Poštnina plačana v gotovini Ureja: glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Stane Primožič — predsednik, Ivan Mauser — podpredsednik in člani: Olga Abramič, dipl. inž., Jošt Bajželj, Marinka Farčnik, Zlata Hunter in Slavka Rojina. Tisk: CP »Gorenjski tisk« v Kranju LETO XV. — 28. II. 1971 — Št. 2 tehstilec GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ Iz vsebine: — Delavski svet — Tekstilindus na sejmu »Moda 71« — Akcijski program — naša glavna naloga — Saj je vse naše! — Mladina o sebi — 2. nagradna križanka Delavski svet 8. februarja se je delavski svet sestal na svoji 8. seji. Obravnaval in potrdil je akcijski program delovnih enot za leto 1971 zaradi zboljšanja ekonomskega položaja podjetja, sprejel spremembe in dopolnitve nekaterih splošnih aktov, sprejel načrt o številu in vrsti pripravnikov ter obravnaval še nekatere druge stvari. Poročilo o izvajanju sprejetih Vse proizvodne obrate spremlja sklepov 7. seje delavskega sveta močno pomanjkanje delovne sile je podal Zvone Cerne: na ključnih delovnih mestih, nove delovne sile pa nam ne uspe dobi-Tehnični sektor je v sodelova- ^ je gorenjsko področje izčr-nju z obratovodstvi ponovno pro- pan0j poleg tega pa ljudi odvrača učil problem prestavitve Lesson troizmensko delo, da bi se zapo- ^ 1 ^ Xamav ozi id ìirr/vtmrìln .... ■ 1 1* stroja, pri čemer se je ugotovilo da se stroj brez nadaljnega lahko postavi na prostor, ki je bil prvot- obratovanju. siili pri nas, zato bomo morali postopoma preiti k dvoizmenske- no za to določen. Delovne enote so tudi predlaga- Nadalje se je z obratovodstvom le, naj bi se nočno delo ob sobo-plemenitilnice I tudi proučila nuj- tah ukinilo in preneslo na proste na nabava potrebne opreme za sobote dopoldne. Tehnični sektor barvno kuhinjo. Potrebna bo ce- je predlog proučil in prišel do lotna preureditev, saj je delo zelo zaključka, naj bi se za tako obra-otežkočeno zaradi delovnih razmer tovanje izvedla 3-mesečna po-in nesodobne opreme. V ta namen skusna doba. Težava je edino za sta bila napravljena že dva progra- vzdrževalce, ki se bodo morali ma s strani firme Heberlein iz Švi- prilagoditi tem zamenjavam, ce, napravila pa se bo ponovna Na delovnih sestankih se je raz-dopolnitev. Začetna dela se bodo pravljalo tudi o problemu prevo-pričela še letos, ne bodo pa do- zov na delo. Vsekakor bo treba končana. odhode in prihode avtobusov pri- „ , .„ . ,, . , . . lagoditi tako, da delavci ne bodo Tehnični sektor je bil s strani pred£asno zapuščali delovnih mest delavskega sveta zadolžen tudi za Qz zamujali dela. pregled operativnega plana proiz- . vodnje za leto 1971 s tem, da po Delavski svet je za tem soglasno možnosti zmanjša proizvodnjo tka- sprejel naslednje sklepe:^ nin iz nizkih številk preje za potre- Sprejme se akcijski program vanjske zadeve nima kompetence, da bi sam odločal o odobritvi kredita ali dodelitvi stanovanj, ker nihče od navedenih ni na prioritetni 'listi pričakovalcev, niti nima 3-letne zaposlitve. V obeh primerih gre za nujno potreben strokovni kader. Delavski svet je za tem sprejel naslednji sklep: 1. Korelc Jožetu se odobri odkup dvo in pol sobnega stanovanja številka 6 v I. nadstropju v bloku 14 a. 2. Ljubiš! Stojiljkovič se odobri odkup garsonjere številka 9 v I. nadstropju bloka št. 14 a. 3. Imenovanima se odobri kredit pod pogoji, določenimi v Pravilniku o delitvi stanovanj in posojil. 5. OBRAVNAVANJE IN SPREJEM NAČRTA O ŠTEVILU IN VRSTI PRIPRAVNIKOV ZA LETO 1971 Načrt o številu in vrsti pripravnikov za leto 1971 je podrobno obrazložil direktor kadrovskega sektorja. Po zakonu o obveznem sprejemanju pripravnikov in o urejanju pripravništva v delovnih organizacijah je potrebno določiti število in vrsto pripravnikov v skladu z dejavnostjo delovne organizacije, njenimi potrebami, v skladu z razvojnim programom in pa zato, da se diplomantom šol omogoči pridobiti s praktičnim delom strokovno usposobljenost. Načrt je potrebno predložiti Skupščini občine Kranj, ki mora dati nanj soglasje. Skupno bo podjetje sprejelo 60 pripravnikov, od tega bo 10 štipendistov. Zaposlitev bo možna takoj. Ker podjetje nima na razpolago stanovanj, bo sprejemalo predvsem pripravnike iz gorenjskega področja. Trajanje ter način prenehanja pripravniške dobe so urejeni v Pravilniku o delovnih razmerjih in v Pravilniku za opravljanje izpitov pripravnikov, nagrajevanje pa v Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Delavski svet je za tem soglasno sprejel naslednji sklep: 1. Sprejme se načrt o številu in vrsti pripravnikov za leto 1971, kot je bil predložen. 6. SKLEPANJE O PRISTOPU K POSLOVNEMU ZDRUŽENJU BOMBAŽNE INDUSTRIJE JUGOSLAVIJE Poročilo je podal sekretar dr. Miro Dolžan, ki je najprej navedel motive za ustanovitev Poslovnega združenja. Pokazalo se je namreč, da nastopajo podjetja bombažne stroke preveč razdrobljeno in nemoteno, zato ne dosegajo uspehov pri uveljavljanju svojih zahtev oziroma potreb. Slična združenja imajo že vse ostale industrijske panoge, ki tudi dosegajo boljše uspehe pri uveljavljanju svojih stališč. Tudi v okviru tekstilne industrije imajo tovrstna združenja — volnarji, konfekcionarji in drugi. Ustanovitev in pristop v članstvo Poslovnega združenja bombažne industrije sta vsekakor nujna in utemeljena. Delavski svet je za tem soglasno sprejel naslednje sklepe: 1. Podjetje pristopi v članstvo Poslovnega združenja bombažne industrije Jugoslavije v Beogradu. 2. Odobri se pogodba o ustanovitvi Poslovnega združenja bombažne industrije Jugoslavije, kot je bila predložena. Za podpis pogodbe se pooblašča glavnega direktorja Dušana Horjaka. 3. Za stalnega predstavnika podjetja v upravnem odboru Poslovnega združenja bombažne industrije Jugoslavije se za dobo 2 let imenuje Anton Care, komercialni direktor, za njegovega namestnika pa Dušan Horjak, glavni direktor. S. R. be domačega tržišča. Dejansko je delovnih enot za leto 1971 zaradi res, da sta predilnica in tkalnica precej obremenjeni z nizkimi številkami, ena ima težave na predi! nih strojih, druga pa zaradi nati-kalk. Ugotovilo se je, da je večina artiklov že zaključenih in se od podjetja, kot je bil predložen. 2. Poročilo o delovnih sestankih v delovnih enotah se vzame na znanje, kot je bilo predloženo. 3. Strokovne službe se zadolži, Tekstilindus na sejmu „Moda 71“ planirane količine ne da odstopiti, da ker je komercialni sektor ž,e za- " 1 kij učil pogodbe in se mora blago zaradi tega izdelati. ga programa in da ob koncu I. polletja predlože poročilo 'o doseženih uspehih oziroma rezultatih. 4. Za dobo 3 mesecev se nočno delo ob sobotah prenese na proste sobote dopoldne. Vzdrževalni obrat se zadolži, da zagotovi nemoten potek dela. 5. Kadrovski sektor se zadolži, da z avtobusnimi podjetji uredi ________ problem glede prevozov delavcev 2. OBRAVNAVANJE IN SPREJEM £a delo -n dela AKCIJSKEGA PROGRAMA Delavski svet je za tem soglasno sprejel naslednji sklep: 1. Potrdi se zapisnik 7. redne seje Delavskega sveta z dne 29. 12. 1970 kot je bil predložen. DELOVNIH ENOT ZA LETO 1971 ZARADI ZBOLJŠANJA EKONOMSKEGA POLOŽAJA PODJETJA 3. SPREJEM SPREMEMB IN DOPOLNITEV NEKATERIH SPLOŠNIH AKTOV Direktor kadrovskega sektorja V mesecu januarju so bili po je obrazložil nekatere spremembe vseh delovnih enotah organizirani in dopolnitve splošnih aktov pod-delovni sestanki, kjer se je za vsa- jetja, nakar so bili sprejeti nasled-ko enoto posebej obravnaval akcij- nji sklepi: ski program. 1. Potrdijo se spremembe in do- dane kolektiva smo na ta način polnitve naslednjih splošnih aktov seznanili s problematiko podjetja ^ot so predložene: in kakšne naloge nas čakajo, da bomo odpravili težave, v katerih se nahajamo in tako izboljšali finančno situacijo. Naloga strokov- nih služb je, da spremlja izvajanje slovne tajnosti Pravilnika o organizaciji varstva pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami, —■ Pravilnika o varovanju po- nalog akcijskega programa, tako da bomo v I. polletju lahko prikazali realizacijo nalog. Januarska izpolnitev plana nima razveseljivih rezultatov, le-ti pa niso odločujoči za celoletno situacijo. Zaradi tega je v nekaterih enotah nastalo precejšnje nezadovoljstvo, ko je bilo znano, v kakšni višini bodo izplačani osebni dohodki (vzdrževalni obrat in tkalnica II). V januarju je izpadel en delovni dan, ki je prestavljen na zadnjo soboto v februarju, vendar kljub temu, da bi ta dan delali, ne bi 100 %-no dosegli plana. Vsem zaposlenim nam mora biti jasno, ske zadeve Jože Petelin je poročal, da za osebne dohodke ne moremo da je odbor obravnaval primer dobiti nikakih posojil ali dotacij, Korelc Jožeta in zakoncev Stojilj-temveč le na podlagi ustvarjenih kovič. Po Pravilniku o delitvi sta-rezultatov dela. novanj in posojil odbor za stano- — Pravilnika o knjigovodstvu, — Pravilnika o določanju prodajnih cen izdelkov in storitev in — Pravilnika o ocenitvi kvalitete tkanin. 2. Izdela se čistopis navedenih pravilnikov ter dostavi vsem strokovnim službam, obratom in drugim enotam, ki jih rabijo pri svojem delu. 4. SKLEPANJE O ODOBRITVI ODKUPA NEKATERIH STANOVANJ OZIROMA ODOBRITVI KREDITA Predsednik odbora za stanovanj- Del našega razstavnega prostora na Gospodarskem razstavišču Piva modna manifestacija v Jugoslaviji na začetku vsakega novega leta je sejem mode v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču. Letošnji modni sejem »MODA 71« je bil že 16. po vrsti. Ta sejem je kot vsako leto doslej tudi letos zbral pod svojo streho veliko število razstavljalcev (kar 182 jih je bilo), po številu največ do sedaj, kateri so se zelo potrudili pokazati svoje najboljše in najnovejše, izdelke. Na sejmu mode v Ljubljani se redno vsako leto predstavijo izdelovala metražnega tekstilnega blaga, pletenin in trikotaže, konfekcije, dekorativnih tkanin, krznar- ji, tovarne perila in moških srajc, izdelovaloi modne usnjene galani terije, obutve in torbic ter tovarne kopalnih oblek. Znano je, da ta sejem privablja na ogled ne le strokovnjake, ki delajo na področju sodobnega oblačenja in obutve, temveč tudi vse poslovne ljudi te stroke iz vse Jugoslavije in iz zamejstva, ki ravno tu sklepajo glavne posle za tekoče leto. Kot spodbudo za večja prizadevanja na področju modnih stremljenj ter kot nagrado za že dosežene rezultate novih kvalitet in uporabnosti izdelkov za naše vsakodnevno oblačenje, je letos uprava ljubljanskega modnega sejma v sodelovanju s Centrom za sodobno oblačenje in opremo iz Ljubljane ponovno uvedla ocenjevanje predloženih eksponatov, ki so se potegovali za priznanje »Ljubljanski zmaj«. Vse predložene izdelke — bilo jih je kar precej, saj so sodelovala vsa večja jugoslovanska podjetja (63), je posebna komisija, sestavljena od strokovnjakov iz področja mode, estetike in trgovine, ocenjevala po skupinah s tajnim glasovanjem. Vsi predloženi izdelki so bili razvrščeni po namenu uporabe: volnene tkanine za moška in žen- (Nadaljevanje na str. 2) Tek st Hindus na sejmu „Moda 71“ (Nadaljevanje s 1. strani) ska oblačila, blago za srajce in bluze, blago za ženske obleke, dekorativno blago, blago za posteljno perilo, vezenine, trikotaža, pletenine, konfekcija, usnjena oblačila, izdelane moške srajce, usnjena galanterija in obutev, itd. Vsled strogega kriterija komisije, ki je poleg uporabnosti in cene ocenjevala tudi originalnost in kvaliteto izdelkov, je bilo podeljenih samo 13 Ljubljanskih zmajev. Priznanje »Ljubljanski zmaj« z diplomo so dobila naslednja podjetja: — za elegantno moško srajco je Naš razstavni prostor na sejmu prejelo priznanje Kamensko iz »Moda 71«, ki je bil kot vsako leto Zagreba; v hali B Gospodarskega razstavi- — za model otroške srajce TIK, šča, je vzbujal zavidanja vredno Tovarna konfekcije in trikotaže pozornost. Marsikatera obiskoval-iz Titograda; — Rašica, Tovarna pletenin iz Gameljn pri Ljubljani je dobila ^ priznanje za dekliški pleteni komplet; — Angora, Tovarna pletenin iz Ljubljane pa za pleten ženski komplet plašča in obleke; — Konus, Usnjarski kombinat Slovenske Konjice za ženski usnjeni kostim v rustikalnem stilu; Maksi model s pelerino, imitacije čipk ka je glasno izpovedala svojo željo, da bi vse naše tkanine res rada videla tudi v naših trgovinah. Na željo naših potrošnikov smo z naj novejšimi izdelki za letošnjo modno sezono, ki so prišli že iz proizvodnje, preskrbeli trgovsko podjetje Modna hiša v Ljubljani, ki je te naše izdelke za časa sejma mode v Ljubljani usipešno prodajala. Za novo modno sezono je bilo pripravljenih lepo število pestro-tkanih vzorcev za moške srajce in ženske bluze ter za moške hlače v novi originalni vezavi iz mešanice bombaža in poliesternih vlaken. Za tiskane ženske obleke in bluze je letos poudarek na lahkih modnih tkaninah iz poliestra, potiskanih s stiliziranimi orientalskimi vzorci. Tudi za tiskane moške srajce, ki so trenutno zelo aktualne, je letos pripravljena pestra kolekcija. Na tem modnem sejmu je novost za potrošnike predstavljala naša tiskana in pestrotkana terlenka, nekoliko težje kvalitete, ki je zelo primerna za izdelavo moških kompletov za mlajši rod. Enako so bili deležni pozornosti naši izdelki v novem postopku izžiga, ki dajejo videz čipke in so primerni za ženske obleke in bluze. Na elitni modni reviji, ki jo v okviru sejma vsako leto organizira Center za sodobno oblačenje Ljubljana, smo letos sodelovali z 18 modeli. Prikazali smo samo del naše nove kolekcije za leto 1971, ki Dva modela za mlade iz našega razstavnega paviljona obsega vrsto novih desenov in vezav. Naši modeli so bili sprejeti z navdušenjem, saj so bili zelo posrečeno prikazani. Vsaka obiskovalka oz. obiskovalec modne revije je s seboj razen ugodnega vtisa odnesel tudi naš prospekt, ki seznanja potrošnika z našimi novimi izdelki in možnostmi njih uporabe. A.Š. Akcijski program - naša glavna naloga v letošnjem letu Model, izdelan iz artikla PAD, potiskan z nagrajenim vzorcem — za vezeno blago je prejela priznanje Tovarna čipk in vezenin »Vezenina« Bled; — Tovarna dekorativnega blaga Ljubljana za pohištveno blago progastega vzorca modnih barv; — Bombažna predilnica in tkalnica Tržič za posteljno garnituro, ki jo po pranju ni treba likati; — Induplati Jarše za blago za zavese preprostega vzorca, dekorativne vezave; — MTT Mariborska tekstilna tovarna za blago za moške suknjiče ter za blago za moške srajce; — za komplet plašča in hlač je Ideal iz Nove Gorice prejel Ljubljanskega zmaja. — Ljubljanskega zmaja je dobilo tudi naše podjetje za blago za ženske obleke na artiklu 143 pod komercialnim imenom PAD. To je rips, potiskan z desenom, stiliziranim motivom iz ornamentike na umazani barvni osnovi, delo našega domačega risarskega ateljeja. Letos je za ocenjevanje naše podjetje poslalo nad 30 modnih vzorcev, tiskanih in pestro-tkanih, pripravili pa smo tudi lepo število novih vzorcev za razstavni prostor. Nagrajeni vzorec, za katerega smo dobili »Ljubljanskega zmaja« Sodeluj v Tekstilcu! Kot vemo, je Delavski svet na 8. seji sprejel akcijske programe delovnih enot, dopolnjene s predlogi, podanimi na delovnih sestankih, tako za zboljšanje organizacije dela, delovnih pogojev, zboljšanje kvalitete izdelkov in znižanje stroškov. Da bi bili člani kolektiva z nalogami čimbolje seznanjeni, bomo v današnji in naslednjih številkah Tekstilca objavili akcijske programe za vsako delovno enoto posebej, obenem pa spremljali tudi njihovo izvajanje. Na osnovi rezultatov gospodarjenja v 9 mesecih leta 1970 je bilo ugotovljeno, da v posameznih delovnih enotah obstojajo možnosti za racionalnejše gospodarjenje. Na posvetu tehničnega vodstva podjetja v novembru so bili vodje delovnih enot seznanjeni z gospodarskim položajem podjetja. Ugotovljeno je bilo, da so naši primerjalni rezultati z ostalimi podjetji tekstilne industrije v Sloveniji razmeroma slabi, čeprav ostala podjetja poslujejo pod približno enakimi pogoji kot mi. Zato je nujno, da se tudi pri nas gospodarski rezultati temeljito popravijo, za kar obstojajo objektivne možnosti. Sklenjeno je bilo, da vsaka posamezna delovna enota pripravi lasten akcijski program, kateri naj v glavnem zajema sledeča področja: — ukrepi ob prehodu na boljši asortiment proizvodnje, ki je predviden v prihodnjem letu, — ukrepi za izboljšanje kvalitete proizvodov, — ukrepi za boljše koriščenje delovnega časa, — ukrepi za zniževanje stroškov, — ukrepi za izboljšanje delovne discipline, — boljše vzdrževanje reda in čistoče v delovnih prostorih in okolici, — ukrepi za racionalnejši notranji transport, — doslednejše prijavljanje povzročenih škod. Na pobudo glavnega direktorja sta bila sklicana 11. in 17. decembra sestanka z vodji proizvodnje in obratovodji obrata I in II. Na teh sestankih se je kritično obravnavala kvaliteta proizvodov, katera se mora v gospodarskem letu 1971 odločno izboljšati. Istočasno so se pa obravnavali akcijski programi delovnih enot, katere so podajali obratovodje posameznih enot. Iz obravnavane materije je bilo ugotovljeno, da je bil pristop resen in objektiven, kar zagotav- lja, da bodo predlagani ukrepi tudi realizirani. Posebej je bil tudi obdelan problem zniževanja stroškov, katere je treba v letošnjem letu znižati. Posebno materialni stroški predstavljajo pomembno postavko v strukturi cene, zato je treba napore usmeriti tudi na to področje. Novi pravilnik o delitvi dohodka bo omogočil tudi stimulacijo za zniževanje stroškov, kar naj vzpodbudi odgovorne delavce, da bodo na tem področju posvetili vso pozornost. Vsaka delovna enota zase bo pripravila aproksimacijo prihrankov za leto 1971, kar bo služilo kot orientacija za izdelavo ustreznih meril pri eventuelnem nagrajevanju. Opisane naloge so bile izvedene do konca lanskega leta. Skupne naloge iz akcijskih programov in zadolžitve 1. Pri prehodu na boljši asortiment se bo uporabljal v glavnem tudi dražji material (česana preja, sintetika). Podvzeti vse možne ukrepe, da se bo s temi surovinami skrbno ravnalo, da bo čim manj odpadka v teku proizvodnje in da se bodo v tehnologiji uporabljali čim bolj racionalni tehnološki postopki. — zadolženi obratovodje, vodje proizvodnje, tehnični direktor. 2. V plemenitilnicah proučiti ponovno vse tehnološke postopke, če so le-ti optimalno najracionalnejši in če se pri teh uporabljajo v obeh obratih za iste faze ista pomožna — zadolženi: sredstva in kemikalije (poenotenje postopkov — sredstev) — zadolženi: obratovodje, direktor razv. sektorja, tehnični direktor. 4. Ukrepi za zniževanje stroškov. Vsak obrat zase je izdelal aproksimacijo, koliko je možno v letu 1971 znižati stroške proizvodnje. Takoj je treba pristopiti k realizaciji zniževanja. Zadolženi: obratovodje, vodje proizvodnje. 5. V zvezi z zniževanjem stroškov je bila predvidena tudi stimulacija. Da bi delavci, ki na zniževanje lahko vplivajo, bili bolj zainteresirani, je treba izdelati ustrezne pravilnike za nagrajevanje po dejansko realiziranih prihrankih. direktor ekon. org. sektorja direktor kadr. sektorja tehnični direktor vodje proizvodnje obratovodje 3. Kvaliteta proizvodov ostaja še vnaprej ključni problem našega podjetja, ki se bo s sodelovanjem s konfekcijskimi podjetji še stopnjeval. Zato bo potrebno povečati napore za izboljšanje kvalitete ter dnevno zasledovati njeno gibanje ter sproti ukrepati. Razen tega je treba tudi preusmeriti stimulacijo zaposlenih na kvaliteto tako, da bo del sedanje količinske nagrade prenešen na kvalitetno nagrajevanje. ZADOLŽITVE: — skrb za boljšo kvaliteto 0 mojstri 0 tehnologi 0 obratovodje 0 vodje proizvodnje 0 direktor kontrolnega sektorja 0 tehnični direktor — skrb za stimulativne j še nagrajevanje 0 direktor kadr. sektorja 0 obratovodje 0 vodje proizvodnje 6. Delovni čas zaposlenih je treba racionalnejše izkoristiti: — z izboljšanjem notranje organizacije — z izboljšanjem delovne discipline — z nadzorom o pravočasnem pričetku dela — s preprečevanjem predčasnega odhajanja z dela (posebno pri režijskih delih) — z doslednim predajanjem dela na izmenah ZADOLŽENI: mojstri — vodje oddelkov obratovodje. 7. Pojem stroškov in doseganja dohodka v podjetju povzroča določene nejasnosti. Zato je potrebno organizirati kratek seminar, na katerem bi se vodilne delavce v tehničnem sektorju pobliže seznanilo s to problematiko. Po potrebi bi se razlaga razširila tudi na vodje oddelkov in mojstre. (Nadaljevanje na str. 4) Mladina o sebi Meseca decernbra je bilo izvoljeno novo predsedstvo naše mladinske organizacije. Tedaj je bil na redni letni konferenci sprejet tudi program dela za naslednje obdobje. Sestavljen je v skladu s programom Občinske konference ZMS Kranj in programom »Akcija 75«. O omenjeni akciji smo že obširno pisali v eni prejšnjih številk, zato tokrat o njej le nekaj besed. Cilj te akcije je, vzpodbuditi in razširiti delo mladinskih aktivov in družbeno ekonomsko izobraževanje mladih članov kolektiva. V njej sodeluje 90 mladinskih aktivov iz vse Slovenije (prvotno jih je bilo mišljenih 14 75 — od tod tudi ime »Akcija 75«), Da bomo opozorili nase, da nas bo celotno podjetje vzelo bolj resno, kot doslej, in pa predvsem, da bomo vzbudili zaupanje mladih v mladinsko organizacijo, moramo naše delo organizirati, biti mora smotrno, usmerjeno na področja, ki so del našega vsakdanjega dne, predvsem pa obdelati tiste probleme, ki se neposredno tičejo mladega proizvajalca. In kako se v zvezi s tem odraža delo mladinske organizacije? Zavedamo se, da bi se naše delo moralo poznati oziroma čutiti pri razpravljanju in sprejemanju vseh aktov podjetja. Tako smo pred sprejemom Pravilnika o ugotavljanju celotnega dohodka in dohodka ter delitvi dohodka organizirali razpravo. Iz povzetka razprave je razvidno, da mlad človek ni ravnodušen ob problemih podjetja. Obenem pa smo se zavzemali, da se zaostri disciplina in se disciplinski ukrepi izvajajo dosledno in za vse enako. Za uspešno delo pri stroju je za vsakega delavca pomembna njegova aktivnost v telesni kulturi in rekreaciji. Tako je bila meseca januarja s strani Republiške konference zveze mladine Slovenije v Ljubljani izvedena problemska konferenca o telesni kulturi. Tudi mi smo na razširjeni seji predsedstva obdelali to vprašanje. Menimo, da mora biti pri športni dejavnosti v našem podjetju dan večji poudarek na množičnosti. Iz dosedanjega razvoja je razvidno, da se s športom ukvarja le določeno število članov kolektiva. Vsekakor bomo pomagali pri razširjevanju športa tudi med ostale člane kolektiva. Za družbeno ekonomsko izobraževanje članov konference smo organizirali dva seminarja. Na njih smo obdelali naslednje teme: — zakaj in kaj dela zveza mladine v delovni organizaciji, — kakšna je naša delovna organizacija, — Kako skrbno gospodariti v delovni organizaciji, — družbeno politične organizacije v delovni organizaciji, —• kako učinkovito upravljati v delovni organizaciji, — moj prosti čas in rekreacija. Seminarji so tudi ena od oblik, kako pritegniti mladega človeka k delu mladinske organizacije. Kot vsak aktiv, se tudi mi dnevno srečujemo s tem vprašanjem. Ne smemo pa izgubiti poguma in vreči puško v koruzo. Vsakega od nas sigurno zanima kakšna stvar, treba je le združiti interese mladih in s tem vzbuditi zaupanje do dela v okviru mladinske organizacije. Na razširjeni seji predsedstva smo po uvodnih besedah direktorja kadrovskega sektorja in v navzočnosti predsednika Tovarniškega odbora sindikalne organiza- PLACEVANJE ČLANARINE Mladinska organizacija postaja vse bolj aktivna pri svojem delu, pri organiziranju mladih in s tem doprinaša tudi k boljšemu uspehu samega podjetja, kakor tudi vključevanju mladih v samoupravne organe in druge družbeno politične organizacije. Da bi njeno delo v celoti uspelo, je redna letna konferenca zveze mladine Tekstilin-dus dne 19. decembra 1970 sprejela sklep, da plačuje vsak mladinec članarino, in sicer mesečno 1,—-N din, ki naj se mu odteguje pri izplačilu osebnega dohodka. Članarino so po tem sklepu dolžni plačevati vsi zaposleni mladi delavci, ki še niso dopolnili 25 leto, razen če so poročeni. Predsedstvo TA ZMS »Tekstilindus« Kranj prosi vse tiste mladince, ki s sprednjim sklepom o plačevanju članarine ne soglašajo, da to sporočijo predsedniku mladinskega aktiva tov. Hribar Francki (interni telefon 236) ali zastopnikom po obratih. PREDSEDSTVO TA ZMS »TEKSTILINDUS To je v glavnem pregled dosedanjega dela novoizvoljenega predsedstva mladinske organizacije. Pričakujemo, da naše delo in naš trud ne bo zaman, da se bo mladina v našem podjetju organizirala, delo njene organizacije pa bo čutiti na vsakem koraku. Ponovno pozivamo vse mladince k sodelovanju, saj bo uspešen zaključek akcije vsem v korist, predsedstvu pa v zadovoljstvo in priznanje. F. H. cije obravnavali medsebojne odnose. Tu so bili v razpravi nakazani problemi vajencev, pripravnikov, odnos med mlajšo in starejšo generacijo, sprejem novosprejete-ga člana kolektiva na delovno mesto. Ponovno smo se sestali v začetku meseca februarja. Tokrat nas je tov. Rojina seznanil, kako se deli dohoaek podjetja in osebni dohodek. Po zanimivem predavanju je sledila obširna razprava. Menimo, da smo tokrat res lahko dobili odgovore na vsa vprašanja, ki so se nam v zvezi s tem ob vsakdanjem delu porajala, vendar sami nismo znali najti odgovora. Na zadnji seji smo sprejeli tudi program dela komisij. Naj navedemo le na kratko najvažnejše naloge: — Idejno politična komisija skrbi za organizacijo seminarjev, predavanj oz. za usposabljanje mladih za politično delo na posameznih področjih. — Komisija za delo z mladimi člani ZK in samoupravnih organov je v stalni povezavi z mladimi člani ZK in sam. organov, kakor tudi z vodstvom organizacije ZK in Sindikalne organizacije. — Komisija za informiranje ima nalogo informirati člane kolektiva o delu MO na vse možne načine. Skladno s programom »Akcije 75« se je naša pozornost usmerila na področje stanovanjske problematike. Menimo, da je to pomembno vprašanje za mlade ljudi, saj je velikokrat stanovanje velik problem za mladega delavca, ki pa se ne da rešiti kar čez noč, saj vsi poznamo pogoje v našem podjetju, predvsem pa cene stanovanj, ki jih postavljajo gradbena podjetja. Saj je vse naše! Posrečeni modeli izdelani iz našega blaga, prikazani na modni reviji v Ljubljani Ob sprejemanju akcijskih programov delovnih enot, ki imajo namen izboljšati naš gospodarski rezultat, je prav, da kritično spregovorimo o naših vsakdanjih napakah, ki so nekaterim prešle »v navado«, kot se temu reče. Lahko trdim, da bodo akcijski programi ostali le na papirju, če se ne bo prav vsak posameznik zavestno vključil v dobro zamišljeno akcijo. Kljub temu, da mnogi še vedno ne verjamejo v uspeh, pa je v podjetju že čutiti pripravljenost in voljo za uresničitev nalog. V dokaz naj navedem dva prispevka neposrednih proizvajalcev, ki sta prispela na uredništvo Tekstilca: »Ni potrebno mnogo truda, pa lahko opazovalec dobi vtis, da smo težav, v katerih se nahajamo, delno krivi tudi sami. Že bežen sprehod po obratih in okolici nam lahko to potrdli. Naj kot skromen opazovalec navedem nekaj primerov, ob katerih se velja zamisliti: Dvomim, da imajo še v kakšnem drugem podjetju več prostorov za odpad, kot ravno pri nas. Naj naštejem nekaj primerov, kaj vse se na teh odpadih nahaja: razni tekstilni ostanki (krpe) v dolžini od 10 cm do 15 m! (Verjetno hočemo pokazati, da smo tekstilci!). Te ostanke najdemo lahko na vsakem koraku: v straniščih, smetiščih, kotih, kanalih in kopalnicah. Ali ne bi bilo smotrneje sortirati odpadke, jih odprodati in s tem zaslužiti tudi kak dinar, kot pa ga dajati za odvoz smeti? Tudi s starim železom smo dobro založeni. Namesto da bi ga uporabili oziroma odprodali, ga razjeda rja in splakuje dež. Skladišča reprodukcijskega materiala nam nudijo prav žalostno sliko. V njih se nahajajo drage kemikalije, ki čakaio na »unokoiitev« (ker so neuporabne), mnogo pa je materiala, s katerim razmetavamo brez čuta odgovornosti. Ob takih ugotovitvah se nam vsiljuje vrsta vprašanj: Kdo je ta material naročil? Zakaj se ni uporabil oziroma odprodal, in končno — kdo je za tovrstne nabave odgovoren? Podjetje potroši precejšnja sredstva tudi za delovne obleke, vendar ni nobena skrivnost, da lahko pri nas najdeš še skoraj novo delovno obleko na odpadu. Po garderobnih omaricah so nekateri zelo dobro založeni z zaščitnimi čevlji, ponekod je zaloga tako velika, da bi verjetno zadostovala za več let; mogoče se prizadete osebe pripravljajo na slabe čase? Tako gospodarjenje nam verjetno ne bo prineslo višjih osebnih dohodkov oziroma dobrih rezultatov dela.« V priročnem skladišču barv in kemikalij plemenitilnice I se dnevno izdajajo barve in kemikalije v barvno kuhinjo in barvamo v vrednosti približno za 8.000 dinarjev. Malenkost barve ali kemikalije torej lahko včasih že pomeni veliko vrednost, žal pa se preneka-teri delavci, ki dvigajo barve in kemikalije iz priročnega skladišča, tega premalo zavedajo. Po barve in kemikalije hodijo delavci z ročnim vozičkom. Name- sto, da bi z roko odpirali vrata, s silo zadevajo z vozom obnje in pri tem so bila stalno razbita stekla v vratih. Le-ta so bila že tolikokrat zamenjana, da imajo sedaj na vratih pribito blago namesto stekel. Dvomim, če kateri od teh objestnežev tudi doma tako ravna z vrati! Tudi pri tehtanju in prevažanju barv in kemikalij se dela preveč malomarno. Koliko barv in kemikalij se strese ali polije pri takem manipuliranju in kakšno vrednost to predstavlja, verjetno le malokateri iz barvne kuhinje in barvarne pomislijo. Tudi opozorila skladiščnika priročnega skladišča, ki izdaja barve, nič ne zaležejo. Nemalokrat dobi ta skladiščnik na opozorila odgovor: »Kaj se sekiraš, saj je vse naše!« Nesporno je, da lahko tak odnos do dela samo obsojamo. Proti takim malomarnežem bi morali drugače postopati oziroma disciplinsko ukrepati. Ob takih ugotovitvah nikakor ne moremo govoriti, da v našem podjetju obstoja delovna in tehnološka disciplina. V akcijskem programu delovnih enot je bilo posebno poudarjeno, da moramo začeti prav tu in da je dolžnost vsakega člana kolektiva, da doprinese svoj delež k uspešni izvedbi sprejetega akcijskega programa. Pa še drugič iz drugih kotov! R. S. OBVESTILO INVALIDOM Podružnica telesnih invalidov Kranj nas je obvestila, da jim je uspelo dobiti pisarniški prostor pri krajevni skupnosti Vodovodni stolp Kranj, Begunjska 10. Za vse njihove člane in nečlane imajo uradne ure vsak torek in četrtek od 16. do 18. ure in to od 1. februarja 1971 dalje. Poročilo odbora za varstvo pri delu Poročilo obsega statistične podatke nesreč pri delu, na poti na delo, izgubo delovnega časa zaradi nesreč, ponesrečenih oseb na 100 zaposlenih, pogostnost in resnost na vse izvršene ure, izplačana nadomestila za OD, vire in vzroke poškodb po nomenklaturi za leto 1970 in primerjavo z leti 1968, 1969 in 1970. 1. Izdana finančna sredstva za varstvo delavcev — porabljeno za zaščitne naprave 27.500.00 ND — porabljeno za osebna zaščitna sredstva 216.931.70 ND — dodatna prehrana (mleko, čaj, malice) 129.820.70 ND — preventivni zdravstveni pregledi in sanitetni material 187.609.20 ND — cepljenje proti gripi 13.907.70 ND — izobraževanje 4.251.90 ND Skupaj 580.021.20 ND 2. Število nesreč pri delu in na poti: 1968 1969 1970 — pri delu 66 81 78 — na poti 12 14 12 Skupaj 78 95 90 3. Izguba delovnega časa — izpad delovnih dni zaradi nesreč, je naslednja: 1968 1969 1970 dni ur dni ur dni ur — pri delu 867 6.936 1.385 11.080 1.760 14.080 — na poti 163 1.304 317 2.536 722 5.776 Skupaj: 1.030 8.240 1.702 13.616 2.482 19.856 4. Indeks ponesrečenih oseb na 100 zaposlenih: 1968 1969 1970 — pri delu 2,11 2,58 2,71 — na poti 0,35 0,45 0,42 Skupaj 2,46 3,03 3,13 Pogostnost na vse izvršene ure 13,01 15,74 15,97 Resnost na vse izvršene ure 171,8 282,0 440,4 5. Nadomestila OD zaradi nesreč (v N dinarjih) — podjetje je izplačalo 23.119,15 35.556,20 39.870,93 — socialno zavarovanje 8.654,06 12.107,65 37.653,65 Skupaj 31.773,21 47.663,85 77.524,58 6. Najpogostejši viri in vzroki nesreč pri delu: a) Viri: Na prvem mestu so nesreče pri delu na delovnih strojih (18 oseb), na drugem mestu nesreče pri delu z raznim materialom: železo, les, strojnimi deli in pri montaži (15 oseb), na tretjem mestu nesreče na poti na delo in z dela (12 oseb), na četrtem mestu nesreče z ročnim orodjem (7 oseb), sledijo še na pomožnih sredstvih, na prehodih, odrih, lestvah, stopnicah, snovmi v tekočem stanju, kisline, lugi, plinov, hlapov, itd. b) Vzroki: Na prvem mestu so nesreče pri delu zaradi neprevidnosti delavca pri delu (23 oseb), sledijo nezadostna poučenost na delovnem mestu (8 oseb), prenatrpanost strojnega parka in neurejeni notranji transport (10 oseb), popravila strojev in naprav in pokvarjeno ročno orodje (6 oseb), kršenje delovne discipline (3 osebe), zaradi neuporabe osebnih zaščitnih sredstev (2 osebi), itd. Iz podatkov je razvidno, da so nesreče v letu 1970 nižje za 5 oseb napram letu 1969. Na 100 zaposlenih so se nesreče povečale za 0,10, pogostnost za 0,54, resnost pa za 158,4 %. To povečanje se nanaša na zmanjšanje števila zaposlenih delavcev v letu 1970 z ozirom na leto 1969; resnost pa se je povečala zaradi nesreč na poti na delo, saj je razlika v letu 1969—1970 za 528 delovnih dni. Z ozirom na to, da nesreče pri delu zahtevajo precejšnja denarna sredstva, obenem pa imajo tudi sami ponesrečeni neposredne zdravstvene posledice, je nujno, da še bolj kot doslej posvečamo večjo skrb za varnost pri delu, ter vlagamo nove napore, da se nesreče pri delu čim bolj znižajo, kar je dolžnost vseh zaposlenih v podjetju. I. A. Kako izkoriščamo delovni čas? V tkalnici II se je nekdo prav dobro znašel. Omenjeni novator verjetno 100 % izpolnjuje plan in kvaliteto, saj ima med delovnim časom še vedno možnost za izdelovanje kavbojskih pasov in podstavkov za svetilke. Verjetno mu je žal, da pri tem ni naletel na razumevanje! Izredna seja predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Nekatera stališča in naloge sindikatov ob devalvaciji dinarja V sredo, 27. januarja je bila izredna seja predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Sovenije, na kateri so razpravljali o nalogah sindikatov ob nedavni devalvaciji dinarja ter sprejeli o tem tudi določena stališča. Vsem občinskim svetom Zveze sindikatov in občinskim odborom ter drugim organom Zveze sindikatov priporočamo s sprejetimi nalogami in stališči takoj dodobra seznaniti sindikalne delavce. Bodo naj jim kot potrditev in dopolnitev že sprejetih ukrepov in akcijskih programov, z uresničevanjem katerih sindikati pomagajo soustvarjati stabilizacijo našega gospodarstva. Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je na izredni seji 27. januarja 1971 razpravljalo o aktualnih vprašanjih v zvezi z devalvacijo. Predsedstvo je ugotovilo, da je devalvacija glede na čas in obseg izvršeno dejstvo, in se je zato opredeljevalo do nekaterih problemov in nalog, ki nas čakajo v prihodnjem obdobju. I. Iz gradiva ZIS, ki nam je na razpolago, sklepamo, da so vse priprave k temu izjemno pomembnemu ukrepu bolj osredotočene na to, da bi vzpostavili že dalj časa porušeno ravnovesje in realnejši odnos jugoslovanskega gospodarstva navzven, da pa je očitno premalo kazalcev predvidevanj in ocen o tem, kakšne posledice bo imela devalvacija na notranje razmere,.zlasti na socialne odnose in standard. Zato čutimo potrebo, da se ekonomske in politične sile v Jugoslaviji, zlasti pa v republikah, bolj organizirajo, da bi z ustrezno politiko lahko uspešno in racionalno razreševale zaostritve, ki bodo nastale, če nočemo že od vsega začetka devalvirati devalvacije in se odreči pozitivnim učinkom, ki jih hočemo z njo doseči. Največ socialnih in političnih pretresov, ki bodo neizogibni, pričakujemo v industrijskih sredi- Hekaj primerov nesreč zaradi nepravilnega ravnanja z viličarjem ščih, še zlasti, če je njihova industrija tehnološko vezana na uvoz reprodukcijskega materiala. Podobno velja za tiste delovne organizacije, ki zaostajajo za poprečno produktivnostjo dela, če upoštevamo, da svoje nižje produktivnosti ne bi smele kompenzirati s povečanjem cen. Vse pozitivne učinke devalvacije lahko kaj hitro razvrednotimo, če ne bomo pospešili uresničevanja tudi drugih ukrepov stabilizacije. Sem spada potreba, da čimprej izoblikujemo in uveljavimo nov ekonomski in politični sistem, ki mora opredeliti več pristojnosti, pravic, dolžnosti in odgovornosti združenemu delu. To pa vključuje tudi drugačno vlogo in mesto republik in občin v samoupravljanju združenega dela in pri načrtovanju ekonomske politike. Večja disperzija pristojnosti in odgovornosti za družbeni in gospodarski razvoj, suverenost samoupravljavcev in nacionalnih skupnosti —• to je lahko tista pot, ki bo zagotovila večje učinke in najracionalnejše rešitve. Po kanalih federacije — s koncentriranimi pristojnostmi v njenih organih — smo že poskušali izvesti reformo. Znano je, da nismo povsem uspeli. Zato je tokrat uspeh gospodarske stabilizacije in reforme sploh življenjsko vezan in odvisen od tega, kako hitro in koliko dosledno bomo izvajali družbeno reformo v smeri oblikovanja polne veljave samoupravnih subjektov, občin in republik, ki naj žanjejo uspeh svojega dela, nosijo pa naj tudi tveganja neuspešnega poslovanja. 1. II. Nekaj dni po devalvaciji je predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije lahko spoznalo in ocenilo zlasti tele posledice in njene vplive na socialnem področju: 1. Devalvacija pomeni prenos bremena nekega temeljnega neravnovesja v gospodarskem življenju (deficit plačilne bilance, visoka stopnja inflacije, nepokriti notranji dolgovi) na vse vrste potrošnje: investicijsko, osebno in splošno. Vprašanje gospodarske in družbe- ne politike ter njenih instrumentov pa je, kako to breme razpo-deliti in kakšne rezerve imamo, da ne bi že čez kratek čas imeli ponovnega neravnovesja, seveda na višji ravni. Porast cen, ki sledi postopoma vsaki devalvaciji, se namreč kaže na vseh oblikah potrošnje. Pozitivni učinek devalvacije je odvisen zlasti od večje družbene produktivnosti dela, ki jo moramo spodbujati na vseh ravneh. 2. Posledice razvrednotenja dinarja bodo vsekakor vidne tudi na osebni potrošnji in standardu prebivalstva. Porasle bodo cene uvoznega blaga, predvsem repromateriala, ki ga v veliki meri uvažamo; pa tudi nekaterim uvoznim živilskim pridelkom. V kasnejšem obdobju se bo to primarno povečanje cen nujno kazalo na vseh stopnjah nadaljnje predelave, posredno pa tudi na cenah najrazličnejših storitev. Predsedstvo meni, da imajo družbeni organi na vseh ravneh, ki bodo odločali o ekonomski politiki (zlasti o politiki cen) v bližnjem obdobju, izredno odgovornost. Gre za odločitve, s kakšnim tempom, obsegom in na podlagi kakšnih analiz se bodo odločali za usklajevanje cen. Še zlasti pričakujemo polno odgovornost pri spremembah cen proizvodov in storitev, ki z verižno reakcijo povzročajo splošno naraščanje cen, in na cene tistih proizvodov, katerih občutno in naglo povečanje bi neposredno ogrozilo življenjski standard do take mere, da bi se zaostrili socialni konflikti. Preračunana in jasno začrtana politika na tem področju cen nas lahko obvaruje sicer možnih socialnih in političnih zaostritev, ki bi jim kasneje morali popuščati na škodo stabilizacije. Menimo, da mora biti odnos do premikov cen zadržan in diferenciran čim dlje je mogoče. Če bodo s tem v zvezi na področju cen potrebni trenutni in kratkotrajni administrativni ukrepi, jih bomo podprli. Izhajajoč iz tega, ocenjujemo že najavljene podražitve neposredno po devalvaciji za elektriko, gorivo in prometne storitve kot neprimerne. 3. Lahko pričakujemo, da bodo nekatere delovne organizacije poskušale izboljšati svoj položaj zlasti s takojšnjim povišanjem cen svojih proizvodov in storitev — pod »firmo« tako imenovanega (Nadaljevanje na str. 5) Skupne naloge iz akcijskih programov in zadolžitve (Nadaljevanje z 2. strani) ZADOLŽENA: direktor ekon. org. sektorja direktor tehničnega sektorja. 8. Vzdrževanje reda in čistoče v delovnih prostorih je pomemben faktor, ki bistveno prispeva k boljšemu počutju zaposlenih, ki lažje delajo v urejenem okolju. To tudi dviga delovno storilnost, ker se prepreči brezpotrebne Izgube časa zaradi ovir, ki jih povzroča nered v obratu. Razen tega se v urejenem okolju povzroči manj obratnih nezgod. Zato je treba v vsakem obratu pripraviti načrt, po katerem bo za vsako delovno sredstvo in material določeno mesto, poleg tega pa tudi sistem vzdrževanja čistoče med delom in po delu. ZADOLŽENI: obratovodje vodje proizvodnje vodje vzdrž. eneg. obratov. 9. Zunanjost tovarne mora biti stalno urejena in to na bolj izpostavljenih mestih, kakor tudi za obrati. Vsakemu obratu je bil že določen delokrog vzdrževanja reda na njegovem področju. Vodstvo vzdrževalnih obratov je pa posebej zadolženo, da skrbi za čistočo ostalih površin v tovarni. V zvezi s tem je treba upoštevati določena navodila za odlaganje smeti, vodstvo vzdrž. obratov mora pa poskrbeti, da so ta mesta vedno sposobna sprejeti vse odpadke, ki pridejo iz obratov. ZADOLŽENI: mojstri obratovodje vodje proizvodnje vodja vzdrž. energ. obratov 10. Stroje in naprave je treba vzdrževati tako, da nastopa čim manj nepredvidenih zastojev. Zato je potrebno ojačati preventivno vzdrževalno službo in skrbeti, da bodo stroji vedno tehnično nadzorovani in pravilno vzdrževani. ZADOLŽENI: mojstri obratovodje vodja vzdrževanja in energetike. 11. Tehnološka disciplina je v sodobno organiziranem podjetju nujen pogoj za normalno obratovanje in poslovanje. Zato v bodoče ne bo več dovoljeno takšno spreminjanje tehnoloških postopkov, ki poslabšujejo kvaliteto proizvodov ali pa zvišujejo stroške. Za vsako spremembo, ki bi jo ev. terjale razmere je potreben pristanek tehničnega sektorja, ki se mora predhodno posvetovati s komercialnim sektorjem ali po potrebi z ekon. org. sektorjem, če sprememba vpliva na stroške. ZADOLŽENI: obratovodje vodje proizvodnje tehnični direktor. Prihodnjič pa o akcijskem programu uprave in predilnic! POSREDUJ SVOJE ZttMIJE mm Nekatera stališča ... (Nadaljevanje s 4. strani) usklajevanja. Prav zato je zadrževanje porasta cen lahko učinkovita »prisila«, da delovne organizacije osredotočijo svoja prizadevanja na druga, trajnejša področja, ki jim lahko zagotovijo večji dohodek. To se pravi, da morajo pogledati, kaj je z njihovo produktivnostjo, organizacijo dela, izkoriščanjem kapacitet, skratka, kaj lahko storijo za racionalnejše gospodarjenje. Zavedamo se, da je to mnogo težje, je pa prav takšna usmeritev zanesljiva pot k stabilizaciji. Samo računsko usklajevanje cen nam v zelo kratkem času lahko razvrednoti vse pozitivne učinke devalvacije. 4. V sintetičnem gradivu ZIS se omenja potreba, da se mora zlasti v prvem obdobju po devalvaciji zadrževati porast cen nekaterih osnovnih in za življenjski standard pomembnih proizvodov (kmetijskih, živilskih). Pri tem lahko samo ponovimo že znano stališče sindikatov Slovenije, da je treba zaradi zaščite minimalne življenjske ravni preprečevati prehitro naraščanje cen osnovnih proizvodov za zadovoljevanje življenjskih potreb, proizvajalcem teh proizvodov pa razliko v ceni nadomestiti. 5. O vprašanju sredstev za to nadomestilo doslej ni bilo govora, tudi v gradivu ZIS ne. Sodimo, da emisija ne pride v poštev, če nočemo razvrednotiti pozitivnih učinkov devalvacije. Zato je treba ta sredstva najti med obstoječimi ali pa z najemanjem tujih kreditov oziroma s prolongacijo obveznosti, O letošnji zimski športni sezoni Letošnja zima nam je s snegom v dolini pošteno zagodla, saj se moramo povzpeti najmanj 1.200 m visoko, da se lahko smučamo. Vsa naša smučišča, kot Kranjska gora, Mojstrana in tudi druga, so sicer polna snega, toda ledena, tako da ni pravega užitka. Vogel je za tiste, ki nimajo lastnega prevoza, kar nekoliko predaleč, Krvavec pa je res »krvaveč« preden prideš gor, še huje pa nazaj. Tako smo bili smučarji bolj malo na belih poljanah, no seveda je tudi nekaj izjem. V soboto in nedeljo, 13. in 14. februarja je Občinski sindikalni svet Kranj organiziral IV. sindikalne zimske športne igre v Mojstrani. Udeležilo se jih je 368 tekmovalcev in tekmovalk iz kranjskih delovnih organizacij, med katerimi je bilo tudi naše podjetje. Uvodoma naj povem, da je bilo tekmovanje dobro organizirano, pa tudi vreme je bilo naklonjeno. Precej ovir pa je povzročila tekmovalcem ledena proga, ki je marsikoga odnesla na zadnjo plat, ali pa zanesla iz proge. Zaradi velike udeležbe so bili tekmovalci in tekmovalke razdeljeni v štiri razrede. V prvem so bili smučarji do 25 let, v drugem od 25 do 35 let, v tretjem od 35 do 45 let in v četrtem razredu tekmovalci nad 45 let. In kakšni so bili doseženi rezultati? SOBOTA, 13. 2. 1971: ženske I. razred: 1. Ema Žagar, s časom 0.39.6, Sava Kranj; 2. Darinka Gros, 0.41.2, Podjetje za stan. in kom. gospod.; 3. Branka Tolar, 0.41.2, Iskra. Naša tekmovalka je zasedla 14. mesto s časom 0.54.0, kar je še solidna uvrstitev med 18. tekmovalkami. Ženske II. razred: 1. Rela Kavčič, s časom 0.41.0, Iskra; 2. Brigita Česnik, 0.45.5, EP Kranj; 3. Darinka Bohinc, 0.50.6, Iskra, obrat Lipnica; naša tekmovalka Marinka Gašperšič pa je do- ki iz nje izhajajo. Znano je, da smo se ob devalvaciji leta 1965 v znatni meri oklenili te možnosti. Nadaljnja možnost je preporaz-delitev obstoječih notranjih sredstev. To lahko dosežemo z raznimi ukrepi ekonomske politike, kot npr. z zmanjševanjem stroškov za družbeno režijo (splošno potrošnjo, predvsem upravo, ob konceptu vseljudske obrambe tudi za vojsko itd.), izkoriščanjem proračunskih presežkov, z večjim obdavčenjem luksusnega blaga, s carinsko politiko, z ukrepi kredit-no-monetarne politike itd. Te možnosti bodo pristojni organi morali nemudoma preučiti in ustrezno ukrepati. V interesu življenjske ravni delavcev z nizkimi osebnimi dohodki so potrebni ukrepi, ki bi delovali diferencirano. To velja tudi za upokojence, štipendiste, socialne podpirance itd., ki bi bili ob nediferenciranem delovanju posledic devalvacije socialno ogroženi. Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je zadolžilo komisijo za življenjske in delovne pogoje in komisijo za ekonomske odnose in ekonomsko politiko, da pripravita podrobnejšo analizo ekonomskih učinkov devalvacije in sprememb ter program ekonomsko-socialnih ukrepov, za katere se bodo zavzemali sindikalni organi in organizacije. 6. Delno je porast življenjskih stroškov mogoče kompenzirati z vzporednim naraščanjem osebnih dohodkov. Menimo, da je načelno mogoče zagovarjati zahtevo, da segla 5. mesto s časom 0.52.8, kar je lepa uvrstitev med 21. tekmovalkami. Moški III. razred: 1. Andrej Jerman, s časom 0.44.2, Planika Kranj; 2. Franc Hostnik, 0.44.4, GG, obrat Preddvor; 3. Edo Bertoncelj, 0.44.8; čas našega tekmovalca Mirka Bajželj pa je bil 0.49.7, s katerim je zasedel 11. mesto in dosegel lepo uvrstitev pri 74 tekmovalcih. Moški IV. razred: L Ivan Boncelj, s časom 0.40.4, Elektro Kranj; 2. Ivan Stružnik, 0.49.0; 3. Alojz Laknar, 0.52.2, IBI Kranj; 4. mesto pa je zasedel naš tekmovalec Stane česen, s časom 0.50.7 in torej med 13. tekmovalci kar soliden čas. NEDELJA, 14. 2. 1971: Moški I. razred: L Blaž Andolšek, s časom 0.32.7, Elektro Kranj; 2. Milan Nadižar, s časom 0.32.7, Iskra Kranj; 3. Andrej Valenčič, s časom 0.33.3, Sava Kranj; naš tekmovalec Pavel Bajt pa je zasedel 11. mesto s časom 0.37.2, kar je prav dober čas med 54. tekmovalci. Moški II. razred: L Tomaž Jamnik, s časom 0.48.1, Iskra Kranj; 2. Janez Gorjanc, s časom 0.50.8, Tekstilni center; 3. Peter Starc, s časom 0.52.7, KSZS Kranj; naš tekmovalec Jože Hu-merca pa je zasedel 23. mesto s časom 0.57.2, kar je med 97 tekmovalci še odlično mesto. Ekipna uvrstitev pa je bila sledeča: I. Iskra I., skupni čas 3.36.3 II. Sava I., skupni čas 3.54.5 III. Iskra IL, skupni čas 4.05.3 IV. IBI, skupni čas 4.11.0 V. Tekstilindus, skup. čas 4.14.0 Ob tem tekmovanju smo pokazali, da imamo tudi v našem podjetju dobre smučarje, saj so pred nami le dobro zasedene ekipe ostalih podjetij. Letošnje zimske smučarske sezone pa s tem tekmovanjem še ni konec, saj nas 3. aprila čaka na Zelenici Tekstiliada, katere organizator je BPT Tržič. Z željo, da bi tudi letos naši tekmovalci čim bolje zastopali podjetje, apeliram na delovne enote, da omogočijo prijavljenim tekmovalcem trening za to tekmovanje. Vse smučarje vabimo, da se v čimvečjem številu prijavijo za to tekmovanje. Prijave sprejemata do 3. marca v obratu I Ivo Jereb, mehanična delavnica in za obrat II tovarišica Tomažičeva v vzdrževalno energetskem obratu II. Ivo Jereb nominalni osebni dohodki rastejo vzporedno z naraščanjem življenjskih stroškov, vendar tako, da je naraščanje realnih osebnih dohodkov, vsaj v prvem stabilizacijskem obdobju, manjše od naraščanja produktivnosti dela. Seveda velja to za gospodarstvo kot celoto. V primeru neobvladovane in neorganizirane rasti cen pa bodo sindikati nujno v položaju, da se bodo zavzemali za temu ustrezen porast osebnih dohodkov. Za preprečevanje ekscesov, ki izvirajo iz monopolnega položaja nekaterih panog in delovnih organizacij in iz drugih posebnih možnosti gospodarjenja, so družbeni in samoupravni dogovori zelo pomembni, saj se sicer ne bomo mogli izogniti ne le začasnega, marveč tudi trajnejšega zakonskega urejevanja tega tako pomembnega vprašanja. 7. Pri zaščiti delavcev z naj nižjimi osebnimi dohodki je treba vztrajati na zagotavljanju minimuma, čigar višino je treba realneje oceniti. Kot je znano, smo se na junijski konferenci zavzeli, naj najnižji osebni dohodki ne bodo manjši od 800 dinarjev. Ta spodnja meja že danes postaja prenizka zlasti še zato, ker jo instrumenti socialne politike ne podpirajo v zadostni meri (npr. otroški dodatki oziroma sploh otroško varstvo, še vedno nediferencirano subvencioniranje stanarin). Čeprav nosi taka politika osebnih dohodkov nevarnost težnje zmanjševati upravičene razpone, je v taki situaciji kot začasna in prehodna najbrž nujna. Seveda pa je treba v tem najti pravo mero, saj sicer lahko prav takšna politika prispeva k nadaljnjemu odhajanju kvalificiranih strokovnih delavcev v tujino. 8. Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je na podlagi opozoril iz osnovnih organizacij izvršnemu svetu skupščine SR Slovenije predložilo osnutek zakona o začasnem dovoljevanju za izjemno povečanje osebnih dohodkov, da na podlagi 3. člena zveznega zakona o začasnih ukrepih pri omejevanju rasti osebnih dohodkov predlaga skupščini SR Slovenije, naj po hitrem postopku sprejme republiški zakon; ta naj bi v ekonomsko upravičenih primerih pooblastil izvršni svet, da bi lahko dovolil tudi višjo rast kot 11 %. To pooblastilo, ki naj bi bilo uporabljeno v resnično izjemnih primerih, je po našem predlogu vezano na vsakokratno soglasje vseh treh partnerjev, ki so določeni kot podpisniki družbenega dogovora o usmerjanju delitve dohodka, torej na soglasje sindikata in gospodarske zbornice. Tak pred- log smo poslali izvršnemu svetu skupščine SR Slovenije in pričakujemo, da bo v najkrajšem času sprožil postopek za sprejem. 9. Opozarjamo, da bo imela devalvacija tudi pozitivne učinke, ki bodo nastali zaradi ugodnejšega položaj izvoznikov; ti bodo deloma tudi kompenzirali naštete negativne učinke. Ob tem pa kaže opozoriti, da lahko tudi pospešen izvoz nekaterih na domačem trgu deficitnih artiklov poveča blagovno nepokrita povpraševanja, kot bi se to lahko zgodilo npr. pri izvozu mesa, če bi njegova proizvodnja prepočasi naraščala. Nekatere delovne organizacije — zlasti izvozniki — bodo zaradi realnejšega tečaja dinarja, prišle v ugodnejši položaj. Ta položaj, izražen v povečanem dohodku, je treba izkoristiti za proizvodnjo ekspanzije. Prav ti naj s podporo naše ekonomske politike postanejo pomembni nosilci preusmerjanja blagovne proizvodnje in spreminjanja tehnologije tudi pri tistih, ki se bodo znašli v težavah. Od njih pričakujemo nova delovna mesta, ki naj omilijo položaj v tistih delovnih organizacijah, ki bodo postopno prisiljene preusmeriti in opuščati dosedanjo nerentabilno proizvodnjo. (Nadaljevanje prihodnjič) dni Za prve toplejše 1. Iz sintetičnega materiala je ukrojena obleka. Krilo ima na sprednjem delu všite po 4 globoke gube. 2. Za toplejše dni je primerna dolga jopica oprijetega kroja in brez ovratnika. 3. Obleka iz sintetičnega potiskanega materiala, ki dobro drži gube. Rokavi so široko ukrojeni. 4. Dvodelna obleka temnejše barve n. pr. temno modra in kompaktnega materiala. Lepo jo dopolnjuje bela obroba. 5. Pomladanska obleka iz potiskanega jerseya. Rokavi so romantično ukrojeni. 6. Krilo za mlado dekle iz vzorčastega materiala. 7. Midi krilo Chanel dolžine to je pod koleno, zvončastega kroja in dvema polokroglima žepoma. 8. Kot pred leti so sedaj zopet moderna zvončasta krila midi dolžine. Priporočajo se predvsem vitkim postavam. 9. Zelo moderni škotski karo v krilu z globoko položenimi gubami zvončastega kroja. 10. Krilo je ukrojeno iz tweeda z dvema gubama na sprednjem delu. MaK S potovanja po SZ in vzhodni Evropi (nadaljevanje in konec) Mesto Leningrad je med zadnjo vojno veliko pretrpelo, zato je dobilo tudi naslov — mesto heroj. Naslov je dobilo, ker je vzdržalo v zgodovini brezprimerno blokado, ki je trajala devetsto dni. Devetsto dni je Hitler držal mesto v nepredirnem oklepu. V hotelu »Asto-rija« je že napovedal banket in razposlali so vabila za proslavo padca Leningrada mesta. Toda banketa ni bilo. Izmučen, porušen in sestradan je Leningrad prebil blokado s trupli in krvjo stotisočev branilcev in preprečil vdor in slavje nemških okupatorjev. Po vojni ni imelo mesto več tistega pomena kot pred vojno, vendar je mesto vseeno raslo in se razvijalo. V Leningradu se je po vojni mnogo gradilo, a mesto ni dopustilo, da bi si »stalinistična« arhitektura vtrla pot v njegovo gradnjo. Leningrad je gradil mnogo, toda niti ene stalinistične stavbe ni postavil! Ta bi pokvarila iz-gled tega lepega mesta. Tudi Leningrad ima mnogo spomenikov. To so ostanki vojnih ruševin, ki so še tu in tam vidne, od nemških krogel poškodovani zidovi in spomeniki junakom in junaškemu ljudstvu v vojnah proti tujim osvajalcem. Napisi na spomenikih so ganljivi. Na priloženi fotografiji je viden spomenik pa- dlim žrtvam. Fonetično in v prevodu se glasi takole: Nje žertvi — geroji ležat pod etoj magiloj nje gore a zavist raždajet sudbd vaša v sercah vsjeh blagadarnih patomkov v krasnije strašnije dni slavo vi žili i umirali prekrasno. (Ne žrtve, heroji ležijo pod to gomilo, ne gorje temveč zavest poraja Vaša usoda v srcih vseh hvaležnih potomcev. V rdečih strašnih dneh ste živeli slavno in umirali prekrasno.) Popoldne pred večernim odhodom iz Leningrada smo si ogleda-dali spomenik Petra Velikega in v tihi Nevi zasidrano Auroro, kateri topovi so oktobra 1917 naznanili konec stare Rusije in začetek nove oblasti Sovjetov. Sonce se je pričelo poslavljati ob enajstih zvečer, ob polnoči pa smo se zadnjič poslovili tudi mi, s pogledom uprtim v noč zgrinjajočega se mesta. »Rdeča strela« nas je zopet pripeljala v Moskvo, tu pa nas je že čakal avtobus. Pred nami je bila dolga vožnja čez severne predele Sovjetske zveze. Vožnja po severnih predelih Rusije in Belorusije je bila izredno lepa. Severna pokrajina je neskon- čna, rahlo skoraj nežno valovita ravnina, pokrita s prelepimi brezovimi gozdovi in iglavci. Prepletena je s številnimi potoki, rekami, jezeri in jezerci. Vasice se kot v pravljicah stiskajo ob robu gozdov, kot da jih je strah brezmejne ravnine. Do Smolenska smo prevozili 370 kilometrov. Tu smo prespali in zjutraj nadaljevali vožnjo proti 310 km oddaljenemu Minsku. Pred vojno je bilo Minsk starodavno, starinsko in slikovito mesto. Sedaj pa je malce puščobno, razvlečeno in prepleteno s številnimi širokimi ulicami. Vendar te spreleti, če izveš, zakaj je danes mesto tako. Mesto spada med najstarejša mesta (iz 9. stoletja) in je hkrati najmlajše, ker je 'nastalo po zadnji vojni. Nemci so ga okupirali 28. junija 1941, pri tem pa zbombardirali skoraj do tal. V mestu so pobili 400.000 ljudi, mnogo tisoč pa so jih odgnali v taborišča. Ko je rdeča armada leta 1944 osvobodila Minsk, je bilo v prej več kot polmilijonskem mestu samo še 45.000 prebivalcev. Za tem številom pa se skriva ena najhujših tragedij druge svetovne vojne. Kljub sporočilu sovjetske obveščevalne službe v Berlinu, da bodo Nemci v nekaj urah napadli, je Stalin še vedno upal, 2 nagradna križanka VODORAVNO: 1. zajedljiv način govorjenja, 8. glasbeni interval, 13. zvezna državna enota v Švici, 19. razdalja, v kateri je strel učinkovit, 21. avstralski teniški igralec, trenutno eden najboljših profesionalnih igralcev sveta (Rod), 22. novi predsednik Čila, prvi predsednik v Južni Ameriki, ki je bil kot kandidat levice izvoljen po ustavnih načelih (Salvador), 23. ime francoske filmske igralke grškega rodu Papas, 24. neumen, zmešan človek, 26, ščurkom sorodna nočna žuželka iz tropskih krajev, ki uničuje lesene predmete, 28. oranje, 29. zvišana glasbena nota, 30. dekor, 31. ion s pozitivnim električnim nabojem, 32. ime zagrebškega satirika Kanižaja, 34. medmet, 35. aeromehanska priprava za pretakanje tekočin, 37. ameriški inženir, konstruktor po njem imenovane vodne turbine (Lester Alten), 38. kaos, zmešnjava, 39. pismeno strokovno mnenje, 40. ljubkovalna oblika ženskega imena, 41. preprosta lesena stavba podolgovate oblike, 42. kanal, 44. podjetje za promet s pismi in paketi, 45. najpomembnejši madžarski skladatelj bližnje preteklosti (Bela, 1881—1945), 47. makedonski pesnik, ki je padel v NOB (Kočo), 48. ljudski izraz za plot, 50. sodobni slovenski publicist, pesnik in prevajalec (Rado), 51. kratica za »ekonomska enota«, 53. morska riba, ki ob dotiku od- da električni udarec, 54. žensko ime, 55. oblika, 56. prebivalec naše sosednje države, 57. kemični znak za telur, 58. ime srbskega pesnika šantiča, 59. po Homerju čarovnica na otoku Ajaji, ki je ljudi spreminjala v svinje, 60. drugo ime za drozga,' 62. brezboštvo, 65. vodni preliv, 67. krivulja, ki prikazuje adiabatiiične spremembe v digra-mih, 69. mehka kovina, ki jo zaradi hitrega spajanja s kisikom hranimo v petroleju, 70. sedanji egiptovski predsednik, ki je bil izvoljen na to mesto po Naserjevi smrti (Anvar el), 71. kovina, ki tvori skupaj s svincem in kositrom zlitino za tiskarske črke. 1 2 3 4 5 6 7 LI 8 9 10 11 12 L j 13 14 15 16 17 18 19 20 M 21 22 ■ m 23 □ 24 25 □ 26 27 □□ 28 29 30 El 31 a 32 33 . 34 1 35 36 37 _ 38 □ 39 r 40 _ C 41 42 43 44 ■ 45 46 L—. 47 □ 48 49 □ 51 52 53 n 54 E ■ 56 57 L n 5B WZ 59 ■ 60 61 62 63 64 n 65 66 1 67 68 69 r J 70 n 71 KRIŽANKO ODDAJTE DO 15. MARCA NAVPIČNO: 1. samica zveste domače živali, 2. kovina iz skupine redkih zemelj (Y), 3. velik ogenj, 4. veletok v zahodni Evropi, 5. vzklik pri bikoborbah, 6. začetnici slovenskega pesnika z vzdevkom »pesnik Sorškega polja«, 7. ladja za prevoz tekočega goriva, 8. ritmično gibanje po glasbi, 9. hrvaški klasični filolog, odličen prevajalec (Koloman, 1863—1937), 10. štiri z rimskimi številkami, 11. tekmovalka v lahkoatletski panogi, 12. znamka odličnih švicarskih ur, 13. zagozda, 14. nizek ženski pevski glas, 15. nikalnica, 16. začetnici slavnega jugoslovanskega izumitelja na področju elektrotehnike, 17. mlad prašiček, 18. nespreten človek, 20. ime brazilskega pisatelja Amada, 22. najvišje božanstvo pri starih Egipčanih, simbol ustvarjalne sile in življenja, 25. egipčansko božanstvo sonca, 27. znan ljubljanski lokal, 30. šop slame, 31. pesnik slovenske modeme (Dragotin), 32. pokriti del železniške postaje, 33. vzhodnjaški liker iz riža, 35. dragoceno okrasje ženskega telesa, 36. židovsko moško ime, 37. običajno trda tvorba v notranjosti sadeža, 38. orliginalna kratica Atlantskega pakta, 39. vrh v vzhodnih Karavankah nad Mežiško dolino (2126 m), 40. sestavljanje naprav ali delov strojev, 41. gričevje med Sočo in Idrijco, poraslo z izvrstnimi vinogradi in sadovnjaki, 42. zlat obroček na roki, 43. moderno orožje, 44. eden izmed najbolj popularnih ameriških pisateljev po rodu Špa- nec. (John dos, »42. vzporednik«), 45. bojevnica, 46. oborožena sila države, 48. rojstni kraj pesnika pod 31. navpično, 49. geometrijski pojem, figura, 50. iglavec, 51. muza ljubezenskega pesništva, 52. televizijski zaslon, 54. mizarsko lepilo, 55. znamka italijanskega avtomobila, ki ga izdelujejo v Torinu, 56. manjša utežna enota, 58. skupno ime za tri najvišja nordijska božanstva, 59. orientalski prašek za barvanje las, 60. okrajšano žensko ime Catherina, 61. ime angleškega pevca popevk Ofarima, po rodu Izraelca, 63. latinski veznik, 64. kemični znak za iridij, 66. začetnici odličnega slovenskega košarkarja, sedaj trenerja »Olimpije«, 68. veznik. da vojne ne bo. Izdal je ukaz, naj vojaška okrožja mirujejo in naj ne odpirajo ognja. Nemci so tako naslednjega dne vdrli na popolnoma nezaščiteno ozemlje Belorusije. Vsak upor pa četudi enakih a nepripravljenih čet, je bil zaman. Nemci so imeli s tem ukazom odprto pot v prodiranju v notranjost dežele. le stene cerkvenega zvonika. Predmestja pa so grajena z novimi sodobnimi prijemi. Južna Poljska je precej gorata. Vozili smo se po precejšnjih vzpetinah med temnimi mešanimi — pretežno hrastovimi gozdovi in zelenimi livadami. V Krakovu je zelo lilo, zato je bila prestolnica poljskih kraljev še Spomenik padlim žrtvam v Leningradu Zadnjih 220 km do Bresta, mejnega prehoda med Sovjetsko zvezo in Poljsko, je prehitro minilo. Bilo nam je kar žal, da zapuščamo prelepa mesta, pokrajino in prijazne ljudi. Carinske formalnosti in pregledi na obmejnem pasu, so dalj časa trajale najprej na ruski, potem pa še na poljski strani. S prehodom preko poljske državne meje, se je pred nami razprostrla nova pokrajina. Pokrajina kot jo opisujeta Sienkiewicz in Raymond v svojih delih. Valoviti logi in individualno obdelana polja in prijazne vasice. Pokrajina je tu pa tam močvirnata, brezo pa je izpodrinila vrba, ki je dala pokrajini svoj čar. V Varšavi smo prenočili, drugi dan pa smo jo ogledali. Mesto, ki je, bilo med vojno do tal porušeno, je popolnoma obnovljeno, tako da ima ravno tak videz kot pred uničenjem. Edina priča do tal porušenega mesta je del očrne- bolj zavita v temačni videz rdečih opekastih obzidij, trdnjav, stolpov in stolpičev. Nekaj časa smo se vozili ob Visli, nato pa smo naskočili Visoke Tatre. Visoki, kopasti s smrekami porasli hribi so nas obdajali vso pot do Banske Bistrice v Češkoslovaški. Tu smo se nastanili v najlepšem modernem športnem hote-< lu. Banska Bistrica je znana po smučarskih svetovnih prvenstvih. Na poti proti domu smo se še enkrat ustavili v Budimpešti. Pokrajina, ki smo jo po povratku rezali, je bila v zelenju in cvetju. Z zahoda je sijalo toplo sonce, z vzhoda pa so se proti nam pomikale gore črnih oblakov. Imeli smo srečo, da smo še v najtepšem vremenu prispeli nazaj v domovino. Potovanje nas je obogatilo z novimi spoznanji in še enkrat s spoznanjem — povsod lepo, a doma najlepše! D. P. ZAHVALE Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavcem in sindikalnemu odboru predilnice II za prelepa darila in jim želim še mnogo delovnih uspehov. Pavla Konc Ob smrti mojega očeta se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem tkalnice I za poklonjeni venec, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Dora Štefe Ob odhodu v pokoj so mi sodelavke in sodelavci kadrovskega sektorja kupili lepa darila, za katera se iskreno zahvaljujem, enako IO sindikata uprave. Vsem sodelavcem in ostalim članom kolektiva želim še veliko delovnih uspehov. Tilka Gričar