Samo: 031 726 814 Aleš: 041 615 050 hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radece Knjižnica sp ^ZASAVC ^2008 352(497.12 Zagor je ob _5avi) j. 0090666,22 COBISS e masažni aparati www.semos.si I vMsuiimv v atiu mšmio ©I Letos je bila v mali dvorani Dolanke sredi oktobra že drugič razstava starih sort jabolk. Pripravilo jo je Sadjarsko društvo Hrastnik, ki ji predseduje Ivanka Rožej iz Turja. Sodelovale pa so še kmečke žene z razstavo krhkega peciva in čebelarji s svojimi izdelki. Ivanka Rožej je zaposlena na eni izmed dveh kmetij v občini, Id imajo dopolnilno dejavnost - pridelava in predelava sadja. To pomeni, da je kmetija registrirana, certifikat pa je podelila mariborska fakulteta, Id ji pripada tudi kontrolna dejavnost. Obiskovalci sadjarske razstave na Dolu Sadjarka Ivanka Rožej »Zelo sem vesela, da so si razstavo ogledali tudi otroci, saj je zelo pomembno, da jih navajamo na zdrav način prehranjevanja,« je dejala Rožejeva. Razstavo so si je ogledalo 150 otrok iz vseh šol v Rimskih Toplicah, hrastniški vrtci in šolarji z Dola od prvega do tretjega razreda. Odprtje tridnevne razstave v sredo, 15. oktobra 2008, so popestrile dolske pevke, citrarka Monika Rožej in Minka Babič z recitacijami . Sadjarki Minka in Monika Razstava čebeljih izdelkov Sadjar Marko Draksler Slike in besedilo: Fanči Moljk -7cx c\\/n © mšmio Že nekaj let zapored stanovalci in delavci Doma upokojencev Franc Salamon iz Trbovelj sodelujejo na Festivalu za tretje življenjsko obdobje. Na letošnjem festivalu je bil poudarek na sožitju generacij - starejših različnih starosti, srednjih različnih starosti in mladih različnih starosti. Trboveljski udeleženci so, skupaj z dijaki Gimnazije in ekonomske šole v Trbovljah, sodelovali v recitalu, posvečenemu Franu Milčinskemu - Ježku, v besedi, plesu in glasbi. Sodelovanje na odprtem odru Festivala za tretje življenjsko obdobje sta predstavila stanovalca Berti Urbanc in Jani Žibret. Pred odrom čakajoča starejša generacija »2. oktober 2008. Danes je bilo lepo - skoraj toplo vreme. Veijetno nam na čast, ker smo pridni. V mesecu oktobru vsako leto praznujemo mednarodni dan starejših. Tudi v našem domu smo se pripravljali na ta praznik. Pripravili smo kulturni nastop skupaj z dijaki Gimnazije in ekonomske šole iz Trbovelj. Ob 11. 00 uri smo se z avtobusom odpeljali v Ljubljano skupaj z dijaki in gospo profesorico Hribarjevo in poleg treh nastopajočih tudi skupina domskih stanovalcev. Lepo vožnjo smo imeli, ker je sijalo sonce. Videli smo, da so že povrtnine skoraj pospravljene. Na njivah je še nekaj nepotrgane koruze, zelja in ostalega pa že bolj malo. Tudi prometa ni bilo večjega, lepo se je bilo peljati. Pristali smo pred Cankarjevim domom in šli pred odprti oder. Bilo je že precej navzočih gledalcev, program vseh nastopajočih iz cele Slovenije se je razvijal brez velikih odmorov. Mi smo nastopali ob 13. 15. uri. Naša skupina si je za svoj program izbrala življenje in delo igralca, komika in pesnika Frana Milčinskega - Ježka. Napisal je debelo knjigo pesmi, vsaka zase lepa. Vsi smo mimo pričakali naš nastop. Program sta povezovala dijakinja Marija Topole in dijak Jaka Doberlet. Vse, kar je naša skupina prikazala, je režirala dijakinja Tjaša Šuligoj. Skozi recital smo spoznali zanimivo, polno in lepo Ježkovo življenje. Domov smo se vrnili čili in zdravi.« Berti Urbanc »Cankarjev dom. Veličastna zgradba. V lepem spominu mi je ostal nastop v Cankarjevem domu. Že samo sodelovanje z gimnazijci v programu, ki so ga sami ustvarili, mi je bilo všeč. Že pri vajah sem ugotovil, da bomo tudi letos poželi velik aplavz občinstva. Bilo je vsega nekaj; malo humorja, resnosti, plesa, glasbe, petja, igranja na flavto in klavir. Zelo pa sem bil presenečen, kako sta mlada dijaka povezovala program. Res prava profesionalca. Čestitam!« Jani Žibret Na odm že v elementu mlajša generacija V šolskem letu 2007/08 je gimnazijski oddelek 3. b pripravil literarni večer, na katerem so dijaki predstavili pesniško delo Frana Milčinskega Ježka. S svojimi interpretacijami so navduševali v Trbovljah, Zagorju, Radečah - teh gostovanj je bilo toliko, da je šolski zvonec že oznanil počitnice. Nekaterim je bilo nastopov že preveč, saj jim je »Ježek že gledal iz ušes!« Potem pa je v začetku septembra prišlo vabilo iz Doma upokojencev Franca Salamona, da bi dijaki nastopili skupaj z varovanci te ustanove ... In sploh ni bilo presenetljivo, ker četrtošolci niso bili pripravljeni sodelovati. Gez čas so se omehčali in na koncu celo navdušili. In če rečem: konec dober — vse dobro, predstavim svoje veselje, ki ga rodi delo z dijaki. Mladi, ki so ustvarjalni, vedoželjni in sprejemajo drugačnost ter raznolikost, vedno osmislijo učiteljevo delo. Zato sem ob skupnem nastopu dveh generacij na Festivalu za tretje življenjsko obdobje mirne duše pritrdila Ježkovi veri, da so mladi topla in čuteča skupnost, na katero generacija v tretjem življenjskem obdobju lahko računa. Manca Hribar, mentorica večera o Ježku “7 c\/n Sem Marina Tomažič, dijakinja četrtega letnika Gimnazije in ekonomske srednje šole v Trbovljah. Skupaj s sošolkami in sošolci smo se v tretjem letniku odločili pripraviti literarni večer o umetniku Franetu Milčinskem Ježku. In ker dober glas seže v deveto vas, smo bili povabljeni in pripravljeni nastopiti tudi izven šolskih prostorov. To posebno umetnijo smo prenesli v četrti letnik in dobili ponudbo za nastop v Cankarjevem domu na 8. Festivalu za tretje življenjsko obdobje. Pristali smo in se povezali s predstavniki Doma upokojencev Franca Salamona v Trbovljah. Na prvi skupni vaji so nam Jani, Berti in Gelca predstavili pesmice, ld so si jih izbrali za nastop in nas prijetno presenetili. Gospod si je izbral Valček za mami, kar me je osebno zelo presenetilo, saj smo na mame običajno navezana dekleta oz. ženski spol. Berti si je izbrala Oj pokojnina, pesmico z rahlo komično in ironično vsebino. Gelca pa nas je pozdravila s pesmijo, Id smo jo predhodno že imeli v programu, Moj narobe svet, jo je pa zato zrecitirala na tako poseben način, da smo bili resnično zadovoljni. Tako smo se v četrtek dopoldan z avtobusom odpravili proti Ljubljani, tam vstopili v Cankarjev dom, se pripravili in postavili poleg t. i. odprtega odra. Okrog enih smo pripravili tehnične stvari in začeli s predstavitvijo. Kljub temu da so obiskovalci tekali sem in tja mimo odra, smo jih pripravili do tega, da so se posedli in se nam prepustili. Začeli smo z recitacijami in med prvimi je nastopila tudi Berti. Njen že tako nasmejan obraz se je še bolj raztegnil in, tako kot komična vsebina pesmi, resnično popestril recitacijo. Občinstvo se je hihitalo, mi pa tudi, le da se je v našem smehu skrivalo tudi zadovoljstvo. Sledile so še nekatere recitacije in med njimi tudi s ponosom v očeh zrecitirana pesem Moj narobe svet, kmalu za njo pa je svoje bralne sposobnosti pokazal tudi gospod Jani s svojo pesmijo Valček za mami. Tudi on se je ob recitaciji rahlo posmehoval in si, po mojem občutku, to pesem v mislih tudi prepeval. Z animacijo pesmi Liter brez dna in plesom ter petjem Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj pa smo mi pokazali, kaj znamo, in se kaj kmalu z zaključnimi besedami poslovili od prijetno presenečenega občinstva. Stopili smo v krog, se malo pogovorili in prejeli kar nekaj pohval. Tako s strani občinstva kot s strani organizatorjev festivala. Gimnazijci smo bili ponosni nase, saj nam je prijazna in pohvalna beseda iz ust drugih pomenila več kot sam, že večkrat ponovljen, nastop. Prav tako pa smo bili ponosni na sodelujoče, predstavnike starejše populacije, ld so nas prijetno presenetili in se v predstavitvi kosali z nami, ld smo napisane besede izrekli mnogokrat poprej. Sama sem zadovoljna z nastopom in odzivom tako nas kot njih in upam, da bomo še kdaj imeli možnost stisniti pesti in drug drugemu reči: »Ne skrbi, saj bo šlo!« Marina Tomažič Pripravila: Marija Sajovic @'db@i kcsstanjj, mošt, glasba-,, plas Drevesa počasi izgubljajo zelene liste, spreminjajo barvo od rjavo rdeče pa vse do ober, odvržejo pa tudi svoje sadeže zavite v ježeve bodice. Skupina stanovalcev iz Doma upokojencev Franc Salamon Trbovlje je nabirala kostanj. Pravijo, da je bil letos bolj droben. Za piknik s stanovalci in njihovimi svojci, ki so ga organizirali v Domu na Tereziji v torek, 14. oktobra 2008, ga je bilo premalo. Nekaj so ga mogli dokupiti. Jani, gašperček in pečen kostanj Za stanovalce doma je to veliki praznik. Vse se pripravlja na srečanje s svojci. V jutranjih urah je gospod Jani prinesel »gašperčka« in ga postavil vsem na ogled. Tudi odpadlo listje so pograbili in se hkrati bali, da ga bo veter spet raznesel po dvorišču. A kaj, ko je bilo čez nekaj časa spet polno listja po tleh. To jim ni vzelo dobre volje, saj jih je s svojimi toplimi žarki grelo jesensko sonce. Res, izbrali so si pravi dan za piknik. Na dvorišču pred domom so se bohotile mize z jesensldmi plodovi. Počasi so se začeli zbirati stanovalci s svojci. Iz domske kuhinje je zadišalo po čevapčičih, po dvorišču pa se je izgubljal valeči se dim izpod rok stanovalca Janija. Na skrbi je namreč imel svojega »gašperčka » in pečen kostanj. Vonj po kostanju je premamil večino stanovalcev iz stanovanjskega in negovalnega oddelka. K talci pojedini se je prilegla tudi dobra slovenska kapljica. Kljub velikemu številu zaposlenih so pri lupljenju kostanja morali priskočiti na pomoč tudi svojci. Sinovi, hčere, nečaki so s plesnimi korald popeljali svoje mame, očete, tete, strice po plesnem odru. Za glasbo je odlično skrbel dolgoletni prostovoljec Franci Matko. Stanovalci so s svojci, gosti in osebjem doma na Tereziji preživeli še en lep jesenski dan. Besedilo in slike: Marija Sajovic ~7cx c\\/n Prvega oktobra je prevzel dela in naloge direktorja Zasavske ljudske univerze Tone Bezgovšelc, ki pravi: Zasavčani so lahko zadovoljni, da so na vodilno mesto direktorja ZLU dobili domačina, leta 1957 se je sicer rodil v Celju, otroštvo pa je preživljal v Hrastniku, kjer je obiskoval osnovno šolo, poklicno šolo je zaključil v Zagorju, ob delu pa študiral najprej na Višji upravni šoli v Ljubljani in Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Delovne izkušnje je nabiral najprej v domači Steklarni in pri mladinski organizaciji v Ljubljani skrbel za organizacijo prostovoljnega dela doma in v tujini. Nato je delal v kadrovski službi v TKI Hrastnik, pred dvanajstimi leti pa se je zaposlil kot vodja izobraževalnega področja na Izobraževalnem središču Miklošič v Ljubljani. Zadnje leto je bil zaposlen na kadrovskem področju na Inštitutu za varovanje zdravja RS. Delovno mesto direktorja ste zasedli v začetku oktobra. V treh tednih ste se že seznanili s tem, kakšno delo ste prevzeli. Moja predhodnica mi je ZLU predala v dobri kondiciji. Z delom nemoteno nadaljujemo, tako s poklicnimi in srednješolskimi programi ter višješolski programi, tečajnimi oblikami, kot tudi s svetovalnim in informativnim delom za občane in občanke. Kot je v navadi, si vsakdo postavi svoje cilje, ob tem tudi želi nekaj novega. Pripravili ste program dela za naslednja leta. Program sem pripravil na podlagi dosedanjih izkušenj, ki jih imam z izobraževanjem in usposabljanjem odraslih, ocenjenih potreb lokalnih okolij, podjetij in posameznikov po znanju. ZLU naj bi ostala vodilna organizacija za izobraževanje odraslih v Zasavju. S partnerji bomo še naprej izvajali in razvijali vse oblike svetovalnega dela v okviru Centra vseživljenjskega učenja Zasavje. Ponudili bomo tudi nove izobraževalne programe in tečaje, Id dajejo nova znanja in veščine za profesionalno ali za osebno rast posameznika. Programi nacionalnih poldicnih kvalifikacij bodo v prihodnje čedalje bolj pridobivali na uporabnosti in veljavi. Vse več je organiziranih različnih tečajev tudi drugje. V katerih vrstah tečajev ne pričakujete več množičnega odziva? Jezikovni tečaji, ld jih organiziramo že vrsto let s priznanimi predavatelji in omogočajo pridobitev jezikovnih certifikatov, bodo ostali stalnica med našimi dejavnostmi. Se naprej bomo organizirali različne uporabne tečaje, na katerih si bodo udeleženci pridobili nova znanja in se naučili različnih spretnosti za delo ali vsakdanje življenje. Manj je tečajev, kjer se pridobivajo osnove tujih jezikov ter funkcionalna jezikovna znanja, saj je nivo jezikovnih znanj med ljudmi, predvsem mlaj- šimi, precej višji kot pred leti. Sami ste študirali ob delu. Kako ocenjujete sedanjo organiziranost tovrstnega študija in možnosti posameznikov? Možnosti za študij je bistveno več. Povečalo se je število srednješolskih in višješolskih programov, v katerih si pridobimo izobrazbo v Zasavju. Lažje se študira, saj so skupine bistveno manjše in slušatelji zato od predavateljev in mentorjev pridobijo več znanj. Pri študiju je danes v veliko pomoč tudi internet. Udeleženci izobraževanj lahko uporabljajo naše Središče za samostojno učenje, kjer je poleg mentorske pomoči na razpolago literatura, uporabljajo naše računalnike, ... Zato menim, da si lahko vsakdo »privošči« nadaljnje izobraževanje, saj za vse pro- -7 cz\/n grame nudimo ugodne plačilne pogoje in plačilo na več obrokov. Letos boste v okviru Centra vseživljenjskega učenja Zasavje organizirali računalniško usposabljanje, za ostalo se običajno odločate na podlagi predlogov in zanimanja skupin. Enkrat mesečno organiziramo brezplačno računalniško usposabljanje za vse, ld si želijo pridobiti osnovna znanja. Do sedaj se je tečajev udeleževalo med osem in deset oseb, različnih starosti, predvsem starejših, ld si želijo teh znanj zaradi njihovih vnukov. Center vseživljenjskega učenja je sicer projekt, v katerega je vključenih več dejavnosti: Svetovalno središče Zasavje, točke vseživljenjskega učenja ter ČIPS - center za informiranje in poklicno svetovanje. S projektom smo svetovalno dejavnost v izobraževanju odraslih in samostojno učenje, ki poteka v Središču za samostojno učenje v naših prostorih v Zagorju ter na točkah vseživljenjskega učenja, lahko približali občanom vseh treh zasavsldh občin. Na ta način želimo izobraževanje narediti bolj dostopno za vse, omogočiti vsem možnost dostopa do informacij in svetovanja, možnosti samostojnega in neformalnega učenja. Posebno pozornost pa posvečamo tudi bolj ranljivim skupinam, ld so jim npr. namenjene že omenjene računalniške delavnice, v kratkem pripravljamo tudi posvet na temo povečanja dostopnosti izobraževanja in svetovanja v izobraževanju za ranljive ciljne skupine. Ker je vse večja potreba po kvalificiranih kadrih, organizirate tudi predavanja in preizkuse (izpite op.a.) za Nacionalne poldicne kvalifikacije, da imajo ljudje večje možnosti zaposljivosti. Pridobili smo licence za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij voznika v cestnem prometu, zidarja za zidanje in ometavanje, socialnega oskrbovalca na domu, maserja, vzdrževalca programske in vzdrževalca strojne opreme ter za skupinovodje. S tovrstnimi programi se najhitreje pride do ustrezne kvalifikacije za posamezne poklice, s pridobljenim certifikatom se poveča tudi možnost za zaposlitev. Priprave na izpite organiziramo, ko se prijavi zadostno število zainteresiranih kandidatov. Organiziramo tudi tečaje in izpite za voznike viličarjev, težke gradbene mehanizacije, tečaje knjigovodstva, delavnice o vodenju, poslovnem komuniciranju in timskem delu. Pripravljamo tečaje refleksne masaže stopal, računalniška usposabljanja, za srednješolce pa priprave na maturo. Za svoje delo uporabljate prostore v Zagorju in Trbovljah. Ali se Vam ne zdi racionalneje, da bi vse imeli skupaj, na enem mestu? V prostorih trboveljskega delavskega doma imamo sedež našega zavoda ter Svetovalno središče Zasavje, kjer odraslim brezplačno in zaupno svetujemo pri odločanju za izobraževanja, pri premagovanju učnih težav ter načrtovanju in spremljanju izobraževanja. V prostorih bivše rudniške uprave v Zagorju imamo drug del poslovnih prostorov za našo dejavnost z učilnicami in predavalnicami. Tu delujeta tudi Središče za samostojno učenje ter Center za informiranje in poldicno svetovanje. Za izvedbo srednješolskih programov za odrasle v sodelovanju z srednjimi šolami v Trbovljah in Zagorju uporabljamo tudi njihove prostore. Za udeležence naših programov to ni ovira, saj so lokacije izobraževanj za nekatere tako bližje njihovemu bivališču. Za poslovanje zavoda bi bila ena lokacija racionalnejša. Vendar današnjem času zaradi mobilnosti zaposlenih ter uporabe komunikacijskih tehnologij to ne predstavlja večje težave. Vaše sodelavke organizirajo in koordinirajo delo. Na katere težave naletite pri iskanju predavateljev? Večji del programov vodijo naši zunanji sodelavci in sodelavke, ki so strokovnjaki na svojih področjih, in so zaposleni v gospodarstvu, šolstvu, zdravstvu ter drugje. Večjih težav pri zagotavljanju ustrezno usposobljenih sodelavcev nimamo, saj je pripravljenost za sodelovanje tako pri strokovnjakih, kot tudi pri njihovih delodajalcih ustrezna. Kriza sedanjega trenutka se nedvomno odraža tudi pri delu ZLU. Ali se že čuti zmanjšanje prijav za izobraževanja, ki jih običajno organizirajo podjetja za zaposlene? Podjetja in drugi delodajalci svoje zaposlene usmerjajo v izobraževanja in usposabljanja v manjšem obsegu, kot leta nazaj. Se pa zaposleni čedalje bolj zavedajo, da je za napredovanje na delu ali pa za ohranitev delovnega mesta potrebno pridobiti izobrazbo, nova znanja, spretnosti in veščine. Zaradi prihajajoče krize moramo za svoje izobraževanje v čedalje večji meri poskrbeti sami. Ali se srečujete z dejstvom, da si današnja generacija upokojencev želi vse več znanj, ki so jim bila nekdaj nedosegljiva ali nedostopna? Upokojenci so skupina, ki je odprta za pridobivanje novih informacij in znanj. So vedoželjni, ob učenju se dobro počutijo. Sedaj imajo čas, da si izpolnijo željo po pridobitvi novih znanj, ki jih v času aktivnega dela niso mogli pridobiti. Na drugi strani pa imajo velik potencial znanja in izkušenj, ki bi ga v družbi lahko bolje izkoristili. Tudi sami boste čez desetletje ali kasneje stopili v vrste upokojencev. Kako vidite v vaši viziji organiziranje Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki bi bila tudi finančno dostopna vsem? Programi Univerze za tretje življenjsko obdobje ponujajo vsebine, ld so primerne populaciji starejših. Zal je socialna struktura zasavskih upokojencev takšna, da marsikdo v programih ne more sodelovati, kadar je ta povezana z, sicer minimalno, finančno soudeležbo. Zato bi bilo potrebno v prihodnje zagotoviti sistemski vir financiranja na državni ravni. Hvala, ker ste si vzeli čas za pogovor z nami. Želimo, da bi ZLU z vašim vodenjem še naprej uspešno pomagala Zasavčanom in drugim na poti k več znanja in usposobljenosti. Besedilo in slike: Irena Vozelj -7CX 0 mimšKfl Nobena skrivnost ni, da se na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli Trbovlje dogaja marsikaj. Komaj so se vrnili udeleženci Euroweeka iz Sangerhausna, že je odletela v Luxemburg skupina štirih dijakov, ki bo Slovenijo predstavljala na tradicionalnem Forumu mladih. Med obema udeležbama na evropskih srednješolskih srečanjih so šolo obiskali še profesorji pobratene gimnazije Scheinfeld iz Nemčije. Mednarodni projekti pa so le vzpored- Aktiv matematikov vsako leto pozove veda pridobljeno znanje. Da matema-nica ostalim projektom, ki potekajo na dijake k 12 - urnemu reševanju mate- tika dijakom ni le v nadlego, pričajo šoli. Dijaki 4. b oddelka so se skupaj matičnih nalog. Dijaki rešujejo naloge številke o udeležbi na maratonu. Ze z varovanci Doma upokojencev Franca ob pomoči učiteljev in študentov - biv- prvo leto se je maratona udeležilo ne-Salamona Trbovlje predstavili na letoš- šib dijakov, mnogi pa svoje znanje in kaj več kot 100 dijakov, do konca pa njem Festivalu za tretje življenjsko ob- izkušnje delijo med seboj. Poskrbljeno jih je zdržalo več kot 90. Lansko leto dobje. Obe strani sta zelo zadovoljni je tudi za malico, prigrizke, pijačo in so zabeležili rekordno udeležbo. Mara-z uspešnim medgeneracijskim sodelo- kosilo. Maraton ni tekmovalne, pač pa tona se je udeležilo več kot 200 dija-vanjem. je srečanje vzdržljivostne narave. Naj- kov in večina je spet uspešno zdržala Na šoli se je dogajal četrti Matematič- bolj vztrajni so nagrajeni s praktičnimi “maratonski tek". Letos se je prijavilo ni maraton, ki je potekal 18. 10. 2008. nagradami, največja nagrada pa je se- 188 dijakov. GESST V petek, 17.10.2008, se je ekipa rokometašev GESŠ Trbovlje v Celju udeležila finalnega srečanja v rokometu. Fantje so dosegli odlično 2. mesto! V ponedeljek, 20.10.2008, so njihova dekleta ravno tako igrala finalne tekme. S požrtvovalno in borbeno igro so osvojile 1. mesto. To je prvič, da so GESŠ-jeva dekleta na področnem prvenstvu v Celju osvojila lovoriko. Iskrene čestitke za takšen uspeh! Iz Luxemburga so se vrnili Edina Ve-habovič, Nadis Krantič, Biljana Ma-kuljevič, Matic Burkeljc in prof. Jakob Strovs (mentor), ld so šolo od 12. - 15. oktobra 2008 zastopali na tradicionalnem Forumu mladih. Letošnja tema je bila »Sever - Jug?« oziroma odnosi med bolj in manj razvitimi državami in regijami sveta. Mladi iz 10 evropskih držav so tako v različnih delavnicah oz. skupinah poskušali na različne načine predstaviti problematiko manj razvitih držav in s predlogi in idejami poskušali vplivati na spremembo med severom in jugom. Vir: spletna stran GESŠT finm/ofi immi ßCdöa StaDö Q£ß to asiiBEB Popolna preobrazba Miljana se je takole preobrazila! Dobila je dvojne rdeče pramene. Danes sem jo srečala na tržnici in frizura je še vedno lepa! Tudi vi lahko dobite novo frizuro in po želji tudi šminko, če NE ... in potem. nam boste pravočasno poslali naš kupon. Polepšajte si indijansko poletje z novim videzom! V Studiu Las vam bodo pomagali in svetovali. Še enkrat moramo poudariti, da se upoštevajo le tisti kuponi, ki prispejo na naslov uredništva: Cesta zmage 3, 1410 Zagorje. Veliko sreče pri žrebanju! Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! ...... j Willi Cesta zmage 65,1410 Zagorje TELEFON; (03) 56 64 186 Valvazorjev trg 8,1270 Litija ___________TELEFON: (01) 89 81 088 j “kupom""" i STILSKA PREOBRAZBA i I I | Ime:_______________________ i i i Priimek:________________________________ i i 1 Ulica: i — ! Kraj:_ i i Telefon: GO i GRAFIKA GRACER I — — — — — — J SUPER PONUDBA M+S PNEVMATIK I ' C PNE UM A T/C KMALU PROFESIONALNA TRADE TRGOVINA Z AVTODELI fšaiuMn O CONTINENTAL BRIDGESTONE MICHELIN UNIROYAL BARUM GOODYEAR SAVA SPORTIVA EUROTEC STAR PERFORMER DUNLOP i <”► HANKOOK TOYO Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8/b Trbovlje, Tel.: 03 563 18 30 JRS www.jps-pneumatic.si JR5 jurij.plevcak@siol.net JRS ZAVORNE PLOŠČICE TEXTAR M g$nxa' Delovni čas: pon - pet 8-12 in 13-17 sob 8-12 nedelja ob lepem vremenu obratuje pralnica 9-12 Tel.: 03 563 18 31 Faks.: 03 563 18 32 (4 DtJNLOF GSM: 041 758 578 NAJNOVEJŠA AVTOPRALNA LINIJA Z NEŽNIMI CAR LITE KRTAČAMI MONTAŽA, CENTRIRANJE, MENJAVA OLJA, FILTROV, PLOŠČIC PREGLED IN DIAGNOZA VOZILA NA TESTERJU (*) j£/£ö_ 0* m MINTEX FILTRI FIAAM FRAM SVEČKE BERU BOSCH IZPUHI WALKER NOVAK AKUMULATORJI ALU PLATIŠČA, JEKLENA PLATIŠČA, KOMPLET KOLESA Kje so že Ferski otoki? Za Ferske otoke smo se začeli zanimati leta 2000, ko je Slovenija odigrala z njimi kvalifikacije za evropsko prvenstvo z neodločenim rezultatom. »Neki pastirji in ribiči tam sredi Atlantskega oceana bi nas kmalu tepli,« so bili ogorčeni nogometni zanesenjaki. No, pastirja nismo videli na našem potovanju sredi avgusta 2008 nobenega, celo ribiča ne, čeprav je to glavni dohodek njihovega gospodarstva. Ovce, gosto poraščene, z glavo podobno kozam, se pasejo v manjših skupinah, vseh pa je okoli 100.000. Skoraj dvakrat več kot prebivalcev. Od osemnajstih otokov, ki so pod okriljem Danske, samo eden ni poseljen. In do obale ni nikjer več kot pet kilometrov. Na zemljevidu skoraj niso vidni, vendar smo potrebovali cele tri dneve, da smo jih vsaj malo začutili. branju, fotografiranju in klepetanju. Kabine - couchetteji - pod morsko gladino, so bile seveda klavstrofobične, zato sem se odločila prenočevati ob oknu na oblazinjeni klopi restavracije. Nihče me ni preganjal. V pristanišču Torshavn, glavnem mestu Faroe Islands, smo pristali po 35 urah. avna smo prihranili za tretji, zadnji dan. Začeli smo z obiskom Vestmanne, kjer so nas z ladjico vozili med klifi, visokimi do 600 metrov, in oprezali za gnezdi pisanih njork. Lovijo jih lahko samo z golimi rokami, in sicer od julija naprej - le dober mesec in pol. Meso je specialiteta, temno in divje kot možje s teh otokov, se je malo pohvalil lastnik našega čolna. Na skalah so vidne tudi pritrjene vrvi in verige, po katerih plezajo do njih na vrh klifov. Njork ob našem obisku žal ni bilo doma, ker se v tem času preselijo s skal na morsko gladino, na odprto morje. Sicer pa tu domuje tristo različnih vrst ptic in jih je več kot tri milijone. Na na j več jem otoku Streymo Cilj prvega dne je najsevernejša vas Tjornuvik na največjem otoku Streymoy. Vasica deluje zelo idilično. Mir in tišina, v ozračju posebna svetloba. V daljavi opazujemo pokončna kipa, ki štrlita iz morja. Legenda pravi, da Vožnja s trajektom Naša skupina, bolj ali manj zagnanih planincev, je potovala z avtobusom. Navadno spimo v šotorih in v avtobusu, tokrat pa smo načrtovali hostle, popularne v teh deželah. Po 1100 kilometrih vožnje smo prespali blizu Hannovra, se vozili naslednji dan še 700 kilometrov do Danske in se zvečer vkrcali na trajekt Smvril Line v pristanišču Hanstholm. Trajekt Norrona vozi skozi vse leto na relaciji Islandija, Ferski otoki, Shetlandski otoki, Norveška, Danska. V poletnih mesecih ga zavzamejo predvsem turisti, ki nameravajo na Ferske otoke in na Islandijo. Nismo imeli predstave, kako bomo to prestali, pa se je izkazalo, da je potovanje s trajektom udobno in kratkočasno. Velik del dneva smo preživeli na palubi v osmem nadstropju ob predstavljata dva velikana, ki sta se dogovarjala, kako naj Ferske otoke prepeljeta na Islandijo. Ker se do jutra nista mogla zediniti, sta ob prvih sončnih žarkih okamnela., Sploh so vasice na Ferskih otokih zelo očarljive. Barvite fasade, ponekod s travo na strehi, se stiskajo po številnih samotnih zalivih. V vsaki vasi opazimo skromno cerkev, saj so tu večinoma protestanti, in ob njej nogometno igrišče. Vendar nihče ne igra profesionalno. Trenirajo le v prostem času. Vreme je navadno spremenljivo: pršenje, megla, sonce, dež. Zaradi vpliva zalivskega toka pozimi nimajo nizkih temperatur. Tako je povprečna letna temperatura osem stopinj. Mi smo imeli dva sončna dneva - od šestih na leto. Osvojili najvišji evropski klif Otoki so med seboj povezani z mostovi, navadnimi tuneli in tuneli pod morjem. Te pod morjem je treba plačati. Nekateri pa imajo le to lepotno napako, da so prenizki za naše avtobuse. Zato smo si najeli lokalni šolski avtobus, ki nas je že navsezgodaj odpeljal do obmorske vasi Vidareidi, startno mesto za naskok najvišjega evropskega klifa Enni-berg (754 metrov). Od daleč je bil videti čisto pohleven. Po začetni dolini, pokriti z mehko travo, kjer se korak udira kot na perzijski preprogi, pa smo se počasi začeli dvigovati. Strmina je postajala vse večja, pot kamnita. A si tudi tisti z manj kondicije privoščimo pravljične razglede na morje, kjer se daleč naokoli dvigujejo iz morja otoki, zeleno pobarvani, tu in tam ogrnjeni v meglice, ki so se vsak trenutek spreminjale. Srečujemo ovce v parih, ki nas začudeno gledajo. Na redkih kamnitih ploščah so rumeni lišaji, ki zrastejo le en milimeter na leto. Rade ga imajo lame, izvemo. Planinskih oznak ni, poti kažejo le možici, sestavljeni iz kamnov. Čeprav so se nekateri obrnili že na pol poti, so vseeno uživali v teh razgledih. Zagnani so dosegli vrh že v dveh urah. Ferskih otokov brez podobnega vzpona ne moreš doživeti v vsej veličini. Za dvajset evrov pa si lahko v petnajstih minutah tudi s helikopterjem ogledaš vseh osemnajst otokov. Kirkjubour in Torshavn.Thorovo pristanišče Zadnji dan doživimo tipično fersko vreme - malo prši in kmalu poneha. Skočimo še v Kirkjubour, najbolj južno vas na otoku Strevmoy. Včasih je bil tu škofovski sedež, na kar spominjajo ostanki katedrale iz 13. stoletja. Hiš pa je okoli dvajset, saj je neurje pred stoletji skoraj vse odneslo v morje. Od teh se je ohranila le ena. In to je najstarejša lesena hiša na svetu, ki je še naseljena. Na koncu vasice, prislonjene v hrib, so se pasli trije islandski konji. Do odhoda trajekta, ki nas bo odpeljal proti Islandiji, imamo še dovolj časa, da se sprehodimo po najmanjšem glavnem mestu na svetu, imenovanem po Thoru, bogu groma in neviht. Očarajo nas lesene hiše starega mestnega jedra, kjer je ena ulica s travo na strehi vsa v rdečkasto rjavi barvi, druga v črni. Neka gospa nas vpraša, če je v Sloveniji še vedno vojna in nas pohvali za olimpijske dosežke, ki smo jih doživljali v tem času. Pokukamo v trgovine, odpravimo se tudi na vrh mesta do nove evangeličanske cerkve in do obnovljene Havnar Kirje - bele katedrale, ki ima dva lestenca v obliki modela stare ladje. Pravljična narava, umirjena dežela brez potrošniške mrzlice, nas čaka tudi na Islandiji, le da so tam večje razsežnosti. Fotografije in besedilo: Fanči Moljk KO OGENJ ZAGORI, BONPET POGASI! V gospodinjstvu je vsako leto več požarov. Kot rešitev vam ponujamo samodejne gasilne ampule BONPET. Ampula BONPET, ki jo preprosto namestimo nad štedilnikom ali nad pečjo v kurilnici, se bo samodejno aktivirala in pogasila ogenj. Življenjska doba ampule je deset let brez vzdrževanja. Pooblaščeni inštituti so potrdili učinkovitost in neškodljivost za človeka in okolje. Sodobna oblika in barva ampule zagotavljata tudi skladnost z ambientom. SAMODEJNE GASILNE AMPULE BONPET priporočajo tudi Zavarovalnica Triglav, Zavarovalnica Maribor in AdriaticSlovenica s popusti pri zavarovanju gospodinjstev. ssystemss ■© o n pet tr bo vi J e ■ d.o.o. Gabrsko 11 a, 1420 Trbovlje tel. 03/561 47 20 e-pošta: bonpet@siol.net Tako je skupino planincev iz Zasavja preteklo soboto, 18. oktobra 2008, povabil Niko Žibret iz Krškega, sopotnik mnogih potovanj po Evropi, sicer pa upokojeni profesor telovadbe, ki je zadnja leta služboval na ministrstvu za šolstvo. S prijatelji, ki imajo radi naravo, je želel obeležiti svojo 70 - letnico. Seveda je bila lokacija temu primerna - dobro uro hoje na Grmado, kjer je mladostni slavljenec pripravil piknik, povabljenci pa so mu v veselem razpoloženju zaželeli še veliko uspešnih planinskih pohodov in predvsem zdravja. Iz meglenega jutra se je napravil lep, sončen dan. Razgled z grmade Na desni Niko, na levi tri nadstropna torta. Jesen v vinogradih je sploh nekaj posebnega Izletniška točka je tudi ob cerkvi sv. Marjete, kamor se zavije pri Spodnji Libni. Našega Antona Sovreta so počastili z imenom ulice, saj je tam obiskoval osnovno šolo Priljubljena dekliška skupina Vesele Štajerke se že pospešeno pripravlja na okrogel jubilej, ki mu bodo nazdravljale prihodnje leto. Mineva namreč petnajst let od njihovih prvih začetkov, vmes pa se je zgodilo toliko odmevnih uspehov, da je jubilej seveda potrebno primerno počastiti. Uvod v praznovanje je bila proslava ob 14-letnici skupaj z desetletnico televizijske oddaje Šumijo gozdovi domači. Za skupno praznovanje so se Vesele Štajerke postavile pred fotografski objektiv z voditeljem oddaje Darkom Žvižejem. Sicer pa se za Štajerke zaključuje izjemno uspešno leto, ld pa ga seveda še zdaleč ni konec, saj je v koledar zapisanih še veliko nastopov in drugih delovnih obveznosti. Med drugim se bodo ob koncu oktobra na povabilo Slovenske turistične organizacije predstavile v Splitu. Ob obilici spro- tnega dela pa ne zmanjka delovnih ali študijskih obveznosti in seveda aktivnosti, ld so povezane s pripravo novega albuma. Izšel bo v jubilejnem letu, nekaj skladb pa je že pripravljenih. Ljubitelje njihove glasbe že poznajo naslove Ujela sem te na limance, Kjer boš sejal, Horoskop, Tvoja muca, za vsak slučaj in še nekatere. Sldadbe in besedila jim pišejo Igor Podpečan, Jože Burnik, Tomi Valenko, Darinka Kovač, Vera Soline, Irena Vrčkovnik, Franc Šegovc Skupina Orlek je polno dejavna tudi v jesenskem času. Intenzivno se pripravlja na dogodke ob 20. letnici prihodnje leto, ko bo izšel nov CD, DVD z videospoti in dokumentarcem ter knjiga. Že prihodnji mesec pa bo pri založbi Nika records izšel cd 2. RUKER (The best of 1998 - 2006 b.C). Poleg vseh koncertov, letos jih je bilo že preko 40, od tega 12 na Kitajskem, še kakšnih 15 pa jih bo verjetno do konca leta, so v kratki pavzi v oktobru v dveh dneh v studiu RTV Maribor posneli pol albuma za novo ploščo z naslovom Anduht. V prihodnjih tednih jih boste lahko videli in slišali v živo v Šentvidu pri Planini, Ljubljani, Celju... Četrtek 30.10.2008, Šentvid pri Planini, Kulturni dom, ob 21. uri Sreda 12.11.2008, Ljubljana, Festivalna dvorana - Festi-valka, ob 20. uri Četrtek 13.11.2008, Ljubljana, TV ČARU in Radio AKTUAR, ob 20. uri (koncert v živo in pogovor) Nedelja 16.11.2008, Ljubljana, Festivalna dvorana - Festi-valnica, ob 11 .uri Petek 5.12.2008 - MC Celje, ob 21. uri (Pripovedovalci zgodb) Priljubljena štajerska glasbenica Natalija Kolšek je pripravila vse potrebno za izid novega albuma z naslovom Meni se ljubi. Z njim bo kmalu razveselila svoje številne privržence, saj nekatere sldadbe z vroče zgoščenke obetajo postati njene nove velike uspešnice. Natalija med drugim stavi na romantično pesem Mama. Namenila jo je vsem ljudem in vsem mamam tega sveta, posnela pa je tudi že videospot. Nastal je pod taktirko produkcije TV Golica , v spotu pa so dodobra izkoriščene čudovite barve jeseni, saj je v celoti posnet v naravi. Rdeča nit zgodbe so nostalgični spomini Natalije, ld se vrača v rosna mlada leta. Mlado Natalijo igra njena štiriletna hči Aiša Naja . Pomembno vlogo ima tudi plišasti medvedek. Kakšno ? Počakati bo treba na ogled, ki se kmalu obeta na vseh televizijskih postajah.. 0 Milim Zasavje - najuspešnejša filmska regija! Trije filmski nagrajenci: Dušan Kastelic, Simon Tanšek in Matevž Luzar Pretekli vikend, v soboto, 25. oktobra 2008, se je v Portorožu končal enajsti Filmski festival slovenskega filma, ld je nagradil tudi tri zasavske filmske ustvarjalce. Tako se lahko pohvalimo, da je Zasavje najuspešnejša filmska regija, če izpustimo Ljubljano. Strokovna žirija je nagradila z VESNO Dušana Kastelica za animirani film Čikorija an kafe, Matevž Luzar pa je dobil nagrado za najboljši kratki film Vučko. Vesno za najboljšo moško vlogo pa je prejel Evgen Car, ld je igral v Lužarjevem filmu. KODAKOVO NAGRADO za najboljšo fotografijo pa je dobil Hrastničan Simon Tanšek. Vsem trem iskreno čestitamo! Aerodinamična moška sta Stefan Arsenijevič, režiser in na desni naš Simon Tanšek. Fanči Moljk Foto: Borut Krajnc 5. območno srečanje literatov seniorjev Zasavja 2008 Javni sklad RS za kulturne dejavnosti-Območna izpostava Zagorje ob Savi vabi na 5. območno srečanje literatov seniorjev Zasavja 2008, ld bo v četrtek, 30. oktobra 2008, ob 16.30, v Domu starejših občanov Polde Eberl-Jamski na Izlakah. Literarna dela, po izboru strokovnega spremljevalca prof. Aleša Leka Guliča, bo predstavilo petnajst literatov seniorjev iz štirih zasavskih občin: Litija, Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi. Zasavski literati seniorji: Frančiška Povše, Sava, Marija Smolej, Kresnice, Jolanda Kocjančič, Litija, Manja Goleč, Dol pri Hrastniku, Vinko Hrovatič, Hrastnik, Vekoslav Gulič, Trbovlje, Nanda Guček, Trbovlje, Justina Lazič, Trbovlje, Edvard Franc Gabrič, Trbovlje, Vesna Berk, Zagorje, Vida Sladič, Zagorje, Andrej Režun, Zagorje, Max Marinčič, Zagorje, Drago Zavrašek, Kisovec, Vladimir Garantini, Zagorje. V kratkem kulturnem programu bodo nastopili gospa Manja Goleč, ki bo ob spremljavi harmonikarja Francija Vrtačnika zapela šansone na svoja besedila in Vrbovški ofirači Društva za kulturo, razvoj in turizem Čolnišče. Po srečanju bo družabno kramljanje ob skromnem prigrizku in pogovor s strokovnim spremljevalcem. Vabljeni! Zasavska industrijska dediščina II. Fotoklub Hrastnik vabi v četrtek, 6. novembra 2008 ob 18. uri na odprtje razstave Zasavska industrijska dediščina II. v galerijo delavskega doma. Tokrat bodo prevladovali motivi Steklarne, TKI in IGM. F.M. Tisnikar v Galeriji Medija v Zagorju V petek, 7. november 2008 ob 18. uri pripravljajo v Galeriji Medija otvoritev razstave slikarskih del Jožeta Tisnikarja. Na tokratni razstavi bodo prikazana Tisnikarjeva dela iz zbirke Koroške galerije likovnih umetnosti, v kateri hranijo ključna dela iz vseh njegovih ustvarjalnih obdobij, razvrščena v motivno raznolike sklope, ki jih združuje zaznamovanost s tesnobnim vzdušjem bližine smrti. Razstava bo postavljena v spomin na 10-to obletnico smrti umetnika Jožeta Tisnikarja. Špasov Reality Show brez dlake na jeziku in skrivnostnih tančic To je obljuba Spas teatra, ki gostuje v Zagorju v četrtek, 13. novembra ob 19.30 uri v okviru gledališkega abonmaja in za izven. Teater je oder, je predstava, so igralci. Vloge so razdeljene, vrhunci in zapleti zrežirani. Gledalec v dvorani se potopi v igro in zgodbo. Pozabi narealnostvprostoru in času. Zato so teatri! Kaj se medtem dogaja v zakulisju in zakaj se nikoli ne zgodi, da ga kanček uide tudi na oder? Je kdaj dogajanje za odrom bolj zabavno od predstave na odru? Besede, kretnje, dejanja, ld se zgodijo izključno za zavesami, v garderobah, na stopnicah, pred ogledalom bo Spas teater postavil direktno pred gledalčevo obličje. Igra brez igre, komedija o komediji, prizor iz garderobe in ne kot je v tekstu zapisano, opravljanja igralskih kolegov in za piko na i še več iskrene opolzkosti in človeške privoščljivosti, boste lahko videli v naj novejši uspešnici Spas teatra predstavi Hrup za odrom. Najbolj plodovit slovenski pisatelj, ki je izdal kar oseminosemdeset knjig, napisal več kot dva tisoč petsto pesmi Ivan Sivec je na četrtkovem literarnem večeru Literarnih prijateljev DUT povedal nekaj o svojem življenju in delu ter predstavil zadnjo knjigo z naslovom Moji edini, ki jo ljubim. Ivana Sivca je predstavila Marja Kužnik. Naštela je nekaj njegovih tekstov, ld jih prepevajo znani pevci, in naslovov knjig, ld jih je pisal za vse generacije. Za svoje literarno delo je prejel zlato Kersnikovo plaketo za novinarsko delo Terseglavovo priznanje za demokratizacijo glasil, za pisanje besedil Souva-novo nagrado za življenjsko delo, celovečerni film Pozabljeni zaldad, posnet po njegovi literarni predlogi, je prejel zlato rolo. Ivan Sivec se je rodil 23. maja 1949 v Mostah pri Komendi kot tretji sin v Sivčevi hiši, kot po domače pravijo domačiji. V osnovni šoli je bil odličen učenec, ki je veliko krat recitiral ali igral, saj ga je k temu spodbujala njegova profesorica slovenščine, Ana Razpotnik, doma iz Kresniškega vrha. Dr. Niko Kurent ga je že takrat spodbujal, da je popisoval gorenjske običaje, največ ženitovanjske obrede. Ko je na primer spraševal ljudi ali so spali skupaj z bodočo ženo pred poroko, je dobival različne odgovore, zato je kot osnovnošolec naivno vprašal profesorja, kaj naj zapiše, saj odgovori niso bili vedno enaki. Končal je elektrotehniško šolo in se zaposlil na RTV Slovenija kot tehnik ra- dijskega programa. Delal je večinoma popoldan ali ponoči in ob koncu tedna, da je lahko obiskoval predavanja slavistike na Filozofski fakulteti. Ko se je zaposlil kot novinar, je delal na dokumentarno - feljtonskem uredništvu, zato je pogosto potoval in spoznal več kot pet tisoč oseb. Najbolj je zadovoljen, ko sreča človeka zdrave pameti, pa naj bo to sredi Ljubljane ali v najbolj oddaljeni slovenski vasi visoko v hribih, saj ga notranje obogati in mu daje nove ideje. Z raziskovanjem in zagovorom magistrske naloge, Fenomen ansambla bratov Avsenik, si je leta 2002 pridobil naziv magistra znanosti. Se danes trdi, da lahko postavimo Avsenike ob bok najslavnejšim zabavno glasbenim skupinam, saj je bilo na njihovih koncertih tudi že sedem tisoč njihovih oboževalcev. Zdaj se je upokojil, a njegova ustvarjalna žilica ne miruje. Kot slavist spoštuje delo Karla Destovnika - Kajuha in zato je ponosno predstavil na literarnem večeru svojo novo knjigo Moji edini, ld jo ljubim, posvečeno Mariji Medved, ld je odstrla tančice skrivnosti o svojem ICarliju, ko je Ivanu Sivcu predala Karlijeva pisma in rokopise Ivan Sivec na obisku v DUT pesmi, ld jih je prepisovala na pisalni stroj. Knjiga je napisana po pripovedi in dokumentih, nekaj literarne svobode si je avtor privoščil le v zadnjem poglavju. Prve izvode je dobila Marija, da je natančno prebrala knjigo. Statistika kaže, da si v knjižnicah vsak dan povprečno sto deset ljudi sposodi Sivčeve knjige. Vesel je, da so bralne navade Slovencev še vedno prisotne, saj kar sedem odstotkov ljudi še vedno redno prebira različno literaturo. Verjamemo, da bo Ivan Sivec še naprej pridno ustvarjal dela, ki nam bodo polepšala marsikatero urico, ko bomo poslušali njegove pesmi ali prebirali njegova dela. Besedilo in slika : Irena Vozelj Obiskovalci Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik imajo radi potopisna predavanja. »Ker sami ne potujemo,« pravijo. Z veseljem prihajajo tudi tisti, ki veliko potujejo in jih prav zato predstavitve daljnih in bližnjih dežel zanimajo. Prav tako je bilo s Ferskimi otoki. Le malokdo je vedel, kje sploh ležijo. »To je osemnajst otokov sredi Atlantskega oceana - na sredi med Dansko obalo in Islandijo...« je povedala Fanči Moljk na začetku predavanja v četrtek, 16. oktobra 2008. Privabila je veliko obiskovalcev, saj smo jo že večkrat spoznali kot hudomušno in kratkočasno predavateljico. Obiskovalci so pokazali zanimanje za te otoke, saj so ves čas postavljali še dodatna vprašanja: zakaj ni dreves, kako so narejene strehe s travo, kako lovijo njorke... Na vse smo dobili odgovore, navdušil pa nas je tudi film, ld ga je predavateljica kot dodatek pokazala o tej neznani deželi, kjer bi lahko poleg rib izvažali tudi mir. »Pa tudi potrošništva oziroma nakupovalne mrzlice ne poznajo,« je povedala na koncu. Besedilo in slika: Mateja Planko Maien! na Iita>lli|a operi Še ne en teden po mladinskem svetovnem prvenstvu v Neaplju so se Izlačani v nekoliko večjem številu udeležili 6. mednarodnega turnirja Italia open, ki je potekal v Bergamu. Izmed devetih Izlaških borcev sta imeli mladi izlaški borki Nives in Vita svoj krstni nastop na tekmovanju izven Slovenije. Prva izmed Izlačanov je nastopila Maruša Izlakar, ld je prikazala solidno borbo proti domačinki in si na koncu priborila 2.mesto. Za njo sta imeli borbo Nives Sakelšek in Sara Smrekar, ki sta po napornih rundah žal izgubili proti domačima nasprotnicama. Vita Hudi je s svojo krstno borbo dosegla odlično tretje mesto. Tokrat najmlajši izmed Izlačanov, sicer pa tudi udeleženec svetovnega prvenstva, Rok Vrtačnik, je začel zelo dobro in s taktično borbo premagal nekoliko močnejšega nasprotnika. V finalu se je pomeril z že znanim borcem, vendar ga po naporni borbi ni uspel premagati, tako da je izgubil z majhno razliko, a vseeno na koncu osvojil srebro. Kot zadnji v sobotnem delu tekmovanja je nastopil že Ekipa PDK Izlake na Italia open izkušen borec Tilen Zajc. Prebil se je skozi osmino finala, sledil je četrt finale, v katerem ga je pričakal Irec. Tilen je zmagal z rezultatom 8:1. Z naslednjo borbo si je z maksimalno razliko zagotovil finale. V finalu je imel zopet borbo z borcem iz Irske in z visoko razliko zmagal ter tako suvereno osvojil 1. mesto. Naslednji dan, v nedeljo, so potekale članske borbe, v katerih so nastopali trije tekmovalci z Izlak. Prvi izmed njih je nastopil Gregor Razpotnik, Id je v zelo grobi borbi izgubil proti kasnejšemu zmagovalcu. V zadnji kategoriji, ki je bila na sporedu, so imeli Izlačani dve predstavnici. Prva je natopila Maja Vetršek, ld je v četrt finalu brez težav ugnala nasprotnico, naslednji borbi pa je žal izgubila ter si tako priborila 3.mesto. Neva Ocepek se je prav tako brez večjih težav prebila do polfinala, v katerem je nasprotnico premagala z deset točk razlike. V finalu je z majhno razliko klonila proti borki z Irske in bila na koncu druga. Za PDK Izlake: G/zec Od 21. do 26. oktobra je v Bolgariji, natančneje v mestu Varna, potekalo Evropsko prvenstvo v kickboxingu. Prvenstva se je udeležilo 550 tekmovalcev iz 35 evropskih držav, kateri so se pomerili v šemi contactu, füll contactu, glasbenih katah in a ero kickboxingu. Slovensko reprezentanco je zastopalo 20 tekmovalcev, med katerimi pa sta se najvišje in to na 3. mesto uvrstila Klemen Buzina v šemi kontaktu in Grega Debeljak v füll contactu. V slovenski reprezentanci so bili trije člani in ena članica kluba borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje. Klemen Buzina, Klemen Juvan in Primož Bračič so tekmovali v borbah šemi kontakta, Tina Koder pa je nastopala v glasbenih katah. Primož Bračič in Klemen Juvan sta morala priznati poraz v prvem kolu proti kasnejšima finalistoma iz Italije. Primož je po zaostanku za tri točke pred tretjo rundo začel tempirati borbo, vendar so mu sodniki ter predvsem zapisnikarska miza odvzeli vsaj podaljšek, če ne že zmage. Napaka zapisnikarjev se je zgodila v trenutku, ko je bil Primož v naletu in s tem so mu odvzeli pomembnih 10, če ne še več sekund. Na koncu se je moral vendarle sprijazniti z minimalnim porazom proti kasnejšemu prvaku iz Italije. Klemen je po dobri prvi in še boljši drugi rundi prišel pred tretjo rundo do dveh točk prednosti, vendar je v tretji rundi nepričakovano popustil in s tem dopustil pobudo in zmago Italijanu. Ne nazadnje se je v borbo podal še Klemen Buzina z nasprotnikom iz poljske reprezentance. Po zelo izenačenih in pretresljivih treh rundah borbe je sledila minuta podaljška, nato pa še podaljšek na prvo točko, ld si jo je priboril Kle- men Buzina in si s tem zagotovil najmanj tretje mesto. Na žalost je tik pred koncem borbe dobil zelo močan udarec pod pas in s tem poškodbo, ld mu je preprečila polfinale z madžarskim reprezentantom. Polfinalno borbo proti madžarskemu reprezentantu je zaradi poškodbe predal, vendar kljub temu osvojil odlično tretje mesto. Zadnji nastop izmed vseh slovenskih reprezentantov je imela Tina Koder, ki je slovenske barve branila v glasbenih katah. Nastop se ji je skoraj povsem posrečil. Zelo drobna napaka se ji je zgodila pri zaključku kate in ji odvzela tri desetinke točke in s tem medaljo. Na koncu se je morala zadovoljiti vseeno z zelo dobrim 5. mestom. Aleksander Cilenšek Trfeo^^Ijsbim karateistom s medialjj na inbll^nem l(k öypo, pokalu in v%l®k uspeh) v Mariboru in Skopju Kar 33 mladih trboveljskih karateistov se je udeležilo 10. HYPO POKALA, ki je potekal v soboto, 18. oktobra 2008 v sevniški športni dvorani. Na turnirju so nastopili 404 tekmovalci iz 5 držav - Poljske, Romunije, Hrvaške, Švice in Slovenije. V Univerzitetni športni dvorani v Mariboru pa se je zadnjo soboto v oktobru na Državnem prvenstvu do 21 let zbralo kar 500 karateistov iz 52 klubov, Id so nastopali v katah in borbah posamezno, v makedonskem glavnem mestu Skopje pa je potekal že 27. Memorialni turnir Grdanovski Nikole- Nike. Trboveljski uspeh v Sevnici ni izostal, saj so tekmovalci dosegli kar 15 medalj v katah in športnih borbah posamezno, kar jih je v skupnem seštevku popeljalo na 3. mesto med 47 klubi. Za Karate klub Trbovlje so nastopili: Tadej KOLANDER, Husein TAHIROVIČ, Žan JUREČIČ, Jakob KMETIČ JUREČIČ, Pia TAHIROVIČ, Eva KRAJŠIČ, Monika JAGER, Sonja BALOH BAROVIČ, Luka PERC, Laura KMETIČ JUREČIČ, Mila NEDIČ, Tina SKOBE, Tilen PERC, Gašper VRTAČNIK, Jan NARAGLAV, Žan ŠPILAR, Blaž HRIBOVŠEK, Elvis KURTIČ, Barbara GASPARIČ, Patricija BUKOVINSKI, Tim ŽLAK, Miloš LJEPOJA, Sanja NARAGLAV, Tea LOPAN, Aneja TAHIROVIČ, Nina LIŠČINSKI, Velid GLAMOČIČ, Matic KOŽELJ, Almin SALKIČ, Aljaž VESENJAK, Timi UMEK, Žiga ROZINA in Jernej HUDOMALJ. Vodili so jih klubski trenerji in vaditelji, Miha KOVAČIČ, Jernej in Katja SIMERL, Maks ŠMIDHOFER ter Martin FORTE. Prijetno so presenetile najmlajše tekmovalke in tekmovalci iz Nadaljevalne skupine, ld so v skupno bero prispevali 5 medalj. Za najboljše klubske tekmovalce je turnir veljal za eno izmed izbornih tekem za nastop na MEP prihodnje leto v Parizu, kjer Trboveljčani z dobrimi rezultati ostajajo v ožjem izboru. V katah se je na najvišjo stopničko povzpel Blaž HRIBOVŠEK, ki je osvojil še bron v športnih borbah. Vsak v svoji starostni in težnostni kategoriji stav športnih borbah slavila Timi UMEK in Aljaž VESENJAK. V finalih pa je nekoliko športne sreče zmanjkalo Huseinu TAHIROVIČU, Alminu SALKIČU v katah, Timu ŽLAKU in Jerneju HUDOMALJU v borbah ter Žigi ROZINA tako v katah kot športnih borbah. Slika 1 V Mariboru so nastopili Tadej KOLANDER, Husein TAHIROVIČ, Jakob KMETIČ JUREČIČ, Žan JUREČIČ, Sonja BALOH BAROVIČ, Eva KRAJŠIČ, Jan NARAGLAV, Žan ŠPILAR, Blaž HRIBOVŠEK, Tim ŽLAK, Tea LOPAN, Martina KERŠIČ, Lejla DORIČ, Almin SALKIČ, Aljaž VESENJAK, Timi UMEK, Žiga ROZINA in Jernej HUDOMALJ. V katah je v finalih zmanjkalo nekoliko sreče in tako so slovenski podprvaki postali Tadej KOLANDER, Almin SALKIČ in Timi UMEK. Bronaste medalje se je veselil Žiga ROZINA. Športne borbe pa so kot po pravilu prinesle še več uspeha. Najboljši v Sloveniji so postali Blaž Ekipa KKT v Sevnici HRIBOVŠEK, Aljaž VESENJAK, Lejla DORIČ in Jernej HUDOMALJ. Srebrni medalji sta vsak v svoji starostni in težnostni kategoriji osvojila najprijetnejše presenečenje Jan NARAGLAV in Timi UMEK. Tim ŽLAK, Almin SALKIČ in Žiga ROZINA pa so se okitili z bronom. Osvojenih 13 medalj je Karate klub Trbovlje v skupnem seštevku pripeljalo na drugo mesto, kar priča o izjemnem uspehu mladih trboveljskih karateistov in pravilno zastavljenem delu v ldubu. Isti vikend so se v Skopju udeležili 27. Memorialnega turnirja Grdanovski Nikole- Nike iz Trbovelj naslednje tekmovalke in tekmovalec: Patricija BUKOVINSKI, Barbara GAŠPARIČ, Sanja NARAGLAV, Aneja TAHIROVIČ in Žiga ŠANTEJ. Trboveljčane so v Skopju toplo sprejeli in jih nastanili po domovih, saj že nekaj let poteka takšna izmenjava tekmovalcev v okviru njihovega in trboveljskega turnirja, ki ga organizirajo letos v decembru. Kljub močni konkurenci 500 tekmovalcev iz 7 držav uspeh ni izostal. V katah ekipno je ekipa deklet v sestavi Aneja TAHIROVIČ, Barbara GAŠPARIČ in Patricija BUKOVINSKI osvojila odlično drugo mesto. V športnih borbah si je Patricija BUKOVINSKI v kategoriji 13, 14 let do 54kg priborila bronasto medaljo. Z osvojenima dvema medaljama je bil cilj v Makedoniji dosežen in tako jih je le še čakala naporna vožnja v domovino, ki pa je kljub utrujenosti minila v super vzdušju. Za KKT: Miha Kovačič *7 c\\/n la §mm spfejjem te nov podpis V petek, 17. oktobra 2008 se je zbrala v Podkraju ob prenovljenem domu Brodarskega društva Steklarna Hrastnik množica Hrastničanov, ki so skozi vse leto navijali za naše športnike, še posebej za olimpijca Petra Kauzerja ml.. Sprejem so počastili s svojim obiskom tudi vidni politični, gospodarski in kulturni delavci. S Kajakaške zveze Slovenije pa je prišel predsednik Marko Kryžanovski. Predsednik BD Steklarna Hrastnik Igor Zalokar je spomnil na največje Petrove dosežke letošnjega leta: 5. mesto na evropskem prvenstvu v Krakovu posamezno, 13. mesto na olimpijadi v Pekingu, 1. mesto na svetovnem pokalu v Tacnu, tri zmage svetovne serije in naslov skupnega zmagovalca svetovne serije in ne nazadnje 1. mesto na državnem prvenstvu. Navdušeno je govoril tudi o prenovljeni podobi njihovih prostorov - o telovadnici, delavnici, slačilnici, o novi strehi, fasadi, nadstrešku..., za kar se je še posebej zahvalil županu Miranu Jeriču. Pomemben dogodek je bil tudi sponzorski podpis s Tovarno kemičnih izdelkov Hrastnik, kjer je direktor Brane Majes poudaril, da je denar namenjen mladim, ki bodo nadaljevali sloves hrastniških vodnih športov. Sprejem je poživila steklarska godba in pevka Agnes Kumlanc Janoš Peterlin, Peter Kauzer ml. in lirastniški župan Miran Jerič Zdravica - s predsednikom Kajakaške zveze Slovenije Markom Kiyža n o vski m na sredini Ksenija Jakopič, zastopnica glavnega sponzoija - Steklarne in Aleš Leko Gidič Podpis sponzorske pogodbe: Brane Majes, direktor TKI in Igor Zalokar, predsednik BD Hrastnik c\\/n 4 m N El Naša skupna želja je, da bi jajoče informacije in ob tem let polnejši, če bomo izbrali kolesi, na konjih, z lama-športna rekreacija postala se- večkrat pozabimo, da lahko primerno višino gora, težav- mi, na slonih, na kamelah stavni del kakovostnega živ- največ naredimo kar sami. V nostno pot, razdaljo, tempo ali kombinirano. Ti trekin-ljenja. Zdrav življenjski slog nas je potreba, pri nekaterih hoje... Ce bo izlet še poučen gi so usmerjeni predvsem v družini je, za celoten tako je skrita zelo globoko, po gi- in zanimiv, ni razlogov, da bi na spoznavanje naravnih, Zasavski kot vse slovenski balnem udejstvovanju. Fizič- se iz talcih izletov, vrnili ne- zgodovinskih in kulturnih prostor, ključnega pomena. ne aktivnosti so ključnega zadovoljni. Z navdušenjem znamenitosti dežel. Tipični Pri mladih vedno bolj pre- pomena za uspešno izobra- bomo čakali naslednjega. planinski trekingi pa se po-vladuje sedeč način življenja, ževanje, čustveni, socialni in Tisti, ld pa hočejo pokukati gosto odvijajo v gorah, kjer Že pri predšolskih otrocih je intelektualni razvoj. Gibalna čez meje Slovenije, pa ima- so vrhovi in prelazi z višjo prevelika telesna teža izpo- dejavnost vpliva na zdravje jo seveda možnost trekinga, nadmorsko višino. Veliko stavljena kot resen globalni otrok in mladostnikov, na Ta se razvija od leta 1965, Slovencev odhaja na trekin-zdravstveni in socialni pro- rast, kontrolo telesne teže, po zaslugi Colonel Jimmy ge v Ande in Himalajo, blem. Posledice so pogostejša zdravje srca in oživlja ter Robertsa, ki je organiziral Torej ni pomembno kje, obolenja zaradi nezdravega pravilno telesno držo. Vse treking v Neaplu. V planin- kako, sploh pa ne za koliko načina življenja. V šolskem skupaj pa vodi k boljši kako- skem terminološkem slovar- denarja, pomembno je da obdobju se razlika med alc- vosti življenja. Med dejavni- ju je beseda opredeljena kot smo aktivni in skrbimo za tivnimi učenci in tistimi bolj ld kakovosti ima prav gotovo večdnevno vodeno ali nevo- svoje zdravje, pasivnimi še bolj povečuje, velik pomen ravnovesje na deno potovanje posamezni- Ne smemo pozabiti, da so Raziskave med šoloobvezno psihičnem, fizičnem in soci- ka ali organizirane skupine, besede še vedno le besede mladino že danes kažejo po- alnem področju in ne zgolj navadno peš, tudi s prenoče- prelite na papir in še vedno razno stanje na področju mo- odsotnost bolezni. Kazalniki vanjem na prostem, po težje brez učinka, če jih ne spre-toričnih sposobnostih. Velik življenjskega sloga kažejo na prehodnem in redko naselje- menimo v dejavnost. Počasi problem je povečana telesna vedno bolj neaktivno popu- nem svetu, rečnih dolinah, se iztekajo topli in dolgi dne-teža, ld je posledica nekako- ladjo mladih. čez savane in puščave, ki od vi. Naredimo dolgoročne vostnega preživljanja proste- udeleženca zahtevajo veliko cilje za toplo pomladno se- ga časa. Vedno več mladine V današnjem tempu življenja, kondicijsko pripravljenost in zono. Začnimo danes, vztra-je zasvojene z računalnild, ld je izjemno hiter in nepred- ustrezno opremo. jajmo in naj nas spremlja vse televizijo, starejši pa s pose- vidljiv, nam zmanjkuje časa Posamezne turistične agen- življenje, danjem v klubih, lokalih... za redno rekreacijo. Študije cije organizirajo trekinge s Tomaž Kogovšek Šola bi morala dati mla- so pokazale, da so prav hoja, dim vzorce telesne dejavno- sprehodi, pohodništvo in tek sti. Predvsem ob zaldjučku najbolj priljubljene športno-odraščanja mladi prenehajo rekreativne dejavnosti, s telesno dejavnostjo pri- Vsak dvajseti Slovenec je dobljeno v dobi otroštva in član planinske organizacije, adolescence. Ti vzorci naj bi Vsak peti ob koncu tedna se ohranili za vse življenje in zahaja v gore. Lahko rečemo, bi morali predstavljati temelj da je gorništvo življenjski zdravega načina življenja, stil Slovencev. Slovenija po Slogani kot so »Postanite svoji raznolikosti in gora-aktivni«, »Spremeni življenj- tem svetu omogoča aktivno sld slog«, »Zdravje je naše udejstvovanje ter najbolj največje bogastvo«, in še bi dostopno dejavnost, pohod-lahko našteval, bi morali po- ništvo. Ni vezano na visoke stati del nas. S strani medi- stroške, lahko se ukvarjajo jev dobivamo različne zava- stari in mladi v vseh letnih časih. Hoja po gorah ni le fizična aktivnost, je veliko več. Tako vir etičnih, estetskih, kot tudi duhovnih vrednot. Zaradi pozitivnega vpliva gorništva na otrokovo fizično vzdržljivost, ter pomena, ki ga gorništvo v slovenskem prostoru prav gotovo ima, je potrebno s hojo v gore navduševati že najmlajše. Ne smemo pa pozabiti, da bo iz- Z^\ Vsak torek ob 17h v Evroparku Ruardi informacije: tomaz@jemc.si oz. 040 786 240 (Tomaž) spletna stran www.jemc Vabljeni vsi, začetniki in izkušeni tekači! za avc RAZVEDRILO <---------- eh DRŽAVA V SZ DELU SREDNJE AMERIKE VRSTA RADIO- AKTIVNIH ŽARKOV PRISED-NIKPRI SODIŠČU V FEVDALIZMU POVR- ŠINSKA MERA SLOVENSKI POPOTNIK KRIŽNAR SKLADATELJ ADAMIČ PRED- MESTJE KAMNIKA GLAVNO MESTO GRČUE KRAJ V SLOVENSKIH GORICAH ŠVEDSKI SMUČARSKI CENTER PRIPRAVA ZAMER- JENJETEŽE PLINOV MATUA ČOP DAMJAN GAJSER STARO- GRŠKO MESTO RINA TAJNŠEK PRASKA (REDKO) SLOVENSKI ARHEOLOG MITJA ODREZAN KOS KRUHA MESTO NA JAPONSKEM OTOKU HONŠU AMERIŠKA IGRALKA DEREK OGOREK (KNJIŽ.) ZAPOREDNI ČRKI SLOVENSKA ZNAMKA ŠPORTNE OBLEKE ODMIKOD LEGE OBROBEK (REDKO) VRSTA GODALA VELIK, MOČEN ČLOVEK ASHTON KUTCHER AMERIŠKA IGRALKA SHARON NAJVEČJI PTIČ ČAROVNIK TONE ČUFAR GLAVNI ŠTEVNIK DAVINCI-JEVA SLIKA: ... LISA REKA, KI TEČE SKOZI MUENCHEN BLEDO RDEČ (POG.) REDEK GOZD IND. KRAJ VRUSUI AFRIŠKI KOSTANJ STAR CITROENOV AVTO KANTAVTOR SMOLAR DARIO VARGA SRED. ZA GOJENJE Ml-KROORGAN. DEMETRU ŽEBRE NAJVECJE NIGERIJSKO MESTO POLETNO OBUVALO POLOTOK NA JVAZUE KRAVJI IZTREBEK IZDELOVALEC, POPRAVLJAVEC DEŽNIKOV Križan Ke & u g an REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1000 € Rešitve iz prejšnje številke. . sl l"l¥l=l-a-l S ~! = =■ — E K S . T A < N =1 v A T I E A N I m m ■=? i R a r rr K A 1 m L A sTbffi O T E V ■Etr N ll! V 0 1 1 N A j H T I L 23 il a iz A N E jSl A c r j S N 1 E G E ' LA KAJ A 3? j ■3:S D ¥ T "/> ' R O T 3z >> N U sr A S ; B 1 31 ^v; rr š •s? R A TnI 0 s T = T O tJi E C 'ER R žffib I D Š 1 Iv m M E | Ž | A K. L A 55 I T Ä č E A N t, |~ K V N H I C sj NE i'd1 L A 0 S T - A V 'A ~rI I [S Eli NT A 2 5 "T T 6 9 1 7 4 e 4 1 2 7 8 5 9 3 7 3 9 4 5 1 8 2 6 5 2 3 6 9 4 7 8 1 8 9 4 7 1 2 6 3 5 1 6 7 8 3 5 9 4 2 4 7 5 9 2 6 3 1 8 3 1 2 5 8 7 4 6 9 9 8 6 1 4 3 2 5 7 SUDOKU 9 1 3 2 5 4 8 3 5 4 8 7 3 9 8 1 2 4 2 6 5 8 1 9 NURIKABE “7 ip\/n Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 08.11. 2008 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 22/2008. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, lx bon za 12,52 EUR in lx za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 21/2008 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: - Rado Kržišnik, C. 20. julija 13, 1410 Zagorje - bon za 20,86 Q - Rosanda Medvešek, Trg revolucije 16, 1420 Trbovlje - bon za 12,52 □ - Darja Odlazek, Vreskovo 26, Trbovlje - bon za 8,35 Q BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO SPET SAMO ZA VAS V TRSOVIMI JAKA V ZAGORJU POLBELI KRUH 800 g SAMO 1,20 € OD 30.10. DO 12.11.2008 VABLJENI Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280 MMmUO ©I Ali se prepoznate? Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Časa imate do petka, 07.11. 2008, po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZERIA ČEBEUCA VRAČEVIČ lAolej Yolyoxorjevo 2, IZLAKE, Tel.: 05/56-74 157 Kuhamo s Stašo Kostanjev nadev za Martinovo gos Sestavine: *50 dag kostanja * 112 I mleka * 6 dag mesnate slanine * / 2 dag drobtin svežega kruha * / ravna žlica sesekljanega zelenega peteršilja * 3 dag razpuščenega surovega masla * malo nastrgane lupine neškropljene limone * sol * sveže zmlet poper * I stepeno jajce Priprava: Kostanj blanširamo in olupimo. Stresemo ga v vrelo mleko, še enkrat zavremo, ogenj zmanjšamo in kostanj skuhamo do mehkega. Kuhanega pretlačimo ali zmiksamo v pire. Slanino narežemo na majhne koščke, stresemo v ponvico in počasi segrevamo. Pražimo 3 do 5 minut, da postane hrustljava. Maščobo odcedimo. Slanino stresemo v skledo in dodamo vse druge sestavine skupaj s kostanjevim pirejem. Zmešamo v enakomerno maso. S pripravljenim nadevom nadevamo gosko, purana ali drugo perutnino (ptico). Dober tek! Staša Drage bralke, cenjeni bralci! V teh dneh se bolj kot običajno spominjamo sorodnikov, prijateljev in znancev, ld jih fizično ni več med nami. Kdor veruje v posmrtno življenje, živi v upanju, da se spet snidemo na nek drug način, ld ga z našim omejenim razumom ne moremo dojeti. Tudi tisti, ld menijo, da je s smrtjo vsega konec, ne zavržejo posmrtnih ostankov svojih bližnjih kot smeti, saj jih na pokojne vežejo neizbrisni spomini. Dokler se človeka spominjamo, živi, čeprav je že prestopil prag smrti. Hkrati je smrt edina neizbežna stvar v življenju, zato smo vsi na isti barld. Ob spominu na pokojne se zavemo lastne minljivosti. Ali smo ji pripravljeni pogledati v oči? Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) VEČERNI SONET Dan umira od preobilja slik, od bolečin in stisk umira, zapušča svet hrupnega prepira, stopa v vsemirje p ra oblik. S smrtjo sem na hitrem vlaku, čedalje več molčanja, sopotniki se dramijo iz spanja, sledim opotekavemu koraku. Bo kakšna sled o zrelem času? Le vejice postavljam, pike, brezdelnež, in na slabem glasu! Odpiram tih pred sabo vrata, sestro, brata obiskujem in otroke, oče, mati ponujata mi roke. Vlado Garantini POETI (NJE), OTRESITE SE SPON STRAHU IN PREDSTAVITE SVOJE VEZENINE SVETU! PRIJATELJ JE UMRL Prijatelj je umrl, zdaj ga ni več, na parah krog njega gori le par sveč. Sorodnik in znanec z družino bedi, misli vseh iste: zakaj ravno ti? Nihče tu ne manjka, to je slovo, prijatelja položimo v hladno zemljo. Mimo počivaj, v večnosti spi, morda pa nekje se srečamo vsi. Andrej Režun ZANKA VONJA Ujet v zanko vonja režem živalsko crkovino, med zobmi zatika smrti se dokaz. Lovke oklenil okrog sem življenja, da izsesale bi misel na konec poti brez izhoda. Mesni Burek KAJ SI, ČLOVEK? Kaj si, človek? Večnosti pretrgaš nit, ko zrel za dolgočasje si usihanja ob tlečem ognju. Mrzlo greje paša toplih dni, skrivaš v grmovju se strahu, da ohladi se željna strast, le kopija zamazana postajaš zgodbe slavnih dni, ki se v pravljico spreminja. Pred resnico skrivajo te vriski, da prezreš kocke črne, bele, ki te spremijo čez zadnjo črio. Dobri Znanec “Zakaj se bati zadnjega dne? Ne prispeva več k smrti kot vsak drug dan.” (Michel E. de Montaigne) USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA NA VAŠE PRISPEVKE! Vaše dragocene stvaritve, ki bodo obogatile bralce, pošljite na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. ~7d cz\/n KOLUMNA © Aleksi) Porednih: BLAGOSLOV BOLEZNI Bolezni si ne želimo, ker nas oslabi in nam zmanjša možnosti delovanja na odru življenja. To je marsikdaj oder ničevosti, kjer se grizemo, pred koncem življenja pa z grozo pademo v prepad smrti. Koliko ljudi umre pripravljenih? To ne pomeni nujno katoliškega zakramenta bolniškega maziljenja, ampak spravljenost s samim seboj in svetom. Prejem poslednjega zakramenta namreč ni zagotovilo za mirno smrt, saj od zunaj ni mogoče doseči notranjega miru. Koliko nas sploh razmišlja o koncu zemeljskega potovanja? Vedemo se, kot da bomo večno živeli, kar je vrhunec človeške bednosti. Kdor se v življenju ne ustavi, ampak drvi naprej z nezmanjšano hitrostjo, ga zrenje smrti v oči iztiri, kot bi ga z macolo treščili po glavi. Dolgoročno je dobro, da se občasno umirimo in se soočimo s seboj. Če se sami nočemo, so na voljo zunanja sredstva. To so stvari, ld nas proti lastni volji prizemljijo. Ena najodličnejših je bolezen. Ni daleč od resnice trditev, da je bolezen odsotnost energijskega ravnovesja v človeku. Če se recimo preveč grebemo za denarjem, pozabljamo na zdravo prehrano, čuteče partnerske in družinske odnose, ustrezno sprostitev, če naštejemo zgolj nekaj področij. Bolezen torej ni nekaj, kar pade z neba, ampak si jo nakopljemo sami. Bolezen nam sporoča, da se moramo ustaviti in na novo premisliti naše delovanje. Kdor po ozdravitvi nadaljuje v enakem slogu kot pred boleznijo, si ne sme obetati kaj drugega kot ponovitve bolezni. Zboli lahko enako kot prvič, a sčasoma se bolezen pojavi v hujši obliki. Sodobna medicina in farmacevtska industrija nas sicer oskrbujeta z vse bolj izpopolnjenimi postopki zdravljenja in vse boljšimi zdravili, ampak še vedno velja, da je zdravje odvisno zlasti od nas samih. Če ne spremenimo življenjskega sloga, ld nas je pahnil v bolezen, ne moremo ozdraveti. “Ja, od nečesa je vendar potrebno umreti,” bo kdo rekel. Kje pa piše, da je bolezen zadnja usoda človeka? Spomnimo se stoletnika Leona Štuklja. Umrl je, kot ugasne sveča. Ni trpel za kakšno boleznijo. Medicinska obdukcija vedno navede razlog smrti, a to še ne pomeni bolezni. Če pokojni ni občutil bolezni, potem ne moremo reči, da je bil pred smrtjo bolan. Če trdimo, da bolezen ni nič posebnega, temveč normalna spremljevalka smrti, dajemo potuho svojim razvadam. Kdor kadi, ga rad srkne, se tvegano prehranjuje, podlega stresu in podobno, vendar teh navad noče opustiti, pač mora na nek način opravičiti svoje početje. Ali ni torej bolezen preldetstvo, ld s svojo uničujočo ihto žre meso čutečih bitij in ga pošilja Matildi v objem? Kako naj bo potem blagoslov? Če gledamo iz pravkar omenjenega zornega kota, o milosti bolezni ni smiselno govoriti. Če se nanjo ozremo z vidika pripravljanja na smrt, pa je za dojemljivega posameznika kot naročena. Bolezen ni avtomatsko vzrok smrti. Če ‘fašemo’ nahod, nas še ne bo pobralo. Vendar je prav zato bolezensko dogajanje še toliko bolj učinkovito. Ko zbolimo, se soočimo z lastno ranljivostjo. Če smo ranljivi, smo tudi minljivi. Priznavanje minljivosti pa je predpogoj, da se sprijaznimo s smrtjo. Bolezen je torej blagoslov. Vsako človeško bitje je ne glede na spol, raso, poklic, družbeni položaj, vero, narodnost, značaj, zdravje prednikov in okolje, v katerem živi, zapisano smrti. Če želimo sprejeti to neizbežno dejstvo, ga moramo najprej priznati. V hrupu in trušču divje reke življenja se ni lahko ustaviti ter začeti razmišljati, da so “noč in dan odprta groba vrata, a dneva ne pove nobena prat’ka,” kot je v mojstrski pesmi Memento mori zapisal dr. France Prešeren. Sodobna družba poudarja brezhibno zdravje, lepoto in večno mladost. V hrepenenju za uspehom in srečo hočemo poteptati resnico, ld jo sporočajo osmrtnice. Bolezen nas postavi na trdna tla osebne realnosti. Kdor koli smo ali si želimo biti, je naš tuzemski vek omejen. Bolezen je fantastična učiteljica, če le želimo sprejeti njene nauke. Pomaga nam spremeniti slabe navade, zaradi katerih smo zboleli. Tako nas popelje na pot bolj ljubečega in ustvarjalnega preostanka življenja. Z njeno pomočjo se pričnemo bolje spoznavati. Če smo iskreni, smo lahko neizmerno hvaležni za njen blagoslov. Ko pa pride sestra Smrt, jo pozdravimo pripravljeni. Kdor živi polno življenje, zlahka umre, saj nima občutka, da ni postoril vsega, kar bi lahko. mo/omsitLA Kino Delavski dom Zagorje Petek 31.10 ob 19.00 POMLAD V BOSNI, akc. drama Sobota 1.11. ob 19.00 L KOT LJUBEZEN, krim. rom. drama Nedelja 2.11. ob 19.00 L KOT LJUBEZEN Ponedeljek 3.11. ob 19.00 POMLAD V BOSNI Torek 4.11. ob 19.00 Film teater: TI, KI ŽIVIŠ, drama Petek 7.11. ob 19.00 PONAREJEVALCI, vojna krim. drama Sobota 8.11. ob 19.00 ALEX RIDER : OPERACIJA STRELA akc. pustol. Nedelja 9.11. ob 19.00 PONAREJEVALCI Ponedeljek 10.11. ob 19.00 ALEX RIDER: OPERACIJA STRELA Torek 11.11. ob 19.00 Film teater: ZAJTRK NA PLUTONU kom. Kino Izlake Nedelja 2.11. ob 19.15 POMLAD V BOSNI, akc. drama Nedelja 9.11. ob 19.15 ALEX RIDER : OPERACIJA STRELA akc. pustol. Od 1. oktobra nižje cene kinovstopnic Kino Delavski dom Trbovlje Četrtek 30.10. ob 18.00 DIRKA SMRTI, akc. Petek 31.10. ob 18.00 ob 20.00 DIRKA SMRTI PONAREJEVALCI, vojna krim.drama Sobota 1.11. ob 18.00 ob 20.00 DIRKA SMRTI PONAREJEVALCI Nedelja 2.11. ob 18.00 ob 20.00 PONAREJEVALCI DIRKA SMRTI Ponedeljek 3.11. ob 18.00 PONAREJEVALCI Torek 4.11. ob 18.00 SODNI DAN, akc. drama Sreda 5.11. ob 18.00 SODNI DAN Četrtek 6.11. ob 18.00 MAX PAYNE, akc. triler Film teater Zagorje TI, KI ŽIVIŠ, Švedska, Nemčija, Francija, drama (lh 36min) Igrajo: Jessica Lundberg, Elisabet Helander, Björn Englund, Leif Larsson, Ollie Olson, Kemal Sener, Hakan Angser Kot Anderssonov prejšnji film Pesmi iz drugega nadstropja tudi Ti, ld živiš sledi nizu na videz nepovezanih dogodkov in vpelje veliko likov iz zelo različnih okolij. Andersson je ustvaril pravo posvetilo raznolikosti človeštva in človeka kot družbenega bitja, ld živi v skupnosti, od katere je odvisen in ki je odvisna od njega. Film se požvižga na vsa pravila dramaturgije in pripovedi, vseeno pa predstavi trdno zgodbo - zgodbo o človeškem obstoju, obnašanju, sanjah in skrbeh, o človeški sreči ter o nepotešljivi želji po priznanju in ljubezni. Petek 7.11. ob 18.00 ob 20.15 MAXPAYNE SODNI DAN Sobota 8.11. ob 18.00 ob 20.15 MAXPAYNE SODNI DAN Nedelja 9.11. ob 18.00 ob 20.00 SODNI DAN MAXPAYNE Ponedeljek 10.11. ob 18.00 MAXPAYNE Torek 11.11. ob 18.00 ROKER, kom. Sreda 12.11. ob 18.00 ROKER Četrtek 13.11. ob 18.00 ob 20.00 ROKER NEVARNOST V BANGKOKU, akc. Kino Delavski dom Hrastnik Četrtek 30.10. ob 17.00 NEPRIJETNA RESNICA, dokum. Petek 31.10. ob 19.15 SPEED RACER, akc.pustol. Sobota 1.11. ob 17.00 ob 19.00 SPEED RACER NEPRIJETNA RESNICA Nedelja 2.11. ob 17.00 ob 19.00 SPEED RACER NEPRIJETNA RESNICA Sreda 5.11. ob 19.00 ROKER, kom. Četrtek 6.11. ob 17.00 ROKER Petek 7.11. ob 19.15 BOB DYLAN: 7 OBRAZOV, biograf.drama Sobota 8.11. ob 17.00 ob 19.00 ROKER BOB DYLAN: 7 OBRAZOV Nedelja 9.11. ob 17.00 ob 19.00 ROKER BOB DYLAN: 7 OBRAZOV Sreda 12.11. ob 19.00 IRINA PALM, drama Četrtek 13.11. ob 19.00 IRINA PALM Kino Dol pri Hrastniku Petek 31.10. ob 17.00 NEPRIJETNA RESNICA, dolmm Petek 7.11. ob 17.00 ROKER, kom. ZAJTRK NA PLUTONU, Irska, Velika Britanija, komična drama (2h 9min) Igrajo: Cillian Murphy, Liam Neeson, Ruth Neg-ga, Laurence Kinlan, Stephen Rea, Brendan Gleeson Neil Jordan, s katerim smo se jokali v Igri solz in ld nas je strašil v Intervjuju z vampirjem, nam v filmu, ld ga je na zadnjem LIFF-u nagradilo občinstvo, predstavi nenavadno, a zato toliko bolj zanimivo življenje Patricka Bradena. Že kot otrok Patrick spozna, da je drugačen, toda s pomočjo optimizma in bujne domišljije se mu uspe ograditi od očitkov in predsodkov polnih ljudi. Ko se iz male irske vasice preseli v London, lahko s pomočjo kabareta izrazi vsa svoja čustva, toda ob iskanju svoje mame je znova soočen s krutostjo resničnega življenja. momgmue iqm/hau ocm © Mali oglasi V najem vzamem garsonjero v Trbovljah ali Zagorju. GSM: 040 614 272 NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): r \ v J ^hii mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na ' naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi Iplačljivi! i Srečni izžrebanec nagrade 2000 □ - centov je gospa ANA PRAZNIK iz Zagorja. ČESTITAMO! Vabimo vas spet k sodelovanju! Kupone za "Z ZASAVCEM ¥ KINO" IN NAGRADNO IGRO "1000 □ centov" sprejemamo do torka pred izidom naslednjega Zasavca. KUPON ZA ŠT. 16 2000 € Izmed vseh prispelih kupončkov bomo Izžrebali srečnega dobitnika oz. dobitnico 2000 6-centov. Vabljeni k sodelovanju! > Ime in priimek:. Naslov:......... ............................. J > P 3 § ............................. o S (2 ö =;> 3 ?08§ .................. t R ?S 8 8 Telefon in e-pošta:............................. ° Davčna številka:................... Podpis:. & a š s S Številka TRR:. *vsl podatki so obvezni* http://www.dd-trbovlje.si/ http://www.kulturnidom-zagorje.si/ Z ZASAVCEM V KINO! Vsako številko časopisa Zasavc imate možnost dobiti 2+2 brezplačni kinovstopnici za ogled kinopredstave po Vaši želji v Zagorju ali Trbovljah, it. 20 Seveda pa morate odgovoriti na tokratno nagradno vprašanje: Napišite ime in priimek glavnega igralca v filmu NEVARNOST V BANGKOKU! Pravilne odgovore z Vašimi podatki (ime, priimek, naslov) ter pripisom kateri kino boste obiskali (Zagorje ali Trbovlje) pošljite na: Grafika Gracer d.o.o. - ZASAVC, Lava 7b, 3000 Celje. Izmed vseh prispelih odgovorov bomo izžrebali dva srečna dobitnika dveh brezplačnih bonov za kinovstopnici. Bona boste lahko zamenjali za poljubni kinovstopnici na blagajnah kinodvoran vTrbovljah oziroma vZagorju. Uredništvo. Tokratna srečna izžrebanca sta: Neva Taškar (Zagorje) in Drago Čučnik (Trbovlje) Sponzorja: Zavod za kulturo - Delavski dom Trbovlje in Kulturni center - Delavski dom Zagorje. © KOFEKAm Nekako smo vajeni, da gremo v službo v Ljubljano, Trbovlje...lahko pa tudi iz Hrastnika v Zagorje. No, če smo bolj natančni z Dola pri Hrastniku pa v Zagorje. Tanja Šibila je (tudi) ljubiteljica živali S Tanjo se že kar nekaj časa poznava, a ne osebno. Dopisovali sva si okrog aktivnosti DPM, največkrat o počitniških delavnicah, raznih prireditvah in podobno. Končno nama je uspelo tudi poklepetati. Predsednica zagorskega Društva prijateljev mladine je Romana Bizjak, ki ji Tanja z veseljem prepusti stike z javnostmi, vendar meni kljub temu ni uspela uiti. Predsednica društva je tista, ld zastopa društvo, pozdravi ali nagovori zbrane ob različnih priložnostih. S Tanjo pa se posvetujeta in načrtujeta nadaljnji potek dela. Tanja je tista, na katero se vedno obrne po nasvet, drugo mnenje, idejo, pomoč. Seveda pa glavnina administracije, organizacije in izvedbe leži na sekretarki. Pogovor je bil prijeten in čas je kar prehitro minil. Pogovarjali sva se o DPM in o aktualnih dogodkih, povezanih z aktivnostmi društva. Pred kratkim je bil ob Tednu otroka v sodelovanju z zagorsko občino sprejem prvošolcev v šolsko skupnost. Kako pa so ostali zagorski otroci obeležili svoj teden? Letos je število prvošolčkov v Zagorju okrog 300. Kot vsako leto, smo tudi letos organizirali sprejem v šolsko skupnost. Poskrbeti je bilo treba pa še za vse ostale otroke od vrtca naprej. Tudi za njih je že v navadi gledališka predstava, primerna njihovi starosti. Ob tednu otroka zagorski vrtec v popoldanskih uricah prireja Pozdrav jeseni, knjižnica pa se pridružuje z Ustvarjalnicami. Tudi sicer s knjižnico odlično sodelujemo, kar je za nas velikega pomena, predvsem zaradi prostorske stiske. Že so tu krompirjeve ali jesenske počitnice. Prve po poletnih. To je čas kostanja, čarovnic in različnih prireditev. Kaj tokrat pripravljate za naše malčke? V načrtu je bila lutkovna predstava Mizica pogrni se, vendar bo zaradi majhnega števila prijavljenih verjetno odpadla. Maja iz društva Vdih bo imela na OS Slavka Gruma v popoldanskih urah trikrat brezplačne plesne delavnice (hip hop, jazz balet, afriške ogrevalne tehnike ter vroča salsa in reggaeton). Seveda tudi na čarovnice nismo pozabili. V četrtek, 30. 10. ob 10.00 pričakujemo najmlajše v avli ICC Delavski dom Zagorje. Izdelovali bodo magnetke z motivom Hallowena in s podobnimi motivi okrasili mape. Bliža se veseli december, danes je še sicer oktober, vendar čas tako hiti.... verjetno bo to kot vedno mesec veselih presenečenj. Že septembra smo z občino začeli s pripravami na Miklavževanje. Scenarij bo pripravil Nande Razboršek (pesem, ki jo je za to priložnost spesnil lani, je postala uspešnica). V decembru vse šolarje čaka še ena gledališka predstava z dedkom Mrazom.... Omenili ste že Občino Zagorje, društvo Vdih, pa Knjižnico Zagotje. Veijetno lepo število dništev in - ali - organizacij sodeluje z varni? Pohvaliti bi morala vsekakor Kinološko društvo, še posebej se zahvaljujem Lojzetu Klančišarju, ld je v Tednu družine priredilo piknik. Potem bi omenila mlade zagorske planince, TD Izlake, PANCHO, RK, ŠKLAB, DPM Trbovlje.... Ukvarjate se tudi z humanitarnimi dejavnostmi? S pomočjo Društva distrofikov iz Ljubljane smo uspešno izvedli akcijo pomoči otroku iz Zagorja, ki je dobil stopniščni vzpenjalnik. To je nujno, če so v hiši stopnice, a ni dvigala. Poskrbimo tudi, da določeno število otrok dobi brezplačno letovanje. Pozabila sem še omeniti, da smo veliko humanitarno akcijo izpeljali tudi v projektu: »Zbirajmo stare igrače in knjige«. Darovanih je bilo ogromno igrač in precej knjig, slikanic,.. Del igrač smo aprila letos podarili pediatričnemu oddelku Bolnice Trbovlje. V ZD Zagorje pa so bili tako prijazni, da so nam povsem brezplačno igrače oprali in posušili. Precej igrač še čaka na nove lastnike. O poteku akcije bomo javnost sproti obveščali. Pred dobrim tednom dni smo, skupaj s SKLABOM, z računalnikom osrečili družino iz Zagorja. Sredstva so seveda omejena, občinski proračun prav tako. Se še najdejo podjetja in privatniki, ki imajo posluha za tovrstne potrebe? Glede tega moram posebej izpostaviti podjetje XELLA, ki se je doslej še Delavnice DPM so dobro obiskane 7CL + vedno odzvalo naši prošnji, večkrat nam je priskočil na pomoč tudi IGM. Verjetno je materialna kriza na vseh področjih. Naša zahvala gre tudi članom Slikarske kolonije Izlake Zagorje. Letos so že drugič priredili slikarsko kolonijo za otroke, kjer so se udeleženci Kolonije z veseljem pridružili mladim ustvarjalcem in so skupaj z njimi celo pripravili razstavo v Delavskem domu Zagorje. Sredstva verjetno niso edina težava? Res je. Najbolj pereč problem, če zanemarimo finance, je prostor. Nimamo prostorov, kjer bi se odvijale naše aktivnosti. Zakup je zelo drag in nam skupaj s prevozom odnese največ sredstev. Prostor je izključni krivec, da med poletnimi počitnicami nimamo dopoldanskega varstva za učence prvega in drugega razreda. Poleg tega bi rada razširila mrežo prostovoljcev. Študenti so se doslej dobro odrezali ali bi bila vesela tudi upokojenih pedagoških delavcev. Sodelovanje s starši? Starši se udeležujejo naših aktivnosti, nekateri celo redno. Kadar gre za ustvarjalne delavnice, je bolje, če otroke prepustimo njihovi ustvarjalnost. Na prireditvah in izletih pa so starši zelo dobrodošli. Vidim, da je idej veliko. Dela nikoli ne zmanjka.... Ne in dobro je tako. Nisem še omenila pustovanje v sodelovanju z zagorskim vrtcem, sodelovanje z zagorskimi šolami, podpiramo Otroški parlament in vse kar se tam dogaja od marca naprej, bralno miško, bralno značko, Veselo šolo... Odkrila sem, da DPM v Zagorju obstaja od leta 1960, mogoče se je le imenovalo drugače, cilji pa so še danes popolnoma isti: Kvaliteta življenja in dobrobit otroka. ZPMS je tudi pobudnik Konvencije o otroških pravicah. Omenila bi še urnik naše pisarne: vsak dan od 8. do 12. ure na občini, v 3. nadstropju. Sicer pa smo dosegljivi na GSM 041 699 412 ali na 03 56 55 721 Lahko tudi pišete na: tanja. sibila@zagorje.si Informacije o naših projektih se lahko dobijo na spletni strani www.zagorje.si Veliko bi še lahko povedali o delu, ki ga opravljate. Kaj pa Tanja privatno? Kmalu bom postala diplomirana socialna delavka, ld zelo rada kuha in preživlja čas doma ali naravi. Rada se sprehajam in se rekreiram s plavanjem in tekom. Ljubiteljica sem živali, dobre knjige in ldepeta ob kavici. Občasno pa potrebujem tudi trenutek samo zase, ko sem v družbi sama s seboj. Tanja, želimo vam še veliko uspeha in prijetnih občutkov ob zadovoljnih otroških obrazkih! Slike: Tanja Šibila, besedilo: St.R. Prvi Evropski teden gozda od 20. do 24. oktobra 2008 je spodbudil Zavod za gozdove Slovenije, da v svoje aktivnosti vključi tudi novinarje, katerim bi predstavili lepote, koristi pa tudi problematiko slovenskih gozdov. »Kdor dela z gozdovi, dela z ljudmi,« je prepričan Jože Mori, sekretar Zveze lastnikov gozdov, ustanovljene leta 2006. Tako kot Zavod si tudi oni prizadevajo gozd približati ljudem in jih navdušiti za njegovo varstvo in uporabo. Že na avtobusu, ld je s Kongresnega trga krenil proti Mirni, so predstavniki Zavoda z direktorjem Joštom Jakšo na čelu razlagali o klimatskih razmerah in podlubnikih, ki uničujejo gozdno bogastvo, o problemih primestnih gozdov, kako se zaradi opuščenih kmetij gozd celo širi, zaradi infrastrukture Novinarji pri domu na Magolniku v bližini Svibnega krči i. t. d. Ob prvem postanku sredi gozda nad Mirno je vsestranski gozdar Jože Prah, organizator ekskurzije, pripravil srečanje z radoživim zanesenjakom dr. Markom Marinom, upokojenim umetnostnim zgodovinarjem na AGRF. Lotil se je neverjetnega podviga - sam je iz ruševin pozidal grad Speča lepotica, ld je po štiridesetih letih zasijal v vsej svoji lepoti. Spoštljivo je govoril tudi o drevesih, sredi katerih preživlja veliko časa. »Vsako drevo ima svoje življenje,« pravi. Naslednji postanek v Šentrupertu, eni najmlajših in najmanjših slovenskih občin, je bil namenjen ogledu razstave o drevesih in gozdu. Župan Rupert Gole, tudi predavatelj na Fakulteti za arhitekturo, posveča gozdu veliko pozornost, saj so bili prebivalci tega kraja od nekdaj povezani z njim. Prijeten je bil tudi obisk pri radeškem županu Matjažu Hanu, ki pravi, da jim je prav Jože Prah odprl oči, kako živeti z naravo, kako gozd ujeti v prostor Skupinska z radeškim županom Matjažem Hanom in ljudi. Radeška občina pa se loteva tudi različnih evropskih in celo svetovnih projektov. Župan nas je spremljal tudi do doma na Magolniku v bližini Svibnega, kjer se ves čas nekaj dogaja. Pričakali so nas gostoljubni domačini, Marija Imperle pa je v imenu KRCT Radeče predstavila njihovo obširno dejavnost, ld v veliki meri izhaja iz študijskih krožkov, povezanih z gozdom in ljudmi. Besedilo in fotografije: Fanči Moljk 0 m zmm Mtmm Astma ali naduha je bolezen, hi jo označuje trajno vnetje sapnic (bronhijev). Posledica vnetja in zoženja sapnic so simptomi astme: težko dihanje, kašelj, piskanje in občutek stiskanja v prsih, ki se ponavadi pojavljajo občasno ob poslabšanju vnetja sapnic. Astma je kronična vnetna bolezen dihalnih poti. Opredeljujejo jo tri značilnosti: prisotnost eozinofilcev (vrsta belih krvničk), preodzivnost dihalnih poti na številne dražljaje s posledičnim krčem dihalnih poti ter dokazljiva zožitev sapnic, ki popusti spontano ali pod vplivom zdravil. Epide-mološko gledano je astme po svetu vedno več. Bolj pogosta je v bogatih deželah ter v bogatejših družbenih slojih. Ocenjujejo da jo ima okoli 5 % odraslih ljudi, po nekaterih po-datldh pa se število povzpne na vrtoglavih 300 milijonov na svetu. O vzrokih si znanstveniki še vedno niso enotni, obstaja pa več možnih teorij nastanka bolezni. Ena teorija pravi, da astmo povzročajo dobre higienske razmere, ki onemogočajo normalen razvoj imunskega sistema ob stiku z bakterijami ali paraziti, druga krivi vse večje onesnaženje zraka za širjenje astme itd. V splošnem naj bi šlo za kombinacijo dednih dejavnikov in dejavnikov okolja. Bolnik z astmo je lahko brez težav ali pa ima le posamezne znake bolezni, lahko pa ima polno razvito obliko, ld največkrat poteka v epizodah. Simptomi so izrazitejši v jutranjih urah. Klinično očitna astma se kaže z občutkom pomanjkanja zraka, kašljem in piski v prsnem košu, ki jih zazna že sam bolnik ali pa jih slišimo s slušalkami. V telesnem pregledu poleg značilnih piskov ugotovimo povišano srčno frekvenco in frekvenco dihanja. Ob zelo hudem poslabšanju astme pisld izginejo, lahko se pojavijo motnje zavesti. Značilni sprožilci astme so vdihnjeni alergeni, mrzel zrak, telesna aktivnost, okužbe dihal, stres ter aspirin in podobna zdravila. Astme ne moremo pozdraviti, vendar z redno uporabo zdravil dosežemo občutno zmanjšanje simptomov, pogostosti poslabšanj in zavremo napredovanje bolezni. Najpomembnejša zdravila za preprečevanje napadov so inhalacij ski glukokortikoidi, ld zmanjšujejo vnetje v dihalnih poteh in tako preprečujejo simptome astme. Potrebno jih je uporabljati redno, njihov učinek se pojavi šele po nekaj tednih redne uporabe. Na voljo so v obliki pršil in praška za inhaliranje. Druga vrsta zdravil so inhalacij ski bronho-dilatatorji, Id spadajo med olajševalce in ublažijo simptome ob poslabšanju bolezni. Uporabljamo jih po potrebi, njihov učinek se pokaže že po nekaj minutah. Poleg zdravil Normalni bronhiol Astmatični bronliiol Razlika jned sapnicami zdravega človeka (levo) in bolnika z astmo (desno) Zdravila za zdravljenje astme pomagajo tudi nekateri nemedicinski ukrepi, kot so redna telovadba, vegetarijanska dieta ter sproščeno dihanje s trebušno prepono skozi nos. Maja Knez, dr. med. Prehlad je vnetje zgornjih dihal (nosa, žrela in grla), ki ga povzročajo različni virusi. Teh je okoli 200 vrst, zato po prebolelem prehladu, ki ga je povzročil eden izmed njih, ne postanemo odporni proti ostalim prehladnim virusom. Gripa ali influenca je akutna okužba dihalnih poti, ki jo povzročajo virusi gripe tipa A, B ali C. Ti nenehno spreminjajo svoje lastnosti. Kljub temu pa se lahko - v nasprotju s prehladom - pred gripo precej zanesljivo zavarujemo. Vsako leto se lahko cepite s cepivi, Id so prilagojena tisti vrsti virusa, ld se bo v prihajajoči sezoni gripe najverjetneje širil. Pri gripi in prehladu moramo čimveč počivati, piti veliko tople tekočine in za krepitev obrambne sposobnosti organizma zaužiti dovolj vitamina C. Ali ste vedeli? ... da prehlad povzroča več kot 200 različnih vrst virusov? Proti njim nikoli ne postanemo popolnoma odporni. ... da se iz navadnega prehlada lahko razvijejo resne bolezni, tudi bronhitis ali celo pljučnica? V primeru, da se stanje v treh do štirih dneh ne izboljša, se posvetujte z zdravnikom. MaH NAŠA m0ČN09 @ O&itaja Lzmitzn učLtztj, Že zazutnsmo: to jz nazaua. Štirinajst dni pa kar štiriindvajset malih dušic - devet punčk in petnajst fantkov. 14.10.2008 Mojca Horvat, Novi Log 17, Hrastnik - sin Patri k 15.10.2008 Lidija Svenšek, Cesta zmage 25, Zagorje - sin Anej Drgan Darinka Bene, ul. Sallaumines 5, Trbovlje - sin Mark Brglez Sonja Hodžič, Cesta prvoborcev 39, Hrastnik - hči Ana Haralavič Sabina Zmrzlak, Knezdol 48, Trbovlje - hči Lara Anžel 16.10.2008 Adriana Kozamernik Jukič, Vrše 2la, Medvode - hči Ana Jukič Barbara Felzer, Dobrna 9 c, Dobrna - hči Špela Klara Ana Klančišar, Ul. Sallaumines 5 b, Trbovlje - hči Neva Milena Grgič 17.10.2008 Janja Pavlin, Štihova ul. 10, Ljubljana - hči Ema Marija Urška Jerman, Studence 6, Hrastnik - sin Miha 18.10.2008 Denisa Živkovič, Rove 9a, Zagorje - sin Gal Izgoršek 21.10.2008 Darja Krasna, Savska c. 24, Domžale - sin Ožbej Ana Kozole, Pod hribom 10, Dol pri Hrastniku - sin Lian 22.10.2008 Anja Lendero, Petelinkarjeva 7, Kisovec, Zagorje - sin Anže Baš 23.10.2008 Regina Doberšelc, Cesta 1 .maja 18, Hrastnik - sin Jan Šafarič Tanja Guzej, Vrtnarija 8b, Vrhnika - sin Anže Rupnik Brigita Mišic, Kolonija 1 .maja 23, Trbovlje - sin Svit Gajšek Petra Sušnik, Ul. Josipine Turnograjske 7, Preddvor - sin Gal 24.10.2008 Milanka Vrtačnik, Prapreče del 5 b, Trbovlje - hči Nika Vrtačnik Andreja Gobove, Obrežij a 16, Izlake, Zagorje - hči Lea 25.10.2008 Katja Žibert, Dolenja vas 166, Prebold - sin Val Jevšnik Angjelina Gjugjaj, C. komandanta Staneta, Medvode - sin Djoka Tatjana Zupanc, Log 25, Hrastnik - sin Jure 27.10.2008 Helenca Poplas, Šmarska cesta 34, Sevnica - hči Maruša Petelin ISKRENE ČESTITKE! Mala Joana še ni dopolnila mesec dni, pa že zbuja pozornost v svojem okolju. Je namreč p ra pra vnukinja Justi Pufler iz Hrastnika, rojene leta 1918. Pra, pra... Justi z Joano Spomladi je dopolnila 90 let. Sin Ečo, ki je opravljal poklic ročnega steldopihalca, poznamo pa ga tudi kot dobrega pevca in športnega ribiča, je ženo Kristino in mamo Justo pretekli petek odpeljal k svoji hčerki Alis, ki je postala babica, da napravijo zgodovinski posnetek. Saša, enaindvajsetletna mamica, poročena Seme, je končala šolo za zdravstvenega tehnika in se že tudi vpisala na tečaj maserke, da bo lažje dobila službo. Za zdaj še živi pri mami Ais, frizerki, ld že razmišlja, kakšno frizuro bo oblikovala črnolasi vnukinji. Pet generacij Mah Joani, rojeni 6. oktobra 2008, želimo, da bi se čim lepše počutila na tem svetu, vsem pa ob srečnem dogodku iskreno čestitamo! Fanči Moljk ■7 c\\/n @ mmimpsmm Mefistova razmišljanja Od hvale (lastne) se ne da živeti. Štiri leta hitro mine. Tudi za oblast velja, da čas neusmiljeno teče. Zadnja leta smo poslušali veliko pohval s strani vlade, Id se počasi, a vztrajno poslavlja od vodenja države. Vse, kar naj bi bilo dobrega, je vlada Janeza Janše pripisala sebi in vse, kar naj bi bilo slabo, je podelila delovanju vlad pred letom 2004 s povdarkom na LDS in njenih levo političnih koalicijskih zaveznic. Najbolj glasni so bili oblastniki, ki se v zadnjih dneh poslavljajo od oblasti, glede visoke gospodarske rasti, ki je bila zabeležena v zadnjih štirih letih. Pri tem pa so v svojih hvalah pozabili omeniti druge ekonomske dejavnike, ld so bistveno slabši. Po ugotovitvah raziskav Eurofounda in podatkih Eurosta-ta, je bila rast plač v EU-27 v letu 2007 nominalno v povprečju 7 odstotna, v zahodnoevropskih državah EU-15 pa 2,9 odstotna. Realna rast plač, ki pri izračunu upošteva tudi stopnjo inflacije pa je bila 2,3 odstotna v EU-27 in 0,2 odstotna v EU-15. Med državami članicami so velike razlike. Plače so se najbolj povišale v tistih državah, kjer so bile prej najnižje. Izjema je Slovenija, kjer so se na podlagi ugotovitev in raziskav Eurofounda in po podatldh Eurostata realne plače v primerjavi z vsemi ostalimi članicami EU lani najbolj zmanjšale in sicer kar za 3,5 odstotka. Hvaljenje z visoko rastjo produktivnosti še toliko bolj zbledi, če upoštevamo dejstvo, da je produktivnost rasla bistveno hitreje od plač. Pri tem pa velja upoštevati, da je podoben trend mogoče zaznati tudi v prvem polletju 2008, ko so se plače sicer zvišale za 4,9 odstotka, še hitreje in močneje, kar za 5,2 odstotka, pa so se v enakem obdobju letos dvignile cene. Produktivnost se je v Slovenije v prvem polletju 2008 povečala za 3,3 odstotka. Zaostajanje plač v Sloveniji je realno 3,5 odstotno in je največje v letih od 2004 do 2008. Izgovor, da je inflacija v Sloveniji dobila krila v rasti plač, ne drži, saj smo imeli v letu 2007 v Sloveniji negativno rast plač in najvišjo inflacijo. Evropske plače so v povprečju 1,5 krat večje od slovenskih. Enako velja tudi za merjenje življenjskega standarda. Indeks ravni med povprečnimi neto plačami v devetih najbolj razvitih državah EU in Slovenijo je še bolj zgovoren in znaša 44%. Ce bi pri nas ocenjevali nivo revščine z avstrijskimi kriteriji, bi rezultati zabeležili osupljivih 72 odstotkov Slovencev, ki so se znašli v breznu revščine. Pri tem velja omeniti, da je Avstrija glede plač in življenjskega standarda nekje v sredini najbolj razvitih držav EU. Toliko o samohvali in pohvalah vlade J.J., ki je v okvirih EU pridelala visoko gospodarsko rast, najvišjo inflacijo in za kar 3,5 odstotni padec realnih plač v obdobju svoje vladavine. Naj gredo z bogom, bo verjetno dejal povprečen Slovenec, ko bo padel zastor nad zadnjim dejanjem še tleče oblasti. Ni pa jih malo, ki bodo Janezu in njegovim pomahali v slovo in razmišljali o naslednjem volilnem snidenju. Da, hvala, še posebej lastna, ne obeta dolgega vladanja, naj bo v poduk novi, prihajajoči oblasti. Mefisto Martinovanje 1 1. novembra - godu j e sv. Martin. To je v Sloveniji star ljudski praznik, ki naznanja konec dela na poljih in krst mladega vina, Martinovo. Praznik je tradicionalno povezan s pitjem vina, saj se okoli tega datuma mošt spremeni v vino. Takrat se po Sloveniji pripravljajo različna praznovanja in pokušine mladega vina, kmetje na Primorskem pa pripravijo osmice, osemdnevne veselice po kmetijah, na katerih poleg vina ponudijo še druge domače dobrote, kot so pršut, domače salame, klobase in sir, pa tudi kuhano zelje, repo in kuhane štruklje. Legenda pravi, da je sv. Martin spremenil vodo v vino kot Kristus v Kani galilejski. Tako naj bi se okrog martinovega tudi mošt spremenil v vino. Martin se je rodil okoli leta 316 v Panoniji, današnji zahodni Madžarski. Pri dvanajstih letih je proti volji svojih staršev zaprosil za sprejem med katehumene. Pri petnajstih letih je stopil v državno vojsko in postal častnik gardne konjenice. Kasneje se je poslovil od cesarske službe in se napotil k škofu Hilariju v Poitiers, kjer je prejel nižje redove (prve stopnje do duhovništva), nekaj let kasneje pa je prejel mašniško posvečenje. Leta 371 so ga verniki in duhovniki izvolili za svojega novega škofa. Verno ljudstvo ga je kmalu po njegovi smrti leta 397 začelo častiti kot svetnika. Bil je eden prvih svetnikov nemučencev, ki mu je Cerkev priznala svetniško čast. Je zavetnik vojakov, pastirjev, revežev in suknarjev. Na Slovenskem je sv. Martin poznan predvsem kot usmiljen vojščak, ld z mečem razreže svoj plašč, da bi ga dal revežu. Tak je najpogosteje upodobljen tudi na oltarnih slikah v slovenskih cerkvah. O njem pa je poznana tudi legenda o goseh; ta pravi, da je bil po smrti škofa Hilarija sv. Martin imenovan za škofa. Ko so ga iskali, da bi mu sporočili novico o imenovanju, se je skril med gosi, da ga ne bi našli, a so ga te izdale. Tako morajo gosi “za kazen” na dan njegove smrti umreti. Iz tega naj bi izvirala tudi navada, da se na Martinovo pripravlja pečeno gos. In še nekaj o vinu: Pijmo to vino, užijmo ga za svoje zdravje in srečo! (). Mrzel) Trta je živo bitje, njeno vino umetniško delo. (A.Kristančič) Z vinom tudi posli bolje tečejo! (Ljudska pregovor) Pij vino, a glej da ono ne popije tebe! (Romunski pregovor) Vino je najboljše zdravilo. (Slovenski pregovor) Brez kruha in vina se ohladi tudi poželenje. (Latinski pregovor) Med umetnostjo in vinom je veliko skupnega. (J. Verboten) Vino zna vse jezike (J. Trdina) Vino je dobrega srca. (I. Blazina) Dobro vino je najboljši prijatelj. (W. Shakespeare) Kadar vino govori, takrat skrivnosti ni. (Ljudska modrost) Vino je življenje. (Ljudska modrost) Vino utopi skrbi. (Ljudska modrost) Srce lahko laže, vino nikoli. (T.Tsukamoto) Vsako vino ima svoj dom. (D. Medved) Voda za obraz- vino za dušo. (Italijanski pregovor) Vino je sonce v steklenici. (Francoski pregovor) Moškega zmešata vino in ženska. (Ljudska modrost) Vino tlakuje pot v sedma nebesa. (Nemški pregovor) Trta ostaja, vse dingo mine. (S. Ljubljanovič) Se Kristus je bil vesel, ko je vince pil. (Ljudska modrost) Kdor se z vinom opije se strezni, a kdor se s 'kruhom, težko. (Slovenski pregovor) Peti in piti si je v rodu! (Slovenski pregovor) Bog je ustvaril samo vodo, človek je napravil vino!! (V.Hugo) Se bog bi dobre volje bil, če bi vince pil! (Slovenski pregovor) Za različne dogodke izbiramo različna vina! (L.Filipič) Vsak od nas vidi v vinu nekaj svojega! (Nemški pregovor) Po različnih virih: St.R. -7 a/n TILIA Zavarovalnica Tilia, d.d. Članica skupine SavaRe Vabimo vse prebivalce Zagorja in okolice v svoje nove poslovne prostore. Od 8. oktobra dalje lahko za svojo varnost poskrbite na Cesti zmage 11 v Zagorju, kjer vam bomo z veseljem svetovali in prilagodili zavarovanje glede na vaše želje in potrebe. POSLOVALNICA Zagorje Cesta zmage 11, 1410 Zagorje ob Savi tel.: 03/ 56 68 532, fax: 01/ 56 68 533 www.zav-tilia.si DELOVNI ČAS Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek od 7.00 do 15.00 od 7.00 do 15.00 od 7.00 do 17.00 od 7.00 do 15.00 od 7.00 do 13.00 Zavarovalnica Tilia, članica skupine Sava Re. Mi trije smo najboljši par NLB Naložbeni par Sestavite si varno naložbo s pravilno razpršitvijo sredstev. Večji del vašega enkratnega vplačila vplačate v NLB Depozit z letno nespremenljivo obrestno mero 5,55 % in z dobo vezave 13 mesecev ter manjši del, vsaj 15 %*, v katerikoli vzajemni sklad družbe NLB Skladi ali v življenjsko zavarovanje NLB Naložba Vita Mega. Na voljo imate dve možnosti, vsaka od njiju vam nudi usklajeno naložbo, v katero modro porazdelite vaša vložena sredstva. V vsakem primeru pa boste dobili izvrsten depozit, ki bo varoval vašo naložbo tudi v negotovih časih. Ponudba velja od 15. oktobra do 30. novembra 2008 Za več informacij obiščite najbližjo NLB Poslovalnico ali pokličite na brezplačno številko 01 477 20 00. www.nlb.si/nalpzbeni-par NLB® * Minimalno možno vplačilo v posamezni produkt znotraj NLB Naložbenega para ne sme biti manjše od 15 % vseh vplačanih sredstev oziroma minimalno 1.100 EUR. Opozorilo vlagateljem: Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., upravlja vzajemne sklade NLB Skladi - Svetovni sklad delnic, NLB Skladi - Sklad slovenskih delnic. NLB Skladi - Sklad obveznic, NLB Skladi - Kombinirani sklad, NLB Skladi - Dinamični sklad delnic. NLB Skladi - Sklad evropskih delnic. NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva. NLB Skladi - Naravni vin, NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo, NLB Skladi -Kombinirani sklad Nove Evrope, NLB Skladi - Visoka tehnologija, NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški, NLB Skladi - Globalni delniški sklad in NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški. Storitve trženja in prodaje investicijskih kuponov vzajemnih skladov opravljata na podlagi pooblastila družbe NLB Skladi NLB d d. in Banka Celje d.d Podrobnejši podatki in informacije o vzajemnih skladih so vsebovani v prospektih vzajemnih skladov z vključenimi pravili upravljanja in v izvleduh prospektov vzajemnih skladov. Pred pristopom vlagatelja k pravilom upravljanja posameznega vzajemnega sklada morata družba NLB Skladi oziroma banka vlagatelju brezplačno izroöti izvleček prospekta vzajemnega sklada, na njegovo zahtevo pa morata vlagatelju brezplačno izroöti tudi prospekt z vključenimi pravili upravljanja, zadnje objavljeno revidirano letno in polletno poročilo vzajemnega sklada. Gradiva o vzajemnih skladih so vlagateljem dostopna na sedežu družbe NLB Skladi na Trgu republike 3 v Ljubljani vsak delovni dan med 10. in 12. uro, na pooblaščenih vpisnih mestih banke med njihovim delovnim časom ter na spletni strani www.nlbskladi.si. | Vzajemni skladi družbe NLB Skladi niso bančna stontev in ne pnnašajo zajamčene ali garantirane donosnosti. Tako naložbe v vzajemne sklade tudi niso vključene v sistem zajamčenih vlog, ki velja za vloge fizičnih oseb in malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih oziroma potrdilih o depozitu, ki se glasijo na ime, zbranih pri bankah in hranilnicah. Zaradi neugodnih gibanj tečajev vrednostnih papirjev in valut obstaja možnost, da vlagatelj med varčevanjem ne dobi povrnjenih vseh sredstev, ki jih je vložil v investicijske kupone vzajemnega sklada. | Zavarovalnica, ki sklepa zavarovanje: NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana. Zavarovanje tržijo banke bančne mreže, ki nastopajo kot zavarovalni posredniki, ter za donose in izplačila ne jamčijo. NLB Naložba Vita Mega m depozit m m vključena v sistem zajamčenih vlog. NLB Naložba Vita Mega je naložbeno življenjsko zavarovanje, pn katerem je donos v celoti odvisen od gibanja vrednosti enot premoženja vzajemnih skladov. Tveganje, da bi znesek izplačila naložbenega življenjskega zavarovanja lahko bil nižji od zneska vplačila v naložbeno življenjsko zavarovanje prevzema zavarovalec. ;e 2, 1000 Ljt