St. 288.
V Ljubljani, torek dne 10. decembra 1918.
Leto II.
HflPSEJ
Mo jngoMe socialno Mimi itraoke.
Izhaja razen nedelj in prašnikov Tgak dan popoldne.
Credniitr« la ■^ravmlttr* * Ljubljani, FT«nčiikan»k» alica ite*. 6, L nad« ar.
Učiteljska tiakarna.
Harečnlna: po poiti a dostavljanjem na dom la celo loto K 42 —, ta pol lata K 21'—, ta iStrt leta K 10'50, za mesec K 3'SO. Za Nemčijo celo leto K 40, i* oatalo tujino in Ameriko K 54.
IsaeraU: Knoatopna petit vratič* 30 v; pogojen proator KI'—; razglasi la poalan* vratiča po 60 ▼; večkratne objave po dogovora primeren popuaL
Reklamacije ta liat »o poatnine proate.
Posamezna Številka 20 vinarjev.
Proč s korupcijo!
Ko smo se veselili razpada stare Avstrije, smo imeli trdno prepričanje, da bo izginil tudi ves korupni sistem, kj je uničeval vsak zdrav napredek in izpodkopaval podlago cele države. Toda motili smo se! Vse je ostalo pri starem, ker ie Narodna vlada podedovala greh svoje prednice in sedaj pod narodnim praporom uničuje začetke novega narodnega življenja! Na milijone vrednosti narodnega blaga je pod Narodno vlado šlo v nič, pa ne samo proti njenim odredbam, temveč ravno polom njenih ukrepov!
Naj osvetlimo samo eno panogo »Narodnega vladanja« in navedemo samo par slučajev iz poslovanja poverjenika za javna dela in obrt ing. Remca v Ljubljani.
Cini se je začela majati naša ironta na Laškem in so začele ogromne množico vojakov prehajati preko na. šega ozemlja, je bila ena prvih nalog, zbiranje vojaškega dcmobilizacijskega blaga, da se otme pred tatvino. Postavljena je bila civilna in vojaška komisija, ki je takoj pričela z ogromnim delom, ter stavila primerne predloge ing. Remca. Vsaka zamujena minuta je po-menjala zgubo velikih vrednot, vsak zamujen dan ie pomenja! zapravljanje dragocenega narodnega imetja!
Toda minili so dnevi, pretekli šo tedni in poverjenik ni imel smisla za potrebne stroge odredbe in ukrepe!
Dočim so prve dni preobrata kradli brez-vestni prebivalci ob prehodni cesti, so pozneje kradle in ropale tudi straže, da celo častniki in poveljniki skladišč. Zgodilo se je celo, da so y .Zalogu s strojnicami streljali na srbsko stražo, ki je pred roparji branila en vagon čevljev na postaji. Seveda je bil potem v trenotku voz popolnoma izropan.
Vsak dan so se dogajali slučaji, ko so raznovrstni ljudje in oblasti posegale v delokrog nastavljene komisijo in pri tem bogateli. Poveljniki skladišč so sc odpovedali službam, ko so si nabrali raznovrstnega blaga in so kar v lastnem delokrogu določali sebi naslednike, da so tudi prijatelji prišli do bogastva!
Pošteni ljudje širom naše domovine so se zgražali nad.takim postopanjem in čakali železne pesti, ki poseže vmes in napravi vsemu teinu konec. Vkljub temu pa poverjenik za javna tlela in obrt ni našel časa in prilike, tla bi kal pametnega ukrenil. Gledal jo mirno, kako zgl-nja narodno Imetje, in pospeševa Ije v svojem delokrogu lo početje v korist Svojih sorodnikov in političnih prijateljev!
Položaj naših železnic je naravnost Kritičen, ker jim primanjkuje oljnatih in maščobnih snovi. To je dandanes javna tajnost, znana sosebno Narodni vladi, ki si ubija glavo, kako naj se temu odpomore.
Ing. Remec pa napiše bel listek in odkaže nič manj kot 1500 kg parafina iz vojaške zaloge tvrdki Vovk in Golob za izdelovanje kreme za čevlje.
Cela Jugoslavija ne premore parafina, ker nima tovarne in snovi zanj, železnica ga nujno rabi za obrat. Narodna vlada ga pa odkaže za nipravo maže za čevljo!!
l-es nam za silo uadomestujc zlato in nam bo koi glavno blago yM iZVoz lahko pomagal spraviti našo denarno vrednost vsaj na tak višek, da izgube ne bodo za posameznika pogubne. Ker ni sedaj delavcev, primanjkuje lesa povsod, sosebno hrastovega. V vojaških skladiščih se ie našlo precej lepega lesa. Človek bi mislil, da sc bo Narodna vlada zani pobrigala in ga hranili kot dragocen zaklad. Nasprotno! Iz popolnoma varnih in dobro zastraženih vojaških skladišč, je na ukaz ing. Remca bil les prepeljan v skladišče zidarskega mojstra Ogrina in tov. »v shrambo«, kakor se na zunaj glasi, menda ker bo tam priložnost, da sčasoma izgine vsled tatvine neznanih zlikovcev.
Ravnotako je »v shrambo« prejel pred par dnevi K. A, Kregar čez 4500 kg usnja in čez 6000 kg voska, da bo pri njem boljše spravljeno!
Tako, kakor v teh, se i avna z narodnim blagom gotovo tudi v drugih slučajih!
Nasprotno je pa skrb za tvrdko K. Pollak v Ljubljani od strani poverništva nad vse nežna! 2e prvih 24 ur vladanja, je ing. Remec, ki jo zet K. Pollaka in na procvitu tvrdke soudeležen, zaukazal in dosegel, da so bile v Ljubljani oddane vse surove kože tej tvrdki, do-
| čim so za druge kraje v območju Narodne vlade do i danes zato ni imel volje pobrigati, da bi ostalo to narodno blago v domačih rokah.
Tovarna K. Pollak si pri taki protekciji seveda upa kar cele vagone kož na kolodvoru okupirati brez dokumentov in ponuditi tako nizke cene za kože in za na pol ustrojeno usnje, ki se ji izročajo, da je naravnost škandal. Narodna vlada je samo pri prodaji kož oškodovala Jugoslavijo za več stotisoč kron.
Za prodajo dcmobilizacijskega blaga so ustanovili »komisije« iz ljubljanskih »strokovnjakov« , a la zidarski mojster Ogrin. Tj »strokovnjaki« dobivajo tudi od vlade svojo provizijo od vrednosti prodanega blaga. Zato pa tako imenitno varujejo koristi mlade države, da prodajajo vojaške vozne kuhinje kompletne po 250 kron, dasi so stale v mirnem času nove po 5 do 6000 kron in imajo danes kovinsko vrednost najmanj 9000 kron.
Zo ti podatki naj zadostujejo, da primerno osvetlimo pristransko in pogubno delovanje poverjenika ing. Remca. Vse naše politične stranke pa vprašamo: Koliko časa bote dopustile tako korupcijo v javnem življenju naše mlade države? Ali ste voljni še naprej prenašati uradovanje ing. Remca, ki spada na zatožno klop?
Iz delovanja nemške soc. dem. stranke na Štajerskem.
Štajerska socialnodcmokratična stranka je imela 30. iunija t. 1. v politični organizaciji 9633 moških in 3252 ženskih udov; zadnje število je posebno razveseljivo, kajti v poslednjem predvojnem letu 1913/14. je imela ženska organizacija 1865 članic. Za izobrazbo žensk hočejo sedaj delati z vsemi močmi. Strokovne organizacije štejejo približno 30.000 udov, izmed teh 3000 žensk. Mladinska organizacija, ki je vsled vojne silno trpela, ima sedaj 643 udov (80 žensk). Konsumne zadruge so rnnčile enake težave kakor povsod. Delavsko društvo »Prijatelji otrok« je med vojno veliko storilo. Za ubogo, bledo, vedno glodajočo deco je ustanovil« otroško zavetišče, kjer so otroci dobivali redno kosilo. Društvo je preskrbelo čevljev, prirejalo igre, izlete itd. Strankino glasilo »Arbeitenville« ima v delavnik 20.700 in v nedeljo 25.100 naklade. (Slovenski sodrugi, te številke si vzemite za vzgled! Propagirajte ined delavci, da bo tudi naš dnevnik »Naprej« dosegel to število.) Tudi nemško glasilo so mrcvarili kremplji cenzure, trpelo je vsled popianjkanja časopisnega papirja iu drugih potrebščin, ki so potrebne za tiskanje lista. Stranka ie imela 42.128.75 K dohodkov, 40.472.82 K izdatkov, torej znaša prebitek 1.6,55.93 K. Zborovanj le priredila 715, izmed teh je bilo 192 društvenih, 170 po i? 2 in 333 zaupniških sej ter konferenc, izobraževalni odsek je v Gradcu priredil 4 predavanja. Volilni sklad znaša 10.962.75 K, premoženje izobraževalnega odseka 1115.41 K.
S seje Narodne vlade SHS.
Z 29. seic v Ljubljani z dne 6. dceembra 1918.
Zastopnik čehoslovaške republike Julij Husa poroča, da poleti dne 8. decembra ob 8. uri zjutraj prvi letalec iz Ljubljane v Prago. Tako je ustanovljena začasna zračna pošta med Ljubljano in Prago.
NV ukazuje, da je 1. december vsakega leta narodni praznik v proslavo zjedinjenja naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Letos so ta praznik praznuje zaradi prometnih ovir 14. in 15. decembra. Podrobnosti glede proslavo so že objaviti listi. NV naroča tudi, naj se adresa NV na prestolonaslednika in prestolonaslednikov odgovor z dne 1. decembra 1918 razširi potom lepakov po vsem območju Narodne vlade SHS v Ljubljani.
Dne 9. decembra se prično v Ljubljani razgovori z zastopniki Nemške Avstrije. Razprav se bodo udeleževali poverjeniki (odnosno njih namestniki), v katerih re-sort spadajo zadeve, ki le želijo o njih Nemci dogovoriti. K sejam se povabita komisar Narodne vlade za Koroško Smodej in zastopnik čehoslovaške republike H u s a. Vsebina dogovora pride nato v razpravo in sklepanje v plenarni seji Narodne vlade.
Narodna vlada je razpravljala obširno o političnem in vojaškem položaju ua Koroškem, zlasti v Celovcu. Zadeva bo tvorila predmet razgovora z zastopniki Nemške Avstrije.
Na visoki šoli za poljedelstvo na Dunaju se je sporočilo jugoslovanskim dijakom, da morajo zavod zapustiti s 4. januarjem 1919. Tudi z drugih visokih šol v Nemški Avstriji prihajajo slična poročila. Zadeva se bo istotako rešila potom dogovora z zastopniki Nemške Avstrije.
Poverjeništvo za socialno skrb je izdelalo načrt na-redbe o pravici občin, poseči v slučaju velike potrebe po stanovanjih. Načrt sc z malimi izpremembami odobri.
Po izrecnem pooblastilu celokupne vlade izda poverjeništvo so socialno skrb naredbe, da se mora izprazniti na Bledu gotovo število stanovanj za železniške uslužbence. Izvršitev se poveri postajenačelništvu v Ljubljani, glavni kolodvor.
Hitri konec vojne je povzročil pomanjkanje 'dela v nekaterih obratih, ki so izdelovali vojno blago. V Tržiču so se izdelovale papirnate in celulozne tkanine. Ker ljudstvo takega blaga ne mara kupovati, zamore tvrdka nadaljevati obrat le v slučaju, če se država zaveže, da poskrbi za razpečavanje izdelkov; to bi se dala izvesti na ta način, da država ne dovoli, izdelovati v prehodnji dobi podlogo pri obleki iz drugega blaga kakoe iz papirnatega. Narodna vlada ne prevzame nikakega jamstva za razpečavanje papirnatega blaga; brezposelni delavci dobe podporo.
Zebijarji v Kropi so delali doslej za vojaško dobavo. Naroči se jim, naj izdelujejo žeblje za železnice in drugo blago za zaloge, da ne nastane brezposelnost. Ce se izkaže, da se blago ni moglo prodati po cenah, ki bi krile nabavne stroške, plača diferenco država.
Vojaški obrati se bodo po možnosti razpustili in javna dela, katera so vršili doslej, oddajala domačim obrtnikom. Poverjeništvo za javna dela bo skušalo dobiti obrtnike, ki bi prevzeli izdelave in popravljanje protez invalidom, nakar, bi sc opustila delavnica za proteze na obrtni šoli v Ljubljani.
Nekatere tvrdke so nakupile po naročilu avstro-ogrske vojaške uprave več živil in drugega blaga, deloma po visokih cenah, ki jim je sedaj ostalo vsled nenadnega konca vojne, in prosijo za izvozno dovoljenje nekaterih živil. Da se prepreči pomanjkanje živil, ki bi utegnilo nastati vsled morebitnih prometnih težkoč, se zaenkrat izvoz ne dovoli.
Odstavi se stavbni nadsvetnik pri agrarnih operacijah Hugo K o n i g. Deželni veterinarski referent, vladni svetnik Ivan Munda, se na lastno prošnjo upokoji. Ravnatelj deželnega mesta za klavno živino AvgustBu-kovic.se določi za začasnega vodjo upravnega urada pri poverjeništvu za kmetijstvo. Inšpekcijska komisarja I. razreda inženirja Anton S i v i c in Andrej O d l a s e k so imenujeta za višja go/.darska komisarja.
Politični pregled.
Aleksandrov odgovor ljubljanski narodni vladi.
Regent Aleksander je poslal NV v Ljubljani v slovenskem jeziku naslednjo brzojavko: Helg rad, 8. decembra. »Globoko ginjen sem prejel povodom proglasitve ujedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov v edinstveno državo pod žezlom mojega prevzvišenega očeta Petra Vaš, v imenu ljubljanske vlade mi poslani pozdrav iz Slovenije, katere težko užaloščenje tudi meni prizadeva največjo in prvo vladarsko skrb. Narod in vlada hočemo storiti vse, da se naša svobodna demokratična Jugoslavija zedini v mejah, v katerih naj se združijo vsi bratje uašega milega jezika. Naš troimeni narod je aavršil veliko delo ujedinjenja. Zmagal je v težkih bojih s krasnimi uspehi. Trdno sem uverjen, da se tudi ta poslednja borba završi častno tembolj, ker gre za uresničenje idealov, katere je v tako vzneseni obliki človeštvu proglasil predsednik Wilson in katere so priznali naši plemeniti zavezniki. Prosim Vas, gospod predsednik, da v imenu mojega prevzvišenega očeta kralja Petra in v mojom imenu sporočite vsem vrlim in junaškim Slovencem naš kraljevski pozdrav. Sporočite jim mojo trdno sveto voljo, da skupaj z njimi storimo vse za dobrobit in srečo naše mile domovine. — Aleksander.«
—	Narodno v ječe le še administrativna oblast. Z
aktom od 1. decembra 1918 je prenehala funkcija Narodnega vječa kot vrhovne suverene oblasti države SHS na teritoriju bivše Avstro-Ogrske. Dokler se ne skliče konstituanta, ostanejo v veljavi vse dosedanje pokrajinske vlade, v kolikor poedini resorti ne preko-
racajo edinstveno kompetence. S sestavo ministrstva bo prenehala tudi administrativna frnkcija Narodnega vječa.
-- Pašič v Bdgradu. Belgrad, 9. decembra. (L), k. u.) Danes opoldne se je vrnil v Belgrad predsednik Pa-šič. Narodnemu vječu v Zagrebu je poslal naslednjo brzojavko: Prosim NV, da sprejme najiskrenejše čestitke k najsijajnejšemu činu našega troimenskega naroda, k proglašenju edinstva s kraljevino Srbijo iti Crno goro, k ustanovitvi točne, neodvisne kraljevine Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki bo' v najkrajšem času dokazala, da je dostojen tovariš in zaveznik velikih narodov, ki ravno ustvarjajo novo dobo miru in kulture. Naš tro-imettski narod se je neprestano borit in stremil, da bi dobil Svobodo in neodvisnost in sedaj je v zvezi z ostalimi narodi, ki so si tudi osvojili principe pravice, svobode in neodvisnosti vseh narodov. Izvojeval sebi in celemu svetu pravico samoodločbe za svoje bodoče življenje. Globoka hvala in slava vsem, ki so delali na tem, da se udejstve naši narodni ideali. — Ministrski predsednik in zunanji minister Pašič.
— Bošnjaki in Hercegovci pozdravljajo ujedinjenje s Srbijo. Belgrad, 9. decembra. (Lj. k. u») V zadnjih dneh prihajajo številne pozdravne izjave od prebivalstva v Bosni in Hercegovini, brez razlike vere srbski vladi. Med njimi je tudi mnogo pozdravov iz vrst mohame-danskga in hrvaškega prebivalstva v Bosni.
Italijani Internirajo Hrvate. Mali Lošinj, 9. decembra. (Lj. k. u.) Pred dnevi ie priplula semkaj francoska torpedovka A. R., ki jo je hrvaško. prebivalstvo navdušeno pozdravilo. Francoski poveljnik je obiskal hrvaško čitalnico, ki je priredila pozdravni večer. Izročili so mu obširno spomenico o dogodkih na otoku, odkar so ga zasedli Italijani. Zaradi tega so Italijani pustili zapreti hrvaško čitalnico in strogo prepovedali vsako zbiranje. Internirali so kaplana Simna Piziniča, učiteljico Viko in popa Pavačiča. Kot vzrok internacije so navedli, da so vsi trije inteligentni, brez nujnega opravila in zato nevarni. Odvedli so vse tri s torpedov-ko v Pulj.
Italijani uvajajo latinski obredni jezik v cerkvi.
Lošinj, 9. decembra. (Lj. k. u.) V Cumski so zahtevah Italijani od župnika Ftigošiča, naj uvede y cerkvi mesto staroslovenskega latinski obred pri mašah, italijanske pridige in molitve. Ker se župnik ni hotel temu povelju pokoriti, so mu zapovedali, kraj zapustiti, sicer ga bodo internirali.
— Pogajanja med Narodno vlado SHS in zastopniki Nemške Avstrije. Včeraj (»poldne so sc v Ljubljani pod predsedstvom poverjenika za trgovino in voleebrt dr. Karla Trillerja začela pogajanja med zastopniki Nem-škoavstrijske republike, štajerske in koroške začasne ■vlade. Narodno vlado SHS v Ljubljani zastopajo poverjeniki dr. Janko Brejc (notranje stvari!, dr. Lovro Pogačnik (narodna obramba), ing. Vladimir Remec (javna dela in obrt), dr. Karel Triller (industrija in trgovina) ter poročevalec v ljubljanskem uradu za prehodno gospodarstvo Goričnik. Slovensko Koroško, zastopajo k°* misar Narodne vlade SHS za Koroško Franc Smodej, celovški odvetnik dr. J. Miiller ter celovški veleobrtnik Janko Tavčar. Naše vojaške sile reprezentirajp major Lavrič pl. Zapias, podpolkovnik Rihard Skubec ter nadporočnik Kren. Češkoslovaška republika ie na konferenci zastopana po svojem vojaškem pooblaščencu stotniku Juliju Husi. Dunajsko vlado zastopajo pooblaščenec nemškoavstrijskega zunanjega urada pri Narodni vladi SHS v Ljubljani dr. Josip Fasching, generalni konzul Aleksander pl. Guenther od nemškoavstrijskega zunanjega urada, sekcijskj svetnik Rudolf pl. Horrak od nemškoavstrijskega prehranjevalnega urada, višji svetnik državnih železnic ing. F. F.iz.inger od netnško-av-strijskega prometnega urada ter železniški komisar dr. Rudolf Schcidl od istega urada. Netpško Koroško zastopajo predsednik deželne skupščine, beljaški odvetnik dr. Rihard Strobl, podpredsednik deželne skupščine Julij Lukas, pooblaščenec vojaškega poveljništva za Koroško podpolkovnik Rudolf VVangge, člani koroške deželne skupščine Gustav Axmann, dr. Josip Pflanzl ter dr. Franc Reinpreclit, nadalje deželni svetnik Vincenc Schumy ter celovški odvotnik dr. J. baron Reinlein. Štajersko zastopajo: glavarjev namestnik profesor dr. Anton Rintelen, poslanec' štajerske deželno skupščine Henrik VVastian, pooblaščeni zastopnik nemško-avstril-skega urada za javna dela ter gospodarski komisar zk Štajersko dr. Viktor Wutte, pooblaščenec štajerske deželne vlade in gospodarski komisar zn Štajersko dr. Arnold Eisler in pa načelnik dobrobitnega odbora okrajnega glavarstva Radgone, zastopnik okrajev Lipnica in Radgona ter podžupna v Radgoni dr. Franc Kamniker.
—	V otvoritveni seji so na razgovor prišla narodnostna in upravna vprašanja Koroške. Danes ob desetih dopoldne so je začela druga konferenca. O razpravah bomo poročali.
Ameriški Jugoslovani \VHsonu. Ameriški listi poročajo iz San Frančiška: Tukajšnji Jugoslovani so sklenili, pridružiti se akciji 900.000 Jugoslovanov v Zedinjenih državah in naprositi predsednika Wllsona, naj se na mirovni konferenci zavzame za pravice Jugoslovanov. Naprositi ga hočejo tudi, da se zastavi za njihovo svobodo in za njihove pravice do morja.
—	Zahteve češko socialistične stranke. Včeraj je bil v Pragi shod zaupnikov češko-soclalisfične stranke. V treh resolucijah, sprejetih na shodu, so zahtevali, naj
sc razpuste občinska in okrajna zastopstva in naj se nadomeste z upravnimi komisijami na podlagi paritetnega zastopstva vseh političnih strank. V drugi resoluciji so zahtevali med drugim nacionaliziramo veleposestev, železnic, rudnikov, zdravilnih vrelcev, zasedbo premogovnega ozemlja Severne Češke ter Karvina, udeležbo uradnikov in nastavljencev pri upravi in pri razdelitvi dobička obratov in zavodov. Dve resoluciji zahtevata socializacijo cerkve ter ločitev cerkve in šole, oziroma politično in socialno enakopravnost žensk.
Čeho-Slovaki zasedajo obmejne kraje., Tropava, 9. decembra. (Lj. k. u.) Sedmega t. m. je petdeset mož broječa čehoslovaška četa zasedla železniško postajo Vitkov, postajo Lichkov in občino Liehkov v okraju Kra-likyh. Posadka je energično rekvirirala živila. 3. t. m. je zasedlo 20 čehoslovaških vojakov okrajno sodišče bi davčni urad v Silperku. Pri sodišču stoje čehoslovaški vojaki in branijo nemškim sodnim uradnikom vstop v uradne prostore.
Izgredi v Pfibramu. »Pravo Lidu« poroča iz Pribrama: Včeraj popoldne so s ironte dospeli vojaki navaliti na Kohnov žganjetoč. S silo so vdrli v hišo in izropali točilnico. Hitro pozvana milica, 30 mož po številu, je na Ringu oddala nekaj slepih strelov. Ko se je množica jela upirati, so pozvali še orožništvo. Orožniki niso rabili orožja. Na doslej nepojasnjen način je bil ustreljen en mož, en mož pa je bil težko ranjen in je kmalu umrl. Ko se je milica umaknila, je množica nadaljevala svoj posel in izropala še štiri trgovine, glavno trafiko in eno stanovanje v prvem nadstropju. Še le proti večeru je bilo mogoče množico odriniti z Ringa. Zvečer je dospelo vojaško ojačenje, tako da se sme upati, da se red ne bo več kalil. — Kakor poroča isti list na drugem mestu, je krvavi dogodek povzročila nerodnost poveljnika vojaške straže, nekega rezervnega poročnika. Nikar da bi pijane vojake odstranil in na ta način zaprečil izgrede, ie ukazal streljati, kar je imelo usodno posledice.
— Cehi Izpraznili Kaplice In Krumlov. Linz 7. dec. (Lj. k. u.) Deželna vlada poroča: Zastopniki okrožja Krumlov v Češki šutnavi in čehoslovaškem poveljstvom v Kaplicah so sklenili premirje, ki naj bi se na jutrišnjem posvetovanju še poglobilo in tako tvorilo podlago za pogajanja med Cehoslovaško državo in Nemško Avstrijo. Posledica začasnih pogajanj je, da so Cehi izpraznili Kaplice in Krumlov.
Odnošaji med Nemško Avstrijo in Češko se niso poslabšati. Dunaj, 9. decembra. (Lj. k. u.) Vesti, ki se v zadnjem času širijo po dunajskih listih, da so sc odnošaji med Nemško Avstrijo in Cehoslovaško državo poslabšali, in ki celo trdijo, da je pričakovati pretrganja stikov in odix)tovanje poslanika Tušarja z Dunaja, so popolnoma neosnovane. Pogajanja med obema država, ma so sc v poslednji dobi celo ugodno razvila. O stvarni demobilizaciji in likvidaciji se je razpravljalo v zadnji seji državnega sveta in je bilo mogoče odstraniti zapreke, ki so ovirale rešitev tega vprašanja.
■ Razmerje Češke In Nemške Avstrije glede dobave živil, V nasprotju s trditvijo, da pri pogajanjih državnega sveta s cehoslovaško državo radi dobave živil in premoga zahteva praška vlada precej političnih kompenzacij, ugotavlja »Politischc Korrespondenz«. da so Cehi, in posebno poslanik na Dunaju Tušar, opeto-vano zatrdili svojo pripravljenost, storiti vse mogoče, da se zboljša položaj v Nemški Avstriji; trcnotno pa ovirajo tehnične težkoče vlado, da izpolni svoje obljube. Ker Cehi torej ne stoje na stališču, da morajo biti gospodarska in politična vprašanja tesno spojena med seboj, nima ta trditev nobene podlage.
Ukrajinci protestirajo zoper zasedbo Lvova in Przemysla. Kiev, 9. decembra. (Lj. k. u.) »Kijevskaja Mysl« piše: Minister za zunanje stvari ie sklenil, da bo ukrajinska vlada protestirala zoper zasedbo Lvova in Przemysla 4» Poljakih. Protestiralo se bo tudi zope« navzočnost poljskih čet na holmskein ozemlju. Poljska vlada naj odpokličo svoje čete iz teh okrajev.
— Ogrska Se Košlcam ue odpove. Budimpešta, 7. dec. (Lj. k. u.) V zvezi z zadnjo francosko noto glede izpraznitve severne Ogrske se je razširila v Košicah vest, da Se namerava ogrska vlada odpovedati mestu Košiče. Ministrsko predsedstvo je vsled tega poslalo ta-mošnjemu vladnemu komisarju brzojavko, kjer izjavlja, da se ogrska vlada Košicam ne odpoveduje in tega tudi no namerava. Ogrska vlada je tudi mnenja, da Košiče no spadajo v ozemlje, ki ga je treba izprazniti.
--= Nov ogrski minister za javna dela. Budimpešta, 9. decembra. (Lj. k. u.) Ogrski korespondenčni urad poroča:	Bivšega ministra Zigismunda Kunfija so včeraj
imenovali ministrom za dola in narodno blaginjo.
— Ogrsko »vojno« poročilo. Budimpešta, 9. decembra. (Lj. k. u.) Tiskovni urad vojnega ministrstva priobčuje nastopno poročilo o tujih četah na Ogrskem: Cehi: Med Devinom (Deveny) in Sredo (Szered) so določili s Cehi provizorično demarkacijsko črto. Proti Nftrl prodirajoče čete češke stoje na črti Recšenyl-El5-cške. Rumuni: Rumunske čete so tudi severno od Me-zft-Banda prekoračile demarkacijsko črto in so dospele S prvim oddelkom do Mbze-Madaras. Zasedli so tudi Bistrico v veliki županiji Bistrlce-Nasodu. Hrvatje fn Slovenci: Krdela, ki so prodrla proko Radgone, so s« umeknlla za jugoslovansko mejo. Srbi: Položaj so ni iz-promeniL
Proti priklopitvl nemške južne Tirolske ItaH|L
Inomost, 9. decembra. (Lj. k. u.) Po listu »Innsbrucker Nachrichten« poročajo privatne vesti, da sta podala bivši državni poslanec in sedanji italijanski senator dr. Conci in tridentski knezoškof dr. Lndrici italijanski vladi vlogo, kjer priporočata, da se nemška južna Tirolska ne priklopi ozemlju kraljevine, ker to no bi bilo v interesa Italije.
4 Beda na Dunaju, Dunaj, 9. decembra. (Lj. k. u.) Vodja mednarodnega komiteja Rdečega križa, Fcrriere, je izjavil poročevalcem, da je njegov vtis po obisku otroških in drugih bolnic na Dunaju skrajno neugoden. Pomanjkanje hrane in premoga upliva kar najhuje na bolnike. Kar je videl ta dva 'dneva na Dunaju bede, ki se je zadnje dni še povečala, presega vse, kar je pričakoval. 7.c kot človek, še veliko bolj pa kot zastopnik največje človekoljubne organizacije sveta, ženevskega Rdečega kriza, hoče na pristojnem mestu zastaviti ves : voj vpliv, da se te razmere uredc.
Manifestacija za pravičen mir v Nemčiji. Berlin, 9. decembra. (Lj. k. u.) Pacifistične organizacije so imele opoldne v operi manifestacijo za pravični mir kot apel na svetovno vest. Shod je sprejel sklep, kjer se izjavlja, da ne sme biti zveza narodov orodje gospodarskemu zasuženju Nemčije in izkoriščevaniu bodočih generacij, temveč da morejo biti VVilsonovi pogoji podlaga pravičnemu miru. V imenu svetovne vesti poživljajo se vse organizacije sovražnikov in nevtralcev, da podpirajo to idejo pri vseh blagomislečih ljudeh.
— Zakaj treba skrbeti za prehrano Nemčije? Berlin, 9. decembra. (Lj. k. u.) Nekateri francoski listi mislijo sedaj o preskrbovanju osrednjih držav z živili drugače. Dočitn so odvračali do sedaj vsako preskrbovali je, izjavlja sedaj »Le Pays«, da je v interesu zaveznikov, obvarovati nemško revolucijo dveh sil: Boljševizma in vojaške reakcije.
Veleindustrije! obdolženi veleizdaje. Vsled ob tožbe veleizdaje, ki so jo baje zakrivili s tem, da so poizkušali pridobiti entento za zasedbo industrijskega ozemlja, je bilo po večurnem zasliševanju po delavskem ia vojaškem svetu v Milhlhcimu aretiranih več velein-dustrijcev in ravnateljev velendustrijskih podjetij. Aretirane so odpravili v Milnster in jih odvedejo odondod v Berlin, kjer sc bodo morali zagovarjati.
— Avstroogrski vojaki ob Renu. Berlin, 7. dec. (Lj. k. u.) V včerajšnji seji prerfiirjevne komisije so se sporazumeli, da smejo demobilizovaui pripadniki bivše Avstro-Ogrske ostati v ozemlju na levem bregu Rena, ako so bili tam nastanjeni pred izbruhom vojne.
— Nelepo obnašanje belgijskih vojakov v Achcnu. Berlin, 7. dec. (Lj. k. u.) Na potu k belgijskemu poveljniku so ustavili v Achenu belgijski vojaki pobočnika vodje nemške železniške izročevalne komisije. Ako tudi je pokazal legitimacijo mednarodne komisije za premirje, so ga vojaki pretepli, mu odtrgali naramnico in mu raztrgali uniformo. Ta dogodek so takoj poročili francoski komisiji. Čimdalje je več poročil, da so belgijski vojaki v več mestih zasedenega ozemlja zakrivili izgrede in da So odnesli iz trgovin blaga, ne da bi kaj plačali. Kakor poroča »Lokalanzeiger«, so Se v več mestih poveljniki uspešno zoperstavili tein izgredom.
*— Princ, ki bi rad sodeloval. Princ Friedrich Leopold je izjavil v listih, da je dolžnost vsakega člana njegove rodbine, sodelovati po svojih močeh pri ustanovitvi reda in edinosti države v katerikoli obliki.
— Ameriška domovinska pravica. Kakor poročajo ameriški listi iz Njujorka, je izjavil predstojnik urada za domovinsko pravico, da sinejo Nemci, Avstrijci in Madžari, ki so prejeli svojo drugo domovnico^n morejo dokazati, da so se tekom vojne obnašali proti Zedinjenim državam povsem lojalno, položiti končno prisego, nakar postanejo ameriški državljani.
Dopisi.
Javornik. V nedeljo, 8. decembra smo imeli tukaj zelo dobro obiskan ljudski shod. Predsedoval mu je sodr. Eri ah, o dnevnem redu: »Jugoslovanska država in delavstvo« pa je obširno poročal sodr. Prepeluh. Razjasnil je sedanji politični in gospodarski položaj jugoslovanske države ter ognjevito napadal kraljevo italijansko vlado, ki zaseda slovensko zemljo in reklamira Trst za Italijo. Na to je raztolmačil na poljuden način naše gospodarske in socialne zahteve. Predlagana resolucija ie bila sprejeta enoglasno in navdušeno. a njim je sodr. Gabrijel poudarjal potrebo organizacije. Nato so nastopile na Shodu navzoče delavS e n 'me-tiške žene. ki so se pritoževale nad vojnim! oderuhi, k, svoj posel nadaljujejo, zlasti tudi nad postopanjem mesarja Hrovata, ki zmerja žene m Se sirovo obnaša. Nastopilo je še več govornikov. Kmet Svetina je poudaril potrebo, da se delavstvo in mali kmetje združijo v bodočnosti. Shod je burno zahteval, da se takoj odstavijo z njihovih mest oba javorniška mesarja in pa župan Mulej. Narodnemu odboru se je naložilo, da ta sklep ljudstva enmudoma izvede. Shod Se je izvršil v najlepšem redu in miru.
Dobrava. Nedeljski shod, ki sc je vršil v hotelu pri 2tjcu je bil silno obiskan; rnnogo ljudi v prostorni dvorani ni dobilo prostora. Rrišll so delavci in kmetje, možje, fantje, žene in dekleta. Sl>od jo otvorll sodr. G a-brijel, nato pa je poročal v skoraj dvournem govoru
Stev. 283.
NAPREJ.
Stran 3.
sodr. Prepeluh o »Jugoslovanski državi in delavstvu«. Poročevalec je ljuto napadal, kraljevo italijansko vlado, ki zaseda slovensko zemljo neopravičeno. Razložil jo tudi politični položaj in načela, po katerih naj bi bila osnovana državna ustava. Potem je v poljudnih besedah razvil naš gospodarski in socialni program ter zlasti tudi utemeljil potrebo, v novi državi ločiti cerkev od države. Končno je poudaril tudi dolžnosti ljudstva in delavstva; treba je vzdržati red in mir in ustvariti gospodarsko in politično organizacijo. Zbrano ljudstvo je mirno in pazno sledilo govorniku iu njegovim izvajanjem burno pritrjevalo. Za njim je sodr. Gabri-i e 1 razložil pomen in potrebo delavske strokovne organizacije, ki bodi enotna, ne pa razcefrana po strankah, kakor pred vojno. Za to spada vse delavstvo v enotno, močno, razredno zavedno strokovno organizacijo. Na shodu se je izvolil 4 članski odbor, ki naj izvede, predpriprave za organizacijo. Ob navdušenja se je sliod razšel mirno in v vzornem redu. Nemilo pa je dir-nilo vse navzoče, da jo nekdo poslal na shod 8 orožnikov z nadporočnikom na čelu, ki so so sprehajali z nasajenimi bajoneti pred zborovališčem. Smo pač še vedno v policijski Avstriji. Zahtevamo odločno, da se do-žene, udo je to odredil. Ali nas oblast nalašč ovira, kadar razlagamo ljudstvu novi čas, njegove naloge 111 ljudstvo spominjamo, da v svojem lastnem interesu vzdrži red in mir?
Živela svobodna demokratična Jugoslavija! Svobodna? Da! Oderuhom in krvosesom se pri nas še zmerom dobro godi. ne pa delavcem. Centu sc še mučimo z delom, čemu? Mi stradamo, zmrzujemo, hodimo na delo raztrgani kot potepuhi in vse to za svoje delo; pijavke, pa se rede in ntaste ob naših žuljih; svobodna demokratična Jugoslavija jih pa podpira v njih oderuštvu. Slučaj: Laziš dva, tri mesece okoli visokih vladnih gospodov in beračiš za par stotov premoga. Naposled se te usmilijo in ti ustrežejo zato, da te odpravijo. Dobiš nakazilo na nekaj stotov premoga in hvaležen si za ta »dar«, četudi ga moraš plačati po naravnost nesramni ceni 10 K za 100 kg. To pa še‘ni dovolj. Z nakazilom te izroči slavna demokratična vlada krvosesu, da ti računa za dovoz premoga 4 K za 100 kg.! Tako te stane 100 kg premoga — večkrat polovico kamenja vmes — čujte in strmite, 14 kron. Nili to oderuštvo?! Možje, ki so si prisvojili vajeti Jugoslavije ne pojmijo, ne morejo pojmiti bede proletarcev, ne morejo vladati demokratsko! Kaj nam koristi, če so ti gospodje pozvali milostno medse enega naših mož — morje ne bo nič manj slano, če viiješ vanj korec studenčnice. Tu treba samopomoči! Naj delajo oni, ki se sedaj pasejo, čemu bi delali in krvaveli mi zanie?!
Dnevne vesti.
»Narodu« v odgovor. »Narod« odgovarja našemu člankarju »Jasnosti«, da ie vsebino kriškega pakta »Domovina« že priobčila, in da naj jo člatikar tamkaj prečita. Mi pa odgovarjamo »Narodu«, da je bil krfski pakt že v »Napreju« tudi priobčen — toda vsa ta priobčila niso avtentična, posebno, ker se govori, da ima ta pakt še dodatke. O vsebini londonske pogodbe pa še nihče pri nas ničesar avtentičnega ne ve in kolikor smo informirani, je tudi naši vodilni politiki natančno ne poznajo. »Narod« naj se pomiri — te diplomatične tajnosti, ki jih pn in »Domovina« vesta, so znano tudi člankarju »Jasnosti« a potrebno je, da zve naša javnost tudi več
o	teh stvareh, najbolje bo, če zvemo — vse! n. n.
-	Društvo zasebnih uradnikov in uradnic v Ljubljani poživlja vse one člane, ki so čevlje naročili in jih še niso dobili, da se tekom treh dni zglase v društveni Pisarni, Poljanska cesta štev. 3, in odvzamejo čevlje. Razdelitev se bode vršila v sredo, četrtek in petek, in sicer popoldne od 1. do 3. in zvečer od 6. do 7. ure. Kdor v tein roku ne pride po čevlje, se nanj ne bo vec oziralo.
Uradni list Narodne vlado SHS v Ljubljani. IzSli sta 19. in 20. številka.
—	Ustanovitev »Svobode« v Trbovljah. V četrtek, dne 5. t. m. se je vršil sestanek v Trbovljah, ki se je Posvetoval o ustanovitvi izobraževalnega društva »svobode«. Zborovalci so izvolili petčlenski priprav, mini odbor, ki se uaj bavi tudi, s pripravami za usta-novitev mladinske organizacije. Ta napredek nas veseli. Potrebna so taka društva, ker le izobraženo in samozavestno delavstvo ima lepšo bodočnost. Delavec sicer ni obiskoval visokih šol, a s samoizobrazbo se lahko dvigne do izredne inteligentnosti in resnobe.
-- Invalidi pozor! Ker se naši vladni gospodje premalo brigajo za nas, ker o naših slabih razmerah še nič uo vedo, smo primorani sami storiti korake, da sc naSe stanje vsaj nekoliko izboljša. Zato jo pa potrebno, da se organiziramo. Nova vlada deluje že dober mesec in je Postavila ravnatelja Šubica za zastopniki invžlldov. A on samo obl j ubu je, ker ima premalo eksekutivne oblasti. Od gotove strani doznajeino, da ima nekdo po njegovem naročilu najeti nekaj delavcev, kj,bl izvrševali proteze. Dobil jih je: Oni zahtevajo ravnotakšno plačo, kakor io imajo v avtomobilski delavnici, t. j. io K, vojaško Pjačo in hrano. Mislimo, če je za avtomobilsko dclav-c° dovolila Narodna vlada to plačo, tudi za nas ne bo
0	Preveč, ki čakamo že toliko časa, da dobi vsak vsaj CU0 Pf°vuorično protezo. Prosimo tozadevno naše fak-
torje. da se takoj pobrigajo za to. V neki izmed prvih številk uradnega lista smo brali, da se je vlada res malo pobrigala za nas; a samo na papirju. Prosimo, da se v tem oziru zaradi služb nekoliko preuredi in sicer tako: Vlada je ukazala, da se mora pri vseh službah ndjprej ozirati na invalide. Dogodilo se je, da je bilo na železnici prostih več pisarniških mest. A zasedle so jih same gospodične in gospodje, ki bi lahko opravljali službo drugje. Nato se je pritožila posredovalnica vračajočih se vojnikov v Ljubljani, a brez uspeha. Kaj nam pomagajo vsi uradni listi in vladni ukazi, če se jih ne izvršuje. Vemo tudi zjf več invalidov, ki hodijo iskat službe na Sodnijo in drugam, a ie še nimajo. Zato bi bilo dobro, da bi vlada ukazala, da morajo vsi drž. in priv. uradi naznaniti prosta mesta, katera lahko zasedejo invalidi, gotovemu uradu, ki bi bil od vlade posebej zato postavljen, in ne prej oddati službe, predno ne dobi dovoljenja od tega urada. Torej tovariši invalidi! Iz tega pač lahko uvidite, da je organizacija za nas prepotrebna. Posamezniki ne bi opravili ničesar, če pa se združimo, bomo lahko kaj dosegli. Pomislimo na svojce, na žene in otroke, pomislimo na nas same, glejmo, da si sami priborimo naš kruli, če nam ga drugi nečejo dati. — Več invalidov.
— »Poziv poverjenika za mornarico za nameščanje naših mornarjev«. Radi znane nasilnosti Italijanov je bilo veliko naših mornarjev prisiljeno, ki so opravljali štiri in pol leta svojo težko službo v prid tujcev, zapustiti naše brodovje iu naša pristanišča. Večina njih je sedaj brez sredstev in kruha iti navezani so na pomoč domovine. Med njimi je veliko število strokovno in tehnično izobraženih (strojevodij, kurjačev, elektrotehnikov, ra-dio-telegrafskcga in brzojavnega osobja, kanclistov, računovodij i. t. d.) Da ti ljudje, posebno oženjeni bivši podčastniki, dobe kolikor prej mogoče stalni zaslužek, se poživlja vsa jugoslovanska veleposest iu industrija kakor tudi va trgovska in obrtna podjetja, da pri nameščanju delavskih sil upoštevajo zgoraj imenovane. V slučaju potrebe naj se obrnejo na poverjenika za mornarico (Gajeva ulica 30, Zagreb) in naj navedejo, kakšnega strokovnega osobja potrebujejo in za kakšno delo. Obenem naj navedejo pogoje, pod katerimi bi bili pripravljeni sprejeti jih v službo. — Narodna vlada.
— Prehrana častnikov. Častniške menaže služijo le istim namenom, kakor skupne vojaške kuhinje za moštvo, namreč pripravljati častnikom skupno prehrano v oni množini, ki je določena za vsakega vojaka brez razlike čina. Dosedanji avstrijski sistem, ki se je sicer po zakonu strinjal z gorenjim načelom, v praksi pa dovoljeval častnikom razne predpravice glede prehrane, je prenehal. Intendanca 11. vojnega okrožja zastopa strogo stališče, da smejo vojaška oddajališča izdajati častniškim menažam brez vsake izjeme le ona živila in one množine, ki so predpisane za moža. Oddaja vina za častniške inenaže iz vojaških zalog je prepovedana. Častniki skrbe za pijače iz lastnih sredstev. Enako morajo kriti častniki iz lastnih sredstev vse stroške, ki nastanejo menaži iz nakupa ali najema priprav za kuho ter za živila, ki jih inenaža morebiti porabi nad prejeto določeno množino v okviru dnevne pristojbine šestih kron za osebo. Častniške menaže in vojaška oddajališča živil so dobila že ob ustanovitvi nalog, da se imajo držati strogo načela, da glede oddaje živil iz vojaških zalog ni in ne sme biti razlike med častnikom in možem. Častnik more dobivati iz menaže prehrano le zase, nikakor pa ne tudi za svojce. Vsakdo je upravičen naznaniti slučaje, ki sc ne strinjajo s tem načelom, poverjeništvu za narodno brambo. Na anonimne ovadbe se poverjeništvo ne bo oziralo v nobenem slučaju.
. — Mesarji Iz Šolskega drevoreda v Ljubljani nam poročajo, da mestna aprovizacija za ta teden ni prevzela 54 prašičev za mesarje, ker so bili predragi. Vse
i	ie vzelo potem deželno mesto za klavno živino, mesarjem jih pa nihče ni ponudil. Zaraditega ta teden ne bo svinjskega mesa. To v obvestilo občinstvu.
— Izgubila se }e rjava usnjata denarnica z vsoto 65 K na Dunajski cesti v bližini prodajalne liolzer. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v prodajalni Holzer.
— Železniška nesreča na Francoskem. V bližini Chateaurour se ie pripetila te dni velika železniška nesreča, pri čemer je‘1)110 ubitih 68 oseb, ranjenih pa 101 oseba.
— Dunaj brez premoga. Dunajski občinski svet je sklenil še bolj poostriti uKvepe glede dobave premoga in je odredil, da smejo voziti cestne železnice le do 8. zve. čer. Ako do 12. t. m. ne dobi Dunaj premoga, bo treba ustaviti nele vse mestne cestne železnice, marveč tudi vso motorične industrijske obrate in razsvetljavo stanovanj. Ista usoda pa zadene bržkone vse nemško-avstrijske železnice. Za sedaj vozi baje z glavnih kolodvorov na Dunaju le po en osebni vlak na dan.
Nadškof Stadler umrL Včeraj ponoči, je umrl \ Sarajevu nadškof dr. Stadler, znan izza političnih dogodkov zadnjega leta.
— 80 milijonov K Prehranjevalnih prispevkov mesečno na Češkem. »Pr. L.« pifce: Kot smo izvedeli, plačuje češko-slovaška država Io na Češkem mesečno k prehrani 80 milijonov kron. Ta ogromna vsota se mora izplačevati, sicer nastane v najširših masah ljudstva neizmerna beda.
— Kako Je skrajšana v Rusiji delavna doba. Z dekretom sovjetske vlade je bil v vseh trgovskih in industrijskih podjetjih, kakor tudi v vseh strokah javnega življenja, uveden brezizjemni osemurni; za pisarne pa šesturni delavnik. Vsa podjetja so razdeljena v tri skupine: 1. Podjetja z osemurno delavno dobo. 2. Podjetja s petnajsturno delavno dobo in dvakratno izmenjavo personala. 3. Podjetja z štiriindvajseturno delavno dobo in trojno izmenjavo personala. V soboto bodo tislužbeni delavci le do 2. popoldne, pisarniško osobje le do 4. popoldne.
— Plenitve vojaških skladišč v Mainzu in okolici.
»Frankfurter Zeitung« poroča iz Mainza (na Nemškem): Plenitev po zalogah vojaških potrebščin se tukaj zadnje dni širi v obžalovanja vredni meri. Policija je že večkrat morala rabiti orožje. Število mrtvih in ranjenih je že precejšnje.
“ V Kiiluu plenijo skladišča. Z ozirom na vest o plenitvah v Kolnu je izvedel \Voltfov urad iz Kolna, da se v Kolnu in drugih sosednjih mestih dan na dan dogajajo napadi na skladišča živil in oblek. Ti izgredi pa nimajo	onega obsega, kakor trdi omenjena vest.
—■	Potres v Južni Ameriki. St. Jago	Le	Chile,
5. dec. (Lj. k. u.) V severnem Chileju je napravil potres v mestih Copiapo in Vallenar veliko škodo. Tudi v drugih krajih je potres povzročil opustošenja.
—	Španska bolezen v —• Afriki. Bern,	5. dec. (Li.
U.	u.)	Generalni guverner Buxton poroča,	da	je med
belim in črnim prebivalstvom v južni Afriki umrlo na španski bolezni doslej črez 50.000 ljudi.
Umetnost in književnost.
Odborova seja »Slovenske Marice« dne 28. novembra 1918. Gospod predsednik se v toplih besedah spominja pokojnega odbornika Valentina Zuna. — Leta 1914 je zaplenila cenzura Podlimbarskega roman »Gospodin Franjo«. Matičin knjigovez gospod Ivan Bonač je izročil takrat policiji nekaj izvodov, druge pa z vednostjo tedanjega vodstva zazidal. Kupcem so zdaj ti izvodi na razpolago po 14 K. Matica izda ročen slovar s sloven-sko-hrvatskim in hrvatskoslovenskim delom. — V za^ Pisniku se zabeleži priznanje kamniškemu poverjeniku gospodu Antoau Slatnarju, ki je nabral za tekoče leto 1500 K članarine in ustanovnine. — Matica se je obrnila glede zemljevida slovenskih pokrajin na vojaški geografski zavod na Dunaju, ki ga izdeluje. Skrbela bo, da zemljevid tak, kot je, čiinpreje izide. Odbor reši še nekaj drugih vprašani, tičočih se večinoma knjig za 1919. leto.
Gledališko društvo na Jesenicah uprizori v soboto, dne 14. t. m. zvečer in v nedeljo, dne 15. t. m. popoldne izvirno J. Spicarjevo noviteto »Damjanka«. Igra, tiam v alegoriji kaže trpljenje in vstajenje naše domovine. Jugoslovanski skladni koledar je v vseh trgovinah, j pisarnah, gostilnah in drugih javnih lokalih neobhodno potreben. Koledar je lepo opremljen in ima obilo narodnih okraskov, ki jih je risal naš slikar Gaspari. Kdor ga še nima, naj si ga omisli takoj. Koledar bo obenem služil kot primerna prispodoba nove dobe, tudi v družinskih sobah. Stane 8 K 80 vin. in se dobi v »Katoliški knjigarni« v Ljubljani. Več interesentov naj se združi v eno naročilo, ker je poštnina draga.
Iz tajnih aktov praške državne policije.
Razni češki listi priobčujejo zelo zanimive zgodbe iz tajnih aktov praške državne policije. Ko se je cesar
i	Franc Jožef I. poslednjič mudil v Pragi, ni bil ta obisk : gotovi" dunajski družbi prav nič po godu, ker so se bali zbližarja vladnih in čeških meščanskih krogov. Cesarjev obisk naj bi izrazi! udejstvovanje češke na-godbe. Cesar Franc Jožei je bil že nekolikokrat v Pragi, ali tisti pot ga je narod prvič pozdravil, da, celo Sokoli so ga pozdravljali. Ta znamenja časa* je dunajska družba hotela prikriti. Pa se je poslužila pomočka, ki jo bil mogoč le v Avstriji. Nek detektiv je o tem sporočil naslednje: Pred cesarjevim prihodom je praška državna policija v zadnjem trenotku poverila konfidentu Komarčku nenavadno nalogo. Komarek, ki je tvezil ljudem, da je pisatelj, je imel konfidentsko ime »Diksl« in je deloval pri državni policiji celih štirinajst let. Užival je posebno zaupanje predstojnika državne policije Viktorja Ciiuma. Komarek je na policiji prejel peklen* ski stroj. Seveda je bila to zelo enostavna naprava, obstoječa iz pločevinaste škatlje, ki jo bila napolnjena s smodnikovim prahom, in zaprta tako, da bi se razletela določeni trenotek. Komarek se je po naročilu odpeljal v Avrinoves, katero je moral pasirati dvorni vlak. Položil je bombo pod tir in sc vrnil v Prago. Peklenski stroj bi se bil sicer razletel, ali napravil no bi znatno škode. No, namerjali niso nič drugega, nego fingirati atentat na dvorni vlak. V zadnjem trenotku je državna policija prejela nasprotno povelje in stroj je romal nazaj v Prago. Komarek, ki je dobival 010 kron mesečne plače, je za to dobil posebno nagrado.
Komarek je tudi skušal vtihotapiti v konopištski (v' Konopištu je Imel — kakor znano — prestolonaslednik Franc Ferdinand svojo graščino) grajski park letake z vsebino:	»Slovanska vzajemnost raste — prestolona-
slednik odpovej se prestolu!« Nadvojvodov nadziral ni organ ga pa ni pustil v park.
En špicelj je bil Komarek. Med drugimi jo tudi anarhist Bobrizek, ki je posebno nastopal ined rudarji severne češke, razkrinkan kot največji lopov. Od državne policije je mesečno prejemal 600 kron, katere so mu vedno izročili v javnem stranišču. Ni le poročal o rudarskem Ribanju, marveč je na željo čeških premogovnih baronov uprizarjal stavke. V vojni je napredoval do narednika in je tudi pri vojakih vohunil. Zato je capin capinski dobil od c. in kr. vlade srebni zaslužni križec s krono. Skupno s policijo je na povelje opata emavških benediktincev (pred kratkim smo brali o tem opatu lepo storijo, katere pa »Slovenec« ni obelodanil) nadziral menihe. Pri tem mu je pomagal špicelj Masta-lier, čigar naloga je bila nadzirati svobodomiselce. V to svrho je na stroške praške državne policije obiskal svobodomiselne kongrese v Barceloni, Bruslju in Parizu. Mastalier je dobival 800 kron mesečne plače. Nadalje je opat Aiban za nadziranje menihov v emavškem samostanu udinjal še dva špijona, ki sta se približala menihom in jim zagotovila, da bosta v čeških časopisih priobčene tožbe menihov spravila tudi v nemške liste.
Opat Peter Alban je bil eden izmed zaupnikov prestolonaslednika Franca Ferdinanda in je v Konopištu vedno imel prost vstop.
Zadnje vesti.
Zborovanja neodvisnih socialnih demokratov.
Berlin, 8. dec. (Lj. k. u.) Propagandni odsek socialno demokratične stranke je sklical za danes dopoldne v Berlinu 13 zborovanj; vsa so bila dobro obiskana. Znani voditelji straiike so predavali o socializmu in demokraciji. Zborovanja so bila mirna. Po zborovanjih so udeleženci trumoma odkorakali z rdečimi zastavami proti sredi mesta. Tam so se razkropili. Opoldne so imeli neodvisni socialni demokratje tri zborovanja; tudi na teii ni bilo nobenega nemira. Naposled je sklicala skupina Spartakus za popoldne v Treptowskem parku zborovanje, ki se ga je udeležilo približno 3000 ljudi. Med drugimi govorniki je nastopil tudi Lieb-knecht. Majhni oddelki so odkorakali po zborovanju proti Berlinu, razšli so se pa še pred mestom. O kakih nemirih ali izgredih do večera ni bilo nobenega poročila.
Neodvisni naj izstopijo iz vlade.
Berlin, 9. dec. (Lj. k. u.) V nekem članku vzdržuje »Rote Fahne« očitanje, da tvorita Ebert in Scheidernann ozadje petkovega poizkusa odstraniti izvrševalni svet. List odločno zahteva, naj izstopijo neodvisni iz vlade. »Freiheit« ne stoji, kakor se kaže, na stališču, da morajo odstopiti zastopniki neodvisnih.
Nemčija protestira.
Berlin, 9. dec. (Lj. k. u.) Wolffov urad poroča: Nemška vlada je sovražnim državam poslala diplomatičnim potom nastopno noto: Maršal Foch je 6. t. m. sporočil komisiji za premirje sklep, da je promet z živili in sploh ves promet pokrajin na izpraznjenem levem bregu Rena z nevtralnim pasom in sploh z ostalimi deli Nemčije popolnoma ustavljen, ker se glasom pogodbe za premirje nadaljuje blokada. Nemška vlada mora odločno protestirati proti temu ukrepu, ker ta enostranski sklep odločno nasprotuje jasnim določilom pogodbe za premirje.
Anglija in zveza narodov.
London, 9. dec. (Lj. k. u.) Reuterjev urad javlja: V nekem glasgowskem listu izvaja Churchill pod naslovom »Angleška nadvlada na morju«:	Nobena druga država na
svetu ni v takem položaju kot Anglija. Naša varnost pred napadom, svoboda, vsakdanji kruh, vsak ukrep, ki ima namen, vdzrževati eksistenco svobodnega naroda, naša državna enotnost svobodnega naroda, naša državna enotnost, vse to sloni od ure do ure na nasi obrambi na morju. Toda izjaviti moramo javno, da zveza narodov nam ne more nuditi nadomestila za angleško nadvlado na morju.
Taft za zvezo narodov. .
N j u j o r k , 8. dec. (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča: Bivši predsednik Taft se je na predavanju zavzel za zvezo narodov, pripomnil pa je, da je mir Anglije odvisen od varnosti prihoda in odhoda njenih ladij. Upravičeno je torej, da Anglija toliko časa vzdržuje močno mornarico, dokler nima zagotovila, da bo zveza narodov ščitila njene interese.
Pogajanja za podaljšanje premirja.
Berlin, 9. dec. (Lj. k: u.) Kakor poroča »Deutsche Allgemeine Zeitung«, sc prično pogajanja za podaljšanje premirja 12. t. ni. v Tri er ju.
Aprovizacija.
Krušno komisije bodo uradovale v četrtek, dne 12.
in v petek, dne 13. t. m. od 8. do pol ure popoldne. Izdajale se bodo izkaznice za maščobo.
Gg. načelniki krušnih komisi] se vabijo, da sc zanesljivo udeleže seje, ki se vrši v sredo, dne 11. t. m. ob 5. uri popoldne v mestni posvetovalnici.
Meso na rdeče izkaznice B. Stranke z rdečimi izkaznicami B prejmejo goveje meso v sredo, dne 11. t. m., in v četrtek, dne 12. t. m., v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: v sredo, dne 11. t. m., popoldne od 1. do pol 2. štev. 1 do 200, od pol 2. do 2. štev. 201 do 400, od 2. do pol 3. štev. 401 do GOO, od pol 3. do 3. štev. 601 do 800, od 3. do pol 4. štev. 801 do 1000, od pol 4. do 4. štev. 1001 do 1200, od 4. do pol 5. štev. 1201 do 1400, od pol 5. do 5. štev. 1401 do 1600. V četrtek, dne 12. t. m., dopoldne od pol 8. do 8. štev. 1601 do 1800, od 8. do pol 9. štev. 1801 do 2000, od pol 9. do 9. štev. 2001 do 2200, od 9. do pol 10. štev. 2201 do 2400, od pol 10. do 10. štev. 2401 do konca.
Inozemsko meso. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala inozemsko meso v sredo, dne 11. t. m. od 7. do 9. ure zjutraj v cerkvi sv. Jožefa.
Špeh za V. okraj. Stranke V. okraja prejmejo špeh v sredo, dne 11. t. m., in v četrtek, dne 12. t. m., na Poljanski cesti št. 15. Delil se bo na zelena nakazila za krompir po naslednjem redu: v sredo, dne 11. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev, 1 do 160, od 9. do 10. štev. 161 do 320, od 10, do 11. štev. 321 do 480, popoldne od 2. do 3. štev. 481 do 640, od 3. do 4. štev. 641 do 800, od 4. do 5. štev. 801 do 960. V četrtek, dne 12. t. m., dopoldne od 8. do 9. številke 961 do 1120, od 9. do 10. štev. 1121 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 30 dkg Špeha, kilogram stane 30 K.
Mast se nakazuje pri mestnem magistratu odslej vsako sredo in soboto dopoldne. Cena za kilogram 40 K.
Kislo zelje za IV. okraj. Stranke četrtega okraja prejmejo kislo zelje na zelena nakazila za krompir pri Jakopiču na Mirju v sredo, dne 11. t. m. Določen je ta-le red: od 8. do 9. številke 1 do 300, od 9. do 10. štev. 301 do 600, od 10. do 11. štve. 601 do 900, popoldne od 2. do
3. štev. 901 do 1200, od 3. do 4. štev. 1201 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg kis-, lega zelja, kilogram stane l K 50 vin.
Kislo zelje za V. okraj. Stranke petega okraja prejmejo kislo zelje na zelena nakazila za krompir v četrtek, dne 12. t. m. pri Jakopiču na Mirju. Določen je ta-le red: od 8. do 9. številke 1 do 400, od 9. do 10. štev. 401 do 800. od 10, do 11. štev. 801 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg kislega zelja, kilogram stane 1 K 50 vin.
Kisle kumarce se dobijo v prosti razprodaji v vojni prodajalni v Gosposki ulici.
Liptavski sir se dobi v prosti razprodaji v vojni prodajalni v Gosposki ulici. Kilogram stane 14 K.
Drva se razdeljujejo odslej pri mestnem magistratu izključno le vsak torek in petek dopoldne._______________________________________________
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne* v Ljubljani.
Zahvala.
Ob prezgodnjem grobu našega dragega sina, brata
ADOLF\ KLANČARJA
izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, osobito gg. duhovnikom, bratom, članom Šentpcterskega Orla, Šentpeterskemu prosvetnemu društvu, Društvu kat. rok. pomočnikov, posebno njegovemu revskemu zboru za sočutno petje, kakor tudi tovarišem in tovarišicam za krasen venec in zadnje spremstvo, končno vsem udeležencem.
Težka je naša bol!
Ljubljana, 9. decembra 1918.
Pojasnilo
Dwehma Popotnikoma, Da Studcheny wenec sche ny zamrznyl.
Wzlycnowsky.
^5
najboljše kakovosti zopet dobe dnevnih nah v
tovarn čevljev
J^PeiuKoiiSOi.
^1/ v Ljubljani (Bregu).
f Pismena naročila se vsled sedanjih razmer ne izvršujejo, ter se priporoča osebni nakup. .
ragltlrovana zadruga z omajano zaveze,
Ljubljana Frančiškanska ul. 6;.
Tiskovin« za Sole, Županstva In urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice.
Letne zaključke
Najmodernejia uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, itd.
Stereotiplja.
Litografija.
Konzum. društvo za Ljubljano in okolico
vabi na svoj
redni letni občni zbor
ki bo
v nedeljo dne 15. decembra 1918 ob 2. uri popoldne
v restavraciji juž. kolodvora v Ljubljani.
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Desetletnica društvenega obstoja. Poroča ravnatelj' A. K r i s t a n.
3. Poročilo računov za leto 1917 18.
4. Poročilo nadzorstva.
Dnevni red:
5. Sklep o porabi prebitka.
6. Volitev načelstva.
7. Volitev nadzorstva.
8. Sklepanje o predlogih, ki so se vložili v smislu pravil.
Nadzorstvo.