PRIMORSKI DNEVNIK PoStmna plačana v gotovini >• A»b. «>^161 erunpo c,ena 5U lir Leto XXHI. Št. 91 (6675) TRST, torek, 18. aprila 1967 PRIČELA SE JE RAZPRAVA O PRORAČUNU V petek bo minister za obrambo poročal v senatu o zadevi SIFAR Nadaljuje se stavka s od rtih kane listov, pričel se je drugi del stavke zdravnikov zavarovalnih ustanov, zdravniki umobolnic pa so napovedali stavko za nedoločen čas leto?^1’ 17' ~ v senatu se je pričela razprava o proračunu za , snje leto, katerega je že odobrila poslanska zbornica. Prora-in h t?lora senat odobriti do konca meseca, ker do takrat velja- pOoioeila o začasnih nakazilih.-----------. :----- . . . . vi«IaČun Predvideva izdatke v j.l„ 8950 milijonov lir, dohod-sLpa V višini 7786 milijonov lir. Vo V Pr^eli splošno razpra-vonvt ka*iero je vpisanih 16 go-l,°Y in predvidevajo, da se da jamčila še ta teden, tako ra senat v petek ves dan za ^av 0 Poročilu ministra levilggg Tremellonija 0 sklepi vlade o zadevi SI tek ve«1 tudi napoved, da bo v petem ,!? £an v senatu razprava o ve ]rivEr“anju, so povzročili že pr-ko p^ntarje. Zanimivo je, da ta-sicer « kot misini skušajo na stavljp?nk;ri(' način zagovarjati od-PemsS^a generala poveljnika ko-piatj „ fii De Lorenza. Pa drugi ne tv,?, tainik komunistične skupi-hteva -ske zbornice D’Alessio za-’ naJ gredo zadevi do dna, in >I>>1>>,,IIM ,IIIIIIIim nmninniimiiiiiNMimiiMimimiinnmmimMiMUlnMMiiiNmMmnmmMinMii napoveduje, da bodo glede zadeve SIFAR zahtevali ustanovitev parlamentarne komisije. Pri tem ne gre za odkrivanje vojaških tajnosti, saj ne morejo biti vojaška tajnost imena tistih politikov, ki so preusmerili dejavnost obveščevalne službe v politične cilje. V poslanski zbornici so danes odgovarjali podtajniki na vrsto vprašanj v zvezi z deli, da se od jesen-za- skih poplav porušene stavbe in druge javne naprave ponovno zgrade odnosno, da se odstrani največja škoda. Razprave niso zaključili in jo bodo jutri nadaljevali. Jutri ob 11. uri se bo pričelo zasedanje vsedržavnega sveta KD, na katerem bo tajnik Rumor poročal o političnem položaju. Zasedanje bo trajalo dva dni in se bo končalo pojutrijšnjem zvečer ponovno z zaključki Rumorja. Val stavk se še vedno ni polegel in vsa posredovanja so bila do se- SOBOTO IN V NEDELJO V INNSBRUCKU ovori za ureditev vprašanj južnotirolske manjšine ^r*sotna sta bila tudi avstrijski zunanji minister Tončič in a®cler Klaus - Spor glede zahteve o mednarodnih jamstvih ;IjcuAJ’-17- — v soboto in v ne-, go povedal dve novosti, in to da so daj zaman. Sodni kanclisti stavkajo že štirinajst dni in njih razgovor z ministrom za sodstvo je bil brezuspešen. ker pravijo, da minister ni povedal nič novega, tako da bi se lahko pričela pogajanja. Danes se je pričel drugi del stavke zdravnikov, ki so zaposleni pri zavarovalnih ustanovah in ki bodo stavkali do petka, 21. aprila. Jutri prično stavkati za nedoločen čas zdravniki psihiatričnih bolnišnic. Potrjena je stavka osebja bolnišnic, ki bo trajala 24 ur 19. aprila, napovedali so že tudi naslednjo stavko, ki bo 24. aprila. Vsedržavna zveza občinskih tajnikov je napovedala 24-umo stavko, ki bo v četrtek. Tajniki zahtevajo zvišanje pokojninskega zavarovanja, izboljšanje zakona o napredovanju prisotnost svojih predstavnikov, ko se razpravlja o njih kvalifikacijah. vanje e ttlo v Innsbrucku posveto-kateroi* lužnotirolskem vprašanju, hejši Y”a\so se udeležili vsi najvid-HilJstaikl Volkspartei, pred-leg krajevne deželne vlade, poster zvezni notranji mini- Jlji imS^aure in avstrijski zuna-tov . ster Tončič. Dela pogovo-Klays Je udeležil tudi kancler dr Je reS?nern Poročilu o razgovorih Prej č™’ da je dr. Magnago naj-9a jel*2?®a' o vsebini «paketa» in stvvi tudi o debati v vod- 'Išču p!'anke in o končnem sta-Pavati “ razpravi so pričeli obrav-Pih iaija?m učinkovitih mednarod-24 izvajanje sprejetih l Sobot«? . 0 čemer se razgovori ^aljevan P180 zaključili in so se na-'Poročih, • i v nedeljo. V uradnem V° Poseoi^ Teieno’ da so v razpra-1 strokovnjaki zunanjega m in da sta dala zunanji y bistVl T°nčič in Klaus izjavi, ki v°ra 2 govorita o važnosti dogo-J0- °b 18. uri pa je potiske Tip. zaključil predsednik ti-jj Pde Wallnoefer. «Kurler» objavlja t^aterT04 ° ° sestanku in navaja £?°čihi .zanlm've podrobnosti. Po l^alu a«Jega dnevnika so se kaj ;eta» 2?I0vor111' da je vsebina «pa-r Je trfovoljiva, zelo oster spor •kjbstev v al zaradi mednarodnih •blske nli*er predstavniki Južne Tihega mi2iSpreJe11 predlogov zuna-f'°v rmlr.Pistrstva. ki je sporočilo .Pričet«!24 ureditev teh jamstev List n.,5., razg°v°rov z Italijo. °doma piše, da je Magna- danes bila v Oswiencimu >o8tW‘z> na Poljskem velika slo-s<' je udeležilo nad št- ritju 1 hudi, da prisostvujejo ,,'rin, spomenika, posvečenega ha . 0 Ulil-* IIIKil* posveeenegtt fPS'*ja. Ok on°m žrtev nacističnega ,i«0 W Preds10,1, J*j priložnosti je govo-1.. uf !k P°hske vlade Cyran- ii°! tmi0t'ščn ' ,!*' bil tudi zaprt v tem O& h‘ p°udaril je, da je po- oMT proti nemškemu *' ln Ponovnemu dviganju Vi°? ano.Ui«,*fev**n'b demonstracij tO^1 t|^*>anu, er^ki napadalni vojni v plW »ijbonstra„?? bile danes protestne ni® ti***® iih c,Je, tudi v Švici. Organisti lM4l®tn>ii,Je *v‘(arsko gibanje pro-snCtI?" oboroževanju. Ude-^ lin Ber i 1 v sPrevodu iz Bicn- St s;Y kjer so na zborova- i t Se, žDaJCI' resolucijo z zahtevo, ,itl tf!atneg» Ukinejo bombardiranje Va »M Vietnama in ustvarijo V 6 kon£aKuJe za sklicanje ženev- v V ^ rente- bY!n,‘m Berlinu se Je začel -JV nabite rfkres enotne socialistične .nč ta^°v«rii aJn'k VValter lllbricht je 1ov«8°sBoii„ predloge bonske vlade V* in kulturno sode KioU?aril Je* b> se lahko ihgpUa n|fslnBer in Stoph, da bi iplt Udai^lJi i*!11'' za sporazum o nor. \ Uh,!l- da “.‘'nosov, lllbricht je po-1 i ,, aHje JS. l,0K«j za sodelovanje 1 ' Hb.Y Loh.i vzb<>dnonemškc vlade. vlan" *" javili, da bo pred-4« ^ ih WUs°n obiskal konec bo adi junija poleg Kana- »Oh^euraH« ‘ ^ "ashingtomi sc bon, »adno., pogovarjal z John- >olJ »a^ki je zunanji minister Brown >< z a ^leljo in včeraj po-v ‘VM-teitl. Cle-gacli° °ZN za Aden. fla , n v London. Ni bilo moč im' 'ijs*0 Se nega, vendar se zdi, it Je r£?SvetT,nra.zl,meli o nadaljevale la ni V*"J. Voditelj delegaci-*“6et 'izključil možnosti, da obišče Aden. Italijani vključili v «paket» tudi uporabo nemškega jezika ne samo pred sodiščem temveč tudi v vseh uradih uprave. Glede spornega vprašanja o komisiji šestih, ki naj obravnava morebitne spore glede proračuna pokrajine, pa je Italija dala ustrezna pojasnila. Komisija je sestavljena namreč iz treh Južnih Tirolcev, od katerih enega imenuje Rim, in treh Italijanov, ki jih Imenuje Rim, Na tak način so menili, da bi v komisiji dejansko popolnoma prevladoval Rim, vendar pa so kasneje pojasnili, da mora tudi južni Tirolec, ki ga imenuje Rim, uživati «zaupanje in privolitev)) političnih predstavnikov nemške jezikovne skupine. Glede jamstev pa «Kurier» ne objavlja podrobnosti o načrtu avstrijskega zunanjega ministrstva in samo omenja, da je ministrstvo ocenilo predloge južnih Tirolcev za Italijo za nesprejemljive. Ministrstvo je tudi mnenja, da se je diplomantki položaj Avstrije bistveno utrdil v zvezi s stališčem južnotirolske stranke, da sprejme pogajanja ob ustreznih mednarodnih jamstvih, če bi se namreč sedaj pogajanja razbila, bi bila Italija pred OZN v težavah, saj so vsi pogoji za kompromisno rešitev spora in se Italija samo upira mednarodnemu jamstvu, za kar menijo, da bi Avstrija našla prijateljske države, ki bi vplivale na Italijo. Sto mrtvih zaradi ciklona v Pakistanu KARAČI, 17. — Okoli sto ljudi je zgubilo življenje in okoli tisoč jih je ostalo brez strehe zaradi ciklona, ki je prizadel tri vasi v gorah ob delti reke Ganges. Nekateri kraji blizu mesta Madaripur so še vedno odrezani od drugih krajev. Ulbrichtov odgovor Kiesingerju BERLIN, 17. — Danes se je v vzhodnem Berlinu začel kongres vzhodnonemške enotne socialistične stranke (SED). V svojem govoru je prvi tajnik Walter Ulbricht odgovoril na predloge Zahodne Nemčije za gospodarsko in kulturno sodelovanje. Kot pogoj za sodelovanje je postavil priznanje vzhodnonemške vlade Ulbricha je izjavil, da Kiesinger v svoji izjavi pred parlamentom ni omenil Nemške demokratične republike, temveč je sporočil svoje predloge vzhodnonemški komunistični stranki. Ul bricht je pripomnil, da to ne zadostuje. Zahodna Nemčija se mora pogajati z vlado Vzhodne Nemčije. Dodal je, da bi se Kiesinger in vzhodnonemški ministrski predsednik Stoph lahko sestala, kakor bi se prej sporazumeli med pogajanji uradnih delegacij, da določijo ukrepe za sporazum o normalizaciji odnosov, o odpovedi uporabe sile, o zmanjšanju vojaških sil in o priznanju sedanjih meja. Zatem je Ulbricht znova zahteval spremembo statuta zahodnega Berlina, Izjavil je, da je zahodni Berlin žarišče hladne vojne. Poudaril je, da je treba zahodnemu Berlinu dati poseben statut neodvisne politične enote. Dejal je, da je pripravljen jamčiti na podlagi takega sporazuma zahodnim zaveznikom vse olajšave za kopenski in letalski promet po vzhodnonemškem ozemlju do Berlina. Omenil je tudi nemško združitev in poudaril, da je mogoča, samo če bo šlo za demokratično in proti-imperialistično Nemčijo. Poudaril je, da je Vzhodna Nemčija utrdila svojo suverenost s tem da je zajamčila varnost svojih meja. Ulbricht je tudi omenil razhijaško in protisovjetsko politiko kitajsidh voditeljev in izjavil, da so s tem povzročili veliko škodo mednarodnemu komunističnemu gibanju. Dodal je, da je ravnanje kitajskih voditeljev pomagalo ZDA, da so raztegnile svojo oblast v jugovzhodni Aziji. Zagotovil je Severnemu Vietnamu vso podporo Vzhodne Nemčije. Govoril je zatem o notranjih vprašanjih in je sporočil, da bo septembra tudi Vzhodna Nemčija zmanjšala delovni teden na pet dni. Sedaj ima Vzhodna Nemčija petdnevni delovni teden vsaka dva tedna. Ulbricht je tudi obljubil zvišanje manjših mezd ln pokojnin. Danes so javili, da bo prvi tajnik KP SZ Brežnjev, ki je imel govoriti v petek, govoril že Jutri. V Bonnu je uradni predstavnik vlade Ablers Izjavil, da po mnenju bonske vlade Ulbricha ni dal zadostnega odgovora na predloge Bonna. Dodal je, da je bonska vlada šla s svojimi predlogi mnogo dlje kakor Ulbricht, ki je samo omenil možnost sestanka med Stophom in Kiesingerjem. Zatem je Ahlers izjavil, da bo bonska vlada ob zaključku kongresa SED skrbno proučila odgovor, ki ga bodo delegati dali na predloge bonske vlade in socialistične stranke. Pogovori o naftovodu Sibirija-Trst RIM, 17. — V prihodnjih dneh bo na sedežu ministrstva za zunanje zadeve vrsta sestankov s predstavniki ENI o pogodbi za graditev metanovoda SZ-Trst. Predstavniki ENI bodo poročali o dosedanjih zaključkih pogajanj in menijo, da bodo uporabili podoben način, kot so ga uporabili glede pogodbe s FIAT, ko so se vsa prizadeta ministrstva dogovorila glede ustreznih vladnih ukrepov za izvajanje pogodbe. Reorganizacija ladjedelnic RIM, 17. — V ponedeljek se bo-9do na sedežu trgovinske mornarice sestali minister Natali in strokovnjaki za vprašanja Evropske gospodarske skupnosti. Proučiti morajo uskladitev zakonskega predloga o pomoči pri graditvi ladij z določili rimske pogodbe. Predlog so namreč poslali v pregled skupnosti, ki pa ga je zavrnila in zahtevala nekatere bistvene popravke, ki bodo lahko imeli resne posledice na celoten načrt reorganizacije italijanske ladjedelske industrije. Vendar je minister dokaj optimističen, češ da bodo modernizirane naprave lahko v vsakem primeru zagotovile konkurenčnost ladjedelnic. Trčenje dveh ladij HAAG, 17. — Liberijska petrolejska ladja ((Diane« se je v Severnem morju, približno 15 milj od holandskega plavajočega svetilnika «Goeree» trčila z zahodnonemško ladjo «Annelis Christophersenv). Liberijska ladja je klicala na pomoč in javila, da je na njej nastal požar, nemška ladja pa je javila, da ne potrebuje pomoči. Ladji sta se trčili, ker je bila zelo gosta megla. Nizozemska trgovska ladja «Steen-kerk», ki je prispela na kraj nesreče, je sprejela 28 članov posadke ladje «Diane», drugih devet članov posadke pa je še ostalo na liberijski ladji. Dva člana posadke pogrešajo. Tudi na nemški ladji je nastal majhen požar, ki pa so ga kmalu pogasili. Pozneje so javili, da so pogasili tudi požar na ladji «Diane». Holandska tiskovna agencija pa je javila, da je bila ta ladja hudo poškodovana zaradi eksplo. zije. MESTNA KONFERENCA ZK BEOGRADA Tito o delovanju in razvoju KP v zadnjih tridesetih letih Delegati so izročili Titu poslanico, s katero mu izrekajo priznanje za nje-govo 30-letno uspešno vodstvo partije - Ustanovljen sklad «Josipa Broza.Tita» za nagrade za književna dela - Proces proti Mihajlovu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 17. — Ob navzočnosti predsednika republike se je danes popoldne v veliki dvorani Doma sindikatov v Beogradu pričela deseta mestna konferenca Zveze komunistov Beograda, katere se je poleg 450 delegatov udeležilo tudi nad tisoč gostov, večinoma delavcev raznih beograjskih podjetij in drugih gostov. Med njimi so bili številni člani predsedstva ZKJ, tajnik izvršnega komiteja Mijalko Todorovič, zastopniki mestnih organizacij glavnih mest republik in nekaterih drugih mest. Na konferenci so predsedniku Titu izročili poslanico, ki so jo podpisali vsi delegati. V njej izrekajo Titu priznanje za njegovo 30-letno uspešno vodstvo partije in izražajo odločnost komunistov, da se bodo pod njegovim vodstvom nadalje borili za graditev socializma. Predsednik Tito je zatem v daljšem govoru orisal najvažnejše dogodke v razvoju in delovanju komunistične partije v zadnjih 30 letih. Tito je kot pomembno poudaril ustanovitev komunističnih partij Slovenije in Hrvatske leta 1937 za uresničenje enakopravnosti narodov in za utrditev bratstva in enotnosti, ki se je kovala v mednarodni osvobodilni borbi. Moč ko- miiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiuuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil VELIČASTNA SLOVESNOST V OSV/IENCIMU Ob navzočnosti nad 200.000 ljudi so odkrili spomenik žrtvam nacizma Slovesnosti so se udeležile delegacije iz 19 dnov ■ Slavnostni govor je imel predsednik poljske vlade Cyrankiewicz ...... ................ Zborovanje v Bernu za mir v Vietnamu Poziv ameriški vladi, naj ustavi bombardiranje Severnega Vietnama - Russellovo sodišče bo začelo zasedati 29. aprila skem gledališču v Issy-les-Moulinea-ux. Zasedalo bo do 9. maja. V Južnem Vietnamu so osvobodilne sile izvršile te dni več napadov na krajevne osebnosti, ki. sodelujejo s sajgonsko vlado. Trinajst oseb, med katerimi dva župana in en občinski svetovalec, je bilo ubitih, drugih deset pa ranjenih v zadnjih 24 urah. V sajgonskem predmestju Cholon so pripadniki osvobodilnega gibanja vrgli danes dve bombi v vežo hotela, kjer so ameriški vojaki, od katerih je bilo 9 ranjenih. Ameriški bombniki «B-52» so preteklo noč bombardirali nekatere kraje blizu Hue. V Severnem Vietnamu pa so ameriška letala izvršila včeraj 96 bombnih napadov. Ameriško poveljstvo je potrdilo, da so pripravili načrte za zgraditev utrjene črte v bližini 17. vzporednika. Načrt določa, da bodo na obalnem področju južno od demilitariziranega področja odstranili ci-bo Russellovo sodišče, ki bo sodilo I vilno prebivalstvo in vse ozemlje o ameriških vojnih zločinih v Viet- bodo minirali ter prekrižali z bode-namu, sestalo 29. aprila v občin- ‘ čo žico. ŽENEVA, 17. — Danes je švicarsko gibanje proti atomskemu oboroževanju organiziralo pohod za mir v Vietnamu. Sprevod več tisoč ljudi je odšel iz Bienne in je prehodil 23 kilometrov do Berna. Sprevod se je zaključil na trgu pred katedralo, kjer so govorili številni člani gibanja. Ni bilo incidentov. Ob zaključku zborovanja so sprejeli dve resoluciji. Prva poziva ZDA, naj ustavijo bombardiranje Severnega Vietnama, da se s tem ustvarijo ugodni pogoji za sklicanje ženevske konference. Druga resolucija poziva švicarsko vlado, naj se pridruži morebitni pogodbi proti širjenju jedrskega orožja. Po zaključku zborovanja je večja skupina odšla pred ameriško poslaništvo, kjer so vzklikali proti ZDA in zahtevali konec vojne v Vietnamu. Poslaništvo je močno zastražila policija. V Parizu so danes javili, da se Slovesnemu odkritju spomenika žrtvam nacizma v Oswiencimu je prisostvovalo nad 200.000 ljudi iz Po ljske in drugih devetnajstih držav OSWIECZIM, 17. — V muzeju Oswieczim-Brezinka na področju Birkenau so včeraj ob topovskih salvah odkrili mednarodni spomenik žrtvam bivšega nacističnega taborišča. Na veliki prireditvi je sodelovalo nad dvesto tisoč ljudi iz Poljske in iz drugih držav. Slovesnosti so Se udeležile delegacije iz 19 držav, med katerimi tudi delegaci. ja zveze združenj borcev NOV Jugoslavije. Slovesnosti se je u-deležilo tudi nad sto Jugoslovanov — bivših internirancev in članov družin umrlih v taborišču. Iz Italije so bile navzoče delegacije ANFPI, bivših borcev in delegacija izraelskih sfkupno. sti. Italijo je uradno zastopal podtajnik v zunanjem ministrstvu Mario Zagari, ki je prinesel zborovanju pozdravno poslanico predsednika Saragata. Na slovesnosti je govoril predsednik poljske vlade Josef Cyrankie-wicz, ki je bil tudi zaprt v tem taborišču. «Ko dvigamo s tega mesta glas obsodbe in svarila, je poudaril Cy-rankiewicz, imamo pred očmi samo en nagib: interese evropskih narodov, ki želijo živeti v miru in varnosti, in interese zahodnonemškega ljudstva. Borimo se za nove odnose med narodi, proti nacionalizmu, proti rasizmu, kultu sile. Zgodovina se ne ponavlja, žal pa smo v primeru Bonna priča zarodka istega pojava, ki ga je svet svoj čas podcenjeval,* je rekel Cyrankiewicz in pripomnil, da je opreznost v interesu vseh narodov in tudi nemškega naroda in mladih pokolenj. Cyrankiewicz je ostro obsodil politiko zahodnonemške vlade kot re-vanšistično, ki ogroža mir in varnost v Evropi in na svetu. Nato je izjavil, da Poljaki niso nikoli obsojali vsega nemškega ljudstva ter da spoštujejo vse Nemce Zahodne Nemčije, ki odločno zavračajo hitleri-zem. Nadaljeval je: «Želeli bi, da bi iz tega nastala tudi politična sila, ki je ne bi mogla odnesti prva sapa nacionalizma in militarizma. Toda v bonski Nemčiji vladajo kro- gi, ki bi hoteli zastopati vso Nemčijo, ki zahtevajo meje iz leta 1937, Hitlerjeve meje.* Cyrankiewicz je poudaril, da ne pomaga igra besed ter trditev, da se želijo problemi mimo rešiti, hkrati pa zahtevati atomsko orožje, iz-občevati tiste, ki se izrekajo za priznanje Nemške demokratične republike, kakor se je zgodilo nedavno za voditelje zahodnonemške liberalne stranke. S tem se daje dokaz, da ni nobene «nove vzhodne politike*, temveč samo podlejša metoda, da bi dosegli iste smotre. Ne bomo se dali varati. Vendar ne izgubljamo upanja, ker vidimo, da proces pomirjenja napreduje kljub vsemu, in vedno več ljudi razume, da samo temeljita sprememba politike Zahodne Nemčije lahko pripelje do varnosti in trajnega miru na naši celini. Na ruševinah tistega cnove-ga reda*, ki ga zaradi naše borbe in žrtve vseh antifašistov sveta ni mogel na srečo Hitler uresničiti, narodi Evrope danes lahko spremenijo našo celino v celino miru in varnosti.* Na številnih ploščah spomenika so napisi v vseh evropskih jezikih: »Kraj mučeništva in smrti, kjer so v letih 1940-1945 nacistični morilci pobili štiri milijone žrtev*. K spomeniku žrtev so delegacije položile številne vence. Jugoslovanske vence so položili jugoslovanski veleposlanik na Poljskem in delegati zveze združenj borcev NOV. Dve vladi, ZDA in Velika Britanija, nista čutili moralne potrebe, da bi poslali svoje predstavnike na slovesnost. Njunih diplomatskih predstavnikov namreč ni bilo med veleposlaniki, ki so akreditirani v Varšavi in so bili navzoči. munistične partije se je po besedah Tita posebno pokazala leta 1948 ko je njena enotnost preprečila poskuse Stalina. Izkušnje iz leta 1948 uče, da je vedno, ko se pojavljajo notranje težave in razna nesoglasja, potrebno sprejeti odločne ukrepe. Tudi danes je po mišljenju Tita po. ložaj tak, da mora zveza . sprejeti odločne ukrepe, da bi odstranila vse, kar moti graditev socializma in pravilen razvoj družbenih odnosov. Zveza, po besedah Tita, ne more opraviti svoje vloge brez notranje discipline, brez demokratičnega centralizma, brez pokoritve manjšine večini, brez odstranitve iz vrst zveze elementov, ki ni zanje mesta v zvezi. Tito je omenil, da je v razvoju partije prihajalo in da prihaja do raznih odklonov, ker niso pravočasno sprejeli odločnih u-krepov, oziroma zaradi nebudnosti komunistov, kot na primer državne varnosti, nadalje nacionalističnih in šovinističnih izpadov, ki so naleteli na ostro obsodbo javnosti. Tito je v zvezi s tem kot posebno pomembno poudaril, da je delavski razred, posebno mladina pokazala, da je osvobojena vseh nacionalističnih obremenitev, in je pozdravil pojmovanje mladih, ki se čutijo Jugoslovani, državljani Jugoslavije. Tito se je dotaknil tudi vprašanja reorganizacije zveze, ki bo v bodoče večino manj činitelj oblasti in vedno bolj Činitelj ideološko - političnega usmerjanja. Doba za ukazovanje je minila. Zveza ne ustvarja svoje politike, odnosno ne gradi svoje politike od zgoraj navzdol, temveč obratno, od zdolaj navzgor. Zveza ne vsiljuje svojih sklepov, temveč morajo sklepi izhajati iz vsakodnevnega življenja. Med člani zveze ne sme biti nobenih razlik, oni morajo biti ideološko - politično in akcijsko enotni, če bodo komunisti znali pravilno pojasnjevati pojave in sklepe, tedaj ni nobene nevarnosti, da jih ne bo ogromna večina izvajala, kajti večina ljudi Jugoslavije je za socializem in socialistični razvoj. Komunisti nimajo več pravic od ostalih državljanov, imajo pa večje odgovornosti in dolžnosti. Zveza komunistov mora postati taka, da bodo njeni člani imeli iste prhvice kot ostali državljani, pa mno^o večje dolžnosti in obveznosti. «Fb tem se mi komunisti razlikujemo od drugih,)) je poudaril Tito. Ne kraju svojega govora je Tito pozval komuniste, naj sprejmejo odločne ukrepe, da se nikdar več ne ponove primeri, o katerih je razpravljal četrti plenum, primeri kot v zvezi z vprašanjem jezika in razni odkloni komunistov in nekomunistov v raznih ustanovah, kot na primer v tisku, radiu, televiziji, založniških podjetjih in podobno, ker go ta izživljanja nevarna in škodljiva za formiranje socialistične družbene zavesti. «Vaša dolžnost je, da stvar vzamete trdno v svoje roke in da odločno odstranite vse, kar ovira graditev socializma.« Fredsednlštvo zveznega odbora Združenja borcev narodnoosvobodilne borbe Jugoslavije je sklenilo na današnji seji ustanoviti sklad ((Josipa Broza Tita«, iz katerega bodo vsako leto 4. julija na dan borcev dodeljene nagrade za najboljša književna, umetniška in znanstvena dela na temo ((Narodnoosvobodilna borba in socialistična revolucija«. Pred okrožnim sodiščem v Beogradu se je danes pričela razprava proti bivšemu asistentu filozofske fakultete v Zadru Mihajlu Mihajlovu, ki je obtožen širjenja sovražne propagande, za katerega člen 118 kazenskega zakonika predvideva kazen do 12 let zapora. Mihaj-lova branita zagrebški advokat dr. Ivo Glovacki in beograjski advokat Veljko Kovačevič. Javni tožilec dolži Mahijlova, da je od junija do novembra lani, to je, preden je moral v zapor, da odsedi kazen, na katero je bil obsojen zaradi širje- iiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimimiiiiiiiiMiiiiiii VVILS0N OBIŠČE MfflSHINCTON Bromovo posvetovanje z delegacijo za Aden Verjetno se bodo posvetovanja nadaljevala LONDON, 17. — Danes so urad-1 bi razpravljali o vseh problemih, no sporočili, da bo predsednik vla-| Popoldne so se delegati OZN pode Wilson obiskal konec maja in novno sestali z Brownom; sestanek v začetku junija ZDA in Kanado, je trajal samo deset minut. Vodi-Wilson in njegova žena sta spreje-1 telj delegacije Perez Guerrero je iz-la vabilo kanadskega ministrskega javil, da bo delegacija odpotovala predsednika Pearsona, naj si ogledata kanadsko razstavo v Montrealu «Expo 67». Na razstavi bo Wil-son navzoč 1. junija. Obiskal bo zatem še Ottawo in Quebec. Dne 2. junija bo šel v Washington na va-hilo predsednika Johnsona. Istega dne se bo neuradno pogovarjal z Johnsonom. Nedvomno bosta govorila o Vietnamu, o NATO, o odnosih med vzhodom in zahodom ter o načrtih za umik ameriških vojaških sil vzhodno od Sueza. V London so se včeraj začeli pogovori med člani odposlanstva OZN za Aden, ki so prišli v London, in britanskim zunanjim ministrom Brovvnom. Pogovori so trajali skupno trinajst ur. Britanski zunanji minister Brown je danes odgovarjal v spodnji zbornici na številna vprašanja. Izjavil je, da po njegovem mnenju OZN lahko ima koristno vlogo pri reševanju vprašanj Južne Arabije. Dodal je, da se je s člani odposlanstva pogovarjal o sedanjih in pri-hodnjiji možnostih glede Adena in da so dosegli sporazum o nekaterih važnih problemih. Tako so se npr sporazumeli o potrebi osrednje vlade za opravljanje rednih poslov ter o potrebi okrogle mize, da uvAjkAJVAJ vala jutri v New York in da je bil smoter prihoda v London pogovoriti se o prihodnjih korakih in ne doseči sporazum, ker je šlo predvsem za to, da se razjasnijo nekateri problemi. V New Yorku bo delegacija jjroučila, kar se je zgodilo, in bo potbčala tajniku U Tantu. Na vprašanje, naj bi komentiral Brownove izjave, češ da so dosegli «širok sporazum«, je voditelj delegacije izjavil: «ImeU smo samo koristne razgovore.« Glede možnosti povratka delegacije v Aden pa je izjavil: «Vse je mogoče, ker delo delegacije ni bilo končano.« London-Moskva MOSKVA, 17. — Angleško-sovjet-ski pogovori, ki so se začeli v petek v Moskvi, da bi pripravili podpis pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju, so se danes zaključili v optimističnem razpoloženju. Angleški predstavnik je izjavil, da so se pogovori dobro začel'' ter da se bodo v prihodnje nad' jevali. Britanski predstavnik je nocoj odpotoval iz Moskve v London. nja netočnih vesti o Jugoslaviji, objavil v Jugoslaviji in v inozemstvu članke in razpečaval letake, v katerih zlonamerno in neresnično prikazujejo razmere v Jugoslaviji in hujska na protiustavne spremembe. Ta kazenska dejanja je Mihajlo, po trditvi obtožnice, storil s člankom «Kaj se dogaja v Jugoslaviji«, z odprtim pismom švicarskemu publicistu Julesu Drosu s ((Poslanico pri. jateljem« in pa z razpečevanjem letakov, časopisov in brošur emigrantskih organizacij. V odgovor na vprašanje sodnika je Mihajlov priznal, da je zapisal inkriminirani članek «Kaj se dogaja v Jugoslaviji«, ga je poslal svojim založnikom v inozemstvo. Za svoje trditve med drugim, da je reforma samo zavesa, za katero se skrivajo prave namere, in da je Jugoslavija na poti v stalinizem, je Mihajlov dejal, da je to bilo njegovo ideološko stališče, v trenutku ko je pisal članek. Odprto pismo švicarskemu publicistu Drosu je po trditvi Mihajlova samo odgovor na članek Drosa, ki so ga objavili nekateri jugoslovanski časopisi, ki netočno prikazuje Mihajlovo stališče. Pismo prijateljem, ki ga je napisal pred odhodom v zapor, po trditvah Mihajlova vsebuje samo nje. govo ideloško stališče in je bilo namenjeno samo njegovim prijateljem, ki so pripravljali izdajo časopisa. To pismo je, po njegovih trditvah, bilo poslano tudi založništvom v inozemstvo, da bi bili obveščeni o njegovem stališču. Za letake in brošure jugoslovanskih emigrantskih organizacij Mihajlov trdi, da jih je prejel po pošti skupno s številnim drugim materialom, da jih ni razpečaval, temveč samo dal svojim prijateljem, ki so pripravljali izdajo časopisa, ki so i-meli namen v prvi številki odgovoriti na pisanje emigrantskega tiska, s katerim se niso strinjali. Sploh se Mihajlov brani, da ni storil nič protiustavnega in protizakonitega, da je odločno na liniji brat-stva in enotnosti narodov Jugoslavije, da se zavzema za nadaljnji razvoj pridobitev narodnoosvobodilne borbe. Sodil pa je, da je v enopartijskem sistemu nemogoč de. mokratični razvoj in razvoj pravega samoupravljanja. Proces se bo nadaljeval jutri. B. B. Bombni atentat na vlak BOČEN, 17. — V nedeljo ob 17. uri je eksplodiral peklenski naboj v zadnjem vagonu vlaka, ki je pripeljal iz Avstrije na Brenner. Pri tem je eksplozija hudo ranila železničarja - erruccia Mercija, vendar pa njegovo zdravstveno stanje ni hudo. Karabinjerji so ugotovili, da so postavili v zadnji vagon v posodo za smeti na stranišču okrog 200-300 gramov eksploziva «dona-rit», katerega so povezali z urnim vžigalnim mehanizmom. Vagon, v katerem so našli peklenski stroj, je bil v Munchnu in so ga v soboto zvečer priključili Brzcu proti Bren-nerju skupaj s skupino drugih vagonov, ki so jih vrnili v Italijo. Nov poskus državnega udara v Gani AKRA, 17. — Davi je radio Akra javil, da je v Gani prevzel oblast nov vojaški odbor, ki mu poveljuje polkovnik padaloev Asase. Radio je javil, da je ta odbor odstavil svet narodne osvoboditve. Popoldne pa je predsednik tega sveta An-krah sporočil na tiskovni konferen-ci, da je poskus upora izvršila samo majhna skupina vojakov in da je vojska ostala v glavnem zvesta svetu za osvoboditev, ki je naglo zadušil upor. Ankrah je dodal, da 80Jrije častniki, ki so jih ujeli kot vodite je pri uporu, zanikali udelež-bo pri uporu. Neko enoto vojske, ki šteje 120 mož, so pridržali v vo-jasnici, ker je sodelovala Dri uporu. Med spopadi pred sedežem vlade je zgubil življenje poveljnik oboroženih sil in član sveta za osvobodi-Sfierai Kotoka. General An-krah je na tiskovni konferenci iz-javi1, da sta zgubila življenje dva častnika. - J «Surveyor 3» CAPE KENNEDY, 17. - V ZDA so danes izstrelili z raketo »Atlas-Centaur* satelit e’ izkopali strugo in zašči- Z motorjem je trčil v avto Ko se je včeraj zjutraj 60-letni nočni čuvaj Mariano Parenzan z Erte SanfAnna 68 na motornem kolesu peljal navzgor po Ul. F. Seve- ro, je blizu stavbe št. 48 trčil v avto TS 88844, ki ga je s parkirišča privozil 33-letni Pietro Cecchetti iz Ul. dell’Edera 10. Zaradi sunka se je Parenzan prevrnil z motorja in se pobil po desni rami, se ranil po čelu in desni ličnici, prsih in desnem kolenu. Z zasebnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico in ga sprejeli na pljučno kirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti od 10 do 15 dni. Kolesar jo je podrl Ko je včeraj popoldne 62-letna Argia Sepcar vd. Venier iz Ul. Pic-cardi 35 prečkala Trg Stare mitnice, jo je s kolesom podrl 17-letni Bruno Gropazzi iz Ul. Guozzi 7, ki je vozil proti Ul. Carducci. Pri nesreči se je ženska pobila po glavi in tilniku in se bo na nevrokirurškem oddelku morala zdraviti 15 dni. si/ lit iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||,|l,ll||l,|,|lll,llllllllll 1.094 milijonov lir dosegel v februarju tlkTdoLo uvoz in izvoz s Slovenijo na Goriškem l,e am ao 010 uspe ’» Od tega odpade na uvoz 167 milijonov in na izvoz v Slovenijo pa 927 mi-lijonov - Manj prodaje gospodinjskih strojev - Stanje hranilnih vlog V preteklem mesecu februarju smo imeli na goriškem področju po podatkih vestnika trgovinske zbornice za 1.094 milijonov lir blagovnega prometa v malem obmejnem prometu v okviru videmskega sporazuma. Od tega sta bili izdani dve uvozni dovoljenji za skupno 4,5 milijona lir, na carino pa je bilo uvoženega za 162.4 milijona lir. Precej visok je bil izvoz, saj je bilo izdanih kar 147 izvoznih dovoljenj za skupno 927 milijonov lir. HLINILA STA, DA JU JE NEKDO POVOZIL Fanta sta ukradla motocikel in se ponesrečila pri Fernetičih Eden se je hudo ranil, drugi pa lažje Dva šestnajstletnika Antonio M. • vrnila, potem pa sta si izmislila ne-in Gianni P., sta predvčerajšnjim srečo, da bi tako prikrila svoje zjutraj v bolnišnici zaprosila za «grehe». zdravniško pomoč, rekoč, da ju je povozil neznan avtomobilist na cesti med Fernetiči in Opčinami, iz- Agenti fantov niso mogli še zaslišati. Gianni sicer pravi, da se ni- Z uvoznim dovoljenjem so pripeljali na to stran samo mleko in mlečne proizvode. Med blagom, ki je bilo uvoženo na carino je na prvem mestu les, bodisi industrijski kot drva, za skupno okrog 80 milijonov lir; za nad 45 milijonov so uvozili živine in mesa, za nekaj nad 15 milijonov papirja in papirnatih izdelkov ter za skoro 10 milijonov lir čipk. Pri izvozu naj omenimo južno sadje za 161 milijonov, umetna gno. jila za 222 milijonov, razno tekstilno blago za 166 milijonov, drogerij-sko blago za 40 milijonov, pregrinjala za avtobuse za 92 milijonov, nadomestni deli za avtomobile 26 milijonov, razni stroji in njihovi deli za 46 milijonov, kartonaža raznih vrst za 76 milijonov, pariteti za 30 milijonov itd. Na splosno pa se je trgovina na česar ne spominja. Zato so ju v bol- i Goriškem v preteklem februarju raz- kazalo pa se je da sta se ponesreči- j njšnici zastražili, ker sta osumljena ! vijala normalno. Slabo vreme je ne-la z ukradenim motorjem. * j- -i------j. • ., J. ' -----—j..,- lino^vnjake in polja. Morda Ma-am pa višje gori Rakluža ne bo- da sS6^ težav? toda tvegano je, ^ se lotili urejevanja spodnje- *an&’ ne da bl končali s pogozdo-hikši v gornjih tokovih hudour- blltoh1?,7 todljonov lir pa so name-te v, PPPPuiiškemu bazenu Kmah-je' S, Jf največji v teh krajih. Res raiml/6 že speljan vodni kanal do ne S?6- toda s 7 milijoni lir pa res v,. mrvcrl o H.nonclro nVvtlrio no. Praviti ®°8la tipanska občina na-tiasi/? čudežev, posebno če bodo Km/v,1?5 leta 56 tako skopi okoli nk^.khto. pat pa je dobila tipanska bje^rt8’,,38 milijonov lir za regulira-m^QPune in hudournika Namelen bled n1 e in hudournika Namelen JsSLffpsnldom in Platiščem in za ceste namesto dosedanjih w_. m kolovozov. Za znameniti !n hudornlk Kosico, ki je i[5lla že toliko sivih las, ker č ruErest,ano izliva, če le malce V« --e-ici ofe^uje, je dobila svetolenartska ska milijonov lir. Sovodenj x. ~ v šli. uuvvucuj- hov tPPma pa je dobila 20 milijo-breinr,a Pogozdi In uredi strugo in vaj|°ae botoka Aborne. Dela bo Iz- oiovent- CI1 len krajin oenesse hfiboviv rurlanska ustanova za v Vidrnu gosPodarstvo s sedežem terQ0rP,anjkljivost teh dotacij je v h..-’ -aa so v hudourniški zahodni Sloveniji izbrali samo doli- Snb — ktaje vže' .Lan-Se prl Nemah in gove v ravnlni, kjer prestopa bre-fOfi.-,..,rrat-ka Raklužana in zaliva r Otovi ff' Zaštit-Jme njive in sadovnjake. Ne- krajj se ostanejo vsi predalpski tke jn°“0|i hudournikov tavorjan-f?;ce ? Pfeštlnske Bistrice, Grmov- Zasebm avtomobilist je predvčerajšnjim okrog 6. ure na cesti med Fernetiči in Opčinami pobral oba ranjena mladeniča in ju prepeljal v bolnišnico. Ob sprejemu sta Gianni in Antonio povedala, da sta postala žrtvi prometne nesreče. Na o-menjenem odseku ceste, naj bi ju podrl neznan avtomobilist, ki je vozil avto citroen in se po nesreči oddaljil. Oba fanta, ki sta močno krvavela, so hitro sprejeli na nevrokirurški oddelek ter obema naredili transfuzijo krvi. Antonio je imel hude udarce po glavi, rane po desnem sencu, ustnicah, nosu, zlom | da sta motor ukradla in vozila brez vozniškega dovoljenja. Avstrijski sindikati proti popuščanju petrolejskim mogotcem V zvezi z napovedano speljavo naftovoda Trst — Dunaj so se v zadnjem času v Avstriji pričele o-glašati čedalje močneje delavske organizacije, ki so proti odpiranju , .... , avstrijskega trga mednarodnim pe- desne rame, verjetni zlom leve no- trolejskim družbam, ki nadzorujejo da in nralrac ma^rfanau Gionm r\o * nnffa.ra/l 11T—-------------r ~ ^_ii_i___ ge in pretres možganov, Gianni pa se je pobil po glavi, ranil po desnem sencu, zadobil možganski pretres in udarce po hrbtu. Prvi se bo moral zdraviti 45 dni, če ne bodo nastopile komplikacije, drugi pa bo okreval v enem tednu. O zadevi so bili takoj obveščeni agenti cestne policije, ki so uvedli preiskavo. Patrulja agentov se je podala na cesto, kjer naj bi se pripetila nesreča in začela iskati kakršnokoli sled, ki bi pričala o nesreči; kakšen kos stekla razbitega naftovod Trst — Ingolstadt, na’ka terega naj bi se priključil (nekje pri Mauthenu onkraj prelaza Monte Croce Camioo) avstrijski naftovod, zveza avstrijskih sindikatov in združenja delavskih zbornic sta namreč pred dnevi izročila vladi svoje pomisleke v zvezi s takšnim sodelovanjem z mednarodnimi družbami, ki jim v poslovnih krogih pravijo usedem sestra«. Delavske organizacije zatrjujejo, da bi podpis pogodbe o sodelovanju s Shell, Mobil Oil, BP itd. predstavljal veliko nevarnost, da bi bila državna uprava za žarometa, delček okrušene barve s i petrolej «oMV» s tem izročena na Aht p« Pojdi, Hude Maline pri 8ehaHo’ ter so nakazali premalo - Kanai 1a Krnahto. Je čoiomi dolina bo dobila pa svo v n-ir„,clJe za dela na hudournikih 1 Pore*!,. ~za dela na hudournikih nviiito ®ele- Občina Donja dobi Sv°Jesa h jV za dela proti divjanju ■ toSBa u . ut-ia jjiuu uivjanju fn hudournika, Ponteba za na toku, oi^zove na Beli, Velikem Po-enatu in ukvanskem hudo- karoserije in podobno. Policista nista našla nič takega, opazila pa sta krvave madeže vzdolž enega celega kilometra ceste. Madeži so se potem izgubljali v travi na križišču pokrajinske ceste proti Repentabru blizu globoke doline. Ni bilo dvoma, da sta krvave madeže pustila Gianni in Antonio, ko sta s težavo hodila proti Opčinam. Na kraju, kjer so se krvavi sledovi izgubljali, je bila trava poteptana. Radovedni policisti so šli še dalje in na dnu doline našli motor «MV» TS 18592. Ni bilo dvoma, da sta fanta z motorjem zavozila s ceste in se prevrnila v dolino. Poleg motorja so agenti našli kopalni obleki in še mokro brisačo. Policista sta kasneje ugotovila, da je motor last Luigija Kompareja iz Ul. Perarolo 59. Jasno je, da sta Gianni in Antonio motor ukradla. V soboto popoldne sta se kopala v kopališču «Topolino» v Barkovljah in na poti domov sta motor ukradla, da bi se vozarila po okolici. Ko sta privozila do Fernetičev, sta se pre- fcll,*IMIIII,lll,,l||||a|lll||||||||t|||||f lllll||||t|BII|aa(vl||l|tl,ll(|l|||||vt||t(lll|||||y||||||||||v|t|s||a|||||||| Tretja žrtev hude Prometne nesreče v Križu Vfcera r?i je umrl v botnišnici še Rocco Giraldi ki je bil na e$ti med ljudmi, ki so pomagali ponesrečeni Pertotovi a- Vo0»ld6vania so se žal uresniči-vfokjr,;!f,J zjutraj ob 5.25 je na ne-|"or Sor_ em oddelku bolnišnice, ka- l3 odrL,?a Pfemestili z ortopedske-?atn c,?, , \ Podlegel hudim poškod-*a št r„5tni Rocco Giraldi iz Kri- ll'etna 1?®' Tako je pretresljiva pro- ^'deij h6sreča, ki se je pripetila v žahteJv , . aprila zvečer v Križu, , ^°t zn se- treti° smrtno žrtev. j/fa Jano. je tistega deževnega ve-i- l»tr>„ « kofnbija iz Padove podrl je o ^,n8elo Pertot vd. Giorgi, Pfečkared svojim domom v Krilu ^očjij 8 cesto. Ponesrečenki so pri-5?. todall Pomoč številni ljudje, ki $o K-i- ali na avtobus. Med te-falčli r j1 Ati lij Tence, Rocco Gi-9 ril Gi----- A a (iUhnwito Busetti Giorgio Orzan k? Je Antonio De Santi. Gru- G^^ožine 3 Sred' ceste’ ko. Je iz t« ! --»MIK fev •*» z avtom privozil 30-letni 'ca iz Križa št. 578 i ljudi sredi ceste. Čoro- nica je do smrti povozil Pertotovo, ostale je podrl, da so se hudo ranili. Kot znano je Tence umrl naslednjega dne v bolnišnici zaradi hudih poškodb, včeraj pa je izdihnil tudi Giraldi, ki si je pri nesreči polomil obe nogi, desno podlaket in se poškodoval po glavi. Ob sprejemu v bolnišnico so zdravniki bili mnenja da se bo moral Giraldi zdraviti tri mesece, toda kasneje so na- stopile komplikacije in zaman je bi- ■eči ia vsaka pomoč. Truplo nesrečnega Giraldija so prenesli v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Poročali smo, da so karabinjerji Coronico takoj po nesreči aretirali, ga zaslišali in prijavili sodišču zaradi nenamernega umora. Po smrti Tenceja in Giraldija pa se bo Coro-nica moral zagovarjati pred sodniki zaradi trojnega nenamernega u-mora. S* 1 IVO «1 KIN» F KAM Eli PljHt barvni avanturi- danes, 18. t. m. ob 19.30 Cinemascope 1 • dramatični film: BATTAGLIA Dl RIO DELLA PLATA (Bitka pri Kio Učilu Plata) j0: JOHN GREGSON,, PETER FINCH in drugi milost in nemilost tujim petrolejskim družbam. Ce bo prišlo do podpisa pogodbe, bo osrednji svet GMV napovedal splošno stavko delavstva, kar bo gotovo privabilo h gibanju tudi delavce, za^slene v drugih državnih industrijah. Pogajanja z mednarodnimi petrolejskimi mogotci vodi zdaj novo ustanovljena industrijska državna družba OIG. V vladnih krogih so za podpis pogodbe s tujimi družbami. Državni sekretar dr Koren je pred kratkim v tej zvezi izjavil, da bo kanclerju Klausu priporočil, naj bi do podpisa prišlo v najkrajšem času lllllllll>lt|||||||tMI|||imm„mi||||||||||||||||||n||||N| PoJrošno zadružništvo in deželna pomoč trgovini Zveza potrošnih zadrug dežele Furlanije - Julijske krajine je prejšnji teden na posebnem posvetu v Vidmu proučila položaj v zdravništvu v zvezi z deželno zakonodajo v korist potrošne trgovine. Zlasti so proučili osnutek deželnega zakona št. 93, ki nosi podpis predlagateljev Coloni, Pittonl, Ginaldi itd. Ta zakon predvideva podporo in razne druge ukrepe za potrošno trgovi-no. Glasom omenjenega osnutka naj bi dežela prispevala pri odplačevanju obresti na dolgove 250 milijonov Ur; od tega naj bi šlo zasebnim trgovcem 150 miUjonov, raznim potrošnlm zadrugam pa 100 miUjonov lir. Strokovnjaki trgovine na debelo so že zavzeU svoje stališče do osnut. ka v katerem očitajo, da je preveUk delež prispevka namenjen za potrošno zadružništvo. Zadružniki odklanjajo tako negativno staUšče, ki ne ustreza realnemu položaju ln pomenu zadružništva. S svoje strani predlaga zveza potrošnih zadrug naj bi namenih omenjenih 250 milijonov potrošni trgovini, brez podrobnejšega razdeljevanja na zasebno trgovino in zadružništvo, ki naj bi prejemale podporo na osnovi svojih potreb in svoje razvojne sposobnosti. Zato želi zveza, da bi bil omenjeni deželni zakon čim prej sprejet na osnovi omenjenega predloženega osnutka, ter se obrača do deželnih svetovalcev s priporočilom, naj podprejo osnutek, da bi tudi na tem področju lahko začeli izvajati organsko ln demokratično gospodarsko načrtovanje. $ steklom se je porezala Včeraj ob 12.10 so z avtom Zelenega križa odpeljaU v goriško civilno bolnišnico 25-letno AUdo Gianni iz Ul. AscoU 25. Malo prej je stopila na kos stekla ter se porezala na levi peti. V bolnišnici so ji dali prvo pomoč. Okrevala bo v | nekaj dneh. koliko zakasnilo začetek prodaje Nemčijo, Iran, Kuwait in SomaUjo. Kar se tiče hranilnih vlog naj navedemo, da so imeU na pošti vloženih ob koncu decembra za 7.237 miUjonov Ur, od tega 3.990 miUjonov v bonih aU 131 miUjonov Ur več kot prejšnjega novembra. Ob istem času je bilo naloženega pri drugih denarnih zavodih okrog 45 miUjard, od tega 35 miUjard od zasebnikov in podjetij. Povišek na tem področju znaša 2 milijardi Ur. Predavanja za učiteljstvo o ukrepih proti jetiki ta v Gorici drugo predavanje za učiteljstvo osnovnih šol o preventivnem zdravljenju jetike med šolsko mladino. Tokrat se je v dvorani zbralo okrog 50 učiteljev I. šolskega okrožja in didaktičnega ravnateljstva za slovenske osnovne šole v Gorici. Zbranim vzgojiteljem je govoril dr. TulUo Tomassich, ki ga je predstavil občinstvu didaktični ravnatelj Sambo. Predmet predavanja in razgovora je bilo, kot že prejšnji ponedeljek poskusno cepljenje otrok, da bd ugotoviU, v kateri dobi je v naši pokrajini najbolj nevarno oku-ženje z jetičnim virusom. Na osnovi teh poizkusov bodo potem ugotoviU najprimernejšo dobo za cepljenje proti jetiki. Pregled delovanja zadnje sezone-Avgusta bodo odšli na izlet v Ljubljano Včeraj popoldne ob 16.30 je bilo v sejni dvorani pokrajinskega sve- ............................i..1....................................IH............imuni......... V soboto so imeli na Vrhu razširjeni sestanek, ki ga je sklical odbor prosvetnega društva «Danl-ca», da bi se pogovorili o razmerah v društvu, o opravljenem delu in pa o možnostih uresničitve nekaterih zanimivih pobud, številnemu občinstvu, med katerim je bil tudi podpredsednik Slov. prosv. zveze Vid Primožič, je predsednik Marčel Devetak navedel udeležbo predstavnikov «Damice» na Prešernovi proslavi v Trstu, kamor so odšli s svojim avtobusom, na posvetovanju SPZ v štandrežu, srečanju SKGZ in Italijanske unije v Gorici. Prisotne je seznanil z vlogo ki jo je društvo naslovilo na deželo, da bi bilo deležno denarne podpore za svojo dejavnost. Omenil je možnost, da bl društvo prišlo do svojega sedeža, ki so si ga že ogledali predstavniki SPZ. Povedal je, da je pevski zbor prispeval svoj sklad društvu | tako da bodo imeli poslej skupno V SOBOTO V NOVI GORICI Proslava 20-letnice ustanovitve mesta ob udeležbi predstavnikov iz Gorice in Ljubljane Nova Gorica služi krepitvi obmejnega prijateljstva - Uspel koncert solistov in Slovenskega okteta - Sprejem v občinski skupščini V soboto zvečer se je na uradni proslavi 20-obletnice začetka gradnje Nove Gorice zbrala v poslopju občinske skupščine v Novi Gorici poletnih oblačil. Uvedba višje čari- množica občinstva in povabljencev, ne za zasebni uvoz gospodinjskih! ki so napolnili razstavno avlo, kjer strojev v Jugoslavijo je znatno zmanjšala prodajo tega blaga, ki ga zasebniki neposredno kupujejo v goriških trgovinah. Kar se trgovine z drugimi državami tiče, je bilo izvoženega v razne države za 10,8 milijona lir blaga. Od tega so prodali v Argentino za 3,8 milijona lir tekstilnih statev v Libijo za 1,2 milijona stolov v Venezuelo za 2,4 milijona tekstilnih statev in pritiklin ter za skoro pol milijona lir vstekleničenega vina. Izvoz je šel v manjših količinah še v Arabijo, Ciper, Egipt, Zahodno so prireditelji, občinska skupščina nekateri predstavniki slovenskih organizacij in ustanov. Ob 19. uri je ravnatelj Goriškega muzeja Branko Marušič otvoril razstavo obeh goriških umetnikov, pozdravil goste in na kratko omenil lastno dovršenostjo zapel 13 pesmi ter na splošno željo na koncu še eno dodal. življenje in delo obeh domačih iz Nove Gorice in ZKPO od Isto- i umetnikov, ki sta se uveljavila v tam, pripravili razstavo dveh goriških umetnikov, slikarja Gojmirja Antona Kosa in kiparja Borisa Kalina. Predsednik občinske skupščine Jožko štrukelj je pozdravil visoke goste iz Ljubljane, med katerimi sta bila podpredsednik in minister republiške vlade dr. Marjan Brecelj, dr. Jože Vilfan in pisatelj France Bevk; iz Gorice so prišli predsednik pokrajinske uprave dr. Chientaroli, župan Martina, Iz Gorice in Trsta so bili prisotni tudi iimmimiiMininii M n mulit 11 j umu n lil m mm im Miiniiiiiiiim liiiniliilin n milu Hlinili inimiiimiiiumii IZIDI VOLITEV V KMEČKE BLAGAJNE Kmečka zveza in Alleanza sta napredovali za 15 glasov V Gradiški je zmagala napredna lis la svetu v svoji stroki. Kos je bil rojen v Gorici leta 1896, kjer je tudi dovršil maturo, Boris Kalin pa se je rodil leta 1905 v Gorici, oče in mati pa sta bila iz Ajdovščine. Gostje so si nato z zanimanjem ogledali razstavljena dela, vsak od obeh umetnikov razstavlja po 16 svojih del. Razstava bo ostala odprta do 5. maja vsak dan od 8. do 19. ure. Ob 20. uri je v veliki sejni dvorani skupščine sledil koncertni del programa, na katerem so nastopili solisti: tenorist Rudolf Franci, Bogdana Stritarjeva, Vida Levstik (z recitacijami) ter tržaški rojak Danilo Merlak. Ob tej priliki so podelili odlikovanje operni solistki Bogdani Stritarjevi, ki je po rodu jz Solkana ter praznuje letos 30 let svojega umetniškega delovanja. V drugem delu koncerta je nastopil Slovenski oktet, ki je z njemu iiliniminitiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiii,|l|lll,llln|||||||||||| Goriški vinogradniki na razstavi v Trstu Pogled na volišče v Sovodnjah, kjer so kmetje izbirali svoje predstavnike v bolniško blagajno Razstave v Trstu, ki jo je pripravila trgovinska zbornica v posebnem paviljonu, se bo udeležilo tudi 16 vinogradniških podjetih z Goriškega, ki jih je organiziral konzorcij za zaščito tipičnih briških vin. Med prijavljenimi je največ vinogradnikov iz Brd. Veleposestvo SATCA iz Angorisa pa bo na -az-stavi nastopilo samostojno, saj to posestvo samo pridela okrog 15.000 hi vina. Na razstavi bo kot rečeno tudi zelenjava, z najznačilnejšimi gori-škimi specialitetami. Zal pa bo bolj slaba udeležba s sadjem, ker je še prezgodaj. Morda bodo proti koncu razstave lahko prikazali prve češnje, kar bo tudi nekaj vredno. Omenimo naj še, da bo z vinom prikazana tudi embalaža. Pred začetkom koncerta je predstavnik prirediteljev pozdravil goste iz Ljubljane In stare Gorice ter na kratko omenil razvoj Nove Gorice, katera je spočetka začela nastajati deloma iz rivalitete, sedaj pa služi razvoju in krepitvi dobrega sosedstva in prijateljskega sožitja ob odprti meji. Po končanem koncertu je bil v prvem nadstropju sprejem, na katerem je predsednik občine Jožko štrukelj s svojimi sodelavci sprejel domače in tuje predstavnike, ki so se zadržali v prijateljskem pomenku še dolgo v noč. Marsiko pa je tudi nadaljeval s podrobnejšim pregledom razstave. blagajno. Razdelili bodo izkaznice ter bo znašala članarina po 500 lir mesečno. Zelo so bili zadovoljni s slovenskim filmom, ki so ga predvajali v zasebni hiši, Devetak pa se je zahvalil lastniku, ki ni zahteval za porabo luči in prostorov nobene odškodnine. Marčel Devetak je nato pozval prisotne, naj se v velikem številu udeležijo prihodnjega posveta SPZ, ki bo neke vrste priprava na občni zbor organizacije v Trstu, da bi določili svoje kandidate. Zelo zanimiv je bil predlog, ki so ga prisotni z veseljem pozdravili, da bi tudi letos priredili na Vrhu piknik, kakršnega so imeli že lansko leto. Ta zabava, ki naj bi bila 9. jul., naj bl trajala 2 dni, v soboto in v nedeljo, ter naj bi bila združena s plesom. Ogreli so se še za drugo poletno prireditev, ki naj bl jo imeli v avgustu. Vrh je namreč sedaj povezan z Gabrjami z lepo asfaltno cesto ter se bodo njihove prireditve prav radi udeležili številni ljubitelji lepega razgleda, zanimivih krajev in tudi gostoljubnih ljudi. V svoj program so vključili tudi izlet v Postojno z obiskom Predjamskega gradu in Ljubljane. Listki za opero po znižani ceni Goriško županstvo sporoča, da imajo tudi za sedanjo operno sezono na razpolago vstopnice po znižani ceni za uradnike in delavce z družinami. Kdor jih želi, mora napraviti pismeno prošnjo preko ura- da ah delovišča, kjer je zaposlen. Popust znaša po 500 lir na vsaki vstopnici. Praznik dreves v Gorici Včeraj dopoldne okrog 11. ure se je onstran pevmskega mostu blizu gozdarske drevesnice zbralo kakih 200 šolarjev slovenskih in italijanskih šol iz Gorice, ki so posadili drevesca, katera jim je preskrbela gozdna uprava. Prisoten je bil tudi šolski nadzornik Lebani, ki je govoril učencem o pomenu praznika dreves. Vsa ceremonija se je zaključila nekaj pred poldnem. liniUllllIlUllIllllllllllillIliilllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiluUlllllllllllllllllllllllllllIlllIlliiitiiiiliiiiAHUllll SMRT ZGLEDNE MATERE IN ZAVEDNE SLOVENKE V Rihemberku so pokopali Francko Besednjak Piščančevo Volitve v občinske kmečke blagaj. ne so v nedeljo povsod na Goriškem potekale brez posebnih nepri-lik in tudi udeležba je bila dobra, kar gre zasluga tudi lepemu vremenu. Vseh volivcev Je bilo 2306 ali štirje več kot pri volitvah leta 1964. Od oddanih in veljavnih glasov sta prejeli napredni listi Kmečka zveza in Alleanza 619 glasov, bonomijanska Coldiretti pa 1434 glasov. V primerjavi z letom 1964 sta napredni listi napredovali za 15 glasov, Bonomi-Janci pa samo za dva. V Gorici je bil izid sledeči; napredni listi Alleanza in Kmečka zveza 70 glasov, bonomijanci 291 glasov. V Gradiški Alleanza 79 in bonomijanci 24. V Doberdobu je Kmečka zveza prejela 43 glasov, bonomijanci pa 16; v Sovodnjah Kmečka zveza 45 in bonomijanci 45 glasov; omenimo naj da Je bilo tu zaradi preferenc uničenih šest glasovnic Kmečke zve. ze in tri bonomijanske; v štever-janu Je glasovalo 30 kmetov za Kmečko zv. ln 48 za bonomijance. V SAFOG se je ponesrečil na delu Pri delu v tovarni SAFOG se Je včeraj popoldne nekaj pred 16. uro ponesrečil 58-letni Alfonso Donda iz Kaprive. Zdravniki v civilni bolnišnici so mu ugotovili udarec na palcu desne noge z rano. Pridržali so ga za 10 dni na zdravljenju. Donda se je poškodoval, ko mu je padla jeklena plošča na nogo. DEŽURNA LEKARNA V KONKAH Danes ves dan ln ponoči je v Ronkah odprta lekarna «Alla Sta zione«, dr. Matitti, Vermeljan, Dre. vored Garibaldi št. 3, telefon 75046. llllllllllltlllUIIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||||||||||||IUII||IIIlll||||||||||||l||l||m,MI„lll„|„||||,|m|||||1|||||| 1. MAJA V GORICI Državno tekmovanje v judu za dva gor iška pokala Prijavljenih že nad 350 atletov iz vse države Za prvi maj pripravljajo v Gorici, v veliki dvorani UGG, vsedržavno tekmovanje v judo, za katero je že do sedaj napovedalo udeležbo in sodelovanje 34 društev z okrog 350 atleti. Tekmovali bodo za nagrado «Goriško mesto« in aSperanze«. Judoistična tekmovanja so bila v Gorici že večkrat, vendar je tokrat prvič vključeno v koledar težke atletike, kar pomeni, da tistega dne ne bo smela biti nobena druga konkurenčna prireditev. V Gorici so začeli sistematično gojiti ta šport leta 1958 ter bodo letos tekmovali v kategoriji C s svojimi atleti. Predvsem posvečajo mnogo pažnje treniranju najmlajših, ki jih vodi Emi-lio Gazzetta. Organizatorji, katerim je na čelu Vogrič si prizadevajo, da bi tekmovanja pripravili na kar najboljši način. Tekme bodo na treh preprogah v veliki dvorani UGG. Z Goriškega se jih bodo udeležili poleg Goričanov tudi atleti iz Tržiča. Od zunaj pa bo najmočnejša ekipa policijske šole iz Nettuna, ki je prijavila kar 50 tekmovalcev; sledi ji društvo iz Spilimberga s 40 tekmovalci. Vpisovanje pa še ni zaključeno ter se bo nadaljevalo vse do nastopa. Tekmovanja se bodo začela dne 1. maja ob 8. uri zjutraj. Za zmago- valce so določene poleg že omenjenih dveh pokalov še po ena kolajna za prve štiri klasiflcirane v vsaki kategoriji. Vsi atleti - udeleženci pa bodo prejeli še posebno spominsko kolajno. Odlikovani gorički planinci Preteklo nedeljo se je 6-članska delegacija SPD iz Gorice udeležila 8. skupščine Zveze planinskih društev Slovenije. Delegacijo je vodil predsednik Slavko Rebec, ki je v svojem pozdravnem govoru omenil težave, s katerimi se mora boriti planinsko društvo v zamejstvu; poudaril je tudi potrebo še večjega sodelovanja v bodoče tako med planinskimi društvi v zamejstvu, kot tudi s planinci v matični domovini. Na skupščini so tudi odlikovali nekatere goriške planince, ki že dolgo delujejo v odboru SPD. Tako so njegovi tajnici Jožici Smetovi podelili zlato značko, dosedanjemu predsedniku Karlu Kumarju in gospodarju Petru Čermelju pa srebrno značko v priznanje za številne zasluge, ki so si jih stekli za razvoj planinskega delovanja na Goriškem. V nedeljo popoldne so v Rihemberku položili k zadnjemu počitku Francko Besednjak - Piščančevo. Čeprav je pokojnica dočakala lepo starosti — SO let —je vest o njeni smrti mnoge prizadela: domačine, ljudi iz sosednih vasi in številne njene prijatelje in znance po vsej Vipavski, pa tudi marsikoga na tej strani meje. Kako je bila pokojnica priljubljena in kako so jo visoko cenili in spoštovali, je pokazal njen pogreb, ki se ga je udeležilo veliko ljudi. Od pokojne Francke so se na domu in na pokopališču poslovili štirje govorniki v imenu združenja borcev, oblasti, mladine in vaščanov, njen grob pa so pogrebci zasuli z venci in šopki cvetja. Na grobu se je z izbranimi in ganljivimi besedami poslovil od pokojnice prof. Ivan Bidovec, na domu pa je tov. Kosovel prikazal njen lik, lik zavedne in napredne primorske žene, ki je v svoigm dolgem življenju pretrpela vse, kar zmore prenesti dobra mati in dosledna antifašistka. Kot kmečko dekle se je Francka omožilo na kmetijo, kjer je upala, da bo srečna, toda prišla je prva svetovna vojna in ji prekrižala račune. Iz Galicije se njen mož ni več vrnil in Francka je ostala sama s petimi otroki. Kmetije in petih otrok ni zmogla sama. Ponovno se je omožila in novi zakon ii je prinesel še tri otroke. Kot zgledna mati in zavedna Slovenka je tudi v dobi mračnega fašizma oznojila otroke v poštene ljudi, dosledne Slovence in resnične antifašiste S tem pa si je nakopala tudi veliko aorja. ki pa ga je bila voliva tudi prenašati. Posebno v dobi NOB se ie to aorie še posebej nakovičilo. Malo volem ko je na Tomažičevem vrocesn v Trstu fašistično posebno sodišče obsodilo njeneaa sina Andreia Besednjaka na dolgoletno ječo. ie prišla iz Maribora vest. da ie od nacistične krogle padel njen sin narodni heroj Angel Besedniak. Velika rana se še 'ni začela niti celiti, ko jo je zadela nova žalost. V tržaški Rižarni je končala svoie še mlado življenje njena hčerka Darinka Piščanec, znana aktivistka Slo venka. Kot bi njena mera še ne bila polna, so ob požigu Rihemberka nacisti pobrali še njo in jo s preostalo družino odgnali v nacistično taborišče. Ko so se v nedeljo popoldne pogrebci ob petju žalostink poslednjič poslavljali od pokojnice, so bile uči vseh rosne. Zavedli so se, da so pokopali ženo in mater, kakršnih ni veliko. To naj bo tudi uteha tistim, ki za njo še največ žalujejo. Požar pri Krminu V nedeljo zvečer so poklicali goriške gasilce v Brassano pri Krmi-nu, kjer se je vnela suhljad in grmičevje na površini kakih 40.000 kv. metrov zemljišča, ki je last Ale-leghini in Toros Giovannija. Pri gašenju so gasilcem pomagali vojaki iz Krmina in karabinjerji iz Bra-čana. Skoda je velika. Gasilci so bili na delu do 1.30 v ponedeljek zjutraj. t i or Iva VERDI. 16.30; «L’immorale», dl Pie. tro Germi; Ugo Tognazzi In Ste-fania Sandrelli, italijanski iilm, mladini pod 14 letom prepovedan. COKSO. 17.00: «Cerimonia per un delitto«, Deborah Kerr in D Ni-ven. Cmobeli ameriški iilm. Prepovedan mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO. «L’uomo che non voleva uccidere«. CENTRALE. 17.00: «Nuda per ama-re«, L. Palmer in Peter Van Eick; čmobeli film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 17—21.30: «La spietata colt, di Gringo«, Martha Dovan in Charles Otter; italijansko-španski barvni kinemaskopski film. Iz bolnišnice v Tržiču Včeraj se Je ranil na levi roki 38-letnd Terenzio Taccella iz Tržiča, Ul. Duca D’Aosta. V bolnišnici so mu napravili tri šive. Okreval bo v 5 dneh. Pri prometni nesreči se je ranil na levi rami 58-letni Oreste Miche-li iz Tržiča, Ul. 1. maggio 177. Poškodoval se je tudi na levi nogi. V bolnišnici v Tržiču so mu dali prvo pomoč. Okreval bo v tednu dni. Iriič AZZIK RO. 17.30: «Riderš» (Cuo- re matto), L. Tony m M Solinas. EXCELSIOR. 16—222: «Marines al- l’inferno». PRINCIPE. 17.30—22: «Z 6 chiama base«, E. Costantine. Itoiiki1 RIO. 19—21.30: ((Dollari per Rlngo«, Vicky Lagos in Maria Pia Conte; barvni kinemaskopski film. EXCELS10K. Zaprt DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci 38, tel. 22 68 LEKARNA V TRŽIČU Ves dan in ponoči je dežurna lekarna ((Rismondo«, dr. Rismondo, Ul. Toti 50 telefon 72701. PLANINSKO PREDAVANJE organizira Slovensko planinsko društvo iz Gorice jutri, 19. t.m. ob 20.30 v prostorih kluba «S. Gregorčič« na Verdijevem korzu 13 v Gorici. Predaval bo inž. Milan Ciglar iz Ljubljane o temi «V samotah Velebita, Bosanske Treskavice in Velike Kapele«. Predavanje bo poživljeno i okrog 220 barvnimi diapozitivi, la tega nekoliko odmaknjenega planinskega okoliša Jugoslavije. ŠE SREČA, DA BEOGRAD NI DRAMATIZIRAL 0 neki dokaj ponesrečeni Fanfanijevi potezi Prav je imel minister za zunanjo trgovino Tolloy, ko je lanskega novembra v Rimu, na sestanku članov komisije, ki je bila ustanovljena na osnovi sporazuma o znanstveno - tehničnem sodelovanju med Jugoslavijo in Italijo, ta sporazum označil za kažipot, kot je ob isti priložnosti tudi Djuvero-vič, državni tajnik za zunanjo trgovino v Beogradu, poudaril politični pomen sodelovanja, ki ruši tradicionalne sheme medsebojne izmenjave in ko gre pri tem za dejstvo, ki je tem pomembnejše v odnosih med dvema deželama z različnima družbenima sistemoma, kolikor sta ti dve do pred leti, spričo zapletenega in starega obmejnega vprašanja, bili med med sabo še povsem ločeni. Ob isti priložnosti je bil od obeh strani izražen tudi namen, da se, glede na spremenjeni položaj Jugoslavije v zvezi z njenim sprejemom v GATT, pristopi k predčasni sklenitvi trgovinskega sporazuma. V osnovi spremenjenega vzdušja italijansko-jugoslovanskih odnosov je bil (in je) znani Londonski sporazum, s katerim se je prišlo do — pravno sicer začasne, a politično obvezujoče — rešitve spopada okrog tistega Svobodnega tržaškega ozemlja, na osnovi katerega je bilo po končani vojni in po intervenciji OZN moč blokirati določeno potencialno eksplozivno situacijo (kdo se ne spominja bahave Pellove mobilizacije ob vzhodnih mejah?), ki jo je še bolj zapletala takrat prevladajoča logika hladne vojne. Rešitev tržaškega vprašanja pa je predstavljala enega zgodovinsko prvih primerov razbitja nevarnih neravnovesij hladne vojne, vtem ko je za Italijo pomenila dokaz o ponovno pridobljeni demokratični sposobnosti, da zavrže nacionalistične sugestije, ki so v povezavi z «vpra-šanjem» vzhodnih meja tolikšno vlogo odigrale ob rojstvu fašizma. Prebiranje najnovejše knjige E-lia Apiha «Italia, fascismo e anti-fascismo nella Venezia Giulia* je s tega vidika izredno poučno, in to ne samo zaradi zgodovinske dokumentiranosti glede vloge, ko jo je bil igral tukajšnji nacionalno-liberalni iredentizem v procesu uničevanja italijanske demokracije ob koncu prve svetovne vojne, ampak tudi zaradi ugotovitve določenih političnih konstant (pa tudi oseb, ki so preživele preteklost, a so še vedno prežete z aktivističnimi popadki, ki še vegetirajo na nekaterih preostalih temnih področjih tržaškega okolja. Povsem upravičeno je, potemtakem, treba gledati na odnose doseženega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo kot na velik uspeh, ki je poleg drugega izredno koristen za Italijo kot poglavitnega trgovinskega partnerja neke države v pospešenem razvoju, katera je obenem v okviru socialističnega kolektivizma tudi protagonist nadvse originalnih in drznih izkušenj v pogledu novih idejnopolitičnih oblik. To, da so se v teh okoliščinah od italijanske strani praktično hotela razbiti pogajanja za obnovitev trgovinskega sporazuma, pa se nam zdi dobesedno kot nekakšen poizkus samouničenja, oziroma, da bi bili natančnejši, kot pravcata postavitev na glavo določenega kurza naše zunanje politike, ki se vsaj na tem posebnem področju zdi začrtan v smeri konkretnih miroljubnih manifestacij (glej najnovejše pobude za sodelovanje s SZ). Po svojem pomenu pa je še bolj negativno dejstvo, da je »veto* v zvezi z nadaljevanjem (tehnično ne ravno lahkih) pogajanj, ko so že bile premagane čeri nekaterih najbolj nasprotujočih si členov, prišel od zunanjega ministrstva, in to s politično motivacijo, ki nima nič akup.,ega z vprašanjem trgovinskih odnosov. Kot razlog je bilo prikazano dejstvo, da so bile od jugoslovanske strani prebivalstvu cone B izdane osebne izkaznice, iz katerih ni jasno razvidna italijanska nacionalnost prvotnega prebivalstva te cone. Kot je razvidno, gre za povsem neznatno vprašanje: sicer pa si na nam dodeljenem kosu bivšega Svobodnega tržaškega ozemlja niso nikoli belili glave, da bi na osebnih izkaznicah razločevali državljanstvo od nacionalnosti. Zadeva je torej enostavna: če se Londonski sporazum v vsakem pogledu smatra za »provizoričen*, potem je vloga Italije v Trstu vloga »zaupne upraviteljice* kot predstavnice OZN, prav tako pa tudi vloga Jugoslavije v coni B. In z ozkega pravnega stališča gledano, je položaj zares takšen (zadostuje ugotovitev, da Trst nima prefekta, marveč vladnega komisarja). S političnega vidika pa je stvar, razumljivo, drugačna, tako da obe coni dejansko predstavljata sestavna dela ustreznih dežel Vsako drugačno tolmačenje bi bilo za nas nevarno, če upoštevamo še vedno trajajoči spor v Gornjem Poadižiu. Sklicevati se na začasnost Londonskega sporazuma pa pomeni prištevati se med tiste nostalgike, ki so že bili izgubili oblast ali pa jo še bodo. A vsekakor bi bilo bolje — kot je pred kratkim poudarila »Politika* — ko bi se od italijanske strani pristopilo k ratifikaciji Londonskega sporazuma, kar je Beograd že storil, in bi se postavili temelji dokončnega neposrednega sporazuma, do katerega bi bilo moč priti prav na osnovi že doseženega stanja koristnega sodelovanja na gospodarskem, znanstveno-tehničnem in kulturnem področju. Toda na mirova-, nje primorana nacionalistična zver, se od časa do časa še vedno prebuja in sektaško nastopa, kot je bil, postavimo, primer ob priložnosti dodelitve občinskega odborniškega mesta v Trstu slovenskemu socialističnemu svetovalcu Hreščaku. Da so podobni izrazi šovinizma lastni misovcem in stari tržaški nacionalistični kliki je razumljivo, absurdno in politično škodljivo pa je, ko skuša v istem smislu nastopati tudi naš zunanji minister Fanfani. Da je v obeh conah bivšega Svobodnega tržaškega ozemlja ostalo še nekaj vprašanj, zadevajočih ustrezne manjšinske pravice, ki jih je treba rešiti, je dokaj naravno. In je, seveda, od strani italijanske države tudi obvezno, da nastopi tam, kjer bi v coni B ti nacionalni interesi utegnili biti prizadeti, kot je tudi obvezno še izboljšati ravnanje s slovensko manjšino v Italiji, ki je nedolgo tega ponovno protestirala v zvezi z nekaterimi vprašanji šolske politike. Toda za vprašanja te narave obstaja (in deluje) po Londonskem sporazumu predvidena stalna me- šana komisija, ki se periodično sestaja v Rimu in Beogradu. In zdi se, da je Fanfani na to pozabil, ko se je odločil za malo spretno potezo, ki je privedla do prekinitve pogajanj za obnovitev trgovinskega sporazuma. Težko je natančno ugotoviti, kakšni so bili razlogi, zaradi katerih je naš zunanji minister sprejel to nesrečno pobudo, vsekakor pa je gotovo, da ni šlo brez pritiska že zgoraj omenjenih krogov preživelega tržaškega nacionalizma, ki se opirajo na Alessije-vo dinastično glasilo »Piccolo* in na določene demokristjanske kroge (pripomniti pa je treba, da ubira trenutno vodilna in najmočnejša skupina v Trstu nova pota in da se je, na primer, že izrazila tudi v prid Hreščaka), kakor tudi na tistega škofa Santi-na, ki je že nad trideset let duhovni vodja italijanstva v Trstu, a je danes primoran biti priča vatikanski politiki dejanskega spo- (Nadaljevanje na 5. strani) S. O. (Iz «Critica Sociale») V soboto zvečer so v Kulturnem domu nastopili gojenci ljubljanskega Zavoda za baletno in glasbeno izobraževanje. Na sliki orkester, zbor in solisti, ki so pod vodstvom prof. Janeza Boleta izvedli Dolarjevo kantato za Miserere... za zbor, solo, godala, in orgle lllllllllllllllllllll................................................................................................................................................................................llllllUIIIIIIIIIIIIIIIMllllllimiI1llllllllllllllllllllllllUIlUllltlIllllllllllllllll1IIIIHIIlllinillllllllllllllllllimi LONDONSKI ČASOPIS «NEW STAIESMAN» PIŠE PROBLEM CELIBATA m LAHEK PRIZNAVAJO TUDI PRIZADETI Veliko duhovnikov ne prenese tolikšne žrtve - Od zadnjega koncila so mnogi pričakovali kako novost - Kritike na račun nerazumevanja Vatikana Po objavi papeževe enciklike ^.Napredek narodova se veliko govori o ' njo mostu, imajo za seboj že Pf' cejšnje izkušnje, saj je polfla teh ljudi bila zaposlena pri žra‘ nji podobnega mostu čez zaliv r Šibeniku. Ta most, ki bo stal eno n® jardo 150 milijonov starih dir* jev, bo gradilo beograjsko r jetje «Mostogradnja». Most med kopnim in - — . bo drugi most na svetu iz ar® ranega betona, katerega g®' lok bodo betonirali brez tako kj novanega klasičnega ogrodja. K vi tako grajen most je most P Šibeniku, ki so ga izdelali s!j kovnjaki istega podjetja. Pr°J> tant mostu inž. Ilija Stojadin0'. je svoj način gradnje pater®1' in dobil pred nedavnim od PJ tentnega zavoda potrdilo, da ^ ta način gradnje priznava " njegov izum. Most, ki ga začenjajo gra\, na otok Pag, bo pomemben ( nadaljnji turistični razvoj teg®.(, toka. Pred motoriziranimi tu®) se s tem začenja odpirati ; stvena magistrala na svetu y magistrala, ki bo povezovala z otokom in teh je v Dalh>8w veliko. f Gradbena dela bodo trajal® , mesecev in bo most dokončan „ novembra prihodnjega leta. D°\: pa so šele pri začetnih delih, rj, ti sedaj so na delu šele geode® delavci, ki kopljejo temelje- Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Zvočne razglednice - 12.00 Iz slov. folklore - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Skupina »I Cardi-nah» - 17.20 Italijanščina - 17.30 Glasba za transistornik - 18.15 U-metnost in prireditve - 18.30 Baritonist Claudio Strudthoff - 18.55 Za vedro razpoloženje - 19.10 Plošče za vas - 19.30 Zvoki, uglašeni na temo - 20.00 Šport - 20.35 Čajkovski: »Pikova dama*, opera -v odmoru: Opera, avtor in njegova doba. 12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.25 Juke box - 14.30 Ghedinijeve skladbe Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 - Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 10.15 Vesela glas ba - 10.35 Orkestri - 11.00 Otroški kotiček - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.00 Glasba po željah • 13.40 Operna panorama - 15.00 Za oddih in razvedrilo - 15.40 Slov. narodne - 16.00 Kurirčkova pošta - 16.20 Skladatelj I. Šček - 17.00 Tretja stran - 17.15 Prijetna glasba - 17.40 Pevci - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Ansambel Bas-so - 22.15 Saksofonist Webster. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -9.10 Lehar, Bach, Novaček - 10.05 Operetna glasba - 10.30 Šola - TOREK, 18. APRILA 1967 11.00 Triptih - 11.30 Boito in Gounod - 13.00 Po dnevnih vesteh poročilo o srečanju Griffith-Benve-nuti - 14.40 in 15.10 Ital. pesmi - 16.00 Spored za mladino - 17.20 Pogovorimo se o glasbi - 18.15 Lahka glasba - 20.20 Pirandello: »Non si sa come* - 22.00 Simf. koncert. //. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 11.00 Filmske novosti - 11.45 Pesmi desetletja - 14.00 Juke box - 14.45 Glasbeni koktail - 15.15 Albert Schweitzer igra na orgle - 16.00 Rapsodija -17.95 Ital. pesmi 17.35 Svevo: »L’assassinio di via Belpoggio* -18.35 Enotni razred - 20.00 Pozor na ritem • 21.10 Jazz. ///. program 10.10 Mozartova simfonija K 19 - 10.50 Brahmsov kvintet opus 34 11.25 Brittenov koncert opus 13 -12.20 Offenbachove skladbe - 13.00 Trio Heifetz, Primrose, Piatigor-ski - 14.30 Iz Bizetove »Carmen* - 15.30 Turchijeve skladbe - 16.00 Nove plošče - 17.10 Viottijeve skladbe - 17.45 Bachove Lieder -19.15 Koncert 20.30 C. Alvaro — deset let po smrti - 21.00 Klavirske skladbe. tikov - 11.00 Turistični napotki ’ 11.15 Kaleidoskop 12.00 Na u® našnji dan 12.10 Ansambel D" bri znanci - 12.30 Kmetijski O*, sveti - 12.40 Dobra stara glasbaj 13.30 Priporočajo vam... l‘j£ Simoniti: Dva Andreja - 14.25 V° liki orkestri 15.20 Zabavni intef' mezzo - 15.40 V torek na svidenj, - 16.00 Vsak dan za vas - 1 Orkester - i8.00 Aktualnosti - 18-J Iz naših relejnih postaj - 18.50 rjf mednarodnih križpotjih 19.00 La*1' ko noč, otroci! - 19.15 Glasbej1 razglednice - 20.00 Zbor Vinko dopivec - 20.20 Radijska igra: D®* mar Nick: leg 21.12 Pesem jF dal - 21.35 Iz fonoteke radia per - 22.15 Jugoslovanska glasb® 23.05 Orkester Kaempfert. j Ital. televizija Od 8.30 do 12.00 Šola 12-Nadaljevalna šola 17.00 Spor' za najmlajše - 17.30 Dnevnik 17.45 Spored za mladino 1®-Glasbeni spored 19.15 Polju«1 znanost - 19,45 Šport in ital. kj nike • 20.30 Dnevnik 21.00 F11 »Boomerang — 1'arma che uccM - 23.00 Dnevnik. II. kanal 18.30 Francoščina 19.00 Nik* ni prepozno 21.00 Dnevnik 21-Športni tednik - 22.00 Književb® in umetnost - 22.30 TV ra/.pruv Jug. televizija 18.15 Poročila - 18.20 Srečanj* K. Kocjančičem - 18.40 Podvo® lovska presenečenja — reportj« - 19.30 TV obzornik - 20.00 T* nutki odločitve — slov. fll®., 21.30 Veno Taufer - 21.50 Poro#11 Slovenija 6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila 8.05 Glasbena matineja - J.55 Radijska šola:' Celje, moje mesto - 9.25 »Fantje s Praprotna* 9,40 »Ciciban dober dan* - 10.15 Iz oper čeških roman- {Oti jdrt e» , j djat ret# onft i f # vse: trit »o «ht o i* te ljeff lat dn očat a P ■kof iz® n. : tur el® a P' naf 0 t >a 3 'ZO® , d »5 mo* d® *i iU [ k* n“ iele> a<® g® 1 PRIMORJE - PRIMOREC 2:1 (0:0) Sele v zadnjih minutah zmaga proseškega moštva STRELCI: 37’ d.p. Edi Kralj iz enajstmetrovke, v 39’ in 45’ Ver-finella. ... PRIMORJE: Scheriani; Babudri, Delise; Stinko, Bartole (k), Mi-Rossi, Iacopino, Zužič, Verginella, živec. PRIMOREC: čuk L.; Parovel, Milkovič; Škabar, Kralj E„ šuber; Možina, čuk B„ Sosič, Kralj R„ čuk H. tu °P°MBE: Popolnoma jasno vreme, rahel veter pa je vseskozi mo-11 Potek igre. Sodnik je opomnil v 10’ d.p. Deliseja (Primorje), v 35’ Pa lacopina (Primorje) in Parovela (Primorec) zaradi vzajemnih Prekrškov, v 44’ je izključil Deliseja zaradi ugovarjanja. KOTJE 8:2 za Primorje.. SODNIK: Celil iz Trsta, vlh -P3 .izrednih Verginello- ct. .Posegih je uspelo Primorju iretj odpor živahnih Trebencev, ki Kotovo niso razočarali proti tehnično bolj nadarjenim Prosečanom. '"SProtno, prav Trebenci so prvi predli v vodstvo in vse je kazalo, Jr so s tem golom (iz enajstme-rovke) popolnoma potrli Verginel-p in druge, ki so v nedeljo precej tj®rY02n° in, recimo, tudi pod standardom zaigrali. Prosečani so nam-vnri ?orali zmagati, da jim ne bi «•«■■ i Vesna ušla. In s psihozo prisiljene zmage« so tudi Proseča-J, sto.oili na igrišče. Na papirju je , 1 hamreč Primorec «šibek» na-‘•Protnik in za Primorje naj bi bila ~°ga lahka. Na igrišču pa so se Predvidevanja izjalovila. Trebenci .S ®e odločno vrgli v borbo in ago-,“Mao popolnoma nadoknadili na protnike ter tako presenetili Pro-ni^-ue’ 80 bili v nekaterih pripon tudi v precejšnjih težavah. Prvi polčas je bil torej popolno-voi ’?enačen- Igra pa ni bila na tehnični višini. V glavnem ip*. Pili moči enajsteric osredoto-j,na sredini igrišča, v primeru j “PSuov pa sta Stinko za Primorij d1 ®di Kralj za Primorca neusmi-Dfho z dolgimi odbitimi žogami p evladovala vsak v svojem kazen-prostoru. kak4? lep Verginellov predložek, va n Zuži‘;ev prodor, dva Iacopino-čan varna strela v vrata za Prose-'he; nekaj Možinovih požrtvovalni, spr:nt°v, nekaj inteligentnih Vsp t ov Bogdana čuka: to je mu kar smo lahlcp videli v prvem icasu. Zares ne preveč! Dru ,, u?em polčasu je večina Pros * vala odločne napadalne igre Pl Jh 3'10V 'estvlca shmd naj lih« je nenadoma prišel res krasen Verginellov gol, ki je izvrstno izrabil prosti strel in tik ob kazenskem prostoru z močnim udarcem presenetil vratarja Primorca. Po tem golu se je kot na mah zbudil celotni proseški napad. Verginella je hodil kar v obrambo iskat žoge, Zužič je zopet odločno zaigral. Uveljavila se je tako tehnična premoč Prosečanov, do katere so prišli le v poslednjih minutah, bolje: prav v zadnjih minuti. Torej nesijajna zmaga, ki je precej potrla trebenske nogometaše, ki so še minuto pred koncem igre upali na neodločen rezultat. Sreča jim ni bila naklonjena, vsekakor niso razočarali: dali so vse iz sebe in s tem že dosegli svojo zmago. Kronika. Obe ekipi sta igrali s prostim igralcem: Stinko za Primorje, Edi Kralj pa za «bele». Stopper za Primorje Je bil Bartole, ki pa ni va- roval nasprotnega srednjega napadalca, temveč Renata Kralja (10). Rossi je branil Možino, medtem ko je Zabudri branil Henrika Cuka. Delise pa je tako ostal prost, in tu bi moral po našem mnenju trener Primorja Frggiacomo postaviti Deliseja na Renata Kralja, Bartble-ju pa dosoditi sredino igrišča. V 16’ nevaren strel srednjega napadalca Zužiča, v 29’ pa je Renato Kralj z močnim strelom zaposlil Scherianija. Nato pa je dvakrat resno ogrožal vrata Primorca Iacopino. Drugi polčas, goli. . 37’; Renato Kralj je podal dolgo naprej v kazenski prostor Primorja, Stinko je žogo ustavil z roko — enajstmetrovka, ki jo je Edi Kralj z inteligentnim strelom realiziral. 89’: Verginella je streljal kazenski strčl s 15-20 m razdalje. Silovit strel, ki ga čuk ni mogel prestreči (zares lep gol). 45': protinapad Primorja, dve, tri podaje, nato pa se je Verginella odločno «vrgel» v nasprotni kazenski prostor, zvabil čuka iz vrat in realiziral. Končni rezultat: 2:1 za Primorje. Vidnejših posameznikov v tej tekmi ni bilo, morda je bil v vrstah Primorja najnevarnejši napadalec Iacopino, Verginella je zablestel le zaradi obeh golov, pri Primorcu pa so se vsi močno potrudili in tudi zadovoljili. —edson— SOVODNJE-LIBERTAS MONTESANTO 2:0 (1:0) Zmaga pomlajene enajsterice Neodločen izid mladincev v tekmi z močnim Ločnikom STRELCI: v 21’ p. p. Marinič, v 32’ p. p. Ferfolja S. (11-me-trovka). SOVODNJE: Ferfolja S., Kuzmin, Pellegrin, čeme, Petejan J., Devetak R. Marinič, Petejan B., Malič, Oijak in Gulin. NOTE: Vreme sončno in toplo, igrišče dobro. Gledalcev stotina. Kotje 5:2 za Sovodnje. Sodil g. Gergolet iz Doberdoba. V nedeljo popoldne se je na so-vodenjskem igrišču zbrala pracbjš-. nja množica in prisostvovala zadnji tekmi prvenstva III. amaterske kategorije 1966-67 Sovodnje . Libertas Montesahto.-Kljub odsotnosti mnogih titularcev so Sovodenjci vseeno zmagali. V postavi belih smo videli Jelka Petejana, ki je v tem prvenstvu igral le dvakrat (vštevši to tekmo), to pa iz zdravstvenih razlogov. Dalje je levega branilca igral mladinec Edi Pellegrin. srednjega napadalca je igral mladi Ma- V NEDELJO V V. REPNU Prijateljski nogomet poročeni - neporočeni V nedeljo, 23. t.m. bo ob 15, uri na Veliki Ravni na Proseku prijateljska nogometna tekma med poročenimi in neporočenimi iz Velikega Repr.a. ioJ1" do tega prisilila, čeprav no-■,l govoriti o ponosu), toda do ■ ■ še v ? prišio. Večina «rdečih» je ko® dni, ? igrala brez volje, na sre-i i' mi igrišča je bil Milič preosam-Cenn’ Bartole je taval brez dolo- ‘g ino 'O®' grs* lov® K v P mil jina' pot na!® haloge, prej nekak stopper, p 0 Pa na sredini igrišča, še nato p. hapadalec, v obrambi pa je s ko «4ani šl° tako tako. Sam Stin-Poin6 v določenem trenutku po-fazw,ma zmedel in iz neznanega štor a z roko v kazenskem prosa-;11 Ustavil nenevarno žogo. že o nB 10 dejstvo nam lahko priča ervozi -proseških nogometašev. Ivi], rhgačnim elanom pa so zala ri„i rebencl- Zanje zmaga ni bi-Sčenn i ’ zato 50 zaigrali bolj spro-hlkat n 150 80 videli, da Prosečani z Vf5?r n’so nepremagljivi so se , ip r~J° odločnostjo vrgli v napad alr Pri***31 dosegli gol. če bi igralci ar® kai ni03, zmagali, nihče ne bi imel ' ^Pomniti. V . p :t ro? .no® ntir* i r la J P Toda Pri največji premoči «be- „„„„„....m.„imi„iiiiiiiiinmi„„„„iTiii„im„iiimiii.i.....""""'""i"".. VESNA-TECNOFERRAMENTA 2:2 (1:1) Smola za Križane: dva razveljavljena gola VESNA: Gardini, Sulčič D., Picchieri, Finotto, Canazza, Rener, Rai-mondo, Michelini, Košuta R., De Michele, Sulčič S. TECNOFERRAMENTA: Mora, Caricati, Lo Pinto, Cernecca, Coglio-lo, Bellicini, Monica, Bacer, Boico, Zudich, Righi. SODNIK: Scomina (Trst). KOTJE 10:2 za Vesno. Kriška Vesna je v nedeljo odigrala pred številnimi gledalci svojo zadnjo tekmo prvenstva III. kategorije. Križani bi z zmago dokončno osvojili prvo mesto v lestvici, z neodločenim izidom pa bo verjetno potrebna, v primeru zmage Primorja nad Gretto, še ena tekma, ki bo dokončno določila, prvaka skupine «L». Tecnaferramenta se Je predstavila kot solidna enajsteriča, predvsem v obrambi, kjer je zdržala, čeprav s precejšnjo dozo sreče pravcato obleganje napadalcev Vesne. O Križanih lahko rečemo, da so dobro zaigrali, razen v začetku drugega polčasa, takoj po prejemu gola, ko jih je zajela nevarna tre- l,,,i,,n,i„„l,„„,|||||j||, (t) luni i, mi, ,„„, m n „„„i„„i„hi„„„„„ii„ Union - flaminio o:2 (0:0) Zaman vsi poskusi podlonjerskih igralcev jj UNION; Grahonja, Devescovi, Camassa F., Morabito, Gombač L, 'Sj- Mačehi, Camassa A., Gombač B., Pečar, Kukoviča. tj„ h UAMINIO: Damiano, Sdrigotto, Bisel, Feruglio, Brandi, Bagat-1 <*cht Ordinanovich, Damiano, Fornasaris, Vascotto. t,.jIhELCI: d.p. v 4' Damiano, v 35’ Fornasaris. ri*J?n se je hotel oddolžiti za hud ihu Jskl Poraz z Virtusom, kar pa Prati pPhpolnoma uspelo. Zaigral je ce .laniiniu, ekipi s srede lestvi-?zal boljšo igro predvsem v r*žon^ \5 vseeno Pa .ie bil znova po-Teknia ' zrokov za ta poraz je več. k'jUuf W se lahko zmagovito za-sijvj,,8, ce bi še na igrišču pred-Si: u*. Vsi pozvani igralci. Tako pa ttkoj^j hb treba znova zateči k edini Zerve >h uvrstiti v ekipo re- Pripf ’ ,kl niso vedno trenirane in P°lnei«! • e za nastop. Tehnično po-Ukazg?.1 *gralci bi se gotovo bolje Pol« “ v prenekaterem kočljivem rnniass,? JBušču so bili Morabito, Uombač I„ ki jih ni J*, ki ™hce kontrolirati. Bili so edi-ki hiitint '£?držali hitri tempo vseh wr sta ; ^'abše je bilo v napadu, sp°vi i„ 'ktala poškodovana Deve-sb4 ihipu Uecar. Prav ta dva pa Se8o o..,'1 hajveč možnosti za d<>-, Manjkala pa je Unionu 1 sredina igrišča, kjer sta se pričeli edini akciji Flaminia, ki sta tudi privedli do obeh golov. Union je takoj v začetku prešel v napad in stalno igral na nosprot-nikovi strani igrišča. Brata Camassa sta se zlahka izmikala kontroli nasprotnikov in s streli od daleč nevarno obstreljevala vrata Flami-nia. Najnevarnejši je bil položaj za goste v 25’ Kukoviča je prodrl v kazenski prostor, hotel streljati, vratar ga je nepravilno ustavil in sodnik je prisodil prosti strel. Izvedel ga je Maver, podal prostemu Ca-massi A., ta je silovito ustrelil, toda žoga se je odbila od spodnjega roba prečke zopet na igrišče, nakar je vratar le s težavo ujel De-vescovijev strel. Nato je izmenoma poskušal srečo ves Unionov napad, toda nikomur ni uspelo, da bi pretresel nasprotnikovo mrežo. Še enkrat se je izkazalo, da primanjkuje Unionu dober srednji napadalec, ki bi se brez strahu vrgel v nasprotno obrambo. V drugem polčasu si je Flaminio opomogel od presenečenja nad borbenostjo Uniona, se nekoliko zbral ter spremenil taktiko. Že v 4’ mu je uspelo, da se je nekako prebil skozi Unionovo obrambo in z Damjanom prešel v vodstvo. Grahonja ni mogel ujeti žoge, ker je bil krit od tovarišev. Takoj nato pa preide zopet v napad Union. Gombač I. odvzame žogo Fornasarisu, poda Ca-massi A., ki se iznebi Ordinanovi-cha, strelja proti Devescoviju, ki iz ugodnega položaja zgreši strel v vrata. Niti Mačehi niti Morabito nimata več sreče, ko hočeta obiti nasprotni obrambo in presenetiti Damiana. V 35’ pa je prišel še drugi gol za Flaminio. Vascotto je streljal iz kota, visoki Fornasaris pa je žogo usmeril z glavo v vrata. Nekaj minut nato gre v napad Morabito. poda Gombaču B., toda Bisel reši v kot. Od tu hitro strelja Mačehi, žoga prileti do polovice vrat. Pečar hoče tolči v nezavarovano mrežo, toda si zapravi zadnjo možnost za znižanje rezultata. Kmalu zatem strelja zopet Camassa A. in vratar le s težavo ustavi prav na črti. Nato pa žvižg in konec tekme. P. R. ma in so zato neurejeno napadali, tako da so omogočili obrambi gostov, da so brez težav ustavljali njihove prodore. Sploh se lahko reče, da Je bil drugi polčas monolog Vesne, prej za dosego Izenačenja in nato pa za kppgno zmago, ki se ji je za las izmužiiila z rok in z njo tudi skoraj zagotovljeno prvo mesto v lestvici. Da bi si Križani zaslužili zmago "hi’ 'nobenega dvoma: dovolj Je če povemo, da je sodnik razveljavil kar dva zadetka, s čimer je v največji meri pripomogel gostom, da so odšli domov z dragoceno točko. Po začetnem udarcu so gostje prešli v napad, vendar se Gardini ni pustil prevariti. Križani so takoj prevzeli vajeti igre v svoje roke in v 4’ so bili že v vodstvu. Množični napad Vesne, ki je dobesedno strl odpor nasprotne obrambe in De Micheli je s strelom v skrajni levi spodnji kot dosegel gol. Dve minuti kasneje izredna akcija Vesne, ki Jo je začel Michelini, podaljšal žogo do De Micheieja, ta jo je podal prostemu Renerju, ki jo je predložil Raimondu. Strel z glavo in Mora je moral leteti po zraku, da je v zadnjem trenutku prestregel žogo in jo odbil v kot. V 17’ predložek Michelinija z desne do Renata Košute, ki je zglavo ukanil vratarja in pretresel mrežo. Sodnik gola iz nerazumljivih razlogov ni priznal. V 20’ Michelini do Renata Košute, katerega strel je nasprotni branilec ustavil z roko. Enajstmetrovka? Ne. Sodnik je ni prisodil. V 31’ nepričakovan protinapad Tee-noferramente, ki je prodrla v kriško obrambo in izenačila. V 43’ ponovna roka branilca Tec-noferramente, ki Je ustavil prodor De Micheieja. Sodnik je tudi ta prekršek spregledal. V 44’ izredno močan strel Renerja, ki ga je Mora s težavo ustavil. Tik pred koncem je Ralmondo dosegel z glavo gol, katerega sodnik je tudi tokrat in še vedno brez razloga razveljavil. V nadaljevanju je Tecnoferra-menta izvedla hiter napad, ki se je zaključil z golom. Gardini je sicer stekel žogi nasproti, a ko je uvidel, da je ne bo prestregel, se je vrnil v vrata, vendar prepozno, žoga je že obtičala v mreži. Vesna je ponovno šla v napad in Je vztrajala z obleganjem vrat Tecnoferramente vse ho konca, čeprav Je bila v očitni premoči in so Sulčič S., Rener, Renato Košuta. Canazza in tudi drugi poskušali s streli z vseh strani raniti gostitelje, se ji do 27’ ni posrečilo priti do cilja. Tedaj pa je Raimondo z zelo efektnim strelom iz kota zadel mrežo in s tem izenačil stanje. V 36’ so bili Križani zelo blizu uspeha, žal pa je Mora še enkrat ubranil odlični strel Raimonda z glavo. Tri minute kasneje je Renato Košuta zamudil edinstveno priložnost, ko je sam pred vrati poslal žogo visoko nad prečko. Po protinapadu Tecnoferramente, katerega je Gardini preprečil z izpadom pod noge, so Križani še zadnjikrat poskusili prebiti obrambo nasprotnikov: v 43’ je Raimondo zadel drog, v 44’ pa je Canazza s prostim strelom zadel prečko ih s tem je šla po vodi zadnja priložnost za zmago. K. K. lič, ki se je tudi izkazal. Med mladimi se je najbolje izkazal mali, a hitri Zdravko Gulin, ki je dvakrat zelo nevarno ogrožal nasprotnikova vrata. Sicer so imeli vajeti igre v rokah Sovodenjci, medtem ko so gostje le redkokdaj postavljali v nevarnost Ferfoljev tempelj. Igrišče so si izbrali Sovodenjci, žogo pa so dobili gostje in takoj v začetki! so hoteli izsiliti nevarne položaje, vendar jim to ni uspelo, čeprav sta manjkala Fajt in Cotič in tudi Kuzmin ni bil najbolje razpoložen, ni bilo kritičnih trenutkov za bele. Medtem pa so postajali tem nevarnejši Sovodenjci. Več. krat je vratar gostov pridno ubranil, večkrat pa tudi s precejšnjo dozo sreče. V 21’ p.p. pa le ni mogel ubraniti silovitega strela Mariniča, ki je spustil točen, diagonalen in nenaden strel. Po tem golu se je napad Sovodenj bolj poglobil v igro in koval lepe akcije, vendar zaradi neizkušenosti mladih večkrat zapravil priložnost. V 24’ je Gulin v preobratu pogodil prečko in tako zmedel vratarja, da je skoraj zakrivil avtogol. Nekaj minut kasneje je Cijak streljal le za las mimo stative. V 32’ je padel drugi in zadnji gol za bele. Z leve lep kros za Petejana, ki ga igralec Montesanta namerno ustavi z roko. Sodnik Gergolet je pač moral prisoditi 11-metrovko, ki jo je streljal vratar Ferfolja: tudi on je dosegel svoj gol (po številnih prejetih). V nadaljnjem ni bilo do konca polčasa zanimivih akcij. V drugem polčasu so beli bolje zaigrali, vendar so imeli manj sreče. Streli so .se končali ob vratni cah ali pa le za las ob teh, večkrat pa je tudi budni vratar gostov rešil. V 15’ d. p. smo videli še Gu-lina pogoditi prečko, odbito žogo zastrelja Marinič ob stativi. V 22’ realizira Malič, a sodnik razveljavi zaradi domnevnega prekrška. Dve minuti kasneje pade zrušen v kazenskem prostoru Petejan B., vendar sodnik stvar prezre. Nikakor pa ni preziral prekrškov Sovodenj cev, obratno, domnevne je takoj prisodil. Gergolet je prvi slovenski sodnik, ki je sodil Sovodenjce v tem prvenstvu, vendar je zelo razočaral, kajti sodeč po občinstvu še ni sposoben soditi v tej kategoriji. V ostalem pa moramo omeniti napako v obrambi. Ferfolja strelja aut in poda Petejanu, ki vrne Fer-fQlji...toda premočno, tako da se mora slednji tempestivno' pognati' za žogo,iin- reši skoraj na beli črti. Nato še lepe akcije z obeh strani, a brez uspeha. MttiiimifiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiuiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiii NOV USPEŠEN NASTOP MLADINSKIH EKIP BREGA Union poražen 7:0 Presenetljiv neodločen izid naraščajnikov s Triestino V nedeljo ni stopila na igrišče prva ekipa Brega, ker Je imela počitek. Igrali pa sta obe mladinski moštvi, ki sta popolnoma zadovoljili. Mladinci so po slabem prvem polčasu, ko se v burji in na slabem igrišču nikakor niso mogli znajti, zaigrali v drugem lepo in prodorno, ter odpravili uporne i- Izidi nedeljskih tekem III. KATEGORIJA Skupina L Primorje — Primorec Viani — Coop Roianese — Aurisina Vesna — Tecnoferramenta Llb. Barcolana — Gretta Skupina M S. Anna — Campanelle Virtus — Muggesana B Rosandra — Espcria 8. Serglo — Don Bosco Union — Flaminio JUNIORJI Ponziana — CRUA S. Giovannl — S. Anna Arsenale — Triestina Union — Breg Aurisina — Primorje Edera — Campanelle Libertas — S. Sergio POSTPRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV Ponziana B — Libertas B Primorje — Fortitudo S. Giovanni — Esperia Triestina A — Cremcaffč Ponziana A — Muggesana S. Sergio — Libertas B Triestina B — Breg 2:1 2:0 0:1 2:2 0:0 0:0 3:0 7:0 1:2 0:2 2:2 2:0 1:0 0:7 1:6 2:1 2:4 3:1 1:1 2:0 1:1 3:0 1:3 1:1 gralce Uniona z visokim rezultatom, ki si ga Union ni zaslužil. Prijetno so presenetili naraščajniki, ki so se srečali z najboljšim moštvom Triestine, ter izsilili neodločen izid, čeprav so jih nasprotniki prekašali v atletski in tehnični pripravi kot tudi v skupni igri. Domačini pa niso bili dovolj prodorni v napadu, kar so izkoristili Brežani, ki so tako odnesli dragoceno točko. Mladinci BREG — UNION 7:0 (1:0) UNION : Balde; Giaccomini, Chieppa; Ferluga, Susan, Suplina; Vegliack, Čok, Nadlišek, Dazzara, Sušterši č BREG: Rapotec; Maar, Hrvatič; Komar, Metlika, Opara; Samec, Lovriha, Rodella, Petaros, čuk. KOTJE: 8:1 za Breg. Prvi polčas- ni bdi lep, bil pa je precej izenačen in Union je večkrat preko Nadliška in čoka ogrožal Rapotca. Vseeno pa so Brežani prišli v vodstvo že v 12’. Napad je izvedel lepo akcijo, do žoge je prišel Opara, ki je silovito streljal, žoga se je odbila od Šušteršiča ter končala v mreži. Brežani so počasi obvladali položaj na igrišču, ter nato stalno napadali. V 17’ je Metlika na kot Petarosa poslal v out, v 37’ pa je Belde lepo rešil na Samca, ki pa je celo tekmo šepal. V drugem polčasu je Breg že v 2’ podvojil rezultat z golom, ki ga je dosegel Petaros naravnost s kota. V 9’ je sodnik dosodil enajst, metrovko zaradi roke v kazenskem prostoru Uniona, realiziral jo Je Petaros, kot je realiziral tudi drugo v 11’, ki jo je sodnik dosodil zaradi prekrška nad Čukom. V 15’ je Union z Nadiiškom izvedel nevarno akcijo. Srednji napadalec je preigral vso obrambo Brega, prehitel vratarja, ter z netočnim strelom zadel drog. Odgovoril mu je Rodella v 19’, ko je tudi sam zadel drog. Le 1’ kasneje se je Bal-dč lepo izkazal na strel Rodelle, ki je zaključil lepo akcijo Brega. V 25’ je Rodella spet povečal rezultat po osebni akciji. V 30’ je imel lepo priložnost Komar, toda njegov strel je zadel drog, drugega pa je vratar odbil v kot. Brežani so ponovno zadeli droR v 32’ tokrat spet z Rodello. Končni rezultat pa je postavil Komar z dvema zaporednima goloma v 34’ in 40’. Po tem uspehu se Breg lahko spet poteguje za tretje mesto na končni lestvici, kar bo sicer nekoliko težko, ker ima tretjeuvrščeni Arsenale točko več in tekmo manj od Brega. Naraščajniki TRIESTINA — BREG 1:1 (1:1) TRIESTINA: Zeper; Alessio, Ros- če pomislimo, da sta v napadu igrala dva mladinca, moramo reči da slednja nista razočarala. Vsekakor moramo pohvaliti celotno ekipo. Mladinci so v jutranjih urah gostili močni Ločnik in dosegli neodločen izid. Oba zadetka je dosegel Ločnik: najprej gol, kasneje avtogol. Povedati moramo, da so manjkali kar štirje titularci, ki so kasneje, igrali v prvi ekipi. Naši ekipi se pozna, da je pod nekim vodstvom in zato dobro napreduje. Rezultat nedeljske tekme popolnoma ustreza poteku igre. J. V. ZENSKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO Zmaga Sokola nad Corridoni V nedeljo se je Sokol, ki se je na stadionu «1. maj« srečaj s furlansko šesterko Corridoni, oddolžil za poraz, ki ga je zadobil na tujih tleh. Nabrežinska ekipa je po precej napeti tekmi premagala nasprotnice s 3:1. Nikakor ne bi mogli trditi, da je bila tekma lepa ali zanimiva. Obe ekipi sta igrali zelo živčno in nego- tovo. Furlanke od prejšnjega srečanja niso napredovale, posebno ne v prstni tehniki, kjer daleč zaostajajo za vsemi drugimi ekipami tega prvenstva. Nabrežinke pa so pokazale zelo individualno igro in so tekmo odigrale dosti slabše kot prejšnje. Moramo pa priznati, da je zelo tež- iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHuiimiiiiiiiiiuminiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ODBOJKARSKI TURNIR V DOLINI Pričakovana zmaga obeh šesterk Izole Na prenovljenem igrišču v Dolini so v nedeljo odigrali prve tekme. V gosteh S. d. Breg so bili ženska in moška ekipa Partizana iz Izole ter moška ekipa Bora iz Trsta. V prvi tekmi sta se pomerili ženska ekipa Izole in Brega. Zmagale so Izolčanke, ki pa so morale po živahni igri prepustiti prvi set domačinkam, drugega pa so osvojile s popolno premočjo, v tretjem pa so Brežanke že vodile s 14:8, ko so izgubile žogo ter nato še tekmo. IZOLA — BREG 2:1 (14:16, 15:2, 16:14) IZOLA: Harsič, Gregorič, Trbi-žan, Pregelj, Božič, Tominič, Andi-jašič. BREG: Čuk, Slavec, Racman, Mi-jot, Foraus in Sedmak. V drugi tekmi sta se pomerili ekipi Izole in Bora. Premočno so zmagali Izolčani, ki so pokazali od časa do časa zelo lepo odbojko, kakršno imamo le redkokdaj priliko videti. Bor se je dobro upiral, a na mreži se je poznala odsotnost Veljaka W. ter njegovih udar. cev. Vseeno pa so borovci zaigrali precej borbeno in so se zlasti v zadnjih dveh setih krčevito upirali nasprotnikom. IZOLA — BOR 3:0 (15:9, 15:12, 15::11) IZOLA: Gašperšič, Stubelj, Jakomin, Flego, Viler, Klepač in Kleva. BOR: Jurkič, Plesničar, Mijot, Fučka, Vodopivec, Uršič, Orel, Veljak K. V zadnji tekmi pa je Izola brez težav odpravila ekipo Brega po dveh setih popolne premoči, v kate. rih se Bregu ni posrečilo niti enkrat resno postaviti po robu bolj šim nasprotnikom. IZOLA — BREG 2:0 (15:1, 15:7) IZOLA: Gašperšič, Stubelj, Jakomin, Flego, Viler, Klepač, Kleva. BREG: Prašelj, Škrinjar, Gerli, Glavina, Pangerc, Maver, Žerjal, Lovriha. K. V. ko igrati proti taki ekipi, kot i« Corridoni, ki je neurejena in nedisciplinirana. Poglavje zase pa je bil sodnik, ki ni uporabljal nobenega kriterija, ampak je piskal približno tretjino žog, ki so se mu zdele no-šene ali dvojne. Pri tem je bil seveda oškodovan Sokol, ki bolje obvlada prstno tehniko. Ni pa mogoče trditi, da bi sodnik navijal za Cor-ridonija, saj je podaril tehnično točko Sokolu, ob koncu tekme pa je dejal trenerju furlanske ekide, da mu je žal, da ni zaradi stalnih protestov in preklinjanja na igrišču prekinil tekme in dosodil zmago Sokolu s p.f., in da bo predlagal izključitev dveh igralk Corridonija iz naslednjih tekem. V prvih dveh setih je Sokol takoj prešel v vodstvo in zmagal. Isto se je ponovilo v tretjem setu, toda pri stanju 12:10 so Nabrežinke odpovedale in prepustile set nasprotnicam. Kljub temu pa je bil prav ta set najlepši, ker je ekipa Sokola pokazala več skupne igre. V zadnjem setu pa sta obe ekipi ponovno zaigrali zelo individualno in vse žoge so romale takoj čez mrežo. Sokol si je tako brez težav zagotovil tudi ta set in z njim tekmo, Izid SOKOL — CORRIDONI 3:1 (15:10, 15:7, 12:15, 15:10) SOKOL: Caharija T., Caharija M., Faletič, Kosmina, Gabrovec, Knez, Filipčič. CORRIDONI: Bon, Cidin, Cristin, Germani, Gobbo, Matiazzi, Montena, Trevisan, Visintin, Volpi. SODNIKA: Barazzutti (Videm) in Callin (Trst). Zmaga Zarje nad Bregom ZARJA — BREG 3:1 (4:15, 15:12, 15:5, 15:8) Zarja se je morala tokrat pošteno potruditi, da je spravila na kolena uporne Brežane, ki so od začetka prvenstva veliko napredovale. Pri Bregu smo opazili boljše servise ter čekiče in igro pod mrežo, slabo pa je še vedno podajanje ter razvrstitev na igrišču. Zarja je pa imela prav podajanju največjo moč, ker je natem gradila svoje akoije, ki so se včasih zaključile tudi s tolčenjem. Obe ekipi sta se bila na igrišču vse preveč statični zato tekma ni bila lepa in niti na dostojni ravni. Prvi set so Brežanke osvojile brez težav, ker so zaigrale pcpckioma umirjeno, nato pa so v drugem močno popustile, ter izgubljale že z 8:0, nato pa so pritisnile, izenačile, ter celo povedle z 11:8, tu pa se je zopet nekaj zataknilo in Zarja je osvojila drugi set. V tretjem in četrtem pa je bila bazoviška šesterka stalno v premoči in je osvojila zmago izkoriščajoč številne napake Brega. IlllllltlllllllUII, |, II, lllllllf |„| 1,1, ,,„11,11,1, lil, „„ m, „, „, umil,,, „„,111 ZENSKA B LICA rini, Saro, Schiozzi, Giraldi, Ca-valli. BREG: Žerjal; Kuret, Sovič G. (Sovič A.); Berdon, Mikuš, Kocjančič; Krmec, Zahar, Veljak, Cuk, Sancin. KOTJE: 1:1 za Triestino. Triestina je poslala na igrišče proti Bregu svoje najboljše moštvo, igralci so zares vsi znali obvladati žogo, bili so tudi atletsko dobro pripravljeni, imeli pa so tudi solidno skupno igro. Niso pa bili dovolj prodorni v napadu, zato jih je obramba Brega stalno prehitevala ter brez večjih težav čistila položaj. Napad Brega pa ni zadovoljil. Bil je preveč razvezan in brez volje, kot da bi bili igralci zadovoljni z rezultatom. Triestina je prišla v vodstvo že v 6’ z lepim golom Villinija, ki je izkoristil zmedo v obrambi Brega, ki jo je povzročila lepa akcija Triestine. Brežani pa se niso vdali, ter so v 19’ prišli z lepo akcijo pred vrata Zeperja, toda sodnik je dosodil u-pravičen kazenski strel zaradi prekrška nad Veljakom. Streljal je Mikuš, ter realiziral. V 23’ ponovno lepa priložnost za Brega, toda Zeper je v lepem skoku odbil Kocjančičev strel. Le 1’ kasneje je Sovič G. prišel za trenutek prepozno na žogo ko je bil sam pred vratarjem in zadnja priložnost za Breg je šla po vodi. V drugem polčasu je Triestina stalno napadala, Breg pa je odgovarjal s protinapadi, kolikor se je dalo, a nevarnejših akcij ni bilo. Rezultat pa se tudi ni spremenil. V tem tednu je FIGC uradno sporočil, da so naraščajniki Brega osvojili disciplinski pokal, ki je prvi pokal, ki ga prejme od CONI š. d. Breg. Vodstvo društva čestita vsem igralcem, trenerju in spremljevalcem ekipe za ta lep uspeh. V. K. lllllllllllllllllUMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllltlllllluilll, lil, II, lUUIIUUlUlllimillUIIIIIMIHHUluminillMHUMiHauutuiHHHui, umu, Zgoraj — Dekleta iz Izole in Brega med prijateljskim srečanjem. Spodaj — Brežani, borovci in Izolčani na novem dolinskem igrišču. Ker se je dvoboj za svetovni naslov srednje kategorije Griffith - Benvenuti začel po 4. uri zjutraj, izida srečanja nismo mogli objaviti. Iz tehničnih razlogov pa nismo mogli, kot je bil naš namen, pripraviti izredne izdaje. Zopet poraz deklet Bora Po enotedenskem odboru so se ekipe Bora B in Casagrande zopet srečale. V prvem srečanju je zmaga pripadla trenutnim leaderjem lestvice s 3:1. V tej tekmi so plave slabo in raztrgano zaigrale in zaslužile poraz. V nedeljo je bilo še slabše. Nobene povezane igre, žoge. ki so že pri drugi podaji frčale čez mrežo in to s čekiči. Predvsem pa neverjetna statičnost. Priznati pa moramo, da nasprotni, ce niso pokazale vrhunske odbojke; nasprotno so igralke, ki se ponašajo z deželnim naslovom, slabo tehnično podkovane in le nekoliko se jim sanja o gradnji igre. Razpolagajo pa z visokimi igralkami, ki na mreži dobro tolčejo, predvsem ko je žoga podana prav nad mrežo. Poglavje zase je sodnik. Po pravici povedano bi bilo ravno tako, tudi če ga ne bi bilo. Mož v beli suknji je namreč piskal le takrat, ko je žoga padla na tla, kar bi lahko opravile same igralke brez nobene težave. Poleg tega je gospod Barazzutti dokazal, da kljub dveletnemu sojenju, sploh ne obvlada pravilnika, ko je prišlo do protestov pri napačni Borovi menjavi. Tekma je imela le eno samo fiziognomijo. Gostinje so stalno vodile in borovke so skušale urediti svoje sile, da bi se lahko z uspehom protivile nasprotnicam. Izredno slab dan vseh igralk pa to ni dopustil in tako je zmagal Casagrande z gladkim 3:0. Nekoliko izenačenosti smo videli le v drugem nizu, ko so borovke tudi povedle. Sacile pa jih je dohitel pri trinajsti točki in nato neovirano zmagal. Tako se je ponovil še enkrat negativen rezultat. Negativen glede lestvice in negativen glede na prikazano igro. Upajmo, da bo s pri- hodnjimi nastopi Bor popravil graditev igre in da bo uspešno zaključeval svoje akcije s tolčenjem na mreži. Izid CASAGRANDE SACILE — BOR 3:0 (15:6, 15:13, 15:5) Postavi BOR B: Silva in Sonja Pernarčič, Skerlavaj, Rauber, Rogelja, Bezeljak, Bandelj, Švab, Pahor. CASAGRANDE: Maso, De Savi, Presotto G., Camillotti, Benedet, Presotto M., Borseti, Giaccon, Del Santo, Bottecchia. SODNIKA: Barazzutti (Videm) in Callin (Trst). f-v. 0 Fanfanijevi poleži (Nadaljevanje s 3. strani) ROSANDRA: Turko, Pittana, Va-| scotto, Kocjančič, Giovanni, Vignali, Parovel, Capriglione, Santelli, Di Do-nato, Denich. ESPERIA: Trani, Pregarz, Treu, C. Kauza, Cociani, Costanzo, Verze-gnassi, Novak, Amuleti, Giuricdn, Budicin STRELCI: v 16’ p.p. Di Donato, v 22’ Santelli, v 40’ Denich; v 4’ d.p. Parovel, v 16’ Santelli, v 39’ Di Donato, v 43’ Denich. Sedem golov, 14 kotov, pol ducata zapravljenih priložnosti Rosandre dovolj jasno napovedujejo kako je potekala tekma. Obe enajsterici, ki nista imeli nobenih skrbi z lestvico, sta prikazali še kar zadovoljivo igro. si; Villini, Princivalli, Hrusvar; So-' Rosandra je igrala predvsem v tej BREZ NAPREZANJA Rosandra 7 Esperia 0 30. t. m. prva kvalifikacijska tekma Rosandra s Maranom Lagunare njeni zadnji tekmi letošnjega prvenstva brez naprezanja, izogibala se je direktnih spopadov in predvsem je pazila, da ne bi zašla v disciplinske prekrške. To je zelo važno: od 143 enajsteric tretje kategorije, ki so razdeljene v 11 skupin Furlanije - Julijske krajine, je Rosandra edino moštvo, ki nima kazenskih točk, zaradi česar bo de-j ležna ob nagraditvi v oktobru ne samo pokala za zmagovalca temveč ji bo tudi pripadal disciplinski pokal. Rosandra se je tako uvrstila v kvalifikacijo za vstop v drugo kategorijo. Vseh enajst enajsteric so razdelili v tri skupine. Rosandra bo nastopala v skupini skupno z enajstericama Marana Lagunare (San Giorgio di Nogaro), Iočnika (Gorica) in Fontanafredde (Pordenone). Že 30. tzn. bo morala Rosandra v Marano Lagunare, kjer bo prva tekma kvalifikacijske skupine. Natančni razpored ostalih kvalifikacijskih tekem bomo jutri objavili še pravočasno. S.B. razumevanja s Titovo Jugoslavijo. Na srečo pa nevšečnega dogodka v Beogradu niso dramatizirali (konec konca mu tudi v Italiji ni uspelo zanetiti nevarne protislo-vanske iskre) in možnosti za odpravo omenjenih težkoč ne manjkajo. Dokajšnje pa so tudi nevarnosti: praznino, ki bi jo mi utegnili povzročiti, že skuša s spretnostjo, ki ji je lastna, izpolniti trgovinska pobuda bonske Nemčije, sledeče Kiesingerjevi politiki do socialističnih demokracij. In če nemudoma ne razvozla vozla, ki ga je bil zategnil Fanfani, nas to z gospodarskega vidika lahko stane izgubo trgovinskega prvenstva, ki smo ga v Jugoslaviji težko, toda dobičkonosno uveljavili. V političnem pogledu pa bi nas to ponovno utegnilo pahniti v tisto nesrečno protislovansko gonjo, ki je kot kvas sleherne evokacije fašizma in proti kateri se je plemenito boril že Salvemini. Da ne omenjamo posebej težkoč, ki bi nastale pri reševanju zelo resnih vprašanj obnove tržaškega gospodarstva, če bi se spričo njegovega delikatnega položaja po nesreči v njem ponovno razrasla škodljiva nacionalistična zel. IZIDI "Bologna — Juventus •Vicenza — Lazio Fiorentina — ‘Lecco Foggia — ‘Mantova ‘Milan — Spal ‘Napoli — Brescia ‘Roma — Atalanta ‘Torino — Cagliari Inter — ‘Venezia 2-0 0-0 3-0 10 2-0 M 3-2 10 3-2 LESTVICA Inter Juventus Napoli Fiorentina Cagliari Bologna Torino Milan Roma Mantova Atalanta Brescia Spal Lazio Vicenza Foggia Venezia Lecco 28 28 M 28 28 28 28 28 M 28 28 28 28 28 28 28 28 28 6 12 7 10 10 8 16 12 10 19 10 13 10 I 14 3 2 6 6 6 7 4 7 9 5 10 9 12 10 17 13 18 26 13 25 22 27 31 20 36 19 32 21 30 16 29 21 36 22 45 23 33 16 47 5 12 11 6 6 16 4 9 15 1 10 17 Prihodnje tekme (23. t.m.) Atalanta - Milan, Brescia - Bologna, Cagliari - Napoli, Fiorentina-Torino, Inter - Lazio, Juventus -Venezia, Mantova - Vicenza, Roma - Foggia, Spal - Lecco. ■ na IZIDI •Alessandria — Livorno Messina — Arezzo ‘Modena — Reggiana Catania — ‘Padova ‘Palermo — Reggina ‘Piša —Novara ‘Potenza — Catanzaro ‘Sampdoria — Varese ‘Savona — Salemitana ‘Verona — Genoa 2-0 0-0 0-0 1-0 0-0 1-0 2-2 2-0 1-0 1-0 LESTVICA Sampd. 29 14 13 2 38 16 41 Varese 29 15 9 5 34 17 39 Catanzaro 29 11 10 8 35 33 32 Potenza 29 10 12 7 27 25 32 Modena 29 10 12 7 33 33 32 Palermo 29 9 13 7 24 19 31 Reggiana 29 n 9 9 26 27 31 Messina 29 9 12 8 30 28 30 Reggina 29 8 13 8 26 21 29 Livorno 29 9 10 10 25 28 28 Novara 29 10 8 11 23 24 28 Catania 29 9 10 10 21 24 28 Genoa 29 9 9 11 21 21 27 Savona 29 10 7 12 34 36 27 Verona 29 7 12 10 23 28 26 Padova 29 6 14 9 23 28 26 Piša 29 6 13 10 16 21 25 Salemit. 29 9 7 13 21 32 25 Arezzo 29 7 8 14 29 36 22 Alessand. 29 6 9 M 27 39 21 Prihodnje tekme (23. t.m.) Catania - Messina, Catanzaro -Arezzo, Genoa - Savona, Livorno -Sampdoria, Padova - Palermo, Novara - Alessandria, Reggina - Modena, Salernitana - Verona. Reggiana - Piša, Varese Potenza. V. I. KATEGORIJI Ponziana 2 Saici 1 V tekmi 26. kola A skupine prvenstva I. amaterske lige je Ponziana v nedeljo z goloma Furlanija v 17’ p. p. in Kirchmayerja v 29’ d. p. premagala z 2:1 enajsterico Saici, ki je vseeno zaradi boljšega količnika ohranila prvo mesto. Gol za goste je v 30’ d. p. dosegel Me-deot. mammam FIRENCE, 17. — Za sestavo italijanske polprofesionalne reprezentance je vodstvo GIGC povabilo na skupni trening, ki bo v sredo v Covercdanu številne igralce, med katerimi je sedem iz dežele Furlanije - Julijske krajine. Od Triesti-ne sta bila povabljena Beorchia in D’Eri, od CRDA Politti in Giordani, od Udinese pa Fedele, Mantellato in Blasi g. NEW YORK, 17. — V nedeljo se je začelo nogometno prvenstvo a-meriške profesionalne lige NPSL, ki nima priznanja s strani FIFA. Otvoritvenemu kolu, med katerim so dosegli 17 golov in en sam neodločen izid, je prisostvovalo 45.210 oseb. Izidi so naslednji: Baltimora-Atlanta 1:0; Filadelfija - Toronto 2:0, Los Angeles . New York 3:2, Chicago - Saint Louis 2:1, S. Francisco - Pittsburg 3:3. MONZA - TRIESTINA 1:0 (0:0) Zopet zapravljene priložnosti Nezaslužen poraz Tržačano v MONZA: Cicerl, Perego, Magaraggia, Ferrero, Magni, Beltrami, Cei, Maggioni, Canzi, Prato, Sala. TRIESTINA: Colovatti, Da Rold, D’Eri, Sadar, Capitanio, Ferrara, Moretti, Scala, Ive, Beorchia, Ridolfi. SODNIK: Treggiari iz Rima. STRELEC: Cei v 68’. Približno 4000 gledalcev. Sodnik je opomnil Perega in Salo. Kotov je bilo 11:2 (8:1) v korist Monze. Kakor že proti Comu, tako je Triestina tudi v Monzi presenetila z odlično igro, s svojimi napakami v zaključni fazi pa ne samo zapravila zmago ampak tudi doživela nov, nezaslužen poraz. Proti močnim domačinom, ki se potegujejo za vstop v višjo ligo, je Triestina zaigrala oprezno, toda odprto,' tako da je igra potekala živahno in zanimivo. Domačini so potisnili nasprotnike v obrambo v prvem polčasu, toda Colovatti je z lepimi paradami preprečil tudi najnevarnejše napade. V tem delu igre je Triestina le nekajkrat ogrožala nasprotna vrata, predvsem z razpoloženim Ridolfijem in z mladim, a talentiranim Morettijem, ki je še enkrat dokazal, da si zasluži mesto Bologna — Juventus (2-0) I Vicenza — Lazio (0-0) X Lecco — Fiorentina (0-3) 2 Mantova — Foggia (0-1) 2 Milan — Spal (2-0) 1 Napoli — - Brescia (1-1) X Roma — Atalanta (3-2) 1 Torino — - Cagliari (1-0) 1 Modena — Reggiana (0-0) X Potenza - — Catanzaro (2-2) X Sampdoria — Varese (2-0) 1 Pro Patria — Como (1-1) X Spezia — - Perugia (0-0) X KVOTE 13 12 9.405.800 Ur 276.800 » v prvi enajsterici. V drugem delu so domačini nekoliko popustili, kar je Triestina izrabila in se pognala v napad. Tako je že v nekaj primerih kazalo, da bodo gostje poskrbeli za presenečenje, saj je obramba domačinov pogosto zaplesala in se zbegano rešila iz nevarnih situacij. Na žalost pa je tedaj prišla na površje netočnost tržaških napadalcev, predvsem Iveja in Ridolfi-ja, ki sta zapravila lepi priložnosti. V protinapadu pa so domačini s sicer poškodovanim Ceijem prišli v vodstvo in to obdržali do konca. Kljub porazu je torej Triestina pokazala, da ne zasluži nizkega položaja v lestvici. Obramba je lepo prestala težko preizkušnjo proti napadalcem Monze, katere je tudi o-virala pametno razpeta mreža gostov na sredini igrišča, kjer se je poleg Morettija izkazal tudi Ferrara. Tudi Scala in Beorchia sta dobro opravila svoje delo in nudila napadalcem precej priložnosti. Res škoda, da doseže Triestina potrebno koncentracijo le v takih tekmah, kjer nima velikih možnosti in nasprotno odpove v «Iažjih» tekmah. Med domačini sta se izkazala posebno Ferrero in Sala, sodnik pa je zagrešil nekaj napak, predvsem v škodo Monze, kateri ni priznal enajstmetrovke zaradi prekrška Sadarja ln Capitania nad Salo. Monza je takoj sprožila prvi napad, toda Triestina je pokazala razpoloženo obrambo, ki je uspešno brzdala nasprotnike. V 12’ pa je Cei lepo podal Canziju, ki je z glavo presenetil Colovatti ja; Sadar je rešil na črti. V 37’ je Colovatti z lepim skokom nevtraliziral oster prosti strel Ferrera, ki je bil stalno najnevarnejši napadalec, čeprav Je nastopil z vlogo krilca. Tik pred koncem (43’ je Moretti prvič ogrozil nasprotna vrata toda njegov strel je švignil nad prečko. V drugem delu se je Triestina ojunačila in prevzela vajeti igre: v 14’ je Ive lepo prodrl v nasprotno obrambo, toda Moretti Je znova zgrešil cilj. V 15’ je Ferrero znova prisilil na delo Colovattija s prostim strelom, nato pa je imel v 16’ Ridolfi najlepšo priložnost dneva: sam pred vratarjem je skušal preigrati še tega, toda to na škodo točnosti strela, ki je švignil mimo droga. V 23’ pa je padel odločilni gol, ki je kaznoval , netočnost , tržaških napadalcev: kros Magaraggie, Canzi z glavo proti Celju, katerega je D’Eri lahkomiselno zapustil, zanašajoč se na poškodbo, ih Colovatti je bil brez moči. Samo 3’ pred koncern bi Monza lahko podvojil rezultat: Sala se je izognil Da Roldu, toda Sadar in Capitanio sta ga v kazenskem prostoru nepravilno zrušila. Sodnik ni priznal enajstmetrovke, kar je razburilo gledalce, m pa bistveno spremenilo rezultata. JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Partizan resno ograža sarajevske leaderje Samo točka za Olimpijo v /. in Maribor v II. ligi Sarajevo je v resni nevarnosti: Partizan je izrabil nedeljski spodrsljaj leaderja in se mu je že tako približal, da mu resno ograža prvo mesto. Sicer je Partizan osvojil samo točko, a ta je zadostovala, da je zmanjšal razdaljo na minimum. Ljubljanska Olimpija se je morala ponovno zadovoljiti le s točko, pa čeprav je imela v hokah orožje za zmago, žal so Ljubljančani zastreljali enajstmetrovko. Maribor, ki ima še vedno pet točk prednosti, je moral v Banja Luko, kjer je zaigral dobro in je prisilil domačine, ki so bili neverjetno razigrani, na neodločen izid. I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA IZIDI Olimpija — Beograd Zagreb — C. zvezda Radnički — Sarajevo Velež — Rijeka Hajduk — Vojvodina Partizan — Vardar željezničar — Dinamo Sutjeska — Čelik LESTVICA Lokomotiva — Famos Borac — Maribor 3:2 0:0 (1:1) Borovo — Segesta 7:0 (3:0) Varteks — Aluminij 1:1 (0:0) Bratstvo — Rudar 2:1 (0:0) Leotar — Trešnjevka 3:0 (0:0) Sloboda — Osijek LESTVICA 2:1 (1:1) Maribor 24 15 8 1 36: 10 38 Sloboda 24 15 3 6 42:20 33 2:2 0:0 1:0 2:1 1:2 1:1 2:1 0:1 (0:0) (1:0) (1:1) (0:1) (1:0) (1:0) (0:1) Sarajevo 22 13 5 4 34:19 31 Partizan 22 12 6 4 37:17 30 Dinamo 22 10 8 4 29:16 28 C. zvezda 22 10 7 5 42:33 27 Vojvodina 22 9 7 6 28:25 25 Hajduk 22 9 6 7 31:19 24 Velež 22 7 8 7 25:24 22 Vardar 22 9 4 9 32:33 22 Radnički 22 10 2 10 24:25 22 željezničar 22 10 2 10 26:31 22 Zagreb 22 7 6 9 27:38 22 Beograd 22 5 7 10 23:25 17 Rijeka 22 5 7 10 23:29 17 Olimpija 22 5 5 12 23:35 15 Sutjeska 22 5 5 12 18:40 15 Čelik 22 5 5 12 14:27 11 Pari prihodnjega kola: Vojvodina - Olimpija, Beograd - Zagreb, Crvena zvezda - Radnički, Sarajevo - Rijeka, Vardar - Hajduk, Dinamo - Partizan, Čelik - željezničar, Sutjeska - Velež. II. LIGA (ZAHOD) IZIDI Bosna — Istra Šibenik — BSK 6:1 3:0 (4:0) (1:0) Himiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimmiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiii Mzmrnm PRAGA, 17. — Sovjetska zveza, Jugoslavija, Južna Koreja, ČSSR, V. Nemčija in Japonska so se u-vrstile v finalni del svetovnega pr venstva v ženski košarki. V zadnjem dnevu so Jugoslovanke premagale ZDA 58:43. Končne lestvice izločilnih skupin so naslednje: A — SZ 6 točk, Jugoslavija 4, ZDA 2, Avstralija 0. B — Južna Koreja 4 točke, ČSSR 2, Italija 0. C — V. Nemčija b točk, Japonska 4, Bolgarija 2, Brazilija 0. A SKUPINA IZIDI C — s = ‘Cremonese — Entella ‘Marzotto — Piacenza ‘Monza — Triestina ‘Pro Patria — Como ‘Rapallo — Mestrina ‘Solbiatese — Legnano ‘Trcviso — CRDA Trevigliese — ‘Udinese ‘Verbania — Biellese 10 0-0 1-0 1-1 1-0 4-1 2-1 2-0 10 (Prihodnje tekme (21. t.m.) Triestina - Legnano, CRDA - Verbania, Entella - Treviso, Mestrina - Marzotto, Piacenza - Monza, Pro Patria - Solbiatese, Trevlglle-se - Cremonese, Como - Udinese, Biellese - Rapallo. LESTVICA Como 29 16 10 3 45 17 42 Monza 29 17 8 1 41 14 42 Treviso 29 15 10 4 32 26 40 Udinese 29 12 10 7 38 29 34 Verbania 29 12 9 8 29 22 33 Biellese 29 11 10 8 28 28 32 Rapallo 29 9 12 8 23 21 30 Legnano 29 11 7 11 45 39 29 Trevigl. 29 11 5 13 33 32 27 CRDA 29 7 13 9 19 27 27 Piacenza 29 9 9 11 25 27 27 Entella 29 7 12 10 19 24 26 P. Patria 29 9 8 12 32 37 26 Marzotto 29 7 M 12 23 32 24 Solbiatese 29 7 9 13 21 25 23 Triestina 29 4 15 10 18 32 23 Mestrina 29 6 9 14 15 26 21 Cremonese 29 6 4 19 24 52 16 Lokomotiva Šibenik Osijek Trešnjevka Rudar Borovo Famos Leotar Segesta BSK Aluminij Varteks Bratstvo Bosna Borac Istra 14 13 24 12 24 10 24 9 24 24 24 24 24 24 24 24 24 24 24 24 8 6 11 8 7 9 8 44:27 41:30 37:29 28:26 23:28 42:30 37:39 29:33 7 9 5 10 38:45 8 6 10 32:37 8 6 10 29:34 5 11 8 24:23 6 8 10 32:46 4 9 11 26:35 6 5 13 31:47 3 7 14 19:51 Pari prihodnjega kola: Sloboda Bosna, Slavonija - Leotar, Trešnjevka - Bratstvo, Rudar - Varteks, Aluminij - Borovo, Segesta - Borac, Maribor - Lokomotiva, Famos - Šibenik, BSK - Istra. Enajsterica slovenskih srednješolcev, soboto v prijatelji tekmi premagala s 3:0 moštvo slovenskih akademikov ............................................................................................. V SLOVENSKI NOGOMETNI LIGI IN V SCNL Tudi v nedeljo poraz novogoriške enajsterice Visoka zmaga Kopra - V Sežani najlepše srečanje dneva tiiiimiifiiiiiiiiiiimiimmiimiiiiiiiiiiiiiiiiimnuiiiiiimiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiniiii Tudi v nedeljo Nova Gorica ni imela sreče. Zamudila je lepo priložnost za rehabilitacijo, ko je na domačem igrišču sprejela vodečo ekipo Murske Sobote. Toda gostje so prikazali boljši nogomet, predvsem pa večjo iznajdljivost pred vrati in zasluženo zmagali s 3:1. Sicer pa je treba povedati, da je slovensko nogometno prvenstvo od kola do kola zanimivejše. Razen MOŠKA A LIGA Milanski AiTOnesta dokončno tretje mesto S tekmo All'Onesta — Noalex se je uradno zaključilo italijansko košarkarsko prvenstvo A lige. Zmagovalec letošnjega prvenstva je Sim-menthal, v nižjo ligo pa sta izpadli peterki Aramisa iz Bielle in Spliigen Brau iz Gorice. Nedeljsko srečanje pa je dokončno dosodilo tretje mesto v lestvici. Zma- gala je milanska ekipa, ki je po zelo izenačeni tekmi le proti koncu strla odpor Benečanov, med katerimi je tudi tokrat bil glavni junak bivši jugoslovanski reprezentant Djurič. Končni nedeljski rezultat pa je bil 77:73 za All’Onesta, prvi polčas pa se je zaključil v korist Benečanov 33:30. Posamezniki pa so bili tako uspešni: All’ONESTA’ — Vatteroni 5, Masocco, Galletti, Bulgheroni, Za-natta 2, Vescovo 10, Gatti 13, Isaac 29, Dal Pozzo, P. Colombo. NOALEX — Cedolini 12, Calebot-ta 14, Guadagnino, Vaccher 4, Bor-tan 7, Ferro 6, Lessana, Albonico 3, Djurič 24, Zamarin 3. Tudi lestvica najboljših strelcev ni utrpela bistvenih sprememb. Lombardi je letos osvojil prvo mesto in proti vsem pričakovanjem premagal ameriškega asa Douglasa Moeja (Petrarca), kateremu ni tako uspelo zaključiti svoje nastope na italijanskih tleh z lovorom najboljšega strelca. Moe pa ima tehtno opravičilo za ta spodrsljaj, kajti ni odigral vseh prvenstvenih tekem, kar je seveda izkoristil Lombardi, da se je usidral na prvo mesto v lestvic) in jo tudi do konca obdržal, član Candlja je v 22 tekmah dosegel 552 točk, to je povprečno 25 na tekmo. Za Lombardijem se je uvrstilo kar 5 tujih igralcev, med katerimi je tudi Djurič. Simmenthal je zmagal, letos že devetič. Milansko moštvo je popolnoma zadovoljilo v prvenstvenih tekmah, nekaj spodrsljajev pa je Simmenthal doživel v mednarodnem merilu. Tretje mesto v Rimu (1. Goodyear, 2. Ignis, 4. Corin-thias), 2. mesto v Madridu (1. Real Madrid, 3. Slavija, 4. Olimpija) Je «sorazmerno» slab izkupiček za moštvo, ki sl je pred to sezono nadejalo obilnejših uspehov: nekako ponoviti podvige Interja. Kljub delnim spodrsljajem pa je po našem mnenju milansko moštvo še vedno najmočnejše v evropskem merilu (sovjetskih peterk letos nismo videli). Tretje mesto je osvojila milanska AirOnesta. Noalex, Oransola in Candy pa so na povsem častnih mestih. Nekoliko slabše je letos zaigrala Nikoličeva Petrarca in vse kaže, da bo moral letos jugoslovanski mojster zapustiti Padovo. Kot je znano, pa Je v nižjo ligo z Aramisom izpadla tudi goriška peterka Spliigen Braua. KONČNA LESTVICA Mure imajo enake možnosti za prvo mesto še Železničar, Slavija in Ljubljana. Na dnu lestvice pa je prav tako le malo možnosti za Slovana in Branik, ki imata kar 8 točk manj od tistih, ki bi jih utegnila prehiteti. Nova Gorica torej ni v nevarnosti za izpad, škoda pa je, da je moštvo tako padlo v formi, saj bi se v nasprotnem primeru prav gotovo potegovalo za solidnej-še mesto v razpredelnici. V drugi republiški ligi zahodne skupine je Koper visoko premagal Svobodo v Šučurju s 4:0. Mnogi so mislili, da se bo Kopru prav tako godilo kot pred tednom Iliriji. Vendar so tokrat igralci vzeli vso stvar resno. Zlasti je bil dober napad, v katerem je Malkoč dosegel tri zadetke. Simmenthal 22 20 2 1862 1593 40 Ignis 22 17 5 1793 1513 34 AiTOnesta 22 12 10 1603 1615 24 Oran soda 22 n 11 1611 1555 22 Noalex 22 n n 1482 1489 22 Candy 22 10 12 1618 1697 20 Butangas 22 10 12 1414 1583 20 Petrarca 22 9 13 1393 1381 18 Cassera 22 9 13 1477 1525 18 Fargas 22 9 13 1376 1492 18 Aramis 22 8 14 1419 1532 16 Spliigen B. 22 6 16 1415 1515 12 1. — 1. Moltefeltro X 2. AIoeo 2 2. — 1. Durandal 2 2. El Cid 1 3. — I. Varsavia 1 2. Marengo Gua X 4. — 1. Giove 1 2. Far Prš 2 S. — 1. Meco X 2. Cactus 1 S. — 1. Saratoga 2 2. Orazio PrA 2 KVOTE 12 — 2.589.978 lir 11 — 28.938 » 10 — 13.850 » POSREDOVALNICA Anton Tanc: SLUŽBE l. ::::::::::::::::::: ::::::: Hodil sem takrat vsak dan v «Schwarzgasse», kjer je bila zasebna posredovalnica za službe. Bil sem že tretji teden brez posla, sam, zapuščen, sredi velikega Dunaja in moji zadnji prihranki so šli h koncu. Prijavil sem se, da bi imel več uspeha pri dveh takih posredovalnicah: v obeh sem plačal običajno vpisnino po dva goldinarja in podpisal izjavo, da v primeru, če dobim službo, plačam še pet do deset goldinarjev posredovalnine. Poleg tega sem romal vsak dan pred upravništvo .Wiener Tagblatta», kjer so bili izobešeni na dolgih tablah dnevni «Mali oglasi« in sem z mnogimi drugimi, ki so prihajali tja iz istih razlogov, prečital vse dolge stolpce pod naslovom «Offene Stellen» — proste službe, ki pa so navadno bile, preden je človek prišel na označen naslov, že vse oddane. Od tam sem šel v prvo posredovalnico v šestem okraju, kjer so me s tolažilnimi besedami odpravili, in nazadnje seve še v posredovalnico v Schwarzgasse. Ta je imela precej velik lokal obstoječ iz dveh prostorov. V prvem, če si stopil neposredno z ulice, je stala v sredini velika miza in nekaj stolov. Okrog ob steni so bile klopi. Ob vratih, ki so vodila v sosedno sobo, je stala pisalna mizica, pred katero je sedela suha ženščina s ptičjim obrazom in vpisovala nove prosilce za službe v debelo knjigo ter pobirala vpisnino. Sosedna soba je bila razkošno opremljena, s slikami, bar-žunasto zofo, preprogami in elegantno pisalno mizo. Pred njo je sedela v mehkem naslonjaču rejena, belokožna da- ma v svileni bluzi in s težkimi zlatimi zapestnicami na rokah. Bila je lastnica posredovalnice. V prvi sobi je sedelo kakih dvajset oseb, večinoma žensk, ki so čakale, da se jim ((primeri)) kak posel. Večini se je brala na obrazih skrb ali topa resignacija. Oblečene so bile v običajno, ceneno obleko služkinj. Bila so pa med njimi tudi našopirjena dekleta, ki so koketno obračala oči in včasih si je katera, celo z izzivalno gesto prižgala cigareto. Največ je bilo služkinj: sobaric, kuharic, pestunj, potem natakaric, šivilj, peric in tudi kontoristk. Moški so bili lakaji, trgovski, bančni in hotelski sluge, vrtnarji, kuharji, natakarji, vratarji, hišniki, tekači, kočijaži in navadni pomožni delavci. Bili so taki, ki so se javili enkrat in jih nisi potem nikdar več videl, in taki, ki so bili tu vsakih štirinajst dni redni gostje in so se z vsemi poznali. Včasih sem utrujen od beganja po tem mestu sedel med to pisano družbo, da si jo malo ogledam in pri tem odpočijem, hkrati pa tudi z upanjem, da mogoče medtem kdo pride, ki bi potreboval prav takega, kot sem jaz, in da bi bil za ta primer pri roki, da me ne prehiti kdo drug. Pri tem so mi nehote prihajali v spomin prizori, o katerih sem čital v ((Zamorskem misijo-narčku« drobnem mesečniku, ki mi ga je kot šolarju nekoč posojal domači kaplan, kjer so opisovali sejme s sužnji v osrednji Afriki, ali pa sem se spomnil povesti «Strica Tome koča», ki sem jo čital v de-tinst.vu. Tu je v bistvu enaka kupčija s sužnji, le da je način prodaje in kupovanja moderno in liberalno prikrojen in s tem razločkom, da se tu sužnji ne gonijo z brutalno silo na trg, ampak prihajajo prostovoljno, gnani po nič manj brutalnem sistemu današnje družbe in da morajo zato, da se prodajo prvemu poljubnemu gospodarju, ki jih hoče vzeti, še sami posredovalca plačati z zadnjimi novčiči. Nekatere služkinje so imele s seboj ročna dela in so z njimi presedavale po cele pol-dneve v lokalu. Druge so neprenehoma klepetale, tretje so pa brezbrižno položile roke v naročje in strmele predse. Poznalo se je na prvi pogled, katera Je doma s kmetov in katera je v mestu odrasla. Prve so bile okorne, skromno oblečene, govorile so nehote boječe in z oglatimi gestami in se vdinjale navadno kot ((dekleta za vse» s skromno plačo. Mestne so bile pa bolj živahne, s sigurnejšim nastopom, elegantneje oblečene in izbirčne v službah. Med drugimi je posedevala tukaj tudi starejša devica, ki se je iz dolgočasja ukvarjala z umetno vezenino. Bila je samozavestnega nastopa in finega vedenja in se je potegovala samo za mesto v kaki visoko-aristokratski hiši. Pripovedovala je poleg nje sedečim tovarišicam z nekim pomilovalnim ponosom, da je služila kot komorna sobarica na dvoru pokojne cesarice Elizabete. «Ne verjamete? Prosim, tu poglejte moje izpričevalo! Dvorni žig!» Okrog nje sedeče služkinje so ji z velikim spoštovanjem prikimavale. «Prava reč! Pa ste kljub temu zleteli na cesto. Cim večji so krogi, tem več grehov imajo nad seboj,« je resno in kljubovalno ugovarjal starejši lakaj z osivelimi zalisci. «Jaz sem služil na primer v hiši knezov W... Kneginja je bila vzgojena na dvoru. A kaj mislite? To vam je šele bila prava tiča, ta ženska! Ni mo- goče povedati...)) In nagnil se je do ušesa svojega tovariša in mu nekaj po-tihem pripovedoval, da je ta kar zijal, končno pa sta oba bruhnila v krohot. 'Komorna sobarica’, je strastno zagovarjala svoje vzvišeno stališče in vnel se je živahen prepirček, v katerega so tudi ostali posegli in pripovedovali svoje doživljaje in izkušnje. Medtem so pa prihajali in odhajali razni brezposelni, ki so hodili vpraševat, če se ni kaj «primernega» našlo zanje, in službodajalci, ki so prihajali izbirat «primeme» delovne moči. Ce se je javil kak dobro rejen gospod v cilindru ali našopirjena dama z zlatim lornjo-nom v roki, jo je suho žen-šče s ptičjim obrazom z laskavo ponižnim smehljajem in množico poklonov spremilo v sosedno sobo k «ma-dami» kjer se je potem razvijala živahna kupčija. Od služ-bodajalcev je «madam» pobirala seve enake prispevke kakor od služinčadi In na ta način je njena «obrt» sijajno cvetela. Vmes pa je v sosedni sobi neprestano zvonil telefon: jitev prvega mesta in s tem novne vključitve v prvo republik* ligo. SLOVENSKA LIGA IZIDI Ljubljana — Rudar Branik — Slovan železničar — Celje N. Gorica — Mura Svoboda — Kovinar Slavija — Triglav LESTVICA 5:1 0:0 1:1 1:3 0:1 1:0 (0:1> (0:0) (0:1' (O:# Mura 15 10 1 4 železničar 15 9 3 3 Slavija 15 10 1 4 Ljubljana 15 8 4 3 Celje 15 6 4 5 Rudar 15 7 2 6 Kovinar 15 7 1 7 Svoboda 15 7 0 8 N. Gorica 15 5 3 7 Triglav 15 fi 1 8 Slovan 15 1 3 11 Branik 15 1 3 11 42:24 34:16 29:21 37:22 27:17 24:29 21:31 35:31 18:21 19:23 12:35 10:38 Najlepše srečanje tega kola je bilo v Sežani, kjer sta se srečali moštvi enakih kvalitet. Gledalci so ploskali akcijam obeh ekip, ki pa so bile hitre in duhovite. Morda bi glede na potek dogodkov na igrišču še najbolj ustrezal neodločen izid, toda priseben udarec Rešete je odločil srečanje. Tako je Izola praktično izpadla iz boja za prvo mesto, Tabor pa se je uvrstil v sredini lestvice. Ajdovsko Primorje je igralo samo neodločeno z Jesenicami. Domačini so bili boljši, vendar so zamudili vrsto zrelih priložnosti. Tudi Tolmin je igral z Litijo samo s 3:3. Domači niso igrali slabo, vendar jih je mestoma preoster nasprotnik pogosto zmedel. Položaj na vrhu lestvice je še zmeraj zapleten. Koper ima točko prednosti, ki pa mnogo pomeni. Najnevarnejša konkurenta Kopra Hrastnik in Izola imata pred seboj še neprimerno težja srečanja kot Koper. Tako mora igrati Hrastnik še v Kopru in Izoli, Ilirija pa v Hrastniku in v Izoli. Koper ima na tujih igriščih samo še eno težjo preizkušnjo in sicer v Zagorju. Upoštevajoč, da je Koper prebrodil krizo in konsolidiral enajsterico, ima dejansko največje možnosti za osvo- Pari prihodnjega kola: Rud^. Slavija, Triglav - Svoboda, Kovin*: «j Nova Gorica, Mura - železničar, (n lje - Branik, Slovan - Ljubljani ’ ZAHODNA CONSKA LIGA IZIDI Svoboda š. — Koper Ilirija — Zagorje Primorje — Jesenice Hrastnik — Kamnik Tabor — Izola Tolmin — Litija LESTVICA 0:4 3:2 1:1 4:1 1:0 3:3 (0; (i: (1: (l: (l:® (l:* Koper 15 10 3 2 39:15 Hrastnik 15 10 2 3 39:1« Ilirija 15 10 0 5 44:25 Zagorje 15 7 4 4 30:28 Izola 15 6 5 4 36:21 Tabor 15 7 1 7 25:2? Tolmin 15 4 5 6 21:26 Primorje 15 5 3 7 20:33 Kamnik 15 4 4 7 26:35 Jesenice 15 4 3 8 29:34 Litija 15 2 4 9 19:37 Sxoboda š. 15 3 1 11 27:58 dr dr Ja or K( »a ta J se- \ ka ha I ko f o I1 -1 f Kv ii ba i fa i bo hic Po: čei tia- Pari prihodnjega kola; j- Tolmin, Litija - Tabor, Izola - nik, Kamnik - Primorje, Jesen1** S? Ilirija, Zagorje - Svoboda š. (Nadaljevanje sledi) TURISTIČNI KOLEDARČEK 4 CD(I(UHANA trima mtja . »\\\ itltzriiSko postaja Z—11_____ILi\_AN PIPAN — avtomobilske potrebščine in nadomestni deli Ul. Settefontane 34 C.E.G. — električni gospodinjski stroji, radio-TV, higiensko-sani-tarni aparati, Ul. Genova 14 STOP — trgovina moške in ženske konfekcije, Ul. Carduccl 39 LUX MODA — torbice, kovčki, zložljivi dežniki — Largo Bar-riera Vecchia 2 (nasproti avtobusne postaje) FANO — ure in zlato 18 karatov Ul. Mazzini 49 FKRRAMENTA SERGIO — vse vrste železnega orodja in potrebščin za kopalnico — Ulica Settefontane 36 S. ROSSONI — glasbila in elek-tro gospodinjski stroji — Ulica Carducci 15 DELOVNI ČAS TRGOVIN d "'d ter od 1®’ «hk 5* od 8.39 do 12,39 do 19. ure. tf Ob ponedeljkih dopoldne *° x govine zaprte. Ob sredah ho,j dne so zaprte trgovine * vinami in drogerije. J Banke so ob sobotah zaprte, . viii prte pa so zasebne menjab’ ,"sti c» MENJAVA BANKOVCA ^ Dolar ZDA Kanadski dolar Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Angleški šterling Avstrijski šiling Dinar fiRFnNiST vo* TRST - UL MONTECCHI 6 II TELEFON 93-808 tn 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37J38. 95^23- NAROČNINA: mesečna 800 Ur - ^ . t 2 2M polletna 4 400 uTcelolrtna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 ,* S četrtletna 2.250 lir, polletna 4 400 ur. cel01et™ račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir. - Mali oglasi 40 Ur beseda - Oglasi ^ H .nvr n»o r.inhliftna Stari tre 3/1 telelon 22-207, tekoči račun pri Narodni bank) v Ljubljani — aui-j-ziu/i - uuuiai: vena ugiusuv: z,« um v uku.™ ; .’. ........, , —~ * ’ ’ goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — vseh drugih pokrajin Italije pri «Societ& Pubbllcitk Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst