Poštnina platana v gotovini.
Štev. 30.	V Ljubljani, dne 31. oktobra 1925.	VIL leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezne štev. 1 Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina	.	.	.	Din.	401—
Polletna naročnina...........20'—
četrtletna naročnina.........IO1—
Za inozemstvo je	dodati	poštnino.
..... Oglasi po ceniku. --	■■
Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici In drilici sprejema le podpisane In zadostno frankirane. Rokopise je «dresirati le na urednika.
Upravnlštvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnid le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
GImI zbor delegoloo
O. Z. se sestane 15. novembra t. 1. ob 10. uri v restavraciji „Pri Bončarju", Sv. Petra cesta štev. 41. Ponovno vabimo vse zamudne organizacije, da nominirajo za glavni zbor po enega delegata z namestnikom. Dnevni red glavnega zbora priobčimo v prihodnji številki.	O. Z.
Stanovanjsko vprašanje.
Kakšna stanovanja so v državi?
Cin. Glasnik piše 1. oktobra letos ptxi nadpisom: Kurnjaki in hiše:
Institut za socijalno higijeno pri ministrstvu za narodno zdravje je poveril posebni komisiji strokovnjakov nalogo, da pregleda del beograjskega okraja, ki se imenuje »Jatagan Male.« Zaključki te komisije, ki so publicirani v »Politiki«, frapirajo zbog straho-vitosti problema, ki čaka. rešitve in ki se ga zaenkrat še nihče ni lotil resno.
Na periferiji mesta vzrastla je primitivia naselbina^ ki šteje že 1887 duš. V te razdrapane barake sa se zatekle mnogobrojne družine; v teh bednih »kumjakih« je našlo sirot-no zatočišče najsiromaš-nejše prebivalstvo prestolice. Higijena v teh stanovanjih in komfori osvetljuje najbolj dejstvo, da prebiva v eri sobici po 12 oseb. Težko, da bi zamogla kakšna prestolica v Evropi konkurirati s tolikšnim razsadnikom tuberkuloze, raznih nalezljivih bolezni, moralne in fizične degradacije, kakor ga nudi Jatagan Male. Jatagan Male je najeklatantnejši dokaz ničevosti naše komunalne in socijalne politike; vsi dosedanji stanovanjski zakoni so bore malo od-pomogli tej rak-rani na našem organizmu.
Tragiko stanja pojačuje še fakt, da se 'ie loteva »pojataganmalivanja« samo Beograda, temveč tudi že vseh drugih večjih aglomeracij. V interesu države, narodnega zdravja in človeškega dostojanstva jc treba vseka-ko in naglo odpomoči temu zlu z radikalnim lekom.
Clankar poživlja v nadaljnjem interesente, naj si ogledajo v Takovski ulici lično naselbino desetih hišic z dvajsetimi stanovanji, ki ustrezajo vsem sodobnim zahtevam. Clankar V. trdi, da so te zgradbe delo uradniške zadruge za »prizemne stanove,« ki je Sekcija Glavnega Saveza drž. uradnikov in uslužbencev. Prav ista sekcija je sezidala ravno toliko krasnih stavb v Zemunu, v neposredni bližini mestnega parka; te dni pa namerava pri-
četi z realizacijo načrta, po katerem se bo v Beogradu zgradil velik zadružni dom s poslovnimi prostori in osmimi prostornimi stanovanji.
Kako je pa pri nas v Ljubljani? Ni treba stikati po hišah, saj opazujemo idile prid Mestnim domom, kjer si nesrečni deložiranci iščejo zavetišča pod platanami. Da ne omenimo nemarnih barak, katerih scefrane strehe kriče do neba; da se ne spomnimo revežev vagonarjev na ljubljanskem polju, ki si služijo s trpljenjem in z angelsko potrpežljivostjo zlata nebesa.
Pretresljivo sliko o stanovanjski bedi prineslo je 19. oktobra »Jutro« iz Maribora pod naslovom:
Živi grobovi.
Kaka stanovanjska mizerija vlada v Mariboru, o kaiteri neposredno udeleženi nimajo nobenega pojma, je razvidno iz uradnih ugotovitev mestnega fizikata o sanitarnih nedostatkih hiše na Koroški cesti št. 43. Po inicijativi društva sta-novamj'skih najemnikov je namreč mestni fizika t pregledal večje število hiš, v katerih 'Stanovanja v nobenem oziru ne ustrezajo najprimitivmejšim 'pogojem za zdravo in udobno prebivanje.
Ena izmed' takih hiš je št. 43 na Koroški cesti. 'V treh dvoriščnih poslopjih stanuje 14 strank in v glavnem poslopju se nahajata- dve kletni stanovanji. Stanovanja sploh ne odgovarjajo zdravstvenim propisom in je bivanje v njih zdravju škodljivo. V enem izmed teh stanovanj so v zadnjih štirih letih umrli štirje otroci v zgodnji mladosti.
Vseli teh 16 strank z 59 osebami ima samo dve primitivni stranišči na razpolago in mora večina strank hoditi na stranišče čez celo veliko dvorišče.
Vsa stanov-anija imajo silno vlažne stene, neugodno ali sploh manjkajočo možnost zračenja močno p neobljudenih majhnih nizkih sob, večinoma sob s štedilnikom, okna so- pokvarjena ali sploh manjkajo, kurjava je slaba ali sploh nemogoča. Nevarne m -proti vsem propisom so stopnice, ki vodijo k stanovanjem. Neposredno pri enem stanovanju je smetišče, v katero spravljajo tudi smeti s ceste.
Eno stanovanje se nahaja 20 cm pod nivojem dvorišča in ima mokre stene. Vrata tega stanovanja se nahajajo neposredno tik skupnega stranišča in se na ta način povzroča v stanovanju zdravju škodljiv smrad, -ki se ne da odpraviti.
Drugo stanovanje je mokro kletno stanovanje, ki dobiva zrak samo od straniščnih naprav. Tretje »stanovanje« se naliaja pod napuščno streho in je ograjeno s cunjami in drugo ropotijo, je brez poda in vrat, brez oken in peči. Kljub tem nedostatkom prebiva v njem pet oseb!
Ta tri stanovanja bi se morala po izjavi mestnega fizikata takoj izprazniti, ker so za človeško bivanje nesposobna, vsa ostala -stanovanja pa bi 'se po izselitvi vseli stanovalcev morala temeljito prezidati m popraviti. Popolnoma nemo>-goče je namreč gorostasne, vsaki stanovanjski higijeni se rogajoče nedostatke teh stanovanj podrobno popisati. Pni odpravi 'teh nedostatk-ov ne
pride v poštev samo dobrobit zdravja neposredno prizadetih 59 oseb, ampak dobrobit celega mestnega prebivalstva za slučaj infekcijske bolezni. Osebe, ki dorastejo v takih okoJnostih, morajo zdravstveno hirati, telesno in nravstveno propadati ih tvorijo podlago za degeneriran naraščaj.
Tako je izjavil mestni fizikat že meseca julija. Navzlic temu je ostalo vse pri starem, no bena stranka se ni iz te ali drugih takih hiš izselila in se tudi ne bo, ker ni stanovanj na razpolago. I udi mestna občina se ne more povzpeti do kake večje stanovanjske akcije, da bi vsaj nekoliko omilila bedo največjih revežev iz »stanovanjskih grobov«.
Kako rešiti stanovanjsko vprašanje?
Evo predloga, ki ga stavlja g. Franjo Valič v »Jugoslovenskem Lloydiu« in ki je res uvaže-vanja vreden!
Vzemimo, da potrebuje država v raznih mestih za svoje uradništvo (semkaj spadajo tudi občinski nameščenci) približno 100.000 stanovanj po dve do tri sobe s pritiklinami. Država, kakor tudi mestne občine dajejo danes svojim uradnikom kot stanarino 150 do 250 dinarjev na mesec. Ako vzamemo povprečno število 200, vidimo, da znašajo ti izdatki za 100,000 uradnikov in ravno toliko stanovanj na mesec 240 milijonov ali v d esc tih letih — zakaj najmanj -tako dolgo bo pač morala država plačevati stanarino, ker ni pničar kovati, da- bi -se razmere prej povrnile vsaj približno v predvojne prilike — 2 milijardi in 400 milijonov dinarjev ali skoraj deset milijard kron. Za -ta denar se da menda že nekaj narediti!
Ako bi država razdelila te lepe novce na mesta I. razreda vsakemu -po 100 milijonov, II. razreda po 50 in III. razreda in manjšim občinam po 10 milijonov dinarjev v obliki brezobrestnega posojila na deset let, toda samo v sv-rho gradbe uradniških hiš, in ne morda palač, — s tem tre-notkom bi bila stanovanjska beda na mah odpravljena!
No, in s čem zidati?
Zasebniki nimajo denarja, občine tudi ne, država seveda še manj. Torej nihče nič. In vendar!
Minister za -socijalno politiko naj predloži narodni skupščini zakonski' predlog, ki pooblašča Narodno banko, da sme izdati nove novčanice v znesku dveh 'milijard dinarjev, ki naj bi služile samo za zidavo 'Stanovanj za javne nameščence in sicer v celi državi. Ti bankovci naj bi bili po 2.50, 15. 25, 50, 250 in 500 dinarjev, ki doslej niso v prometu. Imeli* naj bi morda tudi drugačne črte-že in izdelavo, da bi se takoj razlikovali od sedanjih. Njihova plačilna vrednost naj bi bila samo v tuzemstvu in se ne bi mogli porabljati za plačilo v inozemstvu.
Kritje za te novčanice bi bilo v uradniški stanarini. Nameščenci, ki bi stanovali v teh hišah, seveda ne bi dobivali stanarine, ampak bi se ti zneski nakazovali Narodni banki v odplačevanje podeljenih posojil. Kazen toga bi bile vse na ta način sezidane hiše last drlžave, dokler ne bi po-edino občine poravnale svojega dolga v celoti, kar bi se zgodilo v kakih desetih letih.
Narodna banka naj bi že eno leto po izdanju novih bankovcev začela jemati te novčanice iz prometa, in sicer v onem razmerju, kakor po-
ravnava država, oziroma ob Sine svoj dolg v obliki uradniških 'Stanarin. Tako bi se obtok teh novih novčamic vsako leto zmanjšal in po desetih letih ne tri jih več bilo med ljudstvom. Z drugimi besedami, ti bankovci' -bi bdli samo prehodno pomožno sredstvo. Državi ne bi bilo treba moledovati v, inozemstvu za drage kredite, ki jih je tako težko dobiti1, doma pa bi se z lahkoto našlo -kritje za posojilo v omenjeni obliki.
Po preteku desetih let — doba se seveda lahko tudi nekoliko Lzpremeni — bi imele občine precej novih, in kar je glavno, lastnih hiš. S tem bi bili tudi proračuni poedtoih občih zelo razbremenjeni, vrednost nepremičnin pa bi se znatno povečala.
Z udejstvovanjem tega načrta bi država ubila več muh, -ne samo ene. Ponehala bi1 stagnacija v gradbeni industriji, zmanjšala bi se brezposelnost, dosedanji kapital bi ostal prost za trgovino, industrijo in druge investicije, v prvi vrsti pa bi bilo odpravljeno strašno pomanjkanje stanovanj. Nikakor se ni bati, da bi s temi novimi stanovanji padla cena -sedanjih hiš, ker se bo zaradi -tega tudi dinar dvignil Iz raznih, baš iz te okolnosti izvirajočih vzrokov. Sicer pa bodo padale cene vsem predmetom, čim se naš denar popravi -iti ne bi imela ta uradniška stanovanja' na padanje prav nobenega vpliva.
Morda bodo merodajni činitelji uvideli enostavnost tega načrta, o katerem je treba res reči, da gre za Kolumbovo jajce. Ali bodo poklicani faktorji zanj, se še ne more reči; gotovo pa je, dy. ga narodna tskupščina ne bo odklonila, ker je šla državnim nameščencem še vedno na roko.
Gospodje na krmilu, evo vam še nekaj nasvetov:
Kako naj še pomaga država?
1.	Kolikšen prispevek bi smeli logično zahtevati od dräavne uprave, oziraje -se seveda tudi na njene težke finančne razmere? Z ozirom na novi stanovanjski' zakon bi se moral hišno najemninski davek (—Slovenija bi se morala izvzeti, saj že tako komaj diše —) znatno zvišati, Ta prihod se more ceniti približno s 40—50 milijoni dinarjev na leto. Ker nima stanovanjski zakon fiskalnih ciljev, tedaj M bilo umestno In zelo socijalno, če bi dhžava naklonila te svoje vKJe dohodke akciji za omlljenje stanovanjske bede. To bi bil brzi in glavni element diiža-vnih izdatkov za favoriziranje produkcije cenenih stanovanj.
2.	Izvestno število državnih nameščencev stanuje v državnih zgradbah, za katere ne plačuje ali nobene ali prav nizko najemnino; poleg tega so pa deležni po navadi še razsvetljave, kuriva in drugih ugodnosti. Pošten in človekoljuben čin bi bil, če bi se revidirale tem ljubljencem usode njihove najemnine; nekaj M se !že doseglo
— č.
Prižgimo sveče!
Danes je Vseh svetih dan. Globoko zamišljeni hite verniki na grobove svojih raj.iih, prižigajo sveče spomina in ljubezni. Z zelenjem ovijajo mater grudo, pogrinjajo jo s srebrnim prtom krizantem; z vero do večnega življenja jo poljubljajo in dihajo nanjo molitve. Zemlja pa se boči v ponosu in zmagoslavju. Kdo je silnejši od nje? Ugrabljene tišči s stotero Šapa v svojem objemu, žre jih, trga jim jezike, pije oči, kolje lobanje. Golti golt! — Verniki prižigajo sveče, trosijo cvetje, molijo. Plamenčki plapolajo, ugašajo; toda spomin Li ljubezen jih prižiga zopet in zopet; ščiti jih z roko.
Mi smo pokopali — naš up, naše nade. Sklonjenih glav se jočemo.
Prižgimo sveče tudi mi! Naj raztopi se suha solza, naj se razgori, da bo kot plamenica. Dajte zelenja in cvetic, da jih natrosimo ina grob svojih upov, nad! Goreča je molitev naša, jaka vera. Vzdihi vro, družijo se v jek. Li čuješ, kako Šušti preko grobov, kako šumi, vihra, divja?
Prižgimo sveče tudi mi! Naj solza raztopljena razgori se v plamenico zubljev bobnečih, 'da zažari lobnebje. — Morda v odsvitu zgane se i majka zemlja v usmiljenju do nas.
v korist onim, ki se bore za golo streho. Dobljena višja najemnina naj bi tvorila prvi prispevek k on! vsoti, ki M jo država namenila za oblaženje stanovanjske krize.
3.	Država plačuje za nabavke cd domačih firm za 10% višje cene od onih iz inozemstva. Te višje cene so nekakšna premija, kot priznanje domačim proizvodom. Nemogoče je izračunati, koliko znaša ta vsota. -Poznavalci razmer cenijo vse nabavke od domačih tvrdk v enem letu na približno 200,000.000 Din. Če bi se zaščita domačih tvrdk omejila na 8% »premije« In M se ostala 2% naklonila stavbeni akciji, pridobilo bi se tem poitom zopet novih 40 milijonov dinarjev. Naš proračun bi nudil lopo sliko socijalnega dela, ne da bi obremenjeval že itak preobdačeno produkcijo itd.
4.	-Na drugi strani bi se moralo zahtevati, da se povzpno tudi mestne občine do večje delavnosti. Koliko, da, tudi kvadratnih kilometrov zemlje, ledine je last občin, ki bi se lahko porabila za stavbene prostore! Pa to je posebna stran izrazito komunalne politike, ki ji bo treba posvetiti posebno pozornost.
In nadalje: Po čl. 70. zakona o nabavljaiuih zadrugah izplačuje se 1% od vseh državnih nabavit v korist Saveza. Ta odredba velja do 31. decembra letos. Menimo, da se je, ozir., da se bo do- tega časa nabral že čeden kapital, ki bo zadostoval svojemu namenu. Ali se ne bi zamo-gel podaljšati ta propis za izvestno dobo let — v svrho pospeševanja zidave uradniških hiš? Če bi se podaljšala pravica do odbitkov še za, recimo 10 let, tedaj bi se zbrali milijoni — cenijo, da do- sto milijonov! V ta namen bi se angažiral prav lahko tudi čisti dobiček od1 razredne loterije, ki gre že skoro prav isto pot (za pospeševanje zgradb ministrstva za kmetijstvo).
Člankar V., ki nasvetuje v -C. Gl. iz oktobra vsa ta sredstva, meni, da bi omogočil že samo ta odbitek uradniškim zadrugam, da se intenzivno polotijo zidanja hiš. Saj uradniške zadruge ne zahtevajo ničesar drugega, kakor -samo posojila, z znosno obrestno mero. Vsi drugi nasvetovani prihodi naj bi se pa vebče porabljali za pospeševanje gradbene delavnosti.
Drižava in privatniki se morajo združiti; kajti stanovanjsko bedo bodemo odpravili samo z zidanjem, a ne z besedičenjem 'in z zakoni, kot je stanovanjski.
Zadruge.
Dr. Henry Fauchere piše:
Stanovanje ima za kulturnega človeka zato prav poseben pomen, ker ga ne varuje le vremenskih neugodnosti (dežja, mraza, vetra, sne-ea itd.), ampak je predpogoj za ugodno družinsko življenje. Od stanovanja zavisi, če se bo rodbina mogla gospodarsko, socijalno, duševno, nravno, skratno: kulturno razvijati.
Stanovanjsko vprašanje je zategadelj problem, s katerim se mora vsak resen človek pečati, in to tembolj, ker se sme brez pretiravanja -trditi, da se danes krije pojem stanovanjskega vprašanja skoro s stanovanjsko potrebo in stanovanjsko mizerijo.
Stanovanjsko vprašanje kot sestavni del socijalnega vprašanja je pojav, ki spremlja moderni industrijalizem in naraščajoča velemesta, ki je porušil ideal enodružinske hiše, lastnega doma kot torišča drilžinskega čuta in družinske sreče,
Kapitalistična dioba je porodila najemniško hišo, 'stanovanjsko kasarno, ki je toliko škodo-Viala duši družinskega življenja. Stanovanjska kasarna je postala predmet trgovanja. Hišni lastnik je -postal posestnik hiš, ki je najemanje stanovanj izvrševal kot obrt. Kupovanje in prodajanje zemljišč in stanovanjskih -hiš je postalo posebna vrsta -trgovine. Nastala je špekulacija s hišami, zemljišči in sta-vbiščl, ki -je seveda vplivala na njih cene vedno povišujoče. V mestih stanuje velika večina prebivalcev v v najem vzetih sta-novanjili in je odvisna od lastnikov hiš.
Te razmere učinkujejo v raznih smereh' zelo škodljivo.
Znano je, kako odločilno! vpliva stanovanje na zdravje. Stanovanja v industrijskih središčih, ki se dajo v najem, so prečesto vse drugo nego zdrava pribežališča; so po navadi majhna, vlažna, premalo svetla in premalo zračna.
Jasno je, da taka stanovanja povzročajo povečano umrljivost otrok, tuberkulzo, 'degeneracijo itd. Če v veliki stanovanjski kasarni začne epi-
demija, -potem je seve nevarnost okdžitve «n razširjenja bolezni silno velika.
Iz poročila o baselski prvi stanovanjski etiketi, povzročeni 1. 1889 po prof. Blilcherju, je bilo konstatirati, da stanujejo najrevnejši' ljudje najdražje in da so naj slabša stanovanja relativno najdražja. Mala stanovanja so najbolj nezd-rava, vsled česar se najpogosteje menjujejo in v času silne potrebe po stanovanjih tudi s tem najbolj podražujejo. Čim dražja pa so stanovanja, tem več je v njih podnajemnikov, ki' so po navadi zlo za familijo v moralnem ;rn zdravstvenem oziru.
2e pred svetovno vojno smo imeli -stanovanjsko mizerijo, ki pa se je v vojni in po njej razvila tako, da kriči po odpomoči. In če je ne bo, more nastati prava stanovanjska katastrofa.
Učinki In posledice vojnih strahot silijo na ustvaritev novili 'življenjskih oblik ljud|ske družbe; jasno pa je, da ne morejo ozdraveti ljudje in njih razmere, dokler bodo živeli v slabih stanovanjih.
Človeštvu gre za to, da najde organizacijsko obilico za skupno življenje, po kateri' posameznik ne bo izgubil in žrtvoval svoje »ndividuailnostl in svobodnega gibanja, ali bo vseeno na primeren način včlanjen v skupnem organizmu.
Ta organizacijska 'oblika je po sreči najdena v zadrugi.	—č»
V. Bischof.
Nasvet.
Povišanje najemnin -po novem stanovanjskem zakonu je rodilo misel za ustanovitve stavbenih zadrue, kot protiuteho za neznosne, v dosti primerih nečuveno zvišane stanovanjske najemnine. Ustanovile so se te zadruge z namenom, da preskrbe svojim članom lastne domove.
Vsepovsod se z odobravanjem pozdravlja ta vrsta samopomoči. Trumoma pristopajo tem zadrugam v nadi, da bode vsak rešen trpljenja in pa v upanju, da pride taka zadružna hišica z odplačilom, ki bode razdeljeno na dolgo vrsto let, končno tudi v posest člana.
Ne bomo se dotikali življenjskih pogojev zadrug ali zadružnikov. Orisati hočemo le možnost, ki je dana in koliko je je dane posameznim članom teli zadrug, da dosežejo svoj cilj.
Pokret samopomoči je zdrav pojav; kajti le, če si pomagamo sami, zamoremo izpolniti stavljeno si nalogo. Potrebno je pa, da si je posameznik na jasnem, če in kolikio mu more biti zadruga koristna. Optimistično naziranja nam ne prinese uspeha, saj ima vsaka taka združitev svoje meje, preko katerih ni mogoče. Opažamo pa le, da ima večina zadružnikov ob pristopu k organizaciji trdno vero, da mu zadruga odpomore; zato nudi zadrugi neomejeno pooblastilo: ž njim naj najde vsa sredstva in pota, da uteši srčne želje članov. Vsak seveda tudi upa, da ga zadruga ne bo preveč obremenila.
Nade goji vsakdo pri vstopu in vsakdo je prepričan, da mu bode omogočeno vsaj v doglednem času priti do lastnega doma, kojega gradbeni stroški bodo tudi v zmagljivem razmerju z osebnimi prejemki, s katerimi sme računati.
Slišimo, da bi veljala hišica, ki bi odgovarjala našim sicer skromnim' zahtevam, okroglo 60.000 Din.
Nadejamo se, da bi tako svoto, razdeljeno na dolgo vrsto let, že zmogli. Prezremo pa vedno, da je danes kredit drag; da je zelo težko, če že ne izključeno, da bi dobili kredit pod pogoji, ki bi bili za naše razmere ugodni, t. j., da bi zmogli pri naših skromnih prejemkih plačevanje obrokov s pripadki, ne da bi onemogočili življenje našim rodbinam in nam samim. V mislih imamo vse one, ki ni-majo postranskih zaslužkov, nobenih prihrankov in nobenega premoženja. Teh je pač večina. Naravna posledica tega je, da taki člani, ki so sicer vaeti zadružniki in ki verujejo v
popoln uspeh zadružne akcije, ne bodo mogli nikoli zidati lastnega doma, akio se ne najde izhod.
Tega vprašanja pa se do danes še ni poprijela nobena zadruga.
Vedno je tako, da oni, ki nimajo nič pod palcem, ne morejo uresničiti svojih načrtov, in tudi ne doseči cilja zadruge, ker jim zadruga nikoli ne more nuditi takih ugodnosti, da bi plačevali o-broke —,stroške v mejah svoje plačilne zmožnosti.
Treba je iskati poti za to večino gmotno slabših članov in sicer v okviru zadruge, ker je drugače zmisel zadrug kot občekorist.iih »družb pogrešen.
Vobče se računa še danes na brezobrestno državno posojilo, na državne in druge podpore, na brezplačno dobavo stavbenega lesa iz državnih šum, na brezplačni prevoz materijala po železnicah itd., katerih slučajnosti pa ne pozna reelni račun. Mi vsi sicer reflektiramo na tako dobrodošlo eventualnost, toda vključiti je ne smemo v naš račun. Poudarjati je treba, da so vse take ugiodno-sti odvisne od slučaja, ki nam pa 'ne bode nikoli zidal domovja, vsled česar smo primorani, da se zanesemo edinole na naše osebne zmožnosti, na ono samopomoč, ki živi v nas samih in ki nas dovede do onega cilja naših želja, ki smo si ga stavili z vstopom v stavbeno zadrugo.
V naslednjem hočemo navesti nekaj svetov, ki jih naj vpoštevajo zadruge, pa tudi vsi gmotno šibkejši sloji.
Danes ni zidanje z betonsko opeko nič novega več. Tako zidanje, s pritegnitvijo člana k delu v prostem času, bi dovedlo do zadovoljivega uspeha. Vsak član naj bi čim več sam gradil. Predpogoj bi bil le ta, da si zadruge nabavijo potrebni stroj za izdelavo take opeke, ki je vsled enostavne konstrukcije dokaj poceni in prt vporabi dokaj enostaven. Zato je potreben peščen stavbeni Prostor. Eni osebi je mogoče, da izdela dnevno do 100 komadov opeke, katero je treba sušiti najmanj dva tedna. T aka opeka je štirikrat večja od navadne ilovnate in gre vsled tega tudi zidava hitrejše od rok. Hišico je možno dograditi v 14 dneh. Ako se član resno poprime izdelave opeke, izkopavanja temelja, sejanja peska itd., pri čemer bi bilo vpoštevati, da si razdeli delo na več let, znašajo stroški za tako hišico samo tretjino gori omenjenega zneska, kar bi Pa tudi gmotno šibkejši zmogel.
Naloga zadrug bi torej bila, da se bavi s tem vprašanjem; zadruge bi namreč pri izpeljavi te naloge prihranile dve tretjini izdatkov, kateri preostanek bi drugim članom bil v prid, oziroma zadrugi sami. (N. pr.: Stavbena zadruga ima vplačanih deležev toliko, da bi lahkio sezidala 6 hišic ä 60.000 Dtn normalne cene za zidavo. Ker bi se stroški ob pravkar omenjenem načinu znižali na eno tretjino, bi potemtakem veljala vsaka hišica samo 20.000 Din; mogoče bi bilo tedaj sezidati iz vplačanih deležev ’/»tinsko števili) hišic več, torej 18 stavb.)
Mislimo pa še na drug način, ki bi pospešil zidavo takih hišic, ki so povsem zdrave in ki odgovarjajo higijenskim zahtevam.
Vsak član zadruge ima gotove razloge, da zida čimprej lastni dom. Ce se pa mora razdeliti del) za stavbo na več let, naj se Postopa na sledeči način: Potrebno je, da se organizirajo skupine do deset članov, ki bi se zavezali, da si medsebojno pomagajo pri gradbi. Tako bi bito ustreženo vsakemu posamezniku teh skupin. Če je potreba tu in če smo zreli za tako resno, skupno delo, je tudi uspeh zasiguran. Tej vrsti samopomoči se ima zahvaliti za svoj nastanek Tabor, Sta-dion i. t. d.
Ne mislim tu na me zadrugarje, ki se vočigled bede tn resnobe njihovega položaja še niso zresnili ter še vedno smehljaje opazujejo tako početje, ker se jim dozdeva — celo ponižujoče. Prepustiti se jim mora pač, da se bodo borili z raznimi nepremagljivimi težkočami. Naj čakajo na čudeže. Smehljaj jim bode izginil, ko- bodo videli, da ima tako vzajemno delo — vsi za enega-, eden za vse — lep uspeh, ko se bodo prepričali, da so stroški v skupnem delu za veliko svoto zmanjšani ter vsled tega razbremenjeni ioni, ki so za tako skupno delo.
Dolžnost zadrug bi bila torej, da se poprimejo tega vprašanja, da organizirajo in podpirajo te vrste članov, ki si hočejo sami pomagati. Manjka nam le resne volje, ki pa jo tudi imamo, če le hočemo. Resna volja je že pol uspeha, inače pa je vse skupaj samo zidanje zračnih gradov.
Josip Beguš.
Naše zadruge In davek na poslovni promet.
(Nadaljevanje.)
Dosledno svojim razsodbam z dne 6. nov. 1923, št. F 26/23—6, z dne 18. dec. 1923, št. F 3/23—12 ter z dne 1. sept. 1925, št. F 47/25 je upravno sodišče pri presoji predmetnega upravnega spora razmotrivalo naslednje:
1. Določilo čl. 78, uredbe o nabavljalnih zadrugah: Savez in včlanjene zadruge se oproščajo »davkov in vseh pribitkov za poslovanje, glavnico in dohodek,« vsebuje po naziranju upravnega -sodišča tudi opro-stitev od davka na poslovni promet. Za to oprostitev govori že smiselna in gramatikalna interpretacija. Kakor je upravno sodišče že večkrat v prejšnjih razsodbah izreklo, da bi mčfral zakonodajalec, če bi hotel iavčno oprostitev omejiti le na gotov davek ali gotovo vrsto davkov, ta davek oziroma to vrsto označiti izrečno ali pa vsaj na tak način, ki bi ne pripuščal nobenega dvoma, da gr» v izvestnem primeru za ta in ta davek oziroma za to in to davčno vrsto. Splošna formula »porez za rad, kapital t prihod«, pa take individualizacije ali vsaj vrstne označbe davka nima, saj se z ozirom na spiošnost te formule ne more niti itrditi, da bi bile v njej označene donosnine, tako da bi tudi slednje ne spadale notri, če se konsekventno izvaja stališče toženega oblastva. Treba je tedaj, če se noče priti do praktične veljave te oprostitve in z ozirom na raztegljivost te formule sklepati, kakor je že razvidno iz razlogov prej navedenih razsodb, da spada pod njo poleg donosnine tudi še kak drug davek, posebno tudi davek na poslovni promet. Upravno oblastvo nima za svoje stališče, da spadajo pod izraz »davek na rad, kapital in prihod« le donosnine, nobenega, iz vsebine besedila in smisla tega izraza nujno sledečega razloga. Iz argumentacije prejšnjih razsodb je upravno sodišče nasprotno prišlo do upravičenega zaključka, kakor je predmeten. Pa tudi, če bi odrekla takšna interpretacija po besedilu in smislu, kar pa ni slučaj, bi prišel pri razlagi kot važno razlagalno sredstvo v poštev očividen zakonodajalčev namen konkretnega gospodarskega pospeševanja uradništva potom nabavljalnih' zadrug.
Vestnik.
Kaj je s protestnimi shodi? »Politika1« piše, da SC j-e polastilo vseh uradniških vrst v Srbiji veliko razburjenje zbog neumljiivega obnašanj a Gl. Saveza. — Čemu sc ne skličejo svečano obljubljeni protestni shodi? Na ponovna vprašanja naše -O. Z. in tudi na brzojavno požurnico je dobila O. Z. lakoničen odgovor z brzojavko, da je G, Savez pisma prejel in da — pismo sledi. Deset 'dni je iže minilo, o> pismu pa ni ne duha me sluha. Molk je le preveč sumljiv. Zaenkrat se vzdržujemo komentarja.
Opozorilo.
Ker vkljub neprestanim pozivom in prošnjam uprave zaostanki na naročnini vedno naraščajo, sklenila je uprava pobrati zaostalo naročnino pri
Državni in javni nameščenci si nabavljajo vsakovrstna oblačila, kakor obleke, zimnike, raglane, perilo etc. najugodneje pri tvrdki
Drago Schwab, Ljubljana,
Dvorni trg štev. 3
tudi proti odplačilu na mesečne obroke.
naročnikih v L]ubl!ani začetkom novembra po posebnem pooblaščencu. Le-ia bo imd izkaz vseh naročnikov, ki so z naročnino v zamudi. V izkazu bo točno označen čas, od kedaj je naročnina v zamudi im s kolikim zneskom računano pri vseh do 31. decembra 1925.
IVsa dana plačila so vpoštevana, tako, da -zmiači označeni znesek pri vsakem zamudniku svoto, ki bo z 31. dec. 1925 še na dolgu.
Prosimo nujno vse gg. naročnike, katere obišče naš pooblaščenec, da poravnajo dolžne zneske, ker je sicer upravi nemogoče vršiti svoje obveznosti. Tov arišem- naročnikom izven Ljubljane -smo označili zastanke, narasle do 30. decembra t. 1. poleg naslova pri str. 27, kateri smo priložili tudi položnice. Prosimo jih nujno, da se končno vendarle zdramijo in nam nakažejo dolžne zneske. Kdor ne more celega zneska poravnati, naj poravna vsaj polovico, ostanek pa z novim letom. Ce ostane tudi ta apel uprave, kakor vse njene dosedanje prošnje in .pozivi brez uspeha, potem ji ne bo preostalo drugega, kakor poslužiti se po časnikarskem odseku že danega ji pooblastila in -list ukiniti.	Uprava.
Potni stroški upokojenih uslužbencev. Po čl. 45 t. 2. zakona o civilnih uradnikih In ostalih uslužbencih imajo, vsi uslužbenci pravico, če so penizijonirani po završetku polnih, efektivnih službenih let, do povrnitve potnih in selilnih stroškov iz kraja, kjer so bili upokojeni, pa do kraja, v katerem se žele stalno naseliti Kakor od mnogih drugil; določil, tako niso imeli tudi od te določbe uslužbenci nobenega, praktičnega haska: stroški se pač niso zamogli povračevati iz enostavnega razloga, ker v proračun za leto 1924/25 ni bil v to svrho predviden nikak kredit. Sedaj jo odstranjena ta zapreka z rešenjem finančnega ministra iR br 58.752/25, ki se glasi: »Vsi selitveni stroški po čl. 45 t. 2. zakona o civ. uradnikih in ostalih uslužbencih se izplačajo iz kredita one partije, ki je določena za »potne In selilne stroške« v proračun onega ministrstva, odnosno on» ustanove, v kateri je bil uslužbenec upokojen.
— TOVARNA ČEVLJEV PETER KOZINA <5 KOMP. izdelale odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme in najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana, Breg 20, Aleksandrova cesta 1, Prešernova ulica; Zagreb, Račkoga ulica 3; Beograd, Knez Mlhaj-lova ui 44.
Edino najboljši pisalni in šivalni stroji
„S T O E W E R“
edino pri
LUD. BARAGA,
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6, I.
Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih računskih in drugih tehničnih strojev.
rome
HA)BqylArtUDt
SLCORfC

Modno blago, perilo In potrebščine za šivilje In krojače priporoča tvrdka
A. Persthe
Ljubljana, Pred škofijo 21.
11L Skali
Ljubljana.
Manufakturna in modna veletrgovina.
Solidno blago.	Nitke cene.
L Mikuš
Ljabljane, Mestni trg 15.
priporoča svojo zalogo
dežnikov ter sprehajalnih palic
Popravila se izvršujejo točno In solidno
Perje in puh
C. 3. HAMANN
= Ljubljana. Mestni trg 8. =
Priporoča se
BMT* modna trgovina
Kupujte
vedno samo
Ljubljana, Pred škofijo št. 14.
pri onih tvrdkah
svoje potrebščine,
ki inserirajo v „Našem Glasu“.
Toči najboljša pristna štajerska (ljutomerska) In dolenjska vina.
Mrzla In gorka Jedila vedno na razpolago. Cene zmerne, postrežba točna.
Za obilni obisk se priporoča
Tomaž Bizilj.
Kr. Dvorni dobavitelj
Anton Verbič, Ljubljana
Delikatese ===== špecerija
Solidna postrežba, zmerne cene.
JOSIP PETELINC, Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika) ob vodi
Priporoča potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, modno blago, pletenine, žepne robce, ščetke, sukance, toaletno blago.
Na veliko I	Telefon 913	Na malol
Ivan Jelačin, Ljiljana
Uvoz kolonijalne in špecerijske robe.
Tvrdka ustanovljena leta 188*.
Mk&SB SPET Solidna in točna postrežba. 'W
Prva jugoslovanska tovarna dežnikov
Josip Vidmar
Ljubljana, Pred Škofijo 19
Hajiižja cest! Sslidoa in ločna postrežba
Popraolla, preablefce.
Priporoča
I. ČERNE
Ljubljana, Danajska ceata 28
Zaloga pohlčtva In tapetništvo.
Modna trgovina
Peter Šterk
Ljubljana, Stari trg it. 18.
se priporoča.
liajnlije selidne cene.
Tovariši!
Priporoča se Vam trgovina s papirjem, pisarniškimi In šolskimi potrebščinami
A. Sinkovič nasl it. Son
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
Najboljši
šivalni stroji In kolesa edino le
Josipa Pelelta
znamka
Gritziierio Feniks
za rodbino, obrt in indusbijo
Ljubljana
klili Pnieimii nomli Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancija
Delavnica sa popravila.
Ha veliko	Telefon 913	Na malo
Ul
Pri J. Trpinu
v Mariboru na Glavnem trgu št. 17
se najlažje kupi perilo, obleke, dežnike itd. ker Je res prav poceni.
		
1	Ca*E** ImISX	kreielk» atelje rran M 9 M l C UUBUANA, Kolodvorska ul. 28 Izdeluje se za dame In gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke.	1
Josip Olup, Ljubljana,
Na vogalu	Stari trg šf. 2
Trgovina z manufakturnim blagom in oblekami domačega Izdelka ki se Izvršujejo po najnižjih cenah tudi po naročilu. — Blago se daje proti garanciji tudi na obroke. Priporoča tudi	TwÄweJtÄA kjer se točijo najboljša do-
svojo gostilno |”00 I ■	lenjska In štajerska vina.
Ljubljana, Kongresni trg št. 8.
Prvovrstno blago in zmerne cene
Pisalni stroj „EIL“ modela [
najmodernejše konstrukcije.
Manufakturna trgovina
FABIANI & JURJOVEC
Ljubljana, Stritarjeva ul. 5.
Priporočata se pri nabavi jelenskega in zimskega blaga. Vedno v zalogi perje, puh In žima za blazine od najcenejše do najfinejše vrste.
Na obroke proti garanciji uradov.
The Rex Co
LJUBLJANA, Gradišče številka 10.


Je vendar najboljši i
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA u1”r
Delniška glavnica Din 50,000.000 — Skupne rezerve ca: Din 10.000.000 —	L*	sntrala: LJUBLJANA - DUNAJSKA CESI PODRUŽNICE: Brežice	Kranj	Novi Sad	Gorica Celje	Maribor	Ptuj Sarajevo	Trst Črnomelj	Metković	Split	Igentija:	Legal«	r1	Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Tel. štev.: 261,413, 502, 503 In 504.
SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE.
ledaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Aatou Adamič. Za Narodno tiskarne Fr. Jeaeršek, Vsi v Ljubljani.