PRIMORSKI DNEVNIK 4**»*““ v gotovini “•Postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 87 (8i89) TRST, petek, 13. aprila 1973 v GovpnDNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» ^ pn Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Vigredi v Milanu zaradi prepovedi misovskega javnega shoda Fašisti ubili policijskega agenta Splošna stavka zoper fašistično nasilje esnicarski demonstranti vrgli na policijo dve C|u bombi ■ Vrsta vprašanj v parlamentu o araščanju škvadristične dejavnosti v državi varn^I- — Nled današnjimi neredi v Milanu je 22-letni agent ^Ortibe j. osl' _ Antonio Marino zg ubil življenje pri eksploziji ročne 'I Poz’n ' 50 i° odvrgli fašistični demonstranti. Dogodek se je pripenjanje v bližini Trga Tricolore, kjer bi moralo biti zbo- '"•d traai- •l^ne9a senatorja Ciccia Franca, znanega kot hujskača doevi v Reggio Calabrii. Milanski prefekt je zjutraj °?v°boditvoVS6 iavne shode do 25. aprila, ko bi morala biti proslava Blla študon.’ zarad' včerajšnjih ne redov, med katerimi je policija ra-Vef| , a Ar|drea Carlona. *brala Pook!?ina fašist°v se je & kode° ? dne na Trgu Oberdan, r'c°lore v6 skuaa,a priti do Trga . ' kordon ° So za9'edali policij-?n so aiBi in ■la Gl “Pila '“stvarile 9a napadli z molo- biiVOri,a ".SJi? ""*• Policiia ie od-GlavniJ i"lmi Plini in jih od-kroBii„ n na fašistov se ■« *»•»- B“nekodre .^“Plne" je Pa so se manjše, . -nog ■-■ne, ki so skušale N spoDaSOStavi,i barikade. Na tj* Pomoi„-°uV Je takoj prišlo n“-S »d ' Policijskih oddelk , • Bellom6 V l? stražil dohod v n ^kdtim:- .6cia skupina fašistov . * 'n drun °brazi so metali kam-||di. fakete6 |predmete, izstrelili so Cal®ni Dori k So eksplodirale po-POd nogami. .Sledtt je ..\P kaf0 Se1,‘“vili j tJŠ p>V “aru ia>-°d£snel t^!0 ^ega iitoS* b°mbae k- “ ugotovilk da y,i; tipa SRcr ubila mladega ganski katerim SR-CM, ki sodi med razpolaga tudi Na kraju, kjer . so “diralf. bombo, ki pa v°jska. ®o fSska £ s*/sa s ni ekSpT0°Po tako Pehani,„a a’ ker se je sprožil- Sp°Paadi12em pokvaril. 50 tvafa/i med AT Ptibližno^^a 20° jS-sr? * bi>° >• med k-g.entov in kUseppeVkaleri®i L.PgotovSP°lla- ki desn?n0 °d fašisti ure. ranjenih 14 več civili-. je tudi 24-letni ki so mu zdravnica . - ceao, , strelnega o-Zdra!013 fant 8tr?,m telesa. Kaže, P0avPiki So . Poškodovana jetra, skin° .zvečer I^'.11dr?ali Prognozo. Vili ^bi- Preki bU se v 0Peracij-*5fc* katel aTa’ da bi ugoto-fc* v tekuk0liŠČinah je bil 0Seb' kf\ii? d° sedaj pridržala žitje in na demokratične ustanove. Dogodek sodi v okvir napetosti, ki jo fašisti iz dneva v dan ustvarjajo v Italiji. Federacija CGIL, CISL in UEL poziva delavce in njihove organizacije, naj ne nasedajo provokacijam, naj okrepijo budnost, da bi preprečili sleherni fašistični načrt. V komunikeju sindikalna federacija tudi graja vlado, ki do sedaj ni sprejela nobenih učinkovitih ukrepov, da bi preprečila širjenje fašističnega nasilja. Milanska federacija CGIL, CISL in UIL je napovedala za jutri splošno enourno stavko v znamenje protesta proti fašističnemu nasilju. Med stavko bodo na delovnih mestih delavske skupščine. Truplo policista, ki so ga v Milanu ubili fašisti, leži na cesti v mlaki krvi (Telefoto ANSA) LANI 20. JUNIJA SO PRIŠLI V JUGOSLAVIJO SKRIVAJ Po razsodbi vojaškega sodišča trije ustaški zločina’ ustreljeni Enega je predsedstvo SFRJ pomilostilo in mu spremenilo smrtno kazen na 20 let ječe - Pripadali so skupini, ki so jo lani likvidirali v Bosni (Od našega dopisnika) SARAJEVO, 12. — Danes je bilo uradno sporočeno, da je vojno sodišče v Sarajevu, v razpravi, ki je trajalo od 11. do 21. decembra lani, obsodilo na smrt štiri člane fašistično - teroristične skupine, ki so bili ujeti živi pri likvidaciji devetnajstčlanske teroristične skupine, ki se je lani 20. junija vtihotapila iz Avstrije Jugoslavijo. V akciji likvidacije skupine je bilo petnajst teroristov ubitih. Obsodbo vojnega sodišča v Sarajevu je potrdilo vrhovno vojno sodišče in vrhovno sodišče Jugoslavije. Na prošnjo za pomilostitev je predsedstvo SFRJ spremenilo smrtno kazen v dvajsetletno ječo samo jugoslovanskemu državljanju Ludviku Pavloviču, ker je med razpravo vse priznal in pripomogel, da se razjasnijo zločinke namere skupine, ker je bil le kratek čas član teroristične organizacije, ker prej ni storil kazenskega dejanja in ker se je skesal. Proti ostalim trem obsojenim jugoslovansko - avstralskim državljanom .imajo dvojno državljanstvo) Djurom Horvatom, Keškič Dejsilom, in Mirkom Vlasnovičem je bila smrtna kazen izvršena. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da so se fašistični teroristi, člani hrvaškega revolucionarnega brat- uiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu PORAZEN POLOŽAJ DESNOSREDINSKE VLADE V senatu je Andreotti včeraj trikrat izsilil izglasovanje zaupnice svoji vladi Vlada sploh ne more več računati na večino v parlamentu, saj so mnogi parlamentarci večinskih strank mnogokrat glasovali proti njej - Odobren zakonski osnutek o juridičnem stanju šolnikov RIM, 12. — Senat je nocoj ob zaključku izredno razburljive večdnevne razprave odobril zakonski osnutek o juridičnem položaju šolnikov. Ob tem glasovanju je vlada postavila vprašanje zaupnice. Navzočih je bilo 308 senatorjev, večina je znašala 155, za zakonski osnutek in za zaupnico vladi je glasovalo 158, proti pa 150 senatorjev. Poslednje glasovanje v senatu o Hi Ci biiari '. ki so le.rega so izstopili k° letliča. KažePlriPellali i°k3joča ta °dvrgla t ?a so iu vi(1eli, v dai Policist ™ bombi' Vesti hnV o ; Ja m Potrdila. vWčh k°t 'jetrii fašističnem zloči- Sfe val ogorčenTa™150''31*’ p0‘ 6tvi5lh demokrff-v vseh ita-je izrazntlCnih.krogih- Med ?9 bih Pietro vr 'SV0J? ogorčenje hunski dogodk?1’ je dejal-senatu ^“šnjat/t- p?trjujej° P°' bo u ° m da L * k Je te dni v !taVPol°žaf v PkTil0 na izred- v“rntF, 1Ja- Brez rik .terem se naha' 11 R,riVefiine hdosledne in odgo-Nomdstvo zailbrfz vlade, ki bi V 3 «a VsphU^10’ je prišlo do Št, :“vajau . gospodarskega1 °ri den3r' daje Ja Javnega 'Sk,ega’. do SP«-hozoi-ii^2 kTilana 6C!a .ln zakono- žističn° na Ponovni*1313 resno °' Cn,e8a škvalT,0 oz'vljanje fa- tQliličalC “Skatukrh' Italija ne 86 iim 'h krogov k-11 nazadnjaških Ve« ^ da fef’ke' zahtevajo, da , V 33 razPolagker casa seda-i ni kih Senatu 80’ tnimSH?ročal PtSta^-fnskih dogod-Ea„ rstva Sartf tJinik notraniega * za tL** Pr*Plsal od Šii se slanost d°i°dke fašističnim mladeta2'1 ??žalie vlade ga Policijskega a- BkOjasniig F za8& TortWeUhteMali P°slanci Hft lpI, Sa- Natta in dru-E;/rancan7aat^’^Vlttorino C°-Hanldrato 2a Krj porini, Arma- N Ham3 nrinistra ’ ki sprašujejo k>vaaatnen SpreLj’ kaka‘?e ukrepe «ov o Svoboda in 7 da bl ^ zago-^ilf^d novim voiarnosl državlja-* 'a ki Spm„valom fašističnega Sfic,sl zakonu o juridičnem položaju šolnikov je bilo tretje današnje glasovanje o zaupnici vladi. Andreotti je po včerajšnji zaupnici, ki so mu jo izglasovali senatorji štirih vladnih strank, in po zavrnitvi nekaterih vladnih popravkov pri tajnem glasovanju, danes ves dan izsiljeval z glasovanjem o zaupnici. ko je kak senator opozicijskih strank predlagal tajno glasovanje. V tem vzdušju so se na današnji dopoldanski in popoldanski seji senata razvile obširne in jedke razprave, med katerimi je predsednik vlade vseskozi napadal senatorje viadnih strank, ki pri tajnem glasovanju glasujejo proti vladi, pri liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiliiilliliiliiiiiiiiiiiiiiiniiinniiiinfiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiu PO IZRAELSKEM NAPADU NA BEJRUT Libanon zahteval sejo varnostnega sveta OZN Izraelsko moštvo zapustilo svetovno namizno, teniško prvenstvo iz bojazni pred atentati Velika množica na pogrebu ubitih Palestincev Ha" SVQi“"ostrn°' K katerem1^ in t?HSOdbo fašistič- S1«CfV' ■ trdnO netnu 'afil nastopijo proti “tatu na mirno - od’očenost TEL AVIV, IV. — V Tel Avivu je prispelo izraelsko namiznoteniško moštvo, ki se je odpovedalo u-deležbi na Sarajevskem svetovnem namiznoteniškem prvenstvu, potem ko so jugoslovanske oblasti obvestile izraelske voditelje, da ne morejo zajamčiti varnost njihovih športnikov. Kaže, da so v prejšnjih dneh opazili v Sarajevu skupino Arabcev ki so baje bili oboroženi. Ko so bili o tem obveščeni voditelji izraelskega moštva so odločili, d:a nemudoma odpotujejo v domovino. V prejšnjih dneh so neznanci poslali prirediteljem svetovnega prvenstva več pisem, v katerih so bile grožnje proti izraelskemu namiznoteniškemu moštvu. Jugoslavija je prekinila diplomatske stike z Izraelom po šestdnevni vojni, leta 1967. V Bejrutu je bil danes pogreb treh palestinskih voditeljev, ki so jih Izraelci umorili med svojim nedavnim napadom na sedež palestinske osvobodilne fronte v Bejrutu. Več desetin tisoč oseb se je udeležilo svečanosti, ki je izzvenela kot protest zaradi izraelske napadalne in imperialistične politike. Demonstracije so bile tudi v drugih arabskih prestolnicah, kjer ljudstvo zahteva odločne ukrepe svojih vlad proti Izraelu. Poročajo o demonstracijah v Siriji in Egiptu. Libanon je medtem sklenil, da vloži protest pri varnostnem svetu OZN in da zahteva njegov sestanek, da bi proučili položaj na Bližnjem vzhodu po izraelski agresiji. Varnostni svet OZN se bo se- stal danes pozno ponoči. V Bejrutu so palestinski gverilci aretirali trojico domnevnih izraelskih agentov, v stanovanjih katerih so našli dokajšnjo količino obtežilnega gradiva. Baje so zaplenili tudi nekaj orožja, ki je na las tako, kot tisto, ki so se ga poslužili izraelski komandosi med svojim zadnjim napadom. Eden od teh naj bi že priznal, da je judovske vere in da je sodeloval s Francozi med alžirsko osvobodilno vojno. Kairski dnevnik v angleškem jeziku «Egyptian Gazette», ki tolmači ponavadi stališče egiptovske vlade, se sprašuje v svoji današnji številki, ali ni morda celotno palestinsko osvobodilno gibanje sprejelo zgrešen način borbe. Varnostna služba je bila v Bejrutu pomanjkljiva, to je na dlani: to je stalo Palestince življenje svojih treh voditeljev. List se tudi sprašuje, komu koristijo akcije, kot so napad na izraelsko veleposlaništvo na Cipru, pri čemer je zgubil življenje nedolžni ciprski policijski agent, četudi bi Palestincem uspelo ubiti telavivskega veleposlanika, kaj pa bi dosegli z umorom navadnega civilnega uslužbenca? Aii bi morda s tem priklicali pozornost javnega mnenja na palestinsko vprašanje? Za to skrbijo že Izraelci, s svojim terorjem proti ženam in o-trokom v begunskih taboriščih. Kairski list nadaljuje in pravi, da so take pobude vsestransko škodljive za palestinsko stvar, ker ji oddaljujejo naklonjenost svetovnega javnega mnenja. javnem glasovanju o zaupnici pa se tega ne upajo. Predsednik vlade je dobro vedel, kaj dela, ko je zahteval glasovanje o zaupnici. Zavedal se je, da se ni hotel nihče od demokristjanov, ki so pri tajnem glasovanju večkrat glasovali proti vladi, javno izpostaviti proti osrednjemu vodstvu, ki Andreottija podpira, tik pred strankinim kongresom. Zato je Andreotti hladnokrvno izsiljeval svoje kolege z vprašanjem zaupnice. Formaino se je sicer Andreotti jeva vlada obdržala na oblasti. Politično in moralno pa je bila v parlamentu že neštetokrat obsojena in bi morala odstopiti. To so v današnji razpravi v senatu večkrat povedali Andreottiju predstavniki leve opozicije. Toda vse zaman. Andreotti ne pusti vlade, dokler ga ne bo njegova stranka odslovila. Sicer pa je usoda sedanje desnosredinske vlade najtesneje povezana tudi z demokristjan-skim kongresom, ki bo v začetku junija. Vodstvo krščanske demokracije hoče na vsak način ohraniti Andreottijevo vlado pri življenju do kongresa, češ, naj kongres odloči o «novi politiki». Vlada pa ni odvisna samo od demokristjanov, temveč tudi od socialdemokratov, liberalcev in republikancev. Tajnik PSDI Orlandi je danes v nekem intervjuju izjavil, da bo sedanja vlada morala odstopiti pred poletnimi počitnicami, se pravi najkasneje po demokristjanskem kongresu. Glede sedanjega položaja vlade pa ni bil tako jasen in se je skliceval na težak položaj, ki zna tudi prikrajšati življenje vladi. Med današnjo razpravo v senatu je vlada postavila vprašanje zaupnice glede člena 13, člena 15 in ob globalnem glasovanju o zakonu. To pomeni, da je senat kar trikrat izglasoval, čeprav s pičlim številom večine, zaupnico Andreottijevi vladi. V zvezi, s popravki, ki jih je senat izglasoval k temu zakonu proti volji vlade, pa je predsednik Andreotti priznal, da zakonski osnutek ni več tisti, kakršnega je pripravila vlada, da pa ga bo vlada skušala ponovno dopolniti in spremeniti, ko bo prišel v razpravo v poslansko zbornico, kjer ima bolj gotovo večino. Značilno je, da sta predstavnika skupine republikancev in socialdemokratov v senatu ob glasovanju člena 13, kjer je šlo tudi za zaupnico vladi, izjavila, da sta njuni skupini glasovali za ta člen samo zato, ker je vlada postavila vprašanje zaupnice. Spričo tega je pričakovati, da bo imelo glasovanje v senatu o zakonskem osnutku o juridičnem položaju šolnikov nadaljnje politične posledice, predvsem med vladnimi strankami, ker je nemogoče, da bodo socialdemokrati začeli posvetovanja za morebitno ustanovitev vladne večine levega centra, ne da bi upoštevali sedanji porazni položaj Andreotti-jeve vlade. Boj delavcev proti represiji v tovarnah RIM, lf. V vseh kovinarskih podjetjih z državno udeležbo so danes priredili «dan boja», ki ga je napovedala enotna federacija kovinarskih delavcev v okviru boja proti disciplinskim ukrepom in odpustom z dela. Te ukrepe so vodstva podjetij z državno udeležbo sprejela med dolgim sindikalnim bojem za obnovitev delovne pogodbe, ko so z vsemi sredstvi pritiskati na delavce, ki so zahtevali izboljšanje delovnih pogojev. Skoraj povsod so bile stavke, med katerimi so se delavci zbrali na skupščinah in obravnavali to resno vprašanje. O represiji v kovinarskih podjetjih je stekla danes razprava tudi v poslanski zbornici, kjer so številni poslanci predložili zadevna Vprašanja. Odgovoril je ministrski podtajnik za delo De Cocci, ki je najprej zanikal, da bi policija kjerkoli diskriminacijsko nastopila proti delavcem, napravil obračun odpustov z dela in drugih kazni proti delavcem med bojem za delovno pogodbo ter se omejil na izjavo, da vlada pričakuje, da se bo napetost v tovarnah prenehala in da se bo popolnoma obnovila proizvodnja. Prizadeti poslanci niso bili zadovoljni z odgovorom in so zahtevali od vlade, da se odločno zavzame predvsem pri podjetjih z državno udeležbo- da prenehajo s preganjanjem delavcev. Cena bencina na 170 lir liter? RIM, 12. — Na glavni skupščini italijanskega avtomobilskega kluba (ACI) so pooblastili predsednika, da posreduje pri vladi in .ji tolmači zaskrbljenost lastnikov avtomobilov za nameravano povišanje cene bencina super na 170 lir liter. Na skupščini je predsednik ACI Filip-po Carpi izjavil, da je že gotovo, da se bo cena bencina povišala na 170 lir liter, ker to zahtevajo petrolejske družbe. ANKARA, 12. — Novoizvoljeni turški predsednik Keruturk je poveril senatorju Naimu Taluju nalogo, da sestavi novo vlado. Vlada ministrskega predsednika Melena, je namreč podala ostavko, ko je bil izovljen Keruturk. stva, pripravljali v Avstraliji, da so se po prihodu v Evropo povezali z evropskimi terorističnimi organizacijami in po kratkem bivanju v Franciji, Zahodni Nemčiji in Avstriji, kjer se je skupina končno zbrala, vtihotapili v Jugoslavijo s terorističnimi nameni. Teroristi so bili oboroženi z modernim orožjem, celo z orožjem iz redne opreme nekaterih tujih armad in so razpolagali z določeno količino močnega strupa, ki so ga nameravali uporabiti za množično za-strupljenje prebivalstva. Med preiskavo so bili odkriti iz-vršilci, pomagači, sodelavci in soudeleženci nekaterih prej izvršenih terorističnih akcij in napadov na jugoslovanska diplomatska zastopstva, jugoslovanske državljane in posamezne objekte v inozemstvu. Obtoženi so priznali, da so se dalj časa pripravljali za zločinske akcije proti Jugoslaviji in da so sodelovali v pripravah terorističnih akcij v inozemstvu in v Jugoslaviji. V preiskavi je bilo prav tako ugotovljeno, da so ekstremistične jugoslovanske emigrantske organizacije v inozemstvu sestavni del fašistično banditskih skupin, ki uživajo podporo najreakcionarnej ših krogov na svetu. Kot je znano, je v borbi za likvidacijo teroristične skupine izgubilo življenje trinajst pripadnikov partizanskega oddelka in varnostne službe. BOŽO BOŽIČ Pred Brandtovim obiskom v SFRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 12. — «Obisk zahod nonemškega kanclerja Brandta potrjuje uspešen razvoj odnosov med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo. Prepričani smo, da bo dal pobu-db za nadaljnji napredek medsebojnega sodelovanja*, je izjavil na današnji tiskovni konferenci zastopnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Milan Zupan in izrazil prepričanje, da je v razvoju dosedanjih odnosov med obema državama dosežena taka osnova, na kateri je mogoče s skupnimi napori reševati ostala nerešena vprašanja. Na vprašanje, kdaj bo premier Kosigin o-biskal Jugoslavijo, je Zupan odgovoril, da je Kosi.gina povabil Ribičič med obiskom v Moskvi, da je bilo vabilo sprejeto, toda datum obiska do sedaj še ni bil dogovorjen. Zupan je nadalje obvestil novinarje, da jugoslovanska javnost in uradni krogi obsojajo nadaljevanje ameriškega bombardiranja Kambodže in Laosa in da dejstvo, da sai-gonski režim s tujo podporo ovira izvajanje sporazuma o prekinitvi ognja in o politični bodočnosti Južnega Vietnama, zbuja velike skrbi. V zvezi z obiskom Brandta je zvezni izvršni svet na sinočnji seji razpravljal o stanju odnosov med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo. Zvezni izvršni svet je ugotovil, da se odnosi ugodno razvijajo. Jugoslovanska vlada je prepričana, da je obisk Brandta pomemben prispevek k nadaljnjemu napredku dvo- stranskega sodelovanja in priložnost za široko izmenjavo misli o mednarodnih vprašanjih. B. B. Priprava za razstavo učil v Ljubljani LJUBLJANA, 12. — V prostorih republiške skupščine v Ljubljani je bila danes pod predsedstvom Sergeja Kraigherja seja častnega cdbora druge mednarodne razstave učil in šolske opreme. Na njej so razpravljali o pripravah na to prireditev in na medrepubliško posvetovanje o izobraževalni tehnologiji. Razstava bo od 17. do 21. aprila na gospodarskem razstavišču v Ljubljani, pripravlja pa jo republiški zavod za šolstvo v sodelovanju z republiško izobraževalno skupnostjo. Na 3.500 kvadratnih metrih bo razstavljalo nad 80 podjetij iz Velike Bri-nije, ZDA, Zvezne republike Nemčije, Poljske, Italije, Francije, Avstrije. Danske, Nizozemske in Jugoslavije. Vzporedno z razstavo najsodobnejših sredstev za vzgojo in izobraževanje. s katero naj bi vplivali na modernizacijo celotnega vzgojno-izobraževalnega dela, bodo organizirali tudi posvetovanje o izobraževalni tehnologiji v sistemu vzgoje in izo braževanja ter več praktičnih seminarjev. Razstava bo največja tovrstna prireditev v Sloveniji doslej, saj bo dala celovit pregled dosežkov sodobne izobraževalne tehnologije. Dcmanli francoske vlade iiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiimiiiiiiiluniiiimmHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiH Osrednje vodstvo PSI za pogovore s PSDI Socialisti menijo, da je treba vprašanje italijanske družbe temeljito proučiti in demokratično rešiti PARIZ, 12. — Francosko obrambno ministrstvo je demantiralo vesti, po katerih naj bi Libija izročila Egiptu vse lovske bombnike mirage*. ki jih je Francija prodala. Libija je pred časom naročila v Franciji 110 «miraeev», od katerih so jih že izročili 60. BUKAREŠTA, 12. — Nadaljuje se uradni obisk italijanskega ministra Sulia v Romuniji. Sullo je imel več pogovorov z romunskimi voditelji. MOSKVA, 12. — Mehiški predsednik Echeverria je prispel v Moskvo na enotedenski uradni o-bisk. Med obiskom bo imel politične pogovore s številnimi sovjetskimi voditelji. J* i DANES RIM, 12. — Ob koncu seje osrednjega vodstva italijanske socialistične stranke so soglasno odobrili resolucijo (člani Lombardijeve levice so se vzdržali samo pri točki, ki obravnava srečanje s PSDI), ki se zaključuje z ugotovitvijo, da vlada ni več v stanju opravljati svoje dolžnosti. Zato resolucija poudarja, da je treba resno proučiti vsa gospodarska in socialna vprašanja države, jih demokratično rešiti, kar ne bo mogoče uresničiti s sredinsko politiko, ali pa z večino, ki ni sposobna teh vprašanj reševati. Zato, pravi resolucija, je treba popolnoma spremeniti sedanjo politiko in sestaviti novo večino. Glede socialdemokratskega poziva na srečanje med strankami leve sredine in nato za skupni sestanek, resolucija pravi, da bo ta pobuda lahko priložnost za vse prizadete stranke, da proučijo vsa pereča vprašanja. Zato je osrednje vodstvo PSI naklonjeno predlaganemu srečanju, ne da bi s tem omejilo lastno avtonomno pobudo do drugih strank, zlasti pa še do krščanske demokracije in do republikancev. Socialisti menijo, da rešitev sedanje krize in začetek, novega obdobja demokratičnega razvoja nista odvisna zgolj od o-menjene pobude, temveč iz pogovorov na širši ravni, predvsem pa od stranke, ki ima največjo politično odgovornost, se pravi od krščanske demokracije. Zvedelo se je, da bodo delegacijo PSI za srečanja s PSDI sestavljali tajnik stranke De Martino in podtajnika Mosca in Craxi. Huda prometna nesreča pri Palmanovi VIDEM, 12. — Zvečer se je na avto cesti Videm — Palmanova zgodila avtomobilska nesreča, v kateri sta zgubili življenje dve osebi, 10 pa jih je bilo ranjenih. Do nesreče, v katero je bilo vpletenih 10 avtov, je prišlo zaradi spolzkega cestišča, saj je bila nekaj minut pred tem močna toča. Do sedaj so ugotovili istovetnost samo ene od obeh žrtev. Gre za 40-letnega Seconda Tabanellija iz Bologne, čigar avto je po prvih ugotovitvah povzročil nesrečo, ko je naletel na tistega, ki je vozil pred njim. V ozračju napetosti, ki ga skušalo fašisti ustvariti v državi, je prišlo včeraj v Milanu do hudih neredov, med katerimi so fašisti z ročno bombo ubili mladega policijskega agenta. Milanski prefekt je prepovedal shod (trnovskega senatorja Franca, ki bi moral biti včeraj v Milanu. Fašisti so uprizorili proti prepovedi demonstracijo in se skušali prebiti do trga, kjer naj bi bil shod. Pri tem so proti policiji metali rakete in petarde, dokler niso odvrgli dve ročni bombi, od katerih ena ni eksplodirala, druga pa je povzročila takojšnjo smrt agenta javne varnosti. Med neredi je bil ranjen tudi 14-letni dijak, ki so mu zdravniki ugoto-vli zelo hudo rano od strelnega orožja. Zdravniki so si zanj pridržali prognozo. V znamenje protesta proti obnavljajočemu se fašističnemu škvadrizmu je milanska sindikalna federacija CG IL, CISL in UIL proglasila splošno stavko, med katero bodo v tovarnah delavski shodi. Andreottijeva vlada je včeraj v senatu kar trikrat zahtevala glasovanje o zaupnici. Z glasovanjem o zaupnici so izglasovali tudi zakonski osnutek o juridičnem stanju šolnikov. Dejansko je Andreottiju uspelo vsakokrat izsilili zaupnico, čeprav je v prejšnjih dneh vlada prav ob glasovanju posameznih členov orne njenega zakonskega osnutka večkrat ostala v manjšini. Doslej se v senatu še ni pripetilo, da bi kak predsednik vlade v enem dnevu kar trikrat zahteval zaupnico. V resnici je to priznanje majevega položaja sedanje desnosredinske vlade, ki bi morala že odstopiti, saj ne more več računati v parlamentu z gotove večino. Jugoslovansko vojno sodišče je obsodilo na mrt štiri ustaške zločince, člane ustaške tolpe, ki je lani 20. junija vdrla iz Avstrije v Jugoslavijo in ki so jo v Bosni popolnoma likvidirali. Petnajst so jih tedaj pobili, te štiri pa so aretirali. Tri obsojene ustaše so ustrelili, enega pa je predsedstvo SFRJ pomilostilo in mu spremenilo kazen v 20 let ječe. PRIMORSKI DNEVNIK TRŽAŠKI DNEVNIK 13. ap rila 1$ RAZPRA VA O RAZVOJNIH NAČRTIH IMENITNO UMETNIŠKO DOŽIVETJE Sestavljavci niso upoštevali | Simfonični koncert v Kulturnem domu potreb naše narodnostne skupnosti Dovor dr. Stoke - V razpravo bo poseglo še devet svetovalcev - Širi se zahteva, naj bi gospodarsko in urbanistično načrtovanje prepustili novemu deželnemu svetu Sodeč po številu prijavljenih sve- t manjšala kupna moč lire. Govornik tovalcev, je razprava o urbanističnem in razvojnem načrtu v deželnem svetu na včerajšnji seji dosegla polovico poti. Vseh svetovalcev, ki so se vpisali za poseg v razpravo, je namreč 20, s petimi govorniki, ki so nastopili včeraj, pa je svoje delo o-pravila Drva enajsterica. Nastopili so svetovalci Štoka (Slovenska skupnost), D’Antoni (neodvisen), Martinis, Bianchini (oba KD) in svetovalka Puppinijeva (MF). Štoka je v svojem posegu ooudarii vrsto vprašanj, ki sta jih svoj čas nakazala Deželni odbor za gospodarska in socialna vprašanja .CRES) m Slovenska kulturno - gospodarska zveza. Govornik je uvodoma dejai, da se pridružuje protestom »seh tistih dejavnikov, ki se ne strinjajo s postopkom za obravnavo razvojnega in urbanističnega načrta. Poleg vsega je namreč nepravilno, da predaja deželni svet, ki ima pred seboj le še nekaj dni «življenja», tako zahtevno dediščino svojemu nasledniku, ki bo izšel iz junijskih volitev. Logika bi prej narekovala, naj si novi deželni svet sam sestavi program za nadaljnje delo. Druga nepravilnost je v tem, da je deželni odbor pripravil oba načrta v vzdušju, ki le malo spominja na kakšno sodelovanje s prizadetim prebivalstvom. Tako sta bila načrta osvojena, ne da bi deželna uprava sklicala predvidenega sestanka posvetovalnega odbora osmega socialno - gospodarskega področja (Trst - Gorica - Tržič). Zlasti pri sestavljanju urbanističnega načrta pa se ni nihče pozanimal za mnenje slovenske manjšine. Štoka je nato poudaril, da urbanistični in razvojni načrt ne ocenjujeta pravilno vloge tržaške luke in da nista povsem jasna glede nadaljnjega razvoja industrijskih dejavnosti in turizma. Slovenci smo posebej omenjeni v uvodu razvojnega načrta, kjer je govor o «priznanju in ovrednotenju narodnostnih manjšin*, to načelo pa se ne odraža v nadaljnjem besedilu načrta, tako da ni pričakovati, da bi načelnim izjavam lahko sledili tudi ustrezni otipljivi posegi v korist slovenske manjšine v naši deželi. Svetovalec D’Antoni je tudi izrazil mnenje, da bi bilo bolje prepustiti novemu deželnemu svetu razpravo o obeh načrtih. Če se naj kljub temu razpravlja o razvojnih smernicah pet minut pred dvanajsto, je treba presoditi sedanje stanje s hladnim realizmom. Zavedati se namreč moramo, da brez zunanje pomoči, to je brez pomoči državnih organov in vodilnih krogov EGS, ne bomo mogli doseči zastavljenih ciljev. Brez blagoslova iz Rima ne bomo mogli odpraviti na primer vojaških služnosti, brez blagoslova iz Bruslja pa bomo ostali še naprej «bogata» središčna dežela v Evropi. Kar zadeva sam Trst, je zastonj iskati njegove gospodarske rešitve v deželi, kajti mesto je nastalo v funkciji širšega evropskega zaledja. Kar zadeva urbanistični načrt, bi bili morali sestavljavci upoštevati predvsem prisotnost dveh ločenih stvarnosti v naši deželi, to je furlanske in julijske stvarnosti. Kljub vsemu, je zaključil D'Antoni, pa kažeta načrta na živahno prizadevanje pristojnih odbomištev ter zaslužita zato široko priznanje deželnega sveta. Svetovalec Martinis (KD) je v zvezi z urbanističnim načrtom naglasil, da se strinja z njegovimi stremljenji glede varstva naravnega okolja, ne pa tudi z njegovimi programskimi smernicami. Izvršne norme, ki so priložene temu načrtu, so po govornikovem mnenju prehude in ne bodo prizadele le bogataša, ampak tudi in najbrž predvsem malega posestnika, kmeta in deželana sploh. Prizadeti bodo tudi izseljenci, ki se vračajo v stare kraje in ld bi si radi s prihranki zgradili lastno hišo in jim urbanistični načrt to onemogoča, medtem ko jim razvrednotenje lire polagoma odžira privarčevana sredstva. V širšem obsegu velja to tudi za splošen narodni dohodek v deželi, ki naj bi se po razvojnem načrtu večal v določenem letnem razmerju, ki pa bo manjša od razmerja, po katerem se bo v istem razdobju prav gotovo se je nadalje zadržal ob nekaterih specifičnih vprašanjih na področju Kamije. Nato je spregovoril svetovalec Bianchini (KD), ld je v bistvu podprl o-ba načrta ter v polemiki z opozicijo zanikal, da bi urbanistični načrt kakorkoli omejeval svobodo prostorskega načrtovanja in pristojnosti krajevnih uprav (občin). Po njegovem mnenju bodo slednje nasprotno po uvedbi načrta globlje zadihale, saj jim bo predvideno združevanje v konzorcije omogočilo uresničitev načrtov, ki bi jim posamezne občine ne bile kos. Vedno v polemiki z opozicijo, je Bianchini nadalje zanikal, da bi industrijske cone v naši deželi nastajale iz- ključno po političnih kriterijih. Po njegovem mnenju gre nasprotno za izbire, ki slonijo na trdno gospodarsko in socialno podlago. Zadnja je spregovorila svetovalka Puppinijeva (Furlansko gibanje), ki se je pridružila zahtevi, naj bi razvojno in urbanistično problematiko prepustili deželnemu svetu, ki bo izšel iz skorajšnjih volitev. Govornica se je zavzela za večji razmah živinoreje v goratih predelih Furlanije - Julijske krajine in za hitrejši razvoj industrije, šolstva in prometnih zvez v Furlaniji in v Karniji. Svoja izvajanja je zaključila z oceno, ki je za oba predložena načrta odločno negativna. Razprava se bo nadaljevala danes dopoldne. Nastop violinista Dejana Bravničarja Z nestrpnostjo smo pričakovali. se pri dirigentu mojstru Nanutu tes-gostovanje simfoničnega orkestra J no plete z navdušenim predajanjem slovenske filharmonije, ki ga je za mogočnemu zanosu glasbene misli, april napovedal spored koncertne sezone 1972-73 Glasbene matice. 0-betal se nam je prvovrstni umetniški užitek in res smo tisti, ki smo sinoči v tako lepem številu obiskali Kulturni dom, šli s koncerta z zanesljivim in globokim občutkom, da odhajamo od doživetja, ki nas je estetsko prevzel in obogatil za novo, dragoceno izkušnjo. Spored je bil sicer v celoti izbran in pester, vendar nas ne obhajajo pomisleki, ko trdimo, da so se nam najgloblje vtisnili v srce in razum zvoki neminljive Beethovnove 5. simfonije. V resnici sodi to delo med najvišje stvaritve, kar jih je kdajkoli spočel človeški um. Prednašanje ljubljanskega orkestra ter strogo in zvesto tolmačenje Beethovnovega zapisa, ki ............................... DANES V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETO Razprava o urbanistiki in načrtovanju ter o perspektivah tržaškega razvoja Qb 10. uri prispe v Trst delegacija puljske občine kot gost tržaške občinske uprave Za tržaško občinsko upravo bo I lektronski center tržaške občine, današnji dan naporen, saj se bo j sledil bo ogled pristaniških naprav. pričel dvodnevni obisk delegacije r'u 1°on u~ -------------- r'---- puljske občine, zvečer pa bo ver- jetno zelo dolga seja občinskega sveta, ki bo razpravljal o urbanističnem in razvojnem načrtu, povrh pa še o resoluciji o stanovanjskem vprašanju. Delegacija izvršnega sveta puljske občine, katero bo vodil predsednik Lazarič, bo prispela v Trst ob 10. uri, ko jo bodo sprejeli župan in člani občinskega odbora. Dopoldne se bodo pričeli razgovori, ki se bodo nanašali na vprašanja gospodarskega, kulturnega in turističnega sodelovanja, na obravnavo prometnih vprašanj urbanizma. Puljska delegacija je izrazila željo, da bi še zlasti poglobili nekatera turistična vprašanja. V tem okviru bodo tudi priredili kosilo v hotelu ENALC, ki je istočasno tudi gostinska šola. Popoldne si bodo gostje ogledali tovarno Grandi motori, ob 18. uri pa bo na županstvu kratko srečanje s člani tržaškega občinskega sveta. V soboto si bo ob 9. uri delegacija puljske občine ogledala ,e- Ob 13.30 bo župan Spaecini priredil gostom svečano kosilo. Kot že rečeno, oo oanašnja seja občinskega sveta posvečena izključno obravnavi deželnega gospodarskega in urbanističnega načrta, poleg tega pa tudi resoluciji o stanovanjskem vprašanju, ki je bila na dnevnem redu oceanskega sveta pred nekaj tedni, ko se je govorilo o gradnji ljudskih stanovanjskih hiš. Očitno gre za zelo obširno materijo, tako da se predvideva, da bo seja trajala pozno v noč- 0 urbanistiki in razvojnem načrtu so že vložile vse skupine u-strezne resolucije, med katerimi je še zlasti zanimiva resolucija KPI, katere vsebino je delno že napovedal na zadnji seji občinskega sveta svetovalec Costa, ko je govoril o perspektivah tržaškega pristanišča, zavrnil tezo o pretvarjanju Trsta v petrolejsko pristanišče in se zavzel za skladen gospodarski razvoj. Današnja razprava v občinskem svetu bo torej zajela ključna vpra- iiiiiiiiiuuiiiiimiiiiimmuiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniftiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiuiimimiiiii NOVE CESTNE ZVEZE Z AVSTRIJO Sprejet dokončni načrt o stičišču pri Kokovem Meddržavna komisija odobrila tudi načrt za cesto čez prelaz Monte Croce Carnico sanja gospodarskih perspektiv Trsta, pri čemer smo Slovenci neposredno zainteresirani, saj gre tudi za ustvarjanje pogojev za boljše življenje slovenskega prebivalstva, istočasno pa gre za obravnavo nekaterih specifičnih vprašanj, ki nas zanimajo kot posameznike in kot slovensko skupnost v celoti. Zaradi tega lahko tudi upravičeno pričakujemo, da bodo tudi ta vprašanja v ospredju razprave. Razprava o urbanistiki in o razvojnem' načrtu se bo zaključila z glasovanjem o posameznih resolucijah, možno pa je tudi, da bo občinski odbor v imenu večine predložil lastno resolucijo, ki bo upoštevala pripombe in sugestije dru-kih skupin, tako da se bo ustvarila čim večja enotnost izvoljenih predstavnikov Trsta glede socialnih in gospodarskih vprašanj. sta bili vseskozi vredni tako vzvišene umetnine. Pred tem smo v prvem delu sporeda poslušali krstno tržaško izvedbo simfonične pesnitve «Škocjanske jame* našega ožjega rojaka, zaslužnega glasbenega delavca in priznanega skladatelja Ubalda Vrabca in Brahmsov koncert za violino in orkester v D-duru op. 77 ob imenitnem solističnem sodelovanju našega priljubljenega večkratnega gosta mojstra Dejana Bravničarja. Vrabčeva skladba je izrazito programskega značaja. Avtorjev iskreni, prostodušni pristop k neposrednemu viru umetniškega navdiha je pristno romantičen in ima svoj oblikovni odsev v svojskem avtorje vem slogu, ki le s previdno zanesljivostjo osvaja kompozicijske pri jeme sodobne ustvarjalnosti, ohranja pa pri tem dragoceno prvino, namreč neposrednost in širino e-stetskega posredovanja in dojemanja. Pri Brahmsovem koncertu je mojster Bravničar prikazal virtuozno dovršeno igro, trezno a ne togo ritmično doslednost drhteče doživeto tolmačenje. Škoda le, da dvorana našega gledališča tako brezobzirno vsrkava polnokrvno zvočnost tako rahločutnega glasbila, kot so gosli Dirigent Nanut je s svojo jasno in široko kretnjo navzlic omenjeni oviri izvabil iz orkestra bogato mavrico odtenkov. Pri tem smo lahko spet ugotovili izvrstno kakovost oddelka piha! in trobil. Po sinočnjem koncertu gojimu iskreno upanje, da nas bo to osrednje in kvalitetno glasbeno telo v prihodnje pogosteje obiskovalo in s tem stvarno prispevalo k izpolnjevanju tistega enotnega kulturnega prostora, na katerega se vsi tolikanj in upravičeno sklicujemo, tudi preko neogibnih organizacijskih in drugačnih težav. starši soglasno odobrili pravilnik združenja ter izvolili iz svoje srede petčlanski odbor, ki ga sestavljajo Luisa Umari, Silvij, Stopar, Bruno Zobec, Laura Sancin in Klara Santin in ki bo skrbel za povezavo med starši samimi ter med starši in ravnateljstvom ter učiteljstvom ustanove ONAIRC. Za uresničitev zakona 1053 Pokrajinske sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL železniškega, šolskega, telefonskega in državnega sektorja so včeraj zaprosile za takojšen razgovor s tržaškim prefektom z namenom, da bi od krajevnih oblasti izvedele, kaj nameravajo ukreniti, da bi prišlo čim-prej do uresničitve zakona 1053, ki predvideva ustanovitev neposrednega zdravniškega skrbstva s strani ENPAS. • Vladni komisar je včeraj sprejel generala armadnega korpusa Enrica Mina, poveljnika karabinjerjev, s katerim se je zadržal v prisrčnem razgovoru. • Od ponedeljka 16. aprila do ponedeljka 23. aprila bo Ljudska knjižnica zaprta zh občinstvo zaradi preureditvenih del. V Vidmu se je včeraj sestala italijansko - avstrijska komisija, ki se ukvarja z vprašanji novih cestnih zvez čez Kokovo (Trbiž) in Monte Croce Carnico. Komisija je odobrila načrt za spojitev italijanskega in avstrijskega cestnega o-mrežja pri Kokovem, ki ga je pripravil poseben tehnični odbor. Komisija je nadalje imenovala člane medvladnega odbora, ki naj pripravi dokončni načrt in višino finančnih deležev, ki bosta v breme Italiji oziroma Avstriji. Italijansko odposlanstvo, v katerem so tudi predstavniki deželne uprave, vodi opolnomočemi minister Lazzaro, avstrijkemu pa načeluje opolnomočeni minister Ladner. Carinsko postajo za turistični promet, kjer bodo opravljali preglede bodisi italijanski, bodisi avstrijski cariniki, bodo uredili na avstrijskem ozemlju, ker na italijanski strani niso strokovnjaki našli primernega prostora. Glavni promet pa se bo odvijal po posebni hitri cesti. mu ti n n milili iiiiiimiiiiiimiiiiiuuimiiiiiiiHiiiiiimiiiiiniiuiiimmimiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiimiimiiii STALIŠČE FEDERACIJE CGIL, CISL IN UIL KRITIČNO OCENJUJEJO DEŽELNI RAZVOJNI NAČRT V ospredje postavljajo zahtevo za zaščito zaposlitve Deželna sindikalna federacija CG i o izboljšanju socialnega položaja IL, CISL in UIL je sprejela sta-1 delavcev. Da se doseže najvišja lišče o programu gospodarskega in možna zaposlitev, je treba do kra-socialnega razvoja za razdobje 1971- 75, o katerem razpravlja deželni svet. Enotna sindikalna organizacija je mnenja, da gre za isto besedilo, ki so ga že predložili v CRES in da to dokazuje nekoristnost takšnih posvetovanj, kot tudi posvetovanj socialno - gospodarskih območij, kar vse se pretvarja v golo kritje že v naprej začrtanih političnih smernic. Zaradi tega sindikalne organizacije ponavljajo stališče in pripombe, ki so jih izrekle že prej, da je namreč celotno področje dežele, in še zlasti Trsta, podrejeno interesom velikih industrijskih monopolov in velikih petrolejskih družb. Sindikalne organizacije zahtevajo, da mora gospodarska politika dežele temeljiti na zaščiti in krepitvi zaposlitve. To je osnovna odloči tev, iz katere morajo izhajati na ja izkoristiti vse krajevne zmogljivosti. Glede industrije bi morala dežela doseči nekatere važne posege državnih družb v korist Trsta in hribovitih področij, pregledati kriterije poslovanja deželnih institucij in med njimi Friulie ter ustvariti selektivni sistem podpor, tako da se v večji meri podpirata mala in srednja lokalna industrija. Glede kmetijstva sindikati zavračajo enako ravnanje z velikimi kapitalističnimi podjetji in z družinskimi kmetijami. Razvoj kmetijstva, ki se izvaja v okviru področnih načrtov, mora temeljiti na razvoju kmetij in zadružništva, še zlasti pri živinoreji in pri dpbavah ter prodajanju pridelkov. Sindikalna federacija nato navaja zabtpve glede prodajne mreže in znane zahteve, o reformi socialnih uslug, stanovanjcih gradenj, zdrav. Izvedenci mešane komisije so tudi že sprejeli načrt za speljavo nove ceste čez prelaz Monte Croce Carnico, ki bo tekla v dolžini 7 km v predoru. Na včerajšnjem srečanju so spregovorili minister Lazzaro, minister Ladner, deželni odbornik za javna dela Masutto in predsednik deželnega odbora Ber-zanti. Berzanti je med drugim naglasil, da bosta novi prometni žili pospešili ne le blagovni in turistični promet med našo deželo in zaledjem, ampak tudi prijateljsko zbliževanje med narodi v Evropi. Avstrijski minister Ladner je glede nove ceste čez Monte Croce Carnico dejal, da v prvi fazi njenega uresničevanja Avstrija ne bo mogla prispevati več kakor 200 milijonov šilingov. Italijansko odposlanstvo je vzelo njegovo izjavo na znanje. Predsednik družbe «Auto-vie Venete* Tonutti je v tej zvezi dejal, da bo treba preučiti gostoto prometa na italijanski in avstrijski strani prelaza ter na podlagi teh podatkov opraviti kalkulacije za določitev cestnine. Na podlagi ustreznih računov naj bi Italija in Avstrija vzeli v pretres možnost najetja potrebnih posojil. Mešana komisija bo zaključila svoje zasedanje danes. Predvidevajo, da bosta sprejeta dva dok ume rita^ izmed katerih se bo eden nanašal na vprašanja v zvezi s prometno žilo čez Kokovo, drugi pa na vprašanja o cesti čez Monte Croce Carnico. V Škdnju ustanovili združenje staršev V sejni dvorani rajonske konzul-te v Ul. Roncheto je bil sinoči ustanovni občni zbor Združenja staršev otrok slovenskega otroškega vrtca v Skednju. Gre vsekakor za hvalevredno pobudo v trenutku ko današnji tempo življenja neizprosno razdružuje slovenske starše na etn čno že tako pomešanem področju kot je Skedenj. Na ustanov nem občnem zboru so predstavniki pripravljalnega odbora to še po-, sebej poudarili, nakar so prisotni' iiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil|l|||||llll|„|||,l|,lllllf|llllllllllll||||Jim|||||||||||| VČERAJ PREDSTAVITEV V PROSTORIH ISDEE Knjiga prof. B. Slavca vzbuja pozornost mnogih zgodovinarjev Javnosti jo je predstavil prof. A. Agnelli Avtonomna dežela Furlanija-Jutijska krajina Natečajna naloga Opozarjamo Interesente, da bo jutri, v soboto 14., in v nedeljo 15. t. m. z začetkom ob 9. uri, na sedežu ENALC v Trstu (Ul. Rossini 4) pismena naloga v zvezi z natečajem z izpiti za 9 mest svetovalca v preizkušnji v pravno-upravnem staležu vodilne kariere osebja deželne uprave, ki je bil razpisan z dekretom predsednika deželnega odbora, objavljenim v Uradnem vestniku dežele št. 8 z dne 2. marca 1973. Štiri prosta mesta na trgovinski zbornici Tržaška trgovinska zbornica je razpisala natečaj za zasedbo dveh mest upravnega svetovalca v vodilnem staležu osebja. Zbornica bo sprejemala prošnje do 12. maja letos. Zahteva se univerzitetna izobrazba. Za pojasnila in podrobnejše podatke naj se interesenti obrnejo na Urad za osebje pri trgovinski zbornici. Zbornica je hkrati razpisala tudi natečaj za zasedbo dveh mest dodatnega podtajnika za upravne posle. Tudi za ta natečaj, za katerega se zahteva visokošolska izobrazba (višja srednja šola), zapa- številna udeležba mnogih zgodovi- i boljšem razumevanju in sodelovanju de rok za izročitev prošenj 12. narjev - in ne le iz Trsta - ter I med sosedi. Predstavitelj je označil maja. Tudi za ta natečaj je ob- časnikarjev, na včerajšnji popoldan-, avtorja kot «avtentičnega zgodovinar-cinstvu na razpolago urad za oseb- ski predstavitvi najnovejše knjige mla-: ja», njegovo delo pa kot «natančno je pri ustanovi. daljnje o krepitvi gospodarstva in t stva. šolstva in prometa. Ponovni kongres KD Krščanska demokracija se ponovno pripravlja na kongres, ki ima tokrat deželni in vsedržavni značaj. Na celotnem področju naše dežele sedaj namreč izbirajo na pred-kongresih sekcij 167 delegatov, ki bodo 6. maja izvolili na zasedanju v Gorici 17 delegatov, ki bodo zastopali deželo Furlanijo - Julijsko krajino na vsedržavnem kongresu v Rimu. Omenjenih 167 delegatov je razdeljenih po pokrajinah takole: 27 Trst, 19 Gorica, 35 Pordenon in 86 Videm. Teh 167 delegatov se bo jeseni zbralo na deželnem kongresu, ko bodo izvolili deželno vodstvo KD. V Trstu so na teh predkongresnih zborovanjih predložile struje sedem list. razmerje sil v stranki pa kaže. d" bo oodob-. no, kot je že bilo na pokrajinskem kongresu KD. © V ponedeljek je na seji v palači Diani svetovalska skupina KD v pokrajinskem svetu v prisotnosti vseh 8 svetovalcev, potrdila arh. Carla Cellija za načelnika svetovalske skupine. aega slovenskega tržaškega zgodovi-: delo*, ki je prav zato za takšno sonarja prof. Benjamina Slavca «11 mo- delovanje tembolj dragoceno, vimento nazionale degli sloveni e dei | Predstavitvi prof. A. Agnellija je cioati dali illuminismo alla ereazio- sledila krajša razprava, ki jo je spro-ne dello Stato Jugoslavo (1918)», je žil drugi slovenski zgodovinar v Ita-zgovoren dokaz, da je vzbudilo delo liji, prof. Pirjevec s pripombo v zve- Smrtne posledice padca zaradi slabosti V včerajšnjih zgodnjih dopoldanskih urah je umrla v glavni bolnišnici 87-letna Maria Macor vd. Drioli iz Ul. S. Michele, ki so jo predvčerajšnjim sprejeli s pridržano prognozo zaradi lobanjskih poškodb. Priletna ženska je zaradi nenadne slabosti padla v lastnem stanovanju in se hudo udarila v glavo. Včeraj v dopoldanskih urah so sprejeli v ortopedskem oddelku glavne bolnišnice 29-letnega delavca Settimia Luconia iz Ul. Campanelle 74. Ponesrečil se je na delu v tovarni Durissini v industrijski coni. Na roko so mu padli težki jekleni zaboji in mu zmečkali tri prste. O-kreval bo v 20 dneh. domačega znanstvenika tisto pozornost.. ki jo zasluži v mestu ob meji z državo, o katere nastanku govori. Govori pa predvsem o narodih, ki so si to državo pred 55 leti priborili in ki to mesto spričo odprte meje tako množično vsak dan obiskujejo. Saj že ta ugotovitev opravičuje potrebo nastanka te knjige in seveda tudi zanimanje zanjo. Skoraj samo ob sebi se zdi tudi umevno, da je njen avtor prav pripadnik tistega dela slovenskega naroda, katerega zgodovino piše, dela, ki je ostal tostran meje jugoslovanske države in ki mu je zaradi tega takorekoč logična dolžnost seznaniti sosede z zgodovino najbližjega soseda. Avtorja je predstavil predsednik IS DEE, ki je knjigo izdala, prof. C. Calzolari ter po krajšem uvodu in pozdravu prepustil besedo prof. A. Agnelliju, podpredsedniku ISDEE, ki je orisal pomen Slavčeve knjige, pomen, ki je izražen že v samem naslovu. Svojo obrazložitev je zaključil s poudarkom, da spada delo v okvir prispevkov k težnjam in naporom o zi s pravim pomenom pojmov «pan-slavizem* in «vzajemnost*. Med razpravo o tem je prof. Slavec med drugim povedal, da je svojo knjigo razdelil v štiri poglavja (I. narodno prebujanje Slovencev in Hrvatov — II. Politična gibanja pred letom 1848 — III. Slovenci in Hrvati od 1848 do 1914 — IV. Slovensko in hrvaško gibanje pred prvo svetovno vojno). V razpravo o panslavizmu je posegel tudi prof. A. Agnelli. Sledilo je vprašanje dr. Capassa od tržaškega radia v zvezi s Slovenijo in Slovenci, ki mu je sledil avtorjev odgovor s pojasnili in dodatnim pojasnilom prof. G. Budala in prof. A. Agnellija. Nato je v razpravo posegel mladi tržaški zgodovinar, asistent za primerjalno mednarodno pravo na tržaški univerzi dr. Giorgio Conetti, ki je omenil med drugim vplive angleških zgodovinarjev Steeda, Taylorja in drugih. Pri tem se je diskusija osredotočila okrog vprašanja, v kakšni meri so bila v knjigi obravnavana gibanja jugoslovanskih narodov «kul-turna* in v kakšni meri so bila «politična». V tem delu razprave sta sodelovala poleg avtorja knjige zopet prof. Pirjevec in prof. Agnelli. Po ponovni zahvali udeležencem in avtorju je predsednik ISDEE to simpatično predstavitev knjige prof. Slavca zaključil. Med navzočimi je bil tudi zastopnik generalnega konzulata SFRJ Saša Gruden. Slovensko amatersko gledališče - Trst Danes, 13. aprila ob 21. uri v Dijaškem domu, Ul. Ginnastica 72 premiera ARKADY LEOKUM SOVRAŽNIKA? Dramska epizoda Prevod: MILOŠ VAUHNIK Scena: ROBERT OTA Kostumi: LUČANA PRIBAC Jezikovno vodstvo: M. SARDOČ Dramaturška priredba in režija: ADRIJAN RUSTJA Miller: SERGEJ VERČ Gittellman: BORIS MIHALIČ Igralec na orglice: DANILO GLAVINA Tehnično vodstvo: Danilo Gla-vina; inspicient: Robert Ota; šepetalka: Lučka Batista: garderoberka: Lučana Pribac; kovaška dela: Franko Rapotec. GLASBENA MATICA — TRST Jutri, 14. aprila 1973 ob 20.30 v Kulturnem domu NASTOP HARMONIKARSKIH SOLISTOV IN ANSAMBLOV Sodelujejo: — Gojenci in ansambli šole Glasbene matice iz Doline, s Proseka in iz Nabrežine. — Orkester Miramar pod vodstvom prof. Elijane Zajec kot gost. — Virtuoza na harmoniki: Bruno in Romano Benetello. Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma eno uro pred pričetkom nastopa. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom MARŠAK RUS MUCIN DOM pravljica v treh dejanjih Nastopajo otroci prosvetnega društva «Ivan Grbec* iz Skednja in baletna skupina prosvetnega društva «Tabor» z Opčin. V torek, 17. t. m. ob 15.30 Kulturno - prosvetno društvo »Brila« in pevski zbor «Srečko Kumar« z Repentabra priredita v nedeljo, 15. t. m. kulturno srečanj'e v Brdih s sledečim sporedom; Ob 10. uri odprtje razstave v osnovni šoli v Kojskem o življenju in delovanju pevovodje Srečka Kumarja. Razstava bo odprta do 20. ure. Ob 11. uri srečanje na Gonjači pri spomeniku padlim. Ob 16.30 odkritje spominske plošče v Kojskem v Kumarjevi rojstni vasi. Ob 20. uri koncert pevskega zbora «Srečko Kumar* z Repentabra v dvorani na Humu pri Kojskem. Vabljeni! PD »Valentin Vodnika v Dolini vabi vaščane, da si ogledajo dolinsko «Majenco» in boljunski «Maj» v barvnih diapozitivih, ki jih bo predvajal Mario Magajna drevi ob 20.30 v društveni dvorani. Mali oglasi Zadovoljstvo deželne uprave Tretji z leve strani prof. Benjamin Slavec Predsednik Berzanti je včeraj izrazil zadovoljstvo deželnega odbora ob pravkar doseženem sporazumu za postavitev vplinjevalne postaje v Tržiču in za speljavo plinovoda iz naše dežele v južno Nemčijo. Novi napravi bosta utrdili vlogo razpečevalca energetskih virov, ki je značilna za našo deželo, je v tej zvezi poudaril Berzanti. Odbornik za načrtovanje Stopper pa je k j temu dodal, da bosta novi pobudi ' vplivali tudi na vzpostavitev rav-1 novesja med pomorskim prometom , na Tirenskem in na Jadranskem 1 morju. IŠČEMO DESET ČISTILK ZA ČIŠČENJE HIŠ (za pometanje in pranje stopnic). Podjetje nudi čistilkam: avtobus za prevoz od meje do mesta in nazaj in zagotavlja redno socialno zavarovanje. Oglasiti se v Ul. Pa-duina št. 4, tel. 795-091. Včeraj-danes Danes, PETEK, 13. aprila IDA Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 18.48 — Dolžina dneva 13.25 — Luna vzide ob 14.42 in zatone ob 3.15 Jutri, SOBOTA, 14. aprila VALERIJA Vreme včeraj: najvišja temperatura 12,5 stopinje, najnižja 7,2, ob 19. uri 11 stopinj, zračni pritisk 1008,9, ustaljen, veter 6 km na uro, jugovzhodnik, vlaga 62 - odstotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 10,3 stopinje, dežja je padlo 4,8 mm ROJSTVA IN SMRTI Dne 12. aprila se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 31-letni Sergio Bonato, 75-letna Caterina Tantin, 67-letni Angelo Di Chito, 61-letni Pietro Bar-bieri, 45-letni Narciso Surian, 80-letna Norberta Iuter vd. Parenzan, 80-letna Carmela Braidotti por. Dolezal, 53-letni Dante Tomini, 83-letna Anita Toros vd. Štolfa, 86-letna Maria Macor vd. Drioli. Gledališča SAG ... ( Slovensko amatersko gledališč® ^ Trstu — danes, 13. t. m. ob.21- u Dijaškem domu, Ul. Ginnastica Arkady Leokum «Sovražnika?», « ska epizoda. ... f Slovensko amatersko gledališč Trstu gostuje v nedeljo, 15- al>rlJiaj. 19.30 v Mestnem gledališču JJa ja. skem s farso v treh delih Jože« vorška «Povečevalno steklo*. VERDI . j. V nedeljo, 15. t. m., ob 16- uf1Tia», nja predstava opere «Pikova da Vstopnice so na razpolago Pn dališki blagajni (tel. 31948). c. Pri gledališki blagajni bodo ^ jemali rezervacije ali potrditev majev za spomladansko sin« jjg sezono, med katero bodo naS^jJ1il) najbolj znana imena z mednar koncertov. POLITEAMA ROSSETT1 jj. Danes, 13. t. m. zadnja , ska predstava s Pirandelloviin .j8 «Liola» v izvedbi Stalnega 8«“ iz Catanie. . Tg Vstopnice so na razpolago Pn nji blagajni v Pasaži Protti AVDITORIJ 2o.30 Dialektno gledališče: danes o «La vecia de S. Giusto*. j o Vstopnice so na razpolago P' srednji blagajni v Pasaži P10 Kino nredvai® «La Cappella Undergronnd« P1 jje danes ob 19. in 21. uri ji di John ac. Yoko Ono The Yoko Ono ERECTTON * Lennon*. A- Nazionale 16.00 «Los anug°s ’ ^ Quinn, F. Nero. Prepovedano dini pod 14. letom. . (\0- Fenice 15.00—17.25—19.50—22.1». fj]n,. mo tango a Parigi*. Marlon Brando in Mana »j-Prepovedano mladini pod 1 •, « jsr Grattacielo 16.30 «Un battito yvgs po la strage*. Barvni f“®'', gol-Montand, Lea Massari, Marc®1 zuffi. Film t? Excelsior 15.00 «La Tosca*. žiserja Luigija Magnija- pro- Gassman, Monica Vitti in L ietti- ornih«0 Eden 16.00 «Canterbury ® ]etoifl Barvni film. Mladini P°d Barvni ■ider- prepovedano. il Ritz 16.00 «L’isola misteriosa^ ^ capitano Nemo*. Barvni romanu Julesa Verna. Sharif. sa P”' Aurora 15.00 «Provaci ancor . Wood -itori*; film. Florinda Bolkan turora id.uu «rruvai-» , Barvni komični film. Woo gafv» Capital 16.30 «Cari geniton*-film VlnrinHa RnlkaP «1 Spaak. croPš' c¥ Cristallo 16.30 «Banda K, .^ved^0 criminali del West». *r mladini pod 14. letom- _ peZ' Filodrammatico 16.30 «Que "j, tu«4 zo della Ubalda, tutta calda». Barvni film- nuda- Edwig® YS. calda». Barvni film- “ ^ nech. Prepovedano mladi letom. i * iett® Moderno 16.30 «Biancaneve e nani». Barvni film. * 0^ Vittorio Veneto 16.30 eV. Delon, Ottavia Piccolo Signoret. Barvni film- orač0*8*’ Abbazia 16.00 «Le figHe dx pri^ Peter Cushing in Df®“ ^ Barvni film. Prepovedan pod 18. letom. . strapPat!, Astra 16.00 «11 sipario^. s ^es-Paul Newman in ®1U, jg. Prepovedano mladim P°“ gel “1 Ideale 16.00 «Le due fa®c Gabrih laro*. Monti Greewood, Giorgelli. Barvni we^ente f Impero 16.00 rimprovvisam ^ uomo nella notte*. Ma ^ jet® Barvni film. Mladim P°° prepovedno. Prosveta jevo veseloigro: «Dve Anton Petje. ml^"' Ob 50. obletnici ustanovile skega društva na SPD «Tabor» Opčine vJK»™ RezU itavtja sV- galeriji Rossoni ra”^ Jter slovenski slikar trid^ siovensKi - tnu- ki je pripravil V dela dina, j- olj. V glavnem gre za ( "FSSm«. «*««*«• Frančiška št. 20, razstavil« ^ ^umetniški galeriji t»v» ža Rossorn) bo do m- w del Lidie Giusti. ^ Coro V galeriji »Forum* v 1 razstavlja Lojze . Lab*8^ V umetniški galeriji oja de‘ bo Jože Ciuha razstavljal do 4. maja. Prispevki -— Kr»' Ob prvi obletnici vosa - Jofeža daruje dr ‘jz pje lir za kulturno društvo DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. nre) Godina, Trg sv. Jakoba 1; Grigo-Ion — Alla Minerva, Trg V. Giotti 1: Ai due Mori, Trg Unitš 4: Al S. Lorenzo, Ul. Soneini 179 (Skedenj). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Rossetti - Emili, Ul. Combi 19: Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7. SOŽALJA VS61,|J i^jV' Slovenska prosveta vojeinu ;ku njenimi društvi izraza. podoh1’ j šemu predsedniku os. ,, 0b s in družini globoko sozaJJ gospe Marije. Slovensko ljudsko g|t>a^c m dru^ spodu Josipu Podobniku ® ^ril iskreno sožalje ob smr ------ . in < Ravnatelj, i.rofesorski zb«1 osebje trgovskega tehn'C»el^,rf «žiga Zois« izrekajo cla “ jpU F°d b odbora zavoda go*t>«d“ s0ŽaIj« niku in družini Isk80”" j(, prerani smrti žene Marije Pred enim letom nas J Josip Kravos Ob obletnici se ga si JofeZ ja®®' .potnih' Družb® ^iorski dnevnik GORIŠKI DNEVNIK 13. aprila 1973 IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN NAČRTI SE BODO KMALU URESNIČILI I SEJA GORIŠKEGA DELA GO SKGZ OSEM MESECEV ZAPORA (POGOJNO) V Gonarsu in v Gorici bodo s spomenikiPreučitev nekaterih vprašanj ZARADI EKSPLOZIJE V UL. PASCOLI počastili jugoslovanske padle borcem sprejem Uhlrezmi nd°8 Na zatožni klopi lastnik inštalaterske delavnice in delavec - Eksplozija, pri kateri ni bilo smrtnih žrtev, je nastala opoldne 16. julija 1971 stonnj„3 -16 tržaško sodišče prve Uiancotr^°d Pre še riobritev sklepov za neka- I nl^azvof^adbeništva in za refor-pališče, kjer so pokopani umrli in- tere obc,ne' bo lahko konzor- n’ razvoj gradbeništva za retor terni ranči. | C1J pncel z delom. V začetku bo- Načrt za spomenik je izdelal ki- /30 uporabili avtobuse tržiškeea par Miodrag Živkovič, prihodnjega mestnega podjetja, ki Gradbeni delavci jutri odidejo v Rim Jutri bo v Rimu vsedržavno zborovanje gradbenih delavcev. Sklicali so ga sindikati CGIL, CISL in UIL. Zborovanje ima namen pod-za izvajanje zakona o stanovanjski reformi ter za social- Sončne in senčne strani mladinske dejavnosti -Mladinskega krožka ob proslavljanju kmečkih Pobuda puntov me na splošno. Iz naše pokrajine bo odpotoval v ,,,,1*lllI||n|||,nm|I||1|||I|MII||1I|1|lllmiI|M|(1Mm|mmf|I|lm|1|ml||(||||||||||I1I|m||||1|I|||IU|(|II1||1|liI||I|m||1||1|m|111|ni|1,||1|Ilm|||||1||1|1|I11|||| 9. maja bo dražba za oddajo del, upajo, da bo delo končano v teku poletja. ■ f iimimiiiiiiiiiii mi im n Ljudskem domu pri Korošcih sedaj vozijo ; Rim posebni vlak. Drevi ob 21.24 samo v občinskih mejah, in pa a v- j bo viak odpotoval iz Tržiča, ob tobuse zasebnega podjetja, ki je ; 21.44 iz Gorice, nato bo krenil še dbsedaj opravljalo to službo. Nade- v Videm, odtod pa dalje proti Rimu. Pod vodstvom referenta za povezave z Goriško dr. Mirka Primožiča se je prejšnji večer sestal go-riški del glavnega odbora SKGZ. Predsedujoči je najprej prebral sklepe zadnjega sestanka in njihove uresničitve, potem pa so odborniki preučili razmere na nekaterih področjih naše skupnosti ter ugotovili potrebo po koordinaciji določenih sektorjev, da bi bili učinkovitejši v naših narodnoobrambnih prizadevanjih. Obsežen pogovor se je razvil a mladinski dejavnosti, ki je zelo razvejana, in še zlasti o nekaterih pomanjkljivostih, ki izhajajo iz pomanjkanja ljudi ali njihove premajhne zavzetosti. Analizirano je bilo delovanje tabornikov, Mladin skega kluba, športnega društva DOM ir. drugih mladinskih dejavnosti Ugotovljene so bile vrzeli v stikih na mladinski ravni s sosednjim slovenskim ozemljem ter sprejet sklep o potrebi poglobljene razprave za odpravo obstoječih težav in vzpostavitve dolgoročnega sodelovanja, ki mora temeljiti na obo jestranski angažiranosti. Razpravljali so nato o izvajanju načrta za izgradnjo objektov za našo prosvetno dejavnost ter sklenili ustanoviti ožjo komisijo, ki naj pripravi načrt, kako bo potekala akcija v zvezi z izgradnjo Kulturnega doma v Gorici. Ob tem so se seznanili tudi z napori p.d. «Oton Župančič» za izgradnjo svojega sedeža na Pilošču. Sprejeli so na znanje odločitev, da goriška občina zgradi dva slovenska šolska objekta v Ul. Čampi, in sodili, da morajo stati za zasedanju patronata INČA dejavnost patronata in dejavnost sindikatov se morata vzajemno dopolnjevati - Še vedno pomanjkanje zdravstvenih struktur na delu ^^dom,,6' aPrila 3e bil° v 13ud' ,ased,- - u ' ...... i --^-tianif. j Pr’ Korošcih študijsko V1°ga, n»ir,t'ern? "Delovno okolje, r. Se in dejavnost patro- hatj,*. j -°~ ®*r,dikain;asedanja so se udeležili 6 ^V’ Marka^S^aVn'^* ladjedelni- ce: Grana * 3er Podjetij Ital si-S iMotori’ Durissini, Of- ?/dstavniiHale . Orlando, Acegat, jhjgih taParjeVi pomorščakov in feplui 3er pokrajinski in *"eustavniki patronata Ti«63 Pokra°ro^do na zasedanju je S?CA Hicei1^ tajnik patronata ki Jdo Devescovi. V raz- lia^^lni LaS edila Poroeilu. so Ocn?°st noiifdstavnikl Potrdili ve-PGIL, pogone izbire INČA in HiBr°nata izrier\ Pai bi dejavnost SiVala dei;P P0lnjeva!a in dopol-zaa PatronataVn°? sipdikatov. Vlo-n;devaniih zato ni samo v pri-n2?e,^cema ,zaS°tovitev odškod-ni/ehnih n . • temveč predvsem v k)2V tvegan aadevanjih za odstra-Qneth okolji m nevarnosti v de- 2m?b°enpoS°-n-a ■ zasedanju izrekli J 0em okrO- "“K3 a člen 0kol3U. Ob 1 hhnuitete c:a|ntoyiiv3 oim večje aem p ndjkalnih akcij v de-» ugot ' skega lOSt ] -i’ »o “O ved £ast>o ^„„Ilka.ini predstavniki so- inc,"-11 12 ,uS°tavljanju, da vs^tavlja -a aVSkega statuta- ki K s p°djetjih. Prisotnost patronata še vedno ne izva- !°p"SŠtaf«rll«4We treba “ odpraviti, so na zaseda- Stiiih sploh ,T“v? PPPSsP^Ijive .a« .. ni. Patronat in sindi- naeti PrTri0 zato odločnejeza: rfežeu kraJevnih ustanovah in 'UVltVft 1 - jeV^bo na°nzofciia za zdravni-Lže toliko i*' 0 katerem se p°gledu I« T*°' 3 ni bil° v ____________ni^esar storjenega. sP»ročilo INAM SpS*SS° '"Mtelistra INAM to p2gdansk°o ‘febV.da se bo je^tiCno zak]y djnuranje izkaznic dai aPril prJS 19, aPUla. ker bodo aZzkacm dan- Po tem u izkazmee vidimirali samo v jutranjih urah v posameznih krajevnih sekcijah. Ravnateljstvo ob tem sporoča, da s 1. majem ne bodo deležni podpore tisti, ki ne bodo pravočasno obnovili izkaznic. 'Miramarski grad bo v poletnih mesecih odprt tudi popoldne Vodstvo tržaške Avtonomne leto-viščarske ustanove je sklenilo, da bodo z 2. majem odprli zgodovinske sobane miramarskega gradu tudi v popoldanskih urah, kot se je vedno dogajalo do aprila leta 1971 in kot velja za miramarski park. Ta ukrep, ki so ga vztrajno zahtevali Tržačani in tuji turisti in za katerega se je zavzemalo tudi deželno nadzorništvo za spomeniško varstvo, bo veljal za vse poletje do 29. septembra. Za pet mesecev bo torej urnik za obisk miramarskega parka in gradu na-ob delavnikih slednji: ob delavnikih od 9. do 14. ure in od 15. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure.________ Ob tem je Avtonomna letoviščar-ska ustanova tudi sporočila, da si je v preteklem letu ogledalo miramarski park nekaj manj kot en milijon in pol obiskovalcev, medtem ko je obiskalo grad 159 tisoč ljudi, kar pomeni, da je miramarski grad nedvomno ena najpomembnejših in najbolj priljubljenih turističnih točk na našem področju. Včeraj popoldne je ista delegacija obiskala tudi goriško županstvo. Tu jo je sprejel podžupan Rovis, z njim so bili tudi funkcionarji tehničnega urada. Po pogovoru na županstvu so odšli na glavno goriško i do-ju-padli v zadnjih dneh vojne. Tudi tu bodo zgradili sktrono kostnico za pripadnike jugoslovanske armade, ki so padli za osvoboditev Gorice. takšnimi akcijami vse komponente naše narodnostne skupnosti, če hočemo, da bodo objekti resnično ustrezali našim potrebam. Posebno poglavje se je nanašalo na prosvetno dejavnost in na nekatere bližnje pobude kulturno-prosvetnega značaja Proslavljanje obletnice velikega tolminskega punta je bilo osvetljeno z več strani. Ena izmed pobud v zvezi s puntom nosi tudi podpis Mladinskega kluba in se nanaša na pretegni tev srednješolske mladine. Predstavniki Mladinskega kluba so za pobudo zainteresirali višjo šolsko oblast, od katere pričakujejo odgovor. Večer je sklenil dr. Mirko Primožič z napovedjo akcije, med ka tero bomo zbirali podpise pod po tičijo ANPI za razpust fašističnih organizacij. Sindikalno zborovanje kovinarjev v Tržiču V vsej državi je bila včeraj zjutraj triurna stavka kovinarskih delavcev, zaposlenih v tovarnah z državno udeležbo. Stavko je napovedala enotna sindikalna federacija v znak protesta proti vodstvu Intersinda, ki noče podpisati delovne pogodbe kovinarjev. Stavka je v Tržiču popolnoma uspela. Na Trgu republike je bilo sindikalno zborovanje, na katerem je spregovoril vsedržavni tajnik enotne kovinarske zveze Della Croce. IliiiiiilliliiliiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiliiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiimiKtiiililiiiliiiillliiiiniiiiinililililiiiiiiiu Razna obvestila PRED GRADNJO NOVEGA ZAVODA vprašanja delovnega okoljaj^^f^jNaši predniki so v Gorici zgradili ^ i \t r/nrlmih vmhP Thldl t.n hfl- 1 ™ Krminski občinski svet naj se vendarle sestane Sinoči so prepeljali v mrtvašnico truplo 65-letnega Romana Pipana iz Ul. Bonomea 144. Truplo so našli v stanovanju in zdravnik Rdečega križa dr. Coceani ni mogel ugotoviti točnih razlogov smrti. Vsekakor sklepajo, da je Pipan u-mrl naravne smrti. iiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiimiii POSREDOVANJE KZ IN ZDRUŽENJA REJCEV V Krminu je občinski odbor že skoro poldrugi mesec brez podžupana. Socialist Zar„ je namreč pod?’., ostavko na svoje mesto in župan Stepchina ni še sklical občinskega sveta, da bi o tej ostavki razpravljali. Izvršni pokrajinski odbor PSI se je prejšnji dan sestal z voditelji krminske sekcije stranke. Krminski tajnik Zorzon je orisal razvoj krize ter dejal, da hočejo krminski socialisti vzpostaviti nove odnose v občinski upravi. Vsak odbornik mora biti v svojem resorju neodvisen, istočasno je treba imeti korektne odnose z opozicijskimi svetovalci. Le če bo krščanska demokracija, ki ima v občinskem svetu relativno večino, sprejela tak odnos do partnerjev in do opozicije, bodo socialisti spet vstopili v levosredinski odbor. S svoje strani so svetovalci KPJ v Krminu poslali županu Stecchini pismo, v katerem protestirajo, ker ni prišlo do javne razprave v občinskem svetu o odstopu podžupana Žara. Komunistični svetovalci KMETOM SE NE SME PREPREČITI NEPOSREDNA PRODAJA MLEKA menijo, da je treba najti izhod iz sedanjega položaja in zahtevajo takojšnje sklicanje občinskega odbora. V kratkem sestanek živinorejcev v Bazovici Občinski odbornik za mestno policijo in prehrano Dušan Hreščak je na njuno željo sprejel v sredo tajnika Kmečke zveze Lucijana Volka in predsednika pokrajinskega združenja rejcev Mirka Križman-čiča. Sestanek, katerega so se udeležili pristojni občinski funkcionarji in odbornik za zdravstvo Pecora-ri, je bil namenjen vprašanju živinorejcev, ki neposredno prodajajo svoje mleko družinam v mestu. Kot je znano, je pred več kot enim letom predstavnik nekega združenja maloprodajalcev vložil prijavo na sodišče, zaradi česar je župan moral preklicati dovoljenje za neposredno prodajo in zato v zadnjih časih mestni straž- niki spet ustavljajo mlekarice. Prepoved take dejavnosti bi po- menila za nekaj desetin živinorejcev pravo tragedijo, ker bi ne imeli kam oddajati mleka in bi bili zato prisiljeni prodati živino, kar bi škodovalo domačemu kmetijstvu, kot sta poudarila predstavnika kmečkih organizacij na razgovoru z odbornikom Hreščakom. Na sestanku je bila tudi poudarjena dobra volja občinske uprave, da poskusi vse, da bi prišlo do zadovoljive rešitve za domače živinorejce in da se situacija u-stali, vsaj dokler ne bo začela obratovati zadružna mlekarna. Kmečki organizaciji bosta ukrenili vse potrebno, da se zaščitijo interesi prizadetih in bosta v kratkem sklicali v Bazovici sestanek z njimi, da jim poročata o uspehu posredovanja. L. V. Goriški župan sprejel deželne svetovalce je pi- Goriški župan De Simone prejšnji večer povabil v svojo samo deželna odbornika Devetaga in Tripanija ter deželne svetovalce Cociannija, Zorzenona, Bergomasa in Rizija. Prikazal jim je zahteve Gorice v zvezi z deželnim urbanističnim načrtom. Glede tega je v goriški občinski svet prejšnji teden sprejel, po dolgi debati, ustrezno resolucijo, v kateri so prikazane zahteve mesta v okviru deželnega načrta in upoštevajoč vlogo na državni meji, ki jo ima Gorica. Posoški deželni svetovalci so vze- prvi slovenski zavod za gluhoneme Požrtvovalno delo prvega njenega ravnatelja Valentina Staniča pred 133 leti - Novi zavod deželnega obsega bo stal ob Cesti III. armata - Stiki in sodelovanje zavoda s Slovenijo in Hrvatsko Pokrajinski upravi v Gorici je že časa preživel med svojimi gluhone- pred meseci le uspelo zagotoviti si potrebna sredstva za gradnjo nove gluhonemnice' v Gorici, ker dosedanja ne ustreza sedanjim potrebam tudi zato, ker je že sedaj postala po pomenu in uporabi deželnega pomena ter se njena sedanja uprava bori tudi za juridično priznanje te njene vloge. Ob tej priložnosti pa moramo poudariti, da imajo za ustanovitev in delovanje gluhonemnice v Gorici, ki ima sedaj popolnoma italijanski značaj, glavno in skoraj bi lahko rekli izključno zaslugo goriški Slovenci, ki so se že pred 150 leti potegovali za ustanovitev takega zavoda na Goriškem. Med tistimi, ki imajo največ zaslug za goriško gluhonemnico, je prav gotovo na prvem mestu naš goriški rojak Valentin Stanič. O Staniču je lani izšla v Gorici knjiga, ki govori o njegovem vsestranskem delu za njegove rojake na Goriškem in med drugim omenja tudi njegovo prizadevanje za ustanovitev gluhonemnice Že okrog leta 1836 je Stanič, ki je bil takrat kanonik v Gorici, po rodu pa iz Bodreža pri Kanalu, kjer se je rodil leta 1774, začel misliti na prevzgojo in habilitacijo gluhonemih, ki so bili takrat prepuščeni samim sebi in jim nihče ni posvetil pozornosti za njihovo ponovno vključitev v normalno življenje. Stopil je v stike z nekaterimi vzgojitelji, med njimi naj o-menimo učitelja Antona Pagona, ki se je tudi bavil s takimi problemi in tako so dne 22. aprila 1840 tudi uradno ustanovili v Gorici gluno-nemnico, ki je bil prvi tovrstni zavod v slovenskih deželah. Stanič je postal njen prvi ravnatelj ter je že prva leta njenega obstoja dal kar 500 goldinarjev svojega prispevka za razvoj novega zavoda. To je bil za tiste čase v resnici velik prispe-1 je vek. Poleg tega je Stanič obljubil, | vodi mirni gojenci ter aktivno sodeloval pri njihovi vzgoji. Čestokrat jih je vodil v naravo, kjer so lahko sto-jili neposredno v stik z zunanjim svetom. Take sprehode so napravili v šentmaver, na Sv. goro in druge kraje ter so mnogo pripomogli pri vzgoji gojencev. Sprva je imel novi zavod svoj sedež v Ul. sv. Klare v Gorici, pozneje pa so ga premestili v Ul. Seminario, kjer je še danes. V veži stavbe v Ul. Seminario je bila še pod Av .rijo vzidana spominska plošča, ki govori o požrtvovalnem Staničevem delu za gluhoneme gojence in za njihov zavod. Pozpeje, verjetno pod fašizmom, ki mu ni šlo v račun priznati slovenske zasluge za ta zavod, so ploščo odstranili in kot nam je priznal sedanji ravnatelj, je skrita med staro šaro na podstrešju zavoda Oglasili smo se pri sedanjem ravnatelju gluhonemnice Danielu Scnla-genaufiju. ki vodi zavod od leta 1970, za nekaj podatkov o sedanjem položaju in bodočih načrtih zavoda. Ravnatelj je rad ustregel naši želji in obljubil, da bo tudi poiskal spominsko ploščo o Staniču ter jo dal postaviti na dostojnejše mesto. Staro poslopje zavoda v Ul. Seminario so po prvi vojni obnovili leta 1925 ter leta 1934 dogradili na dvorišče še novo stavbo, v kateri so sedaj učilnice in delavnice. V zavodu imajo sedaj 61 gojencev od katerih jih je 10 z Goriškega ostali po so iz Trsta, videmske in pordenonske pokrajine. Obiskujejo otroški vrtec, osnovno šolo ter imajo na razpolago še delavnice, kjer imajo možnost usposobitve za praktične obrtniške poklice. Zavod, oziroma njegovo vodstvo, v stalnih stikih z drugimi za-in šolami take vrste. Med da bo zavod stalno podpiral in je njimi naj omenimo stike in izme-poslej velik del svojega prostega njavo izkušenj z gluhonemnico v iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimimniiiiiiiiiniDinininiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiimiMimiiiimmiimmiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmimiiiiiiiimimimiiiiiiiiiiiiimn HUDA PROMETNA NESREČA ENEL *nte NAZIONALEPER LENERGIA ELETTRICA SPOROČILO POTROŠNIKOM Celotnpin^!!ia^ne or&anizacije delavcev elektriške stroke so proglasile na m državnem ozemlju razčlenjene stavke v obdobju od 11.4.1973 do Petka’ 20- aprila. Zag»t(ndtjraV sprejel nujne ukrepe, je možno, da ne bo mogel neprekinjene dobave toka niti za najnujnejše potrebe. P^rebn^3^ te^a val3’ vse potrošnike, in zlasti industrijske, da sprejmejo e ukrepe za zaščito lastnih naprav ter vse previdnostne ukrepe, v tem primeru potrebni. Mlad fant se je včeraj ubil pri cestni nesreči pri Grojni 19-letni mladenič je trčil z motorjem v nasproti vozeči avtomobil - Umrl je takoj Včeraj opoldne se je na knziscu pri Grojni pripetila huda prometna nesreča, pri kateri je izgubil življenje mlad trgovski potnik Giusei> pe Sergianpietri iz Gorice, UL vre-13, rojen 11- ’9a4- nerale Papa Po podatkih cestne policije se_ je nesreča pripetila prav na knziscu med Ul. Ponte del Tomone in Grojno. Mladenič, ki se je Peljal na motorju z evidenčno tablico 23188, je vozil iz Fodgore proti svojemu domu pri pevmskem mostu. Z nasprotne strani, in sicer, iz Ul. Ponte del Torrione, namenjen proti Podgori, je privozil Volksvva-gen GO 24253, ki ga je upravljal 49-letni Agostino Recco iz UL Sla-taper 3. Na ovinku je fant, verjetno zaradi velike hitrosti, zavozil na drugo polovico ceste in čelno trčil v avtomobil. Zaradi hudega udarca je Sergianpietri pri priči umrl. Po prvih pregledih zdravnikov so ugotovili, da je smrt nastopila zaradi hudih notranjih poškodb (dolA je močan udarec v pljuča) in zaradi nekaterih zlomov. Yest o smrti mladeniča se je takoj razširila med njegovimi prijatelji in znanci, ki so ga poznali kot poštenega fanta in dobrega prijatelja. Zadnje čase je Sergianpietri nastopal z nekim goriškim modernim ansamblom. Neuspešen podvig mestnih tatov Včeraj zjutraj se je agentom \ kvesture pritožil? gospodinja Loret i ta Zitter por. Riosa iz Ul. Man-zoni 19 zaradi «obiska» tatov. V stanovanju pa niso našli ničesar, kar bi jim bilo pogodu, in so tako zapustili stanovanje brez vsakršnega plena. Zgodilo se je v sredo med 14. in 21. uro, ko v stanovanju ni bilo nikogar. Tatovi so se vtihotapili v stanovanje skozi glavna vrata, potem pa so začeli premetavati vse pohištvo. Ker niso našli, kar so iskali (zgleda da je bil njihov cilj denar ali dragoceni predmeti), so odšli razočarani. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO! Portorožu, s katero so si gojenci in vzgojitelji tudi že izmenjali medsebojne obiske, odnose z Zagrebom, zlasti s prof. Petrom Gu-berino, katerega izsledke pri pomožnih napravah tudi v Gorici u-porabljajo. V dobrih stikih so tudi z gluhonemnico v Ljubljani, ki je po mnenju ravnatelja Schlagenau-fija najbolje opremenjena in urejena, ter z raznimi drugimi zavodi v Italiji in inozemstvu (celo na Danskem). Na začetku tega članka smo o-menili gradnjo nove gluhonemnice. Zanjo je dobila pokrajinska uprava zagotovljenih 50 milijonov lir prispevka; že dvakrat so tudi razpisali natečaj za gradbena dela, pa jih do sedaj še nobeno gradbeno podjetje ni hotelo prevzeti. Sedaj je v teku še tretji natečaj pod novimi pogoji in upajo, da jim bo tokrat uspelo. V tem primeru bodo začeli takoj z gradbenimi deli na zemljišču od Cesti III. armata blizu kmečkega posestva pokrajinske umobolnice, ki je dovoli obsežno za ureditev vseh poslopij in potrebnih športnih naprav. Novi zavod je predviden za 100 gojencev ter bo zadostoval za potrebe celotne dežele Furlanije - Julijske krajine. Gradnjo novega o-bjekta bodo izvajali v dveh etapah ter je za njen prvi del Mestna hranilnica v Gorici že dala na razpolago 350 milijonov lir. Prihodnje leto, ko bo ta prvi del gradnje že v polnem teku, računajo, da bodo dobili tudi drugi del prispevka. Seveda se je izkazalo, da spričo naraščanja cen predvideni znesek 650 milijonov lir nikakor ne bo zadoščal in bo potrebna precej višja vsota. Vendar sedanje vodstvo gluhonemnice upa, da bodo tudi to dosegli in da ne bo prišlo po začetku gradenj do nepotrebnega zastoja ali zakasnitve. Omenimo naj še, da razpolaga sedaj zavod s 13 učnimi močmi, ki vodijo otroški vrtec, osnovno šolo in delavnice za praktično delo gojencev ter da so pri svoiem delu uspešni. To je tudi rezultat tesnega sodelovanja in izmenjave izkušenj z drugimi podobnimi zavodi, predvsem v Sloveniii in na Hrvaškem, kot smo zMuilio week end di paura. B. Rcjnolds in N. Beatly. Barvni film Mladini pod 18. letom prepovedano. / riič • Danes ob 15.30 bo v telovadnici Coni na Rojcah finalno tekmovanje v sabljanju, v okviru občinskih mladinskih iger. Sodeluje 11 mladeničev rojenih v letih od 1960 do 1963. Nagraditev mojstrov dela V Gradišču, v dvorani enoteke «La serenissima» bo v nedeljo 15. aprila ob 10.30 svečanost na kateri bodo izročili izkaznice Enal ad honorem mojstrom dela goriške pokrajine. Ob tej priliki bodo prikazali delo združenja mojstrov dela v preteklem letu. AZZURKO 17.30 «L uomo che uccideva a sangue freddo*. Barvni film EXCFi,SIOR 16.0(1 PUNT LETU 1713 Med tem ko so se furlanski kmetje spočetka izrekli proti upornikom, so dogodki maja meseca odmevali tudi v bližnjih furlanskih krajih v okviru habsburških državnih meja. 8. maja 1713 sta mitničarja pri Svetem Ivanu (?) pri Zagraju (San Giovanni di Sagrado) poročala o vsakodnevnih grožnjah kmetov, da ne bodo plačevali drugega kot tisto, kar je bilo od nekdaj običaj, in da bodo porušili mitnico v Zagraju. Mitničarja sta v svojem poročilu omenila nastop Luke Kruliza verjetno iz Villanove pri Fari ob Soči (morda pa tudi iz Nove vasi pri Opatjem selu). Vsi ti dogodki in oni, o katerih bo kasneje še govor, kažejo, da se punt, ki so ga konec marca začeli Tolminci, ni več odvijal spontano. Iz enega žarišča v deželi jih je sedaj postalo nekaj, ali točneje celotna dežela je valovala v nemiru. Iz prvotnih namenov puntarjev, da obračunajo predvsem z izkoriščevalskim in nasilnim davkarjem Bandlom, so sedaj cilji splošnega upora dobili za ves dotedanji potek upora novo vsebino — upor proti fevdalnemu redu, kar je bila značilnost prejšnjih uporov slovenskega kmeta. V prvi vrsti so bile tarča kmečkih napadov mitnice, ki so predstavljale tisti najbolj očitni vsakodnevni stik kmeta s predstavniki oblasti. Pri tem so kmetje naleteli s svojimi ak- cijami na odmev pri meščanstvu, saj so na primer goriški odborniki v pismu 6. maja 1713 cesarju sporočali o stikih med kmeti in «goriškim ljudstvom*, ki da kmete vzpodbuja, ka-dar pridejo v mesto in čeprav je glavarjev namestnik s posebnim ukazom prepovedal stike, ta prepoved ne more v ljudstvu ugasniti zlega duha. Pa še ena zanimiva ugotovitev: Če je bil spočetka punt omejen na kraje, kjer je prebivalo slovensko ljudstvo, se je poslej razširil tudi na neslovenska področja; dobival je pravo tonija 239, da more izdelati najmanj 300 atomskih oziroma vodikovih bomb. Polkovnik Main-guy pri tem pravi, da razpolaga Kitajska že z vrsto balističnih raket z dometom do 1500 km. Te rakete imajo atomske glave z rušilno močjo «več desetin kiloton*. Kitajska pa se s tem ne zadovoljuje, kajti prav sedaj «se zaključuje gradnja "nove generacije” balističnih raket*. Gre za vrsto raket z jedrskimi glavami, ki lahko dosežejo cilj na razdaljo 3000 km, to se pravi, da je domet teh raket dvakrat večji kot domet pravkar omenjenih raket iz «prve generacije*. Tudi to pa kitajskih obrambnih krogov ne bo zadovoljilo. Po pisanju francoskega polkovnika bo Kitajska že leta 1975 razpolagala z medcelinskimi raketami. Že sedaj pa ima v vesolju dva umetna satelita, ki krožita okoli Zemlje že dve leti, v programu pa imajo Kitajci še druge umetne satelite, ki naj bi služili telekomunikacijam pa tudi vohunski službi ali tako imenovanim «razi-skovalnim nalogam ali načrtom*. Če Kitajska posveča tolikšno pozornost moderni oborožitvi, je glavna teža njene obrambne moči vendarle posvečena kopenski vojski. Francoski polkovnik meni, da ima Kitajska najmočnejšo ali vsaj najštevilnejšo kopensko vojsko na svetu. Kitajska pehota šteje 5 milijonov mož, ki pa je ščeni v 150 divizijah. K tej redni vojski pa je treba dodati še tako imenovano ljudsko milico, ki šteje 5milijonov mož, ki pa je ne smemo jemati kot redno vojsko, pač pa je to vojska prostovoljcev, ki je «na razpolago* le za izjemne primere. Za kitajsko pehoto še ne moremo reči, da bi bila kdove kako moderno opremljena, vendar pa razpolaga s precejšnjo mehanizacijo in z dokajšnjim številom tankov, med katerimi je tudi veliko 50, 60 in celo 62-tonskih velikanov. Ker je Kitajska proizvodnja tovrstnega orožja precejšnja, gre precej tega tudi v izvoz. V smislu pekinške «pingpong» politike z ZDA, kitajska vojska ne vidi potencialnega sovražnika v zaveznikih čankajškove Formo-ze, pač pa v Sovjetski zvezi. To dokazuje tudi dejstvo, da je kitajsko obrambno ministrstvo razporedilo ob sovjetskih mejah kar tretjino vse svoje vojske — 45 divizij. Kitajsko vojaško letalstvo razpolaga s 4.000 letali, od katerih je 2.700 sovjetskega izvora. Gre za 1.700 letal vrste mig-17 ter 1.000 letal vrste mig-19. Nadalje ima Kitajska večje število svojih letal F-9, ki jih kitajska industri ja od 1971 gradi sama. Kitajska vojska razpolaga tudi z bombniki sovjetskega izvora, hkrati pa gradi tudi domače bombnike. le da jih more zgraditi komaj kakih 30 na leto. Kitajska vojna mornarica je sicer najmočnejša vojna mornarica na azijski celini, vendar je to razmeroma šibka mornarica, če jo primerjamo z mornaricami velikih sil Zahoda ter s sovjetsko vojno mornarico. Toda tudi na tem področju se Kitajcem mudi in se posvečajo zadnje čase predvsem podmornicam, tudi atomskim. I PARALELE ’73 - 1. številka. U-rejuje uredniški odbor. Izdaja EPID — Biro za marketing, za ložništvo in poslovne storitve Ljubljana, Celovška 25. GIORNALE CRITICO DELLA FI-LOSOFIA ITALIANA. Letnik 51, zvezek HI. Izdaja založba Šansoni - Firence. POLITICA. Letnik 19, štev. 11, pril 1973. Uredništvo in uprava - Firence - Via della Fortezza 6. 1 IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Lidvina Luketa v Tergeste ° inkTM Galerija ,iš. j1' portrete teh dalmatinski^lnve0i* bitjem. ”■ fif' V soboto, 14. t. m. ob J galeba v novi tržaški umetn ^ 0d-riji «Forum» v Ul. C°r?nf.,r pri razstavo svojih sfciuP ^ Zauli. -ki bo razstavljal ,jjnu- ja. Carlo Zauli je znan ski kipar; po rodu je ^ ^ VnPll .., r . rodu je *z. ^ UP kjer se je rodil pred 47 ^ trt ______oinem instn*. . ,e diral na umetnostnem l"^gSiej kjer tudi živi in deluje- o imel že 16 osebnih razf .uati ^ 1951, ko je začel razstaM^et bil do sedaj že kaki. j fcfl- uu uu zeuuj ^ ■■ , i večjih priznanj in na9Ta1n:va Prjf; terimi je tudi zlata ^^aro^ sednika republike ob razstavi Gualdo Tadino- ________^ NA FILMSKIH platnih Freddie Francis: «Tales from the Crvpt- Angleškega specialista (fi g cc Freddiea Francisa smo errote - nili filma *Le 5 chiavi a , in «11 giardino delle J sta združevala epizodica gOvCt0 z okvirno zgodbo in s ie to vala grozo z ironlJ°’„„aiizem-no imeli čisti profestoncU «Tales from the CryP bn0. ti dalla tomba, p sZi^eličisHjrof^^ prejšnjo shemo; J^gpizoa, števerjanski grad v 17. stoletju podobo socialnega boja podložniškega razreda. Fevdalci so se v strahu zatekali v Gorico in Trst. Deželna oblast je rotila cesarja, naj pohiti z vojaško pomočjo; če se Gorica ne bo branila, «je nevarnost, da se tudi ostala dežela odtegne dolžni pokorščini)). Goriško mesto se je resno pripravljalo na obrambo, prosilo je za pomoč v denarju; glavarjev namestnik pa je prosil za dovoljenje, da se smejo v Lokah in v gozdu Panovec sekati hrasti, da bi s tem lesom bolje uredili mestne obrambne naprave. Strah pred prihodom kmetov je oplazil tudi Trst, odkoder je mestno svetovalstvo 7. maja 1713 v zvezi z napadom na devinski grad poročalo, da so puntarji grozili, da vdrejo v Trst, da porušijo hiše davkarjev soli in zakupnika davkov na meso Podobno je istega dne sporočal na Dunaj tržaški glavar Strassoldo. Vest o napadu na Devin je v Trst prinesel župan iz Sv. Križa pri Trstu. Upomikd so zahtevali stare devinske urbarje, govorili so, da pojdejo do gradu švarcenek, da bodo združili podložnike tržaške okolice in skupaj napadli mesto, da bi se tako rešili težav v zvezi z davki od soli in mesa. Tudi tržaško mesto se je znašlo nepripravljeno pred morebitnim vdorom. Tržaško glavarstvo je 7. maja 1713 sporočale dvornemu svetu o popolni vojaški nepripravljenosti mesta. GIBANJE UPORNIKOV RIHEMBERŠKE, DEVINSKE IN ŠVARCENEŠKE GRAŠČINE Le mimogrede so bila že omenjena upoma žarišča na širšem področju Krasa in Vipavske doline. Gibanje upornikov predvsem rihemberške, devinske in švarceneške graščine je bilo tolikšno, da bi jih lahko samostojno obravnavali tudi zato, ker sta potek in vsebina upora prinesla nove elemente v gibanje, ki so ga sicer Toiminci začeli, pa tudi zasejali po teh krajih. Omenili smo že, da so konec aprila, natančno 27. aprila je sestavljen iz Petl\,3h snetih po grozljivih str P '^$(1 tudi precej dolgočasM - eiat> 1 ne prvine so brez vsakea p s* brez prave fantastike, igrO-J le stereotipni mehaniz ■ q0IWs’ Ralph Richardson. Joa ^ srssfs smo ga občudovali v «Marat - Sadež in v K «A Clockioork Orange»• ............................................. 1713, prišli Kraševci — podložniki rihemberške pred glavarjevega namestnika grofa Strassolda. Pris gtr35' da bi dobili avtentično kopijo dokumenta, s leaterrn\ov0iil ^ soldo po deželi razglašal, «da on ne bo v bodoče bene zaplembe na zahtevo zakupnika Bandla vse do' ^ jiaJ odredbe Njegovega Veličanstva, naročujoč dolžno zve 6 višjemu gospodu, kateremu je tudi najponižneje P ^ r®*' ni mogoče nadaljevati z davkom, ki tako presega m ,0^-aJheri', ne dežele.* 3) (S tem je posredno ohranjena vsebina ta, o katerem je Strassoldo poročal na Dunaj in » za to, da pomiri kmete). V Komnu je ta dokument glavarjevega namestn*a ^ vs^ Gregor Abram napačno prebral oziroma razumel, buje oprostitev vseh kmečkih bremen Prav zato so , j ški podložniki, zbrani v Komnu na semanji dan 24. sklenili, da njihovo odposlanstvo prinese iz Gorice ta’ dokument. V poslanstvu, ki je pri Strassoldu zaman kega dokumenta, so bile zastopane vasi Rihember , ^ (JV verjetno Mali dol, Škrbina, Sveto, Ivanji grad, ,,l0žili brovica, Volčji grad in Pliskovica. Kmetje so nato pinijisW^ tožbo ne le proti Bandlu, marveč tudi proti svojim zrVotneiP gospodom. S tem so rihemberški podložniki dah P naSL vzgibu in gonilu punta novo vsebino; ne le upor P£« pro nemu davčnemu izterjevalcu im novim davkom, S^\ dolžnostim in dajatvam, la so bile zapisane v urbarj • ^tika šlo je za zahteve, ki so jih izpričevali starejši krce zVeZ^ Rihemberški kmetje so se kmalu združili v kme ge 1 Niso se menili za graje in ugovore grofa Strassolda, smejo zbirati in da se morajo pokoriti kakor v P pc če se hočejo ogniti cesarski nemilosti.« 3) Svoji zve u Pleg stavili trdno organizacijsko osnovo. Tako so se ®° ^ ^ člani zbirati na plat zvona, vsi so se morali zavezati, ^dXe'1' bodo pokorili zemljiškim gospodom in jim plačevali svojo zvestobo so obljubljali pred cerkvijo, (Nadaljevanje sledi) !^°RSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 13. aprila 1973 ^•ZNl TENIS NA SVETOVNEM PRVENSTVU Japonci so imeli včeraj slab dan Pri % Jugoslovanih ni bilo večjih presenečenj V italijanskem taboru vrsta porazov J^EVO^? d0Pjfika) - j SVetovnPCT ~ Današnji dan čen ,, °a Prvenstva je bil nesre-kašiina aP°nce. 21-letni prvak Ta-G°iiio7i..,e. zSubil dvoboj z Rusom di poškrjil!11 brez borbe ker zara-Piti, j) ,e Prsta ni mogel nasto-ŽogiCg jaP°nski mojster bele zgubil vakegaYa j® nepričakovano lotu z borb* z Angležem Nea- 0°, Tasat °s^ab trije Japonci Ima-Sv°ie na a 'n Kono so premagali g°sloVan„Protnike- Od devetih Ju-stflo v v Jih je sedem uvr-^Osanoviran°vie, Klinger, Savnik, ttagali’ _ Urbek in Korpa) so pre-J«gosW^ nasprotnike. 3iko ,;lnke so prgV tako (z raz-^agala ^?ar?zineve, ki jo je pretesno „.i’Dla. Pilhanova z 1:3) ktličeva ^-ekr°dile tretje kolo. Ba-so’ orPa, Jelerjeva in Reser-nasProtn]Ceararen premagale svoje ^•h pav' ».nitnajo uspeha. Pri mo-nastopjj °.S1 ~ Giontela sploh ni “e- Marnn 3-6 b'3 izločen brez bor-I°2eWdkaniJ|V° 36 Premagala No- hola^^ne838^-2 °:3, Ž6nSki padskemu Milič je podlegel Paru Mieka — Van |6s.v Prvem'3.' Ospešen je bil da-es°i " edino par Ma- /(afaurškn a’ ka je Premagal luk-** s 3 , dv°jic° Krier - Sche-Nekatek H Kr etlgtssrm Pomebni rezultati: V) 3S°n (Švedska) - Liech (Z. fi.>Oefitšu’ SfdUer (Zah. Nem.) S2) J*h> (Waies) 3:4, Sarhojan in (Fr fv®rson (Wales) 3:0, Marii,’ Ju jj rT Baureger (Avstrija) 0v d ) 3-0 VK'taIska> - Persson bi® (Jap ) 3-nK^ Liang (Kit-) -,ton fZm3J°’ Becretin (Fr.) — Jugnot A) 3:0 J*Jfcki ženski par Samar-jJa.edospeiadas “ Batinič - Fabri ;r»i E,., fetrto k»'» » j* Sic0%^aSal avstrijsko žensko tako g"er.." Bngler s 3:0. w,(drug0 ŠJ® bl1 uspešen moški vLm (Jug) lo); Mešaros — Živjp Ska zveLr,Poldi ~ rteri (So-62a) 3:2. R. B. P°,et-A^LJSKA TEKMA (S0:42»u,ovd Adriatico 86:80 > p°l&t t>Yi« l' i^ian Sosič (k) 28, S •I^au?1S2tlnT27’-I>0lenC’ Gan~ 2’ “ , & 14:18. telohi je rnkmi Pred prvenstvom tJfh tektni v6 P°ietovci v prija- S? kad^LP0Rlerili z močno Pe- I L^kar« Lloyda Adriatica. njnutah Ji 80 v Prvih dese-- zaigrali kot malokdaj. Povedli so celo s 34:16, kar v Po-letovem taboru gotovo ni nihče pričakoval. V tem delu tekme je Adri-jan Sosič odlično vodil igro, v protinapadih pa se je odlikoval E-gon Guštin. Začetni hitri tempo je poletovce utrudil, kar so seveda izkoristili domačini, ki so se nevarno približah poletovcem. V zadnjem delu tekme pa so «oranžni» zaigrali hitreje in so tako zmagali s šestimi točkami raziike. b. 1. OBVESTILO PD Ivan Cankar prireja jutri, 14. t. m. tretji šahovski brioturnir za trofejo »Petih turnirjev*. Tekmovanje bo v društveni dvorani s pričetkom ob 20.30, vpisovanje pa bo odprto pol ure pred začetkom samim. Vabljeni! MLADINCI A SKUPINA Tudi v nedeljo je Primorje razočaralo, saj je komaj remiziralo s šibko Costalungo. Prosečani so zaigrali medlo in neprepričljivo na vsej fronti, posebno v obrambi. E-dina pozitivna nota srečanja sta bila oba Miličeva zadetka. V ostalih tekmah je Don Bosco odpravil žilavo enajsterico Liber-tasa od Sv. Sergija s pičlim 1:0, veliko presenečenje pa predstavlja remi Giarizzol s sicer šibkimi Cam-panellami. Na lestvici tako vodita Don Bosco in Giarizzole, ki imajo kar tri točke prednosti nad Liber-tasom od Sv. Sergija. V prihodnjem kolu se bo srečalo Primorje z Rosandro. Obe ekipi doslej nista zadovoljili in sta zaigrali pod pričakovanji. Zato bo nedeljska tekma izredno važna za obe moštvi. V nedeljo bo brez dvoma najzanimivejši spopad med pr-vouvrščenima Don Boscom in Gia-rizzolami, medtem ko bi morala S. Anna (na sliki med tekmo z Donitom) se bo morala v borbi za na- j Costalunga nadkriliti Campanelle. predovanje v 2. A L pomeriti v dodatnem srečanju še s Costalungo IZIDI: Libertas Sv. Sergij — Don NOGOMET TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH PRVENSTEV Primorje s težavo remiziralo s šibko Costalungo Brežani med začetniki nimajo možnosti za večji premik proti vrhu lestvice Bosco 0:1, Giarizzole — Campanelle 1:1, Primorje — Costalunga 2:2. Rosandra je počivala. LESTVICA: Giarizzole in Don Bosco 8, Libertas Sv. Sergij 5, Rosandra in Primorje 4, Costalunga 2, Campanelle 1. PRIHODNJE KOLO: Primorje — Rosandra, Campanelle — Costalunga, Don Bosco — Giarizzole. Libertas Sv. Sergij bo počival. B SKUPINA Union je zgubil tudi v nedeljo. Libertas Rocol se je predstavil na igrišču s samo desetimi igralci, kljub temu pa je osvojil celotni izkupiček. To jasno dokazuje, da so Podlonjerci v težki krizi. Predvsem jim manjka vratar, ki bi z zanesljivimi posegi utrdil celotno o-brambno vrsto. Sredina igrišča i-gra preveč nepovezano, napadalci pa so v ključnih trenutkih neodločni pri streljanju na nasprotnikova vrata. Zato je razumljivo, da je Union še vedno na zadnjem mestu, brez osvojene točke. Pravo presenečenje je tokrat pri- ODBOJKA TEDENSKI KOMENTAR V preteklem kolu vrsta preloženih srečanj Naše ekipe v treh skupinah na prvih mestih Turnir prijateljstva je uspel zelo dobro - Več prvenstev tik pred zaključkom D LIGA — člani Prvenstvo se v tej ligi bliža koncu. Odbojkarji GMT iz našega mesta so še vedno na vrhu lestvice. Dom iz Gorice je bil dvanajstkrat zaporedoma premagan. To je vsekakor izredno skromen izkupiček. V poslednjih dveh nastopih so za Goričane minimalni upi, da bi osvojili vsaj častni par točk. IZIDI 12. KOLA: CSI Friuli -Volley DLF 2:3, GMT Trst — Codo-gnato 3:0, De Vecchi — Ferroni 3:1, Dom Gorica — S.C. Meran 0:3. LESTVICA: GMT Trst 22, Volley Legnano 20, SC Meran in Ferroni 14, De Vecchi 10, CSI Friuli 8, Co-dognato 4, Dom Gorica brez točk. PRIHODNJE, ,13. KOLO:,,SC Meran — De Vecchi, Ferroni — GMT, Volley DLF — Dom Gorica, Codo-gnato — CSI Friuli., ,. . •• fts «i»- ..• • r. 1. DIVIZIJA — član! Prvo povratno kolo je bilo močno okrnjeno. Od petih tekem sta bili odigrani samo dve in tudi oba naša zastopnika nista igrala, ker sta bila Sloga in 01ympia iz Gorice finalista mednarodnega turnirja prijateljstva. IZIDA 10. KOLA: Torriana -Pozzo 3:0, Libertas Turjak — AS F JR 3:0. LESTVICA: Sloga 16, Are Linea in Ginnastiea Pordenon 14, 01ym-pia Gorica 12, Aurora in Libertas Turjak 8, Pozzo in Torriana 6, AS "S* c FJR in PAV Dormisch brez točk. PRIHODNJE 11. KOLO: PAV Dormisch — Ginnastiea Pordenon, 01ympia — Libertas Turjak, AS FJR — Aurora, Sloga — Torriana, Pozzo — Are Linea. 1. DIVIZIJA — članice Tudi v tej ligi je bilo predzadnje kolo okrnjeno. Igrale niso odbojkarice Sloge, ki morajo sedaj odigrati kar dve zaostali tekmi. Glede na to, da bodo slogašice v teh dveh nastopih osvojile tudi štiri točke, saj sta ASFJR in PAV Dormisch daleč slabša nasprotnika je, Sloga praktično že končni zmagovalec, zlasti ker sta v predzadnjem kolu ostala praznih rok oba najhujša tekmeca, goriška Azzur-ra in Bor. Goričanke so položile orožje v Čedadu v srečanju, ki je dvignilo precč^-pHldmik. V majhni telovadnici se je dogodilo marsikaj in še tako «domači» sodnik ne bi smel dovoliti kaj takega. Huda kriza Borovih odbojkaric se še nadaljuje. Presenetljivo dobremu prvemu delu prvenstva sledi drugi del, ki je diametralno nasoroten. IZIDA 9. KOLA: Bor - Torriana 2:3, ASFJR — Azzurra 3:1. LESTVICA: Sloga, Azzurra in Bor 10, PAV Dormisch 8, ASFJR in Torriana 6. PRIHODNJE 10. IN ZADNJE KOLO: ASFJR — PAV Dormisch, Sloga — Bor, Azzurra — Torriana. 2. DIVIZIJA — članice SKUPINA A V prvi skupini so zastopnice Bora končale prvi del prvenstva neporažene. Prijetno je presenetila prva ekipa Brega (čeprav je Breg A slabši od Brega B), ki so premagale Inter in imajo tako vse možnosti za osvojitev drugega mesta v tej skupini in se tako preriniti do finala prvih dveh iz vsake skupine. V dveh dosedanjih nastopih so pospravile par točk tudi najmlajše odbojkarice Sokola. IZIDI: Breg A — Inter 3:1, Sokol — Bor 0:3, Bor — FARIT B 3:0. LESTVICA: Bor 8, Breg A 4, Sokol 2, Inter in FARIT B brez točk. PRIHODNJE 5. IN ZADNJE KOLO 1. DELA PRVENSTVA: Sokol — Breg A, FARIT B — Inter. V tem zadnjem kolu bo počival Bor. SKUPINA B Velika favorita za končno zmago v tej skupini sta trenutno UGSS in druga ekipa Brega. Dolineanke imajo dve točki manj, ker so igrale tudi tekmo manj. Odločilen bo njun neposredni spopad in Brežan-ke so nesporno favoritinje. Trenutno je na tretjem mestu Kontovel. Tretji poraz je doživela Sloga, ki je na zadnjem mestu lestvice. IZIDI: UGSS — FARIT A 3:0, Breg B — Kontovel 3:0, FARIT A — Sloga 3:1, Kontovel — UGSS 0:3, Sloga — Kontovel 1:3. LESTVICA: UGSS 6, Breg B 4, Kontovel in FARIT A 2, Sloga 0. PRIHODNJE 5. KOLO: Breg B — Sloga, Kontovel — FARIT A. To pot bo počival UGSS. 2. DIVIZIJA — član! Preložena je bila tekma II Car-so — Breg, ker ni bilo sodnikov. Od naših ekip je za sedaj praznih rok "samo Kras, ki je bil dvakrat premagan. NEKAJ IZIDOV: S. Giacomo — Inter B 1:3, Inter B — Inter A 1:3, Kras —- S. Giacomo 2:3. LESTVICA: Inter B 4, Bor, Breg in S. Giacomo 2, II Carso, Inter A in Kras brez točk. PRIHODNJE 3. KOLO: Breg -Bor, S. Giacomo — II Carso, Inter A — Kras. V tretjem kolu počiva druga šesterka Interja. TURNIR PRIJATELJSTVA Sedmi turnir prijateljstva je prav dobro uspel. Prvi mesti sta zasluženo odšli na Reko. Vsi naši štirje finalisti so se spoprijeli z nasprotniki, od katerih so odnesli marsikaj poučnega in koristnega. G. F. ODBOJKA V PRVI SLOVENSKI LIGI Zmaga Bovca in Izole Trinajsto kolo v 1. slovenski odbojkarski ligi je bilo uspešno za oba primorska predstavnika saj so tako Izolčani kot Bovčani zabeležili zmagi z rezultatom 3:0. Izola je doma pred svojim občinstvom odpravila poprečno ekipo Mežice in se utrdila na prvem mestu. Domačini so v prvem setu vodili celo z rezultatom 10:0. Nato pa so zaigrali zelo ležerno in neodgovorno, tako da so Mežičani izenačili in celo povedli. To je bil tudi najbolj zanimiv del igre saj si Izolčani v nadaljevanju niso privoščili podobnih dogodkov. Bovčani so se v Kanalu, v derbiju za še vedno prav dobro 5. mesto, spoprijeli z ekipo Trebnjega, ki je v tem dvoboju veljala za favorita. Za igro razpoloženi Bovčani so z lahkoto dobili prvi set. Za izid srečanja je bil vsekakor odočilen drugi set. Gostje so povedli z rezultatom 7:1. Od tu naprej pa so vidno popustili in so do konca seta zbrali samo še eno točko. Tretji set je potekal pod vtisom dogodkov in preobrata v drugem setu in Bovčanom ni bilo težko izbojevati čiste zmage. V prihodnjem kolu bo ekipa Bovca prosta, moštvo Izole pa bo potovalo v Kropo, kjer bi mu zadnje-uvrščeni Plamen ne smel delati prevelikih preglavic. .IZIDI Bovec - - Trebnje 3:0 (15:7, 15:8, 15:8) Izola — Mežica 3:0 (15:11, 15:9, 15:10) LESTVICA Izola 12 11 1 34 11 22 Bled 13 10 3 35 12 20 Branik 12 9 3 27 18 18 Gaberje 12 7 5 26 19 14 Bovec 13 6 7 23 25 12 Trebnje 12 5 7 19 26 10 Novo mesto 12 4 8 17 27 8 Mežica 13 3 10 18 34 6 Plamen 13 1 12 9 36 2 E. Hvalica DIJAŠKI ŠPORT Trgovska akademija na prvem mestu Včeraj je bilo v Trstu moško medšolsko odbojkarsko prvenstvo višjih slovenskih šol. Prvo mesto je zasedla Trgovska akademija, 2. Realna gimnazija in 3. Učiteljišče. Izidi: Realna — Učiteljišče 1:1 (12:15, 15:4) Trgovska — Učiteljišče 2:0 (15:8, 15:9) Trgovska — Realna 2:0 (16:14, 15:12) Postave treh ekip: Trgovska: Križmančič, Svetina, Semolič, Kapun, Bogateč, Štrajn, Ferluga, Marušič, Kosmina. Realna: Prašelj, Milič, Brass, Bitežnik, Jazbec, Kuret, Žerjal, Sosič, Timeus, Petaros. Učiteljišče: Drasič, Žerjal, Kralj, Štrajn, Kobal, Redfern, Vitez in Mevlja. KOLESARSTVO GENK, 12. — Belgijec Eduard Janssen je zmagal v četrti etapi dirke po Belgiji, v" kateri je med mnogimi drugimi sredi nevihte odstopil tudi Eddv Merekx. Na lestvici vodi Van Springel. * * * MONTE SANTANGELO, 12. -Roberto Poggiab je zmagal v tretji etapi dirke po Apuglii. V njegovem času so prispeli na cilj še trije kolesarji: Febce Gimondi, ki je dospel z glavnino, pa je obdržal prvo mesto na lestvici. pravil Demacori, ki je premagal drugouvrščeno ekipo Libertasa od Sv. Marka. S tem so Tržačani pripomogli Cremcaffeju, da je ohranil prvo mesto. Nedeljski nasprotnik Uniona bo Demacori. Tržačani bodo hoteli ponoviti nedeljski uspeh in bodo zaigrali borbeno in zagrizeno. Podlonjerci nimajo zato nikakršnih možnosti. Libertas iz Roeola bo i-mel v gosteh nevarno ekipo S. Gio-vannija, ki se po porazu Libertasa od Sv. Marka lahko še poteguje za vstop v finale. Trdo nalogo bo imel tudi vodeči Cremcaffe, ki bo gostoval pri Muggesani. IZIDI: Libertas Sv. Marko — Demacori 0:2, Union — Libertas Rocol 0:4, S. Giovanni — Mugge-sana neod. Cremcaffe je počival. LESTVICA: Cremcaffe 9, Libertas Sv. Marko 7, Muggesana 6, S. Giovanni 5, Demacori 4, Libertas Rocol 3, Union 0. PRIHODNJE KOLO: Muggesana — Cremcaffe, Libertas Rocol — S. Giovanni, Demacori — Union. Libertas Sv. Marko bo počival. NARAŠČAJNIKI A SKUPINA V prvi skupini naraščajniškega prvenstva so odigrali prvo povratno kolo, ki ni prineslo presenetljivih rezultatov, če izvzamemo visoko zmago Edere nad Ponziano. Tržačani so se tako spet prerinili na prvo mesto lestvice, saj imajo točko prednosti pred Bregom, ki deli drugo mesto z Muggesano. Dodati pa moramo, da so odigrali Brežani tekmo manj, ker so v nedeljo počivali. Prihodnje kolo bo za naše predstavnike zelo zahtevno, saj se bodo spoprijeli z nevarno Muggesano. V prvem srečanju v Miljah so «plavi» zmagah z 1:0, čeprav niso prikazali lepe igre. Tokrat se bodo morali bolj potruditi. Remi ne služi nobeni enajsterici, kajti v tem primeru bi si lahko Edera priborila veliko prednost, poraz pa bi pomenil slovo od finalnega dela prvenstva. V ostalih tekmah bo E-dera odnesla v srečanju s Stockom celotni izkupiček, medtem ko bo dvoboj med Demacorijem in Crem-caffejem zelo izenačen. IZIDI: Edera — Ponziana 3:0, Cremcaffe — Stock 3:0, Muggesana — Demacori 4:0. Breg je počival. LESTVICA: Edera 11, Breg in Muggesana 10, Ponziana 7, Cremcaffe 5, Stock 3, Demacori 2. PRIHODNJE KOLO: Breg - Muggesana, Stock — Edera, Demacori — Cremcaffe. Ponziana bo počivala. B SKUPINA V drugi skupini bi morali odigrati štiri tekme, odigrali pa so le dve zaradi blatnih in razmočenih igrišč. Odgodili so srečanji med Gajo in Roianesejem in tekmo O-limpia Greta — Aurisina. Najzanimivejše nedeljsko srečanje med CGS in Opicino Supercaffe se je končalo neodločeno. Remi prav gotovo koristi bolj CGS, ki je tako ohranil prvo mesto in ima še vedno tri točke prednosti pred najbližjimi zasledovalci. Libertas TS in Inter SS sta se domenila za delitev točk. Nedeljski nasprotnik Gaje bo O-limpia Greta. Gajevci imajo priložnost osvojiti dve točki in si tako popraviti položaj na lestvici, saj so njihovi nasprotniki na zadnjem mestu lestvice. Opicina Supercaffe, Libertas TS in CGS bi morali po predvidevanjih premagati Roianese, oz. Aurisino in Inter SS. IZIDI: Libertas TS — Inter SS 1:1, Olimpia Greta — Aurisina odg., Roianese — Gaja odg., CGS — Opicina Supercaffe 2:2. LESTVICA: CGS 13, Opicina Supercaffe in Libertas TS 10, Aurisina, Roianese in Inter SS 7, Gaja 4, Olimpia Greta 0 točk. PRIHODNJE KOLO: Opicina Supercaffe — Roianese, Gaja — O-limpia Greta, Aurisina — Libertas TS, Inter SS — CGS. C SKUPINA Tudi v C skupini so odigrali samo dve tekmi. To pa zaradi zmešnjave, ki je nastala po odstopu Fortituda. Tokrat sta morali namreč kar dve enajsterici (Vesna in Rosandra) počivati. Vodeči ekipi Giarizzol in Triestine sta osvojili tudi tokrat celotni izkupiček. Ker nastopa Triestina izven konkurence se bo, če ne bo prišlo do kakega velikega presenečenja, uvrstila v finalni turnir enajsterica Giarizzol. Vesna bo po dveh tednih v nedeljo končno spet nastopila. Njen nasprotnik bo Esperia od Sv. Alojzija. Križani startajo na zmago, kljub temu pa ne smejo podcenjevati nasprotnika, kot so ga v prvi tekmi, ki se je končala neodločeno 1:1. Osrednja točka prihodnjega kola bo neposredno dvoboj med Giarizzolami in Triestino. Giarizzole se lahko zadovoljijo tudi z remijem. IZIDI: Giarizzole — Costalunga 2:0, Esperia Sv. Alojzij 1:4, Vesna in Rosandra sta počivali. LESTVICA: Giarizzole in Triestina 10, Rosandra 6, Costalunga 3, Vesna in Esperia Sv. Alojzij 2. PRIHODNJE KOLO: Vesna -Esperia Sv. Alojzij, Triestina — Giarizzole, Costalunga — Rosandra. ZAČETNIKI Breg je zasluženo remiziral z ekipo Esperie Pio XII. Brežani so se tako še bolj pomaknili proti vrhu lestvice, čeprav nimajo nobene možnosti več za dosego boljših mest. «P)avi» bodo odigrali prihodnje srečanje že jutri, ko se bodo spoprijeli z močno enajsterico S. Giovanni. IZIDI: Ponziana — Zaule 0:0, Triestina — Opicina Supercaffe 4:0, Tergeste — Libertas Rocol 0:2, Libertas TS — Giarizzole 0:3, S. Giovanni — Muggesana 4:0, Esperia Pio XII — Breg 0:0, Rosandra — Fortitudo odg. LESTVICA: Triestina 29. S. Giovanni 28, Giarizzole 22, Zaule 20, Opicina Supercaffe 19, Ponziana 14, Libertas Rocol 12, Breg in Esperia Pio XH 11, Libertas TS 10, Rosandra 9, Muggesana 8, Tergeste 7, Fortitudo 6. PRIHODNJE KOLO: Breg - S. Gtovanni, Rosandra — Esperia Pio Xn. Libertas TS — Muggesana, Giarizzole — Tergeste, Libertas Rocol — Triestina, Ponziana — Opicina Supercaffe, Zaule — For+Hndo. M. K. Večina derbijev med našimi ekipami se je zaključila z remijem. Izjema je bila tekma med Zarjo in Vesno, v kateri so zmagali Bazovci in so tako prekinili s tradicijo izenačenj v TATABANYA, 12. — V tekmi A skupine srednjeevropskega nogometnega pokala je zagrebški Dinamo premagal domačo Tatabanyo z 1:0. Madžari so z enakim rezultatom zmagah v Zagrebu. V tej skupini je na sporedu še ena tekma med Bologno in Tatabanyo. Če bi zmagali Italijani, bi se uvrstil v finale Dinamo, v nasprotnem primeru pa Tatabanya. Drugi finalist bo verjetno Čelik. V okviru mladinskega nogometnega tekmovanja za pokal UEFA so dosegli te izide: Poljska — Nizozemska 3:0 Francija — Wales 1:0 Belgija — Španija 2:2 jCnder Partizanski ^,el zdravnik S ptega, pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika Čg . eI>ritaj©n^rayl?al4 kai se je dalo hitro in potihoma. Slišalo kornxi od Vzdkbo'vande liit«iencev, vmes pa kakšna kletvica, t^j &bcXlni strnv°^a^ey ^jtifo previdnosti spodrsnilo na skoraj lata, rtl0rali pa7i‘!ru a’i Pa so je spotaknil ob vejo. Nosači so hii- ^ frriTNrvi • ,. » S ho in tta hi mistvili rvrpvp?* Rilpnimr Vri hi Se ig a)°- Iz vidni oko“*ških hribih se je medtem že nevarno v9*2 „ sbšalo strpram’ ^ sem -iib to Pot Poslal v smer, od koder ^šega Sem nar°čil. naj se ne oddaljujejo pre- ■ kakih 3oo ??a4a" D°volj je, da se pomaknejo do roba Jtjh b °kolico N .P° ,m daleč od bolnice in naj od tam opre-tojak aročU; aJPolje s kakega visokega drevesa. Tudi sem Pr©; 6 ha okoliši,1 ecieiJ takoj sporoči, če bo videti italijanske jPP^zuje, k 11 košeninah, drugi pa naj med tem še na-Miai5rdb sta P?c,en)a-i° in v katero smer se pomikajo te 0t. • Od izvid™ uri- Streljanje in pokanje bomb ni ho v. Zdelo to*.”* bilo še nikogar, da bi mfi poročal, po- kaj % Zdelo sp ™- m ™° 86 nik Skl©,, bkžai bolnic111 'le neverietno, da se sovražnik še ni nsvar-da so scof1' P° sireijanju in eksplozijah bomb sem 'v<> že bliže. Poslal #sm Karla Lavriča, ki je bil že od začetka v bolnici, da pogleda, kaj je z izvidnico. Kmalu se je upehan vrnil in povedal, da nikjer ni opazil nikogar od izvidnice. Vendar, da tudi sovražnikov še ni čutiti v neposredni bližini. Streljanje se še ni premaknilo bliže k nam. Njegovo poročilo me je močno zskrbelo. To pot sem namreč poslal na izvidnico le tovariše, ki so prišli z ranjenci iz Jelenovega žleba. Drugi *;o imeli dovolj opraviti z ranjenci, da so jih spravili v jamo. Obšle so me zle slutnje. Kaj, če šta tovariša zapustila svoj položaj? Tolažil sem se, da ju Karel morda ni našel? Dejal sem Karlu, naj se vrne na položaj izvidnice in naj opazuje, kakor sem prej naročil tovarišema, ko sam. ju poslal na izvidnico. Pomiril sem se. z mislijo, da se bo-sto tovariša pojavila kasneje. Morda sta menila, da še ni čas za poročanje, pa se nista oglasila Karlu. Morda sta se premaknila na drugo mesto, pa ju Karel zaradi tega ni mogel najti. No, tistih dveh tovarišev ni bilo nazaj ne takrat ne kasneje. Nikoli več ju nisem srečal. Zadnja sreda v juliju je bil pravzaprav četrti dan, odkar sem na Jelenovem žlebu sprejel ranjence in z njimi kakih 10—15 partizanov. Večinoma so to bili osvobojenci, ki so jih naše čete rešile pri Verdu iz vlaka, ki jih je peljal v internacijo, zaprte v živinskih vagonih. Rešeni internacije na Rabu ali morda tudi kje drugje, so se razporedili v partizanske enote. Mnogi med njimi so se hrabro borili kot partizani in so ostali do konca v NOV. Manjši del njih bi verjetno najraje ostal v vlaku. Ti so v rešitvi gledali predvsem možnost, da se nekako vrnejo domov v upanju, da jim bo okupator odpustil internacijo, saj so dokazali svojo lojalnost s tem, da se niso hoteli pridružiti parta^-V-m. Med njimi so bili gotovo tudi taki, ki v resnici niso bili sposobni za izredne partizanske napore. Kolikor sem mogel od njih izvedeti v teh nekaj dneh, ko so bili z menoj, so bili res skoraj vsi rešeni iz vlaka na Verdu. Z ničemer jih nisem mogel zadržati v bolnici, že na prvem sestanku na javki pred bolnico sem jim pojasnil, da bodo morali delati kot osebje v bolnici. Vsi so molče pristali. Ostali so z nami v bolnici. Že drugi in naslednji dan je vsak dan koga zmanjkalo. Zadnji dan, to je na dan, ko smo se znašli v neposredni nevarnosti in je bilo treba znositi ranjence v kraško jamo, jih je manjkalo gotovo že 5 aii 6. Tedaj pa je zmanjkala še izvidnica. Res nisem imel namena vsega osebja zadržati v bolnici, ko bo prišlo do najhujšega. Hotel sem jih uporabljati, dokler se bo dalo, do trenutka, ko bodo ranjenci na varnem in bo še mogoč organiziran umik osebja globlje v gozd. Da bi mogel spraviti vse Osebje v jamo skupaj z ranjenci, ni bilo mogoče niti misliti. -V jami namreč ni bilo dovoli prostora za okoli 40 ljudi, še ranjenci so bili prav na tesnem. Namenil sem se, da bosta z njimi največ dva zdrava. Za več ljudi tu na bilo dovolj hrane in ne dovolj vode. Drugo osebje pa naj bi se poskrilo po gozdu; eni na drevesih v gostih krošnjah, drugi morda v kakih vdolbinah ali razpokah, ki jih je bilo dovolj med skalami. .Kar se hrane in vode tiče, bo moral pač vsak zase poskrbeti. Rezerve, ki smo jih imeli v hrani in vodi, so bile namenjene le ranjencem. Za toliko osebja je ostalo bore malo. Tako qaj bi vztrajali, dokler ofenziva ne bi šla mimo, kar gotovo ne bo trajalo več' kot nekaj dni. Ko sem tovarišema to pred kakim dnem predlagal, ni nihče nič pripomnil. Kazalo je, kot da se strinjajo s tem predlogom. Sploh so se strinjali z vsem, kar sem jim predlagal. Zaradi vsega, kar so prestali, se jih je polaščala zbeganost in apatija. Med nami ni bilo nikogar, ki bi imel kaj več izkušenj s partizanstvom, zato jim je bil vsak predlog dobrodošel, saj jim je budil iskrico upanja. Od mene, zdravnika, so verjetno pričakovali več, kot sem jim dati. Teh nekaj dni, ko so bili z nami v bolnici so nekateri P-rav kmalu videli, v kako težkem položaju smo Po eden ali po dva so že od drugega dne naprej začeli zapuščati bolnico brez moje vednosti. Ti odhodi so preostale vznemirjali. Jaz pa sem se tolažil z mislijo, da se bomo laže prebijali skozi sovražnikov obroč, če nas bo manj. Vendar je večina vztrajala do zadnjega dne, vse do trenutka, ko smo spravili ranjence v kraško jamo. Tem, ki so vzdržali do zadnjega dne, nisem mogel skrivati, kje je jama. Bili so še kako potrebni, saj je veljalo hitro ukrepati. Ranjence in material je bilo treba čimprej znositi v jamo. Morali smo se tega lotiti prav vsi, kar nas je bilo v bolnici, razen tistih seveda, ki sem jih poslal ta dan v izvidnico. Vse delo je bilo že skoraj pri kraju. Ura je bila okoli tri popoldne. Poleg ranjencev je bila v jami tudi potrebna hrana in nekaj pitne vode, sanitetni material, kuhinjska posoda, o-deje, rjuhe in podobno. Ves čas, ko smo znašali ranjence in drugo v jamo, streljanje ni prenehalo. Pokalo je in bobnelo okoli nas skoraj brez prestamka. Vendar se je zdelo, da se streljanje še vedno ni kdovekaj primaknilo k nam. Še vedno ga je bilo čuti iz dokaj vame oddaljenosti. Karel je vztrajal na izvidnici. Ni se pojavljal z novimi vestmi. To, da ga ni bilo, čeprav sem ga vsak hip pričakoval, me ni preveč vznemirjalo. Zanj sem bil trdno prepričan, da bo izvršil svojo dolžnost. Z izvidnice je imel zelo dober razgled. Moral bi videti vsak premik sovražnika, bodisi če hi ta prodrl po cesti oi Hriba bodisi če bi prodiral proti nam severneje, prek okoliških travnikov. čeprav je bil naš položaj sila neugoden, če že ne kritičen, je bila sreča vsaj to, da je sovražnik prodiral proti nam samo od ene strani, od severozahoda, to je iz bloške strani. Tako smo bili varim pred napadom izza hrbta ali iz obeh bokov. V naj slabšem primeru smo se lahko takoj umaknili g.ohlje v gozd. To nas je nekoliko pomirjalo, pa smo zaradi tega svoje delo laže opravljali. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 Za SFRJ Ljubljani 501-3-270/1 Tekoči račun pri Narodni banki v Ljuoi|am J, on? «ADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22* višini enega stolpca: trgovski 200, finančno osmrtnice in sožalia 200 lir. »Mali °9 . Oglasi Za vsak mm v upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se oglasnem odaelku ali upravi, iz vseh drugih pokrajin Italije Prl Glavni urednik Stanislav Renko , Izdaja in tiska Z1T • naročajo Pr' S.P.I- 13. aprila 1973 Odgovorni urednik Gorazd Vesel NA ZAHTEVO JAVNEGA TOŽILCA V LA SPEZII Po prvem zasedanju prekinjen proces proti štirim demokratičnim sodnikom Javni tožilec je trdil, da samo višji sodni svet lahko dovoli proces proti sodniku,, ne pa minister za pravosodje - 0 vprašanju bo razpravljalo ustavno sodišče LA SPEZIA, 12. — Danes se je v La Spezii začel proces proti štirim sodnikom, ki pripadajo organizaciji «Magistratura democrati-ca» in ki so obtoženi žalitve državnega sodnega aparata, ker so na javni debati osvojili tezo, da je po vroči jeseni «prišlo do. reakcije podjetnikov in seveda sodnikov, ki so njihovi sužnji*. Obtoženi so 42-letni sodnik Marco Ramat, generalni tajnik gibanja «Magistratura democratica»; 61-letni Mario Barone, sodnik kasacijskega sodišča, svetovalec rimskega prizivnega sodišča, bivši predsednik vsedržavnega združenja sodnikov; 50-letni Luigi Di Marco sekcijski predsednik sodišča v Bariju in predsednik gibanja «Magistratura democrati-ea» in 44-letni Generoso Petrella, sodnik milanskega sodišča in senator KPI. Ob priliki tega procesa se je Petrella odpovedal parla mentarni imuniteti in senat je zato dal dovoljenje za sodni postopek proti njemu. Proces je bil prekinjen po prvem zasedanju, ker so sodniki sprejeli tezo javnega tožilca, da mora u-stavno sodišče odločati ali lahko pravosodni minister da dovoljenje za sodni postopek proti sodnikom ali pa je to dovoljenje v izključni pristojnosti višjega sodnega sveta. Zborovanje, ki je privedlo sodnike pred sodišče, je bilo poleti leta 1970. Obtoženi sodniki so izrazili svojo solidarnost kolegu Fran-cescu Maroneju, ki je med debato na temo «Politične pravice sodnikov in represija v sodni palači* izjavil, da so sodniki «le služabniki podjetnikov* in da so po vroči jeseni «spet povzeli stara določila fašističnega zakonika in jih aplicirali na procesih proti delavcem*. Ker je bil dr. Marone obtožen so štirje sodniki sklicali javno zborovanje, na katerem so izjavili, da se popolnoma strinjajo z Maroneje-vimd izjavami in so prevzeli odgovornost za tezo, ki jo je Marone razvil. Na pritisk desničarskih krogov je pravosodni minister dal dovoljenje za proces proti štirim sodnikom. Sam javni tožilec je, kot smo že omenili v začetku procesa zahteval, naj o tem ministrovem ravnanju odloča ustavno sodišče in je pribil, da je le višji sodni svet pristojen za odločanje o sodnem postopku proti nekemu sodniku v luči principa popolne avtonomije sodne oblasti. Branilci obtoženih sodnikov so zahtevali naj sodišče razveljavi obtožbo, ker je obtožnica v nasprotju z določili ustave, a sodniki niso sprejeli njihovih tez. c Obtožnica — je poudaril odvetnik DelTAndro, demokrščanski poslanec in bivši podtajnik za pravosodje — je v nasprotju z 2. členom ustave, ki zagotavlja vsakomur svobodo kritike. Dejstvo, da je v našem zakoniku določilo, ki kaznuje «prekrške izražanja osebnega mnenja* dokazuje zaostalost našega zakonika. Dejstvo je tudi, da je to prvič odkar je bila zedinjena Italija, da se začne proces proti sodnikom za ta prestopek*. «Marsikdo se zgraža — je pribil Del- 1’Andro — ker se obtoženi sodniki zanimajo za politiko. Nekateri sodijo, da sta sodstvo in politika dve povsem ločeni področji, kar pa je absurdno, kajti zakonik ne sme biti le orožje za obrambo pač pa mora postati spodbuda za napredek*. Odvetnik Malagugini pa je poudaril, da ni naključje, da se je proces začel v trenutku, «ko dobro znani krogi hočejo vzpostaviti v Italiji policijski red». Istega mnenja je bil tudi socialistični poslanec odv. Bellar-dini, ki je med drugim poudaril, da je minister namenoma dal dovoljenje za sodni postopek. Branilci so tudi podčrtali, da so obtoženci namenoma kršili zakon, da bi konkretno poudarili pravico vsakogar, da izraža svojo kritiko. Po govoru odvetnikov je prosila za besedo belgijska odvetnica Cecile Draps, ki je hotela izraziti obtožencem solidarnost naprednih evropskih juristov. Evropsko združenje juristov se je namreč sestalo pred enim me- secem v Belgiji, da bi odločno obsodilo sodni postopek proti štirim italijanskim sodnikom in je ob tej priliki pripravilo solidarnostni dokument. Sodniki niso dovolili Drapsovi, da bi govorila, češ da pravilnik tega ne dovoljuje. «Dovolili .so mi govoriti tudi v Alžiriji na procesih proti partizanom Osvobodilne fronte — je reagirala Drapsova in prosila sodnike. — Zakaj mi ne dovolite prebrati te izjavi?*. Ko je sodišče ponovno odbilo njeno zahtevo je občinstvo ostro protestiralo. Sodna palača v La Spezii je bila obkoljena z dvema odredoma policijskih agentov in orožnikov, ki so pregledati poslopje pred začetkom sodne razprave. Ta izredni varnostni ukrep so utemeljiti tudi z dejstvom, da je dr. Ramat v prejšnjih dneh dobil grozilno pismo od skrajno desničarske organizacije «Giustizie,ri d’Italia», v katerem je bilo med drugim napisano: «To je le predujem za atentat proti tebi*. PO OSTRI BITKI S FLORENTINCEM PIERINIJEM Cinzia Salvatori ohranila naslov prvakinje oddaje «Rischiatutto» Prvič odkar nastopa na televiziji je Cinzia stavila pol milijona lir na «lveganje» MILAN, 12. — Cinzia Salvatori je tudi danes ohranila naslov prvakinje popularne televizijske oddaje «Rischiatutto» in je poleg tega osvojila zanjo nenavadno visoko vsoto: skoraj tri milijone in pol tir. Po četrtem nastopu na televiziji je tako osvojila skoraj deset milijonov lir, kar za 18-letno dijakinjo res niso mačje solze. Po oddaji je mlada prvakinja priznala, da se je bala tekmecev, ki sta bila res dobro pripravljena. Morala je opustiti svojo običajno taktiko in enkrat je stavila na rtveganje* kar pol milijona lir. Poleg Cinzie Salvatori sta danes tekmovala še Enzo Pierini iz Firenc, ki je odgovarjal na vprašanja o zemljepisu Italije in bivši tenor Michelangelo Macaluso, ki je znal skoraj vse o operni glasbi. Perini si je po prvih desetih preliminarnih vprašanjih zagotovil majhno prednost. Prvakinja je, prvič od kar nastopa na televizijski oddaji, napačno odgovorila na vpra- aiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii PRED ZLOMOM L0N N0L0VEGA REŽIMA V KAMBODŽI Dilema politike ZDA v Indokini: dosleden mir ali nadaljevanje vojne Čuenlaj izjavlja, da bo LR Kitajska podpirala kamboško ljudstvo v boju proti ameriški agresiji - Nixon se posvetuje s sodelavci o nastalem položaju PEKING, 12. — Kitajski prvi minister Čuenlaj je danes ponovno potrdil, da bo LR Kitajska nudila kamboškemu ljudstvu vso pomoč v boju proti ameriški agresiji. Čuenlaj je nadalje izjavil, da je Samdeh Sihanuk poglavar kamboške vlade in «da so že šteti dnevi življenja klike gen. Lon Nola*. Čuenlaj je podal te izjave na slavnostnem kosilu v čast princa Sihanuka, ki se je v teh dneh vrnil s svojega potovanja po Kambodži. V Saigonu in drugih prestolnicah indokitajskih držav, ki so navezane na zahod (se pravi na ZDA), so menili, da je bilo Sihanu-kovo potovanje po Kambodži izmišljeno. Sihanuk je s fotografskimi posnetki dokazal verodostojnost svojih izjav V svojem govoru na slavnostnem kosilu je Sihanuk odločno zanikal, da bi se v Kambodži borile enote severnovietnamske vojske. «Proti režimu Lon Nola se borimo izključno s silami našega kamboškega naroda — je dejal. Res pa je, da Amerikanci podpirajo z vsemi svojimi letalskimi silami Lon Nola. Amerikanci in saigonski režim pa trdijo, da v Kambodži delujejo severnovietnamske vojaške enote, ki med drugim zasedajo vse pomembne postojanke vzdolž meje. Vojaški položaj Lon Nolovega režima je v tem trenutku zelo šibak. Utegnilo bi se celo domnevati, da bo prišlo v kratkem do popolnega zloma. Glavno mesto Phnom Penh prekinitev procesa pomiritve. je praktično popolnoma obkoljeno, Lon Nolova vojska še vzdrži na nekaterih položajih samo s pomočjo množičnih posegov ameriškega letalstva. Položaj v mestu samem je posta nevzdržen do takšne mere, da so morale družine raznih diplomatskih predstavništev zahodnih dežel zapustiti prestolnico. Kaj se pravzaprav dogaja v Kambodži, je v tem trenutku težko pojasniti. Gotovo je le, da je Pentagon izdelal po sklenitvi krhkega miru v Vietnamu poseben načrt, ki naj bi o-mogočil, v novih spremenjenih okoliščinah, nadvlado konservativnih sil v Južnem Vietnamu, v Kambodži, Laosu ter sploh na vsem Indokitaj-skem in bližnjem področju. Temu načrtu so verjetno podrejene sploh vse politične, vojaške in polvojaške pobude v samem Južnem Vietnamu, Kambodži itd. Pri izvajanju tega načrta pa se je nekaj zataknilo. Nenadoma je Amerikancem postalo jasno. da je nemogoče skleniti mir s Hanciem ter pri tem nadaljevati z agresivno politiko na celotnem indo-kitajskem področju. Mir je nedeljiv ter se je zato pred Washingtonom postavila dilema: spoštovati sprejete obveznosti ter prisiliti saigonski režim, da tudi on te obveznosti spoštuje ter urediti vprašanje odnosov s Kambodžo, se pravi izvesti do kraja načrt pomirjevalne politike. Na drugi strani pa se odpira možnost ponovne intervencije ameriških sil v Vietnamu ter V tem zapletenem in težkem položaju je predsednik Nixon sklical svoje najpomembnejše vojaške, diplomatske in obveščevalne sodelavce z namenom, da bi skupaj izdelati načrt za bodočo akcijo ZDA na indokitajskem področju. Kaj so skleniti na posvetovanju se ne ve. V ameriških uradnih krogih so izjaviti, da je posvetovanje bilo v ozračju, ki ne kaže na krizo, toda na splošno prevladuje mnenje, da je položaj precej resen. Zabeležiti je treba še, da je senator Fulbright skupaj s svojimi somišljeniki sprožil ostro kampanjo proti Nixonu ter zahteval, da se odvzame predsedniku možnost, c'a na lastno pest odloča glede vojaških akcij v Kambodži. Na kraju naj še omenimo, da se je južnovietacmski predsednik Van Thieu vrnil s svojega obiska v ZDA. in v Evropi ter dospel najprej v Seul. Danes je odpotoval iz Seula v Tajpeh. Mednarodna kontrolna in nadzorna komisija je poslala svojo delegacijo v kraj, kjer je padel helikopter komisije za premirje v Vietnamu. Kot je znano, so pri nesreči izgubili življenje štirje člani komisije (dva Madžara, en Kanadčan in en Indonezijec). Komisija je ugotovila dejansko stanje, toda ni izrazila mnenja glede vzrokov nesreče. šanje o grških dramaturgih in je osvojila le 230 tisoč tir. Tretji je bil Macaluso z 200 tisoč lirami. Cinzia pa je šla takoj v protinapad ter je našla «tveganje» že ob tretjem vprašanju. Znala je, da bi jo tekmeca rada spodrinila s prestola in zato je stavila vse kar je imela, ne da hi trenila. Pravilno je odgovorila in si pridobila znaten naskok. Po svoji stari navadi je zavrnila en «superjolly* in igra se je nadaljevala. Vprašanja o nogometu (tekmovalci so morati odgovarjati še na vprašanja o francoski literaturi, slikarjih 19. stoletja, dialektnem gledališču, foto pressu in izmišljenih junakih) so prinesla srečo Ma-calusu. ki je pravilno odgovoril na štiri vprašanja zapovrstjo (o-svojil je 140 tisoč tir), pri petem pa je našel «tveganje» in se mu je zataknilo: ni vedel namreč odgovoriti na vprašanje koliko časa je Combi uspešno branil vrata italijanske državne reprezentance. Izguba bi še ne bila tragična, a bivšemu tenorju je srce padlo v hlače in se ni znal več vključiti v boj za prvo mesto. Začela se je ostra bitka med Cin-zio in Pierini jem: s pravilnim odgovorom na «tveganje» o francoski literaturi je osvojil 300 tisoč lir, drugih 200 pa je spravil v malho s «superjollyjem». Prvakinja pa ni zaostajala za njim. Preskakovala je z enega argumenta na drugega in iskala «tveganja*: našla je dva in se zavarovala pred vsakršnim Pierinijevim naskokom. Prvič je stavila 200 tisoč lir, drugič pa kar pol milijona: strah, da bi izgubila naslov jo je spodbudil, da je tvegala več kot običajno. Pierini pa se ni vdal in ob koncu je imel možnost nadkrititi prvakinjo. Poiskal je in našel zadnje «tveganje», ki je bilo skrito za vprašanjem za 60 tisoč tir o slikarjih 19. stoletja. Stavil je 550 tisoč, kar bi mu omogočilo, da se vsidra na prvo mesto. Ni pa spoznal De Nittisove slike «De Py-ramides* in upanje, da bi izpodrinil Cinzio s prestola, je splavalo po vodi, čeprav je pravilno odgovoril še na pet vprašanj in je zadel tudi en «superjolly». Ob koncu prvega dela igre je bila Cinzia na prvem mestu z 1 milijonom in 730 tisoč lirami, drugi je bil Pierini z 800 tisoč lirami, tretji pa Macaluso s 70 tisoč lirami. Po običajni igrici z gledalci, med katero sta Angelo Gallipoti in Dolores Di Cagliari sklenila z Mikom dobro kupčijo (prodala sta mu za 50 tisoč lir bon za nakup banane) so ugasnile luči v dvorani, zatrobile so trobente in vsi so se pripravili na odločilno bitko. Prvi je bil na vrsti Macaluso, ki je napačno odgovoril na vprašanjem operi «Madama Butterfly»: to je bila vsekakor nepričakovana napaka, saj je bivši tenor prvič nastopil prav v tej operi. Pierinj je brez težave naštel sedem največjih italijanskih otokov poleg Sardinje in Sicilije, naslova ni osvojil, lahko pa se je potolažil s poldrugim milijončkom lir. Zadnja je bila na vrsti Cinzia. Pravilno je odgovorila na podvojilno vprašanje, osvojila 3 milijone in pol lir in je že takoj začela misliti na prihodnjo bitko. Priznala je, da je nekoliko utrujena in je potožila, da so vprašanja vsak teden bolj komplicirana. Nekoliko je shujšala, poleg tega pa tudi prejšnji teden ni šla v šolo in čez dva meseca jo čaka zrelostni izpit. MILAN, 12. — Vse kaže, da so preiskovalci, ki vodijo preiskavo o smrti milanskega policijskega komisarja Luigija Calabresija, odkriti neko «superpričo». In glej čudno naključje: po poročanju italijanskih listov, naj bi bil tudi telefon priče pod nadzorstvom. V tej zvezi je med preiskovalci precej razširjeno prepričanje, da je prisluškovalno napravo vtaknil e-den od mandantov umora. Očitno pa je, da so za ime omenjene priče vedeli le sodniki, policijski funkcionarji in visoki državni funkcionarji. TRŽAŠKI DNEVNIK DREVI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU Letošnja druga premih Slov. amaterskega gledališča SAG bo v režijski postavitvi Adrijana Rustja upri-°rl lo dramsko epizodo Arkadyja Leokuma «Sovraznika cvoiifl* večkrat prihajal v spor s s toj __u m-V. ___ j„i,i razKr Po gostovanjih na nekaterih večjih odrih Tržaškega ozemlja in v slovenski Istri ter pred nedeljskim odhodom v Ljubljano s farso Jožeta Javorška «Povečevalno steklo*, se bo drevi ob 21. uri v Slovenskem dijaškem domu spet odgrnil zastor nad novo premiero Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu. Naslov dela, ki ga bo gledališče predstavilo, je «Sovražni-ka?», napisal pa ga je nemški dramatik ruskega porekla Arkadv Leo-kum. Delo in avtor sta med širšo javnostjo neznana, čeprav igrajo «Sovražnika» v Zvezni republiki Nemčiji že vrsto let, sam Leo-kum, ki živi že skoraj štirideset let v ZDA, pa si vse bolj in bolj utira pot v evropski gledališki svet. Leokumova igra je po podatkih; ki so nam na razpolago, avtobiografska enodejanka, saj se je avtor kot priseljenec v ZDA počutil kot človek nižjega ranga, kot iz-žeman delavec — natakar, ki je gosti. Tako nam v delu raz svoje trdo aklimatizacijsko življe- iiiiiiiiimiiiimiimimiiiimiiimiuiiiiiiiiiviiimiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimuimiiiimmiiiiiiiiiiiiii V ZNAK SOLIDARNOSTI Z ILEGALNIMI SINDIKATI Protestne stavke španskih delavcev Proteste je sprožil 5. kongres uradnih Francovih sindikatov BARCELONA, 12. — Danes se je i organizacij se zahteva tudi osvo-začel v Madridu 5. kongres Špan-1 bodlitev oseb, ki so priprte zaradi skih uradnih sindikatov. Dogodek je sprožil ostro reakcijo ilegalnih španskih sindikalnih organizacij, ki smatrajo uradne sindikate za slepo orodje v rokah Francovega režima ter zato kot protidelavske organizacije. Protest sta izraziti predvsem dve ilegalni sindikalni organizaciji, in sicer «Confederation general de tra-bajo* (Generalna konfederacija dela) in socialistična «Union sindical obrera* (Delavska sindikalna zveza). Obe organizaciji sta podpisati skupno izjavo, ki sta jo poslali tisku in v kateri zahtevata, naj mednarodne sindikalne organizacije demokratičnih držav zavzamejo odklonilno stališče do španskih uradi-nih sindikatov. Obe organizaciji zahtevata cd organizacij drugih držav tradicionalno solidarnost, ker samo ilegalne sindikalne organizacije predstavljajo resnično delavsko gibanje. V dokumentu se obsoja madridski kongres kot protidelavski in protidemokratičen. Nadalje se žigosa val divje gonje proti delavskemu gibanju v Španiji. V manifestu, ki je bil poslan tudi raznim sindikalnim organizacijam drugih držav, se zahteva naj te nastopijo na mednarodnih organizacijah sindikalnega gibanja, ki naj bi morati obsoditi zatiranje delavskega gibanja v Španiji. V dokumentu obeh sindikalnih kako dobiti avto R5 v dar in imeti bolj elegantnega moža Pridi k nam. čakajo te velike pomladne in poletne novosti za tvojega moža. Lahen gabarden, klasična eleganca vvallesa, oknasti vzorci, blazerji. In potem še jeans, bombaž, svila. Moda belega. Toliko, toliko reči, da narediš iz tvojega soproga moža, ki ti bo všeč od nog do glave. Zakaj ne tudi s popolnoma novim avtom: z zelo simpatičnim Renaultom 5TL, ki ga lahko dobiš s tem, da izpolniš listek ter ga vržeš v poseben nabiralnik, ki je v veleblagovnici. Pridi nas obiskat. Od 26. marca do 16. junija bo za dobitek dvanajst Renaultov 5TL po eden vsak teden. Mar hočeš izgubiti priložnost, da ga bo vozil tako eleganten mož? com moda za moške svojega političnega ati sindikalnega prenričania. Španska mladinska gibanja so medtem pozvala delavce, naj stavkajo 24 ur. Ne ve se še točno, koliko delavcev je odgovorilo na ta poziv. Gotovo je, da je posebno v Barceloni in Kataloniji stavkalo vsaj četrt ure 40.000 delavcev. S tem so delavci hoteli dokazati svo- ZMAGA Ženska je zavzela še eno tradicionalno moško trdnjavo, v kateri se je atavičen moški ponos krčevito branil: bikoborbo. Bitko je zmagalo 25-letno ljubko in svetlolaso dekle An-gelita Hernandez, kateri je madridsko sodišče priznalo pravico. da se v areni spopade z bikom. «To ni le moja osebna zmaga — je izjavila ljubka Ange-lita — gač pa je zmaga ženskega gibanja». Dekle se je že spopadlo z biki v južnoameriških arenah, kjer imajo oiko-borke iste pravice kot bikoborci, vsekakor pa je dober del španskih ljubiteljev tradicionalne bikoborbe ogorčen nad odločitvijo madridskega sodišča. Tudi v španskem parlamentu se je razvila precej ostra debata o tem vprašanju in tradicionalisti so zlasti poudarili nevarnost, da se stara umetnost bikoborbe spremeni v cirkus za turiste. «Bikoborba je posel za moške — je poudaril star ljubitelj tega športa in pribil — mi ne potrebujemo svetlolasih deklet s provokantnimi prsmi, vsaj v areni ne». Angelita pa je kljub odporu izvojevala še eno zmago: njeni mlternativv> (gre za neke vrste diplomsko ekshibicijo mladega bikoborca) bo prisostvoval kralj španskih aren Manuel Benitez, ki so mu nadeli vzdevek «El Cor-dobez». NAIVNOST Policijski agenti v Cincinnatiju so aretirali 20 mladeničev, ki so organizirali cmarijuana party» v svojem stanovanju. Ko je policija vdrla v stanovanje je bila veselica na višku: nekateri so kadili opojne cigarete, drugi so kuhali čaj z marijuano, tretji so z mamilom pripravljali puding, nekateri pa so metali marijuano v ogenj, ki je opojno prasketal na ognjišču. Osladen dim mamila se je razširil po Vsej četrti in priklical pozornost policistov, ki so kmalu Treccani na temo «Uroetnos porniško gibanje*. Hudo ranjen ^rža^fsnreče zaradi prometne n med Izolo in Kopr°med Včeraj se je na c(^ e$re je tranjih in možganskih Pj* ^ se a Valenta, ki je nočniTrst, vračal z avtom g®ororB Preostrem ovinku pred K . v . _____in zlelet._o da ni utonil, ob tr po ' ^ pa se je udaril m r g0 ga telesu. Iz razbitega s0 p {e. tegnili avtomobilisti, ilic0. A ~ žiti mimo in obvestiti j pre šilnim vozom s° J od liali v izolsko bolnišnico. oživlj^ ljali v izolsko _ _ v tržaško središče Tu so .. _ 5 SSSgi ponesrečil. Vzroki ni, domnevajo P .. nadzorstvo nad vozilo tike hitrosti. dela v “S il*»! SAN LUIS, 12. — Novi argentinski predsednik. Hector Campora je izjavil, da se bo bivši predsednik Peron za stalno naselil v Argentini po ustanovitvi nove vlade. MSK ŽS& dalj časa zahajal v avtn na Opčinah in v sVJelice-šal zavajati mlade Obesila se je Ajjjj trupj .Včeraj popoldne f $ Co< Mano Sde Sp Nicolo & jn je bila že dalj raj dopoldne so sos®^peIn s‘?” id Ijivo ropotanje v ^1,0^ nju. Zato so poklica* je ^ Rdeči križ, toda bdo^ m n pozno. Zdravnik or. poifl°c gel več nuditi nobene P' 52-letne Marie ki se je obesila J, vanju v Ul. o-