Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050 2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Če k. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inscrate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U prava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dueva po prazniku Stara aH nova Romunija (Od našega dopisnika) Bukarešta, 2. avgusta. Profesor Jorga vlada že štiri mesece. Poskusil je na vseh poljih uveljaviti mcčno pest in odstraniti glavne rane, ki so zastrupljale romunsko politično in gospodarsko življenje. V svojem zadnjem dopisu sem skušal biti pravičen in sem hotel objektivno presoditi in oceniti pozitivno delo profesorja Jorge ter priznati zasluge, ki si jih je stekel tekom svoje še kratke vlade. Toda reči se mora, da pov6od ni imel srečne roke in da se že kažejo široke razpokline, ki vedno bolj zevajo in ki pretijo zrušiti stavbo, preden bo dokončana. Romunija ni edinstvena iz narodnega stališča. Ona vsebuje različne kulturne toke, med katerimi so najbolj zdravi oni v »novih pokrajinah«. Še manj je pa zedinjena v pogledu uprave in v pogledu javnega in privatnega prava. Poskušati rešiti konflikt, iki mora nastati iz te raznovrstnosti, ki izhaja iz globin ljudske duše, z enostavnimi splošnimi formulami o centralizmu in o enotnem romunskem narodu ali o enotnosti romunske državne misli, je otročje tudi za Romunijo, kjer je prebivalstvo manj razvajeno z demokracijo ali s svobodo v negovanju eamobitnih kulturnih potreb posameznih edinic naroda. Da, otročje tudi za Romunijo. Velika Romunija, ki je izšla iz svetovne vojne, bi morala voditi računa o sestavinah, iz katerih je sestavljena romunska država ter v interesu državne misli brez strahu in brez oklevanja decentralizirati upravo ter dati posameznim delom možnost, da vzcvetejo vsak v okviru svoje kulturne edinice. Profesor Jorga je ob svojem nastopu javno priznal ta upravičena pričakovanja, ko je naglašal svojo vero v živ, organi-čen državni organizem, ki se bo besno naslanjal na nauke zgodovine in na nujnosti vsakdanjega življenja. Predhodniki profesorja Jorge so nekoliko poskusili decentralizirati državno upravo in uvesti vsaj nekoliko samoupravnih oblasti. Trdi, okorni, okosteneli starikavi centralizem, ki je bil v navadi v stari Romuniji, se je začel umikati mlademu, svežemu in gibčnemu samoupravnemu pokretu. Sedaj pa se sliši, in te vesti so zelo verjetne, da bo profesor Jorga ukinil vse upravne svoboščine in predpisal upravo, pomerjeno po kopitu stare Romunije. Za mesec september sc pripravlja upravna reforma — tretja v razdobju šestih let, g. urednik — katera bo podredila vsa vprašanja kompetenci centralnih ministrstev. Torej odslej se zopet ne bo smel v Romuniji zidati lesen most preko potoka, he da bi centralno ministrstvo ne dalo predhodnega odobrenja in vsakega slugo pri državnih uradih bo smel imenovati le minister. Ljudstvo se bo degradiralo zopet v objekt vsemogoče birokracije in ne bo smelo izreči niti želje o kakšnem četudi čisto lokalnem vprašanju. Kakšen vtis naj takšna »reforma« napravi osobito v novih pokrajinah, ki so vendarle uživale precej samoupravnih svoboščin, si lahko mislite. Ako profesor Jorga pod pritiskom razmer ali pod vplivom kakšnih avtokratičnih namenov resnično izvede tako zastarelo »reformo«, potem je lahko prorokovati, da je Romunija še le v začetku velikih notranjih bojev. Ker je država vse prej nego konsolidirana, je res še manjkalo tega, da postane zmešnjava še večja in razprtija še bolj nevarna. Drugo, kar moram v zvezi z delom nove vlade omeniti in kritizirati, je način, kako se hoče izpeljati »izenačenje zakonov«. V Romuniji obstojajo namreč štirje različni zakoniki zasebnega in kazenskega prava. Stara Romunija prenaša še zakonik, ki je bil pred kakšnimi 50 leti na brzo roko skrpucan iz Napoleonovega kodeksa. Na Sedmo-graškem in v Bukovini velja staro avstrijsko pravo, v Banatti in okolici madjarsko pravo, v Besarabiji rusko. Razumljivo je, da je taksno stanje nevzdržno in da mora priti do enotne zakonodaje. Toda le po dolgotrajnem in temeljitem delu. Vsak zakonik ima nekaj dobrega. Novo pravo naj bi bila sinteza vseh dobrin. Do lega pa se pride le, kot sem rekel, po dolgotrajnem, vestnem in temeljitem delu. Ako zasleduje človek delovanje vlade profesorja Jorge v tem pogtedu, mora odkrito priznati, da je brezidejna in vsekakor netemeljita. Nekateri ministri bi seveda radi, da bi bilo izenačenje zakonov v zgodovini zvezano z njihovim imenom, zato pa tudi ne morejo trpeti kakšnega zavlačevanja in bi najrajši videli, da bi se pravno izenačenje izvršilo kar čez noč, neglede na to, da mora tako delo biti le zelo površno, nedosledno, da, celo kontradikto-rično, torej brez vsake dejanske koristi. Fasada 1 Samo da na zunaj nekaj izgledal Ni še dolgo tega, kar so bili sodniki presenečeni z obvestilom justičnega ministrstva, da se bo težavno vprašanje izenačenja zakonov enostavno rešilo na ta način, da se bo stara romunska zakonodaja kratkomalo razširila na vse pokrajine države. Torej najbolj zaostale in najmanj razvite pravne norme se naj prepišejo vsemu narodu kol edino obvezne. Od vseh strani vstajajo že protesti proti taki neumnosti, ne samo iz pravnih krogov. Morda bo častihlepni justični minister spričo takega odločnega odpora, ki prihaja iz novih provinc, vendarle opustil svoj načrt in tako prihranil Romuniji m samo zastarel in nevzdržen pravni red, ampak tudi nepotrebne notranje politične boje, ki bi znali biti usodepolni za državno edinost baš v sedanjem trenutku, ko romunski narod tare na vseh koncih in krajih največja gospodarska beda. Morebiti se kraljeva prizadevanja, da okrne nekoliko diktnlorično oblast vlade profesorja Jorge s tem, da pokliče v vlado na razširjeni bazi tudi stranke, ki se nahajajo sedaj v opoziciji, posebno lin kmetsko stranko, v zvezi z nezadovoljstvom, ki gu omenjam in imajo namen preprečiti, da Jorga s kakšnimi neprevidnimi ukrepi ne podere stavbe, ki jo sicer gradi s tako priznano pridnostjo, D . ..i. Boj med Španijo in Katalonijo Katalonci odklanjajo vsako debato o avtonomni ustavi * Bajka o komunizmu na Španskem - Socializacija tekstilne industrije v K atolom ji Madrid, 5. avg. Izid plebiscita za avtonomni štatuf v Kataloniji španskih politikov ni iznena-dil, pač pa jih navdaja s skrbjo bodoči razvoj dogodkov. Katalonci namreč zahtevajo, da ustavodajna skupščina statut enostavno vzame na znanje, sklicujoč se na tozadevni dogovor med »očeti sedanje republike« v San Sebastjanu, dočim španska večina skupščnie trdi, da temu ni tako in da je konstituauta absolutno suverena. Konstituanta nikakor ni proti avtonomiji Katalonije, hoče jo pa spraviti v sklad z ustavnim načrtom in le skupno z njim uzakoniti, predvidevajoč avtonomno provincijalno upravo tako v Kataloniji kakor v Baskih in v Galiciji. Res je pa tudi, da hočejo španski republičani avtonomijo Katalonije zelo prislriči. Stališče voditelja Kataloncev, strica Macia, pa je popolnoma nasprotno. Spričo 03%, ki jih je dobil avtonomni Statut, je dne 2. t. m. izjavil pred ogromno množico v Barceloni: »Mi smo sedaj svobodni, nihče se ne more in ne sme pro-tiviti enoglasni volji katalonskega naroda. Sedaj ko smo svobodni, vabimo tudi druge narode Španije, da se osvobodijo in pridružijo nam.< To stališče umevno zelo vznemirja špansko večino, pi v njem ne vidi samo nevarnosti za na-cijonalno enotnost španske države, ampak tudi za obstoječi družabni in gospodarski red. Treba je namreč pomisliti, da avtonomija Katalonije, najbolj razvite industrijske dežele Španije, v današ- njih razmerah pomeni dejansko avtonomijo delavstva, ki bo v katalonski samoupravi imelo večino. To je za sedanjo špansko meščansko republiko tem bolj opasno, ker je Barcelona sedež skrajnega levega krila sindikaliztna. Pravkar pa je sindikalistični poslanec Katalonije v skupščini Llui predlagal, da naj se tekstilna industrija Katalonije, ki predstavlja 00% vse katalonske industrijske proizvodnje, socializira, tako da ho proizvodnjo vodilo izključno delavstvo po svoji strokovni organizaciji. Temu se industrijci seveda ljuto upirajo, češ da je privatna last neprekršljiv princip družabnega reda in so se obrnili na madridsko vlado, da nastopi v njihovo korist. Katalonska delegacija je pa obenem tudi predlagala, da se ustanovijo obvezna razsodišča in pa pravica soudeležbe delavstva v vseh industrijskih podjetjih, dokler bi se le-ta ne kolektivizirala. Vlada, ki bi proti katal. avtonomistom gotovo s silo nastopila, če bi se ne bala sindikaliztna, ki po vsej državi preži, kako bi dobil oblast v roke, skuša delavstvu ugoditi v toliko, dn je minister za delo Largo Caballero predložil v ustavodajni skupščini zakonski načrt, ki daje delavstvu pravico kontrole nad upravnim vodstvom industrijskih podjetij, z motivacijo, da bodo delavci, če bodo dobili vpogled v resnično stanje industrije, odnehali od svojih pretiranih zahtev. Ta kontrola bi se vršila [>otom fabriških svetov. Borba med vlado oziroma ustavodajno skup- ščino in Katalonci bo vsekakor jako ostra. 75 letni stric Macia bo te dni prišel sam v ustavodajno skupščino, kater« sej se do sedaj še lii udeležil, in bo zahteval registracijo katalonskega avtonomnega statuta. Ker je zlasti minister za notranje zadeve Maura hud nasprotnik sindikalistov, o katerih meni, da bodo iz Katalonije napravili sedaj tudi politični centrum borbe proti španski republiki, bo gotovo prišlo do burnih prizorov. Saj mu je poslanec Llui že v zadnji seji očital, du je »krvoločna bestija in morilec . Republičanska večina pa žo sedaj grozi Kataloncem, da bo odpravila carinsko protekcijo njihove manufakture, ki se v Španiji prodaja dražje nego v inozemstvu. Seveda ta grožnja nima učinka, ker bi bili po njej prizadeti tudi industrijci. Angleški listi, ki so na srečnem razvoju španskih razmer iz zunanjepolitičnih razlogov jako interusirani, svetujejo oliema strankama zmernost in odjenljivost. ker je sicer v nevarnosti država kot taka. Takozvani komunistični praznik 1. avgustu je potekel po vsej Španiji popolnoma mirno. Komunisti v Španiji v resnici nimajo nobene opore in so tudi t konstituanti ostali brez poslanca. Delavci pravijo, ila jih ne rabijo, češ ila jc njihov sindikaji/em za evropske razmere veliko bolj prikladen. nego komunizem, ki prihaja iz Rusije, španski delavci so brez izjeme načeloma proti vmešavanju Rusije v njihove zadeve. Mussolini pojde v Canosso? ('urih. 5. avg. tg. Kakor doznava rimski dopisnik »Ncue Zttricher Zeitung iz prav posebnega vira, se bosta v kratkem v Vatikanu sestala papež in Mussolini. Ta vest, ki naj bi po drugem ostrem nastopu med cerkvijo in državo naznanjala drugo pomiritev med ducejeni in vatikanskimi krogi, se danes ne more še z gotovostjo potrditi, po raznih okolnostih pa je smatrati, da je resnična. Cuje se ludi, dn so končane že tudi vse formalnosti za pripravo sprejema Mussolinija pri papežu. Datum sestanka še ni znan, domneva se pa, da bo sestanek še tekom tega meseca. Rim, 5. avg. (Izv.) Iz zanesljivega vira do-znavajo, da bo bili na sloviti seji osrednjega vodstva fašistične stranke, na kateri so bile sprejete znane grozilne resolucije v odgovor na okrožnico sv. očeta, vsi člani vodstvo za to, da fašistična vlada od[H>ve konkordat in s tem tudi lateransko pogodbo ter tako prekine diplomatske odnošaje z Vatikanom; le Mussolini se je temu predlogu uprl. Briining in Curtius na poti v Rim Berlin, 5. avg. tg. Državni kancler dr. Briining in zunanji minister dr. Curtius sta noroj oh 22 z ekspresnim vlakom odpotovala v Rini. Berlin, 5. avg. tg. Za volitve v nedeljo je ves berlinski policijski aparat popolnoma pripravljen. Skoro vsi stražniki bodo v službi. Pripravljena bo tudi vsa politična policija. Zastraženi bodo dvojno vsi volivni lokali in na vseh važnih križiščih bodo razmeščene policijske komande. Poli- cijske rezerve bodo imele karabinke. Pripravljeni bodo oklopni avtomobili in brizgalne. Berlin, 5. avg. A A. Wolff poroča: Nemški državni minister za prehrano je poslal okrožnico vsem bankam, po kateri jim je dovoljeno tudi brez posebne pismeno odobritve kupovanje in druge manipulacije t menicami, ki jih dobe nemški trgovci za svoje blago, izvoženo v inozemstvo. Za te transakcije je bila dozdaj potrebna odobritev. Po bombnih atentatih Avstrijska vlada odredila najstrožio kontrolo Dunaj. 5. avg. tg. Z ozirom nn dejstvo, da gre pri bombnih eksplozijah v mednarodnih vlakih na jugoslovanskem ozemlju večinoma za avstrijske vagone, v katere so polagali peklenske stroje, je avstrijska vlada odredila, da bo vse vagone, ki bodo tekli iz Avstrije ali preko Avslrije v Jugoslavijo, natančno preiskovala. Preiskava se ne bo vršila samo ob meji, temveč že ludi na Dunaju pred odhodom vlakov z južnega odnosno vzhodnega kolodvora. Kontrolo vagonov bo vršila mešana komisija, v kateri bodo člani policije in železniške uprave. Razen tega bodo vse dotične vagone od konca preiskave pa vse do prihoda do jugoslovanske meje stalno in skrivaj opazovali posebni organi. Bomb° tndi drugod Como, 5. avgusta. Na obmejni postaji Chiasso so našli v oddelku zavirača na tovornem vagonu nerazpočeno botnbo. Voz je last francoskih državnih železnic in je odšel pred dnevi iz Dudelanga iz Dr. Jelenič umri Zagreb, 5. avgusta, ž. Danes zjutraj je preminul znani hrvaški učenjak in zgodovinar frančiškan dr. Julijan Jelenič, profesor zagrebške univerze. Udarila ga je kap v njegovi celici v frančiškanskem samostanu v Kaptuli. Rojen je 1877 in je študiral filozofijo in bogoslovje. 1895 je bil profesor bogoslovja v Lyonu v Franciji. Nato se je preselil v Sarajevo 1908 je položil doktorat v Budimpešti, Od leta 1919 ie bil profesor cerkven« zgodovine na zagrebški univerzi. 1921 in 1922 je napisal več knjig. Madjarski ne zaupajo Pariz. 5. avg. Ig. Z dobro informirane ameriške strani doznava Vaš dopisnik, da so angleške banke končnoveljavno odklonile udeležbo pri madjarskem posojilu 7 milijonov funtov. Tudi ameriške banke so na polovico znižale svojo prvotno nameravano udeležbo v znesku 2 miljonov funtov. Na njihovo mesto pa stopijo italijanske in holandske banke. Dvomljivo pa je, ali se bo moglo vzdržali posojilo v prvotno nameravani višini 7 milijonov funtov. tamkajšnje mctalurfjične fabrike čez Švico v smeri proti Brescii v Italiji. Rim, 5. avg. ž. Službeno se poroča, da ie v soboto zvečer na železniški postaji Chioso eksplodirala v nekem tovornem vagonu bomba. Bomba ie bila skrita v slami. Ta vagon je odšel iz Francije preko Švice in prišel v Italijo. Ni se moglo ugotoviti, če je bila bomba položena v vagon na od-hodni postaji v Franciji, ali se jc to zgodilo v Švici. Pofjreb zemunshik žrtev Bclgrad, 5. avgusta. 1. Danes se je tukaj vršil pogreb žrtev barbarskega železniškega atentata pri Zemunu, gospe prof. Danice Brunetti in hčerke Miroslave. Pogrebu je prisostvovala ogromna množica belgrajskih meščanov. V imenu predsednika vlade jc bil prisoten vrhovni inšpektor Radoslav Danič, poleg tega se je udeležil pogreba tudi profesorski kor univerze z rektorjem dr. Vladom Mi-trovičem na čelu. Na grobu je imel govor Jovan Jenilcki. Tragedsja v planinah Iniisbruck. 5. avg. tg. V planinski koči pod Ritlnerhornom v Južni Tirolski se je zgodil krvav i zločin. Zvečer je nekoliko turistov igralo karte. | Med igro se je spri 30 letni privatni uradnik Lud-i vik Schvveigkoffler iz Bočna s svojimi soigralci, j Planšarica je opomnila turiste, naj odidejo spat i in dajo mir. Tedaj je Schvveigkoffler zagrabil revolver rekoč: s Prej moram še s leni-Ie obračunali! S tremi streli je ubil do smrti italijanskega inženerja Jožefa Ganliolo in planšarico ranil na roki. Obiskovalci koče so preplašeni zbežali, tako da se je Schvveigkofflerju posrečilo zbežati. Smatra se, da ni izključeno, da se je v gorah ponesrečil in ubil. Pariz, 5. avg. AA. Havas poroča iz Trenta: Skupina 30 turistov, ki so šli nn planine na oko-j liške hribe, je strmoglavila v prepad. Trije so mrtvi, eden hudo ranjen. Dunajska vremenska napoved. Najprej se zelo toplo, potem pa je pričakovati neviht na obširnem j ozemlju, posebno na zapadu. Angleški učitelji v Ljubljani Ljubljana, 5. avgusta. Danes je dospela v Slovenijo skupina 35 an-gleških učiteljev, ki bodo letovali v Bohinju. Zv ua Jesenicah jim je bil pripravljen lep sprejem. \"a kolodvoru so bili zastopniki turistovskih organizacij ter učiteljeva. V angleščini je goste pozdravil odvetnik dr. Ivo štempUiar, v slovenščini pa predsednik radovljiškega učiteljskega društva g. Schif-frer. šolska mladina je gostom zapela nekaj pesmi, me»l goste pa so bile razdeljene razglednice in cvetlice. Na ljubljanskem kolodvoru so pričakovali goste številni zastopniki. Tako inšpektor dr. Kotnik «1 prosvetnega oddelka banske uprave, predsednik UJU Dimnik, tajnik K obal in urednik Učiteljskega tovarišac g. Andrej škulj, dalje g. Mle-kuš za ljubljansko učiteljsko društvo, Pavel Kuna-ver za skavte in tiaberšek za slovensko šolsko matico. Po prisrčnih pozdravih so gostje odšli v hotel Miklič, kjer jim jc bila prirejena večerja. V hotelu Miklič. tudi prenočujejo. V skupini je 10 dam in 16 gospodov. Skupino vodita Mr. E. Edvvard in Miss Kdith Boulcher. Do Jesenic sta jim šla nasproti Miss Copeland in g. Kerniauner. Angleški gostje si jutri ogledajo Ljubljano, zvečer pa odpotujejo v Bohinj, kjer bodo tri ledno letovali pri Sv. Janezu. Na Bohinj in nn lepote slovenskih planin jih je opozorila Miss Copeland. Predavanje o naših izseljencih Danes ob 10 referira v Delavski zbornici izseljenski komisar g. Deželič iz D&sseldorfa o razmerah v slovenskih delavskih naselbinah v Vest-faliji. Sprejem v srednje kmetijske šole Bclgrad, 5. avg. AA. Kmetijsko ministrstvo je predpisalo tele pogoje za sprejem učencev na srednje kmetijske šole: Pouk traja tri leta, četrto leto po končanih šolah je posvečeno v.ključno samo praktični izpopolnitvi in specializaciji, obvezni za one, ki žele stopiti v državno službo. Učenci so : lahko redni ali izredni. Redni učenec prvoga razreda je lahko vsakdo, kdor je izpolnil v^ij 15 let in še ni prekoračil 10. leta, mlajši od 15 let, niks-kor pa ne izpod 14 let, se lahko sprejme, če je telesno dobro razvit in če je z uspehom ab-julvirnl štiri razrede srednje šole ali popolno meščansko šolo ali nižjo kmetijsko šolo, se dobro obnaša in je podanik Jugoslavije, dobrega zdravja in nj°gova roditelja ali skrbnik pristanejo na to. da stopi v šolo. Prošnje je poslati direkciji srednje kmetijske šole najkasneje do 10. septembra, šola ima internat. Vsi učenci morajo stanovati in se hraniti v internatu, za kar plačajo vnaprej 100 Din na mesec. Pouk se začne 1. oktobra. Za boljšo usodo delavk Ženeva, 5. avg. AA. člani odbora zn proučevanje higijene v industrijskih podjetjih so proučili vprašanje zaščite pred infekcijami s premogom pri predelavi kosti in roženine. V pretres je prišlo vprašanje zastrupljenja s svincem pri izdelovanju einajla ua bazi svinčenega prahu. Nato se je odbor bavil z vprašanjem zastrupljenja s svin cem v tvornicah z akumulatorji. Člani so bili soglasno mnenja, da v tvornicah za akumulatorje vlada velika nevarnost zaradi možnosti zastrupitve s svincem, in so naglasili, da hi bilo Ireba pozvali vse države, naj regulirajo vprašanje delovnega časa v teh tovarnah. Nato se je vršila razprava o delovnih pogojih pri ženskah, poročenih ženskah, zlasti pa ženskah v drugem stanju in ženskah z otroci. Naposled je bil sprejet predlog, ki ga je stavil zastopnik belgijske vlade, naj bi mednarodni urad zn delo sklical širšo anketo glede vprašanja dela poročenih žensk v tovarnah. Evropa v Rimu Italija se veseli prihoda Francozov — »Brez Italije ni mogoče nič urediti" Paril, 5. avg. Glavni predmet političnih razgovorov tukajšnjih salonov je podelitev 50 milijonskega posojila Francoske banke in Ameriške rezervne banke v funtih Angleški banki. Ta korak je zelo izboljšal mednarodni položaj, ker vrača zaupanje v gospodarsko moč Zapada in dokazuje solidarnost treh največjih sil sveta ter njihovo politično sodelovanje in soglasje. K (emu je največ pripomoglo energično držanje Francije r sedanji, po deruti nemškega gospodarstva povzročeni krizi v Evropi. Po kreditni operaciji v korist Angleške banko pride na vrsto nameravani obisk g. Lavala v Kiinu. Sicer se o tej zadevi še danes ni Izvedelo ničesar oficielnega, vendar se skoraj ne more več dvomiti, da se bo obisk vršil in 6icer potem, ko se bosta vrnila iz Rima Bruning in Curtius. Ta namera g. Lavala, ki je izpočetka nekoliko vznemirila levičarske kroge, 6e danes splošno odobrava kot nujna potreba sedanjega položaja. Dokaz temu je >Republique«, vplivno glasilo radikalne stranke, ki kljub svojemu tudi še danes ostro poudarjenemu antifašističnemu stališču odločno zagovarja Idejo g. Lavala. Pravi celo, da brez Italije absolutno ni mogoče mirno urediti današnjega položaja Evrope. Seveda »e moti, kdor meni, da bi obisk g. Lavala v Rinru mogel kaj izpreaneniti smernic mednarodne politike Francije. Te ostanejo v glavnem nepremakljivo iste kakor tudi od fašistične Italije nihče ne t>o zahteval več kot to, kar more brez šleode za svoj prestiž za pomirjen je Evrope storiti. Ne bmno se veliko zmotili, če smatramo za glavni namen sestanka med Lavalom in Mussoli-nijem prijateljski poizkus od francoske strani Ota-teremu pn gotovo odgovarjata tudi želja in interes Italije), da se Italija pripravi do zanesljive kooperacije s Francijo in tako odstrani njeno, stabilnosti mednarodnega položaja tako zelo škodljivo dosedanje laviranje. Vsi dosedanji glasovi, ki hočejo Ho vedeli, na knk>ni podlagi in po kakšnih medsebojnih političnih koncesijah bi se mogli obe državi sporazumeti, pa so gole kombinacije brez najmanjše dejanske podlage, (lotovo pa je med druflm. da ltn!i.in nujno rabi od Francije vpčmilijnrdno posojilo, Francija pa sigurnosti, da Italija no bo vedno manevrirala ta njenim hrbtom t korist drugih. Vendar »e morajo rezultati, ki se bodo v Rimu dosegli, zaenkrat presojati še zelo zmerno. Na vsak način je izključeno, da bi se mogel ie zdaj rešiti ves kompleks spornih vprašanj med Francijo in Italijo. Na to noben resen državnik ne računa. Berlin, 5. avg. tg. Na obisku nemških ministrov v Rimu bodo i>oleg splošnih mednarodnih finančnih vprašanj igrala veliko vlogo tudi trgovsko-po* liticna vprašanja m problem razorožitve. Sedaj je določen natančen program potovanja. Nemška ministra bosta po prihodu v Rim v petek dopoldne »preje-ta po Mnssollniju v beneški palači. Mussoli- ni bo potem vrnil obisk nemškima ministroma. Opoldne bo potem kosilo v vili Borghree. Popoldne bo čajanka v vili d'Este, zvečer pa bo banket, na katerem bosta imela ofioielni govor Mussolini in dr. Briining. V soboto dopoldno bo zajtrk na nem- škem poslaništvu. Razen tega bo v soboto dopoldne avdienca pri papežu. Najbrž bo nalo kardinal državni tajnik Pacelli nemškima ministroma vrnil obisk v hotelu. V soboto zvečer bosta nemška ministra odpotovala. Svarilo Nemcem Italijanski službeni glas o sestanku z Nemci posebnih spletkarij Ne več kakšnih Rim, 5. avg. Spričo obiska Brfininga in Curti-usa v Rimu piše »Giornale d'ltalia« sledeče: »V Rimu se bodo premotrivali veliki problemi sedanjega momenta, gledani s partikularnega stališča nomško-italijanskih odnošnjev. seveda pod vidikom najširšega evropskega interesa, od katerega se italijanska politika v nobenem slučaju ne more ločiti. Prisrčnost odnošajev med Nemčijo in Italijo jamči za to, da se bodo ti problemi lojalno proučili. Ni treba teh problemov še natančneje označevati, ker so jih nemški listi že obširno navedli. To so razorožitev, carinska unija in reparacije. Kar se liče fašistične Italije, se je Mussolini prvi izrekel za revizijo reparacij v zvezi s kompliciranim sistemom vojnih dolgov, financ in gospodarstva evropskih držav. Tudi gledo razoro- žitve je Italija stoje »tališče opetovano konkretno naglasila in sla bili tozadevno Italija in Nemčija vedno soglasni.« »Do razorožitve se bo prišlo samo z resnimi nameni in z odredbami, ki se bodo istočasno storile na celi fronti po principih enakopravnosti. Razorožitev je prva garancija mednarodnega miru, katerega hoče Italija z vsemi silami zasigurati.« »So pa še druga vprašanja, ki jih nemili listi ne omenjajo in ki jih bo treba tudi razčistiti. Ako naj rimski sestanek prisrčne odnošaje med Italijo in Nemčijo še utrdi, polem mora biti v soglasju s principom sodelovanja vse Evrope, katerega si je Italija postavila kot temeljni princip svoje mednarodne politike.« Briining o zadnjih konferencah Inozemsko posojilo zaenkrat nemogoče — Skušajrno pridobiti zaupanje inozemstva Berlin, 5. avg. A A. V torek zvečer je imel državni kancler Bruning govor v radiu, kjer je orisal bistvene momente krize, katere glavni vzrok vidi v reparacijskem vprašanju, nato pa jc naglasil, da je kriza imela vsaj to dobro stran, da se je ves svet zavedel, kako je usoda vseh narodov tesno zvezana med soboj. Tako se dajo razumeti tudi nedavni obiski državnikov, ki naj bi bili šele uvod v harmonično vzajemno sodelovanje. Glede vprašanja inozemskega posojila je kan-celar rekel, da jc ta trenutek nemogoče ii državno pravnih in linančnih razlogov. Prav tako se ne da diskotirati o osamosvojitvi nemškega gospodarstva in o njega izključitvi od sveta. Nalo je dr. Briining prešel na vladne ukrepe, ki jih je njegova vlada v zadnjem času izdala. Izjavil je, da so ti ukrepi v prvi vrsti namenjeni vele-bankam kot najpomembnejšim gospodarskim tvorbam. Toda pri leni nismo pozabili intoresov province odnosno manjših hranilnic, ki jim bo posvečena skrb prihodnjih dni. Nato šele lahko računamo z začasnim koncem sedanje krize. Toda n dogodkih minulih dni, kakor tudi o bodočih no pomaga no beno kritikovanje, nego nam j« potrebna samo pa Morata v gospodarstvu Vtisi od Socialnega tedna v Mulhouse Mnhlboose. avgusta. Francoski socialni tedni so postali že stalna m»!anova katoliškega socialnega [>okreta. Vedno so se predavanj te »leteče univerze« udeležili tudi zastopniki Jugoslavije. Letos jih ni bilo. Izostali so tud i mnogokaterl drugi jakademlkb, ki so prejšnja leta redno prihajali iz prekomorskih dežel. Krog je postal manjši. Gospodarska kriza se je zajedla tudi v socialne tedne, je izpovedal eden govornikov. Med profesorji smo našli veČino starih preizkušenih učiteljev, prišlo je nekaj novih moči. mladih in svežih, ki so prinesli s seboj oster kritičen duh povojno mladine. Predavanja je vodil, kakor vedno, predsednfk socialnih tednov, profesor na vseučilišču v Lille, Eugen Duthoit. Lelos je izbral za temo teh »socialnih duhovnih vaj«, kot jih je tako lepo imenoval sedaj že rajni škof Julien iz Arrasa, vprašanje, kaj je z moralo v gospodarstvu. Ni je večje konference, na kateri se bi ne obravnavali problemi v zvezi s svetovno gospodarsko krizo. Vse išče po vzrokih, ki jo je omogočila, vse razmišljuje o najbolj učinkovitih sredstvih, s katerimi M se dala zajeziti in odpraviti. Sorialni teden je hotel iti globlje ln dognati, koliko je zakrivilo gospodarsko krizo pomanjkanje morale v gospodarskih odnosih človekn do človeka. Nastopili so največji sodobni socialni filozofi in so drug za drugim iskali etična načela, ki naj kontrolirajo materielne odnose med ljudmi. Podali so tudi varnih smernic, kako naj se sodobni paganizem v gospodarstvu nadomesti s krSčanskimi načeli pravičnosti in ljubezni. V s-vojem uvodnem govoru je Eugene Duthoit temo obrazložil. Na stotine vsakslol Se podrobnejša poročila, ker so zelo aktualna in baš v sedanjem trenotku nujno potrebno za pravilno orientacijo. Nove dopisnice za inozemstvo Belgrad. 5. avg. A A. Minister za promet je dal v promet nove poštne dopisnice, ki se bodo prodajale po 1.50 Din z napisom Kraljevina Jugoslavija. Uporabljale se bodo samo zn dopisovanje z inozemstvom. Dopisnice z napisom Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so se prodajale po 1.50 Din in ki so veljale za dopisovanje z mozenis'vum, bodo vzete iz prometa. Stare dopistiiče bodo veljale samo še do 31. avgusta in 6e po tem roku ne bodo niog;« več zamenjati. Potres v Siciliji Rim. 5. avgusta, ž. V pretekli noči so čutili močne sunke potresa. Zlasti močan je bil potres v Santa Veiiaria in Arcirealu. Ljudskih žrtev ni bilo, vendar pa je nad sto hiš poškodovanih. Med ljudstvom jc zavladala taka panika, da niso zapustili samo hiš, temveč ludi vasi. Kakšen rendez-vous! Pariz, 5. avg. tg. V carinski pisarni na franco-Sko-ifalijanskem mejnem kolodvoru Menlone sta si danes stala nasproti dva propadla finančnika. Francoz Oustrie in Italijan Gualino. Gualino je izjavil, da sprejme nase popolno kazenskopravno odgovornost, da pa upa, da ho lahko dokazal svojo nedolžnost. Od svojih poslov v Franciji ni imel samo nobenega dobička, temveč celo prav znatne izgube. Opoldne je prišel na mejno postajo tudi poslnn»c Marin, predsednik preiskovalne komisije zn <)tis»ri-cov škandal, da bo natančno zaslišal italijanskega finančnika. Edisonova bolezen Nrw York. 5. avgusta, ž. Danes zjutraj je Ldiscm napravil sprehod / avtomobilom, kar jc izzvalo veliko začudenje med ljudstvom, kjer je zelo priljubljen. Liege poplavljen Bruselj, r> avgusta. A A. Nad Liegcm se jc utrgal oblak. Voda sloji v ulicah 1 m visoko. Ves croinet jc onemogočen Odgovor mfadcrte G. uredniki Pred par dnevi ste priobčili uvodnik z naslovom »Mladina pravi: takšni smo... Članek je vzbudil med nami, ki se prištevamo tkzv. mladini, mnogo živahnega razgovarjanja in pa tudi — protestov. Pred vsem smo ugotovili sledeče: Kdor pri nas govori in piše o mladini, seže po nemški knjigi, črpa svoje znanje iz nje in pravi: približno takole je tudi z našo mladino. Malokdo pa poskuša analizirali nas, slovensko mladino, razumeti nas in najli na nas naša resnična stremljenja, nase resnično gledanje na vse velike probleme življenja, tako individualnega, kakor tudi socialnega. Poudariti moramo, da je silno pogreš-no, kar na lepem primerjati in enako ocenjevati mladino dveh tako različnih narodov, kot sla germanski m slovanski. Res je, da smo bili mi Slovenci bol) kot ostali slovanski narodi pod germanskim vplivom. Ioda to vplivanje številnejšega in močnejšega naroda ni nas Slovence izenačilo z Nemci, čeprav je včasih že izgledalo, da koraka-fflo za njimi, ?.e reformacija in protireformacija na olovenskem sta dokaz naše samobitnosti in samostojnosti. Ohranili smo svojo vero, ohranili svojo narodnost, svojo kulturo in tiste lastnosti, ki tvorijo iz nas cisto samostojno enoto in zaokroženo celoto. Tudi slovenska mladina je ohranila svoj slovenski specifikum. Vkljub temu, da je preje študirala v inozemstvu (Dunaj, Gradec itd,), se vendar ni navzela niti običajev nemških buršev, kaj še njihovih idej. Tem manj pa hodi sedaj po tujih stopnjicah in stoji nad lujim kulturnim vplivom, ko študira doma in je v neprestanem stiku s svojim ljudstvom. Vpraševali smo se dalje, ali smo mi, ali je m .slovenfika mladina taka, kot jo slika Frant Matzke: vsa vneta za šport; ki ne pozna več mej, preko katerih bi mislila, da ne sme iti; ki ji ni ničesar več skrivnega, nič svetega, nič nerešljivega; ki skrbi le za telesno življenje in izživetje brez vsakega globljega odnosa do religije ili brez izrazitega negovanja duševnega življenja. G. uredniki Drznem si reči, da velika večina mlajšega slovenskega izobraženstva ni taka. Prelomila je pač o preteklostjo, toda kar je v preteklosti velikega, to spoštuje in iz tega črpa še vedno hrano za svoje duhovno življenje. Nemški mladini se očita, da je vsa vneta za šport. Poglejte, g. urednik, naša športna društva. Kako malo one mladine, ki jo ima Matzke v mislih, t. j. mlajše izobraženstvo od 20 do 30 let, je v teh društvih. Da, prav malo in še večina teh ne dela radi športa, temveč jim je šport le sredstvo priti v stik z ljudmi, posebno z dijaki. Naša mladina je religiozna. Ne kaže svoje vere v širokih gestah, toda o Bogu ve mnogo, ga priznava, ne samo, ker nujno obstoja, ampak tudi, 1 , Ja žuti' ker sn°va in znova doživlja. Naši mladini je zakon nekaj svetega, božjega. Res pa je, da med nami in starejšo genera-CV°J 7' ,1fet,e^a odji°sa, ki je morebiti svoje čase vladal. Ljubezni in razumevanja smo kaj malo občutili. I olovičarslvo, oportunizem in kompromisar-stvo nam ni moglo biti za vzor. Zato pa smo odklanjali voditeljstvo, ker nam ni nudilo tega, če*ar smo potrebovali in česar smo iskali, namreč velikih m svetlih vzorov, odločnosti in načelnosti, doslednosti in jasnosti. Pa nima radi tega mladina nikake škode; nasprotno v svojem napetem in čisto samostojnem iskanju je večina slovenske mladine prišla na pravo pot, ki vodi do edino pravega cilja — do Boga. Ne mislite, da ta mladina ne gleda na bodočnost rn da na velike bodoče dogodke ni pripravljena. G. urednik! Slovenska mladina odklanja primero z mladino drugih narodov, odklanja ludi pomilovanje, pričakuje pa zaupanja. Sm. R Op. nr. — Gornji »Odgovor- priohčujcmo z največjim veseljem. Sicer je nekaj netočnosti v članku, ker jc v našem uvodniku 31. jul. izrecno rečeno, da naj vsak sam presodi, v koliko izvajanja nemškega pisatelja morejo veljati tudi za našo mladino in jc torej člankar nikakor ne indenti-Jicira z nemško mladino in jc tudi ne pomiluje, ko izrecno omenja, da mladini ni do pomilovanja, ampak do zaupljivega razumevanja. A jc -Odgovor« vseeno^ zelo razveseljiv, ker priča, d« slovenska katoliška mladina gradi organično na zdravi tradiciji pozitivno svojo bodočnost. Veseli smo členka tem bolj, ker izhaja iz vrst sodobne mladine. Uverjeni smo, da jc njegovo slikanje resnično in da bi mu pritrdila ludi večina naših vzgojiteljev. Sircta ubila 8 vojakov Pariš, 5. nvg. tg. Na vojaškem vežbališču Sison-ne pri Roimsu je včeraj zvrč&r ubila strela osem vojakov, več drugih pa ranila. V okolici Chalona ■ sur Saone Je strela ubila kolesarja in kmeta. V j Lorientu v Bretagnl jo udarila strela v stanovanje in ubila 63 letno žensko in njenih sedem vnukov. „Nautilus44 še ni odplul ( Bergen, 5. avgusta. Podmornica »Nautilus«, ki je dospela semkaj pred dvema dnevoma, še ni I odplula na tečaj. Vzrok je v defektu desnega mo-i torja, ki ga je inž. Schavv popolnoma demontiral, ne da bi mogel najti vzroka defekta. Med tem jc , posadka vkrcala na podmornico vse, kar je potrebno za dolgo ekspcdicijo na tečaj. Znani raziskovalec llansen je izjavil, da veruje v uspeh Wilkinsove : ekspedicije. Drobne vesti Belgrad, 5. avgusta, ž. Na iniciativo našega konzula v New Yorku Jankoviča in ravnatelja jugoslovanskega trgovskega muzeja Joksimoviča bo v Ameriki ustanovljena v kratkem ameriško-jugoslo-vanska Irgovska zbornica. Belgrad. 5. avgusta, ž. Na tovornih postajah in pri sladkornih tovarnah bodo postavljene nove tehtnice, s katerimi sc bo lahko točno kontroliral dovoz sladkorne pese. Split, 5. avg. ž. Pretekli mesec je bilo tu nekoliko manjših skupin angleških turistov! ki kažejo veliko zanimanje za naše obmorske kraje. Tekom lega meseca se pričakuje obisk več skupin angleških turistov. Split, 5. avg. ž. Baziliki sv. Cirila in Metoda je daroval primorski ban g. dr. Tartaglia okno s sliko sv. Ivana, njegovega patrona. Split, 5. avg. ž. Po statističnih podatkih splitske delavske zbornice znaša število brezposelnih 4000, med njimi največ zidarjev in tovarniških delavcev. Trst, 5. avgusta, i. V velikem skladišču Punta Franco št. 18 je izbruhnil požar, ki je bil kmalu pogašen. fkoda ni velika. Varšava, 5. avgusta. A A. Pat poroča: Včeraj jc umrl vsled kapi poljski prosvetni minister Czer-j vinski. Rim, 5. avgusta. Tukajšnji mclcreološki urad objavlja daljšo studijo, v kateri dokazuje, da se vročina v Italiji bliža polagoma h koncu. Sploh vročina v Italiji letos ni bila nenormalna. Največja jc bila v juliju in se je gibala med minimumom 28.7 in maksimumom 33.1 (Catania) stopinj Celzija. Stev. 175._»SLOVENEC«, dne 6. avgusta 1«*L Stran 3 11 1 1 ■ 'JI,. n.v>' ii' i iiiiinTiiMir'iirutrn n'~i f Dr. Oton Hatvlina trpin in oče trpinov Mogočna proslava mariborske II Prosvetne zveze na Brezjah Tržič, 5. avgusta. K svoječii.ij ' . .. znamenitemu tržiškemu zdravniku Tomažu Pircu je naravnost romala Gorenjska, ki je pri dobrem in obenem originalnem zdravniku dobivala pomoč. Zadnja leta je imel tudi obširen delokrog tržiški zdravnik dr. Oton Hawlina, ki je bil znan zlasti po svoji veliki ljubeznivosti. Danes dopoldne je ta veliki dobrotnik trpečih zatisnil svoje trudne oči za vedno. Ob njegovem mrtvaškem odru plakajo srca vseh Trži-čanov in še mnogo drugih, katerim je dr. Havvlina, sam največji Irpin, lajšal gorje življenja. Rodil se je pokojni gospod doktor 12. novembra 1876 v Hradeku na Ogrskem. Pa bil je s srcem in delom vedno našega čuvslvovanja. Tržičani smo ga vzljubili takoj, ko se je nastanil med nami. Bolniki so ga zagledali ob svoji postelji, pomoč in srčnost delečega, pa jim je novo upanje krepilo dneve bolesti. Hvaležnost za velikodušno izvrševanje svojega poklica je žel blagi gospod doktor v bolniški sobi, v svoji ordinaciji, na oesti in vsepovsod. Pred božičem leta 1920 smo že zatrepetali. Dobri gospod doktor je naenkrat ohromel na obe nogi. Vrnil se nam je iz težke vojne, dobrodelno njegovo srce je hotelo dragim Tržičanom deliti pomoč, a postal je sam velik trpin. Bog ga je pri življenju Se ohranil in delal je neumorno še vedno, več kot je zmogel. Priklenjen je bil skoraj enajst let na bolniški stol, opustiti je moral obiske bolnikov po domovih, postala pa je njegova ordinac.ijska soba veliko pribežališče trpečih, ki so dobivali tu pomoči za bolezni in vedno veliko mero ljubezni in sočuvstvovanja. Trpljenje pokojnega je bilo večkrat v zadnjih letih grozno. Zadnje mesece je trpel neizmerno. Le njegovo ulobokovorno in boguvdano srce je moglo potrpežljivo nositi težki križ bolezni. Ljubeča gospa soproga, 6in ter obe hčerki, kakor tudi gg. zdravniki, so mu bili usmiljeni Samarijani v težkih dneh. Ves Tržič je pa čakal in trepetal, kitaj zasliM težko vrst, da velikega dobrotnika ni več med nami. Pretrpel je blagi mož, ki je tudi v svoji bolez- , ni drugim delil pomoč. Lepo in ponovno previden je zapustil svojo ljubo družino in številne prijate- i Ije. Naj bo njegova ljubezen do Boga in trpečih | kronana v nebesih in pri nas naj ne postane nikdar pozabljena! — Počivaj v m i rut Pogreb blagopokojnegn se bo vršil v Tržiču v petek ob štirih popoldne. Pesek g« je podsut Tržišče, 4. avgusta. Včeraj se je smrtno ponesrečil 22 letni Ferdinand Kurent pri kopnnju peska v kamnolomu Cirila Renko v Tržišču. Kopal je pesek ves dan in je vedno silil v jamo, čeprav so mu njegovi tovariši, sodelavci branili, češ, da je tam nevarno. Okrog •petih popoldne, ko jc pravkar vrgel iz omenjene jame lopato peska, se je pesek pomešan s kamenjem vsul nanj in ga vsega zasul. S težavo so ga ! tovariši izvlekli iz jame — bil je nezavesten in j je v par trenutkih izdihnil. Imel je počeno lobanjo — kamen mu jo je prebil, — in najbrže tudi tilnik zlomljen, ker je imel na tem mestu tudi veliko 1 rano. Vsi poizkusi ga obuditi k življenju so bili zaman in poklicani g. župnik mu je mogel le še podeliti sv. poslednje olje. Fant je bil pretekli petek reduciran v krmeljskem rudniku in je sedaj hotel t delom poravnati mat dolg, ki ga je imel pri last- , niku kamnoloma — pa ga je takoj prvi dan zadela j nesreča. Bil je mirnega značaja. Zapušča 10 letno lioslro Marto v hiralnici v Mengšu. Siovenc\ v Zagreba Nedelja, 2. avgusta je bila v zgodovini slovenskega bogoslužja v Zagrebu zopet nekaj posebnega. Maševal in pridlgoval je prvič g. dr. Josip Turk, docent ljubljanske bogoslovne fakultete, ki je pripeljal s seboj tudi sošolce iz novomeške gimnazije, ki so se vsi udeležili službe božje. Prisotni so bili: I Artič Franjo iz Maribora. Cesar Martin iz Ljubljane, Bučar Danilo iz Ljubljane, Markič Mato iz Ljubljane, Kordiš .lože iz Ljubljane, Kil Ivo iz Ljubljane, Lovšin Anton iz Ribnice, dr. Marjetič iz Zagreba, Pintar Viktor iz Zagreba, Schncider Viktor [z Zagreba, Kraut Štefan iz Maribora. S soprogami so bili Cesar, Kordiš, Marjetič in Pintnr. Po maši . so odšli k fotografu, da ovekoveči sestanek po 15- i letih mature in nato na svečani obed v rumeno j dvorano Gradskega podruma. Brzojav sla poslala sošolca Mušič Jurij iz Osjeka, Grden Anton iz Novega Sada in profesor Tiller iz Novega mesta. Profesorja Ažman in Kelemina sta se opravičila pismeno, kakor tudi vsi ostali tovariši. Sestanek 20-letnice mature se bo vršil v Ljubljani. Maribor, 4. avgusta. Danes zvečer so se vrnili v Maribor romarji, ki so se udeležili božjepotnega izleta mariborske Prosvetne zveze na Brezje. Za celo področje Prosvetne zveze, ki obsega Štajersko, Koroško in Slovensko Krajino, se je vršila ta veličastna proslava v dneh 3. in 4. avgusta. Štiritisoč članov naših organizacij iz področja mariborske Prosvetne zveze je le dni poromalo k Mariji Pomagaj na Brezjah. Trije posebni vlaki so popeljali naše romarje na Otoče, veliko pa se jih je peljalo z rednimi vlaki. Od 2. ure zjutraj v ponedeljek so bile v prelepi Marijini cerkvi sv. maše in naši požrtvovalni gospodje duhovniki in č. g. patri frančiškani so od tega časa dalje spovedovali. Ob pol 5 uri zjutraj je imel preč. g. monsignor Vreže, navduševalen in prisrčen pozdraven govor. Ob pol 10 uri je daroval slovesno sv. mašo. Ostale cerkvene govore so imeli priznani naši cerkveni govorniki gg. dekan Gomilšek in prof. Živortnik in prof. Richter. V ponedeljek ob pol 11 uri je bilo po končanem cerkvenem opravilu prosvetno zborovanje zunaj cerkve. Predsednik Prosvetne zveze dr. Josip H o h n j e c je v zvezi s proslavo efeškega jubileja poudarjal, kako je Marijino češčenje, ki ga goje naše prosvetne in vzgojne organizacije, vir svežega in čistega idealizma, brez kojega je človeško življenje skoro neznosno breme. Tega idealizma, ki je v gotovi meri potreben vsakemu človeku, v veliki meri zlasti mladini, je na svetu vedno manj; vedno bolj se umika iz sveta v zatočišča krščanske misli. V svetu pa se je razširokopiril ter zahrepenel po vladi materializem, ki zanika dušo, večnost in Boga. Po svojem bistvu je brezboštvo, po svojih učinkih pa nesreča in poguba v duhovnem in gmotnem oziru; to je dokazal v Rusiji, ki si jo je podjarmil in odkoder pošilja svoje pogubo-nosne odposlance v razne dele sveta. V zadnjem času jih hoče izkrcati zlasti v Španiji. Španski pesnik Calderon, ki spada v vrsto največjih svetovnih pesnikov in ki letos obhajamo 250 letnico njegove smrti, opisuje v oni svojih veličastnih pesmi, kako se poglavar hudobnih duhov vozi v črni ladji po svetovnem morju, hoteč se s svojimi pomagači izkrcati zdaj v tej zdaj v drugi državi. Obrambne skale na obrežju zabranjujejo, da njihova ladja ne more povsod pristati. Hudobija sil povsod na obal. Skala, ki odbija njene napadalne poskuse, je katoliška Cerkev in njene organizacije. Naše organizacije so prešinjene s katoliškim duhom, z duhom resnice in pravice in zato jim mora biti povsod zajamčena pravica do obstanka in možnost dela in razvoja. Ob koncu svojega govora je dr. Hohnjec predložil nslednja dva z velikim navdušenjem sprejeta telegrama: Apostolskemu nunciju nadškofu Peltegrinetti-ju, Belgrad. Prosvetna zveza v Mariboru je pri Materi božji na Brezjah, kamor je danes priromalo okoli 4000 njenih članov, svečano proslavila efeški jubilej ter iskreno prosila Boga, naj v svoji neskončni dobrotljivosti nakloni čast oltarja dvema sinovoma slovenskega naroda Slomšku in Baragi. Kot članica Katoliške akcije Vašo Prevzvišenost spoštljivo pozdravlja ter prosi, da blagovolite sporočiti Njegovi Svetosti papežu Piju XI. izjavo naše otroške udano-sti, zvestobe in ljubezni z izrazom zalivale za vzgledno odločnost, s katero brani svobodo vesti in katoliške vzgoje in prosvete ter z zagotovilom, da ga bodo v tej sveti borbi spremljale naše molitve. — Predsednik: Dr. Josip Hohnjec. Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru, Belgrad. Danes 14 dni poteče 10 let, odkar Vaše Veličanstvo vlada kot kralj z državniško in očetovsko skrbjo našo jugoslovansko državo. Tem povodom si Prosvetna zveza v Mariboru, zbrana z okoli 4000 udeleženci na svoji letni skupščini na Brezjah, dovoljuje sporočiti Vašemu Veličanstvu spoštljive in srčne čestitke z izrazom globoke udanosti in dejanske zvestobe. — Predsednik: Dr. Josip Hohnjec. Še nekaj o požaru v Rušah Ruše, 4. avgusta. Prvi strah je minil, vrača se trezno mišljenje. Kaj zdaj? Se vpraša vsakdo. Zavarovano ni bilo samo poslopje, ampak tudi ves proizvod, karbid, dušik, nitrofoskal itd. Zalo je škoda nekoliko manjša, kakor se je mislilo v začeliku. Seveda se množina izpreminja z ozirom na izdelek in na prodajo, in se izpremembe javijo zavarovalnici vsak teden. Popolnoma uničena so velika skladišča v oteadju tovarne proti Dravi. Ves sprednji in zahodni del tovarne je ostal nepoškodovan. Zato mnogi tujci, ki se vozijo po železnici mimo tovarne, niti ne verjamejo, da je bil požar tako velik, kakor se je pisalo in govorilo. šeJe če stopiš za tovarno, opaziš, da je uničena polovica severnih stavb. Nesrečo je imela požarna hramba iz Studencev; med vožnjo se jim je na motorni brizgaini zlomila os tik pred tovarno, kolo pa je po orvsti letelo dobrih 200 m naprej. Sreča je bila, da ni bilo nikogar v bližini. Gasilcem je ravnateljstvo po omejitvi (»žara dalo na razpolago več sodčkov piva, da so si |>ogasili nazadnje še svojo žejo. Dobro so ne pri tem požaru obnesle motorne briz-galne, ki si jih je nabavilo zadnja leta več gasilskih društev. Ko je zmanjkalo vode v basenu, je del brizgalnic črpal vodo iz Drave v basen, druge pa so jo v močnih curkih škropile na gorečo tramovje. Grozno pa jc vplival požar na živce Ruša nov: ti se nikakor ne morejo pomiriti. Kadar se oglasi sirena v tovarni, dn kliče delavstvo k rednemu delu ali naznanja konec dela, stre|>etajo živci starih in mladih nanovo in vsak se vpraša: Ali že zopei gori? šele ko utihne piščalka, se pomiri ljudstvo v vzdihom: Hvala Bo.^u, da je mir! Skladišča v plamenih IMajte! Kupujte' Slovenski misijonarji, Baragovi nasledniki v Ameriki, spisal di. Fr, Jaklič, založila Unio Cleri, stane 6 Din. Baraga, list, opisujoč na šestih straneh njegovo življenje in delo, stane 2 Din. Sedem Baragovih razglednic po 1 Din. Naj ne bo hiše v Sloveniji, ki bi ne imela kakega spomina na našega velikega moža, na Barago. Naročila sprejema Misijonska pisarna, Ljubljana, Semenftka ulic« 2, Število na srcu bolnih raste! Po rezultatih najnovejših raziskovanj sta 2—3% celokupnega človeštva na srcu bolna. Jugoslavija sama bi po tem imela kakšnih 300.000 bolnih na srcu. Odvrniti je boljše kakor zdraviti. Pijte kavo Hag, to izvrstno zrnato kavo, osvobojeno raz-dražljive snovi — kofeina. Pri kavi Hag ne pogrešate ničesar. Ravno na počitnicah bi tudi morali kavi Hag dati prednost. Vsak boljši hotel in restaurant jo servira na željo. Vaše srce in živce varuje pri popolnem užitku kave, samo kava Hag. Gasilci na dch» Iz larne kronike Boh, Bistrice 6. avgust i88t — 6. avgust 1931 »... Ker je bila cerkev premajhna, začeli so že zgodaj misliti, da bi naredili novo. Toda šele župniku Mesarju se je j>osrečilo, da izpelje to misel. Veliko let so nabirali za zgradbo prostovoljne doneske. dalj časa napravi jali kamen, opeko in les. Slednjič napoči veseli dan, ko se je slovesno blagoslovil temeljni kamen. Begunjski dekan Silvester Keše izvrši to opravilo 3. nedeljo po Binkoštih 30. junija 1878. Zal i bog, da jo čakala Bistričane huda poskušnja. Ljudje se z nenavadno vnemo poprimejo dela Vsak dan in skoro vse poletenske nedelje hodijo na tlako. Zidanje vrlo napreduje in že je upanje, da bo cerkev posvečena jeseni 1. 1881. Tudi zvonik je bil skoraj ves dovršen. A tedaj pride usodni dan, 6. avgusta 1881, ki se bo stoletja ohranil v zgodovini. Zvonik, sezidan na preslabih kamenitih stebrih, se poruši na cerkveno streho, vdre obok in silno pretrese ves cerkveni zid. Toliko hujša pa je bila katastrofa, ko se izve, da je zasutih v razvalinah 7 ljudi, med njimi tudi domači kapclan g. Janez Jerala. Rojen je bil v Naklem 28. avg. 1830, posvečen 3. avgusta 18G2. Njega niso najdalj dobili izpod ruševin; ura v žepu mu je še tiktakala. Spomunik na pokopališču ima vrstice: Križ drevo nam je življenje, V njoin nam upanje zori: Da, če s Kristusom smo tu trpeli. Se snideli bomo v srečni večnosti. Grozna je bila ta nesreča za župnika Mesarja in vse farane. tfllno jih je ]>otrla, n vendar jim pwguma ni vzela. Precej naslednje leto 1882 sc lotijo novih priprav, preskrbe se z apnom, opeko in lesom tako, da spomladi 1883 zopet pričnejo z zidanjem. Zidarsko delo prevzame stavbinski ve-ščak Falesc.hini iz Ljubljane ter ga dovrši jeseni 1884. Nikolajevo nedeljo 7. avgusta 188-1 je cerkev blagoslovil Grajsl« dekan Jožef Razboršek. In ko jo 15. avgusta 1885 slovesno posveti pre vzvišeni knezoškof dr. Jakob Missia — tedaj so Bistričanje s svojim ljubljenim duhovnim očetom Mesarjem pozabili bridkosti, katerih jim jo previdnost božja natočila polno čašo ter hvalili Njega, ki rane seka, pa jih tudi zaceli. Da se je moglo vso tako hitro izvršiti, pripomogel jo zraven neumorno delavnega župnika Mesarja' pokojni vladika Krizostom Pogačar. Precej po porušenju jo ukazal, naj so po vseh corkvali v škofiji napravijo darovanja za novo zgradbo. Toh milodarov so jo nabralo nad 5000 gld. Pokrili so z njimi zidarske stroške. Cerkev je zidana v renesančnem slogu, dolga je 36 m in 16 m široka. Prvotna stavba jo imela veličasten odmev, vendar so pa pozneje, da bi so bolj razločno slišali cerkveni govori, zazidali mogočno ku]K>lo.< 1 Janez Mesar je bi! 0. bislriški župnik in sicer od 1. 1863—1891. graditelj nove cojkve. oče umnega sirarstva. škofijski duhovni svetnik, dežel, poslanec. Bil jo pravi oče Bohinjcev, odlikoval se v dušnem pastirstvu ter skrbel kot oče za svoje Kupljane. kar priča doprsna soha v župni cerkvi z napisom: Janez Krstnik Mesar rojen na Jesenicah 12. jun. 1832, župnik na Boh. Bistrici od 0. 11. 1863 do 11. 2. 1891. kjer je vpeljal sirarstvo, umrl župnik v Šmartne.m pri Kranju 3. maja 1895. Z besedami kazal v nebesa si pot. To cerkev si zgradil, da k Bogu nas vabi; Delil nam stotero telesnih dobrot — Nikdar Tc hvaležni Bohinjec no žabi. Kako je zdaj v Nadtesku Drugi dan zvečer in ponoči je padal močan dež, ki jc večino razbeljenega zidovja spremenil v apno. Kupi sena na obokih hlevov in zgorelih skednjih 60 še čez 4 dni tleli in goreli. Zavarovalnino (največ Vzajemna zav. v Ljubljani) so pogorelci večinoma že prejeli (okrog 650.000 Din). Škoda je je cenjena na 3,323.000 Din. Pogorelci so našli streho v ostalih hišah v Nadlesku in sosednjih vaseh pri sorodnikih. Skoro vse hiše že popravljajo zidarji in tesarji. Les za ostrešje so poiskali na skladiščih med Prezidom in Rakekom. Polovica hiš ima že novo streho. Prva jo je dobila žc osmi dan po požaru. Nato bodo pokrili hleve in zgradili skednje. Živine so precej prodali, seveda pod ceno, ki je itak silno nizka. Pogorelci sami so se takoj lotili dela, v par dneh so »zglihali« z zidarji, tesarji, opekarji itd., pa začeli voziti opeko, les, pesek, apno, cement itd. Zelo požrtvovalno pomagajo ostali vaščani, sorodniki in bližnje vasi. Gosp ban je poslal 30.000 Din, iz vasi v okolici vozijo seno; v nedeljo 2. 't. m. so po vseh vaceh naše velike občine zbiTali načelniki gosp. odborov po hišah darove. Denarja bo malo, največ sena. Upamo, da bodo občine v banovini in župnije v škofiji zbrale kaj več v denarju, pa časopisi. G. minister Sernec bo morda od države izposloval kakšno znatno vsoto. Tudi sosedne občine zbirajo darove v blagu; dozdaj so zlasti iz Blok žc pomagali f senom. Od nekod pa jc prišel samo — račun za gasilce, pa masten. Odbor za pogorelce dela hitro in z uspehom, pa praktično. Ljudje — zavarujte se zoper ogenj, pa zadostno! Požarne brambe rabijo pouka o gašenju, ne le vaj m veselic. Ljubljana Slovenski otroci iz tujine v domovini Ljubljana, 5 avgusta. 200 otrok naših rojakov iz Nemčije in Ho-fandske je danes doživelo veliko srečo, da so prišli na počitnice v domovino svojih staršev. Domovina pa, ki jih je sprejela, se je vsaj na majhen način oddolžila s tem svoji dolžnosti do bratov v tujini. Ta obisk je organiziral izseljeniški odbor, sestavljen iz zastopnikov vseh organizacij naših delavcev na \Veslfalskem. Predsednik odbora je g. Berislav Gjuro Deželic, izseljeniški komisar v Dusseldorfu. Otrok je 160 iz Nemčije in 40 iz lio-landske. Holandske otroke je organiziral izseljeniški duhovnik g. Drago Oberžan. za nemške otroke pa so se potrudile naše tamkajšnje organizacije, zlasti Društvo sv. Barbare. Znani prijatelj slovenskih delavcev v Nemčiji g. konz. svetnik Tensundern, ki je sedaj prišel že najmanj desetič v Slovenijo, pa je preskrbel, da je po vsej Nemčiji razpredena organizacija Landesaufentlialt fiir Stadtkinder podprla naše otroke s tem, da jim je preskrbela brezplačno vožnjo po nemških železnicah. V Avstriji pa so dobili otroci popust pri vožnji. Iz prijaznosti se je tej otroški skupini pridružil tudi zdravnik dr. Metzger, ki je nadzoroval otroke med vožnjo, da se jim ne bi kaj pripetilo. G. Tensundern je prišel v Slovenijo z otroci kot zastopnik katoliških organizacij naših delavcev na Westfalskem. Omenjeno nemško društvo je našim otrokom preskrbelo brezplačno vožnjo že radi tega, ker tudi potujoči nemški otroci dobe v Jugoslaviji gotove ugodnosti. Da so imeli otroci tudi v Jugoslaviji brezplačno vožnjo, je seveda jasno. Kot zastopnik Društva sv. Barbare sta prišla z otroci tudi g. Breznikar iz Hochheide in g. Poko-vec iz Gladbecka. Z otroci so prišli tudi zastopniki še raznih drugih organizacij. Poleg zdravnika dr. Metzgerja sta skrbeli za otroke tudi ga. Lokarjeva in soproga vodje skupine ga. Deželičeva. Skupina je odpotovala 3. avgusta popoldne, in sicer se je pričela sestavljati najprej v Gelsenkirchnu, zatem pu v vseh glavnih mestih, kjer žive Slovenci v Nemčiji, tako da so se pridružili otroci iz Gladbecka, Oberhausna, Essena, Morsena, Reckling-hausna itd. Na Jesenice so dospeli sooči ter odpotovali nato na Bled. Tam so jih zelo lepo sprejeli zastopniki zdraviliške komisije. Otroci so na Bledu dobro večerjali, nato pa so spali v hangarju na senu, kar je bilo zanje nekaj novega in imenitnega. Davi so se otroci vozili s čolni po Blejskem jezeru in nato prisostvovali službi božji na otoku. Pri službi božji je krasno prepeval zbor 40 otrok slovenske pesmi, ki so jih nato vsi otroci ponavljali v nemškem jeziku. Opoldne so otroci imenitno kosili v hotelu »Triglav*. Uprava tega hotela je preskrbela tudi za prevoz prtljage s kolodvora v hangar in nazaj. Po kosilu so se otroci odpeljali proti Ljubljani. Sprejem v Ljubljani. Na ljubljanskem kolodvoru so pričekovali Otroke številni zastopniki raznih oblasti in organizacij. Bansko upravo so zastopali svetnik dr. Koropec, upravnik Otroškega doma g. Beguš in konceptna uradnica v socialnem oddelku gdč. Savnikova. Dalje so bili prisotni zastopnik mestnega župana g. Sedej, izseljeniški komisar gosp. Fink, zastopnik Delavske zbornice gosp. Urat nik, zastopnik Rafaelove družbe pater Zakraj-šek, zastopnika Rdečega križa g. \Vester in g, Malnarič, dalje znanec \vestfalskih Slovencev duh. svetnik Janez Kalan in mnogi drugi zastopniki raznih organizacij. Bilo je prisotnega tudi mnogo občinstva. Otroci so bili od dolge vožnje sicer utrujeni, vendar pa je vsakemu sijala iz oči radost. da je prišel v domovino svojih staršev. Otroci dobro razumejo slovenski, sanio govorijo težje. Krščansko žensko društvo je prišlo na dobro misel, da je otroke na kolodvoru dobro pogostilo s kranjskimi klobasami in kranjskimi štruklji. Za postrežbo otrok so se posebno trudile gospe dr. Brejčeva, Marija Sadarjeva. Maruška Vrtovčeva in Minka dr. Logarjeva. Otroci bodo porazdeljeni na tri skupine. 32 jih odide v Polhov gradeč, kjer bosta zanje skrbela Rdeči križ iu mestna občina ljubljanska. 25 otrok prevzame kolonija Rdečega križa v Selcih. Na račun Narodne zaščite pa bo ua Korčuli letovalo 28 otrok. Ostale otroke so prevzeli na počitnice sorodniki iz vse Slovenije, povečini sami kmetje. Bilo je kar ginljivo, ko so domačini prevzemali svoje male vnuke, vnukinje, Odpotufefe? na Oopnsf? na fotoaparat in Lumierov film ne pozabite. Drogerija OREGORIC', Ljubljana. Prešernova ul. 5. nečake itd. Nekaj otrok bo prenočilo v Delavski zbornici, kjer so tudi večerjali Še enega gosta moramo omenjati, namreč gdč. van dan Bnogaardovo, ki se je skupini priključila v Salzburgu. Gospodična jo odlična ho-landska socialna delavka in obvlada poleg materinščine še pet jezikov ter se je v zadnjem času pričela učiti tudi slovenščine. Pričela se je namreč zanimati za slovenske delavce na ltolandskem, ko je videla njihovo bedo in zapuščenost. Sedaj pa je prišla v Slovenije, kjer ostane osem mesecev, od tega dva meseca v Ljubljani, da se dobro nauči slovenščine. Gospodična deluje po načelih velikega holandskega socialnega ideologa, holand-skega dr. Kreka, dr. Poelsa. Gopsodični želimo, da si pridobi v Sloveniji najugodnejše vtise. Dva odlična dllsseldorffska profesorja gg. Hartmann in \Viegand sta plačala za dva slovenska otroka potne stroške. Obljubila sta pa, da bosta tema dvema otrokoma pozneje pomagala tudi dovršiti višjo srednjo šolo, ker sta vzljubila njuno nadarjenost. Otroke na domačih tleh prisrčno pozdravljamo in želimo, da se do dobrega nauče svojega maternega jezika, slovenščine. Pozdravljamo krasno misel, pošiljati otroke naših izseljencev domov na počitnice, in želimo, da bi se ta misel izvajala v dejanju vsako leto. © Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Danos v četrtek, dne 6. avgusta moška pevska vaja ob 20. O Ravnateljstvo drž. konservatorija in šole Glasbene Matice v Ljubljani javlja vsem gojencem in njih starišem, da bo vpisovanje gojencev za šolsko leto 1931-32 v dneh 1., 2. in 3. septembra t. 1. vsakokrat od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne v pisarni drž. konservatorija oziroma Glasbene Maticc, Dne 4. septembra bodo sprejemni izpiti na drž, konservatoriju. Dne 5. septembra bo dodeljevanje učencev posameznim učiteljem in popoldne istegu dne običajno razdeljevanje učnih ur za vse predmete. Nakar se začne redni pouk. Nada'ini tozadevni razglasi bodo pra- vočasno nabiti na uradnih deskah drž. konservatorija in Glasbene Matice. • Uprava kopališča SK Ilirije opozarja občinstvo. da veljajo znižane uradniške vstopnice le od 12 do 10 in samo proti izkazu z uradniško legitimacijo in event. še s člansko izkaznico. Ob nedeljah in praznikih uradniške vstopnice niso veljavne. © Katera dobra, duša bi dala brezplačno stanovanje zelo revnemu pa pridnemu in nadarjenemu 15 letnemu dijaku? Urana mu je že drugod zagotovljena. Blagohotne ponudbe sprejema naše uredništvo. © Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10. Maribor © Ekskurzija absolventov višje politehnične vojaške šole v Parizu po Jugoslaviji. V torek zjutraj je prispela pod vodstvom kapitana Dullia skupina 15 absolventov Ecole p o 1 i t e c n iq u e ni i 1 i-tairc superieure, da spoznajo Jugoslavijo. V to višjo vojno šolo sprejmejo vsako leto izmed približno 1300 kandidatov po zelo strogih izpitih le 250 gojencev, ki se po večini rekrutirajo iz najboljših krogov francoske družbe. Po 4 letnem šolanju zapuste kolegij z inženjersko diplomo, po 2 letni specializaciji pa nastopijo lahko ali privatno ali pa vojaško službo in to pri artileriji, inženjer-skili četah ali pa pri avijaciji. Po sprejemu so si ekskurzisti ogledali dopoldan vojaške objekte, po kosilu v Zvezdi pa so si ogledali še mesto in se prišli okoli 18 kopat na športno kopališče SK Ilirije. Zvečer se je vršil njiin na čast banket v oficirskem domu. Komandanta divizij? je zastopal gosp. gen. Drago Popovič, nadalje so bili navzoči art. brig. gen. Djordje Popovič, kom. 16. art. polka polkovnik Rad. Jovanovič, peš. kap. za gen. štab. Ilija Mihič in še nekaj drugih oficirjev, francoski konzul Neuville, zastopniki univerze g. dekan tehn. fak. prof. dr. inž. Kral, ter doccnt g. dr. Nagode, s filozofske fakultete pa g. prof. Zupančič, ministrstva so zastopali sledeči gg. insp. za promet gg. Gregorič in Pavlovič, za šume in rude Tavšanovič, za trg. Pozrovič, zastopnik banovine g. Jelenec, zastop. občine g. mag. ravn. Sebenik Franc, inst. g. prof. Prezelj, tehniko je zastopal cand. inž. Jan-kovič, slovenske pevce pa je reprezentiral znani matični kvartet gg. Pelan, Skalar in Završana, oče in sin. Francoskim gostom je slovenska pesem zelo ugajala, čudili pa so se, da morejo štirje možje tako glasno predvajati pesmi. Pridno je igral salonski orkester »Sloge« pod vodstvom g. kapelnika Otila. Včeraj zjutraj ob 7 so se odpeljali z avtobusom na Bled in Bohinj. Spotoma so si ogledali Kranj in Tržič. Spremljali so jih gen. Bodi in kot štabni oficir dodeljeni podpolk. P. Veljkovič z naše strani, s strani Francozov pa kapitan Pellon, nadalje kot delegati, min. prometa inšpektorja Gregorič in Pavlovič, šum in rudnikov inž. Tavšanovič, s strani trg. min. pa inž. Popovič. Iz Ljubljane potujejo danes v Trbovlje, kjer si ogledajo rudnik, potem pa nadaljujejo pot v Varaždin. Od tam se odpeljejo v Zagreb, Belgrad, z ladjo v Prahovo, skozi Železna vrata v Bor, naprej z železnico v Niš, Skoplje, čez. Kosovo polje, Kraljevo, Kragu-jevac (vojaški arzcnali), Sarajevo, Mostar, Dubrovnik, Boka Kotorska, Omiš, Split, Šibenik, od tam pa direktno na Falo in v Ruše ter v Maribor, potem se pa vrnejo čez Dunaj in Češko domov. © V spomin umrlim tovarišem. Maturanti Vllf. a 1. 1001 v Ljubljani so se v torek podali na tukajšnje pokopališče, kjer so pokopani njihovi tovariši minister n. r. dr. Gregor Žerjav, župnik Niko Jamšek in zasebni uradnik Viktor Rohrman. Pater Kopatin S. J. je na grobu vsakega rajnega sošolca opravil molitev, g. prof. Lovšp pa je položil na vse tri grobove šopek svežih cvetlic. © Krekova družina Sv. Peter-Ljubljana vabi vse svoje člane in Članico na redni sestanek, ki se bo vršil danes, v četrtek v društvenih prostorih osmih zvečer. Na sestanku se bodo obravnavale važne društvene zadeve, zato je udeležba obvezna. Obrnem se vabijo vsi prijatelji Krekove družine Sv. Peter-Ljubljana. da se udeleže našega skupnega romanja nn Brezje—Bled v nedeljo 9. avgusta. Odhod iz Ljubljane s turistom ob 5.28 zjutraj, prihod v Ljubljano ob 22. — Odbor. Sedem let (Ob sedemletni« smrti M. Moškerca) V življenju ne vidiš vedno pomena najpomembnejših. Zakaj nekatere Bog postavi kakor glavo na vrh trupla, da jih vsakdo vidi; nekatere pa kakor srčne žilp, da ohranjajo glavi življenje. — Ne moreš tajiti, da kntoliški tabor potrebuje ne samo misli, marveč tudi srčne naklonjeuosti; na tej stezi išči pomen Mihaela Moškerca. — Ko jo ob razpotju novih časov naš mošt začel ne-prilično vreti, je izustil Mihatov dušni oče besede: »VVo die Liebe fehll, da sielit man nichts als FehlerU Eden, katerega ta očitek ni zadel, je bil Mihael Moškerc. Mesto, katero je v katoliškem taboru sprejel tji svoje, ni nudilo jirednosti, marveč potrebe. Zato je ljubil Kreka. Zato je brez posebnih teorij zadel pota krščanske društvenosti in vlekel inteligenco ter voditelje v sanacijo ran, zlasti tam, kjer so največje, kjer jih najmanj maramo zdraviti, kjer ljubimo kvečjemu reprezentanco, ne da bi potrpežljivo poučevali, vzgojevali, varovali fiotrebne. — Moškerc je s tem, da je v sanacijo potreb vlekel tiste, katerim se je hotelo javnega dejstvovanja, kntoliški tabor edini!. Kjer pn kdo iz plemenitosti dela, nehote s konkurenti zaide tudi v to eno, da jih za lepoto njih teženj vzljubi. Zato je pi "-no. da Boga hvalijo zn Moškerca ne samo del i. temveč vsi, katerim je katoliška misel v socialni sanaciji mar. Po izobrazbi, po sposobnosti, po strokovnosti gre katolikom v Sloveniji tudi po Krekovi smTti dnleč pred vsemi drugimi vodstvenost razmer. Kar pa to vodstvenost razdira, je, dn — od časa fo časa — v prazno molimo besede odpusti nam (akor mi odpuščamo. Na lej njivi je Moškerc razodel Kristjana, bil Kreku raven ia vreden.: da je poleg njega počival. Prej ko li je bil ves dober in te obsipal z odkritosrčnim prijateljstvom in ljubeznijo, da si mogel z istim veseljem dejati kakor poprej, če ne še z večjim. Sovražnik dobrega vdira v naše vrste pri neljubezni, pri sebičnosti; pri nazorih po Mahni-cevem nastopu in po katoliških shodih skoro ne more. Neljubezen naredijo besede. Morebiti bi moral sebe grajati, pa na to ne misilm; pač pa mislim: ta, ta ima napako, katera javnosti škodi. Ne ostanem pri mislih, temveč povem. S tem po vsaki pot za tri podpore oslabim svoj tabor. Brž lahko zračunaš, kako laka pot razbije najurejenej-šo armado. Moškerc je v tej zadevi jemal \ roke zlato ravnilo, katero more, ako ga vsi v roke primemo, ozdraviti vse naše notranje in javne razmere in zagotoviti uspeh, katerega utegnemo danes komaj slutiti. Ti pa, kadar imaš kaj zoper svojega brala, povej njemu najprej n.i samem. Ce te posluša, si svojega brata pridobil. Ce ne, potem poskusi še s prijatelji, šele, če se to izjalovi, povej zboru!« — Lahko pa rečemo, da posluša vsak javni delavec. Zakaj nikomur ni nn tem, du bi njegovo zlo kdo raznašal. Do zločinov, kakoršnt so na sebi, pa Moškerc toleranten ni bil. Ob nevarnem trenotku je Kreka takoj podprl, ne misleč na lastno eksistenco. Ravnotako, če ne bolj, ga osvetljuje drug zgled. Moškerc je napravil razpoloženje po Ljubljani, da je iz nje izginila hiša sramote. On je sklical shod in prisilil govornike, da so govorili celo zoper svojo voljo, izgovarjajo se, da niso pripravljeni. Pisec te vrstic, nima sicer nobene pravice, da bi pisal Moškercu hvalo, pač. pa dolžnost žalovanja, ker mu je bil v življenju nehvaležen. Vendar tembolj je to odlika zn Moškerca, da ga mora tudi tak hvaliti, kateri mu je nntakal pelina. — Na Moškercu je Bog poveličal brntovsko .ljubezen. omoč med svojim rodom in jo pripeljal drugo redntco, bila lo mačeha ali pa očim. To se je zgodilo dne »0. julija t. I. v Ročici ob Paki. — Smrt pod kolesi vlaka. Na večerni progi Slovenska Bistrica—Slovenska Bistrica mesto je v bližini Siaroga loga prišla nO letna posestnica Marija Pisanec pod tovorni vlak. Uboga žena je na licu mestu popolnoma razmesarjena obležala mrtva. Njeno truplo so prepeljali nn farno pokopališče v Spodnji Poljskavi'. -- Vlom v trgovino. Pri trgovcu Alojziju Ovca i Lahovičah, je bilo v noči od 3. na 4. t. ni. vlomljeno v trgovino. Med tem, ko jo Al. Ovca v drugi sobi spal, je neznan zlikovec skrivil v oknu žolezje, izreza! steklo pri oknu in so potom skozi odprto okno splazil v trgovino. Da je bolj varno ravnal, jo sezul poprej še čevlje, ker so se odtisi bosih nog še druiii dun poznali na. zaboju pod olitioiu v trgovini. Pobral je tu vse dokumente, tudi blizu 500 Din v gotovini ter precej manufakturnega blaga, kakor nogavic, koncev kotenine in sukna, čaja, kuvert, papirja, znamk itd., vsega skupaj v vrednosti nad 4000 Din, potem pa je zginil v temno noč. Upajmo, da naši skrbni orožniki v Vodicah kmalu izslede tega dolgorokca. — Pred nakupom se svari. . — Strela ubila tri ljudi. Iz Osjeka poročajo: V ponedeljek popoldne ob 4 se je nenadoma pooblačilo in naenkrat je začelo vsevprek treskati. Nihče pa ni mislil da bo to grmenje povzročilo strahovito nesrečo, ki bo zahtevala strašno smrt treh ljudi. Na ozemlju retfalske občine so v tem času na prostem mlatili z mlatilnim strojem. Strela je udarila v mlatilnico, ki takrat ni bila več v pogonu, ker 6o delavci prenehali z delom. V naslednjem trenutku je bila mlatilnica že v plamenih. Na stroju je bila v tem času delavka Magda Komadina, ki jo jo strela na mestu ubila, nato pa je njeno truplo povsem zgorelo v plamenih mlatilnice. Prav tako je zgorela tudi druga delavka Marija Mosch-bauer. Strela je zahtevala tudi tretjo žrtev, in sicer 00-ktnega delavca Jakoba Bernarja, ki se je v trenutku, ko je udarila strela, nahajal pod ekvatorjem. Strela je najbrže udarila najprej v ekvator in v velikem loku vrgla Bernarja proč. Nato pa je preskočila na mlatilnico, ki jo je vžgala. Mlatilnica je pogorela vsa razen železnega ogrodja. Zgoreli sta tudi trupli obeh nesrečnih delavk. Tudi Jakob Bernar bi bil zgorel, da ga ni o pravem času potegni! od ognja proč neki delav.ec misleč, da mu bo s tem rešil življenje. Toda bil jc že mrtev od strele. — Veliko neurje nad splitsko okolico. Nad Splitom in okolico je te dni divjalo hudo neurje s točo in strelo, ki je v nasadih v okolici povzročilo zelo veliko škodo. — Drzen roparski uapad v novosadskem predmestju. V novosadskem predmestju so našli v nedeljo zvečer nezavestnega v krvi letalskega mehanika Petra Lovriča. Lovrič je prišel k zavesti šok naslednjega dno v bolnišnici in povedni sledečo zgodbo: V nedeljo zvečer jo sedel na dvorišču svoje hiše. ko je naenkrat zaslišal za svojim hrbtom šum. Pogledal je v smer, odkoder je prihajalo šumenje. in opazil nokega moškega, ki je poskušal plezati čez ograjo. Lovrič jo stopil k njemu in ga pobaral, kaj išče. Ko se je pričel neznanec izgovarjali. ga jo Lovrič zagrabil in ga hotel peljati na policijsko stražnico. V tem trenutku pa je neznanec potegnil ostro bodalo in prizadejal I.ovriču tri globoko rane na glavi, nakar je zbežal. Lovrič so je z zadnjimi napori vlekel proti železniški progi, da bi kje dobil pomoč. Toda med potjo se je onesvestil. Malo upanja je, da bo ostal pri življenju. — Priložnostne pesmi za razne slovesnosti, sestavil Anton Grum. Založila Jugoslov. knjigarna v Ljubljani. Part. 20 Din. Zbirka obsega 13 mešanih in 3 moške zbore, kakor ob razvitju društvenega prapora, otvoritvi društvenega doma, blagoslovitvi novih zvonov ,pozdravu, godit predstojnika, mašnikovem jubileju (za srebrno, zlato in biserno mašo) za novo mašo, ob inštalaciji novega župnika, škofovem obiskovanju, za Miklavžev večer, ob poroki, zahvalno pesem, pri mrtvaškem odru in 1 nairobnico. Vedno je povpraševanje po priložnostnih napevih. Evo jih! Vsi napevi so lahki in melo-dijozni, dostopni najšibkejšim zborom. Ker so tovrstne svečane prilike večkrat vršijo, katerim so pričujoči napevi namenjeni, opozarjamo našo zbore na to zbirko, da ne bodo ob takih prilikah v zadregi. — Bolečine in tiščanje v želodcu, zaprtje, gnilobo v črevesu, okus po žolču, slabo prebavo, glavobol, belino na jeziku, bledico odpravi, kdor češče pije naravno »Franz-.Iosef« grenčico, poln kozarec zvečer, preden gre spat. Zdravniki-špecialisti za bolezni v prebavilih pravijo, da je treba >Frai«-Josef« vodo toplo priporočati kot zelo smotreno, domače zdravilno sredstvo. »Franz-Josof' gren-čica se dobiva v lekarnah, drogerijah in v špecerijskih trgovinah. — Jesenski velesejeni v Lipskcm 1031. Letošnji jesenski velesejeni se otvori 30. avgusta in j traja do vštevši 3. septembra. Zastopane bodo tri glavne panoge: stavbarstvo, hišne in obratne potrebščine. V prvem oddelku, kjer razstavlja enako število razstavljakev kot spomladi, bo posebno zanimiv pododdelek, ki bo predočeval nezgorljivost gradbenega materijala. V oddelku za hišne potrebščine bodo pokazali, kako se da olajšati posel v kuhinji, stanovanju in posebno pri pranju perila. 1'osetniki velesejma imajo na vseh železnicah 25 % popust. Vsa pojasnila, sejmske izkaznice ter nemške znižano vozne karte se dobe pri častnem zastopniku VV. Erken, Zagreb, Starčcvičev trg 6-1., telefon 75—91. — Dentist Palovec ne sprejema od 7. do 20. avgusta. — Pavšalno zdravljenje v Gleichenhergu. Po- čenši s 15. avgustom se otvorijo v zdravilišču Glei-chonberg pri Gradcu tečaji zdravljenja proti pavšalu S 273 s stanovanjem in popolno oskrbo za dobo 21 dni, ki se pa na željo lahko podaljša. Normalno zdravljenje: naravne ogljenčevo-kisk kopeli in inhalaeije ali pneumatične stanice z inhalacijo. v Štirje rodovi ga poznajo! Štirje rodovi ze poznajo čisto milo „Jelen". Že več ko 80 let perejo izkušene gospodinje najrajši s tem izdatnim milom — kar priča kako je dobro! MILO,.JELEN" vedno tako kakor prej; vedno enako dobro SCH J 1 Senovo Po velikih, večtedenskih pripravah je bil v nedeljo 2. avgusta za naše gasilce dan veselja in zmagoslavja. Upravičeno so lahko ponosni, da so si po enem letu svojega obstoja nabavili že novo motorno brizgalno, katera je bila v nedeljo slovesno blagoslovljena. Že v soboto zvečer, ko so bile vse priprave dokončane, je nastopilo pravo slavnostno razpoloženje. Ob pokanju topiča in zvokih godbe so šli gasilci v sprevodu, da se poklonijo kumicam, slavnostno razpoloženje se je pa stopnjevalo, ko je godba priredila v nedeljo zjutraj budnico, višek proslave je bilo pa sveto opravilo na prostem in slovesna blagoslovitev brizgalne. Kljub temu, da so bile ta dan še druge prireditve, kakor kmetski praznik na Krškem polju i. t. d., je bila vendar udeležba na tej proslavi prav lepa. Izredno pozornost je vzbujal krasen oltar, ki so ga gasilci napravili za sveto daritev na prostem. Sv. mašo in blagoslovitvene obrede je opravil g. konz, svetnik Tratnik iz Rajhenburga, kateri je tudi v ognjevitem govoru orisal pomen gasilstva, katerega idejo je rodila ljubezen do bližnjega, katero jc zapovedal že naš Zveličar. Popoldne se je vršila veselica, ki jc bila razmeroma dobro obiskana in so sc gostje zmerno zabavali, dokler niso neki silno »važni« ljudje uprizorili komedijo, ki 6icer ni bila na programu in po zaslugi trezno mislečih gostov nima drugih posledic, kakor da so ti »važni« ljudje odnesli mačka s takim košatim repom, da se bodo sedaj v dobi pasjih dni lahko hladili o njegovi scnci. Kranj — Celovec. V posebni notici smo prejšnji teden že opozorili, da je avtobusni podjetnik g. Fr. Paar pripravljen podaljšati svojo progo od Jezerskega naprej do Celovca. Tak avtobusni izlet sc bo vršil v nedeljo, dne 9. avg. iz Kranja v Celovec in nazaj. Vošnja sem in tja stane le 100 dinarjev. Odhod po jutranjem turlstovskem vlaku. Prijave sprejema in daje informacije pisarna avtobusne družbe v hotelu »Stara pošla«. Gledališče v hotelu »Stara pošta«. V razvedrilo in zabavo gostov iu tujcev jo najemnik hotela »Stara pošta« g. Mucollni uajel potujoče gledališče Sanssouci , ki sestoji iz 14 članov in je prišlo iz Sarajeva. <>Discovery« je bila ponesla pred loti v antark-tido tudi kapitana Scotta, ki je našel ondi tragično smrt. Kdor je btl v vojni... Na potu iz Prage v domovino so se ustavili v Magdeburgu voditelji organizacije francoskih bojevnikov v svetovni vojni. Imeli so sestanek /. voditelji enake nemške organizacije. Tako oba nemška predsednika — dr. Falk in Hor--ing — kakor tudi predsednik francoske Union Kederal, Bousmiche, dalje pariški vseučiliški profesor Cassin in abbe Secret so v svojih govorih naglašali odločno miroljubnost nemškega dnosno francoskega naroda. Vojnih hujska-. ev med tistimi, ki so preživeli svetovno vojno v strelskih jarkih — ni! Ti o vo.jni nočejo ni-esar slišati, marveč hočejo z vsemi močmi mir i n prijateljstvo s sosedi. Nemška in francoska kultura nista tako različni, kakor trdijo nekateri. V resnici je kultura v Evropi samo ena in so le jeziki različni. Mladina naj se vzgaja v duhu miru iti -norazuma med vsemi narodi. Gramolonska plošča V Nemčiji bo do konca tega leta izšlo v raznih založbah, ponajveč v samostanih, približno 300 plošč z liturgičnimi spevi. Uporabljali jih bodo predvsem v učne namene po duhovskih semeniščih, za vaje pri cerkvenih zborih, v društvih, šolati, pa z velikim pridom in užitkom tudi v družinskih krogih. Saj je znano, da radiofonija proti splošnemu napovedovanju ni izpodrinila zvočne plošče. Pri snemanju teh liturgičnih plošč sodelujejo sloviti cerkveni zbori: ahenski, dort-mundski, kolinski stolni, monakovski, pader-bornski in celo vvestminsterski iz Londona, kakor tudi dva filharmonična iz Berlina in Londona. Posneli so že precej slavnih cerkvenih skladb svetovnih mojstrov; Mozart, cele Schubertove maše, Beethovnova missa sollemnis so že posnete. Toda za strogo litur-gično gibanje in obnovo so najvažnejši poizkusi prenesti na zvočno ploščo gregorijan-ski koral. Že precej znane so take plošče v založbi treh opatij: Maria Laach, Beuron in Sv. Jožef v Gerleve. Posebno dobrodošle so v raznih semeniščih v učne namene. Pa tudi po večjih župnijah, kjer je seglo liturgično gibanje že precej na globoko, jih uporabljajo za vaje. Kako radi pa imajo tudi svetni sloji religiozne posnetke, nam pričajo znane »P. Odilove plošče.« Ne le po Ameriki, tudi pri nas so že zelo razširjene. In če je ameriški misijonar — frančiškan p. Odilo poskusil z njimi vzbuditi v narodno in versko mlačnih lepe spomine na »stari kraj«, in če vršijo te plošče celo misijonsko delo, potem moramo praktičnemu duhu p. .Odila le čestitati k lepemu uspehu. Kiongen v eariearski službi... Tako zbijajo Nemci saie v/, prepovedi, tia ne sme nihče nošiliati ali jemati s seboj v inozemstvo tujih deviz ali mark. Tliomas Alva Edison, slavni iznajditelj električne šarnice, mikrofona in fonografa, je smrtnonevarno obolel. Edison je star 84 let. je v neprestani denarni krizi in enako slabo se godi blagajnam nezgodnega zavarovanja; o zavarovanju za brezposelnost se mnenja zelo križajo in mnogi dvomijo, da bi ga bilo mogoče vzdržati. L. 1928. je Nemčija izdala za socialne svrhe 7 milijard mark; vsega skupaj je moralo nemško gospodarstvo za javne namene plačati 23 in četrt milijarde mark. Podobne so številke za leti 1929. in 1930. Mnogo usodnejša pa je moralna izguba, ki jo je v teh desetletjih socialnega zavarovanja utrpel nemški ljudski značaj. Preje zdravja-voljni nemški delavec je postal histeričen, štedljivec se je razvil v državnega rentnika, ki hoče, da bi vedno drugi skrbeli zanj. Veliko nemških delojemalcev teži danes v prvi vrsti po uživanju »socialnih dobrot«. Simulantstvo in sleparstvo zavzemata nezaslišane oblike. Ugotovili so se slučaji, ko so vzeli simulanti pred preiskavo v usta izpljunek jetičnikov, da so ga potem izpljunili sami in je preiskava dognala pri njih jetične bacile. Zdravnik naleti vsak dan na slučaje, ko ga zaradi resnične bolezni za delo nezmožni prosijo, naj tega ne napiše, ker dobivajo kot brezposelni višjo podporo nego bi bila bolniščina. Ko so v Wies-badenu uvedli za brezposelne obvezno delo, se je dalo iz imenika brezposelnih črtati 40 odstotkov dotedanjih podpirancev. Mnogi brezposelni zaslužijo »postrani« toliko kakor preje z rednim delom in žive z brezposelno podporo boljše nego kdaj preje. Za mnoge brezposelne velja vsako delo, ki jim ga nakažejo, kot najhujša kazen. Cimpreje se javijo za bolne, da i>i mogli kasneje zopet uživati brezposelno podporo. Tu mora biti zdravnik vedno na straži, da ne postane nehote pomočnih si-mulantov. Zdravnike je spravilo socialno zavarovanje v najtežavnejši položaj. Zdravnik je stisnjen med posameznike, ki menijo, da mora biti iz »socialnih razlogov« pripravljen, da ugodi vsaki njihovi zahtevi, hidi po odpravi plodu, ter igrajo pri tem še ulogo gospodarja nasproti hlapcu — in na drugi strani med mogočno, mnogokrat zlohotno upravo zavarovalnih uradov. Tako živi na tisoče nemških zdravnikov pravo suženjsko življenje. Zagrenjeni, oropani vseh idealov, umirajo prezgodaj in zapuščajo dTužino brez sredstev. Strankarski listi slikajo v državnozborskih poročilih lahkovernim zavarovancem, kako ogromne koristi imajo od socialnega zavarovanja. V resnici pa je tako, da če zavarovanec zboli, zavarovalni zdravnik njegove bolezni ne isme iirrotoviti in zdraviti po najnovejših pri- Kinue Hitomi, znamenita japonska lahka atletinja, ki je imela več svetovnih rekordov, je umrla v To-kiju za jetiko, stara šele 25 let. Po poklicu je bila športna referentinja velikega tokijskega dnevnika. Zdravnik hi moral nasproti bolnikom uporabljati vse svoje znanje, pa tudi duševno na-vdahnenje. Oboje pa mu je socialno zavarovanje vklenilo v verige, saj noče o osebnem, duševnem razmerju zdravnika nasproti bolniku ničesar vedeti. Tako si n. pr. zavarovanec v slučaju nezgodnega poškodovanja ne sme izbrati zdravnika po svojem osebnem zaupanju; in blagajniški zdravnik okvare ne sme presojati po splošnem bolnikovem stanju, po njegovi duševnosti, marveč zgolj po »objektivnih« simptomih, zunanjih znakih. Tako se je človeška medicina ponižala na stopnjo živino- 7d r»v ■ 'v iti titurg'čno gibanje V regenshurški reviji »Liturgische Zeit-schrift« je letos nastala ostra polemika zoper uporabo zvočnih plošč pri bogoslužju samem. In dejstvo je, da zvočna plošča nikdar ne more in ne sme nadomeščati zbora živih glasov. Stroj tu ne more nadomestiti človeka, ker je nosilec obredov, v Cerkvi živeči mistični Kristus, nujno v zvezi le s svojimi udi, kristjani, katerim se pri bogoslužju milosti posredujejo. Dr. Betidicn, holandski zdravnik, ki je iznašel postopanje, s katerim se zanesljivo ugotovi rak že v prvih začetkih. Značilnosti naše trg. bilance Po podatkih glavnega ravnateljstva carin je Jugoslavija v prvem polletju tega leta izvozila bla-ga v vrednosti 2 milijardi 318 milijonov Din (lansko leto v istem času 3.362 milijonov), uvozila pa blaga za 2 milijardi 582 milijonov Din (lani 3.478 milijonov). Primanjkljaj naše trgovinske bilance v prvem polletju torej znaša 204 milijonov Din. V primeri z lanskim letom je izvoz padel tudi po teži, in sicer za 801.105 ton, uvoz pa za 171 171.037 Ion. Izvozili smo predvsem mnogo manj pšenice (letos 531 vagonov v vrednosti 8.8 milijona, lani 11.876 v vrednosti 239.3 mili jona Din) in p š e -nične moke (letos 114 vagonov v vrednosti 2.4 milijoia Din, lani 410 vagonov v vrednosti 3.5 milijona Din). Skoro za polovico je padel izvoz koruze. Nazadoval je tudi izvoz goveje živine (50.987 glav v vrednosti 113.3 milijona letos nasproti 55.230 glavam v vrednosti 139.2 v lanskem letu). Izvoz konj se je vzdržal skoraj na isti višini kakor lani (16.04-1 konj za 30.7 milijona proti 16.700 konj za 35.4 milijona Din). Povečal se je izvoz svinj od 101.621 glav v lanskem letu na 108.797 glav letos, toda vrednost tega izvoza je padla s cono svinjine od 121.4 milijona na 113.3 milijona Din. Tudi vina smo izvozili mnogo več kakor lani (8,887.35-1 kg proti 2,597.589 kg). Les kaže hudo nazadovanje (4,000.362 stolov v vrednosti. 369,738.550 Din proti 6,739.804 stolov v vrednosti 685,643.377 Din). Izvoz lesa je torej po vred-nosti padel skoro za polovico. Italija je še vedno ostala naša prva odjemal-lca (28.31% vsega našega izvoza), za njo pridejo Avstrija (15.22%), Nemčija (13.37%), Češkoslova- l;ubl;ana daje vzgled »Trgovinski glasnik« iz Belgrada se pohvalno izraža o novi ureditvi oskrbovan,a Ljubljane z mlekom, ki je nastopilo z modernizacijo Osrednjih mlekarn. S pomočjo modernih strojev bodo Osrednje mlekarne preskrbovale Ljubljančane s prvovrstnim bioriziranini mlekom, ki ima to prednost, da vsebuje tudi po biorizaciji vitamine. Higienič-na je uredba, da bodo konsumenti dobivali mleko v zaprtih steklenicah na doin. Ugledni list ugotavlja, da je Ljubljana prva v naši državi, ki si ji je s pomočjo prvovrstne zadružne organizacije posrečilo svojim prebivalcem zagotoviti zdravo mleko poceni. Gospodarske vesti iz Belgrada Braziljski konzulat. Belgrad, 5. avgusta. AA. Od braziljskega konzulata smo prejeli obvestilo, da je braziljska vlada z ozirom na recipročne interese, ki obstojajo glede čim tesnejšega sodelovanja med obema državama, sklenila ustanoviti v Belgradu karijerni konzulat, pristojen za vse ozemlje naše kraljevine. Nj. Vel. kralj je blagovolil izdati eksekvaturo konzulu Alfredu Polzinu, ki je že nastopil svojo službo in ki je rad na razpolago vsem zainteresiranim osebam. Konzulat se začasno nahaja na To-pličkein vencu št. 23, od 1. oktobra dalje pa ostane stalno v Francoski ulici št. 5. Uradne ure so dnevno od 0 do 13. Denarne pošiljke v inozemstvo. Belgrad, 5. avgusta. AA. V zvezi z zakonom o denarju je sklenil minister financ, da se gotovina v pismih in paketih z označeno vrednostjo more pošiljati iz naše države v inozemstvo tudi do vsote 100.000 Din pod dosedanjimi pogoji. Izvzete so one države, pri katerih je maksimum omenjene vsote manjši od 100.000 Din. Za pospeševanje živinoreje. Kakor je znano, so dela za pravilnik k zakonu o pospeševanju živinoreje, ki se nanaša na lt-cenciranje, že dogotovljena. Pri tem so sodelovale tudi vse banske uprave. Zdaj se v kmetijskem oddelku za živinorejo izgotavlja še končna formulacija, tako da bo ves načrt pravilnika končan naj-dalje do konca t. m. 20.000 Din za zajce. S sklepom ministra za kmetijstvo je bilo v soglasju s predsednikom ministrskega sveta izplačano iz državnega kmetijskega zaklada Kmetijski družbi v Ljubljani 20.000 Din za podporo, nagrade in premije za domače zajce, razstavljene na razstavi, ki se je že vršila v Ljubljani. Procvit nemških zadrug v Jugoslaviji. Po podatkih osrednjega vodstva nemških kmetskih zadrug v Jugoslaviji se je število teh dvignilo od 39 v 1. 1925 na 254 v 1. 1931. Število članov je zrastlo od 2346 na 19.057, vloge pa so poskočile od 8,851.000 na 95,000.000 Din. Skupen promet se je dvignil od 39,000.000 na 642,000.000 Din. Novo podjetje v Celju. Ko je vsled vojne zmanjkala modra galica, so napravi jali kemiki razne zmesi, da bi jih rabili za škropljenje obolelega trsja in sadnega drevja proti raznim škodljivcem. Pa tudi po vojni so se trudili, da bi nadomestili galico z boljšim sredstvom, a nobena snov ni. hotela do pravega cilja. — Ze pred več leti se je našemu rojaku posrečilo sredstvo, lii se imenuje . Garkoin« ter jo izborno proti vsakojakim zajedav-ceni na sadnem drevju in trsju. S stvarjo pa ni hotel na dan dokler so ni vsestransko preizkusila. Sedaj so rezultati tu in do teh so privedle ninogo-brojiie poskušnje. kalere so proizvajali poklicni sa-djerejoi trlbrezci kmetijske šole in tudi »Pilanzen-schutzverein fur deutsche Liinder«. Vsi so se izjavili, da jo »Garkon - najboljše in najceneje sredstvo za uničevanje sadnih in trtuih škodljivcev. Resnico te trditve potrjujejo mnogobrojna priznanja in na podlagi vsega tega se jo ustanovila v Celju izdeloval niča »Garkona«, ki drage volje daje Vsakemu interesenti! potrebna navodila. Tvornica : Garkona . v Celju pošilja svoje izdelke ludi že v inozemstvo ler jo upati, da se 1o domače podjetje razvije v krepko panogo na našem obrtnem po-prižču. V trgovinski register v Ljubljani jo bila vpisan tvrdka Standard , družba z o. z., prodaja izdelkov tovarn Carl Pollak d. d. Družba bo nakupovala in prodajala čevlje in druge usnjene izdelke. Osnovna glavnica, ki jc bila vplačana, znaša 1,000.000 Din. V Zadrbžni register so bile vpisane: »Prva pašniška in gozdna zadruga v Št. Janžu na Dolenjskem r. i. z o. z.«, Pašniška in gozdna zadruga v Semiču r. z. o z.« ler Pašniška in gozdna zadruga v Mačji vasi r. z. z o. Navedenim zadrugam je namen, združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni pašniki in gozdovi, razlaščeni na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z due 19. junija 193L 5ka (8.49%), Madjarsfca (7.90%), Francoska (4.99), Grčija (4.15%) in Švica (3.71%). Uvozimo največ iz Nemčije (18.80%), potem iz Češkoslovaške (16.95), Avstrije (15.82), Italije (10.67), Anglijo (7.58), Ma-djareke (5) in Francije (4.37%). Naša trgovinska bilanca kaže isto posebnost kakor večina bilanc drugih držav v zadnjem času: padanje izvoza, a nazadovanje tudi uvoza. Nahajamo se tudi mi v vrtincu svetovne gospodarske krize, ki ovira na eni strani izvoz in zahteva nazno- j traj večjo varčnost v konsumtu ler previdnost v ' produkciji. Kot agrarna država nas je posebno za- j del padec Icmetskih pridelkov, posebno lesa, tako da je vrednost izvoženega blaga sorazmerno muogo bolj padla kakor njegova teža. Pri primerjavi letošnje z lansko trgovinsko bilanco nc smemo pozabiti, da smo imeli lani zelo dobro letino. Žitna direkcija jo prodala v Burgasu 105 ton rži po 1.75 leva za kg, 105 ton ječmena po 2.08 levi za kg, v Vanni 105 ton ječmena po 2.05 leva za kg, na Donavi 400 ton ječmena po 2 leva za kg, 500 ton rži po 1.70 leva za lig, drugod 500 Ion rži po 1.72 leva za lig. Za pšenico se je nudilo 1.85 leva za kg franko morje ali 1.65 leva za lig franko Donava. Po tem predlogu bi stala pšenica 1 kg okoli 150 leva na postaji, torej bi pomenila za direkcijo za nakup žita, ki ga ima po naredhi ministrstva plačati po 4 leva, zgubo 2.50 leva. Iz lega vzroka kupčija se v pšenici ni izvršila. O dopolnitvenih na-redbah se bo bav.il ministrski svet, ker so se pojavila nesporazumljenja med zemljedelei in ravnateljem žitnega zavoda Stoiikovom. Tečaji za kapnnjenje na Dolenjskem. S pomočjo lir. banske uprave, ki je financirala in dala tudi svoje strokovne moči na razpolago, so se vršili trije tečaji za kapunjenje na Dolenjskem, in sicer na banovinskem posestvu Mala Loka, kmetijski šoli na Grmu in pri kmetijski podružnici v Št. Vidu pri Stični. Tečaji so bili celodnevni, ki jih je vsakokrat otvoril v imenu banske uprave g. inž. Absec, ki je v poljudnih besedah začrtal pomen perutni-narstva za našo deželo. Na to so teoretično in praktično razlagali kapunjenje predvsem predsednik odseka zr perutninarstvo g. Seher, ga. Cernetova in v imenu >Perutninarske zadruge v Ljubljani« g. Klemenčič. Udeležba na tečajih je bila zelo velika, zlasti na Grmu. Tečaji so v vseh pogledih prav dobro uspeli. Dani so s tem temeljni pogoji, da se bo to važno delo .Donoviio uvedlo med naše kmečke perutninarje. & Dne 5, avgusta 1931. Denar Ljubljana. Amsterdam 2274.13—2280.97. Bruselj 780.46—788.82, Curih 1099.95—1103.25, Dunaj 792.50—794.90, London 273.88—274.70, Ne\vyork 5628.95—5645.95, Pariz 221.53, Praga 167.38, Trst 295.10—296. Zagreb. Amsterdam 2274.13 —2280.97, Dunaj 792.50—794.90, Bruselj 786.46 — 788.82, London 273.88—274.70, Milan 295.10—296, Ne\vyork kabel 5639.95—5656.95, ček 5628.95—5645.95, Pariz 221.2 —221.86, Praga 167.13—167.63, Curih 1099.95— 1103.25. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 5.6 milij. Din. Belgrad, Amsterdam 2274.13—2280.97, Bruselj 286.46—288.82, Curih 1099.95—1103.25, Dunaj 792.50—794.90, London 273.88—274.70, Newyork 5628.95—5645.95, Pariz 221.2—221.86, Praga 167.13 —167.63, Trst 295.10—296. Curih. Belgrad 9.00, Pariz 20.10, London 24.89, Newyork 512.50, Bruselj 71.50, Milan 26.81, Madrid 45.80, Amsterdam 206.75, Dunaj 72.05, Stockholm 137.15, Oslo 137.05, Kopenhagen 137.05, Sofija 3.7175, Praga 15.1850, Varšava 57.4250, Budimpešta 90.025, Atene 6.6475, Carigrad 2.43, Bukarešta 3.0475, lielsiingfovs 12.90. Vrednostni papirji Ljubljana. 8% Bler. pos. 80, 7% Bler. pos. 70, Celjska 150 dem., Ljubi j. kred. 120 den., Prašte-diona 950 den., Kred. zavod 195 den., Vevče 120 d., Stavbna 45 den., Ruše 145. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 78—80, agrarji 42—43,' vojna škoda ar. 342—343 (350, 352, 344), 8. 342—344 (344), 12. 348—349 (350), 8% Bler. pos. 79—81 (82), 7% Bler. pos. 68—70.50 (71, 69), 7% pos. Drž. hip. banke 69—71, 6% begi. obv. 57—59. Bančne delnice: Hrvatska 50—60, Pol jo 53.50—55 (53.50), Kreditna 121—126, Union 150—155 (150), Jugo 67—68 (67), Lj. kred. 120 den., Medjunarodna 68 den., Obrtna 36 den., Praštediona 957.50—965, Srbska 190—192, Zemaljska 120 den. Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttmann 110 den., Slavonija 200 den., Danica 64.50—65.50, Drava 220 —225 (220), Šečerana Osjek 210—213, Osj. ljev. 210 den., Brod. vag. 60 bi., Union 55—60, Vevče 120 den., Ragusea 300 den., Trboveljska 222—230. Belgrad. Narodna banka 6000, 7% inv. pos. 82, vojna škoda 340—341.50, 6% begi. obvez. 59 (10.000 nom.), 7% Bler. pos. 66 (71, 3000 dol.). Notacije državnih papirjev v inozemstvu. London : 7% Bler. pos. 62—63, Newyork: 8% Bler. pos. 68—72, 7% Bler. pos. 61.50—64, 7% pos. Drž. hip. banke 66—68. Dunaj. Wieiner Bankverein 14, Escompleges. 147.50, Zivno 78.70, Union 17.20, Alpine 12.05, Trboveljska 28, Kranj. ind. 43, Leykam 1.75. Žitni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet: 20 vagonov pšenice, 10 vagonov ječmena, 9 vagonov koruze, 2 vagona moke, 1 vagon otrobov. Tendenca neizpremenjena. Iz društvenega življenja Društvo orožniških upokojencev za Slovenijo ima dne 9. avgusta ob 10 dopoldne svoj redni letni občni zbor v prostorih restavracijo pri »Novem svetu« v Ljubljani. Zbelovo pri Poljčanah. Vsled raznih ovir se je moral prvotno v našem listu že javljeni termin za javno veselico tukajšnjega novoustanovljenega gasilnega društva preložiti na dan 9. avgusta t. 1. Odbor prosi vsa sosedna tovariška in ostala društva, da na ta dan pridejo v čim obilnejšem številu. Poizvedovanja Najdeno. Večja vsota denarja jc bila koncem julija najdena v bližini Kamnika. Več o tem se poizve pri župnem uradu v Mekinjah, p. Kamnik. Izgubila se jc snoči rjava, usnjata listnica na poti od frančiškanskega mostu do Jugoslovanske knjigarne. Pošten najditelj naj jo vrne na naslov, označen v akademski legitimaciji, denar pa naj obdrži za naerada. Od solnca zagorelo sčLravo Kožo |in 22"—. Ntvoa olju l)tn 2.v—, dinb.v—. Proizvaja: Jugosl. P. BEIKRSDORF & CO.. d. s. o. j., MARIBOR. Gregorčičeva ulica št. 21. (olje za kožo in masažo) hazenašic V torek zvečer smo imeli po triletnem presledku zopet priliko videti, kako igrajo Čehinje hazeno. Ob tej priliki ne smemo prezreti dejstva, da je pri nas ta lepa panoga ženskega športa popolnoma zaspala. Edina Atena je še, ki je sposobna zastopati hazenski šport. Vse drugo jo zaspalo! Klubska rivaliteta, katera je takorekoč nogometu potrebna, ni za hazeno. Hazenski šport jo bil pa voden skoro po istih načelih, kakor sta se svoj čas dajala Ilirija in Primorje v nogometu. Zato ni čudno, da hazenskega športa skoraj ni. Zagrebška Cou-cordija, katera je bila enako močna z našimi klubi, je danes v stanu odpraviti katerikoli klub iz Slovenije takole z 20 goli. Družina gostov se nam je predstavila v oblekah belo-rdeče barve, z rdečo zvezdo na belem polju. Slavno barve praške Slavije, po vsem svetu so znane. Igra, ki so nam jo predvedle igralke Slavije, ni pokazala nič posebnega. Star sistem kombinacij po sredini. Kakor v nogometu, tako je tudi bazena izpremenila način igre. Moderno hazeno goji danes samo Concordija, zato je dosegla tudi tako krasne uspehe. Vendar so tudi gostje, zlasti v drugem polčasu, ko je šlo za zmago, igrali naravnost vzorno. Tako hitrega podajanja pred golom so sposobne samo igralke, ki imajo za seboj ostre in dobre vaje. Saj je žoga pred vrati Atene šla iz rok v roke tako bliskovito, da se je sploh vidolo ni. Atena je do- segla tako lep in časten rezultat v razmerju 6:?i (2:2), največ radi napačne taktike gostov. Delale so velik dren pred golom, zato ni čudno, ako so je žoga največkrat odbila od rok obrambo Atene. Družina Atene jo prijetno iznenadila. Vsi, ki se še zanimajo za hazeno, so pričakovali, da Atena ne bo kos nasprotnicam. Z agilno in energično igro so pa Čehinje spravile iz koncepta, tako, da so zabile vodilne gole. Šelo po dveh golili so Če-liinje pričele igrati. Naravno tudi Atena ni počivala, vendar kakih posebnih smotrenih akcij ni bilo. Videti je, da niapjka Ateni težke tekme. Proti koncu igre se marsikateri gledalec ni mogel ubraniti utiša, da ne bi primerjal igro Čehinj z igro češkega nogometa. Kajti šlo je vse tako po žnorci s kratkimi pasovi, da smo videli čisto kopijo češkega nogometnega moštva. Pri tem je ves napad Čehinj skoro stal na mestu. Atena je pa napadala zelo hitro, tako, da sta se točno videla dva različna sistema igre. Tekmi je prisostvovalo okoli 200 gledalcev. Med njimi je bilo tudi precej francoskih vojaških gojencev politehnike, ki se trenutno nahajajo na ekskurziji po naši ožji domovnii. Pokrovitelj prireditve jo bil g. župan, ki je tekmi tudi prisostvoval. Skratka, bila jo to lepa športna prireditev, k' je svoj namenn — propagande — v polni mer dosegla. Zo pet plavanje t V soboto in nedeljo ves dan se vrše v kopališču Ilirije tekme za državno prvenstvo v plavanju. Naslopili bodo plavači iz vse države. Večina je že zbrana in marljivo trenira. Za podzveznim preven-stvoni pride sedaj državno prvenstvo, ki bo še veliko bolj zanimivo. Saj ne bodo tekmovali samo domači plavalci, temveč tudi temperamentni člani obmorskih klubov, ki so s svojim nastopom že prejšnja leta izzvali veliko zanimanje. Ne bodo pa samo plavalne tekme. Že v petek prično tudi vaterpolo tekme, pri katerih sodelujejo vsi klubi iz države. Ta lepa igra je pridobila že veliko pristašev, čeprav smo videli vvaterpolo igrali šele par-krat. Tako bo letošnje tekmovanje za državno prvenstvo mogoče najbolj zanimivo od vseh dosedanjih tekmovanj, kajti tudi Ilirija postavi v boj precej izvrstnih seniorjev, ki bodo resno ogrožali zmago ostalim klubom. Juniorske tekme Kakor ponavadi vsako leto, tako je tudi letos Ilirija organizirala pokalno tekmovanje za junior-ska moštva. To tekmovanje vzbuja med mladino vsako leto večje zanimanje. Kajti znano je, da so ravno juniorji tisti, ki igrajo najlepši nogomet. Zato je ludi od strani občinstva, ki si želi lepe igre, vedno večje zanimanje. Letošnje tekme prično v soboto, 8. t. m. in se nadaljujejo v nedeljo. Prijavo za sodelovanje se sprejemajo v kavarni Evropi do danes zvečer do 18. V soboto bo pa žrebanje nasprotnikov za prvo kolo. Vse fotopotrebSčine dobile t Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani Zahtevajte cenik! mmV. Na škrilju je v minulem mesecu umrl Miha Ce-tinslii, vdovec, očo številne družine. Zdravil se je v ljubljanski bolnišnici, kjer pa so bili proti njegovi bolezni brez moči. Z avlom se je odpeljal iz bolnišnice, da bi počakal smrt doma, a to hiii ni bilo dano. Na poti domov ga je v Dolgi vasi dohitela smrt. N. v m. p.l Naš ljubljeni, dobri, nepozabni soprog in oče, gospod dr. Otto Hatvlina nas je danes po dolgem, težkem trpljenju za vedno zapustil. Pogreb ljubega pokojnika bo v petek, dne 7. avgusta ob 4 popoldne na farno pokopališče. Tržič, dne 5. avgusta 1931. ANNA HAWLINA roj. POLLAK, soproga. - HERBEKT, MARIJA in LOTTE, otroci. 'Sv .■iv,-::;'AV• t 'i te*.- V„>.X/ V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in trgovskim prijateljem, da je naš oče, ded, pradecl, brat, tast i, t. d., gospod Jurij Pezdirnik posestnik in trgovec na Dovjem in v Mojstrani in bivši župan občine Dovje dne 5. avgusta 1931 popoldne ob 6, previden s sv. zakramenti, v starosti 79 let, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika bo v petek, dne 7. avgusta popoldne ob štirih. Priporočamo ga v pobožno molitev! Dovje-Mojstrana, dne 5. avgusta 1931. ' j Žalujoči ostali. • i. " — "iv ■ jjgSt&t JBto&uV {• < MALI OGLASI Vsaka drobaa vrstico l-SO l>In ali vsaka beseda 50 par. Na|xnan|£l oglas s— 5 Din. Oglasi nad devet vrstic sc računajo vISt. Za odgovor znamko! Na vprašanja brez znamke nc odgovar|omo! Kot skladiščnik zavijalec in odpošiljalec želi primerne namestitve s 1. sept. ali pozneje gospod s trgov, naobrazbo, 40 leten, slov. in nemškega jezika vešč. Najboljše reference. Večletna praksa v trgovini in industrijskem podjetju. Cenj. dopise pod M. M. na upravo »Slovenca« štev. 8841. 500 Din nagrade iobi oni, kateri preskrbi absolventu drž. dvorazr. trgovske šole mesto prak-tikanta. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 8839. Mladenič z daljšo šofersko prakso želi dobiti gospoda, ki bi ga dal v nadaljnji pouk. Za hvaležnost bi mu služil eno leto za oskrbo in bi delal tudi druga dela. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 8836. Zailužek Zaupnike-informatorje iz vseh, tudi najmanjših krajev, iščemo proti dobremu honorarju. Prednost imajo predvsem o krajevnih prilikah dobro informirani javni nameščenci. Takojšnje ponudbe z navedbo možnega delokroga na oglasni oddelek lista pod »Hitro in verodostojno« pod 8844, Lokal za vinotoč se odda. Naslov v upravi pod št. 8842, H. V. Pečenko je otvoril danes trgovino s kurivom — Celovška 37, tik tramvajske postaje — pri gostilni Keršič. Cene konkurenčne — se razume. Hipoteeno posojilo iščem na lepo trgovsko posestvo, vknjižba na prvo mesto, Din "300.000 proti primernim obre-stim. Ponudbe pod šifro »Pupilarno varno« št. 8799 na upr. »Slov.«. Vajenec se sprejme proti plači za inštalacijo vodovoda in kleparstvo. Gustav Puc, Tržaška cesta, Ljubljana. Hlapca starejšega, krščanskega, ki se razume na vsa gospodarska dela — takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod 8838. Trgovina 2 mešanim blagom sprejme zdravega vajenca s predpisano šolsko izobrazbo, poštenih staršev. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Zanesljiv« št. 8325, Trgovsko pomočnico pridno, pošteno, zanesljivo, dobro računarico — ijfrejme trgovina in gostilna na deželi. Prednost imajo na deželi izučene. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Služba takoj« št. 8830. Učenca sprejme slaščičarna Em. Ilich v Mariboru, Slovenska ulica 5. Hrana in stanovanje v hiši. Čevljarski pomočnik dobro izvežban tudi za gojzerje, dobi takoj stalno delo. Marenk Benjamin, Radomlje. Mesarskega vajenca ki ima veselje do mesarske obrti, iz dobre družine, sprejme Milko Sla-mič, Ljubljana, Jegličeva cesta 10. 4 sodar. pomočnike za veliko delo sprejme takoj sodarski mojster Štefan Kosernik, Vodnikova 17, Ljubljana VII. Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana. Prospeiu št. 16 zastonj. Pišite ponj! Instruiram iz vseh srednješol. predmetov. Pripravljam tudi za sprejemni izpit. Uspeh zajamčen. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 2869 -Diplomiran akademik«. Stanovanje 2 večji in 2 manjši sobi. soba za služkinjo, kuhinja in pritikline, tik sodišča, se odda za 1. november. Natančne ponudbe z opisom rodbinskih članov pod zn. Mesečno 1800« na upr. »Slovenca«. Opremljeno sobo solnčno, s souporabo kopalnice, blizu Tivolija, se odda takoj solidni osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod 8834. Grafolog in hirosof N. Sadlucki, v Ljubljani. Čita: karakter, preteklost, sedanjost in bodočnost. Sprejema vsak dan od 9—12 in od 2—7. Naslov: Ljubljana, hotel »Slon«, II. n., soba 64. Kupili bi * tovorni auto 2 in pol do 3 in pol tone nosilnosti, nov ali rabljen. Ponudbe z opisom in ceno na Brača Marčelja, Škrljevo, stanica Bakar. Izgubil se je fotografski aparat v bližini »Kamnite mize«. Pošten najditelj se naproša, da ga izroči proti nagradi v parni pekarni Pretnar, Zgornja Šiška. Stavbne nasvete daje tehnični biro »Tehna« Ljubljana, Mestni trg 25/1 Vila blizu centra naprodaj. — Ponudbe pod »Sv. Krištof 1931« št. 8688 na upr. »Slovenca«. Fiat 503 štirisedežen, v dobrem stanju, naprodaj za 17.000 Din. O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. Motor BSA dobro ohranjen, 500 cm', OHV (Hochturen), ugodno prodam. D. Cotič, Ljubljana, Hrenova ulica 7. Hladilna omara izolirana s plutovino, povsem nova, naprodaj izpod cene. Naslov pove oglasni oddelek »Slovenca« pod št. 3340. Jabolka in hruške prima, namizne, kilogram 4 Din franko kraj naročnika, po 25 kg razpošilja G. Drechsler, Tuzla — Bosna. Vinotoč Dospela izborna bela in rdeča vina, enajstorocent-na, liter po 10 Din. Pošljite ponj Mestni trg 13, Grajska klet. Spalnice iz trdega in mehkega lesa, kakor tudi razno drugo pohištvo dobite najceneje pri Matija Andlovic, Komenskega 34. Ugodno naprodaj: 750 ccm motocikl Super X s prikolico, zadnji model, 500 ccm AJS s prikolico, skoraj nov, oba radi nabave avtomobila. 600 ccm Indian Scoutt 6000 Din, 175 ccm, Peugeot, 3600 Din. O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. Vilo z vrtom eno- ali dvostanovanjsko, po možnosti v centru mesta (Ljubljana) — kupim. Ponudbe z navedbo cene in ulice hš. št. ua upravo »Slovenca« pod »M. T.« št. 8837. Več skladišč oddamo v najem v Ko-lizeju. Vprašati v pisarni Heinrichar, Go-sposvetska cesta 13. Špecerijsko trgovino se odda v prometni ulici. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8843. Gostilno in trgovino takoj oddam v najem v Podbrezjah na Gorenjskem št. 11, p. Podnart. Iv. Antonija Habjan. Hiša na Kodeljevem pri Ljubljani, nova, eno-nadstropna, oddaljena 5 minut od cestne železnice, naprodaj ali pa se zamenja za manjšo proti doplačilu. Reflektira se le na resne kupce. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8835. »Javor« lesna industrija v Logatcu ima svoi lokal za pohištvo tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnice. Kopalne čepice od 8 Din naprej dobite pri »Luna«, Maribor, Aleksandrova cesta štev. 19. Poštna naročila točna. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana • Šelenburgova ulica 6. II. nadstr. j 7T P?emocj, drwa dostavlja na dom »KURIVO« dr. z o. z. Dunajska 33 / Tclcf. 34-31 Tvrdka A. VOLK ljubi inna. itesljeva cesta 24. □ udi najccneie vse vrste pšenično moko tn drace mlevske izdelke. Zahtevajte ceniki Kupim 6—10 m suhih hrastovih plohov, debel. 7 cm, j dolž. 2 m in pol. - Ivan Pire, Dravlje Št. Vid. Kovčki za potovanje, ročne torbice, aktovke, listnice, denarnice, nogometne žoge, nahrbtnike, športne pasove itd. nudi v največji izbiri, najnižji ceni, Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. Samo kdor v mina izbira, dobro kupi Ako morale iz trgovine v trgovino, da si ogledate blaco, se boste v stiski in naglici odločili morda za nokaj, radi česar se boste pozneje kesali; ZATO IZBIRAJTE BLAGO DOMA! Tu imate čas, da pregledate in precenite vzorce kos za kosom, nikdo Vas ne bo prigovarjal za nekaj, kar ne odgovarja Vašemu okusu. ZAHTEVAJTE ZATO NAŠO KOLEKCIJO TKA Ni N ZA MOŠKA OBLAČILA IN OGRINJALA in dobili jo boste v par dneh, seveda brezplačno in brezobvezno. 1812 Potem sedite in izberite ono, kar najbolj odgovarja Vašemu okusu. Ker nabavljamo blago direktno iz tovarne in ga prodajamo naravnost Vam odpadejo razne provizije; Vi kupite torej boljše blago za manj denarja. Ze pol stoletja strežemo zadovoljnim odjemalcem. Največja trg. in odpreinna tvrdka Z&m&jLr Ako še nimate našega glavnega kataloga, zahtevajte ga. Cez nekaj dni ga boste imeli v rokah brezplačno. Vsakovrstno s 4 ttllfIHH! po naivišiib cenah ČERNE, mvelir, Ljubljana, Wolfova ulica št. 3. Potenje nog in telesa! Vsled vročine, težkega dela in hoje mnogim pot razjeda kožo na nogah in rokah ter med prsti na nogah, vsled česar nastajajo rane, volk, vnetje in otekline. Vse to naglo in zanesljivo izgine, ako se porablja BARTULIČEVA ZDRAVILNA MAST in zdravilni prašek, ki ju izdeluje stara v letu 1599. ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vladko Bartulič, Zagreb, Jelačičev trg 20. Cena ene škatlje masti 10 Din, cena ene škatlje praška 6 Din. Dobiva se v vsaki lekarni. Tovarna cikorije FAVORIT ZEMUN Pričeli smo z izdelovanjem iste v škatlah običajne velikosti. J" zavarovalna d. d. v Zagrebu podružnica za Slovenijo v Ljubljani vljudno naznanja, da se je preselila s svojo pisarno v lastno palačo na oglu Aleksandrove ceste in Beethovnove ulice. Ljubljana, dne 5. avgusta 1931. Inserirajte v ,.Slovencu"! t Ljubeznivi oče vseh revežev in trpinov, sam velik trpin, preblagi gospod med.univ.dr.Oto Haw!ina je danes dopoldne odšel k Bogu po obilno plačilo. Naj mu Gospod milostno povrne z večnim življenjem vse, kar je dobrega storil revežem v svojem plemenitem življenju! Pogreb blagopokojnega se bo vršil v petek popoldne ob 4 na domače pokopališče, slovesna pogrebna sveta maša se bo pa vršila v soboto zjutraj ob 6 v župnijski cerkvi. V Tržiču, dne 5. avgusta 1931. Vincencijeva konferenca Marijinega Oznanenja v Tržiču. + Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni soprog oziroma oče, sin in brat, gospod Ferdinand Poderžaj vodja petrazredne osnovne šole v Dragatušu po kratki, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika bo danes dopoldne s sveto mašo na tukajšnje farno pokopališče. Dragatuš-Ljubljana, dne 6. avgusta 1931. Žalujoči rodbini PODERŽAJ-SIRNIK. 89 37jr. S 'OS- 13 ^ — ^ KOV •S "o gtsj s« I n 1 o a Oo S O N CL, C) > ^ eT fc .9 -O vi •a S tsj ..os go S- NfcS . Sh v CU N > 0 > . - n a 50 Q ta' O m •a ei TK rf® v .. ► a a N .2 Sa ^ i 5g 00 Q •X . Otfrid v. Hanstein: 108 <3 > »r. 15 n c a 1052 .5, e ^Nto^ _ si > a> cn Strahotna potovanje i.a uno »Že zato, ker ni nobene druge rakete.« Američan mu odvrne: »Kolikor mi je znano, je Valdemar Apel gradil dve raketi naenkrat.« Korus nadaljuje: »Ali se Vam zdi mogoče, da bi nas na zemlji opazili?« Egon zanika. »Ker smo majhni in od zemlje tako silno oddaljeni, smo samo majcen prašek, ki ga ne more opaziti niti najboljši daljnogled. Kvečjemu bi se utegnil kak astronom, ki posebno ostro opazuje, začuditi, da mu od časa do časa smukne preko leče njegovega daljnogleda komaj vidna senca; priznam pa, da je še to skrajno malo verjetno.« Korus skomigne jezno z rameni: »No torej —« »Torej imate prav, če pravite, da nas ne bodo opazili, ako sami ne opozorimo zemlje nase.« »Le kako?« »Pošljimo na zemljo signale! Storimo to lahko na dva načina. Profesor Oberth je postavil tole podmeno: Pritrdi več kovinskih zrcal iz natrija na žično mrežo, pa z njimi lahko napraviš zajčka, ki ga opazijo tudi na zemlji. Še več: Oberth celo meni, da imajo tolikšno žarilho moč, da bi mogli z njimi ogreti cele pokrajine, ki so sicer vedno pod ledom. Meni jo pa prišlo seda j na misel, da bi morda s takim zrcalom, ki ga imam s seboj, lahko poslal na zemljo'tudi Morsejeve znake. Seveda pa še sam ne vem, če je stvar izvedljiva. Zato mislim še na nekaj drugega. Znana vama je reklamna pisava, ki jo po r'" spretni letalci pišejo na nebo. Po svoji lastni zamisli sem si že zgradil'aparat, za katerega še Apel ni vedel. Upoštevati je namreč treba, da na zemlji običajna priprava tukaj ni uporabna. Že premikamo se s tolikšno brzino, da bi se črke zverižile, dalje v brezzračnem prostoru tudi pare rabiti ne moremo, končno bi pa črke morale biti vprav ogromne, da bi jih mogli videti astronomi ali pa morda celo vsa zemlja. Moj aparat je zamišljen takole: Pošev postavljene šobe v majhni raketi z vodikom in kisikom bodo skozi kalup, ki ima črke SOS, z veliko brzino poganjale v vsemirje silno droben kovinski prah. Ker leže šobe poževno, se črke raztegnejo silno daleč, kovinski prah pa jih naredi čitljive. Tako se nam morda posreči, da napišemo v zrak orjaške črke, ki jih bodo lahko brali na vseh krajih zemlje. Zrcalne signale bomo pa tudi uporabili; če bi jih namreč na zemlji ludi ne opazili, bi pa utegnila v višjih plasteh služiti kot nekašen kažipot raketi, ki bi nas iskala.« »Toda kako boste to izvršili?« »Ne bo posebno težavno. V potapljaški obleki odidem iz rakete skozi zračno cev, kakor smo delali na mesecu. Ko bom zunaj, bom s svojim strojem oddal signale, obenem pa še mrežo razprostrl in jo pritrdil na raketo. Vidva bosta ostala v kabini in me potegnila nazaj, če si sam ne bom mogel pomagati.« Mislite torej, da more človeško telo prenesti zunaj brzino, s kakršno letimo?* »O tem še malo ni dvomiti saj ni nobenega upora in trenja.« Korus je še vedno dvomil. Kam pa mislite poslati signale?« .. Je čisto vseeno. Ker so namreč pomikamo okoh zemlje in še jako hitro, bodo signale gotovo opazili tudi v obljudenih krajih, zlasti še, ker jih lahko večkrat ponovimo.« Korus je še tuhtal in premišljeval Egonove besede, Američan pa je živahno prikimal. »Izvrstno! Lahko bi torej posnemali znake Morsejeve abecede in tako Neywork Evening Posti brzo-javili celo poročilo. Egon mu pritrdi. »Lahko, kajpada. Toda mislim, da bo bolje, ako se zaenkiat omejimo in odpošljemo samo en znak.« »SOS.« Tovariša ga pogledata. Za hip je zavladala popolna tišina. Prav poč..si je začel v srcih poganjati korenine ta majceni videz upanja. Četudi he bo prinesel rešitve, je pa vendar dal misliti, delati, poskušati. Ali Right sunkoma vzravna glavo. Ali smem napraviti majhno pripombo k dnevnemu redu? Egon je bil vesel, da poskušajo skrb prepoditi. »Mister Right ima besedo.« »Strašno sem lačen.« Potegnili so iz omare električno kuhalno plooo, Egon je ugotovil, da ima 1 akumulator še precej energije, pripravili so nekaj konzerv, odprli četrto med desetimi steklenicami sekta, in jedli s prav dobri n tekom, kakor možje, ki poznajo resnobo položaja, pa vendar vedo, rla zaenkrat ni nevarnosti. Egon je pregledal potapljaške obleke. »Ena obleka in ena čelada sta nepoškodovani, kisikova bomba je pa samo ena še porabna.« »Signale bomo torej mogli oddati samo enkrat. »Upajmo, da bo enkrat zadostovalo.' Za Jui/nslfivnnsko tiskarno ? Liublianl Kar«! Cefc. ijjiiuuIpJi. Ivan Bukovec. Urednik: Dr. Alojzij Kuhar