Poštnina plačana v gotovim
Marmonta
Cena 1 Din
n v. (XH.). štev. 64
Maribor, petek 20. marca 1931
»JUTRA«
:*
iAa a a/uii nede ie n praznikov vsak dan ob 16. uri
^acun pr' poštnem ček za v. v Ljubljani št. 11.409
- v -< nasečnd ne o n s n \ uKr »vi at do ocišti 10 Din dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po larifu
Ogla9e sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
Resnica o razorožitvi premaganih
Med drugim je bil na mirovni konferenci v Parizu siJrejet tudi sklep, “a premagane države Nemčija, Avstrija, Madžarska, Bolgarija in Turčija ne smejo več vzdrževati stalne red ne vojske. Dovoljena jim ie bila le najeta vojska za vzdrževanje domačega miru in reda, policija žandarmerija in obmejna straža. Obenem jim je bilo Prepovedano izdelovanje kakršnegakoli orožja, pred vsem topov, strojnih Pušk, tankov, aeroplanov, podmornic j6r municije. Stare zaloge so bile de-'otiia zaplenjene na korist zmagovitih ^Veznikov, deloma pa uničene. Tudi ireišnje tovarne za orožje, municijo in *Ploh vojni materijal, so se morale Prerneniti in reorganizirati v mirov-ne svrhe.
•;Se to je bilo spočetka iudi zares več ali manj temeljito izvršeno, za Nadaljnjo kontrolo pa so bili postavljeni posebni zavezniški komisarji v Berlinu, na Dunaju, v Budimpešti, Sofiji ter v Carigradu
Vilika železniška nesreča v Franciji
KATASTROFA JE ZAHTEVALA TUDI 10 ČLOVEŠKIH ŽIVLJENJ, VEČ POTNIKOV PA JE BILO TEŽKO RANJENIH.
PARIZ, 20. marca. Preteklo noč se je pripetila na progi Pariz—Bordeaux na postaji Etampes težka železniška nesreča. Neki brzovlak, ki se na tej postaji ne ustavlja, je vozil skozi postajo s hitrostjo 80 km na uro. V trenutku, ko je šel viak preko neke kretnice, je službujoči železničar kretnjo obrnil, na kar se je vlak raztrgal na dva dela. Lokomotiva s tremi vozovi je drvela dalje, dočim so ostali vozovi, jedilni, poštno-ambulančni in 3 potniški, skočili s tira. Pri tem je jedilni voz trčil s tako silo na prazno garnituro nekega lokalnega vlaka, ki je stal na stranskem tiru, da je bilo nekaj vozov popolnoma razbitih.
Nesreča je zahtevala 10 smrtnih žrtev, 20 oseb pa je bilo težko ranjenih. Od težko ranjenih sta dva kasneje umrla v bolnici, eden pa se bori s smrtjo. Med smrtnimi žrtvami je tudi angleški državljan Wittman, pri katerem so našli veliko svo to denarja, dočim je bil njegov brat težko ranjen in ima poškodbe po vsem telesu. Med mrtvimi je dalje nemški vse-učiliški profesor dr. Dhomer, ki je bil na potu v Madrid, da predava na tamkajšnji univerzi, in pa župan svetovno znanega zdravilišča in letovišča v Biaricu, Aristi-de Petit.
Srof Bethlen o neuspehu ženeuske gospodarske konference
BUDIMPEŠTA, 20. marca. Ministrski predsednik grof Bethlen je sprejel deputacijo madžarskih gospodarskih krogov in ji izjavil med drugim, da bo radi neuspeha zadnje zenovske gospodarske konference moralo priti do čisto nove orijentacije gospodarske politike v Evropi. Med agrarnimi in
 industrijskimi državami bo moralo
Že kmalu "po priti do sporazuma na podlagi prefe-sprejemu tega sklepa se je pa dogo-Irenčn‘h carin- v to svrho pa je nujno dil v Turčiji prevrat, ki je izvet?bo' P°trebna sklenitev trgovinskih pogodb
dar se bo nadvojvoda Albreht priključil opoziciji. Po sedanjih prilikah nimata pa upanja, da bi bila izvoljena. —
razorožitve in uvedbo kontrole sploh onemogočil. Bila je to Kemalova re-volucija, ki je Turčijo zopet dvignila
110	popolne samostojnosti in enakopravnosti. Od tedaj dalje Turčija ni spadala med one države, ki jim je Pboroževanje prepovedano. Tako se Je zrušil prvi steber splošnega načela.
Prav tako pa so se polagoma skušale otresti prepovedi oboroževanja tudi vse ostale premagane države.
rosile so najprej za dovoljenje, da smejo povečati svoje najemniške čete, m sicer pod pretvezo komunistične nevarnosti, kar jim je bilo, vsaj Nemčiji, deloma tudi priznano. Potem so nastopile za odstranitev razorožit-vemh komisarjev in so tudi to dosegle. Danes kontrolnih komisij ni več niti v Berlinu niti v Budimpešti, Sonji in na Dunaju. Naposled so pa prišle na vrsto še razne javne in tajne Pogodbe med premaganimi in poedi-nimi zmagovalci, tako n. pr. med Madžarsko in Italijo ter Bolgarijo in dalijo, po katerih se pod plaščem zavezništva nemoteno kršijo razorožitve določbe mirovnih pogodb. Mi-tega pa delujejo v vseh premaga-n'h državah številne privatne organi-Zflcije, ki niso prav nič drugega, kakor rezervne bojne formacije, n. pr. Stahl-nelm, Heimwehr. Prebujajoči se Mad-nari. MakcdonstvtiioČi itd. Orožje in "/‘»ličijo dobivajo deloma iz doma-^'n tajnih tovarn, deloma pa od svo-, . Zveznikov. Iz raznih let so nam vara znane številne afere zaradi ii, a:/-a'i!?. orožja na Madžarsko iz Ita-
r^r ' Nemčijo iz Rusije.
-oda ne samo tajno, tudi javno se a ga n e države oborožujejo in
med posameztjimi državami.
, Zeppelin’* poleti u Egipt
KAIRO, 20. marca. Angleška vlada je dovolila zrakoplovu »Grof Zeppelin«, da poleti v Egipt. Zrakoplov bo odplul iz Friedrichshafna v Severno Afriko preko Balkana.
Kandidature Habsburgovceu na madžarskem
BUDIMPEŠTA, 20. marca. V političnih krogih se pripravljajo na nove volitve, dasi še ni zanje določen rok. Čuje se, da nameravata tokrat kandidirati tudi dva člana habsburške rodbine, ki se hočeta posvetiti aktivni politiki: nadvojvoda Albreht, sin nadvojvode Friderika, ki bo kandidiral v Debrecinu, in nadvojvoda Josip Franjo, sin nadvojvode Josipa, ki
Tragedija naših rojakou
TRST, 20. marca. Te dni so sredi noči prišli na tovornih avtomobilih v Boršt pd Trstu mnoigobrojni fašisti in karabi-nijerji in vdrli v hišo Petaroša, kojega tri sinove je sodišče v Trstu in contuma-ciam obsodilo radi sabotaže in nedovoljenega prekoračenja meje. Zavlekli so očeta obsojenih v srajci na cesto in zahtevali, da jim pove, kje so sinovi. Ker jim ni mogel dati odgovora, so ga strašno trpinčili in ga pustili nezavestnega in v krvi na cesti. Še tisto noč so našli sosedje starčka, krvavečega iz več ran, in ga odpeljali v hišo. Tam pa je našel revež svojo hčerko mrtvo. Vsled strahu jo je zadela kap.
obračunavanje med fašisti in protifa-šisti. Policija je odredila strogo preiskavo, da dožene vzroke zločina. Morilca kljub skrajnim naporom do-sedaj še niso mogli izslediti.
Nesreča na morju
LONDON, 20. marca. Nedaleč od rtiča Erina se je pri otoku Mame v irskih vodah pripetila ladijska katastrofa, ki je zahtevala 9 človeških žrtev. Iz Glasgowa prihajajoči parnik »Citrine« je zadel na neko pečino in ga najbrže sploh ne bo več mogoče rešiti. Sunek je bil tako močen, da je pri tej priliki cela vrsta ljudi padla v morje in jih je 9 našlo smrt v valovih
Skriunosten zločin
BRUSELJ. 20. marca. Sredi mesta so odkrili skrivnosten zločin, ki pa še ni pojasnjen. Ko je hotel neki italijanski trgovski potnik, čegar ime še ni ugotovljeno, stopiti v neko gostilno, se je pripeljal mimo avto, in šofer je za hip ustavil. V tem trenutku je neznanec, ki je bil v avtu, oddal na italijanskega trgovskega potnika tri stre le iz revolverja, nakar je avto z divjo hitrostjo nadaljeval vožnjo. Smrtno nevarno zadetega Italijana so takoj odpeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Zdravniki nimajo nobenega bo nastopil kot kandidat v Budimpešti, upanja, da bi mu mogli rešiti življe-Oba bosta kandidirala izven strank, ven-! nje. Splošno se domneva, da gre za
Tako je znani nemški publicist Carl Mertens v reviji »Die Zeit« prav te dni dokazal, da ima Nemčija, torej »razorožena« Nemčija, stalno pod orožjem 100.000 vojakov, 50.000 vojaško organiziranih policajev, 32.000 železniške brambe ter 70 do 80 tisoč obmejnih stražnikov. Tako je tedaj v Nemčiji stalno pod orožjem najmanj
250.000 mož, dočim jih je v »oboroženi« Franciji, brez kolonijalnih čet, efektivno le krog 270.000, tedaj samo
20.000 več. Prav tako je pa tudi zanimivo, da izdaja Nemčija za svojo vojsko skoraj točno toliko kakor Fran
Vzh* ;-';''	uuurui&ujKji/	...	cija.	Prva	ima	v	proračunu 18 mlli-
^ržuteic velike čete redne vojske. I jard, druga pa s koloailami, oaoru*-
rico, utrdbami itd. 19 milijard fran-kov.
Iz vsega tega se jasno vidi, da^ je vsa »razorožitev« premaganih držav zelo relativna in v svojem poslednjem bistvu le navidezna. Vse štiri: Nemčija, Avstrija, Madžarska in Bolgarija bi v slučaju nove vojne lahko v najkrajšem času postavile na svoje meje prav take armale, kakor če ne bi bile »razorožene«. Za to bi jim bilo treba samo uvesti še splošno vojaško obveznost, kar bi se lahko zgodilo v 24 urah brez vseh zaprek. Tako je tedaj tudi ta ukrep in rezultat mirovnih konferenc postal — udarec v vodo.
Tragična smrt uglednega moža.
Včeraj zjutraj so našli pasanti, ki so prihajali po državni cesti od severa proti Mariboru, v bližini vile, ki je bila svoj čas last g. dr. Bogumila Vošnjaka, ob cesti z glavo v jarku ležati 51-letnega posestnika, občinskega odbornika in sodnega cenilca iz Košakov g. Ruperta Pir-herja. Mož je bil že mrtev. Zadušil se je v vodi obcestnega jarka, ki je je bilo 15 do 20 cm. Takoj obveščeni pogrebni zavod je truplo prepeljal v mrtvašnico na Pobrežju, kjer je bila izvršena obdukcija in kjer bo jutri ob 16. pogreb. Pirher je šel v noči na Jožefovo nekoliko po polnoči proti domu in ga je najbrže na mestu, kjer je obležal, zadela kap. V nezavesti se je udušii, ker je padel z glavo naravnost v vodo v jarku. —
Človek v plamenih.
V	sredo zvečer so v baraki trgovca i delikatesami in lastnika točilnice na Meljski cesti 76, Frana Marka, nekater-niki slavili Jožefa nekaj čez polnočno uro. Med njimi je bil tudi 221etni natakar restavracije Union Franc Krabonja, ki se je po končani zabavi brez vednosti gospodarja barake splazil spat v podstrešje. Na Jožefovo krog 2. zjutraj pa so opazili pasanti, da se vali iz barake dim in čuli so tudi že iz podstrešja prasketanje ognja. Vdrli so v barako in zbudili gospodarja in ženo. Iz pisarne *Drave« so telefonirali požarni bratnbi, ki je bila v hipu z dvema brizgalnama na dcu mesta. V ten: času pa je skočila iz podstrešja na cesto — goreča baklja. Bil je natakar Krabonja, ki je bil v plamenih in že ves črn in ožgan. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v bolnico, kjer pa se bori s smrtjo, ker je njegovo stanje brezupno. Gasilci so po dveurnem napornem delu rešili vsaj pohištvo iz goreče barake. Škode je krog 100.000 Din, je pa krita z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, se gotovo ne ve, verjetno pa je — ker je pričelo goreti v podstrešju — da je Krabonja zaspal z gorečo cigareto.
Z vrelo kavo se poparil.
Štiriletni vnukec podnajemnice Zofije Grabič v Trstenjakovi ulici 20, Petek Otmar, se je na Jožefovo igral pri babici v kuhinji. Pri tem je zagrabil za lonec, ki je bil poln vroče črne kave, in si raz-
iil	kavo po obrazu in prsih. S težkimi o-peklinami so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnico. —
Oddaja zgradbe dveh dvonadstropnih stanovanjskih hiš v Mariboru
se bo vršila potom ofertakie licitacije dne 15. aprila t. 1. pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubijnni. poeoji, pr<i-•ajču>ni in o»4rfi pa P»i i.itt?n
Mariborski in dnevni drobiž
Položaj naše mlinske Industrije
LANI SMO IZVOZILI KOMAJ ZA KAPACITETO ENEGA MLINA. - KJE. TIČE RAZLOGI ZA ZASTOJ?
V	naši državi je skupno 750 mlinov s celokupno kapaciteto 650 vagonov dnevno. Motorne sile teh mlinov znašajo skupno 22.000 HP, zaposlenih je v njih okrog 10.000 delavcev.
Stanje naše mlinske industrije je prav žalostno. Ker rabijo evropske uvozne zemlje letno 100.000 vagonov tuje pšenične moke, smo mi seveda le malo sodelovali v zadnjih letih pri zadoščanju teh zahtev. 1924. leta je znašal naš izvoz pšenične moke 6032 vagonov v vrednosti 238 milijonov dinarjev; 1926. leta 3478 vagonov v vrednosti 163 milijonov dinarjev; 1927- leta 2585 vagonov v vrednosti 80 milijonov dinarjev; 1928. leta 1642 vagona v vrednosti 36 in končno v 1929. letu samo 1060 vagonov v vrednosti 34 milijonov dinarjev. V prvi polovici 1930. leta je bilo izvoženih 410 vagonov v vrednosti okrog 13 milijonov dinarjev.
Če uvažujemo, da je dnevna kapaciteta naše mlinske industrije okrog 650 vagonov, znači to, da nam je uspelo v preteklem letu eksportirati baš enodnevno kapaciteto. Ali: mlin (povprečni trgovski) izdela 3 vagone, kar da letno 900 vagonov. Torej predstavlja lanskoletni celokupni izvoz kapaciteto srednje velikega trgovskega mlina.
Madžarska ubira v tem pogledu druge strune. Tako je na primer izvozila v 1928. letu za 890, v letu 1929 pa za 1050 milijonov dinarjev. Dočkn je izkoriščena celokupna kapaciteta naših mlinov jedva za 20 odstotkov, so izkoriščeni madžarski mlini za 48%.
Razlogi zastoja v mlinskR industriji so različni. Ker so prišle industrijske zemlje do prepričanja, da uporaba njihovih predmetov v agrarnih zemljah stalno pada, da se pa brezposelnost v njihovih zemljah stalno veča in to neprimerno bolj Ikot v agrarnih zemljah, zato so se
mariborsko glečališče
Petek, 20- marca. Zaprto.
Sobota, 21. marca ob 20. uri »Veriga« ab.
C. Kuponi.
Nedelja, 22. marca ob 15. uri »Ciganska ljubezen«. Znižane cene. Zadnjič. — Ob 20- uri »Čardaška kneginja«. Kuponi.
Iz gledališča: V soboto, 21. t. m. se bo ponovila Finžgarjeva drama iz kmečkega življenja »Veriga«. — V nedeljo, 22. trn- bosta dve glasbeni predstavi: ob 15. uri se bo pela pri znižanih cenah in zadnjič v sezoni priljubljena Lebarjeva opereta »Ciganska ljubezen«, zvečer ob 20. ari pa Kalmianova melodijozna in zabavna opereta »Čardaška kneginja«, ki šteje med letošnje najboljše operetne vprizo-ritve. — Radi obolelosti režiserja H. Tomašiča, ki pripravlja krstno predstavo Reharjevega misterija »Učlovečenje«, se študira sedaj Antoineova igra »Leseni konji«, ki je že na repertoarju s prejšnjih sezon. — Kulminacijo bo dosegla letošnja operetna sezona z vprizoritvijo Kalmanovega šlagerja »Cirkuška princesa«, ki ga pripravljata režicer Trbuhovič in dirigent Herzog.
Ljudska univerza v Mariboru.
Drevi bo predaval univerzitetni profesor dr. Ozvald iz Ljubljane o današnji nadkiulturi in o zakonu. Gospod profesor bo obravnaval probleme potrebe vzgoje za zakon. —
Predavanje dr. V. Kukovca.
Kot smo že javili, bo v soboto, dne 21. trn. ob 20. uri predaval v mali dvorani Narodnega doma minister n. r. g. dr. Vekoslav Kukovec o Češkoslovaškem politiku dr. Karolu Kraimefu. Predavanje priredi v proslavo 701etnice rojstva velikega Slovana dr. Kramafa Jugoslov. Češko slovaška liga skupno s Sokolom. JČ liga in Sokol toraj pričakujeta s strani slovansko čutečega občinstva polnoštevilno udeležbo.
preorijentirale v nabavljanju poljedelskih proizvodov, na drugi strani pa povečale svojo žitno produkcijo. Visoke zavarovalne carine onemogočajo uvoz naših proizvodov v industrijske zemlje in se je zato po vojni silno razširila mlinska industrija v prejšnjih konzumnih zemljah, odnosno pokrajinah kot v: Nemčiji, Če-hoslovaški, Franciji, Italiji, Avstriji. Vse navedene države reflektirajo v glavnem le na uvoz nepredelanih žit, dočim opravljajo mletje s svojo industrijo in s svojimi delavci.
Nadaljnji razlog leži v dumpingu, pod katerim spravljajo Američani in Avstralci na tržišča v ČSR, Švici, Italiji, Nemčiji itd. svoja kvalitativno prvovrstna žita. Nič manj pa ni nevaren specijelno za nas dumping, ki ga izvaja madžarska vlada z geslom.: »Izvoz za vsako ceno!« Madžarska vlada daje svojim izvoznikom nagrade, razne tarifne olajšave in končno oprostitev vseh davkov za službeni promet. Številke bodo najbolje prikazale, kako forsira madžarska vlada izvoz: 100 kg pšenice, postavljene na po-
Sokofa Maribor I.
stajo Barč in namenjene v Italijo, stane skupno 70 Din, nadaljnjih 87 Din pa dobijo izvozniki od države v obliki raznih nas ad in subvencij.
Zato je potrebno v prvi vrsti delati na to, da preide velik del našega življa od koruzne na prehrano s pšenično moko. S to preorijentacijo bo doseženo dvoje: povečala se bo uporaba belih mok, ki se ne morejo izvažati, na drugi strani pa se bo radi manjše uporabe koruze za ljudsko prehrano povečalo pitanje svinj.
Nadalje je treba poskušati doseči, da bi se moglo pripeljati naše blago do mej uvoznih držav pod najugodnejšimi prevoznimi tarifami. Z ugodnimi trgovskimi pogodbami pa .ie treba oslgurati znižanje uvoznih carin.
Higijenska razstava v Rogaški Slatini.
Zdravstveni dom v Mariboru priredi skupno s podružnico »Svete Vojske« v Rogaški Slatini enotedensko higijensko razstavo z otvoritvijo v nedeljo dne 22. t. m. ob 8.15 dopoldne v društveni dvorani pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini. Razstava bo odprta dnevno od 8.—12. in od 2.-6. zvečer in sicer do 29. marca. Ob priliki prireditve razstave same se bo vršilo v razstavni dvorani tudi več predavanj, .katera bodo pojasnjevali filmi oziroma skioptične slike. Za obisk razstave kakor tudi za predavanja se ne bo pobirala nikaka vstopnina. Vabimo vse tamošnje okoličane, da v čim večjem številu posetijo razstavo in predavanja. —
Cercle francais.
V	soboto dne 21. marca ob 20. uri bo predaval v hrvatskem jeziku gospod K. Hegedušič iz Zagreba v dvorani Zadružne banke o modemi francoski umetnosti od 1850. 1. do danes. To predavanje, ki ga bodo spremljale lepe projekcijske slike, bo uvod k razstavi moderne francoske grafike, ki se bo otvorila v nedeljo dne 22. marca ob 11. uri v mali dvorani Uniona. Vstopnine ni. —
Podružnica leriialnega saveza na drž. moškem učiteljišču
priredi v soboto, dne 21. III. ob 15. uri v slavnostni dvorani na zavodu velik koncert. Na. sporedu so izbrane glasbene, oz. pevske točke, ki jih izvajata dijaški orkester, oz. zbor pod vodstvom g. prof. Pahorja, čisti dobiček je namenjen v prid dijaštva- Vabimo vse prijatelje dija-štva in lepe zabave, da se koncerta v polnem številu udeležijo! —
Oblastni odbor Narodne Odbrane
sporoča vsem svojim članom in vsem narodnim društvom, da bo jutri 21. trn. ob 20. predaval v Narodnem domu podpredsednik Osrednjega odbora N. O., minister v p. g. dr. Vekoslav Kukovec o »dr. Kramaru in slovanskem problemu«, ter vabi k obilni udeležbi! —
Visok poset v Mariboru.
Povodom današnje dvajsetletnice ško-fovanja mariborskega knezoškofa g. dr. Andreja Karlina sta prispela včeraj popoldne v Maribor zagrebški metropolit g. dr. Ante Bauer v spremstvu svojega osebnega tajnika monsignora g. dr- Slamiča ter ljubljanski nadškof g. dr. Gregor Rožman. Danes ob 10. je bila v stolnici slovesna maša. Tudi so se vršile važne konference vseh treh cerkvenih dostojanstvenikov. —
Obrtniški praznik v Mariboru.
Včeraj dopoldne so proslavili mariborski obrtniki, kakof v ostalih delih banovine tudi v Mariboru pod vodstvom agilnega obrtnega društva svoj obrtniški praznik. Proslava se je vršila v veliki dvorani Narodnega doma. Udeležba j-brtnibov je bila njihovi znani zavednosti primerna. Zelo mnogobrojno se je pa zbrala obrtniška mladina, predvsem vajenci in vajenke pod vodstvom ravnatelja obrtne nadaljevalne šole gospoda Finka z ostalim učiteljstvom. Omladina je bila k tej proslavi letos prvič pritegnjena in po proslavi tudi po zaslugi gospe Kitzlerjeve obilno pogoščena. Pozdravni nagovor je izrekel predsednik obrtnega društva g. Kvas, nakar je v imenu učiteljstva g. ravnatelj Fink pozdravil mladino. Glavni točki ste bili predavanji g. Zadravca iz Središča in g. Založnika iz Maribora, ki sta oba obravnavala seda-
¥ f ebolo 21, marca
nji položaj obrtništva in razmerje obrtniškega naraščaja do učnih gospodarjev, do družbe, države in naroda. Kralju je bila med burnim odobravanjem občinstva odposlana udanostna brzojavka. Potek proslave je bil prav lep in je v hajvečji meri zadovoljil vse, ki so bili navzoči. Udeležba pa je ponovno pokazala, kako pravilno postopa naše obrtno društvo, ko v zadnjem času posveča večji del svojega dela dobri duševni in telesni vzgoji obrtniškega naraščaja, ker se tako delo med samostojnim obrtništvom Tirerado izkaže kot brezplodno.
Jožefovanje v Studencih
je poteklo brez vsakega incidenta. Ogromna množica »romarjev« se je do poznega večera pomikala po silno blatnih cestah. Cenili so jih na 20.000, vendar je večina prodajalcev zvečer z vidno nevo-ljo pospravljala svojo robo. Kljub redukciji še niti ostali niso prišli na svoj račun. Bilo je 94 stojnic, 5 vrtiljakov, 2 gugalnici, 2 fotografa, 4 strelišča, 1 smešni paviljon, 1 cirkus in nekaj »čudežnih« kolib. Razmeroma največji promet beleži električni vrtiljak, ki je bil naravnost oblegan. Občinski urad je z ostrimi odredbami in napisi preprečil pretepanje s kuhalnicami, kar so obiskovalci »pratra« zelo odobravali. Lep solnčni dan je omogočil dostojno čeprav skromno proslavo studenškega patrona. —
Smrtna kosa.
V	Studencih, Na obrežju 5a, je umrla davi Katarina Kremer, vdova po skladiščnem mojstru, stara 84 let. —
Avstrijci sistematski Izganjajo naše državljane.
Tekom zadnjih dni je dospelo potom odgona samo v Maribor več sto ljudi iz Avstrije, ki so jih tamošnje oblasti kot brezposelne in nadležne tujce izgnale. Vsak dan prihajajo novi. Pri tem postopajo — kakor vsi izgnanci soglasno izjavljajo — avstrijske oblasti zelo čudno. Prisilijo gospodarje — gre večinoma za delavce na kmetih, — da jim odpovedo, nato pa pridejo orožniki, jim dajo par dni zapora in jih nato izženejo. So med1 njimi taki, ki so od svojega rojstva, po 20 in več let, neprestano bili v enem in istem kraju Avstrije, imajo pa to nesrečo, da so naši državljani. Kaj ko bi se tudi naše oblasti pričele posluževati enakih sredstev, da se rešimo nepotrebnih ljudi iz Avstrije, ki našim odjedajo kruh?! /
Za naše rojake v Italiji
se je vršila včeraj služba božja z molitvami v baziliki Matere božje v Mariboru ob veliki udeležbi narodnega občinstva. Pevsko društvo »Jadran« je pelo. Tekom dopoldneva pa se je po ulicah vršila zbirka v nacijonalno-kuiturne svrhe. —
KIN O I
—Graiski:^
Od danes dalje:
100% govoreča in zvočna opereta DIJAK PROSJAK
Hans Heinz BOLLMANN, Jarmila NOVOTNA.
5555= Union: r-
Od danes dalje:
NA Z.A PADNI FRONTI
100% govoreči zvočni film:
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19., 21. uri: ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI
APOLO KINO:
Sobota, 21., nedelja, 22., dvolnl spored UDARI! — OGOLJUFANI GOLJUFI. _________ Fred	THOMSEN._________|
Naša narodna sramota.
Pod tem naslovom smo poročali v številki od 17. tm. o pogrebu gdč. Erne Po* ševe med drugim, da je poklonil na krsto pokojnice celo kamniški nadučitelj venec z nemškim napisom. To informacijo smo prejeli od zelo verodostojne
ob 20. uri v telovadnici
vojašnice kraila Petra I.
strani. Prizadeti pa nam zagotavlja, da to ne odgovarja resnici, ampak da je bil njegove rodbine venec brez napisa. Ni-mamo razloga dvomiti o resničnosti nje* giove izjave in jo lojalno objavljamo.
Ribji trg.
Na trgu so bile na prodaj sardele po *e Din, sipe po 24, morske jegulje po 30 to polenovka po 13—25 za kg. —
Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljutomeru
priredi na Marijin praznik 25. t. m. oh 8.30 dop. (po 8. maši) v 6. razredu deške šole svoj prvi letošnji sadjarski sestanekt na katerem bo predaval znani naš sadjarski strokovnjak g. Miloš Levstnik it Celja, predvsem o pomladanskih opravilih v sadonosnikih, kakor o pravilnem sajenju dreves, snaženju, zatiranju škodljivcev, precepljanju itd. Letos pričakujemo sadno letino, zato bo pouk vsem dobro došel. Pridite saj vsi člani! Pritegnite seboj še svoje prijatelje, posebno še mladino! —
Nezgoda starčka na cesti
Od sv. Martina na Pohorju je prispe) po svojem starem običaju 72letni Jože! Grobelnik v Studence, da proslavi svoj god. Storil je to prav temeljito, ker so ga ponoči ob 3. uri našli z zlomljeno desno nogo- Starček je padel na starem ledu in si zlomil desno nogo v členku. — Ponesrečenca so z reševalnim avtom odpremili v splošno bolnico. —
PETEK	SOBOTA
THE RECKLIN COMP.
WILLI SCHLESINGER
VELIKA KAVARNA
Ciril Metodova podružnica v Mariboru
priredi v soboto, dne 21. t. m. s pričetkom ob 20. uri v Melju v prostorih g. Frančeka Trafenika družabni večer z godba in petjem. Vstopnina 2 Din. Vabljeni so vsi prijatelji naše šolate družbe!
Občni zbor turističnega kluba »Triglav« v Mariboru
se bo vršil v nedeljo dne 22. marca ob pol 10. uri v dvorani hotela »Zamorec«.
Nabavijalna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru
ima svoj redni 'etn? ,bčnl zbor dne 2Ž marca ob 8.30 dop. v dvoran! lastnega doma, Rotovimi trg. št. 2. Kot izk"~ni:i služi društvena legitimacija ozjfOm odkupna knjižica. —
Mesto učenosti
MESTECE PASADENA V JUŽNI KALIFORNIJI SEDEŽ ENEGA NAJVEČJIH ZNANSTVENIH ZAVODOV SVETA.
Pred nekoliko leti je bilo ime južno-kalifornijskega majhnega mesteca Pasadene znano le maloštevilnim Evropejcem. To mestece leži v sosedstvu velikega mesta Los Angelesa in pa v bližini Hollywooda. Danes je Pasadena eno izmed najvažnejših mest, v katerih se goji ameriško znanstvo. Tukaj si je uredil slavni ameriški astronom Hale svoj astrofizikalni laboratorij, ki je brez tekmeca. Že pred desetimi leti je odkril Hale posebne lastnosti južno-ameri-ške klime, ki je radi svojega izvanred-no čistega in suhega zraka ter radi skoraj neprestano prozornega modrega neba osobito prikladna za astronomska raziskovanja. Na Mount Wilsonu, 1800 m nad Pasadeno, je zgrajena najmodernejša in naipopolnejše urrjena zvezdama na svetu- Da bi se izognil znanstvenemu izoliranju zvezdoslovcev v tem malem mestecu, so bile postavljene v Pasadeni na vznožju hriba čisto posebne ustanove. Halov namen je bil osnovati institut, ki bi vsekakor služil znanstvu, ki pa bi ven dar polagal večjo važnost na znanstveno raziskovanje nego puhlemu poročanju podatkov, torej bi bil nekaka mešanica
Najbogatejši možje Italije
V nasprotju z drugimi državami je premoženjska statistika v Italiji tajna. Kot najbogatejši človek v državi se navaja često kralj Viktor Emanuel. Njegova privatna last obstoja iz velikega števila obsežnih posestev, palač in drugih stvari. Sploh spada savojska dinastija med najbogatejše vladarske hiše v Evropi.
Poleg italijanskega kralja se označuje kot najbogatejši človek Italije bivši finančni minister Volpi. Njegovo premoženje se sicer ne more primerjati z onimi ameriških denarnih mogotcev, vendar pa je za italijanske razmere zelo veliko. Volpi izvira iz ubožne beneške rodbine. Za svoje bogastvo se ima zahvaliti svoji nenavadni energiji in podjetnosti- Potem ko se mu je po trdem delu posrečilo, da je prišel do majhnega kapitala, je mladi Volpi ustanevn celo vrsto industrijskih in trgovskih podjetij. Dobil je polagoma velik vpliv na italijansko jekleno industrijo in se posvetil gradnji ladij. Že »red vojno je bil znan kot eden najbolj vplivnih finančnikov in industrialcev Italije.
Tretji najboigatejši mož Italije je se-Razkošne barve kalifornijske obale,j nato? Agnelli, generalni ravnatelj avto-
ob tej priliki predsednik, ki je predstavil publiki govornika, da zaostaja Amerika po številu učenjakov, nagrajenih z Nobelovo nagrado, mnogo za Angleško, Francijo in Nemčijo, posebno pa za Nizozemsko. Predavatelj je odgovoril nato, da ni nobenega mesta na svetu, kjer bi se sešlo relativno tako veliko število u^ čenjakov, ki imajo Nobelovo nagrado, kakor baš v Pasadeni-Dijaki živijo v internatu, ki ima glavne vire podpor v bogastvu sosednjega Los Angelesa. Naiiznameniteiši od teh institutov je Athenaeum, luksuzna zgradba, v kateri stanuje tudi mnogo profesorjev. V Athenaeumu prebivajo običajno tudi gostje. Samo ob sebi se razume, da se zahteva od vsakega gosta te izvanredno urejene hiše specijalna marljivost. Če bi kateri gost, ki mu niso znani hišni predpisi, ne vstal pred deveto uro zjutraj, izve na svojo veliko žalost, da je ostal brez zajutrka, ki ga servirajo samo do pol devetih.
modrina, snežne kope gorovja Sankt Antonio in ostalih skupin, vse to daje celi okolici magično lepoto. Do svezdarne
mobiiske družbe »Fiat«. Predsednik italijanske svilnate industrije, Riccardo Gualino, tudi velik bogataš, pa je bil ne-
med nemškim vseučiliščem in strogo ! na Mount Wilson vodi iz Pasadene ši- j davno na Mussolinijev ukaz radi nečed-
znanstvenim zavodom kot na primer j roka automobilsk* cesta. V tej zvezdar-Ka-iser Wi!helm Institut v Dahlemu. V | ni je največje čad? sveta, orjaški tele-institut je sprejetih samo pet do šeststo j skop 100 colo v, čigar zrcalo ima premer, dijakov. Poleg zvezdarne, ki je zgraje- j ki meri dva in pol metra. Posebni tele
Cesarska krona don Pedra
^	 ,,	c	     Krona	zadnjega	cesarja	Brazilije,	do-
laboratorij za visoko napetost do milijo •! la v globoko klet, kjer potem to svetlobo ; ,na Pedra, k* ne samo mojstrsko de-
na na hribu, so postavljeni še fizikalni,! skop lovi solnčno svetlobo v višini 50 m K®mijski in tehnični laboratoriji, nadaljenad zemljo ter jo meče s po/močjo zrca-
nih spekulacij aretiran in interniran.
na voltov, poleg tega pa še institut, kise ; pri neizpremenljivi temperaturi radfeku- |'° zlatarstva, temveč ima tudi zgodovin-
 	•	sko	vrednost,	je postala sedaj predmet
procesa med brazilsko državo in dediči bivše dinastije. Dočim Pedrovi de
Šport
mora baviti s humanistično znanostjo.1 jejo. Tu raziskujejo nadalje megle ter Hale-ju je uspelo pridobit! za sodelova- j njih premikanje, solnčno svetlobo itd. nje same prvorazredne znanstvenike. V j Vendar z vsem tem niso še zadovoljni Pasadeno se ;e preseli! veliki fizik ; Hale in njegovi sodelavci in nameravajo Millican. ki si je pridobil svetovno ime s [ zgraditi nov zrcalni teleskop 200 colov, svojimi deli o višinskih žarkih in s teo-• s premerom zrcala s preko 5 metrov. V djo, ki predstavlja epohalno razkritje o ; svrho konstrukcije tega orjaškega dalj-e'ektričnem sestavu elektrona. V institu-1 nogleda je zgrajen specijalni laboratorij.
te sodeluje in sedi Michelson, ki je za s'°vel, ker je postal njegov poskus, ki je izvršil pred polovico stoletja-, temelj ‘^>rije o relativiteti. V institutu delajo učenjaki raznih narodov. Tukaj srečamo netnške, ruske, madžarske, nizozemske *n skandinavske raziskovalce. Pasadeno Po se čar o mnogi potniki. Vsak pondeljek imajo v posebni, v to svrho zgrajeni dvorani predavanja znameniti gostje. Nedavno tega je imel neki znanstvenik iz Nizozemske predavanje in je omenil
Težki so namreč problemi, kako tako veliko zrcalo napraviti, kako naj se tran sportira, kakšen temelj bo potreben za to težo; nadalje mehanika daljnogleda in ura, ki bo določevala z največiio točnostjo premikanje zvezd. Za vsako teh po-edinih stvari je sestavljen poseben štab znanstvenikov.
Na mednarodni konferenci fizikov Pasadeni je sodeloval pred kratkim tudi Einstein.
•STfra
lunaška ženska
V Newyorku je umrla te dni Katarina ^alker, čuvarica na svetiljniku v Robin *\elfu. Pred kratkim je slavila 501etnico Sv'ojega zvestega službovanja. Pri tej Priliki so jo proslavljali kot veliko junakinjo, ki je nič manj kot 250 ljudem resna življenje in jih iztrgala iz objemov morskih valov. Tudi na dan svojega ju-ueja je nekem-u ponesrečencu rešila življenje. Tragično v življenju te junaške zenske pa je, da sta tako njen mož kakor tudi en vnuk našla smrt v morskih valovih, ne da bi jima mogla priskočiti na pomoč.
Kako se je Sinclair Leuuis nauačil šuečski?
Neki stockholmski list je objavil do-sedaj še nepoznano anekdoto o ameriškem pisatelju Sinclair Lewisu, ki je dobil lani Noblovo literarno nagrado, čim dobil Lewis poziv, da naj pride v Stockholm in dvigne Nioblovo nagrado, ?e ie odločil, da se hoče skupno s svojo ten<> naučiti švedski. Hotel je na ta na-Cln dokazati, da se lahko v kratkem ča-toliko priuči švedskemu jeziku, da bo bvede vsaj razumel, ako ga bodo kaj vPrašali. Ko pa je prišel v švedsko preslico, se je pokazalo njegovo znanje v®dskega jezika tako neznatno, da se mogei švedščine poslužiti samo v ho-• No, zato pa ga je vsakdo nagovo-b;-V anKleščini, med njimi tudi člani No-jetVega komiteja. Ko je bil končno spre-Kar»f ^voru> ie Lewisa pričakoval princ z h,.o’ V111 .seKe’ v r°ke >n £a pozdravil ku S' m': *Kaj pravite o našem jezi-• gospod Lewls?« Pisatelj je nato ta-
koj odgovoril: »Jaz ga obvladam, Visokost!« Princu je to nenavadno ugajalo in je nato nadaljeval razgovor z Lewisom v švedščini. Ko ga je vprašal, ali se na Švedskem počuti dobro, je Lewis odgovoril: »Varmland je lep kraj Švedske Povsod sami hribi m jezera. Vrh tega živi tamkaj tudi znamenita pisateljica Selma Lagerlof.« Te besede pa so bile tudi vse, kar ie Lewis znal švedski. Imel pa je srečo. Princ je najbrže spoznal po ložaj in ni hotel spraviti slavnega pisatelja v zadrego. Zahvalil se mu je za njegovo pozornost in nato nadaljeval razgovor ž njim v angeškem jeziku.
diči zatrjujejo, da je bila krona last rod bine, pa stoji brazilska država na stališču, da so po padcu dinastije postale vse cesarske insignije s krono vred last države. V prvi instanci je bila kro na priznana rodbini don-a Pedra, v dru gi pa državi. Sedaj se pričakuje razsod ba tretje instance. V dobro poučenih krogih domnevajo, da bo najvišje sodišče priznalo cesarsko krono državi, ker ima država baje listine, ki potrjujejo njeno lastninsko pravico. Toda te listine se ne raztezajo na dijamante iti dragulje, s katerimi je okrašena krona, Zato ni izključeno, da bodo dragulje, ki predstavljajo zelo visoko vrednost, vzeli iz krone in jih vrnili dedičem zadnjega brazilskega cesarja.
Požari, zaneteni od meteorjev
Čeprav je že avgusta lanskega leta padlo v Braziliji več meteorjev, ki so povzročili velikanske požare, vendar so postale podrobnosti znane šele sedaj Objavil jih je pater Fidelio iz Avlama, ki deluje kot misijonar v nekem pragozdu ob Amaconki. Kakor poroča pater Fidelio, so padli istočasno trije meteorji in sicer v neki gozd ob reki Curaci, Vročina-, ki so jo razširjali, je bila neznosna. Čim so meteorji treščili na zemljo, se je ves gozd izpremenil v pravcato ognjeno morje in je gorel več me secev nepretrgoma. Pred padcem so bile opažati zanimive vremenske motnje Ob 8. zjutraj je postalo solnce krvavo-rdeče, istočasno se je potemnilo nebo. Nato se je spustil velik oblak rdečkastega prahu, ki je napolnil vse ozračje. Fiin pepel je pokril drevje in grmovje. Pri tem je bilo ponovno slišati strašno sikanje in oglušujoče žvižganje, opažene pa so bile tri eksplozije. Zračni pritisk je bil tako močen, da so vsi ljudje, ki so delali v gozdu, popadali na tla ali pa jih je vrglo v vodo.
Pouratefc Iztalke Ele Beinhorn
iz Rfrifce
Afriška letalka Ela Beinhorn, ki je podpirala s svojim letalom deia ekspedicije raziskovalca Bernatzkija v portu-giški Gvineji v Afriki, bo v kratkem zapustila Bissao in se povrnila po zračni Pr°Ki Timbuktu - Sahara - Italija v Nemčijo. Največja težava na tem poletu bo preskrba s kurivom v Sahari. Vendar je tudi to vprašanje rešeno. Shellov koncern je na 8 postajah deponiral bencin. V enem slučaju je morala Companie ranssaharienne, ki vodi avtopromet preko Sahare, spraviti bencin v tanku, i je vzidan v zemljo, v takozvanem bi-500 km daleč sredi puščave. ja Bemhvrn bo za ta tank dobila ključ od družbe, da se bo mogla sama preskrbeti s potrebnim bencinom. Povratek je dolg nad 9000 km in bo trebala zanj prilično tri tedne. Vrnila se bo torej v
Berlin v prvi polovici aprila, ako nebo nov rubljev. Izgube v narodnem gospo-med letom naletela na nepredvidene I darstvu vsled alkohplizma pa P70 mili težkoče.
AH so davki na alkohol za narodno gospodarstvo aktivni?
Nedavno je izšla zanimiva študija Ki-serova o alkoholizmu v SSSR. Prihaja do zaključka, da pomeni obdavčenje al-cohola veliko škodo za narodno gospodarstvo, ne da bi le malo omejilo alko-lolizem. Izračunal je, da je dobila SSSR ani na davkih od alkohola 728 milijo-
SK Železničar:SK Ilirija 2:7 (1:2).
Včeraj je SK Železničar gostoval v Ljubljani in igral prijateljsko tekmo s prvakom Slovenije. Doseženi rezultat ni reelen; Mariborčani so pokazali lepo igro in bili tudi prvi polčas v absolutni premoči; drugi polčas pa je Ilirija izmenjala par moči s svežimi ter izmučene Železničarje potisnila v defenzivo.
Kratek potek igr-: Ž. pritiskajo s hitrimi napadi in ima obramba I. polnt roke dela. Krasen pu.^ Pavlina izrab! Efferl in zabije gol za Ž. 1:0. I. ripostira in Glorič v zmedi nesrečno strelja v lasts: vrata 1:1. Tik pred koncem polčasa strelja Oman (L) ostro na gol, mokra žoga ispolzne golmanu Ž. v vrata 2:1. — Drugi polčas nastopa I. z novimi halfi, kar se pri igri močno opaža. Napad za napadom se vali na Ž. gol; kmalu v začetku- zabije Unterreiter (I.) najlepši gol dneva, 3:1. Nesporazum obrambe Ž. prinese I. četrti gol po Pfeiferju. Vsled faula diktirano 11 m Ilirija zastre-lje; Ž. se z zadnjimi močmi trudi in Pavlin izrabi serumage pred I. golom ter lepo placira v mrežo, 4:2. Tudi Efferlu (Ž.) se nudi prilika, vendar zastrelja tik prečke. Zopet prevzame I. igro v svoje roke in doseže po Pfeiferu, Pogačniku in Doberletu še 3 gole, 7:2. — Navzlic porazu je zapustil Železničar najlepši vtis v Ljubljani. Moštvo je izredno fai-r, požrtvovalno in disciplinirano. Manjka pa mu treninga ter radi tega ni izdržalo tempo do kraja. Zanimivi tekmi, kateri je bil odličen sodnik g. Cimperman je prisostvovalo precejšnje število gledalcev, ki so zadovoljni zapustili igrišče.
Nogometne prvenstvene tekme.
Maribor :Rapid in Železničar :Svoboda, določene za nedeljo 22. t. m. je moral MO zaradi slabega stanja igrišč odpovedati in preložiti na 29. marca.
Rumunska: Jugoslavija.
Prihodnja tekma za balkanski pokal se bo odigrala po definitivni odločitvi JNS dne 28. junija v Zagrebu.
Izredna glavna skupščina plavalnega saveza
se bo vriHa dne 29. t. m. v Zagrebu.
Tekma za prvenstvo Evrope v roko- ' borbi
se bo vršila od 25. do 30. t. m. v Pragi. Prireditelj je težkoatletski savez CSR, protektor minister za zdravstvo in telesno vzgojo dr. Spina. Udeležbo je prijavil tudi jugoslovenski težkoatletski savez, Id je postavil naslednji reprezentančni te-am: bantam Toth (Herkules), peresna teža Boros (Hakoah, Subotica), lahka Fišer (Hakoah), walter Markovič (Cix> atia), srednja Plečko (Herk.), Kos (Cm-atia) in Nagy (Sombor), poKežka Metz-ner (Croatia).
Zanimiv proces za ločitev zakona
se je vršil nedavno v Chicagu. ObtožeiJ je bil AIex Nelson, ki ga je tožila njegova žena na ločitev, češ, da jo je zapustil. Seveda je zahtevala tudi alimente. Nelson pa je v svojo obrambo navajal, da ni mogel več živeti poleg nje Dolgo je potrpežljivo prenašal vse ženine grdobije, dokler ni nekega dne pripeljala domu grdega psa in ga klicala 2 njegovim imenom Alex. Bil je baje to najgrši pes, kar jih je kedaj videl. Sodnik je gospej Nelsonovi priznal pravico do ločitve, ne pa tudi na alimente. Sodba je ni posebno razveselila, tembolj pa AIexa.
Težka stvar.
— Gospod doktor, kaj naj storim, jaz mam vedno mrzle noge?
= Dajte si vsak večer v posteljo top-0 opeko!
Cez mesec dni:
— Gospod doktor, ta opeka čisto nič ne pomaga.
= Ali si jo dajete toplo vsak vtčer?
— Seveda!
= In polagate noge nanjo, dokler je topla?
— Ne. Tpga ne morem. Jaz sem nočni stražar.
M. Zeraeem
V senci iemita
Zgodovinski roi&aa.	83
Kralj je bil vstal to jo pozdravil s tisto visoko-merno priljudnostjo, ki ga nikdar ni zapustila v navzočnosti ženske, In ji goreče poljubil nežno zapestje.
Nato je sedel nazaj, dvignil kositerni vrč z vinom, ki mu ga je bila prinesla, ter nalila lastnoročno dve čaši.
»Te prekrasne ročice niso ustvarjene za postrežbo,« je dejal.
»Ah, gospod, vi govorite z menoj kakor s kako vojvodinjo, Čeprav sem le ponižna meščanka...«
»Meščanka!« je vzkliknil kralj.
»Kaj ne, to je še zmerom preveč?... Reči hočem torej ponižna vlačuga...«
»Ne, ne, dete krasno! Vi niste vlačuga. Vaše vedenje, ves način, kako se izražate, sladki zvok vašega glasu, ki ga Izkušate zaman utajiti, kaikor ste si tudi Ilce skrili s krinko — vse to mi dokaznje, da ste boljša ženska...«
»Morebiti,« je rekla ženska resnobno.
»AH vas ne morem preprositi, da snamete to krinko? Mari ml ne privoščite srečo, da vidim vaš obraz?...«
»Ne, gospod. Storila sem obljubo, da ostanem maskirana!«
»Vedno?...«
»Ne, o ne! To bi bilo preveč kruto,« se je zasmejala ženska.
»Da! Preveč kruto za vse tiste, ki jih prikrajšujete za toli krasen pogled...«
»Res je, da sem lepa,« je rekla mirno čudna vla-5uga. »Toda, pomirite se gospod, moja zaobljuba poteče prav kmalu — v par urah.«
V	par urah!... Ah da sem kralj — dal bi krono, samo da bi bil tisti, ki vam odveže trakove in jo sname z vašega obraza.
Vlačuga se je hrupno zasmejala.
»Smejete se hudobnica?« je rekel kralj.
»Smejem se, ker sem že tolikokrat slišala take besede! Čudno je gospod, da rabijo vsi moški iste besede, kadar nas hočejo zapeljati...«
»Ali niste ljubili nikogar izmed vseh tistih, ki so vam razodevali svojo ljubezen?«
»Ljubila sem enega,« je odgovorila vlačuga, »da, samo enega...«	c
»O, hudiča! Zakaj niseth bil jaz tistil...«
Vlačuga se je čudno Hifemehnila.
»In kako je bilo Ime temu presrečnemu človeku?«
»Ali vam Je mnogo do tega, da izveste? je odgovorila ona koketno.
»Kaj pa, da mi je! Ime tekmeca je ljubečemu srcu enako važno, kakor ime ljubice!«
»Eh, gospod plemič, nikdar nikdar nisem zvedela njegovega imena. Samo njegovo krstno ime poznam... Franc je!...«
»Franc!... Meni je tudi ime Franc.«
»Kakor je mojemu ljubčku! In kakor kralju francoskemu.«
»Da, dete krasno... Kakor kralju ... In prepričan sem. da bi se hotel kralj še bolj prispodobiti vašemu ljubimcu — če bi bil tako srečen, da bi vas spoznal... Toda vrniva se k temu možu... k temu Francu... 'Ali ga ne ljubite več?«
»Mrtev je;« Je odgovorila s takšnim glasom, da je izpreletelo kralja kakor led.
In dodala je:
»Umorila sem ga Jaz.«
Kralj se je zdrznil.
Hkrati je duškoma izpraznila svoj kositerni koza-
Kopin hišo
na prometnem prostoru s trgovskim lokalom, najraje v predmestju Maribora. Cenjene ponudbe pod »B. B.« na
upravntštvo Usta._____________________708
Hitro popravilo ur, ceneno In točno z 1—Sletnim Jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica St 8. Po stenske In stoječe ure se pride na dom.	XVII
Sanatorll v Mariboru
Gosposka ni. 49, Talsfon 2358. Lastnik In vodja i
primarij dr. Černič, specijalist za kirurgijo Sanatorll la najmodernejše ureien za operacije In opremljen z zdravilnimi aparati: 'Vilinskim solncem za obsevanje ran, kosmih In sklepnih vnetij: tonlza-toriam ta elaktrlzlranje po poškodbah in ohlapelostl čreva«; dlatermijo za električno pregrevanje In električno Izžiga* nje: žarnico »hala« ta revmatična In druga boleča vnetja: »entorocleaner«-jem za notranja črevesna kopeli pri za-peki. nanlhovanlu In za splošni telesni podvlz. Dnevna oskrba prvi razred Din 120... drugi razred 80.-. tretji ratr. 60.-.
rec in Franc I. je zalotil v njenem očesu blisk, ki je šinil iz nedogledne črnine. Toda ta dogodek nikakor ni poparil njegove strasti, marveč ga je razdražil Še bolj. Ta ženska je bila morilka!... Njene strasti so morale biti potemtakem prokleto vroče in močne!
»Umorili ste ga!« je dejal in prijel preko mize za roko maskirane žene. »In to mi poveste kar tako. Ali veste, da ste jako neprevidni...«
»Kako to, gospod?«
»Če bi jaz na primer ne bil revni plemič, kakor si mislite----------marveč...«
»No, kdo?« je vprašala ona željno.
»Ce bi bil veliki profos?«
Neznanka se je zahrohotala.
»Kaj bi pa potem storili z menoj?«
»Zdi se mi, da bi bila moja dolžnost, aretirati vas na mestu; postavil bi vas pred sodišče, in čez kakih štirinajst dni bi se zibalo prelestno telo, ki ga zdaj tu občudujem, na monfokonskih vešalih!«
Zdaj se je vlačuga zdrznila.
»Na monfokonskih vešalih!« je zamrmrah zamolklo.
A takoj se je obvladala in dodala:
»Ce bi to storili, bi ravnali skoraj tako podlo kakor tisti Franc, ki vam pripovedujem o njem...«
»Ne pozabite dete krasno, da sem rekel samo: če bi bil veliki profos... Na srečo pa nisem niti veliki profos, niti kaj podobnega, in skrivnost, ki ste mi jo io zaupali, je v mojem srcu ravno tako varna kakor v vašem lastnem. Sicer pa, tudi če bi bil res veliki profos, bi rajši prekršil svojo dolžnost...«
»Ah,« je dejala ona s čudno ironijo, »vidi se vam, da ste galanten mož!«
»Pravite, da je bil vaš ljubimec podlež?« je povzel kralj.
»Ali sem rekla kaj takšnega?«
»Dozdeva se mi.«
»Če sem rekla, je res tako... dasi se mi zdi beseda podlež še preuborna, da bi mogla izraziti svojo čustvo...«
»Oh, oh, kaj vam je neki storil ta siromak? »je vzkliknil Franc i. smeje se. »Gotovo je bil nestanoviten.... prisegel vam je, da vas hoče ljubiti na veke. nato pa je odfrčal k drugim ljubicam? ...«
»Radi bi vedeli, kaj mi je storil? No, bodi, povem vam... Ker sem začela istorijo, je res potrebno, da jo tudi končam ... In vrhu tega mi tudi ugajate ...« je zaključila medleče.
»Smrt božja!« je vzkliknil Franc I., »če je to res!«
In Franc I., pijan strasti, je potegnil k sebi vlačugo, ki se je zdaj komaj še upirala.
Trenutek nato mu je sedela na kolenih; ovila mu je roke okrog vratu... in njiju ustnice so se strnile v strastnem poljubu...
»Torej me ljubiš vsaj malce?« ie vprašal kralj trepetaje.
»Saj sem rekla, da ste mi všeč!«
»Pojdiva, oh pojdiva!...«
»Ne!«
»A jaz te ljubim! Hočem te!... Pojdiva!«
»Takoj poideva!... Torej nečete poslušati moje povesti?«
»Ah, da, tvoja povest... kaj me briga! Knežja ali vlačuga, makar, če si peklenska hči, ljubim te takšno, kakršna si...! Pojdiva!...«
»Pustite me!« je vzkliknila ona, braneč se tako nerodno, da se ji je rahlo odelo razparalo od vrha do tal in se je pojavila v vsej svoji blesteči mramornl goloti.
Kralj jo je pograbil v blazni strasti kakor volk, dvignil jo v naročje, in stekel iz sobe in sunil z nogo v vrata bližnje spalnice...
Pretekli sta dve uri.
La Šatenjre in D’Ese sta se bila vrnila v sobo za kneze z Mesanžo in Foveto.
Videč, da je tudi krali izginil z maskirano vlačugo,
sta se nasmehnila.
»Živio!« je zaklical La Šatenjre z grohotom. »Daritev je v najlepšem teku!«
»Samo, da se ne	bi	izcimil kak bodoč barom,	ki
bi	imel pravico sesti	na	zadnjo stopnjico trona!«	je
doda! D’ Ese.
»Ah, najin prijatelj ne.šteje... kaj pa je njemu eden več?«
In plemiča sta se zakrohotala.
Zdajci pa se je zaslišal krik, podoben kriku groze
Vsa bleda sta se spogledala Šatenjre in D’ Ese.
»Hudiča! Človek bi rekel, da je to kraljev glas!...«
Moža sta planila	proti vratom, za katerimi se	je
bil	slišal krik. Takrat	pa	so se vrata odprla, in kralj
je stopil na prag.
Bil je bled kakor smrt.
»Idimo, gospodje!«
»Kaj se je zgodilo?«
»Idimo, samo idimo!«
Odšli so vsi trije tako naglo, da je bil njih odhod podoben begu.
»Sir,« je vprašal La Šatenjre, ko so bili zunaj »povejte vendar...«
»Ta ženska, gospoda, ta vlačuga ...«
»Kaj je z njo, sir?«
»To ni bila ženska... bila je pošast!«
Plemiča sta se spogledala, kakor da bi hotela reč’1:
»Ali kralj nori?«
Toda Franc I. je stopal širokih korakov proti Luv-ru. Sledila sta mu v silnem začudenju, in nekaj trenot-kov so stali pred skritimi vratci, kjer ju je kralj odslovil rekoč:
»Lahko noč, gospoda!... Niti besede o tej avan-turi... nikoli, zapomnita si...«
»Kaj se je bilo zgodilo?«
Kakor smo videli, je kralj odnesel vlačugo v spalnico. ležečo poleg sobe, kjer so bili.
Stopimo v to spalnico v trenutku, ko je ženska ležala na postelji, polna predražestne brezbrižnosti.
Kralj je sedel na rob postelje.
»No,« jedejal, »ali tudi sedaj še nočeš sneti svoje krinke? Luč božja, krasotica moja, na svetu je ena sama ženska in ta si ti!«
»Lažete, gospod,« je dejala vlačuga.
»Ne, ne, prisežem ti!«
»Pri čem?«
»Pri svoji vitežki časti!«
Nasmejala se je tako turobno, da je kralj vzdrhtel.
»Vi niste vitez,« je dejala.
Namršil je obrvi. Toda mahoma se je premislil,
češ:
»Pa! Saj je Še boljše, če je ravno takšnih misli!*
Povzel je:
»Ali nisi rekla, da se nocoj konča tvoja zaobljuba?«
»Da, sladki moj gospodič. Zakaj obljubila sem. da obdržim svojo krinko do dne, ko najdem moškega, ob katerem bom mogla pozabiti njega.«
»Presrčkana si! Toda povej, ali si se zelo srdilana onega, drugega?«
»Sovražila sem ga, in ga sovražim. Oh sovražim ga smrtno, dasi je moje sovraštvo utešeno v tem tre* notku.«
»Res, pravila si mi, da si ga ubila.«
»Da, otrovala sem ga.«
Fran I. je namršil obraz.
»Sunek z bodalom bi bil lepši,« je dejal.
»Bila bi segla po bodalu, če bi bil zaslužil ta člo-vek kaj boljšega kakor strup, če bi bil vitez. Toda bil je strahopetec, oh zato sem ga udarila z orožjem strahopetnosti.«
»Povej mi, kako je bilo to?«
»Ah, zdaj se Vam pa Ie hoče slišati mojo povest?«
»Kajpak krasotičica moja. Sicer pa me zanima vse, kar se tiče tebe.«
Sobo In črkoslikanje,
vedno nalnovejSl vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro ln okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoriaa.	X
Spalne sobe,
polltlrane, najmodernejše, ugodno prodam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova C. 48.	3106
SOKLIČ
zastopniki se sprejmejo
Inseriraite
v
..Veterniku**
Ali že veste,
da pere »Triumf« Pavel Nedog ovratnike tako lepo, da izgledajo kot novi?
XIV.
Brzopotplata
je in bo še nadalje v Tattenbachovi ul. 14. Moški podplati 28 Din. Ženski podplati 22 Din.	606
OBČINA KOŠAKI naznanja prežalostno vest, da je gospod
Rupert Pirher
občinski svetovalec,
v četrtek, dne 19. marca nenadoma preminul. Pogreb se bo vršil v soboto, dne 21. marca iz mrtvašnice na mestno pokopališče v Pobrežju.
Slava njegovemu spominu! Košaki, dne 20. marca 1931.
748
ladala Koalotfill »Jutra« * Ljubljani; predstavnik Izdajatelja ln urednik; FRAM iiW<» ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska uskarna d. d, predstavnik STANKU DETELA
X Mariboru,