V zaklenjeni vitrini — Tru-barjev abeccdnik, v spominu iz otroštva Krpanova kobilica, kij in mesarica, odzvanja še Pre-šernova zdravljica, med tatove in hudodelce pahnjen hlapec Jernejsprašuje, kje jepostava in pravica, odprto ostaja Zupanči- Ob slovenskem kulturnem prazniku čevo vprašanje o poetovem dolgu, ziblje nas misel Kajuha, da Slovenci nismo trhle bilke. ki po toči ovene... Počasi in ubrano se razteg-nejo harmonike orkestra Vide Pregarc, Vevška godba nas z budnico premoti v jutru praz-ničnem, zapojo pevci bizoviški, pozdravljajo nas likovniki-sa-morastniki, pa plesne skupine, šolska kulturna društva, gleda-liške druzine... Učilne zidane so v glasbeni šoli že nekaj časa pretesne, vse več radovednih iskalcev kulture je v knjižnici Joieta Mazovca... KULTURA! Teimamo radi? Radi te imamo! Smo dovoljpo- nosni nate? Premalo smopono-sni! Si še vedno le za okras? Pomembno vprašanje... Imamo dovolj razumevanja zate? Kako iivijo kulturni delavci, kako jih spoštujemo, kako jim pomagamo, kako sodelujemo in snujemo z njimi? Tako veliko pisanih, pomembnih in težkih vprašanj se iskri ob slovenskem kulturnem prazniku! In prav vsa so vezana na razvoj našega vsakdana, na razvoj našega živ-Ijenja! Prevečkrat odrivamo (ko se pehamo za različnimi material-nimi dobrinami) pomembnosi kulture na rob vsakdanjega živ-Ijenja, tiste kulture, ki je vezana na temeljno kulturno dejanje — naše delo, na kulturo medseboj-nih odnosov, na odnos do pre-teklosri, na našopolitično kultu-rof Ob prazniku, pa je drugače; v sebi čutimo sile, odgovornost za nadaljnji razvoj slovenske kul- ture, govorimo na sestankih, da kultura ni zgolj poraba, zatrju-jemo, kako pomembna je ta naša kultura in delimo si naloge, pomembne za razvoj te naše kulture, odpremo knjigo, spo-mnimo se kakšne lepe Prešer-nove pesmi... Slep je, kdor se s petjem uk-varja? Ko smo te dnl sprejeli nove pomembne stabilizacijske ukrepe, smo spet ugotovili, kako težak postaja položaj kul-ture... PA VENDAR—nismotrhle bilke: več kot sto tisoč Sloven-cev poje, igra v gledaliških sku- pinah, piše,_riše, itd. Brez njih si ne moremo predstavljati pclnej-Sega iivljenja in slovenske kul-ture. Kulturnemu delu leh Ijudi naj velja naša praznična čestit-ka, zanimanje za njihovo delo naj ne bo le praznična enode-janka, niti ne narejena odgo- vornost. Z iskrenim delovnim ponosom ter pravilnim odno-som se ozirajmo k številnim dragocenim kulturnim LJU-DEM! Predsednik Zveze kulturnih organizacij Lj. Moste-Polje SREČKO ČOŽ