, je UP
nie=rieAmAfsv'č
IZJAVA
TEDNA
»Stanovalci n°vef.t
bloka! Nagovarjam^
kar najbolj P°§ost(\fir lajte otroke. Pa nar jnj te jih tudi, saj imate zM pogoje.«
Velenjski župan Meh ob odprtju novega ka v Selu.
m
AKTUALNO
Preveč za
gimnazijo,
premalo za poklice
Za splošne gimnazije preveliko zanimanje - Prenos prijav na druge šole in programe do 30. marca
Na področju srednješolca izobraževanja se poviševanje nikoli popolno-a ne prekrije s ponudbo. Udi letos je tako, saj so že-)e bodočih dijakov usmer-t>e predvsem v gimnazij-*e programe, kjer bodo aiejitve po pričakovanjih
največje.
i 30. marca je mogoče °snje za vpis še prenesti druge šole oziroma pro-Staine. Rezultati o omeji-ab bodo znani okoli 5., g adi pa bodo o njih obveš-,etli najkasneje do 19. apri-I ' Odločitev za nadaljnje šo-n)e je lahko precej stresna, a) je za šolarje in njihove ^arše nekaj življenjsko bis-i^ega. Kakšne sprememba 6t^e na prejšnja leta in ušnje pričakujejo pri st°gramih z naj večjimi od-Panji glede na razpisana sta, smo povprašali rav-a^el)e srednjih šol. šol' ^oslovno"komercialni , 1 Celje opažajo veliko upa-^nle zanimanja za progra-r , trg°vec in administrator °*i 30 prijav premalo), ^lo zainteresiranih za pro-jeaiT1 ekonomski tehnik pa r„lJe^e od razpisanega. Di-p °rica Maja Krajnc: »V v tt ® letih še nismo bili bja. „ i situaciji in zaenkrat e2ko komentirala, kako s sPremembami. Žal se na
program ekonomskega tehnika vpisujejo šolarji z dokaj slabim uspehom. Svetujemo jim preusmeritev na program trgovca, vendar bodo verjetno poskušali še na ekonomski šoli, kjer je letos premalo vpisanih. Zaenkrat se ne da konkretno napovedati, kakšen bo pretok prijavnic.«
V Srednji ekonomski šoli Celje letos začuda beležijo premalo prijavljenih tako na programu ekonomski tehnik kot na ekonomski gimnaziji (okoli 30 oziroma 20 prijav premalo). Ravnatelj Janko Poklič je komentiral letošnje pomanjkanje kandi-datov:*»Letos je po vsej Sloveniji čutiti upad vpisov v programe ekonomskih šol, očitno gre za splošni trend. Vlada neka negativna klima, verjetno zaradi zasičenja s temi programi v prejšnjih letih, veliko se je opozarjalo na to, da so potrebni tudi drugi poklici. Glede na lanske izkušnje se bo verjetno še kaj napolnilo, pričakujemo predvsem prenos prijav iz splošnih gimnazij, kjer bodo omejitve. Pričakujemo neko ustaljeno končno število vpisanih, seveda se bo to videlo šele po 30. marcu.«
Šolski center Celje nudi bodočim dijakom številne programe, za katere pa so zain-
teresirani v različni meri. Manj zanimanja beležijo programi poklicne in tehniške gradbene šole, poklicna in tehniška elektro in kemijska šola zaznava prevelik vpis v program elektrotehnika računalništva (za okoli 30 prijav). Splošna in strokovna gimnazija Lava po pričakovanjih beleži preveč prijav na splošni in premalo na tehniški gimnaziji. Direktor ŠCC Igor Dosedla pravi: »Takšne rezultate smo pričakovali in po izkušnjah iz prejšnjih let pretiranih sprememb ne pričakujemo. Prijetno nas je presenetil vpis v nov program mehatronike, za katerega drugje po Sloveniji ni zanimanja. Vpis v programe strojništva se je od lani povečal za sto odstotkov, kar pomeni, da je bila promocija učinkovita. Kar se tiče gimnazijcev, bomo verjetno imeli tri oddelke splošne in dva oddelka tehniške gimnazije. Kar pa se tiče poklicnih programov, ki ne bodo napolnjeni, pa gre za širši problem samega načina izobraževanja in pristopa. Potrebne bodo velike spremembe.«
Ravnatelj Srednje strokovne in poklicne šole Celje Franc Erjavec zaznava naj-večji upad zanimanja za program prometnega tehnika, kjer ostaja prostih kar 60
mest. »Poskusili bomo napolniti tri oddelke, verjetno bo še kakšen ponavljalen. Problem predstavlja program pomočnika konfekcionarja, kjer je le pet prijav, pa tudi šivilj in krojačev je zaenkrat premalo za en oddelek. Tako majhne skupine (12 prijav) ne morejo delovati, upam, da se bodo še pojavili zainteresirani. Pozitivno so nas presenetili bodoči avtomehaniki, kar drugi v Sloveniji smo po številu vpisanih, tudi za frizerstvo tako kot vsako leto vlada veliko zanimanje. Programa ne želimo omejevati, vse to bi zmanjšalo ugled šole.«
Ravnateljica Srednje zdravstvene šole Celje Marija Marolt je zadovoljna, da se je toliko dijakov odločilo za vpis na njihovo šolo, kljub temu pa so presenečeni, ker takšnega navala niso pričakovali. Za program tehnik zdravstvene nege se je prijavilo bistveno več dijakov, kot je razpisanih mest, zato resno razmišljajo, da bi odprli še en oddelek in so trenutno v pogovorih z ministrstvom. Na programu kozmetični tehnik stanje ni tako kritično. »Bo pa na tem programu in programu tehnik zdravstvene nege potrebna omejitev vpisa,« poudarja. Za program bolničar - negovalec je prav tako zelo veliko zanimanje (enkrat več prijav od razpisanih mest), zato se trenutno še pogovarjajo z ministrstvom, saj v triletnih programih omejitev vpisa ni preveč ugodna. Poleti se bodo sicer selili v nove prostore, vendar je šola za tako število dijakov vseeno premajhna. Omejitve bodo v vsakem primeru, zato svetujejo, da vsi, ki jim kaže, da ne bodo sprejeti, prijave prenesejo na drugo šolo ali program.
Po besedah ravnatelja I. Gimnazije Celje Jožeta Zupančiča so pričakovali, da bo tudi letos velik vpis, saj so se prvi znaki pokazali že na informativnem dnevu. »Število vpisanih je presenetljivo veliko, vendar smo s tem zelo zadovoljni.« V prihodnje pričakujejo, da bo veliko dijakov vpisnice odneslo na druge šole, kjer imajo malce manjši vpis ali pa imajo dovolj dijakov in bodo morebiti nižji kriteriji. »V tem trenutku pa lahko le ugibamo, kaj se bo zgodilo,« dodaja. Bo pa za tiste, ki bodo ostali na njihovi šoli, treba izvesti eksterno preverjanje, ki ga ravnatelj ne zagovarja, saj je po njegovem mnenju bolje, da bi imeli sprejemne izpite na srednji in ne v osnovni šoli.
Ravnateljica Vrtnarske šole Celje Jadranka Seleš se ukvarja s premalo vpisanimi dijaki. Za programa vrtnar in vrtnarski tehnik je zato na voljo še precej prostih mest, zato pričakujejo, da se bo število, ki je trenutno zelo neugodno, do junija povečalo. »V vsakem primeru pa izobraževanje za programe vrtnar, vrtnarski tehnik, cvetličar in aranžerski tehnik bo,« optimistično dodaja Selesova.
MATEJA JAZBEC, POLONA MASTNAK
{FARAONOVA
Dl TI ETA
S^RULETA1

Faraonova ruleta za velike nagrade se zavrti vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje
Dnevi grmenja se pričenjajo! Čakajo vas
štirje skuterji, dva avtomobila Volksvvagen
POLO in sanjski avto BMW Z4!
Ž3Z SmmmM
V igri boste zopet vsi, ki boste poslali kuponček iz Novega tednika ali poklicali v oddajo Radia Celje! Čaka vas še 150 lepih nagrad!
nagradni kupon
6zlu\lW
Ime in priimek:

Naslov:
Nagrajenca oddaje 23. 03. 2005: Mojca Kralj, Šmarjeta 24a, 3211 Škofja vas, Lea Kolar, Ljubljanska c. 56; 3000 Celje. Prejmeta srebrna prstana Adamas.
53
Z w
< o-.
3 E.

u
m
ODARSTVO
NOVI TEDNIK
Kakšne so možnosti in ovire za sodelovanje z državami v jugovzhodnem delu Evrope, je bila tema pogovora v celjskem klubu Zlatorog, ki so se ga udeležib tudi veleposlaniki Hrvaške, Makedonije ter Srbije in Črne gore v Sloveniji. Podjetja na Celjskem imajo v državah bivše Jugoslavije različne izkušnje, za vsa pa velja, da so pri poslovanju na teh trgih zaradi nihanja cen in plačilne nediscipline še vedno zelo previdna. Težave jim povzročata tudi nedorečena zakonodaja in nedokončano lastninjenje, po drugi strani pa ima večina zelo dobre izkušnje z lokalnimi oblastmi bodisi pri prevzemanju ali pri ustanavljanju novih podjetij. Eden največjih kamnov spotike pa so še vedno vizumi.
Predstavniki mnogih podjetij iz teh držav namreč svoje partnerje v Sloveniji opozarjajo, da pri pridobivanju vizumov često naletijo na nedopustno obnašanje osebja na naših veleposlaništvih, neredko imajo težave tudi pri prestopu meje. »Direktorja velike srbske tovarne so obravnavali kot smrkavca, ko je prosil, da mu zaradi oddaljenosti vizo pošljejo po pošti. Na naših veleposlaništvih bi lahko bili bolj kulturni, saj bi nam s tem prihranili marsikatero neprijetnost,« je opozoril direktor celjskega Weishaupta Henrik Dvoršak. Pa tudi sicer, pravi Dvoršak, so prav vizumi vzrok, da na primer v Bosni in Hercegovini nenehno pozivajo k bojkotu slovenskih izdelkov. Drugače pa imajo v Weishaup-tu dobro mnenje o slovenski diplomaciji in tudi s predstavništvi gospodarske zbornice v teh državah zelo dobro sodelujejo, s čimer pa se ne strinja predsednik uprave Etola Ivan Ferme. Meni namreč, da od gospodarske diplomacije slovenska podjetja nimajo kakšnih posebnih koristi. Države bivše Jugoslavije so za Etol še vedno zelo pomembne, saj na teh trgih ustvarijo polovico izvoza.
Bivša Jugoslavija je med najpomembnejšimi izvoznimi trgi tudi za šempetrski Sip, saj ta na tem območju proda kar 30 odstotkov svoje proizvodnje. Pred dvema letoma so v Srbiji ustanovili podjetje, ki je, kot je povedal komercialni direktor Andrej Korošec, letos propadlo, ker jim ni us-
Celjski gospodarstveniki so z veleposlaniki Hrvaške, Makedonije ter Srbije in Črne gore v Sloveniji razpravljali o možnostih in tudi ovirah pri sodelovanju z državami v jugovzhodnem delu Evrope.
pelo najti dobaviteljev, ki bi bili ustrezni po ceni in kakovosti. Sipu povzroča težave tudi to, da je nemogoče zaščititi industrijsko lastnino. Na trgu se srečujejo z natančnimi kopijami svojih izdelkov, vendar ni zakonske regulative, na osnovi katere bi lahko protestirali.
Na srbskem trgu se je »o-peklo« tudi celjsko podjetje Bimex. Leta 2002 so v Poža-revcu kupili tiskamo, v kateri so z avstrijskim partnerjem nameravali izdelovati kartonsko embalažo za konditorske izdelke. Zaradi prevzemov v tej branži pa so ostali brez kupcev in proizvodnjo so usmerili v izdelovanje dušilk za preprečevanje radijskih motenj, kar delajo tudi v Sloveniji. »Odpustiti smo morali več kot polovico ljudi, kar je bilo vse prej kot poceni, zaradi premalo kvalitetnega dela pa moramo dušilke dodelovati v Sloveniji,« je povedal direktor Damjan Klanjšek.
Slovenija preveč zaprla za izdelke z juga
Kljub vstopu Slovenije v EU se blagovna menjava Slovenije z državami bivše Jugoslavije ni zmanjšala, izjema sta le živilska industrija in kmetijstvo. Lani se je izvoz povečal za 14,_ uvoz pa za 31 odstotkov. Neuravnoteženost menjave pa lahko postane problem, zato bi neskladje morali nadomesti z drugimi oblikami sodelovanja, meni podpredsednik GZS Cveto Stantič. Lanske slovenske naložbe na tem območju so znašale od 230 do
250 milijonov evrov, kar je, pravi Stantič, zelo dobro. Glede težav pri pridobivanju viz in prestopanju meje je pozval gospodarstvenike, naj vsako šikaniranje prijavijo na zbornico, ki bo poskrbela, da bodo na zunanjem ministrstvu ukrepali.
Predstavniki južnih držav v Sloveniji so z gospodarskim sodelovanjem med našimi in njihovimi podjetji zadovoljni, vendar si vsi po vrsti želijo, da bi bila Slovenija bolj odprta za njihove izdelke, slovenska podjetja pa še bolj prodorna pri vlaganjih na njihove trge. Hrvaški veleposlanik dr. Mario Nobilo ocenjuje, da bi lahko bilo gospodarsko sodelovanje za vzgled politiki in diplomaciji. Na Hrvaškem so veseli, ker se je slovensko gospodarstvo vrnilo v jugovzhodno regijo, moti jih le, da Slovenija na sicer zelo pretanjen način brani domače proizvajalce in je še vedno zaprta za tuje blago. Hrvaška se trudi ustvariti čim boljše pogoje za tuje naložbe, pri čemer so najbolj veseli vlaganj iz Avstrije, Madžarske in Slovenije. Vedo namreč, da pri naložbah iz teh držav ni nevarnosti špekulacij-
Še več slovenskih naložb si želijo tudi v Makedoniji, je poudaril veleposlanik Ilijaz Sabriu, saj bo le tako mogoče nadomestiti že kronični primanjkljaj v blagovni menjavi. Lani je znašala 160 milijonov dolarjev, pri čemer so slovenska podjetja na makedonskem trgu prodala za 130 milijonov dolarjev blaga, kupila pa le za 30 milijonov dolar-
jev. »Slovenci premalo izko riščate dejstvo, da ima Makedonija s številnimi vzhodnoevropskimi državami sklenjene sporazume o prosti trgovini,« opozarja Sabriu. Prepričan je, da bi lahko bili skupni slovensko-makedonski nastopi v tretjih državah zelo uspešni.
Nauravnoteženost blagovne menjave je značilna tudi za sodelovanje med Slovenijo in Srbijo, vendar pa Srbe to ne moti preveč. Še zlasti, ker se izvoz njihovih izdelkov v našo državo zadnje čase povečuje. »Srbski gospodarstveniki ne bodo nikoli pozabili, da jih vaša podjetja niso zapustila tudi v najtežjih časih, ko so na Beograd padale bombe. Zato na Slovenijo gledajo kot na sosednjo državo in ji dajejo prednost pri vseh oblikah sodelovanja,« je poudaril veleposlanik dr. Ranko Milovič.
JANJA INTIHAR Foto: ALEKS ŠTERN
Srbski direktorji niso smrkavci
Tuji poslovneži imajo težave s pridobivanjem slovenskih vizumov, opozarjajo celjski direktorji - Na jugu želijo še več neposrednih naložb iz Slovenije
V znamenju piva
Teden se je začel z upadanjem vrednosti vseh pomen1' bnejših delnic. Slovenski borzni indeks SBI20 je do Pet; ka izgubil 0,1 odstotka in trgovanje končal pri vrednosti 4.780,35 točke.
Večina trgovanja je bila v znamenju posla s svežnjem del" nic Pivovarne Laško (PILR), ki ga je prijavila NLB, pri čemer je lastnika zamenjalo 250.983 delnic ali 2,86 odstotka izdaje Laškega. Skupen tedenski promet z delnicami je d° petka znašal 2 milijardi tolarjev, trgovanje pa so delnic6 PILR zaključile pri enotnem tečaju 7.354,32 tolarja, kar j6 2,1 odstotka višje od ponedeljkove vrednosti.
Po prometu so sledile delnice časopisne hiše Delo (DELR)’ s katerimi je bilo opravljenih za 762 milijonov tolarjev poslov. Večina prometa s svežnji je bila opravljena v četrtek, pri čemer je tečaj ostal nespremenjen pri vrednosti 28.900 tolarjev. Med bolj trgovanimi delnicami v kotaciji so t>i‘e delnice novomeške Krke (KRKG), katerih tečaj je ob Pr°' metu 654 milijonov tolarjev padel za 0,2 odstotka.
1					
Oznaka	Ime	Enotni tečaj	Promet v SIT		
CICG	Cinkarna Celje	29.000,00	16.585.721	A	J33
CETG	Cetis	38.010,00	2.181.330	A	-15J>3
CHZG	Comet Zreče	2.621,00	2.229.690	A .j	jbP
GRVG	Gorenje	5.999,36	125.237.267	»	063.
PILR	Pivovarna Laško	7.354,32	2.042.532.507	¥	JJ3
JTKG	Juteks	27.173,62	22.573.459	A	
ET0G	Etol	53.000.00	14.437.184		^433.
Delnice Aerodroma Ljubljana (AELG) so bile med donosnejšimi delnicami v borzni kotaciji s 3,8-odstotnim donosom ob prometu 16 milijonov tolarjev. Večjo izgubo so do petka doživele delnice Pivovarne Union, ki so padle za 8. odstotka, promet pa je z omenjenimi delnicami znašal 2, milijona tolarjev. Negativnemu trendu so se pridružile de niče Žita (ZTOG), ki so do petka izgubile 3,9 odstotka vre nosti in petkovo trgovanje končale pri tečaju 32.168,09 tolarja.
mmmm			IPI
Indeks	Zadnji tečaj		% sj*___-
SBI20	4.780,35	A	-0,01		
SBINT	4.380,56	A	_j025__-
PIK	4.342,72	A	-0,62______-
BI0	122,23	A	-o,3(U--
IPT	4.092,88	A	
Skupščina Kapitalske družbe KAD je imenovala za^vaSJL upravo. Boruta Jamnika je začasno nadomestil Tomaž plak, ki je javnosti znan predvsem kot predsednik stroko nega sveta največje vladne stranke.	v
MATIJA LIPAR, investicijski anali« ILIRIKA borzno posredniška hiša, d- •’ Breg 22, 1000 Ljub matija.lipar@ilirlkatrg Nadzorni organ: Agencija za vrednostnih papirjev, Ljubil t VIRA: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev, SED
Štore Steel uspešne tudi letos
Štorska jeklarna je lani dobro izkoristila povečano pov- hala ob valjarni, ki j° aševanie na ieklarskem trtni ter ntrHiL «vr»i nnin^ni nnnrahii^H v i skladišč
praševanje na jeklarskem trgu ter utrdila svoj položaj pri poslovnih partnerjih. Prodala je 118.600 ton izdelkov, kar je za petino več kot predlani, in ustvarila 15,5 milijarde tolarjev prihodkov. Dobiček znaša 355 milijonov tolarjev, dodana vrednost na zaposlenega pa se je povečala na skoraj 31.000 evrov.
Podjetje tudi letos posluje na Mačkoška do konca mar-
dobro, saj bo po besedah generalnega direktorja Marja-
GOSTIŠČE MATEJ
Kaplja vas 10,3312 Prebold tel.: 03/705-31-80, GSM: 041/708-695
V prijetnem ambientu, ob domači hrani ter živi glasbi vam nudimo družabna srečanja do 60 oseb. Oddajamo sobe.
Našo ponudbo si lahko pogledate na spletni strani www.prebold.com (turizem - gostinska ponudba)
Odprto od ponedeljka-nedelje od 11.00 do 01.00 ure (le ob predhodni rezervaciji).
JAVNE NAPRAVE
javno podjetje, d.o.o. 3000 CELJE, Teharska 49 tel.: 03 425 64 00 fax: 03 425 64 12
intervencijska naročila izven rednega delovnega časa na tel. št. 031 394 091
Vedno z vami za čisto in prijazno okolje
ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN ČRPANJE IN OBDELAVA FEKALU
ca prodalo 33.000 ton izdelkov, kar je za desetino več kot v enakem lanskem obdobju.
Jeklarna je lani za naložbe namenila 1,2 milijarde tolarjev, vrednost naložb v tem in prihodnjem letu pa bo še za milijardo tolarjev višja. Letos so zaključili že dve naložbi v proizvodnji, sredi maja pa bo zgrajena tudi nova
uporabljali za sm«-- Mogetovih izdelkov. S te ^ do v valjarni pridobi prostora, kar jim bo o ^ čilo povečanje dodatni delav in izboljšalo pre1« p0-teriala. Skozi novo ha ^ do uredili krožni Pr°ntrans-cestni in tudi železniška ^ port, kar bo skrajšalo tovarjanja izdelkov. .j0-
Še letos bodo v jek a
končali tudi stilne naprave za zaj^^.
prahu in s tem
odpra«
zadnjo oviro za Prl^enja
okoljevarstvenega d
po evropskih direktivam „
,bitev

NOVI TEDNI:
SIH KRAJEV
5

Nezaželeni
motoristi
V prizadevanjih za ohranitev Smrekovca računajo na pomoč policije in inšpektorjev
Za ohranitev Smrekovš-Kega pogorja (razprostira se y °bčinah Šoštanj, Mozir-Ljubno in Črna na Koškem) so lani v Šoštanju Ustanovili Projektno sku-Pln° civilne družbe za ohra-,ltev Smrekovca, zdaj pa °do ustanovili še Nara vodstveno zvezo Smrekovec.
Zveza bo združila društvi ,a širšem območju Smre °vškega pogorja v skupne pr°grame varstva narave rajnostnega razvoja, okolj Kega izobraževanja ter nu , erija pomoči lokalnemu pre 'Valstvu v skladnih vsebinah r' odpravljanju problemov a katere opozarjajo že pre zei basa, pričakujejo več zav etosti predvsem od polic' je0v in inšpekcijskih služi
naPrej bodo veliko pozo
skupno preventivno akc to s Policijo in z inšpektor, ® za gozdarstvo.
Minuli teden so namreč člai q ojektne -skupine priprav °glo mizo, na kateri so ra ^vljali o ohranitvi Smreko ' njej so sodelovali prei
stavniki različnih skupin, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja na edinem vulkanskem pogorju v Sloveniji, kjer raste več kot 350 rastlinskih vrst in živi veliko redkih živali. Ugotavljali so, da pogorje pestijo naraščajoč motoriziran promet, naraščanje prepovedanih voženj z motornimi sanmi in s kros motorji v naravnem okolju, vse bolj se pojavljajo tudi vožnje štirikolesnikov. Problem predstavljajo tudi prekomerno nabiralništvo gozdnih sadežev, odpadki, ki jih puščajo obiskovalci, nejavljanje prekrškov ter neusklajenost delovanja sektorj ev policij e in inšpektoratov.
Že na okrogli mizi so ugotavljali, kako reševati probleme, saj je odziv tako s strani posameznikov in društev kot tudi represivnih organov (policija, inšpektorati) pre-
Člani projektne skupine vse novosti in aktivnosti sproti zapisujejo na novih spletnih straneh, ki so jih konec lanskega leta uredili z denarno pomočjo iz programa veleposlaništva Kraljevine Nizozemske Matra Knip, to je programa za ohranjanje naravnih območij v vzhodni in srednji Evropi.
majhen. Tudi zato računajo na pomoč lokalnih skupnosti in na konkretna dejanja policije in inšpektoratov v smislu nadzora in kaznovanj ter splošnega izobraževanja. Dolgoročna rešitev je lahko tudi zavarovano območje, kar pa je odvisno od sporazuma vseh udeleženih ter izkazovanja pozitivnih razvojnih učinkov.
US
Prijazno ob plinu
j Nakladi 16 tisoč izvo-: ^ Je izšla brošura, ki jo Energetika Celje name-Laiu Vsem sv°jim stran-
j ^ Pomočjo Fit Medie so j Pripravili zato, da bi od-alCe toplote in zemelj-plina seznanili z vse-0,. Prednostmi tovrstnega J V njej so natančno de|1Sane vse storitve, način a’ Pa tudi vse omejitve pri
teh storitvah. Energetika zadovoljuje energetske potrebe večine gospodinjstev v občini, pa tudi večine srednjih in velikih podjetij v občini. V brošuri zato predstavljajo sistem daljinskega ogrevanja, načine obračuna porabljene toplote, opisujejo najpogostejše motnje pri ogrevanju, pišejo o vzdrževanju toplotnih naprav in o varčevanju s toploto. V dru-
gem delu brošure dodajajo informacije o sistemu oskrbe s plinom v Celju, o pred-1 no stih uporabe tega energenta, o tem, kako si lahko občani zagotovijo plinski priključek in podobno. Poseben razdelek namenjajo varnosti in ukrepom pri ravnanju s plinsko napeljavo in plinskimi trošili. Brošuro so odjemalci Energetike Celje dobili s petkovo pošto. BS
Polzelani v Celju
Turistično društvo Polzela je v petek in soboto gostovalo v Planetu Tuš. Pod okriljem turističnega društva so likovna sekcija Kulturnega društva Polzela in učenci polzelske osnovne šole prikazovali izdelovanje velikonočnih pirhov in aranžmajev. Polzelske kmečke gospodinje so pripravile dobrote, ki so bile nekoč sestavni del »žegna«, kot so na primer kolači, potice in pletenice. Ta predstavitev TD Polzela, ki deluje od leta 1999 in šteje 95 članov, pa ni bila prva v Celju. Društvo je namreč že lani pogostilo vse obiskovalce na odprtju razstave Barbara Celjska v Pokrajinskem muzeju Celje.	ŠO
Proč z nesnago
Tradicionalno spomladansko čistilno akcijo bodo v Celju izvedli ta petek in soboto. Akcija je že dvajseta zapovrstjo in bo tekla po ustaljenem načinu.
V petek bodo okolico svojih šol, pa tudi mestni park, srčno pot in gozdne poti nad parkom, očistili celjski srednješolci. Sobota pa je namenjena občanom - prostovoljcem, članom ribiške družine, mestnim svetnikom ter
predstavnikom mestnih četrti, ki bodo počistili park, Savinjsko nabrežje in okolico Šmartinskega jezera.
V akciji sodelujejo Javne naprave, kjer zagotavljajo, da bodo zagotovili dovolj zabojnikov, smetarskih vreč in rokavic, pisarna Celje - zdravo mesto pa bo poskrbela tudi za ustrezne zabojnike za pobiranje igel.
Kot je ob akciji povedal Jože Smodila iz občinskega od-
Zbirna mesta za vse, ki se bodo udeležili akcije so v soboto ob 9. uri pri Splavarju v Mestnem parku ter za Šmar-tinsko jezero ob pregradi, pri Gradu, v ribiškem kotu in pri gostišču Guzelj v Ločah.
delka za okolje in prostor ter komunalne zadeve, vse nesnage, ki seje nabrala čez zimo v tej akciji ne bo mogoče počistiti. »Akcijo namenjamo predvsem spodbudi vsem krajanom, da se tudi sami ozrejo okoli sebe in skupaj s prijatelji in sosedi poskrbijo za svoje čistejše in prijaznejše bivalno okolje.« Vodja občinskega redarstva Vinko Andoljšek, ki že vsa leta skrbi za usklajevanje te akcije, pa dodaja, da lahko v občini poskrbijo le za spodbudo ter potrebno opremo za vse, ki se odzovejo vabilu na akcijo.	BRST
Turistični GIZ
V Velenju so ustanovili Gospodarsko interesno združenje grozda za razvoj turističnih destinacij. Združenje naj bi oblikovalo celovito turistično ponudbo, organiziralo privlačne turistične destinacije, povečalo zasedenost, tržno in poslovno uspešnost ter dolgoročno pospešilo razvoj turizma v regiji. Poleg tega naj bi v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi pospešili izgradnjo infrastrukture in razvili pogoje za razmah turistične dejavnosti v Savinjsko-Šaleški regiji. Združenje je ustanovilo 16 podjetij iz Saša regije, k projektu pa je pristopila tudi visoka šola za turizem Turistica iz Portoroža.	U S
Braslovški prvošolci generacije 1945/46
Valkom odprl novo prodajalno
Srečanje spominov
O dnevi so se v gostišču Filač v Zgornjih Gorčah zbrali učenci, ki so jeseni leta 1945 vstopili v prvi razred Sre”V ■ osnovne šole.
Vrstnil< 6 P° letih je bilo ganljivo, čeprav se večina sošolcev še srečuje. Seveda pa so med njimi tudi takšni, ki so svoje bliže s eHV^eli po dolgih letih in so morali kar krepko pobrskati po spominu, da so jih spoznali. Čeprav so nekdanji sošolci Potepavmclesetim, so se razživeli, kot da je pred njimi spet šolska tabla. Klepetali so, se smejali ob spominih na otroške vsčine in nerodnosti ter si obljubili, da se prihodnje leto spet snidejo.	TT
Trgovsko proizvodno podjetje Valkom je odprlo novo poslovno enoto v Lenartu v Slovenskih goricah. Obiskovalci bodo lahko izbirali hišni tekstil, spodnje perilo, obutev in oblačila na kar 115 kvadratnih metrih prodajnih površin. Podžupan Mestne občine Lenart Karel Vogrinčič je ob otvoritvi prodajalne podaril Francu Valnerju, direktorju Val-koma, uro kot simbolično darilo, da se njihovo delovanje ne bi nikoli ustavilo.
m

IZ NAŠIH KRAJEV
HOV
IE p'11II*
Rok Snežič,	Nenad Oukič.
univ. dipl. prav.	mag., MBA ;
Bralci sprašujejo, mi odgovarjamo
Vprašanje
Pred kratkim sem kot peška hodila po pločniku v centru Maribora. V pločniku je bila velika luknja, premera kakšnih 30 cm. Zaradi teme luknje nisem opazila in stopila vanjo. Ob tem sem si zvila levi gleženj in dobila mavec, Zanima me, ali sem upravičena do odškodnine in od koga lahko zahtevam odškodnino zaradi zvina gležnja.
Jasna, Celje
Odgovor
Da, upravičeni, ste do odškodnine. Za vzdrževanje javnih površin (pločnikov) je namreč odgovoren vzdrževalec, v konkretnem primeru komunalno podjetje.
Odškodninski zahtevek podjetje Poravnava, d.o.o., lahko naslovi direktno na pristojno komunalno podjetje ali na zavarovalnico, kjer ima to podjetje, sklenjeno zavarovanje odgovornosti. V večini primerov imajo' komunalna podjetja zavarovano odgovornost pri eni izmed večjih slovenskih zavarovalnic. Za uspešno rešitev primera od vas potrebujemo poškodbeni list, dve barvni sliki "omenjene luknje in izjavo priče, če je le-ta bila prisotna.
V Celju se nahaja pisarna Poravnava, d.o.o., na Ljubljanski cesti 20.
Vprašanja v zvezi s svojim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI in v
treh dneh boste prejeli odgovor od pravnikov podjetja Poravnava, d.o.o., ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št.:
080 13 14
POROMAVA
www.poravnava.si
»Vsi za enega...« sta zapeli Anja Florjan in Monika Cirkulan.
Pomladna pesem
Dijaki poslovno-komer-cialne šole so v sredo organizirali glasbeno prireditev Pomladna pesem in z njo na svoj način pozdravili prihod pomladi.
V Planetu Tuš so se v malo manj kot dvajsetih plesno-pevskih točkah predstavili številni mladi talenti, večinoma dijaki poslovno-ko-mercialne šole ali študentje višje strokovne šole. Prireditev, za katero so dijaki pod
mentorstvom Helene Muhe sami pripravili program • in sceno, je po njihovih besedah odraz kreativnosti in pestrosti dogajanja v njihovi šoli. »Šola je mnogo več kot le učenje, nudi nam številne druge izzive in možnosti izražanja,« sta povedala voditelja prireditve, Jasmina Kandor-fer in Matej Krušič, »upava, da bo takšno druženje postalo tradicionalno.«
PM, foto: AŠ
Le en pogin rib
Celjski ribiči so lani opravili več kot 7 tisoč postovoljnih
delovnih ur
Stanje voda, s katerimi gospodari Ribiška družina Celje, je bilo lani boljše kot prejšnje leto. Zadostna količina padavin je zagotavljala dovolj vode v strugah in tako tudi boljše pogoje za preživetje vodnih organizmov, so poudarili pretekli četrtek na občnem zboru celjski ribiči.
Na zboru so ocenili delo v preteklem letu in sprejeli program dela za letos. Izvolili so tudi nov izvršni odbor, ki bo vodil družino nadaljnjih pet let. Za predsednika družine je bil ponovno izvoljen Janez Kruleč, za podpredsednika pa Štefan Zidanšek.
Lani je bil ugotovljen le en pogin rib in sicer v Hudinji pred sotočjem z Voglajno. Poginilo je le manjše število večjih rib, povzročitelja pa niso ugotovili.
»Namen Ribiške družine Celje je prostovoljno druženje državljanov zaradi varstva in gojitve rib, ribolova, varovanja voda ter vodnih in obvodnih ekosistemov in organiziranja športno rekreativne dejavnosti,« je poudaril v poročilu predsednik družine Janez Kruleč.
Spremljali so tudi zadrževanje ribojedih ptic, predvsem kormoranov, ki povzročajo veliko škodo. Organizirali so tudi več čistilnih akcij, v katerih so čistili obrežja vodotokov in Šmartinskega jezera. Lani so ulovili 3.848 raznih vrst rib, ki so tehtale 6.265 ki-
Bivši in sedanji predsednik Janez Kruleč
logramov. Lanski ulov krapov je bil Pre^ manjši od ulova prejšnjih let. Ocenili so, d je vzrok v tem, da je čedalje več ribičev, ulovljene ribe spuščajo nazaj v vodo.
Preteklo leto so prvič organizirali tekiu0 vanje v lovu rib z obtežilnikom pri sistem »ujemi in izpusti«. Kljub slabemu vremen11’ ki jih je spremljalo tri tekme, je tekmovanj uspelo. Ulovili so nad 900 kilogramov kra pov, ki so jih po tehtanju takoj vrnili v vod ■ Pokal Šmartinskega jezera sta osvojila a in Marko Gruber-FRANJO BOGAu
Skupina Zurdov na Rock Otočcu
Na predizbornem tekmovanju za letošnji festival Rock Otočec, ki je bil v soboto, 12. marca, v Mladinskem centru Celje, je skupina Žurdov, katere člani prihajajo iz Celja, Šentjurja in Štor, prepričljivo osvojila prvo mesto.
Mlade, perspektivne glasbene skupine, ki doslej še niso nastopile na Rock Otočcu, so se v MCC lahko prijavljale od 15. januarja do 1. marca 2005. Skupina Žurdov, ki jo sestavljajo Marko Tuhtar, Klemen Podgoršek, David Zupanc, Jernej Podgoršek, Simon Spreitzer in Peter Šmid,- je premagala tri konkurenčne skupine: Giljotino, Tiste druge in Strance.
Večino ocene je prispevalo občinstvo, pomagala pa je tudi strokovna komisija s člani Andražem Purgom, Branetom Mihajlovičem - Ko-sto in Mitjo Korberjem. Skupina Žurdov tudi sicer niza uspeh za uspehom; pred mesecem dni so v mariborskem prireditvenem centru Štuk na prvem od petih prediz-borov ŠOU Rock festivala ugnali skupini Germinal in Low Valu e. Žurdov pa so že v polnem koncertnem pogonu in mogoče jih bo slišati še marsikje. Kot pravijo sami: »Na odru poženemo ma-šinerijo in potem ni ničesar več, kar ne bi bilo spoznano za užitek.«
PM
Prva oskrbovana stanovanja
Izbrani najemniki se v blok, ki ga bodo slavnostno odprli 5. aprila, že selijo
Blok s prvimi 27 varovanimi stanovanji v Celju je zgrajen, slovesno ga bodo odprli 5. aprila v sklopu prireditev ob letošnjem celjskem občinskem prazniku.
Do tega dne, ko bo slovesno otvoritev opravil minister za delo družino in socialne zadeve Janez Drobnič, bo velik del stanovanj že vseljenih, saj je 27 izbranih najemnikov ključe stanovanj v teh dneh že prejelo. Najemnike stanovanj je izbirala komisija na osnovi vlog, prejetih po konec lanskega leta objavljenem razpisu. 30 od 45 prijavljenih je izpolnjevalo vse pogoje za najem in tako je komisija oddala vseh 27 stanovanj, ostale zainteresirane, ki tudi
izpolnjujejo pogoje, so uvrstili na čakalno listo.
Blok z varovanimi stanovanji, ki so ga zgradili ob Kajuhovi ulici, v neposredni bližini Doma ob Savinji, ima šest nadstropij in v njih 13 dvosobnih stanovanj in 14 garsonjer. Za slednje je mesečna najemnina z obratovalnimi stroški 63 tisoč tolarjev, za najemnino in stroške v dvosobnem stanovanju pa bodo morali najemniki odšteti 97 tisočakov mesečno. V bloku zagotavljajo oskrbovano stanovanje brez arhitektonskih ovir, dvigalo, parkirišče in klic v sili 24 ur na dan. Vsa stanovanja imajo v celoti opremljeno kuhinjo in kopalnico, ostale prostore si lahko na-
jemniki opremijo sami. Vsi najemniki bodo po svojih željah in ob doplačilu lahko uporabljali storitve Doma ob Savinji, kjer bodo zagotavljali gospodinjsko pomoč, pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, ponujajo tudi dnevno dostavo hrane, pranje in likanje.
Naložba v gradnjo oskrbovanih stanovanj v Celju je stala 320 milijonov tolarjev. S polovičnim deležem sta jo skupaj speljala Nepremičnine Celje in slovenski Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Mestna občina Celje je soinvestitorjema za 99 let dodelila stavbno pravico na zemljišču, blok pa je gradil Remont.
-BRST
V blok s prvimi varovanimi stanovanji v Celju se bodo prvi stanovalci vselili te dni.
Srebrna Jajca pomladi
Velikonočna akcija navdušila in nagrajevala - Znova prihodnje leto
Začetek pomladi in velikonočne praznike smo v na-em uredništvu posrebrili z žaključkom akcije Lov na Srebrno Adamasovo jajce in aagradami za naj pisanice. Navdušenje bralcev, ki so ^delovali z izpolnjevanji |^uPonov v torkovih številih Novega tednika in ti-®hh, ki smo jih spodbudili ® krašenju jajc, je bilo za-res veliko.
. taiena nagrajencev smo ob-)avili v prejšnji številki No-ye§a tednika. Tokrat jih na ratko predstavljamo še ob ^evzemu nagrad, srebrnih, 8 kristali okovanih jajc in ve-^onočne košarice za veliki aranžrna. Danica Bincl iz Ce-/a je za poseben dosežek, . Vačkana jajca na drenovi ve-’’ Prejela bogato naloženo e|ikonočno košarico, ki se 6 Je iskreno razveselila. Prav ako učenci podaljšanega bi-an)a Osnovne šole Dobje in če°ci 4. a razreda III. Os-n°vne šole Celje.
Žreb kuponov je bil naklo-len Ljubi Ocvirk, ki je pre-e a veliko srebrno Adama-°Vo jajce. »Prvič sem bila iz-Jebana in dobila nagrado,« , le veselila. »Poslala sem ya kupona.« Eden, ki je no-■ ’ ludi pravilni odgovor, ji ^ Prinesel srečo. Spodbuda a naprej, smo si rekli ob slo-es.u. Veliko srebrno jajce je Njenem domu že našlo čast-n° mesto.
Doroteja Lekše je prišla po , agrado iz Šoštanja. Malo sre-s n° jajce je prejela za fili-, ansko izdelanega piščanč-vj 12 malih jajčk in ga naslo-Cj.a Novo življenje. V naši ak-I j! naJ pisanica je v minulih ^m že sodelovala in bila tudi Smjena. Svoje znanje in
Ljubi Ocvirk je veliko srebrno Adamasovo jajce prinesel žreb.
spretnost prenaša na vnuka, da mi je pritekla kri...« Zelo
Njene umetnine pa v teh dneh lahko občudujejo obiskovalci Jalnove hiše v Rodinah na Gorenjskem, nam je še zaupala. »Všeč mi je vaša akcija in mislim, da bo odzivna tudi v prihodnje.«
Marica Lesjak iz Sp. Rečice je malo srebrno jajce prejela za pirh, praskanko. Pripovedovala je, da ga je izdelovala kar cel dan. Lotila se je izdelave treh. Dva sta se ji razbila, tretji jo je nagradil. Marica, bolj znana po svojih rožicah iz krep papirja, se je takšnega okraševanja jajca lotila prvič. »Ničkolikokrat sem se pri tem delu zbodla,
Nepremičnine
CELJE
Trg celjskih knezov 8 3000 Celje
telefon: 03 42 65 100 fax 03 42 65 134
ZBIRANJE PONUDB ZA ODKUP STANOVANJ
Družba Nepremičnine Celje d.o.o.
**uPi vseljiva, nezasedena stanovanja na območju Mestne občine Celje.
V ponudbi mora ponudnik:
. ^avesti površino in lokacijo stanovanja;
Ponuditi ceno, ki ne sme presegati 190.000,00 SIT/
opredeliti rok, do katerega bo stanovanje prazno in vse-. (najkasneje do 30. 11. 2005);
Priložiti veljavna dokazila o lastništvu in prostem razpolaganju s stanovanjem.
Pisne ponudbe naj ponudniki pošljejo na naslov
Nepremičnine Celje, d.o.o.,
Trg celjskih knezov 8, Celje.
O sprejemljivosti ponudbe bodo ponudniki pisno obveščeni.
srečna je odnesla domov nagrado, nam v veselje je pustila umetelno spletene rožice iz pletiva za tanke nogavice. »Srebrno jajce bom postavila v vitrino k občinski nagradi, zlatemu možnarju, na katerega sem tudi zelo ponosna.«
Mitja Udovč, avtor srebrnih umetnin, ki je osrečil Ljubo, Dorotejo in Marico, je ob zaključku akcije dejal, da si podobnega sodelovanja želi tudi v prihodnje. O vrednostih izdelkov, o čemer so spraševale nagrajenke, pa: »Pravzaprav nimajo cene. Gre za unikatno, umetniško delo, ki mi je vzelo kar nekaj dni in noči. V vseh treh izdelkih je okoli 150 gramov srebra in več kristalov, začel pa sem iz enega kilograma, kar je narekovala oblika izdelka.« Ostalo srebro bo spremenil v srebrni nakit. Iz srebra zna narediti vse, kar si srce poželi, je povedal k zaključku skupne akcije, ki smo jo pričeli pred koncem zime in z njo priklicali pomlad.
MATEJA PODJED Foto: AŠ, US, BS
Marica Lesjak je prvič izdelala praskanko in zanjo prejela malo srebrno
jajce.
Knežje mesto pleše
Celje je v teh dneh v znamenju številnih srečanj otroških skupin. V četrtek bo na vrsti območno srečanje skupin sodobnega plesa, na katerem se bodo prvič predstavile vse plesne šole, ki delujejo v Celju.
Plesalci KUD Plesni val Celje bodo nastopili z devetimi koreografijami, in sicer bodo odplesali Orkester, Ghost, Bine brothers, Fant&Punca, Pink Panther, James Bond, Potepuha, Chiuava in Pomladni impulz. Plesna
šola Harlekin se bo predstavila s Hibridi, Plavajočim spoznanjem življenja, Ducatom, Serendipity in Kariati-dami. Koreografije Čarovnik iz Oza, Hrup, Frka, Pozor, puberteta razsaja, Sinkope, Vseeno, kako mu je ime, Konec je... in Črni trombon bodo zaplesali člani Plesnega foruma Celje, plesalci Plesnega teatra Igen Celje pa bodo uprizorili odlomek iz Čarobne hiške. Srečanje bodo izvedli v dveh delih, in sicer ob 12. in 16. uri, pri če-
mer bo po vsakem sklopu nastopov razgovor mentorjev s selektorico Rosano Štor gel j, ki bo dala zadnjo besedo, katere koreografije bodo sodelovale na medobmočnem srečanju skupin sodobnega plesa, ki bo maja v Rogaški Slatini.
V celjski izpostavi Javnega sklada za kulturne dejavnosti so zadovoljni z odzivom vseh plesnih šol, saj bodo tako prvič dobili vpogled v celovito sliko domačega plesnega ustvarjanja in dogajanja.
BA
Klepet pod arkadami,
gost večera Slavko Brglez
16.30	Knjižnica Slovenske
______Konjice_________________
Zaljubljeni zvonček
ura pravljic
17.00	Knjižnica pri Mišku Knjižku
D. Kulot: Zaljubljeni krokodilček
pravljična ura
18.00	Dom kulture Velenje Velenjski plesni oder
nastop otroškihplesnih skupin
18.00 Glasbena šola Velenje -______orgelska dvorana________
IX. mednarodna orgelska šola pod vodstvom Mic-hela Bouvarda
19.30	SLG Celje_______________
M. Zupančič: Igra s pari
Oderpododrom, abonmapo posebnem razporedu in izven
ČETRTEK. 31.3.
12.00	Muzej novejše zgodovine
______Celje__________________
Likovna dela upokojenih pedagoških delavcev
odprtje razstave
17.00	MNZC- Otroški muzej
______Hermanov brlog'________
Zvezde Evrope odprtje razstave
17.00	Dvoranah OŠ Celje
Območno srečanje plesnih skupin sodobnega plesa
19.00	Savinova hiša Žalec __
Zlatka Jambrovič: Posameznik in kultura
predavanje
19.00	Knjižnica Rogaška Slatina Eli Horvat: Brazilija - nekoliko drugače
predavanje z diapozitivi
19.30 Dom kulture Velenje
Branko Durič, Marko Pokorn: Slovenci v vesolju
Zeleni abonma in izven
19.00	Knjižnica Laško_______
Franci Horvat: Božanski nasmeh Monte Rose in Dolomitov
potopisno predavanje
m
Konec upanja za zaključni turnir?
V Celju sta bili v soboto izgubljeni obe bitki, v mestu in na igrišču. Ostal je grenak priokus, da bi moralo biti prav obratno. Policijske sile bi morale popoldne hitreje ukrepati na Krekovem trgu, potem ko je bilo očitno, da se pristaši »elfa« kopičijo in da je v njihovi krvi že »prevladoval alkohol«.
Na igrišču pa je slovenska reprezentanca po odmoru (0:1) »vstala od mrtvih« in prikazala morda najboljših 30 ali nekaj več minut doslej. Varovanci selektorja Braneta Oblaka so popolnoma nadigrali goste, a gola pred 8 tisoč gledalci niso dosegli in doživeli najnižji poraz. Tragična junaka prijateljske tekme sta bila Sebastjan Cimerotič in Fabijan Cipot, ki sta igrala odlično, a zapravila stoodstotni priložnosti, ko sta se sama znašla pred Oliverjem Kahnom. Na drugi strani je v 28. minuti dobro akcijo spremljal Lukas Podolski in po ne-
srečnem posredovanju naše obrambe odbito žogo pospravil v mrežo mimo vratarja Sa-mirja Handanoviča. Med prenosom na televizijski postaji ZDF komentator ni pozabil omeniti, da je imelo Oblakovo moštvo precej smole. S tem seje strinjal tudi Juergen Klin-smann, selektor Nemčije, ki najbrž nikoli ni igrala v tako malem mestu pred le 8 tisoč gledalci. Sebastjana Cimero-tiča je angleški sodnik Graham Poli vprašal, zakaj ni bil v začetni postavi: »Tako je bilo že nekaj časa dogovorjeno. Sicer pa se sedaj v Celju na reprezentančnih tekmah počutim kot pred časom v Ljubljani. Dobili smo nesrečen gol, naših priložnosti v drugem polčasu pa nima smisla naštevati. Tudi sam sem imel eno, udaril sem »na malo mrežco«. Človek je stegnil nogo, nimaš kaj. Vsa čast njemu. Če bomo ponovili fenomenalno igro iz drugega polčasa proti Belorusom,
Dobovec pred polfinalom?
V Nazarjah je bil zanimiv malonogometni obračun. Na prvi tekmi četrtfinala končnice državnega prvenstva je tam gostoval Živex Dobovec.
Regijski derbi se je zaključil z zmago gostov s 4:2. Povratni obračun bo v soboto v Rogaški Slatini (20.30). Domačini, ki so bili precej oslabljeni, so se borili na vso moč, vseskozi napadali, medtem pa je moštvo trenerja Sandija Zdovca igralo previdno in prežalo na protinapade. Prvi gol je padel že v 3. minuti, zadnji v 35., obakrat je bil strelec Primož Gajšek iz gostujočega moštva, ki je opravilo veliko delo pred drugo tekmo. A negotovost glede potnika v polfinale še ostaja.
Kapetan Savinjčanov Primož Hren je dejal: »Pokopala nas je prevelika želja. Trenerjevih nalog nismo izpolnili v celoti. Enaka borbenost in boljša obramba sta dela recepta za presenečenje v gosteh.« Domači strateg Denis Delamea ni skrival razočaranja nad predstavo soigralcev in obenem varovancev, trener Dobovca Sandi Zdovc pa je priznal: »Bolj kot ne smo se le branili in čakali na protinapade. To smo storili namerno. Nazarje igra lep nogomet, z veliko teka in gibanja. Nam igra nikakor ne steče.« Tekmo sta odlično sodila Raden-ko Mijatovič in Svetislav Miljič.
DEAN ŠUSTER
Z Nemci tgubili
dve btki
Trikratni svetovni prvaki sl*c^ °bro
ko, pa še v spremen)1 stavah nastopamo,
me ni ničesar strah, bo obisk podoben in do navijači spet ponči" zmago, za mir v hiši!<( in inteligentni steber obrambe Aleksander je menil: »Ostajamo sve fenomen. Že tako nas n1 jenih
__________kiji*
mu dosegamo zavidljiv^ tate. Želja po uspehu je na.« Skoraj do polovice časa je igral celjski kape1 ^ mon Sešlar: »Manjkal1 naši zadetki. Ti bod°’ upam tako, prišli v sre bo bolj pomembno. u rusih se sploh še nlSlTl0 varjali. Strinjamo se, da n , ka še težja preizkušnja
bila sobotna!«
Jutri se bo v Celj1^ kacijska tekma za ob 20.15, vstopnice za tribuno pa so po 3.59
iev-	deanS^*
Foto: GREGOR ^ .
Maij
1Ver Kahn, še vedno ključni mož nemške selekcije, in pet let mlajši Sebastjan Cimerotič
Proddl^ 1 (l-n! R°pet, četrtfinale, prva tekma: Nazarje - Dobovec odlično Stekli H,"ti=™™= (14), Hr=„ (34,; GajSek (3, 35), ,škrat
Celje: Direktor r°2^0. w
nega kluba Celje <e	2 SNL: Radar Velenje - Nafta 1:1; Grbič (58);
Laško Vlado PriVSO	tk)8)} Svoboda - Tlminn-in n-n VrZVn _ Grnnrtnn 7-n-
prodali .-vt _ ic
*oP5°°l
teljev celjskega klubaj^,,	Aluminij, Triglav 31,
vedal, da so Proaa“zanA 85)C Brdik (25), Pirc (30), Kapušin (42), Panič
1.100 letnih vstopmc
slednjo sezono - ,,	Nafta 42, Dravinja 41, Svoboda 37, Rudar 35,
egakluDJ . jf 2q_ , Aluminij, Triglav 31, Krško 24, Livar 22, Fac-
stobo podaljšalo,
novih abonentov. >u d#' !
na kapaciteta se ahjia d°'» St0,-n„. • sNl, - vzhod: Šmarje pri Jelšah - Kovinar Štore rane najbrž ne bi	.Šoštanj 3:1.
volj. S predprodajo s	je v ^alo^^^avrč 35, Pohorje 29, Veržej, Črenšovci 27, Stojn-
zadovoljni. Pravzap jpi	» Križevci 21, Ormož, Kovinar Štore 18, Šmarje
skladu z rezultati, zad	, Tišina 15, Železničar 14, Bistrica 9, Šoštanj 7.
segamo na igrišču- *0y;ls. ,
njih vesteh ohs a Q	. A a)erske lige Gerečja vas - Zreče 2:2, Rogaška
nost, da bi v so	^ P0"" ' Malečnik t ^toudius 0:0, Šentjur - Pesnica 4:0. Vrstni
Barceloni zaigra	^r^tj^ ^	6, Zreče 33, Oplotnica 31, Mons Claudius 27,
kodovani Goran	Nlj i§ L runšvik 20, Kovinar, Pesnica 19, Gerečja vas,
(DŠ)	lgota 16, Rogaška 14, Središče 10, Boč 6. (JŽ)
Samo dve tekmi ekip s Celjskega v najmočnejših ligah sta bili na sporedu minuli, praznični vikend. Izkupiček je bil polovičen.
A za vse ljubitelje košarke na Celjskem - zaradi poraza Laščanov - vse prej kot zadovoljiv.
Kriza se nadaljuje
Pivovarji so očitno v resni krizi igre, še bolj pa rezultata. Tretji zaporedni poraz, drugi v domači dvorani v dveh tednih, jim je skoraj že zaprl vrata sodelovanja na zaključnem turnirju najboljše osmerice Jadranske lige. Gostovanje Zadra v Treh lilijah je bilo označeno kot dan D, ki pa se je sprevrgel v še eno razočaranje. Nov poraz proti neposrednemu tekmecu za osmo mesto, ki še vodi na »final eight« v Beograd, bo dodobra pretresel Laščane, ki pa so si tokrat povsem sami krivi za poraz. Ponovno so namreč igrali slabo, preslabo za nasprotnika, ki je imel v svojih vrstah dve nerešljivi uganki za obrambo domačega moštva. Jakov Vla-dovič (22 točk) in še bolj Marko Banič (23) sta namreč počela, kar sta hotela oziroma sta zadevala, kadar je bilo to potrebno. Na drugi strani pa v domačih vrstah ni bilo pravega igralca, ki bi potegnil voz iz blata, kamor je drsel vse od samega začetka. Zadrani so namreč vodili večji del srečanja, imeli kar nekajkrat po 11 točk naskoka, sredi zadnje četrtine celo 13. Laščani so se sicer približali dobri dve minuti pred koncem na 4 točke zaostanka, to pa je bilo tudi vse, kar je bilo šest gostiteljev sposobnih. Samo toliko se jih je vpisalo med strelce, največ košev pa sta dosegla Nebojša Joksimovič (16, 42-odstotni met) in Aleksan-dar Jevdžič (15, 75%, 6 skokov), ki si edini zasluži kolikor toliko pozitivno oceno za svojo igro. Pivovarji so sedaj v sila neugodnem položaju, kajti do konca morajo zmagati na vseh treh tekmah, ob tem pa jim morajo ustrezati tudi izidi konkurentov za osmo mesto, posebej Bosne, ki ima na lestvici zmago več od njih. Zaradi tega se bi morda bilo bolje že pripravljati na končnico domačega prvenstva, kajti očitno je,
Nebojša Joksimovič je v prvi četrtini dosegel kar 13 točk, nato pa le še 3.
daje kriza prisotna, ta pa se najbolje odpravi z okrepljenim treningom, ki bi lahko vrnil tudi moč igralcem Aleša Pipana, saj jim očitno že tudi počasi peša. V soboto odhajajo Laščani na neugodno gostovanje v Šibenik, kjer pa morajo zmagati, da obdržijo vsaj še teoretične možnosti za zaključni turnir osmerice.
Tudi Duščak v Šoštanju
Od prvoligašev je bila v soboto aktivna le Elektra, ki pa je dan pred srečanjem dobila še eno okrepitev. Po Milošu Mirkoviču je namreč za Elektro do konca sezone podpisal še Slavko Duščak, 31-letni nekdanji reprezentant Slovenije in član vseh štirih najboljših slovenskih klubov v minulih letih. Duščak je to sezono začel v Italiji, kamor je odšel iz Novega mesta, a se ni najbolj znašel, zato je po prekinitvi pogodbe iskal klub in pristal v Šoštanju. Debitiral je v soboto z zanesljivo zmago proti Kraškemu zidarju (Miš-kovič še ni zaigral), kjer se ni najbolje znašel, očitno pa je potreben tudi fizičnega dela in uigra vanja z ekipo, za kar pa je
do začetka tretjega dela sezone in lige za prvaka še dovolj časa. Sicer so Šoštanjčani odigrali odlično v prvem polčasu, v katerem so vodili že za 31 točk in rešili vprašanje zmagovalca. Očitno sta okrepitvi in zaostrena konkurenca pozitivno vplivale na ostale igralce, ki so se izkazali zlasti v obrambi in iz protinapadov zlahka polnili koš nemočnih gostov. Ob koncu je razlika sicer ostala skoraj enaka kot ob odmoru, kajti trener Ante Perica je preizkušal nekatere nove inačice igre, dal pa je priložnost tudi vsem igralcem s klopi. V naslednjem krogu med tednom odhaja Elektra v Ljubljano k Slovanu, na srečanje, ki bo še vedno samo pripravljalno za zadnji del sezone in ligo za prvaka.
JANEZ TERBOVC Foto: ALEKS ŠTERN
Peterka kroga: Ručigaj, Nedeljkovič, Vidovič, Nuhanovič (vsi Elektra), Jevdžič (Pivovrana Laško). Igralec kroga: Šalih Nuhanovič (Elektra). Trener kroga: Ante Perica (Elektra).
PANORAMA
KOŠARKA
JADRANSKA LIGA
27. krog: Pivovarna Laško - Zadar 73:83 (20:20, 37:43, 60:69); Joksimovič 16, Jevdžič 15, Troha 13, Rizvič 11, Sims 10, Gnjidič 8; Banič 23, Vladovič 22. Vrstni red: Hemofarm 47, Reflex, Olimpija 46, Partizan 45, Crvena zvezda, Zadar 44, Bosna 43, Gibona, Pivovarna Laško 42, Slovan 40, Zagreb 37, Budučnost, Šibenka 36, Široki 34, Helios 32, Split 31.
1. A - moški
8. krog lige za 3. del: Elektra - Kraški zidar 91:56 (32:16, 56:25, 74:43); Nuhanovič 18, Ručigaj, Vidovič 15, Nedeljkovič 13, Krejič 10, Nachbar, Ivanovič 6, Duščak, Čmer 3, Dobovičnik 2; Mučič 18, Lazarevski 16. Vrstni red: Helios 15, Geoplin Slovan 14, Krka, Elektra 13, Postojnska jama 9, Kraški zidar 6.
2. SKL
2. krog končnice: Portorož - Celjski KK 68:74. Vrstni red: Celjski KK 4, Kolpa, Portorož 2, Pivovarna Laško 1.
1. A-ženske
6. krog lige za prvakinje: Merkur - Ilirija 101:42 (26:14, 58:22, 82:29); Laskova 26, Čonkova 21, Gavriloska 19, Markovič 12, Erkič 8, Jurše 5, Jereb, Mlakar 4, Lesjak 2; Hočevar 12, Vene7. Vrstni red: Merkur 36, Ježica 32, Maribor 31, Odeja, Ilirija 25, Sežana 21.
ROKOMET
1. SL - moški
17. krog: Termo - Celje Pivovarna Laško 25:39 (11:21); M. Keše 7, Jelčič, Ivančič 4; Rutenka 11, Kokšarov 8, Zorman 5, Brumen, Natek 4, Mlakar 3, Kozlina, Gorenšek 2. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 36, Trebnje 26, Gorenje 23, Prevent 20, Gold club 19, Ormož 17, Termo 16, Koper 15, Rudar 14, Krka 12, SVIŠ 3, Prale 0.
ŠPORTNI KOLEDAR
TOREK, 29. 3.	______
ROKOMET
1.	SL, 17. krog: Gorenje - Gold club (19).
SRED^IOr
KOŠARKA
2.	SKL, 2. krog končnice: Kolpa - Pivovarna Laško mladi.
ČETRTEK, 31. 3.
KOŠARKA
1. A SKL, liga za obstanek: Zagorje - Alpos Kemoplast.
NA KRATKO
ISfc
Mojstra Tanako je sprejel celjski župan Bojan Šrot, ki je poudaril, da Japonec ni prav zgovoren možakar.
Tanaka navdušil
Celje: Večletna prizadevanja članov KK Shotokan Celje, da bi v mesto ob Savinji pripeljali največjega mojstra karateja Masahika Tanako, so obrodila sadove. Okoli 120 udeležencev iz Slovenije, Madžarske, Češke, Ukrajine, Avstrije, Nemčije, Danske, Italije in Hrvaške je bilo navdušenih nad strokovnim seminarjem, ki ga je vodil petkratni svetovni prvak (posamezno in ekipno) z Japonske. Zadovoljni pa niso bili le prisotni, temveč tudi Tanaka sam, saj kar ni mogel prehvaliti Celja, češ kako mirno mesto je. V miru in tišini bo lahko užival tudi prihodnje leto, ko se bo v Celje znova vrnil. (JŽ)
Premagana prva ovira
Miami: Potem ko je Velenjčanka Katarina Srebotnik izpadla v 1. krogu teniškega turnirja v Key Biscaynu med posameznicami, je imela več sreče v igri dvojic. Skupaj z Japonko Šinobu Asagoe sta v uvodnem krogu izločili češko-ameriško navezo Birnerova - McShea s 6:1 in 6:3.
OSEBNO
Seks pred občino
To je on, leta 1953 rojeni Borivoje Simič - Šabac, legenda malega nogometa, ki je po njegovi zaslugi pred leti ujel celo popularnost velikih travnatih površin. Zvezdnik kluba Cinkarna, ki je gostoval po celotni bivši Jugoslaviji in dosegal neverjetne uspehe. Vodja, trener in menedžer kluba Mila Ju-ventus, ki je kot prvi osvojil naslov državnega prvaka v samostojni Sloveniji v ligaškem tekmovanju. In prva žoga kluba Klateži, kjer zelo uspešno igra še danes in v svoji omari skrbno hrani približno sto različnih pokalov. Mali človek velikih dejanj, za vedno zaprisežen nogometu.
Oče in zakonski mož, ki ne more pozabiti filma Let nad kukavičjim gnezdom. Velik nasprotnik alkohola, cigaret in kave, brez njega ne mine prav nobena tekma celjskih publikumov-cev. In možakar, o katerem bi morali že zdavnaj posneti film. Igral bi ga Danny De-Vito, za ljubico pa bi mu seveda dali italijansko lepotico Ornello Muti, njegovo sanjsko žensko, s katero pa kljub temu za nič na svetu ne bi zamenjal svoje žene Štefke. Prav imate, Borivoje Simič - Šabac je del celjske folklore. Petdeset let po smrti bo zagotovo dobil spomenik. Ne verjamete? Pustite se presenetiti.
Začniva aktualno, kaj za vraga so v soboto počeli nemški navijači?
Mislim, da so to storili namerno. Prepričan sem v to. Slovenski policisti pa so jim gledali skozi prste in bili premalo strogi.
Ste na tekmi tudi sami sodelovali v pretepu?
Bog ne daj. Bil sem na tekmi, toda samo kot opazovalec.
Zakaj sploh prihaja do takšnih neumnosti?
Kot velik nasprotnik alkohola sem prepričan, da je ravno ta kriv za takšne izgrede.
Kaj bi storili, če bi vaša žena navijala za drug klub kot vi?
Saj že navija.
Bi lahko tak nesporazum zgladili med rjuhami?
To se ne da (smeh).
Med ljudmi ste znani kot velik šaljivec in nekakšna maskota nogometašev. Uživate v pozornosti?
To mi laska. Vaša izjava je čista resnica. Na tekmah znam narediti pravo atrakcijo. Seveda v mejah dobrega okusa.
Bi bili užaljeni, če bi vam rekel celjski Maradona?
To je pretirana izjava.
Nekoč ste s svojim klubom osvojili tudi naziv državnega prvaka v malem nogometu. Kako je bilo?
Čudovita, prekrasna, lepa in neponovljiva izkušnja.
Kdo je po vašem najboljši slovenski nogometaš?
Mislim, da je Zlatko Zahovič najbolj kompleten igralec pri nas. Že samo to, da je igral pri Benfici, je dovolj za mojo odločitev. Če bi izbiral najboljšega na svetu, pa bi se odločil za Zidana.
Slišal sem, da ste velik jugo nostalgik. So vam naši fantje všeč zaradi tega, ker se skoraj vsi po vrsti pišejo na ič?
To ne bo držalo. Všeč mi je, da se kaj dogaja. Da imamo nov štadion. Da je vse tako lepo urejeno.
Lepa, prsata in pohotna ženska ali odločilna nogometna tekma? Kaj bi izbrali?
To je zelo težko vprašanje. No, ja, če bi šlo za Ornello Muti, bi izbral žensko in si z njo privoščil seks pred našo občino.
Ko sva že pri ženskah, radi razvajate ali se pustite razvajati?
Zelo rad jih razvajam. Sem pravi »razvajalec«.
Kateri klub bi kupili, če bi na lotu zadeli 250 milijonov dolarjev?
Barcelono, ker igra najboljši nogomet na zemeljski krogli. In pa seveda Ču-karičkega iz Beograda (smeh).
Stojkovič, Šuker in Mijatovič vas povabijo na divjo zabavo, žena pa vam zagrozi z ločitvijo. Greste na zabavo ali ostanete doma?
Grem na zabavo. Stoodstotna odločitev.
In jasno, sestavite svojo sanjsko enajsterico.
To prepustim vam, ampak nikar ne pozabite name. Vsaj na klopi za rezerve ne.
IZTOK GARTNER
JOT
Nemški huligani razdejali Celje
Pridržali več kot 60 razgretih navijačev - Pretep po tekmi - Poškodovani tudi policisti
Vročica pred nogometno tekmo med Slovenijo in Nemčijo je v soboto preveč razgrela glave nemških navijačev, za katere se mnogi sprašujejo, če jih nogomet sploh zanima in če niso prišli k nam le zato, da izživijo divjaške strasti. Doslej so bili po tovrstnih izpadih znani predvsem angleški huligani, očitno pa so imeli nemški dober »zgled«, saj so v sobotnem popoldnevu v kratkem času uspeli razdejali središče mesta. Ob tem so se zgroženi Celjani in ostali spraševali, zakaj policija ni posredovala že prej, sploh če je vedela, da bo z množico povsem športnih navdušencev iz Nemčije prispela tudi skupina razgrajačev.
Po policijskem poročilu naj bi se na Krekovem trgu navijači nešportno pripravljali na navijanje na tekmi, kar je očitno povzročilo, da so se sprli med sabo in nato nadaljevali z razgretostjo in razbijanjem na trgu in v Prešernovi ulici.
Opite vroče glave so mirili policisti in tudi pripadniki posebne policijske enote Policijske uprave Celje. Nemci so na sedmih objektih poškodovali izložbena stekla ter stole in mize pred gostinskimi lokali, varna niso bila niti osebna vozila, parkirana v bližini. Škoda, ki so jo povzročili, znaša okrog tri milijone tolarjev, preiskava o tem pa še vedno ni končana. V prostorih za hlajenje vročih glav so
policisti pridržali 38 nemških navijačev, ki so ostali brez ogleda tekme, saj so jih izpustili šele po končanem sloven-sko-nemškem obračunu. V pretepu med seboj so se nekateri tudi poškodovali. Lažje so poškodovali tudi celjskega policista.
V času tekme, pravijo policisti, ki so bili v veliki pripravljenosti zaradi popoldanskih izkušenj, ni prihajalo do fizičnih obračunavanj. A ker Nemci niso mogli iz svoje kože, so poškodovali nekaj stolov tudi na tribuni igrišča, zaradi česar so policisti pridržali še dva navijača, ki pa sta kmalu zatem zagledala luč prostosti. Kako so se v poli-
cijskih prostorih pridržani gledali z enim slovenskim navijačem, ki se je tam znašel zaradi na igrišče vržene bakle, ni znano.
Navijaška jeza je bila povod tudi za pretep med slovenskimi in nemškimi navijači takoj po tekmi na parkirnem prostoru pred štadionom. Pet nemških in sedem slovenskih pretepačev so pridržali. Sledil bo obdolžilni predlog na pristojno okrajno sodišče. Ukrepali bodo še proti dvajsetim Slovencem, ki so prav tako kršili javni red in mir. Še vedno tudi zbirajo informacije o slovenski dvojici, ki naj bi bila kriva povzročitve lahke telesne poš-
kodbe. Po končani preiskavi jo čaka kazenska ovadba.
SŠ
Foto: GREGOR KATIČ SHERPA BRANKO STAMEJČIČ
V času posredovanja v mestu sta v križišču Gregorčičeve in Kersnikove ulice trčila osebni avto in policijsko vozilo, ki je bilo na nujni vožnjo v center mesta. Dva policista in policistka so bili lažje poškodovani, brez poškodb ni ostal niti voznik osebnega vozila.
m
KOMENTIRAMO
Navijači in izgredniki
Sobotni popoldanski sprehod Celjanov po mestu ni bil W kaj praznično idiličen. Medtem ko so družinice s košaricami, polnimi »žegna«, kapljale iz cerkve, se je *e za prvim vogalom, pred njihovimi očmi odvijala pra-^ mala vojna. Pijani nemški izgredniki, ki jim nikakor ne moremo reči navijači, so pustošili po mestu. Steklenice piva so frčale vsenaokoli kot kakšne bombe, pokale so izložbe, padali udarci... Opita množica je, zdolgočasena od neskončnega posedanja po redkih odprtih okalih in od sobotno popoldanskega dolgočasja v me-sta, kjer se nič ne dogaja, poskrbela za zabavo po svoje.
. Kako je lahko mesto, kjer bo zvečer nogometna tek-^ tako zaspano, nezainteresirano za najpomembnejšo ^stransko stvar na svetu? Zakaj mesto le nekaj ur pred dostopom njihovega »elfa« spi? To tako ne gre, so si reko. In ker se niso imeli niti s kom stepsti, si z domačini Phrediti zabave po svoje, so se pač stepli med seboj ...
la tako je Celje slednjič doživelo svoj trenutek. Ko seje opisalo v medije širom po svetu. A ne zaradi odlične Nogometne predstave. Tudi ne zato, ker je najhitreje ra-st°če mesto v Sloveniji. Najbolj športno mesto. V medije ,e Prišlo, kako značilno, zaradi ekscesa. Zaradi izgreda, ki jih lep čas ni znala umiriti niti vsemogočna polica.
la po mestu že krožijo zgodbice o tem, kako so policisti J?kali na navijače na štadionu, ti pa so medtem sesuva-k Oiesto. In o tem, kako se jih je peščica, prepričana, da j že s svojo strumno postavo vnesla mir in red, pod točo plečih pivskih steklenic, vrtnih ograj in stolov hitro po-°T(tla nazaj, kjer se je slednjič le preoblekla v (zelo čed-^ zaščitne uniforme specialcev ... In o tem, kako so v lmi vnemi, da bi bili čim prej na prizorišču »kaljenja rivaega reda in miru«, sami v križišču sesuli marico. Selje je dočakalo svoj spektakel in svojih pet minut °edne) slave. Pa ne zaradi športa, ampak zaradi izidov in izgrednikov. Če je na drugačne vrste navijačev Utajena policija krepko zamujala, če so redki mimoi-°ci bežeč iskali zatočišče in preklinjali divjaško hordo, Srn° slednjič dočakali vsaj to, da se o Celju govori. In sfi°znali razliko med navijači, na katere smo lahko po-°Srii, in »navijači«, za katere brez izgredov ni zabave.
■ Nehote mi prihajajo v spomin podobe Realovih roko-^etnih navijačev lani v mestu, ko so naredili pravo šport-v°: vzdušje, žur, ko so se bratili z domačini, si izmenje-zK drese ... Ip spomin na fantastično zveste in do kon-£;športne Florijane, ki podobno vzdušje ustvarjajo v me-kjer gostujejo »njihovi« ...
BRANKO STAMEJČIČ
k.
m
12
FORMACIJE

|
VELIKA NAGRADNA IGRA
Ste že kdaj nakupovali brezglavo? Metali v voziček vse, kar vam je bilo všeč, kar ste si tisti trenutek zaželeli?
Mi vam ob 60-letnici Novega tednika in 50-letnici Radia Celje, v sodelovanju s trgovinami Tuš, ponujamo ravno to:
DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOŠNJIČKA!
Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila.
Kako lahko sodelujete?
Izpolnite in pošljite kupon. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo novinarko, ki bo zanj »nakupovala« željene izdelke.
za sodelovanje v igri
DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOŠNJIČKA
Ime in priimek:________________________
Naslov:________________________________
St TUŠIklub kartice:0000X0000000
Davčna številka:
Telefon:
Podpis:
, ★ t us
rs
štirih frekv#|5c-3h
tednik
Pravila nagradne igre
*	Nagradno igro organizirata Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje, v sodelovanju s podjetjem Engrotuš d.o.o., Cesta v Trnovlje lOa, 3000 Celje, ki zagotovi nagrado. Dohodnino za nagrajenca plača podjetje Engrotuš.
*	V nagradni igri sodelujejo vsi pravilno izpolnjeni in frankirani nagradni kuponi, poslani na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova ulica 19, 3000 Celje.
*	V radijskem žrebanju se izžreba en nagrajenec (v primeru, da le-ta ni dosegljiv, pa še rezerva). Za voziček dobrot se namreč poteguje izžrebani le v primeru, da je v času klica ekipe NT&RC dosegljiv na telefonski številki, napisani na kuponu. Velja le sodelovanje tistega, ki je napisan na kuponu, prenos na druge osebe ni mogoč.
*	V radijsko žrebanje je vključen vsak, ki pošlje pravilno izpolnjen kupon (ime, priimek, naslov, telefon-stacionarni ali gsm, kjer je dosegljiv, davčno številko, člansko številko TUŠ KLUBA, lastnoročni podpis) v roku, določenem vsak teden v Novem tedniku. Brez vseh podatkov na kuponu ni mogoče sodelovati v nagradni igri.
*	Vsak nagrajenec lahko v nagradni igri sodeluje samo enkrat.
*	Nagrajenec po telefonu usmerja “nakupovalko” ekipe NT&RC, ki zanj nabira izdelke na policah trgovine TUŠ.
*	Nagrajenec lahko izbira samo med živili (razen alkoholnih pijač) in sicer vedno samo po en izdelek (primer: 1 x moka, 1 x testenine, 1 x klobasa). Cas, ki je za to določen, je 4 minute.
*	Pri tem nakupovalka ekipe NT&RC pomaga izžrebancu tako, da mu pove, v katerem delu trgovine se trenutno nahaja. Izžrebanec jo lahko sam usmeri k živilom, ki jih želi.
*	Joker - vsakokrat ima eno od živil znak jokerja in če ga nagrajenec izbere, prejme tri takšne izdelke.
*	Voziček z izdelki mora nagrajenec prevzeti v Planetu Tuš Celje še isti dan, do 21. ure.
S podpisom kupona sodelujoči soglaša, da organizatorja, NT&RC d.o.o. in Engrotuš d.o.o., objavita njegove osebne podatke in fotografije. Nagrajenec se strinja, da se dogodek zabeleži s fotografijo in kratkim besedilom v Novem tedniku.
*	Zamenjava izdelkov ali njihovo vnovčenje ni mogoče.
*	Zaposleni pri organizatorju in vsi, ki so povezani z izvedbo nagradne igre-v njej ne smejo sodelovati. Več informaciji najdete na www.tus.si, www.novitednik.com in www.radiocelje.com.
Izpolnjene kupone na dopisnicah pošljite v naše uredništvo na naslov:
Novi tednik & Radio Celje,
Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje.
Prispeli kuponi bodo pristali v bobnu za žrebanje. Prvega nagrajenca bomo izžrebali v oddaji Radia Celje, ki bo 6. aprila ob 12.15 uri.
m
NOV Bil
13
ZAHVALA
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot našega moža, očeta, dedka in pradedka
ALOJZA POČIVAŠKA
lesostrugarskega mojstra v pokoju
Hvala za darovano cvetje, sveče ter pisno in ustno izražena sožalja.
Vsi njegovi.
1719
t ^1ale oglase lahko odda-*e osebno na oglasnem p ^elku NT & RC d. o. o., ešernova 19, Celje. Ob-pVa rnalega oglasa na spletni mestu izberi.si je ve-na na predhodno plača-°bjavo malega oglasa v ovem tedniku. Male og-,Se’ ki jih pošiljate po in-rnetu( je tako potrebno ed objavo plačati.
OTORNA ** OŽILA
PRODAM
^GlX, prva registracija 1998, prevože-53.000 km, prva lastnica, prodam. c'elef°n 041 368-755.	1619
- ktnik 1995, zelene barve, prevo-130.000 km, veliko dodatne opre-Hodom za 420.000 SIT. Telefon
SEAT 601'636-	Š248
Grdobo vorio, letnik 1998, dobro j^anien/ prvi lastnik, prodam. Telefon
NENAll m}'	1677
jHdio 1,2 RN, letnik 1994, rdeče . 7®' 3 vrota, radio, strešno okno, euro > Prodam za 250.000 SIT.Tele-C031 745-018.	Ž131
|’°!edo letnik 1993, ford fiesta, ' H94, AX 11 first, letnik 1995,
Kadeti 'Telefon 041 337 783- 6251
^aravan 1,4, letnik 1990, reg. do l°- Prodam ali menjam za drobni-
' Pajka. Telefon 041 298-534.
“AEftom ,	6255
)2o n|!anos 15 limuzina, letnik 2000,
Zad'U|m're9-do4/2°05, deljena stein|a Nkp, klima, el. pomik prednjih j. 6 ’ av,°radio s CD changerjem, pro-3ls ''ena 900.000 SIT. Telefon 031
FlATk 2'Ma,ija-
1997^^ '5vSX avtomotik, letnik in d'' 150.000 km, klima, avtoradio Toi.rU9a dodatna oprema, prodam. ,6lefon 041 740-729, po 15 uri.
UP n 0,;5LS-Ie,nil< 2000,104.000 op.'/Vl ‘asTnik, servisna knjiga, vsa njen °' Aliučno s klimo, dobro ohra-WitlT|D?ZD 930-00° SiT (možen
736-049 ef°n (°3)7342727 in 041
1723
HOJI
PRODAM
KOSILNICO BCS duplex, 182 cm, dvojni rez, zelo lepo ohranjena, prodam. Telefon 031 201-460.	1681
PUHALNIK Tajfun, ohranjen, kot nov, prodam, cena po dogovoru. Telefon (03) 5827-686.	1680
TRAVNIŠKE brane prodam. Telefon 041 579-338.	L 305
SILOKOMBAJN SK 80 Sip prodam za 70.000 SIT ali menjam. Telefon 573-6553,041 203-623.	lsos
SAMONAKLADALKO Sip, 22 m5, rotacijsko kosilnico Sip 135, puhalnik, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 050 340-222, 031 340-222.	1711
KUPIM
TRAKTOR, nad 35 KS, lahko tudi na zadnji pogon, kupim. Telefon 041 588-205.
Š256
POSEST
PRODAM
MANJŠE posestvo, od Rimskih Toplic proti Panečam, prodam. Marija Lapornik, Paneče 38 a, Rimske Toplice. 1682 1 ha kmetijskega zemljišča, v Taboru, prodam. Pisne ponudbe na Novi tednik pod šifro TABOR.	Ž128
PARCELO, velikost 1000 m2, v Šempetru v Savinjski dolini, z že obstoječim vikendom, prodam, cena po dogovoru. Telefon 051 230-932.	Ž129
ZAZIDLJIVO parcelo v bližini centra Dobrne, 4000 m2, prodam za 6 mio SIT. Telefon 041 258-188.	1706
Stanovanjsko hišo ali del stanovanjske hiše z vrtom v Šentjurju - naselje H ruševec oddam v dolgoročni najem. Bivalne površine 100 m2, kletni prostori - garaža 100 m2, zunanje površine 400 m2. Ogrevanje plin, hliži-na OŠ, vrtec - vseljivo TAKOJ.
Informacije po telefonu 041 611-603.
I Selič Anton, s.p.. Ul. Pohorskega bataljona 16, Šentjur. j
90,6	95,1
RADIO CELJE
95,9	100,3
SLAVICA MARN,
Vransko 18/b, 3305 Vri Tel.: (03) 572 51 06, 041 5C
IZDELAVA IN MONTAŽA
,, IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI
osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje delovne stroje * motocikle * športne izpuhe
Moje sonce, zvezd sijaj, bistri vir in senčni gaj -vse to bila si ti. Ljubljena mama, mimo spi!
V SPOMIN
Minevata dve leti, kar si nas zapustila, draga mama
ANA LAVRINC
Tvoje hčerke.
1704
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno,
in nikdar ne more umreti.
(S. Makarovič)
ZAHVALA
S pesmijo se je v sredo, 23. marca 2005, zadnjič poslovil najboljši oči, mož, brat in prijatelj
IGOR JAZBINŠEK
(28.5.1957-18.3.2005)
Hvala pevcem, župniku ter podjetjema Veking d.o.o. in Raj d.o.o. za organizacijo zadnjega slovesa.
Vsem, ki ste ga imeli radi in ste nam ob tej tragični izgubi stali ob strani, se iz vsega srca toplo zahvaljujemo.
Hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: žena, hčerki, bratje in ostalo sorodstvo.
1732
-JVANJE
PRODAM
ENOSOBNO stanovanje, Hribarjeva ll, Celje, prodam. Telefon 041 667-330.
1709
NOVO dvosobno stanovanje na Glaziji, 83,81 m2, z balkonom in teraso, prodamo. Telefon 041 624-060. Viba d. o. o., Novo Celje 9, Petrovče.	n
ENOINPOLSOBNO stanovanje, 48 m2,vcentra Celja in dvosobno, 48 m2, v bližini centra, prodam. Telefon 031 600-625.	1618
KUPIM
GARSONJERO (enosobno stanovanje), v Celju, bližina železniške postaje, kupim. Telefon 041 751-678, Stanko.
1726
V ŠENTJURJU kupim stanovanje do 45 m2. Telefon 749-0403.	1675
ODDAM
SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice, lokacija Celje-Hudinja, oddamo, cena 40.000 SIT. Telefon 031 687-852,031 500-698.	Š252
UREJENI osebi oddam sobo v Virštanju, 10 km do Podčetrtka, idilično okolje. Telefon 031 878-468.	1705
ENOINPOLSOBNO stanovanje, 70 m2, v večstanovanjski hiši v Celju, oddam za 220 EUR/mesec in dvomesečno akontacijo. Telefon 041 959-546.	1703
ZAPOSLENEMU dekletu nudim stanovanje in hrano za delno pomoč v gospodinjstvu. Telefon 714-0376.	Ž132
STANOVANJE, 74 m2, opremljeno, na Zelenici v Celju, oddam, vseljivo 1. 4. 2005. Telefon 041 777-129.	1632
STANOVANJE, 45 m2, na Zelenici, enosobno, mansardno, delno opremljeno, oddam. Telefon 041 743-728.	1728
OPREMLJENO sobo oddam urejeni osebi, nekadilcu. Telefon 5472-532.	1666
KREMA
PRODAM
REGAL za dnevno sobo, 360*230-55, klubsko mizo, 120*50, s steklom in preprogo, 4*3 m, ugodno prodam, cena po dogovoru. Telefon 5418-139.	1542
KUHINJO Gorenje, s pomivalnim strojem, štedilnikom, vgradno pečico, pomivalnim koritom in vgradnim hladilnikom prodam za 40.000 SIT. Telefon (03) 5473-897, po 18. uri.	1684
OHRANJEN, 10 let štor pralni stroj Gorenje, poceni prodam. Telefon 031 478-830.
Š250
DNEVNO sobo Alples, dolžina 4,80 m in posteljo, 1,90*1,80 m, prodom. Telefon 031 405-219.	1694
NERABLJENO peno, lahko je kot nadomestek za jogi, velikost 20007100*10 cm, ugodno prodam. Telefon 031 578-738.
1696
DNEVNI regal rustikal, okroglo mizo s stoli, trosed s fotelji ali brez, predsobne omare, kuhinjske elemente, starinsko omaro, zamrzovalno skrinjo, kotno usnjeno sedežno, več manjših omaric, štedilnik, prodam. Telefon 041 490-189. 1731
_ _ ______
RADREIUI
ATERIAL
IIIR® " m ■.
PRODAM
ŽELEZNE stebre za brajdo, z roko in žico, prodam. Telefon 5461-341.	1699
DRVA, bukova in mešana, razrezana in metrska, z dostavo, prodom. Telefon 031 269-856.	Š254
V CEUU zaposlimo prijazno dekle za strežbo. Informacije po telefonu 041 666-726. Marjan Bohorč s. p., Ulica Dušana Kvedra 44,3230 Šentjur. 1718
ZAPOSLIM delavca za montažo gips plošč. MLADI kozi, stari 8 mesecev, prodam. Tele-	Pogoj: lastni prevoz na delo. Andrej
fon (03) 5741-410.	Š248	Kavka s. p., Ulica I. celjske čete 22,
TELICO, črno belo, 400 kg, prodam.Telefon	Šentjur, telefon 041 684410. n
5736-553,031 860-220. lsos VEČ koz in kozla prodam. Telefon 041 330-885.	L 306
BIKCA simentalca, 180 kg, prodam. Telefon 031 637-264.	1713
ŽRE8IČK0, staro dve leti in pol, zelo mirno, prodam, cena po dogovoru. Telefon 041 429-618.	1710
Če imate dobroto v srcu, iskrico v očeh in ste komunikativni, vztrajni ter željni dela in ste iz Celja ali širše okolice, potem
vam lahko ponudimo dobro priložnost za trženje na terenu. Prijave na tel.: 031 849 752, ob delavnikih dopoldan.
Zavod VID, Planina 3, 4000 Kranj
PRODAM
RDEČE in belo domače vino prodorno. Telefon 031 237-193.	1695
SILAŽNE bale, seno, prodom. Telefon 041 746-592.	1715
»TALO
PRODAM
0S0VIN0 za cirkular in odsesovalnt ventilator ugodno prodom. Telefon 5718-323.
Ž127.
NOVO fantovsko obleko za obhajilo, zo starost 9 let, svetle bež barve, prodam. Telefon 031 838-076.	1683
SKRINJO, pralni stroj, dekliško maturantsko obleko, deske (javor) in seno prodam. Telefon 031 888-862.	1676
JEKLENA platišča z gumami, 140 col, za golf III, letna in dve, 15 col, z gumami za audi, prodam. Telefon 031 806-041.	1687
MOPED Tomos SLC15, vozen, lepo ohranjen in hlevski gnoj (kompost) prodam. Telefon (03) 579-3378,041 269-840.
1691
PESJAK, velikost 3,40*2,20 m, prodam.
Telefon 041 840-027.	1693
PNEVMATIKE Goodyear, 175/65 R 14, s platišči (Opel astra), prevoženih 5000 km, prodam. Telefon (03) 571-8080, 041 734-160.	L130
KLAVIRSKE harmonike veliko alfo in električni mlin ugodno prodam. Telefon 041 593-149.	Š253
TRAKTORSKO prikolico za živino prodom. Telefon 041 746-592.	1715
»LITEV
ZAPOSLIMO voznika C in E kategorije za opravljanje prevozov vzhodne in zahodne Evrope. Frigotransport, Peter Pi-šeks. p., Lopata 17,3000 Celje, informacije po telefonu (03) 492-1421, 031 703-122.	1555
IŠČEMO vodjo izmene za delo v trgovini. Delo nudimo tudi natakarici, strežba^ pijač. Več po telefonu (03) 492-1420, Klavdija, od 8. do 13. ure ali pisne prošnje na naslov: Frigotransport, Peter Pišeks. p., Lopata 17,3000 Celje. 1555 ZARADI povečanega obsega dela iščemo nove sodelavce za trženje. Če ste komunikativni in družabni, se nam pridružite. Nudimo vam prilagodljiv delovni čas (4,6 in 8 ur) v prijetnem kolektivu in fiksno plačilo na uro. Za dodatne informacije pokličite Prešernovo družbo d. d., Opekarska 4 a, Ljubljana, enoto Celje, telefon (03) 491-8510 (Pomelo), n IŠČEM delo kot varuška otrok. Imam večletne izkušnje. Informacije po telefonu 041 765-359.	1702
IŠČEM delo: čiščenje ali pomoč starejšim, likanje, redno ali honorarno. Telefon 5732-065.	1689
GRADBENI tehnik išče zaposlitev ali kot šofer, A in B kategorija, po Sloveniji. Telefon 031 342-998.	1701
NUJNO potrebujemo 18 resnih sodelavcev za takojšnje delo. Uvajalni mesec -1000.000 SIT. Pokličite (03) 428-2072, Lindigo d. 0. o., Kidričevo 13,3000 Celje.
1708
IZDELUJEM kuhinje, klopi, mize, okna, vrata in vse izdelke po želji kupca. Mizarstvo Jože Cmok s. p.,. Črnoliško 18, Šentjur, telefon 031 765-934.	n
CENE NA TRŽNICI V I CELJU
VRSTA BLAGA	CENA OD DO
BUČKE	1.000
BUČNO OLJE	590-1500
CVETAČA	500-690
ČEBULA	80-300
ČESEN	600-1400
FIŽOL V ZRNJU	350-900
HREN	1.000
KOLERABA	250-300
KORENJE	250-350
KROMPIR	100-150
OHROVT	400
BRSTIČNI OHROVT	600-800
PAPRIKA	500690
PARADIŽNIK	600-1200
PETERŠILJ	600-1000
PESA	300
POR	400-500
REDKVICA šopek	200
REDKEV ČRNA	200
RADIČ	600600
MOTOVILEC	2.000-2.500
REGRAT	800-1.000
SOLATA glavnata	800-900
Endivia	650
ŠPINAČA	800-1.000
REPA	200
REPA KISLA	300400
ZELJE PRESNO	100-200
ZELJE KISLO	400
ZELENA	300-500
ANANAS	450690
BANANE	290
GROZDJE	550-1.000
GRENIVKE	350400
HRUŠKE	550-590
JABOLKA	100-250
JAGODE	1.000-1.200
KIVI	250-390
LIMONE	200-350
MARELICE SUHE	1.000
MANDARINE	250-300
OREHI CELI	500
OREHI LUŠČENI	1.000-2.000
POMARANČE	150-300
ROZINE	400-500
SLIVE SUHE	650-1.000
FIGE SUHE	990-1.300
GOBE JURČKI suhi 10 dag 1.200-2.100	
MED	800-1280
MASLO	1.800
KAJMAK	3.900
SMETANA	700-750
SKUTA	650-800
JAJCA	15-30
KOKOŠI ZAKLANE	850

celje
S USI,
"liHllS ™na ^irih frekvencah
m
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda za zaposlovanje. Zaradi preglednosti objav so izpuščeni pogoji, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebna znanja in morebitne druge zahteve). Podrobnejše informacije so dostopne:
-	na oglasnih deskah območnih enot in uradov za delo Zavoda za zaposlovanje
-	na spletni strani http:/www.ess.gov.si
-	pri delodajalcih.
Strugar
kovinostrugar - delo na območju Celja in Šempetra; do 13. 4. 2005; Tehnocomerc d.o.o. Maribor, Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Klepar-krovec klepar krovec za delo na višini; do 5. 4. 2005; Anclin Jože s.p., Stavbno kleparstvo in krovstvo, Lopata 48, 3000 Celje.
Klepar
strešni klepar; do 13. 4. 2005; Tigrad VN d.o.o., Celjska cesta 13, 3212 Vojnik.
Avtoklepar
avtokleparska dela; do 8. 4. 2005; Avtomotiv Rado d.o.o. Podružnica Avtohiša Odar Celje, Dečkova cesta 43, 3000 Celje.
Monter vodovodnih naprav
monter vodovodnih in plinskih inštalacij na terenu; do 2. 4. 2005; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje.
Monter ogrevalnih naprav
montaža ogrevalnih in hladilnih sistemov; do 5.4.2005; Facheris Peter - Monterstvo, Podgorje 12, 3000 Celje.
Inštalater strojnih instalacij
montiranje vodovodnih, ogrevalnih, klimatskih in plinskih inštalacij; do 5. 4. 2005; Dorn Boris s.p., Instalacije, ogrevanje, vodovod, klima, Ulica bratov Vedenikov 8, 3000 Celje. Avtomehanik vzdrževalec avtomehanik; do L 4. 2005; Dinos d.o.o. Celje, Gaji 37, 3000 Celje. Tiskar za tisk s ploskve tiskar II. - tekoče vzdržev., čiščenje in nadzor delov, stroja, pomoč tiskarju I. na zahtev, stroju, nadzor kakov. izdelave, priprava in nadzor tiska, vod. evidenc; L 4. 2005; Cetis grafično podjetje d.d. Celje, Čopova ulica 24, 3000 Celje. Frizer
frizerska dela; do 1. 4. 2005; Mak Nives s.p. Celje
UPRAVNA ENOTA CEUE
Kovinarski delavec
rezkalec - delo na območju Šempetra in Celja; do 13. 4. 2005; Tehnocomerc d.o.o. Maribor, Dravska ulica 9, 2000 Maribor.
Gradbeni delavec pomožna dela v gradbeništvu; do 13. 4. 2005; Tigrad VN d.o.o., Celjska cesta 13, 3212 Vojnik.
Pomožni delavec pomožna dela v krovstvu in kleparstvu; do 20.4.2005; Ča-ter Boris s.p., Avtoprevozniš-tvo in stavbno kleparstvo, Zadobrova 100, 3211 Škofja vas;
priprava in prodaja sladoleda; do 29. 3. 2005; Haliti Kenan s.p., Cannon No 1 Celje, Prešernova ulica 10,3000 Celje;
vrtnarski delavec za pomožna vrtnarska dela: sajenje, okopavanje; do 29. 3. 2005; Vrtnarstvo Celje d.o.o., Ljubljanska cesta 93, 3000 Celje.
Pleskar
barvanje, peskanje in brizganje; do L 4. 2005; Goma d.o.o. Celje, Mariborska cesta 86, 3000 Celje;
gradbinec - pleskar; do 1. 4. 2005; Interpunkt d.o.o. Trgovina in storitve, Prekorje 61, 3211 Škofja vas. Gradbinec
prometna signalizacija, barvanje cestišč s strojem; do L 4. 2005; Interpunkt d.o.o. Trgovina in storitve, Prekorje 61, 3211 Škofja vas.
Mesar
mesar; do 20. 4. 2005; Le-das d.o.o. Celje, Trnoveljska cesta 12, 3000 Celje mesar prodajalec; do 20.
4.2005; Mesnice Ledas d.o.o. Celje, Trnovelj ska cesta 12, 3000 Celje.
Ključavničar vzdrževanje energet. strojev in naprav, izvajanje mazalnih del, varjenje, delo z viličarjem; do 5. 4. 2005; Cinkarna Celje d.d., Kidričeva ulica 26, 3000 Celje.
Frizerstvo Nives, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje.
Strojnik gradbene mehanizacije
strojnik oz. upravljalen TGM; do 2. 4. 2005; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 23. 4. 2005; Cesar Ivan s.p., Av-toprev. Boh. Bistrica, Log v Bohinju 5, 4264 Bohinjska Bistrica;
voznik; do 8. 4. 2005; T&T group d.o.o. Celje, Obrtna cesta 53, 3000 Celje. Prodajalec
prodajalec talnih oblog -svetovalec, svetovanje strankam, prodaja talnih oblog -del. mesto v Celju; do 31. 3. 2005; Kadiš d.o.o., Koprska ulica 72, 1000 Ljubljana;
terenski zastopnik za zeliščno - neg. izdelke na območju^ Celja, Laškega, Šentjurja, Šmarja pri Jelšah, Žalca, Sl. Konjic; do 14. 4. 2005; Mind trade, d.o.o. Ljubljana, Tržaška cesta 42, 1000 Ljubljana.
Prodajalec živilskih-pre-hramb. artiklov
prodajalec zamrznjene hrane - voznik (prodaja na terenu iz dostavnega vozila), del. mesto v okolici Sevnice - Krškega; do 29. 3. 2005; Fa-mily frost d.o.o. Ljubljana, Šmartinska cesta 102, 1000 Ljubljana.
Prodajalec avtom., rez. del., kmet. mehan.
prodaja rezervnih delov; do 1. 4. 2005; Čepin Franc s.p., Posredništvo, Vengusto-va ulica 10, 3202 Ljubečna. Kuhar natakar predpriprava in peka hamburgerjev - moški; do L 4. 2005; Infran d.o.o., Aškerčeva ulica 12, 3000 Celje. Kuhar
kuhar - picopek, del. mesto v Celju; do 23. 4. 2005; Baletta d.o.o., Ob dolenjski železnici 12, 1000 Ljubljana.
Natakar
natakarica - del. mesto v Celju; do 23. 4. 2005; Baletta d.o.o., Ob dolenjski železnici 12, 1000 Ljubljana;
strežba hrane in pijače; do 1. 4. 2005; Golc Andreja s.p., Bar Zlatorog klub, Mariborska cesta 1, 3000 Celje;
strežba hrane in pijače; do L 4. 2005; Infran d.o.o., Aškerčeva ulica 12, 3000 Celje;
AVTOŠO®A
Kosovelova 16, Celje Tel.: 03/492 63 00 www.avtosola@-stermecki.si e-mail: celje@avtosola-stermecki.si
—
laim.?u oo p w osti
Najcenejša moto-ura v Celju
za B kategorijo
SAMO
3.000 SIT,
-15 mesečno obročno odplačevanje
- možnost plačila z minikreditii čeki ali na trajnik
Sončni in lepotni studio
lipo d.o.o.
Ljubljanska 36, Celje Tel.: 03 547 39 91, GSM: 041 275 751
Modno šiviljstvo
barbara
Levec 62 a, Petrovče,
Tel.: 03/547 31 15, GSM: 041/584 618
Frizerski studio
Verdev Petra s.p.
Ulica talcev 3, 3310 Žalec telefon: 031/305-081
Iz bobna prejetih dopisnic smo na Radiu Celje 25. marca v živo izžrebali štiri srečnice. Nagrajenke, ki prejmejo make up Sončnega in lepotnega studia Dotiki ter pričesko Frizerskega studia Fashion so:
1.	Mira Kovač, Vrbno 31 č, 3230 Šentjur
2.	Milena Pertinač, Olešče 45,3270 Laško
3.	Nada Čretnik, Zg. Roje 21,3311 Šempeter
celje
*1F5is ^Frih frekvencah,
tednik
Nagrajenka nagrade Modnega šiviljstva Barbara - šivanje krila ali hlač pa je Marija Knez, Galicija 20 a, Žalec.
Preobrazbe nagrajenih mamic bomo objavili v Novem tedniku in na spletni strani www.novitednik.com ter www.radiocelje.com.
strežba pijače - del. mesto v Celju; do 23. 4. 2005; Krivec Ivan s.p., Storitveni en-gineering Wega, Petrov trg 7, 3311 Šempeter v Savinjski dolini;
natakar - del. mesto v Celju; do 30. 3. 2005; Manpo-wer d.o.o., Gosposvetska cesta 5, 1000 Ljubljana;
strežba hrane in pijače v hotelu; do 1. 4. 2005; Mera Gostinstvo in turizem d.d. Celje, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje.
Srednja poklicna izobrazba
varovanje ljudi in premoženja; do 29. 3. 2005; Pro-signal d.o.o. Celje, Kersnikova ulica 19, 3000 Celje;
varnostnik; do 5. 4. 2005; Varnost Maribor d.d., Kraljeviča Marka ulica 5,2000 Maribor.
Kemijski tehnik kemijski tehnolog; do 8. 4. 2005; Stipič Miro s.p. Celje - Get power, Mariborska cesta 86, 3000 Celje. Grafični tehnik tiskar I. - tekoče vzdrž., čišč. in nadzor delov, stroja ter kakovosti izdel., sodel. pri prevz. in mont. novih strojev, priprava in nadzor tiska ter vodenje evidenc; do 1. 4. 2005; Cetis grafično podjetje d.d. Celje, Čopova ulica 24, 3000 Celje;
tisk z ravne plošče; do 5.
4. 2005; Fotolik Celje d.o.o., Teharska cesta 4, 3000 Celje.
Kozmetični tehnik
vodenje kozmetičnega salona, opravljanje kozmetičnih in pedikerskih storitev v salonu, nadzor zaposlenih; do 9. 4. 2005; G trade d.o.o. Celje, Ljubljanska cesta 42, 3000 Celje;
kozmetik - pediker, nega • obraza in telesa, masaža, nega nohtov, ličenje strank; do 9.
4. 2005; G trade d.o.o. Celje, Ljubljanska cesta 42, 3000 Celje.
Trgovinski poslovodja poslovodja; do 5. 4. 2005; Martin d.o.o. Žalec, Hmeljarska ulica 1, 3310 Žalec. Ekonomski tehnik posredništvo in oglaševanje, vnos podatkov, vodenje korespondence, komuniciranje s strankami; do 30. 3. 2005; Jošt Božidar s.p. Premični gostinski obrat, Ulica frankolovskih žrtev 58, 3000 Celje. Gimnazijski maturant zastopnik na terenu - trženje premoženjskih in oseb-
nih zavarovanj za območje Celja; do 9. 4. 2005; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba osebni finančni svetovalec - trženje raznih finančnih produktov, finančno svetovanje na področju zavarovalništva in vzajemnih skladov - del. mesto v Celju; do 23. 4. 2005; Sava plus d.d., Celovška cesta 175, 1000 Ljubljana. Inženir strojništva vodja strojnega vzdrževanja - organizira, vodi delo str. vzdrževanja, opravlja vzdrževalne preglede; do 8.4.2005; Kovis - livarna d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore.
Inženir kemijske tehnologije
vodja proizvodnje in razvoja; do 8. 4. 2005; Stipič Miro s.p. Celje - Get power, Mariborska cesta 86, 3000 Celje.
Inženir gradbeništva
višji referent za področje gospodarske dejavnosti, komunale in urejanje prostora; do 29. 3. 2005; Občina Dobrna, Dobrna 19, 3204 Dobrna.
Ekonomist za analize in planiranje
vodja maloprodajne enote v Celju - vodenje trgovine s talnimi oblogami, vodenje zaposlenih, kontakt s strankami, predvsem pravnimi osebami; do 31. 3. 2005; Kadiš d.o.o., Koprska ulica 72, 1000 Ljubljana.
Ekonomist za komercialno dejavnost komercialist; do 5.4.2005; Dinos d.o.o. Celje, Gaji 37, 3000 Celje;
vodja trženja na domačem in tujem trgu; do 8. 4. 2005; Stipič Miro s.p. Celje - Get power, Mariborska cesta 86, 3000 Celje.
Višja strokovna izobrazba
vodja manjših projektov -del. mesto v Celju; do 2. 4. 2005; Delnica d.o.o., Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana.
Diplomirani inženir elektrotehnike (vs) vodja servisa; do 8. 4. 2005; As o Celje d.o.o., Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje. Magister farmacije farmacevt; do 8. 4. 2005; Javni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Vojnik.
Diplomirana medicins^ sestra (vs)	.
glavna sestra zavoda - <?e' mesto s posebnimi poobP stili in odgovornostmi; d°°' 4. 2005; Javni zavod PsihD trična bolnišnica Vojnik, C” ska cesta 37, 3212 Vojn*;
Doktor medicine spe list psihiatrije zdravnik specialist psi*a ter (TDPP) ali zdravnik P" končanem sekundariju; do ' 4. 2005; Javni zavod Psi*" trična bolnišnica Vojnik, Ce' ska cesta 37, 3212 Vojni*
UPRAVKA ENOTA LAŠKO
Pomožni delavec
voznik motornih vozil1 gradbene mehanizacije; do U 4. 2005; MSV Žohar, stori* in trgovina, d.o.o., Trohni D 34, 3271 Šentrupert. . .
Pomožni monter stro]e - naprav	.
inštalater strojnih insta cij; do 9.4.2005; Pesjak Lu vik s.p. - Laško vodovod ^ in toplovodne instalad) ’ Olešče 7, 3270 Laško.
zidarska dela; do 1.4.20*j A in A - Vesenjak d.o.o-, vasorjev trg 6, 3270 LaŠk* Strojnik gradbene me nizacije	,hr
upravljanje težke gra' 4 ne mehanizacije; do * v 2005; A in A - VesenJ d.o.o., Valvasorjev trg 6, Laško.
Natakar	3.
strežba pijač; do 5 ■ 2005; Strniša Ivan s.p-’ govina in bife Marjeta, tizanska pot 2, 3272 R1 toplice.
Strojni tehnik konstruiranje energet^ ^ tehnološke opreme, oo ^ dela na montaži; do 1- 4-Klezin Andrej s.p., RazVLe, montaža tehnološke opr Trojno 3, 3270 Laško. Ekonomski tehnik ^ vodenje evidenc, ta^Qfa-opravila, pomoč pri P Q 0. ji; do L 4.2005; Ravago ■ q Laško, Orožnov trg 2,
tehnik
d o di'
Laško.
Višji zdravstveni medicinska sestra, ^ n , 2005; Zdravilišče Laško ^ Zdraviliška cesta 4, W ko.
Strojnik
hišnik; do 29. •	ani-
JVIZ Občine Mozirje

ORZA DELA
Rilska enota vrtec Mozir-e-Šolska ulica 25, 3330 Mo-ž'tje.
„ diplomirana medicinska. estra fvs)
Je}o diplom, med. sestre višje med. sestre v patro-,a‘0i službi na terenu in de-yStVo; do 8. 4. 2005; Zgorita Vinj skl zdrav.dom Mo-i,r|e> Savinjska cesta 6, 3330 J^irje.
Nravna enota slovenske
KONJICE
delavec brez poklica
jsčenje prostorov in sanici: do 1. 4. 2005; Prosen n, ■ d.o.o..Duplje, Spodnje Sije 8, 4203 Duplje. °nožni delavec Pomožna dela v gradbeniški do 30. 3. 2005; Kohne j ,ln s.p., zaključna obrtna i a v gradbeništvu, Ulica Požega bataljona 9, 3214
dblikovalec kovin
Rušenje kovin, ostrenje ^ ael°valnih orodij za kovi-,j ’ do l. 4. 2005; Tehovnik Slovenske Konjice, P°dnje Preloge 21,3210 Slo-Konjice;
I Pomožna kovaška dela, za-varije kovaške peči, poslu-j anie utopnega kovaštva;
• 4.2005; Unior d.d. Zre-■>' kovaška cesta 10, 3214
<reče.
diektrikar energetik
do
1Zvedb.
a elektro instalacij;
s 9- 4. 2005; Iskrač Peter |n’’ Električne instalacije, l,^na gora 14, 3213 Frantar ^dar eAlbi:
'.ar; do 29. 3. 2005; Koh-in s.p., zaključna obrt-t v gradbeništvu, Uli-^homkega bataljona 9,
in gostinstvo, Gorenje 'rečah 27, 3214 Zreče;
Zreče;
sedanje in ometa vanj e, teti).?. dela - delo na terenu, 2qq1 v Nemčiji; do 13. 4. cIq ; Kompanija Silko v«Škalce 111, 3210 Slo-Konjice.
ihar
l0o?° v kuhinji; do 5. 4. rj^’ Smogavc Ludvik s.p., tu-
Qta kar
S, ,re^ba hrane in pijače; do s.p' ^°05; Smogavc Ludvik G0t' turizem in gostinstvo, žre®dje pri Zrečah 27, 3214
^°ini tehnik
Prava mešanic po recepti^. ln doziranj e materiala, upravljanje in Ž0Q^r°ia strojev; do 30. 3.
SkciiaPlHSt	?
kg ^uia d.o.o., Tovarms-
K0tlj®sta 2, 3210 Slovenske
h^j-pter-opravljanje mon-•hpr del pri sestavi strojev, Sv V *n or°dij na osnovi nalij.-; do L 4. 2005; Unior Lede> Kovaška cesta 10, mZreče.
'ti ('yerzitetni diplomirali^ Btl^r kemijske tehno-
'1 uJAV°mi tehnolog - razvoj °kolir-anie novih izdelkov v il.4 'SlovenskihKonjic;do Vpl u05; vloge na naslov: °Vj q atder d.o.o., Osojni-Pk j ’ Z250 Ptuj,Trenkwal-*°0o Dunajska 105, Afa>bljana. '
Sn er farmacije HaraCevt' opravljanje re-v 1)e zdravil in obisk
kupcev; do 3. 4. 2005; Fre-senius medical čare Slovenija, d.o.o., Dobrava 14, 3214 Zreče.
UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CELJU
Delavec brez poklica
montaža šotorov; do 29. 3. 2005; Mi-Vi, storitve in posredovanje, d.o.o., Vodule 2,
3222	Dramlje. Ključavničar ključavničarska dela, varjenje; do 1. 4. 2005; Šeško Sandi s.p., Ključavničarstvo Šeško, Tratna pri Grobelnem 43, 3231 Grobelno.
Varilec
samostojni ključavničar varilec C02; do 29. 3. 2005; Koval d.o.o. proizvodnja in trgovina, Loka pri Žusmu 9,
3223	Loka pri Žusmu. Zidar
zidarska dela; do L 4.2005; Bednjanič Josip s.p., Zidarstvo, zastopanje, gradbena dela, Gorica pri Slivnici 29, 3263 Gorica pri Slivnici;
zidarska, keramičarska dela; do 8. 4. 2005; Lešek Jože s.p. Šentjur, Podgrad 37, 3230 Šentjur.
Strojnik gradbene mehanizacije
strojnik TGM; do 4. 4. 2005; Romih Damjan s.p., Ulica Toneta Seliškarja 5, 3230 Šentjur.
Prodajalec
voznik kamiona, prodaja blaga na terenu; do 29. 3. 2005; Hrib d.o.o. Dobje pri Planini, Večje Brdo 8, 3224 Dobje pri Planini.
Kuhar
dietni kuhar za pripravo dietne hrane po jedilniku, priprava malice za abonente in delavce, distribucija hrane za jedilnico; do 29. 3. 2005; Dom starejših Šentjur, Svetinova ulica 1, 3230 Šentjur. Natakar
natakar servirec za pripravljanje miz za posamezne obroke, strežba obrokov, strežba v bifeju, skrb za red, čistočo in urejenost jedilnice; do 29. 3. 2005; Dom starejših Šentjur, Svetinova ulica 1, 3230 Šentjur. gimnazijski maturant zastopnik na terenu - trženje premoženjskih in osebnih zavarovanj - območje Šentjur z okolico; do 9. 4. 2005; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.
Doktor medicine specialist splošne medicine zdravnik splošne ali družinske medicine, ali zdravnik z opravljenim sekundariatom, strokovnim izpitom; do 12. 4. 2005; Javni zavod Zdravstveni dom Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 3, 3230 Šentjur.
UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH
Pomožni delavec
monterska dela - plastični cevovodi; do 5. 4. 2005; Jecl Franc s.p., Fjord, podjetniško in poslovno svetovanje, Platinovec 16, 3231 Grčbel-no.
Zidar za zidanje in ome-tavanje
zidanje in ometa vanj e; do 30. 3. 2005; Colnarič Janez s.p., Gradbeništvo J.C., Kidričeva ulica 78, 3250 Rogaška Slatina.
Monter ogrevalnih naprav
montiranje ogrevalnih in vodovodnih naprav; do 29. 3. 2005; Piam d.o.o., Trgovina in elektrostoritve, d.o.o., Celjska cesta 34,3250 Rogaška Slatina.
Elektroinštalater
elektroinštalater; do 5. 4. 2005; Toplišek Daniel s.p., trgovina, servis gospodinj, aparatov, Kidričeva ulica 38, 3250 Rogaška Slatina.
Zidar
zidarska dela; do 29. 3. 2005; Užmah Ervin s.p. Sveti Štefan, splošno gradbeništvo, Bukovje v Babni Gori 12, 3264 Sveti Štefan.
Kuhar
kuhanje vseh vrst jedi; do 6. 4. 2005; Hohnjec Martin s.p., gostinstvo, turizem, telekomunikacije Pivnica Ha-ler, Zdraviliška cesta 27,3254 Podčetrtek.
Natakar
strežba hrane in pijače; do 6. 4. 2005; Hohnjec Martin s.p., gostinstvo, turizem, telekomunikacije Pivnica Ha-ler, Zdraviliška cesta 27,3254 Podčetrtek.
UPRAVNA ENOTA VELENJE
Kovinarski delavec
rezkalec - delo se izvaja na področju Šempetra; do 13. 4. 2005; Tehnocomerc d.o.o. Maribor, Dravska ulica 9, 2000 Maribor.
Delavec brez poklica
čiščenje objektov in urejanje okolja - košnja; do 29.3.2005; Hernaus d.o.o., Kopališka cesta 2,3320 Velenje.
Snažilka
snažilka na območju Prevalj z okolico; do 1.4.2005; Iss ser-visystem d.o.o. Maribor, Ptujska cesta 95,2000 Maribor;
snažilka na območju Kotelj z okolico; do 1.4.2005; Iss ser-visystem d.o.o. Maribor, Ptujska cesta 95,2000 Maribor.
Strugar
kovinostrugar - delo se izvaja na področju Šempetra; do 13.4.2005; Tehnocomerc d.o.o. Maribor, Dravska ulica 9,2000 Maribor.
Elektrikar energetik
monter električnih instalacij; do 6.4.2005; ATP d.o.o., Efen-kova cesta 61,3320 Velenje.
Konfekcionar tekstilij
samostojno šivanje galanterijskih izdelkov, pripravljalna dela, razrez, montaža izdelkov, zaključna in dodatna dela v galanteriji; do 5.4. 2005; Erhart marketing d.o.o., Koroška cesta 29,3320 Velenje.
Železokrivec
železokrivec; do 2.4.2005; Vegrad d.d Velenje, Prešernova cesta 9,3320 Velenje.
Prodajalec tekstilnih-usnje-nih artiklov
prodajalec obutve; do 5. 4. 2005; vloge na naslov: Parni d.o.o., Vipavska cesta 50,5000 Nova Gorica; Parni d.o.o. Parni Velenje, Kidričeva cesta 7,3320 Velenje.
Ekonomski tehnik
sklepanje zavarovanj na terenu za področje Celja - Velenja - Žalca; do 31.3.2005, Ko-rinita d.o.o., p.p. 15,3312 Prebold ali info@korinita.com;
poslovodja vprodajalniz obutvijo; do 5. 4. 2005; vloge na naslov: Parni d.o.o., Vipavska cesta 50,5000 Nova Gorica; Parni d.o.o. Parni Velenje, Kidričeva cesta 7,3320 Velenje.
Komercialist
komercialist; do 2.4. 2005; Poštajner d.o.o., Ravne 21,3325 Šoštanj.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba varnostnik-varovanje premoženja in oseb; do 8. 4. 2005; Varnost Maribor d.d., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor.
Višja strokovna izobrazba vodja manjših projektov - del. mesto v Velenju; do 2.4.2005; Delnica d.o.o., Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana.
UPRAVNA ENOTAŽALEC
Delavec brez poklica gradbena dela - delovno mesto je v Ložnici pri Žalcu; do 29. 3. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje.
Obdelovalec lesa
pomožna dela ne lesno obdelovalnih strojih; dp 9.4.2005; Završnik Franc s.p. - Zaples, Zakl 3,3303 Gomilsko. Natakarski pomočnik strežba jedi in pijač v gostinskem lokalu; do 16.4.2005; Banko Milena s.p., Club 5, Gomilsko 5,3303 Gomilsko.
Strojni obdelovalec kovin ročna in strojna dela na oddelku CNC-strojev; do L 4. 2005; Novem Car interior de-sign d.o.o., Ložnica pri Žalcu 53,3310 Žalec.
Mizar
opravljanje del na žagarskih strojih - gater žaga in tračna žaga; do 9. 4. 2005; Završnik Franc s.p. - Zaples, Zakl 3,3303 Gomilsko.
Livarski modelar kalupar livar; do 5.4.2005; Feniks d.o.o. Žalec, Cesta Žalskega tabora 10,3310 Žalec. Frezalec
operater CNC-stroja, rezkalec; do 30. 3. 2005; Emo-Tech d.o.o. Šempeter, Juhartova ulica 2,3311 Šempeter v Savinjski dolini.
Klepar-krovec pomožna dela pri kleparskih, krovskih in tesarskih delih; do L 4. 2005; Ramšak Alojz s.p., KIRA-krovstvo, inštalacije, izolacije, Liboje 41, 3301 Petrovče.
Stavbni klepar
zahtevna krovsko kleparska in ključavničarska dela; do 29. 3. 2005; Skočaj Vladimir, s.p. Montaža, kleparstvo, ključavničarstvo, Latkova vas 14,3312 Prebold.
Zlatar
zlatar; do 9.4.2005; Udovč Mitja s.p., Adamas, Šlandrov trg 32,3310 Žalec.
Strojni mehanik mehanik za delo na stroju težke gradbene mehanizacije - delovno mesto je v Ložnici pri Žalcu; do 29.3.2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje;
tehnično vzdrževanje (polaganje epoksidnih smol); pisne prošnje na liano d.o.o., Šlandrov trg 20a, 3310 Žalec; do 31.3.2005; liano d.o.o., Maribor, Poštna ulica 3,2000 Maribor.
Frizer
moško in žensko frizerstvo; do 30.3.2005; Malgaj Terezija s.p., Nova, Pečnikova ulica 4, 3310 Žalec.
Tesar
tesar - delovno mesto v Ložnici 43, Žalec; vloge: Alea group d.o.o., Ložnica 43, Žalec; do 29.3.2005; Alea group
d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje.
Zidar
zidar - delovno mesto v Ložnici 43, Žalec; vloge: Alea group d.o.o., Ložnica 43, Žalec; rok prijave: 29.03.2005; potrebno število delavcev: 3; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje.
Strojnik gradbene mehanizacije za zemeljska dela strojnik težke gradbene mehanizacije - delovno mesto v Ložnici 43, Žalec; vloge: Alea group d.o.o., Ložnica 43, Žalec; do 29.3.2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje.
Voznik avtomehanik
voznik tovornjaka, delovno mesto je v Žalcu; vloge: Alea group d.o.o. Ložnica pri Žalcu 43,3310 Žalec; do 29.3.2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje.
Natakar
strežba pijač v dnevnem baru; do 1.4.2005; Ščurek Iztok, s.p., Dnevni bar, Dobriša vas 3,3301 Petrovče.
Strojni tehnik kontrolor v čistilnici; do 5.4. 2005; Feniks, d.o.o. Žalec, Cesta Žalskega tabora 10,3310 Žalec.
Gradbeni tehnik
gradbeni delovodja, delovno mesto je v Žalcu; vloge: Alea group d.o.o., Ložnica pri Žalcu 43, 3310 Žalec; do 29.3.2005; Alea group, d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje. Ekonomski tehnik sklepanje zavarovanj na terenu za področje Celja - Velenja - Žalca; vloge: Rohnita d.o.o., p.p. 15,3312 Prebold; do 31.3. 2005; Korinita d.o.o. Prebold, Latkova vas 94,3312 Prebold.
Ekonomsko komercialni tehnik
komercialist - administrativna dela; do 29. 3. 2005; Grobelnik Vozelj Anica s.p., Trgovina Košarica, Pernovo 17,3310 Žalec.
Komercialist
zastopanje in posredovanje pri prodaji raznovrstnih izdelkov; do 30. 3. 2005; Rozman Marta, s.p., Polzela - Sonček, Ločica ob Savinji 50,3313 Polzela.
Zdravstveni tehnik pediker; do 31. 3. 2005; Kana, d.o.o., Žalec, Savinjska cesta 45, 3310 Žalec.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba voznik inštruktor; do 2. 4. 2005; Turnšek Branko, s.p., Petrovče, Dobriša vas 57,3301 Petrovče.
Inženir gradbeništva
vodja gradbišča - delovno mesto v Ložnici 43, Žalec; vloge: Alea group, d.o.o., Ložnica 43, Žalec; do 29. 3. 2005; Alea group, d.o.o., Celje, Glavni trg 12,3000 Celje.
Diplomirani inženir strojništva za energetiko in procesno strojništvo (vs) vodja projekta; do 5.4.2005; Martin, d.o.o., Žalec, Hmeljarska ulica 1,3310 Žalec.
Univerzitetni diplomirani ekonomist
samostojni knjigovodja - računovodja, delovno mesto v Ložnici 43, Žalec; do 5.4.2005; Alea group, d.o.o., Celje, Glavni trg 12,3000 Celje.
iimmiii
15
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko m agencijsko-tržno dejavnost Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032,
Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 130, petkovega pa 300 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 14.411 izvodih. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.200 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn
Urednik fotografije: Gregor Katič Tehnični urednik:
Franjo Bogadi Računalniški prelom:
Igor Šarlah
Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
Odgovorna urednica:
Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com
Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič,
Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek
Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski pošti: agendja@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA MLADE
■ Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
ŠENT CELEIA
Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24,
031 288 827
NOVI TEDNIK
m
POKLICNA IN TEHNIŠKA STROJNAŠiOLA
-J/io/su/ii 44; m/ezak-jtk
Nori časi
Tatjana Dremelj, pevka: »To so bili nori časi skupine T*1 Ultra, kjer so poleg mene nastopali še Tomaž Domicelj, ^ den Zorec in Daniela Podlesnik. Nastopali smo po celotni Sl veniji in imela sem se resnično lepo. Spominjam se tudi, ® sem že kot petletna deklica oboževala slikanje. Kot da bi ved^ la, da bom nekoč medijska oseba (smeh). Sicer pa pravijo, moraš že zelo zgodaj začeti z vajo.«-
&
Tatjana Dremelj je kot članica Tria Ultra izgledala bolj seksi od več'118 današnjih pevk.
MAŠI MATURANTI
Andrej Kmetič, kanta vtor
Zakaj moški nimajo celulita?
Zato, ker je to grdo.
Maturanti G-4.b razreda Poklicne in tehniške gradbene šole Šolskega
centra Celje
™ Štukovnik, Vito Huljev, Martin Reberšek, 3. vrsta: Jernej Jakop, Marko Anclin, Slavko Valenčak, Anže Tasker, Rok Zajc, Urban Belaj, 2. vrsta: Alen Nikolič, Sedina Sarajlič, Polona Ipšek, Manja aj diga, prof .Marjeta Petricek, Ines Lipec, Ermina Semič, Marko Leskovšek, Aleš Gajšek, 1. vrsta: Edin Bekrič, Andrej
Kroflič ^gOT Topf^DaS^oršič1Č’	foivanek’ Jernei RePinšek> manjkajo: Aleš Čmak, Andrej Jerina, Michael
Pošljite nam maturantske fotografije z imeni vseh na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na e-mail: tednik@nt-rc.si.
NAJLJUBŠA
'ŠALA ZNANIH
POKLICNA I IN TEHNIŠKA GMDBENA ŠOLA
POKLICNA IN TEHNIŠKA ELEKTRO IN KEMIJSKA ŠOU
Tmika in Franc Jecl iz Šentruperta sta vesela, da sta dočakala 50 skupnih let.
Bili so lepi, a tudi težki trenutki
V Gasilskem domu v Šentrupertu nad Laškim je malokdaj tako veselo, kot je bilo nedavno, ko sta tam v družbi kakšnih 70 svatov slavila svojo zlato poroko Tini-ka in Franc Jecl iz Mačkovca.
Tudi zaplesala sta, kot pred 50 leti, ko sta se prvič podala pred oltar in je bilo življenje pred njima še kot odprta knjiga. Danes se je v njej nabralo že veliko listov, na njih pa so zabeleženi tako lepi, kot tudi težki trenutki, ki sta jih doživela na skupni poti.
Spoznala sta se v Šmarju, kjer je bil Franci tudi doma, medtem ko je Tinika tja zahajala na obisk k sestri, ki se je poročila v Brecljevo. Čez čas sta si morala priznati, da je med njima vzklila ljubezen, ki sta jo kmalu zatem tudi kronala pred oltarjem, njuna zlata prstana pa se svetita še zdaj, ko je za njima pol stoletja
skupnega življenja. Sprva sta živela v Bezgov-nicah pri Šentrupertu, kjer je bila Tinika doma. Franc je bil nekaj časa tudi zaposlen, večidel pa je doma izdeloval strešno opeko in tako zaslužil prenekateri tolar, ki jima je pri nakupu hiše prišel še kako prav. Zelo sta si namreč želela na svoje, saj sta imela zelo rada tudi živino, ki je pri Tiniki nista imela kje imeti. Tako sta kupila kmetijo na Mačkovcu, do katere ni bila speljana cesta, pa tudi vode sprva ni bilo, a ju to še zdaleč ni motilo, saj sta bila vsega tega vajena že iz otroštva, ki sta ga preživljala zelo skromno. Veliko naporov sta vložila, da sta domačijo temeljito obnovila, tako da jima je še danes v ponos. Vanjo radi zahajajo tudi njuni trije otroci z družinami, ki sicer živijo zelo blizu doma.
MOJCA MAROT
Želite, da bi vašo prelomno življenjsko odločitev zabeležili na straneh Novega tednika? Morda pa bi priče, sorodniki ali prijatelji radi na ta način presenetili mladi par? Pokličite nas ali nam pišite! Naš naslov: Prešernova 19, Celje, ejnail: tednik@nt-rc.si ali telefon 4225-100.
2AP9B9KI 1713 ll§:
jmi jošovc tp, Mo* m, iw< www.magicjani.com
Martina Kajfež z zlatom
Lepotica Martina Kajfež, ki že več kot de- njo Zlatarne Celje. Slikanje za nov zlati setletje kot najuspešnejši slovenski model bu- ljantni katalog je posnela z znanim sloven ^ ri duhove v svetu mode, se vedno znova rada fotografom Petrom Marinškom iz VeleIj' err vrača v domačo Slovenijo. Tokrat je iz Mila- styling in oblačila je poskrbela znana si na, kjer živi, pripotovala s poslovnim name- ska kreatorka Urška Drofenik.	A5
nom, saj predstavlja novo reklamno kampa-