25 itevn&o.
v ummt i teren sl intuio mi
XllV. leti
.Slovenski Narod- velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravniStvu prejemaš:
celo leto......K 22-—
pol leta........11-—
četrt leta......., 5*50
na mesec.   ....... 1*90
celo leto......K 24 —
pol leta........12*—
četrt leta.......■ 6*—
na mesec
aadelfa te
In sera t i veljajo: peterostopna petit vrstt za enkrat po 14 vin,, za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. L pravnic tvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. k> je administrativne stvari.
---fotUBena itevflka valja 10 vinarja*.--
Dopisi   naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. rrec7Bf2tvoa Knaflova ulica it. 5, (v pritJičju levo), telefon št. 34»
Ka pismena naroČila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Karotfaa tiskarna tciaioo st, 35.
— ------------ ....... ------Tffi-~r---------1 i-r    'in' ini" i" "i
.Slovenski Narod* velja po pošt!: a Avstro-Ogrsko:                                   za Nemčijo: celo leto.......K 25-—   j  edo leto.......K 43*—
Sebi leta                .* I   l 6*50 I        Ameriko in vse drage dežele: na mesec."......» 2*30  ' celo leto.......K 30—
VpraSanjero glede fnseratov naj se prilozi za odgovor dopisnica ali znamka (pravni*: vo; Hnaflova nllea St. 9, (spodaj, dvorišče levo), tele len Sb
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na sovo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
velja v Ljubljani m dom dostavljen; Vse leto... K 24-— | Četrt leta... K 6«-Pol leta . . . „ IZ*— I En mesec . . . „ 2.—
V upravnistvti prejeroan na mesec ft 1*90. S pošiljanjem po posti v Avstriji velja:
v$e leto . . . E 29-— I Četrt leta . . S 6-50 Pol leta ... „ 13*— j En mesec . . „ 2-30
Za Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se !abko z vsakim dnerom. a brata se mora poslati todi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. Ust K ustavlja Hi. dan po potefrji Mtf
čnini brci ozira vsakemu, kdor je ne vposlje o
«1 ———— I--T—I— --
pravem casn.
Upravništvo ..Slovsn^giia Naroda".
Mir in dreotoujhtl.
V Budimpešti je včeraj v dele-erucijskem odseku za zunanje zadeve govoril minister za zunanje zadeve grof Aehrenthal in očrt al razmerje Avstro - Ogrske do drugih držav. — Aehrenthalov ekspoze je popolnoma podoben u je g-o vi ni prejšnjim ekspo-zejem in precej nezanimiv: Mednarodna situacija se od poslednjega ministrskega ekspozeja ni prav nič iz-prennenila, nikjer ni nevarnosti za kak morebitni konflikt in razmerje avstro - ogrske monarhije do ostalih držav je ostalo prav isto, kakor je bilo spomladi pretepenega leta. Torej mir, najlepši mir vsepovs//d. Vseeno pa meni baron Aehrenthal, da bi politični barometer lahko pokazal slabo vreme. In to morebitno slabo vreme naj opravičuje one ogromne kredite, katere zahteva vojna uprava.
Za »iasa aneksije Bosne in Hercegovine si je vojna uprava nabavila, kar ji je le srce poželelo. Okroglih a--------------------m ■
sto milijonov kron je izdala brez zakonitega dovoljenja za oborožitev armade. Ti izdatki so se sicer v zadnji delegaciji odobrili, vendar pa zahtevata vojaška tu mornariška uprava zopet ogromnih vsot. Za leto 1911. zahtevajo za redne potrebščine vojaštvo 27 milijonov več, nego leta 1910; za izvanredne pa še 20 milijonov kron. Toda to še ni vse. V tekočem letu hočejo izvesti brambno reformo ter uvesti dveletno vojaško službo. S tem bi bili spojeni zopet novi stroški, iu sicer na leto okroglih 50 milijonov kron. Kar črno se dela človeku pred očmi, če čita te številke. 550 milijonov kron zahteva državna uprava leta 1911 za armado in mornarico.
V soboto je admiral Monteeneeo-li rožijal z orožjem, slikal v temnih barvah politično obzorje.ter zahteval na podlagi tega od davkoplačevalcev ogromne vsote za nove dreacinougrh-te. Včeraj je pa grof Aehrenthal kar naenkrat prepodil te oblake ter nam pokazal politično obzorje v jasni luči. In kdor se spominja, kako je vpokojeni admiral Chiari hujskal na vojno zoper Italijo in kako je to hujskanje odmevalo po vsem avstrijskem klerikalnem časopisju, se mora čuditi pogumu grofa Aehreuthala. ki trdi, da .ni nikjer nevarnosti, obenem pa zanteva, naj davkoplačevalci z veseljem vzamejo na svoja ramena novo veliko breme vojaških in mornariških zahtev.
Naši diplomati so se popolnoma navzeli duha nemškega cesarja Viljema in hočejo s pomočjo kationov in dreadnoughtov napraviti iz Avstrije velemoč, iz tiste Avstrije, k j jc vsled nesrečnega narodnostnega boja, klerikalnega hujskanja in ponesrečene gospodarske politike popolnoma razdrapana. Avstro - Ogrska potrebuje notranje okrepitve, če naj kot velemoč uspešno konkurira na gospodarskem bojišču.
Sovražniki davkoplačevalcev so tisti ljudski zastopniki, ki bodo odobrili ta atentat na žepe davkoplačevalcev samo zaradi tega, ker grofu Aehrenthal u zdi, da bi politični barometer lahko pokazal tudi slabo vr^rue. Kranjsko deželo zastopa v delegacijah največji »prijatelj« na&ega naroria dr. Ivan Susteršič. Zc » s>mn radovedni, če se bo ravnal po Aeh-rontrilovem barometru ter se zba! slabega vremena.
OiKdah dr. Benbovli hoće uiti!
(Uničujoče gradivo o narodnem izdajstvu klerikalcev v zadevi slovenske tiskarne v Celju.)
Sedaj, ko so se nesramni spletki dr. Benkoviča štrene zmešale in so javne oblasti izprevidele vsled poduka iz poučene strani, da jih je dr. Benkovič strahovito uafarbal, je dal ta s pasjim bičem tepeni poštenjako-vič iz strahu pred ljudsko nevoljo celi zadevi drug značaj. Brzojavil je /Slovencu« in pisal v »Stražo«, da so se pravzaprav pritožile klerikalne elaniee »Zveze slovenskih posojilnic« v Celju zoper Zvezna podjetja, ker se zaradi zatrjevauega slabega gospodarstva liberalcev bojijo, da bodo uničene. Kako strahopetno in lažnji-vo tu dr. Benkovič postopa-, dokažemo z objavo ovadbe dr. Benkoviča, katere doslovno besedilo imamo v rokah. Dr. Benkovič je meseca decembra preteklega leta slovita Zvezna podjetja (tiskarno in trgovino s papirjem) denuneiral ministrstvu, ua-mestništvu in mestnemu uradu v Celju s sledečo vlogo (v nemškem jeziku!).
Dr. Benkovič pravi: »Ministrstvo je dovolilo društvu, baviti se s tiskarstvom le v kolikor je potreba pr!«-de tiskovin za p«>sojilnice.« Da bi onemogočil prehod podjetij v druge narodne roke, opozarja dr. Benkovič v svoji spomenici na odlok ministrstva, rekoč: »Preustrojite v društva se prepove.« V jako slabi nemščini nato dr. Benkovič v svoji spomenici vladi in dr. Ambrožiču pripoveduje, da § 19 društvenih pravil ne pove dovolj jasno, kakšnim podjetjem je čisti dobiček namenjen. »Ker ne ustreza ministrskim naredbam iz leta }IM35 in 1900, je društvo proiipostav-no«, nravi dr. Benkovič: »Društvo svoj namen zasleduje v nasprotju s postavnimi določbami, ker se bavi s litovskimi in obrtnimi poslL« To sledi po ovadbi dr. Benkoviča iz dejstva, da društvo v svoji Zvezni trgovini prodaja celo peresa in druge pisalne potrebščine. Pri tem pozabi, ali ne ve dr. poštenjakovič Benkovič, da ima društvo od javne obrtne oblasti izdan obrtni list in da kot, tako plačuje vse davke. Da bi počasi mogel preiti k sumničenju poštenih slovenskih podjetij, začne opazovati v uadaljevanju spomenice,   da je hiša
društva celo s posojili obremenjena. Dr. Benkovič pa ne pove, da so vknji-žena le posojila hranilnic, ki smejo dati posojila le do polovice vrednosti hiš. Ce bi to bil povedal, bi bil tudi vsakega vladnega činitelja opozoril, da je hiša pri hraniiničnem posojilu iu obremenitvi z okroglo 70.000 K, vsaj dvakrat toliko, torej okoli 150 tisoč kron vredna. Dr. Benkovič v svoji vlogi neustrašeno dalje denuncira. Opozarja slavno c. kr. vlado, da ima tiskarna tudi svojo knjigoveznico, kar je kruto kršenje zakona! (Kater?) vezja tiskarna pa nima tudi svoje knjigoveznice l!) Da bi pa svoj namen zanesljivo dosegel, pravi dr. Benkovič, da je obrt knjigoveznice sleparsko na ime posameznika prijavljena. (Pojdi se učit denuncijant-stva, kdor tega še ne zna!) Dr. Benkovič nadaljuje za vladne kaline preračunjeno, da je društvo sicer že pred 20. leti dobilo tiskarsko pravico (torej pravico vse tiskati, kar kdo naroči!), toda modrijan dr. Benkovič pravi, da ima društvo to pravico danes, kljub koncesiji, protipostavno v rokah. Dr. Benkovič jc tu računil na normalne možgane vladnih uradnikov, ki se za taka malenkostna protislovja pač ne bodo brigali, (ker je prilika, liberalce udariti!).
Da bi klerikalni dr. Benkovič dokazal, da ne bode obstrukcije v štajerskem deželnem zboru zastonj opustil, zahteva plačilo. Sramežljivo namigne grofu Clarvju, kot cesarskemu namestniku, da ne potrebuje druge kompenzacije, nego uničenje »Narodnega Dnevnika,« »Narodnega Lista« in »Siidsteierische Volksstiin-me«. Dr. Benkovič dokazuje, da vsi ti listi izhajajo protipostavno. (Ker smo za to, v mesecu decembru 3910 vloženo ovadbo dr. Benkoviča dobro vedeli, nismo hoteli izpostaviti v no-
dolži sloviti častilec farovških in kmečkih žepov dr. Benkovič priznano nesebično delujoči odbor društva (dr. Kukovec, župan Sirca, župan Ferlinc, trgovec Stermecki, dr. Kalan, dr. Koderman!) brezvestnosti! Mož pravi popolnoma ueženirano, da je ta odbor podaril narodni strank: za 33.000 K letakov. (V resnici je podjetje od narodne stranke imelo na leto okroglo 80.000 K dohodkov iu pri tem gotovo tretjino dobička!) Da bi škodoval tudi »Celjski posojilnici«, ker je pri tem milijonskem podjetju pač brezuspešen trud, namigne dr. Benkovič, da je narodna stranka obremenila Zvezno tiskarno pri celjski posojilnici za 147.000 K. V času, ko imajo člani narodne stranke pri društvu besedo, pa v resnici »Celjska posojilnica^ ni posodila niti vinarja, pač pa prej, ko se je denar res porabil za investicijo v podjetja, ki reprezentira jo četrt milijona kron. Računajoč na veliko temeljitost vladnih možganov, pa pride dr. Benkovič v isti sapi na popolnoma nasprotno stališče, češ, da je velika nevarnost, da bodo pod njegovim jerobstvom stoječe klerikalne posojilnice, ki so še pri tem podjetju udeležene, vse izgubile! Ta veliki prijatelj ljudstva pa ne pove, da imajo klerikalne posojilnice v podjetjih skupno le 14.250 K denarja, katera bagatela bi se jim bila takoj iz plačala, če bi se odboru^ društva »Zveze slovenskih posojilnic« bilo to le rahlo namignilo, ker četrtiuili-jousko podjetje ne potrebuje take be-raške vloge članic, ki se uklanjajo duševni impotenci denuncijanta dr. Benkoviča.
Dr. Benkovič pravi doslovno: »Der Verein (»Zveza slovenskih posojilnic« v Celju) ist amzulosen. weil er seinen Wirkungskreis uber-schritten hat.« Torej to podjetje, ki
vem  letu   naročnikov »Narodnega
Dnevnika;;   intrigam vlade po   ko- j 3e e<te" izmed stebrov celjskega slo-enca in ne več obstruk- 1 venstva, se naj uniči. »Zu den Ver-
sammlungen sind Abgeordnete der Regierung (prijatelj »Siidsteierische Volksstimme« dr. Ambrožič!^ zu ent-senden.« Z drugimi besedami povedano, narodno slovensko društvo se naj izroči nožu najstrnpenejših ><^ vražnikov Slovencev v Celju.
Da bi c. kr. vlada na noben način cilja ne izgrešila, konča dr. Benkovič svojo spomenico z besedami: »Eventuell ist die Tiitigkeit des Ver-eines einzustellen.« In da bi bil konec obstrukcije v štajerskem dežeJ-nem zboru, je vlada po receptu dr.
raandi ljubljenca eijonista dr. Benkoviča!) V krasni nemščini lomi dr. Benkovič v svojem memorandu naprej: »Tudi protoko-lirana tvrdka »Zvezna trgovina« je protipostavna, ker hoče dobičke de lati in ne dela samo za svoje člane« Zdaj pa pride najizdatnejŠi razlog za razpust tega slovenskega društva!: »Scitdein sich din Gebahrung in jun-gen, unerfahrenen und verantvvor-tungsioseu Handen befindet, vverden alle linternehmungeu in einem ge-\vissen parteipolitiseheu Interesse ausgebeutet.« — S   temi besedami
LISTEK«
Uberu nos a malo.
Zgodovinski roman. Spisal Vladimir Vesel.
(Dalje.)
»Vrhovno sodnijsko oblast je pred dolgimi leti odstopil samostan proti desetini Hasberškim gospodom,« se je oglasil zopet pater prior« zdaj jo ima gospod Kaubor, a on ne veruje, da bi bili v njegovem pravdnem okolišu čarovniki in vešče. Ne preostaja nam drug-ejra, kakor da naznanimo zadevo deželnemu glavarju in poprosimo vicedoraa, da pritisne na gospoda Rauberja ali pa v^amc zadevo sam v roke.«
»Naznaniti je pa treba tudi deželnemu glavarju samemu glede Ivana ŠteberŠkeg-a« se je oglasil pster Joahim* Duhovščina kranjske dežele je bila namreč dobila že leta 1399 od nadvojvode Viljema izjemno pravico, da jo je smel soditi v posvetnih stvareh samo deželni glavar sam in ne, kakor je bilo v navadi v drugih deželah, njegov namestnik ali vice-dom.
»Ali pa je njegova krivda dokazana!« ie ugovarjal prior.
^Izkaže se pri preiskavi« je odgovoril eden patrov.
»Na natezalnici« jc vzdihniJ pater Si Iv eri j.
»Ce treba tudi na natezalnici« je bil trdi odgovor patra Joahinia.
»In ne pomi-lite kaka sramota je to za ves duhovski stani« je vpraševal nadalje prior. »Duhoven, ki je stal pod nami in na natezalnici kot čarovnik?« Zakril si je oči in nagnil glavo.
»PokliČimo ga na odgovor sem v samostan!^ je predlagal eden očetov.
»Će pride?« so dvomili drugi in zmajevali z glavami.
»Poskusiti je treba vse« jo menil pater prior. »Še danes hočem sestaviti poziv, ki naj se prebere na prižnicah vseh naših cerkva. Obljubim mu varno pot.«
»V pozivu pa je treba samo omeniti, da zahtevamo pojasnila £iedc dogodkov na Šteberški graščini« je svetoval pater Joahim. »Bog ne daj omeniti, da se bo moral zagovarjati za svoja lastna dejanja.«
»To bi bila prevara!« se je napol tiho oglasil pater Anzelm.
»V verskih stvareh se ne more govoriti o prevari« ga je zavrnil pater Joahim. »On se je izkazal nezvestega napram cerkvi, ali naj jemlje cerkev obzir na njega! Ali je prevara ce se zamolči, česar človek noče povedati?«
»In kaj se zgodi z njim, če pride« je vprašal pater Anzelm nadalje.
»Poskrbimo, da ne more več razširjati krive vere med ljudstvom.«
»Z umorom!« je jezno vprašal zopet najmlajši pater.
»Kam misliš? S krvjo se ne onesnaži roka duhovnika!«
»Tem hujše za njega!« je vzdih-uil pater Anzelm in se obrnil v stran, oči patra Joahima pa so visele nepremično na njem s tako srepo strastjo, kakor bi mu hotel pogledati pod v težkih vzdihih se dvigajoče oprsje.
Končano je bilo posvetovanje, storjen je bil sklep, ki ga niso hiteli imenovati z besedami- Težko kakor mora je ležalo na očetih, samo p*'.ter Joahim je zrl po refektoriju s plame-nečimi očmi.
»Molimo!« je vzdihnil prior Sil-verij in začel je dolffo molitev in patri so mu odgovarjali v ubranih akordih. Tih in trepetajoč je bil njegov glas in umirali so akordi odgovora pod visokim stropom refektoriju.
»Libera nos a malo!« je vzkliknil pater prior.
»Amen« mu je odgovorilo okrog mize.
vn.
Nevarna so bila pota na Javor-niku in na Slivnici. Niso to bila pota ki si jih je napravil človek, da pride lažje k svojemn sosedu. Lovec jih jp izhodil zasledujoč hrzega jelena, potok jih je vrazi! v zemljo, ko je drvil spomladi s hudourno močjo proti Cerkniškemu .jezeru. Debele smreke so trohnele izkoreninjene   ali uloin-
Jjeue od silne burje med gostim, skoro neprodornim grmičevjem. Solncc je prodiralo le poredko skozi temno iglevje. Težka sopara se je vlekla med omahovljenimi debli in bradiča-stimi lišaji ki so upogihali dolenje veje stoletnega hojevja. Divji gozd se je razprostiral na zahodu in na jugu Cerkniškega jezera, zavetišče zverem in od poštene družbe izgnanim ljudem. Neštevilne doline so odpirale za Kozjekom na široki planoti svoja žrela, visoke skale so se vzpenjale iz temnega zelenja, poraščene z gostim bršlinom. Globoke razpoke in črne jame so se odpirale v nedostopnih višavah, zavetišče divjim golobom. Visoko nad temnim prepadom na vrhu navpične skale na Debelem kamnu se je bil nastanil lovec v nizki, iz sirovih debel zgrajeni koči. Od tod je hodil na lov za svojega gospodarja Auersperga. Nastavljal je lisicam in z risi in divjimi mačkami je živel v večni vojni. Preganjal je volka in issledoval stopinje medveda.
Tam je našel Ribič s svojima sinovoma zavetje. Tja se je napotil Ivan z Reziko in malo Fraaiico.
Težavna je bila pot, težavna tem bolj, ker so morali ubežniki tavati po najgostejšem lesu. Le težko so se prerili korak za korakon skozi gosto suho vejevje, ki jim je kakor mreža preprezala pot.
m
Pri lovcu Jurju so se zbirali ubežniki čez dan.  Rezika  in mala
Pronica sta mu pomagale pri delu v hiši, oba Ribičeva sinova sta ga spremljala na lov m Ivan je iskal in prinašal zelišča. Samo stari Ribič je posedeval Čez dan v solncu na robu skale in gledal predse v valoveče oblake. Kadar pa se je napravljal večer in so se začeli plaziti po dolinah mrakovi, jc vrgel čez ramo veliko vrečo in zganil obširno nrežo. Brez slovesa je obhodil ogromno skalo in izginil v temnem gozdu proti Cerkniškemu jezeru.
Tako so se preživljali ubežniki. Ob nedeljah pa je hodil lovec Juri v Cerknico k božji službi in poizvedoval, kaj govore ljudje po dolini. Trije tedni so že bili prešli. Lov na jezeru je bil končan in pozabljeno je bilo že skoraj, kar je prod nedavnim časom še razburjalo vso Cerkniško kotliuo.
Tretja nedeija se je bližala že večeru.
Pred kočo na Debelem kamnu je sedel stari Ribic in imel je čelo nabrano v globoke gube. Skrbelo ga je to življenje in skrbela ga je prihod-njoet. Z veseljem je bil izpočetka gledal s kako zaupljivostjo se je Rezika obračala do Ivana, sedaj mu je to delalo težke skrbi.
»Nimam več moči nad dekletom« take so bile njegove misli. »Kar reče on, to je prav, kar zapovem jaz, mora potrditi on, sicer nima veljave. Dve nedelji že odlaša, zakaj ne gre k Rauberja, da reši nas in dobi sebi od-pueoenje!«
Benkerrtfc začela štajersko Slovenstvo knrirati v smislu zadnjega odstavka spomenice dr. Benkoviča s tem, da je slepo in brez informacije pri vodstvu podjetij ustavila obrat podjetja, ne veda, da s tem postavi stotisoČe narodnega premoženja v nevarnost.
In pri vsem tem se izgovarja g.
dr. Denkovič sedaj na žrtve svoje brezsraoroe agitacije, na klerikalne posojilnice, v katerih imena je še-le naknadno vložil nove ovadbe, da sebe opere! In to stori mož, glede katerega je z listinami dokazano, da jo Se pred pol letom čuval interese klerikalnega zadružništva na ta način, da je spekulantom okrog »Glavne ^»liberalne!«) posojilnice v Ljubljani« proti mastni proviziji Iskal na nevarnost tisočev ubogega ljudstva (zadružnikov!) kredit pri zavodih nemške klerikalne stranke v Gradcu, kjer niso vedeli, da ta kredit ni več reelen!
Ekšcelenca grof Olarv in Al-dringe! Čestitamo vam, da ste se usedli temu gospodu že drugič ua limanicet__
nemško nosiistvo pri UuasKem štetju v Spitoln na Koro^em.
Znano je, da je okrajno grlavar-»tvo v Spita]u ua Koroškem obsodi-lo v dvadnevnj zapor tamkajšnje železniške uradnike Milana petka, Frana Rozmana in Josipa Jenka, ker so »kljub poduku s strani občinskih organov« vpisali v jiopisovalno pola za ljudsko štetje >!ov*-nŠeino kot oocevalni jezik.
TTOti tej obsodbi i>o ^e imenovani uradniki po odvetniku dr. Triller-jn pritožili na koroško deželno vlado, ki je pritožbo rešila ugodno.
Te dni so dobili gori navedeni jclezniški uradniki ta - It uradni odlok:
*G. kr. deželua vlada je i odlogom z dne 21 .januarja 19X1, št. o3l 33, Vašo pritožbo razveljavila radi pomanjkanja kaznivega dejanja tu-nrarini kazenski izrek, s katerim ste bili obsojeni radi prestopka ^ 30. zakona z dne 29. marca 1869, drž. zak. list Št. 67 vsled neresnične navedbe pri ljudskem štetju (vpis slovenščine kot občevalnega jezika) v denarno globo 30 K- v siueaju neiztirLji\ osti 1 dvadn^vui zapor. O tem se obveščata. C. kr. okrajno glavarstvo v 3pitalu, dne 24. januarja 1911. ■
Ta rešitev deželne vlade je sr»i-:aJske Germane silno ogorčila in razjarila. Ker so bili prepričani, da je na »o odločitev deželne vlade v prvi vrsti vplivala interpelacije poslanca Ivana Hribarja v tej zadevi v parlamentu, so dali to interj »elaeijo dobesedno ponatisniti. To interpelacijo so dali s pripombo »Sicer se bodo od poklicane strani napravili vsi primerni koraki, da *e take predrznosti v bodoče preprečijo, vendar pa kaže ta slučaj, s kakšno brezobnunoštjo ru nastopajo slovanski prltepenei« — nalepiti po vseh vogalih ter razširiti v več sto izvodih po mestu. Preteklo nedeljo j dne 29. januarja pa so priredili v hotelu »Salzleirg- ^hod, da zavzamejo, kakor je bilo napisano na lepakih, »stališče proti slovenski brezobraznosti in njenim izrastkom pri ljudskem štetju v nemškem mestu Spitalu na Dravi.« Na lepakih je bilo z debelimi črkami še tiskano: ^Deutsche, wahret Eueren Boden ge-jren das Eindringen des Slovenen-tnms! Erscheinen Ehrenpflicht1« — Kljub velikanski reklami je bil shod nadvse klavem. udeležilo se ga je samo nekaj kričačev in tovariši slovenskih uradnikov Petka, Rozmana in Jenka s postajenačelnikoni vred. NTa shodu se je seveda na vse načine hnjskalo in ščuvalo proti slovenskim uradnikom, ter se končno izvolila posebna deputacija, da bo šla na Dunaj fc železniškemu ravnateljstvu zahtevat, da se naj uradnike Petka, Rozmana in Jenka nemudoma premesti iz Spitala. Takisto se je sklenilo, pričeti z najstrožjim bojkotom proti imenovanim slovenskim uradnikom. Ta bojkot so Spitalčani seveda takoj jeli izvajati. Odpovedali so hrano In pijačo v vseh gostilnah, samo v kolodvorskem bufetu jim še dajejo milostno najslabšo hrano in pijačo za drag denar. fn če se še tu končno premislijo, potem lahko slovenski uradniki umrjejo gladu. Pozivamo slovenske in slovanske poslance, naj vendar napravijo enkrat energično konec nemškemu divjaštvu v Spita-Ju 9 tem, da se imenovani slovenski uradniki premeste na slovenska tla, s Si mer bo ustreženo spitalskim Germanom, kakor predvsem slovenskim uradnikom samim.
Mttliflii kroniko.
V odseku n zunuojo zadevo «v» arijskih delegacij je govoril kot prvi za grofom Aehrenthalom dr. Kramar, Ostro je grajal delovanje naše-
ga zunanjega ministrstva, H |s po* vzročilo, da središče srednjeevropske politike ni več Dunaj, tevec Berollu. Berolin je to igro naravnost sijajno igral Bila Je to mojstrska poteza moderne diplomatičke luaetnoetL Poudarjal je veliko važnost postupni akega sestanka. Ta sporama Je posebne važnosti za interese slovenskih narodov v Avstriji in za monarhijo. Treba je biti zelo previden.  V Carigradu danes že prevladuje gospodarski vpliv Nemčije. Bagdadska železnica bo vedno služila specialno nemški trgovini, nemškemu eksportu in nemški kolonizaciji. Nemčija si mora ohraniti zvezo * svojimi odjemalisCi. Med Boguminom in Carigradom ne sme biti za nemško trgovino bari jer. Nemčija mora z vsemi   *iJami na to delovati, da nas obrani v takem stanju,   da je ne oviramo   pri njenem »Drangu uach Osten*.   Vsako naše stremljenje po samostojnosti bi bilo Nemčiji neprilično. Tega za Nemčijo neobhodno potrebnc*ra vpliv* na našo zunanjo in notranjo gospodarsko politiko, te mirovne, počasna oku parije se mi Slovani ne bojimo samo z ozirom na nas, temveč tudi z ezirom na monarhijo in njeno samostojnost. Bojimo se je tudi I ozirom na Slovane na Balkanu, kjer nas je Nemčija že itak izpodrinila z vseh gospodarskih pozicij.   Žalostno je. da je naie zunanje ministrstvo popolnoma pre-prečilo, da bi mogli ugodno izrabljati svojo  geografično  lego napram Balkanu. Rusija se a$nv*ivne politike Avstrije tudi   pred postupinskim sestankom ni bala. Da pa Avstrija ne |K>qtune   tudi gospoclarsko-pojitična dependanca Nemčija, kakor je |r politična,   je ravno za Rusijo živJjeu-*k«*ira interesa,   In   sicer ne samo za Rusijo, temveč tudi ^a balkanske države. —   Svobodna,    neodvisna Avstrija je        Rusijo mnogo manj nevarna, nti?o Avstrija, ki je v .sled ruske politike prisiljena, da pričakuje ves od milosti in naklotijenostl B**i*o-lina . ZJaj se se le pokazuje ji> slabe posledice naše bosaneke politike. Treba je, da se prebudimo iz hipnotična nihelunške zvestobe. Nemška politika se hitro bliža svojomu velikanih sms oilju prve evropske   velemoči. Kot idejo bodočnosti [enotiS Nemčija zbli-žanje konservativnih moči. Končno pravi, da ne bo irlasoval za proračun zunanjega ministrstva. Za dr. Kra-marem   sta   govorila poročevalec Baeouehefn   in   delegat   dr. f*xner. Xa to je odgovarjal grof Achrenthal, ki je izjavil, da se v nekaterih točkah nopolnoma stri uja   ?.   izvajanji dr. Kramara. Poudarjal je, da je avstrijska mnanja politika konservativna in da ne zasleduje   e!i>pa naivne tendence. Po izvajanjih   grofa Aehren-thala se je rasprava prekinila. Danes je ^opet *eja.
K dijaškemu štrajka v K rakovo se poreče Še sledeče. |ied navalom na dvorane so naneslj klerikalni dijaki na hodnike cele barikado klopi, to pa naprednih dijakov ni ovirale, razbili so vsa predavanja o katerih so vedeli, da se vrte. Večkrat in na več krajih *l je v ne! prav hud boj med klerikalnimi in naprednimi dijaki pri čemer so igrali veliko vlog*, tudi odtrgani deU klopi. Končno se io posrečilo naprednim dijakom potisniti klerikalec z univerze. Vršila so so potem po hodniki': poov kovanja dijakov, na katerih se jc skVnilo, da vztrajajo dijaki na vsak način na svojem odporu, dokler as ne \ ^kliče obsodba. Dijaki so se bili preskrbeli z živili ker so vedo!:, da bo trajal boj zelo dolgo. Popoldne ob 4, so zasedli napredni dijaki \se prostore. Akademični ..en »t se ni mogel hPiti na posvetovanje, ker >o bili vsi dohodi v univerzo zastrašeni. Policija je univerzo obkolila, da lahko dobi od dijakov njih imena čim zapuste poslopje. Dijaki pa so sklenili, da ostanejo tudi Čez noč v univenu. Ob 6. zvečer je prišlo pred univerzo vojaštvo z nasajenimi bajoneti, da nadomesti policijo in eventualno s silo izprazni vseuči liske prostore. Skoro gotovo je. d* bodo univerzo zaprli. — Med dijaškimi pristaši pa rod nedemokratična stranke, t. j. parlamentarnu** skupine Olomlmiskega, sta se poiavili dve struji. Iz početka so hoteli čakati, da dob« direktive od par-lamentaričue strani, ker na takih in-strnkeij ni bilo, je izstopil velik del Hijakov iz te skupine in se pridružil strajknioeim. Ravno tako so se odločili za štrajk »udi pristaši ljudske stranke, t. j. stranke, kateri stoji na čelu Stapinski. Štraiknioeim so se n;;dnlie pridružili tudi Zidje. — Do-oodki na krakovskem vseučilišču »o i?zvali f>dmev tudi na drugih vseučiliščih. V Lvovu je prišlo do ostrih konfliktov med klerikalnimi in neurednim i diiaki, ker klerikalci ni*o hotMi nnostevnti sklepa naprednih dijskov, da ne dopnste oredavanj. — Na Dunaju so akademični kroai prepričani, da krakovska vsenejliska afera ne, bo imela mnogo vpliva na napredno dnaftrvo. Peč se pričakuje, da bo svobonY>rr>t%eln<> dtiaStvo izrazilo krakovskim naprednim dijakom sv*ie simpatije in sklenilo morda tudi formalno resolucijo, da se nuj
faMata* it
to atjsvsevo na Dunaja najstrožje otmoje to hladno staHafte nemškega elementa, zlasti % ozirom na to, da eo ar slovanski dijaki v mani Warmn*4ovi aferi savneli za aamska stremljenje z isto vnanse kahar bi (o bila slovanska zadava. **» Ob 10. zve* čer je eUenil dogovoran z aančninj minietfetvom, da zapre aniverzo. Vojaštvo ee je odstranilo ispred poslopja m obkoljenim dijakom *e je dovolila prosta pot. Hoeijalnodeinokratič-ni poslnaee I>aszynski Je pred univerzo govoril mnogoštevilno zbranemu občinstvu, rojaki so odšli potem pred Mleokiovricmev spomenik, kjer so govorili tudi razni govorniki. Po drugih avstrijskih univerzah se pri-e«kujejo tndi «rtavke dijakov, da izrazijo svoje simpatije boj« krakovskih dijakov.
s «
Seja hrvaikejpi sabora je bila včeraj zelo slabo obiskana. V seji je utemeljeval poslanec dr. Fomper svoj nujni predlog glede enakopravnosti hrvaškega jezika v dezcineu, zboru ogrskem. Pouper ac sklicuje na poslanca Supila, ki je imenoval ob-strukcijo koalxoUe v državnem /boru komedijo. Supilo ugovarja, da t-eg^a ni nikoli rekel, pomper pa nadaljuje, da je mnogo kriva glede železni Carske pragmatike tudi brvaško-*rbska koalicija. Poslance Stjepan RadJe* se pridružuje izvajanjem poslanea Pomirja, ravno tako poslanec dr. pl. NikoliA. Popoldne so prišle na vrsto interpelacije in sicer je interpeii-ral poslanec dr. ^fazzura vlado glede pospeševanja obrta, Koninje se je ban dr. Tomašič bavi) l hrvaškim časopisjem, imenoval soei jal nedemokratične liste glasila brez globlje vsebi ne in st^ norčeval \> ^Agramer T,ig-Matiaa.
Bosanski odsek delegacij jc imel včeraj pod predsedstvom dr. Gees-mauna sejo. Sejo je otvoril z daljnim govorom dr. Gessmann.
•
Tur&ko-bolgar»ka carinika voj-
na se ie vedno puosirnjn. Bolgarsko finančno ministrstvo je naročilo carinskim uradom, da marajo uporabi ti za vse poslatvc iz Turčije od 2S. t. m. generalni carinski tarif.
s
Vstaja v Jemenu se vedno nara* sca- Kakor poročajo vesti iz CarJjJrra-da. so je vnel ob glavni železnici ljut boj med turskim vojaštvom in Bedn-ini. Beduini so bili v tem hojn premagani in so izgubili 300 »nož, na inraki strani pa je poležalo 18 :urtvih in «^5 ranjenih. Turčija ?bira a mrzlično naglo&tjo nove voje, da jiu požlje v Jemen. V Sol ur, sta dospela dva bataljona redifskih vojakov, da se prepeljeta v Arabijo. Vojaki, ki so namenjeni proti vetaiami so iz vilajeta Kosovo. Pamiki pa, ki naj preo*-ijc-io vojaštvo, še niso pripluli v Solun, ker je na morju zelo viharno
»
Na Kubi se revolucijonamo gibanje vedno bolj Siri. Gibanje je l«-perjeuo proti ameriškemu gospodstvu. Ameriške bojne l^dje so stacijo-niranc pred Havano. Revolueijonar-ji so komaj štiri milj> neverno od Havane napadli in oropali ameriške na-kurnjvaleo tn eksTv:»rterje. Posebno njSw vam o je to gibanje v severnem delu otoka, kjer so že desef dni pretrgane vse brzoja\"ne zveze.
itnlersko.
C+irt milijona kron za klerikalno zadružništvo na Spod. Štajerskem. Kot dodatek k vesti, da je dala vlada »Gospodarski zvezi v Ljubljani« 600 tisoč kron v pomoč, nam poroča jo z Dunaja, da se pogajajo rudi itajerski klerikalci za 250 tisoč kron vladne podpore za deficite, katere so ZiiKrivi-1; posamezni kaplani in župniki pri posojilnicah in konzumnih cln»št\ib-In tega se prav jasno vidi, kaka hi-navsčina je bilo Kotoščevo oponiranje in zavzemanja za radikalno^ politiko »Slovenskega kluba«. — Pripomnimo k tetnn zanimivemn poročilu, da so se klerikalci pogajali ze lani v Gradcu za četrtmi I ijonsko podporo in za večji kredit pri nemški zadružni zvezi. Po«rajanja pa niso uspela in — obstmkeija v deželnem zboro za »narodne zahteve« se je nadaljevala. Kravja kupčija se sedaj na Dunaju nadaljnje. Nimamo nieesa* proti temu, da nasi klerikalci tako leno t-kr: bijo za ugled svojih noslaneev. Tisti lahkoverni norci, ki pričakujejo od naših klerikalcev obrambe proti nemškemu in vladnemu nasilju, pa bodo za eno razočaranje bogatejši Volilnem bodo pa ti TudeJavi groit v klerikalnih žepih vendar odprli oči!
Se enkrat ljudsko sletje v Konji« ealu »Merb, i>it« poroča resnitat ljndskega štetja v Konjkab, katerega Je izvrtU triki policaj, trd *Ne-meea. Antonih in dostavlja: *j&7 konjiških aiovaneov Je največ elnie-čib ljudi. Napredovanja Števila Nemcev k«|e prav jasno zaupanje prebi-veistva do inpaaa Kovrnlseha.« Za peovkoi da ee kaajMki JBovaaei sami hlapci, ee bodo menda če vedeli
Isanjjiis nahvaliti znani uniformirani barabi, ki je to pisala in pljuvala v lastno akledo. Drugi stavefe pa kaze jasno, kako m je izvrševalo v nečem iiemikutarakein trgn ljudsko JHeijn, Kaj Boeamvn, kaj resnični podatki ~ ljndako štetje mata pokazati, da večina prebivalcev zaupa renegatskemn župama tf). Nemci nam s tem sami povedo, da so njihove številke is ljudskega štetja prigoljnfeae in izsiljene. Kje pa Je naš poslanec Pišek, da bi zahteval, naj se ljudsko štetje v Ko* njleah sistira in izroči nepristranskim orgnnem? G. Antoni««! pa vprašamo, ali Je dobil tudi on kaj od tistih tisočev, ki Jih Je porabilo ^dobrodelno In nepolitično« društvo »Stidfnark« za ljudsko štetje 7
Boj proti žganjep4tja. M«ntx«r-sfca »Straža« javlja, da se je vršil dne 26. januarja v Ptuju zaupni sestanek duhovnikov in nekaterih posve t ujakov, na katerem se je razpravljalo o boju proti zganjepitju in alkoholizmu sploh v ptujskem in ormoškem o kraju. Sklenilo se je tudi nekaj primernih korakov proti širjenju žganjarske kuge v obeh okrajih, n. pr. omejitev števila iganjetocev, agitacije v cerkvi in soli, podučoi shodi, pouk po časopisju in tisku sploh, širjenje društva treznosti itd. Celo akcijo bodemo podpirali tudi uaprerinjaki, ako ee bo zašla na stranska pota. Duhovščina ima pa prav posebno na tem jioiju hvaležno delo. Samo bojimo sc, da ne bodo gospodje Misali od delavcev in siromaancjsih ijudi: Vi pijete lahko drago vino, mi pa si moremo privoščiti Ig žganje! In o socijalm, gospodarski strani tega vprašanja te v Ptuju ni nič veliko govorilo. Zato tudi ne bo uspehov.
Turiste in poznavalce savinjskih planin opozarjamo, na ravnokar izišlo »Panoramo z Ojstrire«. Savinjska podružnica S. P. D. je letošnjo leto poslala zelo izurjenega fotografa v Savinjske planine, ki je naslikal Čez 30 lepih fotografij. Najvarnejša jc >>Panoraiua z Ojsšviea*. Ta je secko edina te vrste ter se odlikuje p*jselmo s svojo jasnostjo m obsežnastju. io, kar je fotograf dobil na fi velikih ploščah, je sedaj reprodukUrano na skoraj 1 m dolgi razglednica v visokosti 14 cm. Dolga razglednica re da zložiti na 10 navadne velikosti. .Nerazdeljena slika pa jc v okvirjn lahko okras vsake sobe. Cena brez poštnino I K. Razprodajala =>e bo pauorama po raznih krajih, doni se pa tudi pri založnici: Savinjski *>odru7mc: Si P. D. v Gornjem gradu. 9
Društvene prireditve v Celju in okolici. Trgovski p i S s n i v če k se vrši v nedeljo, dm* o. febrnja^S ja v veliki dvorani eclj&kega \Narod-nega doma. Začetek točno ob .S. zvečer. Prijatelje društva in ueprisi!jene zabave opozarjamo znova na to priljubljeno prireditev. — Tamburaški zbor 4> e 1 a v s k e g a podpornega podpornega d r u š t v a« koncert i ra na SveČnieo v gostilni Eadej na Bregu, pred koncertom je ljudsko predavanje, kasneje ples in domača zabava. Začetek ob 4. popoldne. - »Bralno d ruti t v o« na Bregu pri Celju ima na Svcčnico ob 3. popoldne v društvenih prostorih pri Ra<teju na Bregu svoj občni zbor.
Iz Zidanega mosta. Cel jak t list ^Sndsteirische Volksstiinme« j«", poročal narav-nost neverjetne stvari, katere si je dovolil nas poštni oskrbnik v javnem lokalu. Čujemo, da so železnični uradniki zaradi oskrbniko-vih psovk že energično zahtevali zadoščenje. Dolgo ta moz, ki zdi se nam, bolj ljubi vino ko c. kr. pošto, ne more več ostati v Zidanem mostu.
Iz Šmarja pri Jelšah. Nečloveška mati. Kmečko dekle Matijo Kaaspret iz Št- Vida so ovadili, da si je odpravila nezakonskega otroka in ga dala po hlapcu Cremiku pokopati.
Iz 2alea« Nek uslužbenec znane tvrdke M. v Celju si je drznil minulo nedeljo v gostilni V. izzivati mirno slovensko družbo s »vahtarieo« in raznimi psovkami. Zahvaliti se ima samo svoji ženi, da ni dobil zasluzenega plačila. G. M. bi pa svetovali, naj malo pomete take predrzne uem-škntarje iz svojih podjetij
Slovensko tiskarno in papirno trgovino je na zahtevo predsednika »Zveze slovenskih posojilnic« dr. Kukove* minulo aoboto pregledala posebna komisija od namestnije v Gradcu in se prepričala, da je stvarno stanje glede teh podjetij tako, kakor ga je naslikal dr. Kukovcc v Gradcu tn ne tako kakor ga je slikal dr. tten* kovic v svoji denuncijaciji. Komisija je bila s tem, kar je videla, zelo zadovoljna in so je izrazila jako' pohvalno o podjetju.
la OrmešSi Ormoška »Čitalnica« priredi v soboto, dne 11. februarja ob 8. zvečer v svojih prostorih prednostno veselico s plesom. VabitfLo k obilni udelešbi.
Is Konjic. Pogorelo je v Trpini popolnoma domovje poseatnJoe Jožefe Goričac Goreti je začelo pri svinjskih hlevih* odkoder ae Je ogenj,razširil aa ^sa poslopja in umčilvee pridelke in drugo premičnina Skoda je zalo velika, kar Ja bila Ooričea zave-rovnoa sa malo vsoto.
Trboveljska asi vlat. Brata $imon in Miha Irgovšek sta v Tjokt nakladala led. Pri tem se je Btihi spodrsnilo in udaril je Simona s pikačem v levo oko. Oko je izgubljeno in Simon je še povrh težko ranjen. - V rovu sta ee sprla rudarja Vahter in Pere. Pri tem Je vrgel Vahter težko grudo premoga Pevcu v glavo in ga zadel od zadej pri levem nsesu. Pevo h* je takoj nezavesten zgrudil. Pretrecii so ae mu možgani. i
Direktne vozove iz Dunaja v Zagreb bo u peljala na prošnjo deželne zveze za tujski promet Južna železnica v poletju. Vozovi bodo imeli 1. in 2. razred in bodo priklopljeni vlakom 6L 505/6 in 505, kateri imajo tudi zveze v Broeku ob Muri.
Koroiko.
Nemška brutalnost Iz Beljaka
se nam piše: V nedeljo, dne 29. januarja zvečer nas je sedelo več Slovencev v neki tukajšnji gostilniški sobi in trkajoč si klicali: y>Zivio!« Pri sosednji mizi sedeča nemška družba nas je nato začela psovati z »wiudi-sche Hunde« — »Faloten« itd. Eden teh nemških suro veže v se je celo drznil zgrabiti za sokol6ki znak, ki sta ga imela dva naša tovariša, seveda ga ni dobil. Med prerekanjem so ti zverinski nemčurji celo zahtevali, da bi mi med sabo morali nemško govoriti. Ko smo končno odšli, &o nemčurji za nami tulili »Heil!« Bili so menda veseli, da niso dobili s slovensko pestjo po čeljusti.
Primorko,
Argentinsko meso. Prihodnji parnik z argentinskim mesom se pripelje v Trst sredi meseca februarja-Za Trst je namenjenega samo 1000 kilogramov mesa, ki se bo prodajalo po 1 K 20 vin. in I K 68 vin. s kostmi vred. Meso, ki bo prišlo &edaj na trg, ne bo več tako mastno, ker od* režejo mast že v Argentiniji.
Zapeljivec otrok Pr.ed tržaškim deželnim sodiščem se je zagovarjal v soboto 261etni Tomaž Galleone iz Neapolja, obdolžen, da je občeval o tremi deklicami v starosti 13, V2 in 10 let Obdolženec je trdil, da ni cn nagovarjal deklic, marveč da &o one same njega zapeljale. Obravnava je odkrila strašno pokvarjenost med otroci. Galleone jc bil obsojen na 4 mesece težke ječe poostrene s postom.
Sladkosnedi tatovi. Prejšnji teden v noči od četrtka na. petek so vdrli s pomočjo ponarejenih kljueev tatovi v Trstu v slaščičarno Gatti v ulici Barriera vecehia 5t~ 13. Vrata, ki so jih vlomili tatovi, vodijo iz ve. zc V skladisčo, od tam pa vodijo druga vrata v prodajalno. V prodajalni so ukradli tatovi mnogo čokolade, likerjev in 20 K. Skupna škoda znaSa OoO K«
Zasledovanje stekkga psa. V Trstu se jc odigral v nedeljo divji lov pa psa, ki je bil očividno stekel. Več stražnikov s potegp*Jenimi sabljami je zasledovalo psa iz ulice Barriera vecehia čez trg" Goldoni in Korzo v Staro mesto. V ulici Hibor-go sele se je posrečilo nekemu jftraž-niku psa zabosti- Med be^om jo pes ugriznil pet oseb, ki bodo vse oddane v Pasteurjev zavod, čim se izkaže, da je bil pes res stekel.
S koso. V Orseri pri Poreču sa poklicali zdravnika h kmetu Dodiču, ki je imel v glavo zataknjeno koso, da mu jo odstrani. Dodič se je bil namreč spri S nekim drugim kmetom, ki ga je- nied prepirom udaril S koso po glavi tako, da mu je obtičela v lobanji. Napadalec je pobegnil vendar pa se je posrečilo ga prijeti* Rana, ki jo je dobil Dodič, je zelo nevarna.
Bojevita starka. V Rovinju se je morala zagovarjati v soboto 71 letna Marija Golob in dve deklici, Katarina in Hermina Grobiša, seveda vse tri polnokrvne Italijanke. Starka je namreč strašna prijateljica Sokclov in ko so imeli Sokoli v Pazinu svojo slavnost, se je vedla kakor zbesnela. Pljuvala, vpila in razgrajala je kakor božjastna in ko so jo potisnili orožniki v vežo njene hiše, jo stopila na balkon in se zvirala naprej kakor bi jo lomil krč. Obsojena jo bila samo na 10 K, pa na, ker ja psovala Sokole in drugo narodnost, marveč ker se je ustavljala orožnikom in jih psovala. Obe sestri Grnbisa pa sta bili oproščeni, saj sta se le znašali samo nad Sokoli.
Ladja za dviganje podmorskih Čolnov. Na Reki grade sedaj po načrtih v^ojaSkib inženirjev ladjo za dviganje podmorskih čolnov.
Dnevne vesti.
f LjnhUanske občinske volitve. Kakor se čuje, so volilni Imeniki sa ljubljanske občinske volitve gotovi in se razgrnejo dne &, februarja na mestnem magistratu aa vpogled. Volilni Imeniki bodo razgrnjeni do 17« februarja. Opozarjamo le sedaj vse
soiniStocnike, naj se veni: tatfl sam I ven ko in Slovenka le Sfovenee, ssafc
prida, <
če je
pravil
no vpisan v volilni imenik in naj na tančno pregleda imenike tudi glede vseh svojih znancev. Ietotako je treba pregledati,   če niso vpisane med volilce osebe, ki iz postavnih razlogov nimajo volilne pravico. Reklamacije proti volilnim imenikom bo vložiti pri deželni vladi sami, vendar bo to stvar vodstvo   narodno - na predne stranke že tako organiziralo, da se volilcem   kolikor le mogoče truda prihrani. Od množine reklamacij je odvisno, na kateri dan se raz-ptee volitev. Če ne bo mnogo reklamacij, tako, da jih bo mogoče kmalu rešiti, bo   volitev   v   nedeljo, dne 19. marca, če bo pa mnogo reklamacij, potem bo volitev v nedeljo, dne 2.    aprila.    Pregledovanje volilnih imenikov na magistratu   samem je toliko bolj potrebno, ker bo pač prav malo tiskanih volilnih imenikov prišlo med občinstvo. Za vsak izvod volilnega imenika bo namreč treba plačati — 32 kron-
-4- Katoliški bal   pri deželnem glavarju. Prihodnjo soboto, dne 4. februarja bomo imeli v Ljubljani ne kaj posebnega ■— katoliški bal. Ta bal bo dal deželni glavar plemeniti tSuklje, starešina liberalne »Slovenije«   na   čast — »Dani carjem«. Dr. Tomažič in dr. Mal vabita v Šuklje-tovem imenu ljubljansko obitelji na ta prvi katoliški ples, ki bo v deželnem dvorcu. Razume se samoobsebi da se tega bala udeleži tudi njegova prevzvišenost skof Anton Bonaven-tura.    Ta prodpust bo torej plesala
prav izrazito sadnje ljudsko štetje. Skoraj povsod — v Ljubljani gotovo ni deset slučajev izvzetih — kjer je slovenski mož, ki ima Nemko za ženo, vpisal kot obče valni jezik za oba nemški, kjer je pa žena Slovenka in mož Nemec pa istotako. Otroci so kajpada povsod vpisani kot Nemci. Is tega je jasno razvidno, da Slovenci z mešanimi zakoni vedno izgubimo, ker se dotična rodbina vedno od* tuji našemu narodu in ne le, da je za nos vedno izgubljena, ampak so tudi ti ljudje najhujši naši narodni nasprotniki. To naj vpoštevajo vsi, ki v tem ozira lahko vplivajo na ta ali oni način.
+ Nov papežev ukaz. Papež namerava izdati ukaz, da morajo duhovniki vedno nositi tal ar in da ne smejo obiskovati ne gostiln, ne gle* dalisc. Odredba, da naj duhovniki tudi izven službe nosijo talar, se nam zdi prav primerna in potrebna, kajti danes se zgodi, da časih duhovnika po obleki skoro ne razločiš od kakega fićfirića,
^ + Iz sodne službe. Za avskultan-ta je imenovan pravniški praktikant pri deželni sodniji v Ljubljani Alojzij Hočevar.
— Ljudsko štetje. Ljubljana šteje sedaj brez vojaštva 38.645 prebivalcev in je od zadnjega štetja narasla za 4690 ljudi ali za t&*8*X.
Smrtna kosa. Umrl je po dalj-bolehanju na svojem gradiču Vina gorica pri Trebnjem gospod Ferdo Tomažih o. kr. višji postni kontrolor v pokoju.   V občevanju je
osornih spalnic* iroatilsdčarke in nata- f drugi zakoniki pa izkazujejo pasiv I Ček,   Duhovnik, dr.
Varlea. Nato je zopet odšel, vendar Pa se je kmalu zopet vrnil in za Čel zopet razgrajati Iz strahu pred nasilnežem sta zbežali gostilničar ka in natakarica k neki stranki v prvem nadstropju, med tem pa je prišel ž#* nočni čuvaj, ki je pregnal #osta po policijski uri.
Mesto Poštnina je naraslo od zadnjega ljudskega štetja za '265 oseb in sicer na 1984.
Samopomoč prati draginji. 25. t. m. zvečer je ukradel neznan tat iz nezaklenjene kuhinje A pol oni je Strnsove v Zgornjih Pirničah pet kosov svinjskega mesa.
Prijeta ozmoviča. V nedeljo popoldne je nek krojaški mojster na Starem trgu srečal nekega 201etuega mladeniča, ter ga izročil stražniku, češ, da ima na sebi telovnik, ki mu je bil pred nekaj časom ukraden. Pri uradu je fant izoovedal, da je po poklicu Čevljar, ter da se zove t Fran Mavser in je doma iz Notranjih Goric. Za telovnik je trdil, da mu ga je podaril njegov brat, k: je sedaj v zaporu, slednjič je pa le priznal, da je sam izvršil tatvino. — Včeraj zjutraj je v Kolodvorski ulici stražnik zasači! nekega moža, haš ko je izmaknil
1000 K. Posojilo deželnega stolnega mesta Ljubljane znaša le še K 841 02. Dr. Majaron se posebno zahvaljuje blagajniku g. dr. Šviglju, ker ne mara več prevzeti tega dela, ki je je opravljal celih deset let. Knjižnici se dovoli kredit 400 K. G. nadsv^tnik Mohorič predlaga odboru absolutorij in sledile so nato volitve. Per accla-mationem se je izvolil potem za predsednika g. dr. Majaron. Odbor se je sestavil sledeči: svetnik dr. O. Papež, podpredsednik; dr. Š v i -gel j, dr. Mohorič, glavar Lapa j ne, knjižničar; I. Š k a r j a, dr. Oblak, tajnik, dr. L a v r e n e i č, blagajnik; in dvorni svetnik dr. B a b n i k, dr. J. H r aš o v e c ter dr. Z u c c o n. Sledilo je še posvetovanje o slovanski enciklopediji, nakar je zaključil predsednik zborovanje.
Telovadnega društva »SokoM v Ljubljani občni zbor se je vršil ob obilni udeležbi včeraj v restavraciji »Narodnega doma«. Starosta brat dr. M u r n i k otvori občni zbor in pozdravi vse navzoče. Nato očrta v kratkih besedah društveno delovanje v preteklem letu. Največ pozor-
Berce,
strinja s klerikalnimi načeli, ki za metujejo vsak ples kot pregrešen in nemoralen, ne vemo. Morda veljajo
katoliška načela o plesu samo za Široke ljudske sloje, za klerikalno gospodo samo pa ne. Mogoče pa je tudi, da je dal   škof že v naprej odvezo vsem tistim, ki se bodo udeležili tega katoliškega bala. Ker nismo teologi, ".udi ne moremo vedeti, ako ne obstoji kaka cerkvena določba, ki izrecno dovoljuje ples — seveda samo na katoliški podlagi. To je tembolj verjetno, ker se nihče ne izpodtika uad tem, ako plešejo na primer Marijine device in devičarji,   dočim kličejo duhovniki prokletstvo z nebes, ako priredi plesno veselico kakršnokoli napredno društvo.   Torej katoliška podlaga je tisto čarobno sredstvo, ki pretvarja ples iz nemoralne, pregrešne prireditve v moralno, dopustno in zaslužno, ali ne? Nedavno tega se je vršil v Pragi slovenski bal. Pravijo, da se ta bal ni vršil >na katoliški podlagi«. A vendar so bili v častnem pripravljalnem odboru za ta ples sami voditelji naše klerikalne stranke: dr. Šusteršič in dr. Krek, poslanec Pogačnik in duhovnik dr. Korošec. Kdor tega ne verjame, naj čita pra ško »Union«, kjer se črno na belem bleste imena navedenih klerikalnih voditeljev med prireditelji slovenskega plesa. Zdi se torej, da ^katoliška podlaga« ni več eseneijalnega pomena za katoliški ples. Kaj je potem nierodajno za dopustnost katoliškega plesal Morda nam bosta to zagonetko razjasnila njegova prevzvi šenost gospod škof in njegova pre-svetiost gospod deželni   glavar na sobotnem katoliškem   balu v deželnem dvorcu!
Slovenija jim   je premala! m klerikalcem je Slovenija že preozka in premajhna, ali pa je že iako prenaeioena klerikalnih blag rov, da ie treba klerikalno blago žc izvažati drugam.   Meseca februarja se napoti kru-njarit s klerikalno robo v Dalmacijo dr. Lampe, Dne 14. in 15. februarja bo mož prodajal svojo modrost v Splitu, če bo pa kaj te svoje modrosti prodal, to je drugo vprašanje. Nam se zdi, da je dalmatinski imet prebistrega razuma,   da bi se dal voditi za nos od takšnih ljudskih osrečevateljev, kakršen je dr. Lampe.
-r- Ljudsko   štetje v Ljubljani.
Minister notranjih del je izpolni! svojo, v posla tiski zbornici dano obljubo in je izdal na politične urade ukaz, da morajo strogo revidirati pole o ljudskem štetju. Ta ukaz se mora izpolniti tudi v Ljubljani, zakaj v Ljubljani so Nemci na stotine in stotine slovenskih poslov in uslužbencev zapihali kot Nemce, dasi niti nemški ne znajo. Ti ljudje so s tem ljudsko štetje falsificirali in mestni magistrat ima dolžnost, da vse take -lučaje preišče.
-f- Kako se fabrici rajo Nemci. Kasinofotograf Frohlich je vpisal ?ri ljudskem štetju svojo deklo, ki še nemški niti besedice ni umrla, za Nemko. Sodni paznik Skobe, ki je dučajno rojen na Gor. Štajerskem, a so njegovi starši doma z Dolenjskega, ima za ženo Slovenko. To ie vpisal za Slovenko. A svoje tri otroke, tudi tistega, ki je star dva meseca, pa vse za Nemce, dasi govori žena z njimi samo slovensko, on pa tudi.
Mešani   zakoni   In ljudsko
je Pran Faselj, 39 let star, pristojen v Lukovico, stanuje pa v Mostah. Možakar je imel pri sebi tudi večjo vsoto denarja. Oba so izročili okrajnemu sodišču.
V znamenju alkohola. Predvčerajšnjem sta si bila na Cesarja Jožefa trgu v lase skočila nek okajen delavec in nek prodajalec peska. Obdelovala sta se s pestmi toliko časa, da je prišel na pozoriš^e stražnik in oba pretepača od vedel za omrežena okna.
Begunke. Nekemu dimnikarju je zadnje dni ušlo z dvorišča na Emon-ski cesti št. 31 pet črnih kokoši, za katero se še ne ve kam so zašle.
Delavsko sribanje. Včeraj se je z južnefira kolodvora odpeljalo v Ameriko 30 Macedoncev in 35 Hrvatov.
Izgubila je ga. Minka Hanuševa kukalo. — Šolska učenka Greti Vr-hovščičeva je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — G. Ivau Perko je izgubil zlat ščipalnik. — Gospod Oroslav Pematovič je izgubil tri ključe. *— Mizar Ivan Avbelj je izgubil zlat obesek.
Narodna ohromilo.
Planinska podružnica D. C. M. je
bila pred nedavnim časom ustanovljena, bodoče dneve pa bode dala rrve znake svojega obstanka s prireditvijo domače, skromne veselice! Sveza in bistra voda iz *>Škratovke<; naj ji služi liki, sveža »hypokrenem in vsi baje iz > Škratovke« vzdignjeni pii-sotni in odsotni Planinčani ji kličejo iz dna kraškega ^rea navdušeni: »Vi-vat, crescat, floroat!«
Društvena naznanila.
Glavna skupščina društva »Pravnik«. Včeraj se je vršila v »Narodnem domu« glavna skupščina društva »Pravnik«. Predsednik, gospod dr. Majaron. je podal kratek pregled o društvenem delovanju in posebno o svojem trudu pri pravosodnem ministru in viŠjesodncm predsedniku v Gradcu glede dopusta g. Regallvju, za kar si izprosi dovoljenje skupščine, da jima pismeno izrazi zahvalo skupščine. Nato sta po-varno hoditi po gnječi in med ž)vino I ročala tajnik g. dr. Stojan in blagaj-in vozovi v šolo. Pametno bi bilo, da I nik g. dr. Švigelj ter knjižničar go-se uvede ta prememba za vse ljudske I spod Lopajne. Tekom leta 1910 je šole, tudi za deške. I društvu »Pravnik« pristopilo devet
Neprevidnost ali zlotmost? Iz I novih članov, odstopilo pa jo 7 čla-Karmelja se nam piše: Dne 23. janu- | sm. Društvo šteje sedaj 205 rodnih
z nekega mlekarskega voza pločevi- I nosti je obračalo na telovadbo. Oroe-nasto posodo mleka. Izpovedal je, da | nja 1. župni zlet, celjski zlet, itied-
tndi klerikalna gospodu. Kako se to | bi! izredno ljuboznjiv ter vesten in
nad vse. marljiv uradnik in veščak v svoji stroki. Bodi vrlemu možu časten spomin!
Nezgoda. *2o\ t. m. je spodrsnilo pomočniku Jakobu iiregoriuu v tukajšnji klavnici z nožem v roki in se težko poškodoval na levi roki. — V Trbovljah je odskoči! kos premoga delavcu Alojzijo Jermanu v glavo in mu težko poškodoval levo oko. — Ko je nakladal posestnik Franc Rupnik iz Godoviča v srozdu les, mu je tram zdrobi! en prst na desni roki. — 17-letni posestnikov ?in Ivan Anži5 je hotel doma to dni razkladati z nekega voza, pri tem pa mu je spodrsnilo m si je zlomil desno nogo.
Litijska dekleta prirede v soboto, dne 11. februarja v gostilniških prostorih pri »Oblaku« plesni ven-ček, čigar dobiček je namenjen v dobričine namene. t
Mogoče. Na Grmu, deželni kmetijski šoli pri Novem mestu, se prodaja za stavbe prostor, ki je služi! do-sedaj sadjarstvu. Morda bi bilo bolje, da ostane posestvo kmetijske šole ue-razkosano, kakor da -»e polagoma deli in prodaja kos za kosom. Mogoče je tudi, da je sedanje prodajanje stav-biše v kaki zvezi z dvomljivim deželnim gospodarstvom in se prodaja zemlja, dosedaj namenjena sadjarstvu, radi finančne stiske, porojeue iz zavoženega deželnega gospodarstva, po krivdi razsipnega deželnega mlinarja in pohlevnosti mlinarjev!h kimavcev.
Sejmski dnevi šolskega poduka prosti. Pristojna šolska oblast v Novem mestu je ukrenila, da bodo imele učenke na dekliški ljudski šoli ob dnevih velikih sejmov pouka prost dan in da se poduk nadomesti potem vselej prihodnji čotrtek. Ta ukrep pozdra%ljamo, ker osobito različni obrtniki in kmetje ta dan deklico zelo rabijo doma, za učenke prvih dveh razredov je pa ta dan naravnost ne-
ar}R so delali v Marij nem rovn v Karuielju premogokopi Ivan Kožar, France Gorrnc in Vincenclj Mevžel iz Boštajna. Zavrtali so v premog, nasuli v luknjo smodnika, zabili na-vrtano luknjo in zažgali, toda smodnik se ni užgal. Ko so nekaj časa ča-
ri a nov in enega častnega člana. Društveno glasilo »Slovenski Pravnik« se razpošilja v 417 izvodih. Zbirka zakonov je dobila prirastok s VII. zvezkom: »Osnovni državni zakoni« okrajnega glavarja g. Štefana Iapajneta in VI. zvezkom: zakonov
kali, so hoteli s svedrom zopet izvr- I o uespornem sodstvu g. dr. E. Vol-tati smodnik, namesto da bi bili prav I čiča. E. Volčič je priredi! tudi dopol-blizu tam drugje zvrtali in vse sku- I nilo k IV. zvezku. Za knjige je izdalo paj razstrelili. Gorenc in Kožar sta I društvo 10.000 K. Deželni odbor ne spravila iz luknje žc precej smodni- I odgovori na prošnjo društva v svrho ka in ga položila pred luknjo. Tedaj | izdajanja knjig in mestni magistrat
zletno   tekmo in konstatira z veseljem, da je doseglo povsod lepe uspehe. Društvo je bratsko stalo na strani »Sokola« na Viču in prvemu sokolskomu društvu na Koroškem »Sokolu« v Borovljth, kateremu je prepustilo   glavno   telovadno orodje v vrednosti 800 K. Spominja se nato umrlih bratov   Ivana Kocjana, Jurija V e r o v š k a, Jerneja   B a -ho v e a, Hinka Magistra, Franca Lovšina in Mil. Levstika, na   kar   se   vsi   navzoči v znak so-žalja dvignejo raz sedeže. — Potem omenja, da so vse prireditve dobro uspele in se zahvali vsem, ki so k temu   pripomogli,   kakor občinstvu, ženskemu telovadnemu društvu, kakor tudi naprednemu časopisju, ki jc društvu vedno slo na roko. Nato da besedo br. tajniku.   Ker je br. Rogelj nedavno odložil tajništvo, poda poročilo njegov namestnik br. Kan-dare. Društvo ima 408 rednih in 14 častnih članov. Imelo je 11 odborovih sej, pri katerih je bila udeležba vedno povoljna. Omenja nato razne prireditve, kakor inaskarado, kresno veselico ter s to združeni I. zlet »Ljubljanske sokolske župe«, ki je stopila dne 8. maja v življenje. Društvo je imelo svoj »Miklavžev« in »Silvestrov večer«. LTdeležilo se je po deputaciji otvoritve sokolskega doma v Tržiču in korporativno otvoritve sokolskega doma v Zagorju ob Savi. Udeležilo se je raznih prireditev bratskih   sokolskih društev in spremilo korporativno   k    zadnjemu počitku zgoraj omenjene brate. Sledi poročilo načeln. br. Drenika: Telovadilo je preteklem letu 761krat v 1522 urah, v 2 oddelkih, 83 članov, naraščaj in do sklepa šolskega leta učenci in dijaki   pod   vodstvom vaditeljskega zbora, ki šteje 15 članov. Najboljši obisk    telovadbe je bil ob župnem zletu   od   strani članstiva (40); od strani naraščaja pa 43 na uro. Telovadci so sodelovali na župnem zletu v Ljubljani in zveznem v Celju, razume se pa tudi pri vseh prireditvah Ljubljanskega Sokola z prav častnim uspehom. Zveznih tekem se jc udeležilo iz društva 15 tekmovalcev in sicer po ena vrsta v višjem in nižjem oddelku ter trije posamezniki. Obema vrstama je bila prisojena tretja cena.   V višjem oddelku je bil prvi brat   Thaler,   član ljubljanskega »Sokola«. — Iz poročila blagajnika br. S k a 1 e t a   posnemamo,   da je imelo društvo v preteklem letu dohodkov   K   13.052-66   in izdatkov K 11.30111, torej prebitka K 175155. Brat B a r 1 e kot preglednik izjavi, da je našel vse v najlepšem redu ter predlaga   blagajniku kakor celemu odboru absolutorij, kar se tudi *godi. Nato konstatira br. dr. M u r n i k, da je preteklo 25 let, odkar je brat Skale   društveni   blagajnik. Poudarja, da je svoj posel vršil z vso
Zupano in B u p n i k; namestniki pa: De v, M i k o ž in K a n d a r e. Pregldedovalca računov: br. B a r 1 e in br. Fink; praporščak Miha Ve-r o vš e k. Nato se še izvolijo delegati za občni zbor »Ljubljanske sokolske župe« in »Slovenske Sokolske Zveze«, nakar zaključi br. starosta občni zbor.
Sokolska šapa »Ljubljana I.« priredi za vaditeljske pripravnike in starejše telovadce župnih društev šest nedeljski župni vaditeljski tečaj. Tečaj se prične v Četrtek, 2. svečana, dopoldne ob pol 10. v telovadnici »Sokola I.« — V strokovno naobra,-ženih vaditeljih je moč in napredovanje naših društev in vsega sokolskega gibanja. Vaditeljski zbori in odbori, porabite priliko in skrbite za vaditeljski naraščaj! Naj ni društva, niti odseka v župi, ki bi ne poslalo vsaj 1 do 2 rednih bratov v ta tečaj!
Društvo za zgradbo In vzdrževa« nje sokolskega doma telovadnemu društvu »Sokol L« v Ljubljani ima svoj II. redni občni zbor, ki se vrši dne 7. svečana t. 1., zvečer ob 8. v gostilni br. Zupančiča, Ahaci jeva cesta štev. 15.
Veliki lovski ples. Naznanja se slavnemu občinstvu, da se dobivajo vstopnice pri g. Schwentnerju v Prešernovi ulici, pri ge. Cešarkovi v Šelcuburgovi ulici in v restavraciji »Narodnega doma«. ,
»Slov. lovsko društvo.«
Občni zbor »Sokola na Viču« se vrši v nedeljo, dne 5. februarja ob 10. dopoldne v restavraciji pri Bo-bencku na Glincah. Dnevni red: Poročila posameznih funkcijonarjev in volitev novega odbora. K obilni udeležbi vabi odbor.
Trgovsko izobraževalno društvo v Trst o priredi dne 4. februarja v »Narodnem domu« velik trgovski ples.
Prosveto.
Slovensko deželno gledališče. V
četrtek, na Svečnico bosta dve operetni predstavi in sicer ob 3. popoldne Kal mano va vojaška opereta »Jesenski manever« (izven uhonne-men ta; za lože par) ; zvečer ob pelu Š. pa Fallova opereta »Ločena žena«. — V soboto Schillerjeva -Marija Stuart« (za par).
Slovensko gledališče.   V nedeljo se je vprizorila prvič v sezoni opereta »Ločena žena«, ki jo vzbudila v lanski sezoni, kar največje zanimanje. Da jc izvrstno delo ta opereta priča   popolnoma   razprodana hiša brez najmanjše reklame. Na novo je bila zasedena naslovna vloga po gdč. Thalerjevi, ki je pela lansko leto v tej opereti ribičevo ženo.   Ne vemo, kateri bi dali prednost ali lanski gdč. Lwovi ali gdč. Thalerjevi. Eno je pribito, Thalerje va je v tej vlogi bolj razumljiva, zna jo boljša udejstviti. Bili smo v resnici očarani spričo graei-joznosti in elegance, s katerima je izvedla to krasno vlogo. V pevskem ozi-ru je zadostila popolnoma, njene toalete so redkost, ki čudovito učinkuje. Ribiča in njegovo ženo sta dobro naredila g. Drenovec in gdč. V. Danilova. Omenimo naj še, da jc briljirat g. Iličič, dobro mu je drugova! g. Povite, izborna v maleukosti sta bila g. Bohuslav in Bukšek, za katerima pa ni zaostajal g. Skrbinšek. Zbor je bil na mestu in v celi vprizoritvi se je videla nenavadna razposajenost vseh sodelujočih, kar je   pripomoglo do najboljšega uspeha. Ce bi bil slišal g. Czajanek muzikalni part lansko leto pod vodstvom g. Tallicha, bi se bil brezdvomno potrudil, obdržati ga na isti višini, tako pa je zaostal orkester daleč za lanskim. To je vse, kar imamo opomniti k   letošnji vprizoritvi »Ločene žene«.
Od borova seja »Matice Slovenske« dne 25. januarja 1911. Predsednik se spominja pokojnega Matičnega sot rudnika prof. A piha, ki je zadnja leta na temelju arhivnih raziska-vanj pripravljal zgodovinsko delo o kmetstvu za Marije Terezije in Jo-
žefa II. Dne 3. decembra je »Matica« vstrajnostjo in požrtvovalnostjo ter I priredila Pleteršnikov večer, dne 11. predlaga, da se mu v znak priznanja | decembra   pa   Vrazovo akademijo.
pristopi Mevže! z gorečo rudarsko svetilko in jo postavi prav blizu smodnika na tla, tako da se je smodnik užgal. Vsled tega se je užgal tudi smodnik, kar ga je ostalo v navrtani luknji in sc je izvršila razstrelba. Kožarja in Gorenca so poškodovali koščki premoga, ki jih je razstrelba
zahteva nazaj svoje brezobrestno posojilo. G. Regallv pripravlja slovensko izdajo »Občnega državljanskega zakonika«. Teh del sta se udeležila tudi g. nadsvetnik Kavenik in svetnik dr. Volčič. Društvo je priredilo v minulem letu tri predavanja in si-
izkaže najvišja čast, ki jo more nuditi društvo, to je, naj se ga imenuje častnim članom. Temu je sledilo burno, dolgotrajno ploskanje, nakar je bil predlog soglasno sprejet. Brat Skale se zahvali za izkazano mu čast in poudarja, da je vsikdar z veseljem delal za društvo in da bo tudi v bodoče storil, kolikor je v njegovi moči. Nato predlaga podstarosta brat dr.
Predsednik zahvaljuje vse poedince in društva, ki so pomagala pri de-cemberskih prireditvah, zlasti pa »Glasbeno Matico«. Na sestanku zastopnikov jugoslovanskih kulturnih društev dne 10. in 11. decembra jo »Matico« zastopal predsednik. (Ustanovila se bo zveza jugoslovanskih kulturnih društev.) Komunike o sestanku izide v tisku. Dne 22. januarja je predsednik »Matico« zastopal na izredni skupščini »Matice Hrvaš-
cer so predavali gg. okrajna sodnika vrgla, pa tudi opečena sta oba tako, I dr. Mohorič in dr. Dolenc ter g. sod-
da so ju morali odpeljati v bolnišnico J ni svetnik Milčinski. Odbor je pred- I W'i n d i s c h e t, naj se od letošnjega usmiljenih bratov v Kandijo. Mev- I loiil deželnemu odboru spomenico za- I prebitka da 300 K na račun za oder,
žel je stal toliko na strani, da se mu j stran vpisovanja slovenskih imen ka- I 1000 K se prida stavbnemu zakladu, j ke«,"kjer~se jesprejela stvarna sponi prav nič zgodilo. Razširjena pa je I taslralnih občin in se je o tem raz- I ostalih 451 K pa prenese na letošnji I jitev »Matice Dalmatinske« z »Mati-govorica, da je Mevie! iz hudobije, I pravljalo v deželnem odboru.   Dru- I račun. Se sprejme soglasno. O stavb- § co Hrvaško«, in na konferenci, ki se oziroma vsled razposajenosti in lah- I šrvo je imelo K 3951*83 dohodkov in j nem zakladu poroča   br. Franke, komišljenosti nalašč provzročil raz- j K &*>74-40 izdatkov, tedaj ima prebit- I Znašal je koncem 1. 1909 K 32161)3, strelbo, kar je seveda zelo obsojati, j ka K 377-43. Društveno premoženje I v 1. 1910 pa je narasel na K 4299 06.
Po policijski nrt 20. t. m. je po- I izkazuje aktiv K 5079*93, pasiv pa I Slede volitve. Z vzklikom se volijo pival neki posestnik v Ložu v gostil- I K 4255*90. Posebna ustanova za iz- I starosta br. dr. M u r n i k in podsta-ni Frančiške Baraga. Ob 11. jo odšel I dajanje zakonikov ima aktiv 2283 K I rosta br. dr. W i n d i e e h e r. Isto-o polnoči pa se je zopet vrnil. Ker je I 23 vinarjev, pasiv ni. Občni držav- I tako se izvoli načelnikom br. Dre-štetjcl Kolikega pomena in važnosti I bila gostilna že zaprta, je trkal na I Ijanski zakonik izkazuj* pasiva v j n i k. V odbor se izvolilo sledeči /ta slovensko narodnost je zahteva, vrata in zahteval, da se mn odpre. I znesku 100 K. Državni oeno^rniiako- I bratje : Skale, Kostnapf el, da Slovenec jemlje v zakon  le Slo- 1 Ker mu niso odprli je pobil šipo na 1 ni  izkazujejo prebitek  K 166t>W, ' Franke,    Burgstaler, Me-
je vršila po skupščini, in sicer l. o čistoti hrv. književnega jezika, 2. o knjižarskih prilikah (sprožila se je misel o ustanovitvi posebne knjigarne, ki bi služila jugoslovanskim književnim društvom). »Matica Slovenska je želela po zgledu drugih slovanskih centrov s primerno prireditvijo proslaviti spomin Tolstega, a nI bilo  odziva,  kakor sploh nehatere
skrvraska društva, oair. orgn.nizaciJB na primerne pozive ali predlogo niti ne odgovarjajo. — Iz gospodarskega odseka:   Plačalo  je  za  leto 1910 :J905 članov. Letnina znaša K 15.844 14 vinarjerv; za društvene knjige je -Matica« izdala K 13.739-88. Dosedanji deficit je ves poravnan. Članarina je po pravilih 4 K;  z dvekronskiini člani,   ki   bi   dobivali le leposlovne tajige, bi »Matica« prišla v neprilike in oškodovala znanstvene publikaci-,ie» — Ir« znanstvenega odseka: Izdelovanje načrta za glasbo v jugoslovanski    Enciklopediji jc Zveza slovenskih pevskih društev poverila artističnemu   odseku »Glasbene Matice«. Na sestanku geografov in priro-dopiscev se je sklenilo v Enciklopedijo sprejeti tudi »species«; na sestanku pravnikov se je naglasalo. da je treba statistiko razdeliti po strokah in načrt   za   pravo izpopolniti ozir. izpremeniti. O vseh teh načelnih vprašanjih je »Znanstveni odsek« sklepah dne 23. januarja v prisotnosti in ob sodelovanju predsednika .Jugoslovanske Akademije znanosti, P. Sin ič i k lasa, in gg. prof. dr. Josipa ^ilovica in dr. Mavrica iz Zagreba. Abecedarji za manjše članke, zlasti biografije, ki bodo za mnogo strok bistvo Enciklopedije,   so   deloma že sestavljeni. Srbi so z delom po priliki tako daleč kakor Slovenci. Težave, ki so nastale med Bolgari, se bodo   oči vi dno   poravnale.   — Iz umetniškega oddelka:   Poroča se o dosedanjih   pripravah za študije o slov. hiši, ki jih slavni »Rudolfinum« po pravici smatra za svoj delokrog, o   umetniški topografiji slov. dežel, ki jo je »Matica« prepustila »Društvu za kršč. umetnost«. »Matica« »k> "»Deželni umetniški svet« poprosila podpore za izdajanje »Umetniškega Kola«. Poziv »Lade« na jugoslovanski kongres je prišel pozno in brez določenega dnevnega reda. »Matica«   je   publicirala   poziv poljske »Rzezbe«  (Kiparstva)  na udeležbo pri kiparski razstavi v Krakovu.
M sodišča,
Kazenske obravnave  pred deželnim sodiščem.
Obravnava radi radovljiške afere.
Včeraj se je vršila razprava proti Ivanu Kleindienstu iz Radovljice obtoženemu po § 335 kaz. nek. radi pregreška težke telesne poškodbe, povzročene na Petru Praprot-niku, uradniku »Posojilnice* v Radovljici.
Zastopnik Praprotnikove vdove je bil dr. Oblak, zagovornik obtožencev pa dr. Furlau. Predsednik sodnega senata, dvorni svetnik Pa j k je prečital obtožbo, ki se glasi približno tako-le: Dno 26. marca 1. 1. so ^tali pred Lectarjevo gostilno profesor Prane Dolžan, učitelj Fran Oros in pokojni Peter Praprotnik, da bi počakali procesijo, ki naj bi šla vod mimo. Pridružil se jim je tudi Ivan Kleindienst, ki pa se je s Praprot nikom kmalu sporekel in slednjič tega rako udaril, da je z vso *>ilo padci vznak na kamniti ilak. Vsled udarca je dobil Praprotnik take poškodbe nu očesu in nosu, da so te pozneje povzročile tudi krvavenje v možganih, kar je povzročilo slednjič tudi ^mrt. Obtoženec je priznal, da je Praprotnika udaril, pripomni pa, da ni mo-jroče, da bi vsled tega umrl. Znano pa je že iz prejšnjih časov kako *:na Kleindienst. ki je pravi hrast, udariti. Tako je udaril 1. 1904 nekega n«>-^ta- da se je ta nczavesten zgrudil, leta 1906 je udaril nekega voznika tako, da mu je na večiii krajih glave prebil kožo. Ka/novan je bil zalo z iflobo Ln z naporom. Nadalje je vzročua zveza udarca ln smrti pokojnikovo evidentna, ker je istega po udarcu vedno hndo glava bolela, nadalje ker je večkrat potem idjuval ia ker je imel božjastne napade. Dokazano jc nadalje, da je imel Praprotnik že prej bolezeu »meninjptie«, katera je pozneje na pokojnika v toliko vplivala, da jc bilo pogreba le majhnega udarca, ki bi povzroči <mrt pokojnikovo. (Tdarec"pa, ki mu ga JO prizadejal Kleindienst, jc bil tako silen, da bi bil lahko provzročil '•elo smrt krepkega in zdravega cio-veka. Krivde KleindienKto tedaj nI mogoče ugovarjati.
Po prečitanju obtožbe se zasliši obtoženec sam. Pravi, da so Icritičnc-jra dne korakali mimo L^etarjeve gostilne »Orli« in ko jih jo Praprotnik zagledal, je rekel proti njemu: >Cuki so že zbrani, Kdaj ta* po ti oblekel svoj kroj?« To, pravi da ga je tako razburilo, tla j<? zasoli* Praprot-niku klofuto, ki pa jc bila čisto navadna (seveda njemu sc je zdela navadna) in misli, da je izključeno, da bi bil Praprotnik radi tega umrl. Pravi tudi, da je možno, na je P5NI-urotnik kje drugje dobil poškodbo, ki bi bila provzročila njegovo smrt.
Nato predlaga obtožencev zagovornik dr. Furlau novo pričo, ki <iaj bi potrdila, da je Praprotnik še Ifati dan, ko je dobil od Kleindiensta udarec, padel po stopnjieab, ko je šel od dT.J^krrška, ter da je z glavo treščil
ob zid. Nadalje predla** tudi. naj sodišče sklepe o tem, če ostane zadeva pred dešemim sodiščem, aH če pride pred poroto, ker se gre za slučaj v popolnem afekta, ali pa za slučaj pri katerem tangira sov rasen namen. Pravdništvo da sodišču na prosto voljo, da o tem odloči. Senat sklene o tem pozneje razpravljati, ko se bo zvedelo, če jo pokojnik umrl na posledicah udarca, ai padca po stopnicah.
Nato ee zaslišijo priče. Priča Franc Dolžan, c. kr. profesor potrdi obtožbo, pristavi pa še toliko, da se je Kleindienst po storjenem dejanju bahat z besedami: »Kar je iskal, to je našel.« Nadaljna priča učitelj Fran G ros pravi, da obtoženec takrat ni bil razburjen in da je bil udarec tako močan, da je Praprot niku šele proti večeru dr. Jelovšek komaj Ustavil kri. Pokojnikova žena Helena Praprotnik, zaslišana kot priča, izpove da se je njen mož opotekajoč vrnil domov iu da je bil že takrat tako slab, da se je bilo bati za njegovo življenje. Tudi je po kritičnem dogodku bi ju val in do svoje smrti tožil, kako zelo ga boli glava, ter imel tudi božjastne napade. Druge priče izpovedo, da je bil Praprotnik vseskozi zmeren in ne alkoholik, kakor to trdi dr. Vo-ves. Nato se prečita mnenje graške medicinske fakultete, ki pravi, da je Praprotnik trpel na hemoragičnem vnetju trde možganske mrene in da je vsled tega udarec vplival smrtonosno. Na to izpove priča Ivan Novak, ki je bil takrat pri dr. Jelovšku v službi, da je res videl Praprotnika, ko se je po stopnicah opotekal in se zaletel v zid. Dr. Jelovšek in dr. Vo-ves izjavita, da ni izključeno, da tudi to dejstvo pri takratnem bolnikovem stanju, ni nanj smrtouosno vplivalo. Dr. Oblak predlagt še zaslišanje dr. Bleiweisa, ki je tudi v kritičnih dneh zdravil Praprotnika, ki ni nikdar kakemu zdravniku omenil tega zaleta v zid. Dr. Neuberger stavi predlog, da se zasliši Še enkrat graška fakulteta, o tem če je mogoče, da je vsled tistega zaleta v zid nastopila smrt.
Sodišče po daljšem posvetovanju obravnavo vključi ob 1. uri po-popoldne. Dr. Oblak se pridruži temu predlogu posebno zato, ker so di. Plečnik in dr. Schuster in dr. Voves od med. fakultete tako desavouirani kot zvedenci, da je nemogoče polagati kake dokazilno moč v njihovem nmenju.
30. t. m. ob 4. popoldne se jc vršilo nadaljevanje razprave proti Ivanu Kleindienstu. Sodišče je zaključilo dokazovanje, na kar se je državni pravdnik dr. Neuber^er oglasil k besedi. Govoril je približno tako-le: Današnji slučaj je tak, da se kaj redko-krat pripeti. Od strani obtoženca lahko rečemo, da se gre tu le za nakljnč-bo. Vendar pa je obtoženec tudi za to naključno odgovoren. Dejstvo je, da je Kleindienst močno udaril Praprotnika, tako. da je najmanj kriv prestopka po § 411. Nastane pa še vprašanje, če je to zakrtviln Praprotniko-vo smrt. Čudno jc namreč to, da ako-ravttO je imel Praprotnik prej bolezen meningitis, ni pred udarcem nikdar tožil o kakih bolečinah v gin vi, po udarcu pa je vedno tožil o bolečinah, kar je seveda umljivo, vsled krvavenja, ki je po udarcu nastalo \ možganih. Vsled tega je bil gotovo tudi omamljen in tedaj vzročna Zveze med dejanjem in smrtjo vsled padea po stopnicah ni pretrgana, ker če bi ne bil takrat omoten, bi gotovo tudi ne bil padel po stopnieah. Jasno je pa tildi, da .jc imel obtoženci* namen Praprotnika tako udariti, ker sc je potem šc bahal z besedami: »Kar jc iskal, to je dobil«. ČJc pa slavni sodni ♦rlvor ni mnenja, d<T jc obtoženec imel n«ixKm. potem naj sodi sam.
Sledi govor dr. Oblaka, \wSstO|a%l-ka vdove Praprotnik. Vzročno zvezo dokazovati bi bilo odveč, ker je to že storil g. državni pravdnik. Omenim le to, da če bi bil pokojnik tudi padel po stopnicah, jc vzročna zveza še vedno podana, kakor je že g. drŽava! pravdnik omenil. Toda jako dvomljiva je izpoved priAe Novaka, ki se v zadnjem momentu citiran pred sod-nijo komaj spominja ,kaj se je zgodilo pred enim letom. Poleg tega ranjki Praprotnik proti nikomur niti z besedico ni omenil, da je padci ik> stopnicah, kar bi bil gotovo vsaj svojemu zdravniku povedal, če bi bila poškodba količkaj tehtna. To ravno dokazuje, kako malenkostna jc morala hiti poškodba, če jc že sploh bila katera. Brezdvomno je tedaj, da je smrt provzročil udarec, ne pa padec po stopnicah. Predlagam tedaj, da se obtoženec postavno kaznuje, vdovi pokojnika pa uaj se prizna mesečna renta 120 K. Nato govori obtožencev zagovornik dr. Furlan.
Ob 5. uri gredo sodili;i i posve tovalnico. Po četrturnem posvetovanju raaglasi predsednik sodbo. Ivan Kleindienst je kriv prestopka po 8 411. in se obsodi na 14 dni zapora, poostrenega z enim postom in enim trdim ležiščem. Da bi bil zakrivil prestopek po § 335. se sodišče ni moglo prepričati.
.i
JVCtla
— Canapteje v Rasi ji. V Rusiji je bilo koncem 1. 1910. 1817 periodičnih časopisov. V Petrogradu samem jih izhaja 472. Izmed 1317 časopisov, ki izhajajo v Rusiji, jih je 1347 ruskih, 197 poljskih in 68 nemških, ostali listi se tiskajo v letskem, hebrejskem in armenskem jeziku. Izmed teh listov jih je 705 političnih, 197 oficijal-nih in 193 cerkvenih. Nič manj, kakor 934 listov je pričelo izhajati šele pred Šestimi leti. V celem *e more samo 10 listov postaviti, da izhajajo še več kakor 100 let. Najstarejši list so »St. Peterburgskija Vjedomosti«, ki izhajajo še 185 let.
e stvori.
♦ Demonstracije anarhistov.
11.000 anarhistov je demoustriralo v nedeljo zvečer v Ne v Torku. Korakali so pojoč marzcljezo čez Broad-way k nekemu zborovanju, na katerem so različni govorniki v ostrih besedah obsojali zadnje justifikacije na Japonskem. Po zborovanju so hoteli anarhisti k japonskemu konzulatu, kar pa je preprečila policija, ki je tudi več voditeljev zaprla
♦ Potres in vulkanski izbruh. Iz Vjernija se poroča, da so čutili včeraj zjutraj ob 5. zopet hud potresni sunek, kateremu je sledil potres, trajajoč celih 10 sekuml. — Iz Mauille pa prihajajo grozovite vesti o izbruhu nekega ognjenika pri Tnalu. 20 milj naokrog pada kamenje in prah in pepel. Ljudje zapuščajo svoje do-move in beže v trore. Dvajset ljudi je poginilo v žarečih tokih lave.
♦ Kuga v Aziji. Še vedno razta-ia kuga po vzhodni Aziji z vso močjo. Samo na severu, izvzemši Santung se je zdravstveno stanje nekoliko izboljšalo. Tekom zadnjih 48 ur je umrlo v Charbinu 40 oseb, med njimi en Evropejec. V kitajskem delu mesta je umrlo 149 oseb.
Telefonsko ln Uro!« porama.
Časopisje o Aehrenthalovetu ekspo-seju.
Dunaj, 31. januarja. Vsi avstrijski, nemški, francoski in italijanski časopisi se bavijo z včerajšnjim Aehrentbalovim efcsposejem. Zlasti hvalijo dunajski listi njegova izvajanja, edino današnja »Zeit« se je ojnnačila poudariti, da je prememba v vodstva nujno potrebna. Sadovi aneksijske politike Aehrenthalove so za nas že prešli, ker Aehrenthal ni znal porabiti političnega položaja. Nemški listi v Reichu so z Aehrentbalovim eksposejein zelo zadovoljni, samo »Vossische Zeitung« zatrjuje, da nekateri stavki Aehrentbalovegra Govora najbrže provocira jo novo kampanjo glede potsdamske entrevi-je- Tudi francoski listi se bavijo z zadnjim stavkom v eksposeju. v katerem govori Aehrenthal o padajočem |k)litičnem barometru. Francoski rtadl je ta stavek v eksposeju jako dobrodošel, ker hoče tudi francoska vlada /ah te vati veliko vsoto za vojaštvo.
Novi predsednik »Poljskega kluba«.
Dunaj, M* januarja. Mesto dr. (ilombinskega, ki je postal železniški minister, bo izvoljen za predsednika »Poljskega kluba« dr. Ko«zlow8ki. Dr. Ko/lowski je predsednik vojnega Pijanka To mesto bo sedaj odložil in bo za predsednika tega odseka izvoljen Petelenz.
Adresa hrvaškega sabora.
Zagreb, SI« januarja. V današuji seji se predloži saboru adresa saborske večine na kralja, V adresi se naglasa čustvo udarnosti, zvestobe in spoštovanja do vzvišene vladarjeve osebe. Nadalje se poudarja,' da je redno delovanje hrvačkoga sabora mogoče le, ako se odstranijo diference, ki obstoje med Hrvaško in Ogrsko v vprašanju nagodbe. Opozarja se vladarja, da je svoječasno obljubil sklicanje hrvaško - ogrsko regnikolarnih depm taci j, ki bi naj izravnalo med Hrvaško in Ogrsko obstoječa spore. Adresa zahteva zlasti, da ostaneta §§ 65. in 66., ki se tičeta integritete hrvaškega ozemlja, v nepokvarjen^ svoji čistosti, in se ostro pritožuje prot* žetoničarski pragnmtiki, ki se proglaša za proti nagodbeno; V adresi se nadalje terja reforma občinskega reda in razširjenje občinske avtonomije.
Češki    akademiki   ia vseučiliika stavka v Krakovu.
Praga, 31. januarja. Češko dija-Štvo namerava pričeti z dnevno stavko, da minifeatuje za štrajku joče poljske akademike v Krakovu. Rektor jc povedal vsak shod na vse-nčiliši. . Večina češkoga dijaštva je proti splošni stavki, zavzema pa ee za to, da bi se priredil velik shod, na katerem .ki se naj v ostrih reeoluei-
lan zavzelo stališče naeproti dogodkom v Krakovu.
Dijaški štrajk v Krakovu.
Krakov, 31. januarja. Na univerzi vlada mir. Vrata univerze so zaprta v notranjosti pa delajo mizarji, da popravijo razbite klopi in razdejana vrata. Akademični senat je sklenil, da ne odneha niti za las iu da ne prekliče disciplinarnih kazni, katere je bil izrekel, nad nekaterimi dijaki.
Lvov, 31. januarja. Snoči so se vršila tu velika zborovanja naprednih dijakov glede štrajka. Štrajku Bo se pridružili tudi rusinski dijaki in se štrajk ne razteza samo na vseučilišče marveč štrajkajo tudi dijaki ua tehniki. V bližini vseučilišča m tehnike je pripravljeno vse polno policije.
D lega i jc
Budimpešta, 31. jai.uarja. Zunanji odsek delegat*i* e imel danes dopoldan ob l/4ll. se.o, na kateri je kriti koval delegat dr. pl. Grabmaver v dolgem govoru včerajšnja izvajanja dr. Kramara ter jih skušal v vsem svojem obsegu ovreči. Za Grabni ayer>m je govoril poljski delegat vitez Kozlowski, ki se je havil pred vsem z včerajšnjim govorom zunanjega ministra Aehrenthala ter rekel da presoja Ar^renthai situacijo preveč optimistično, dočim jc dr. Kramar preveč pesimističen.
Obstrukcij«   v   peštanskem parlamentu?
Budimpešta, 31. januarja. Vsa znamenja kažejo na to, da namerava opozicija pričeti obstrukcijo proti banč. predlogi. Vlada hoče to predlogo umakniti in jo nadomestiti z re-krutno predlogo. Toda tudi proti rekrutnemu zakonu bo opozicija z vso odločnostjo nastopila ter poskušala jo preprečiti. S tem bi bilo onemogočeno, da bi sc mogli letošnji vojaški nabori pravočasno vršiti.
Pred vojao? Sofija, 31. januarja. Vojni minister je zahteval v sobranju, da pokliče 485.000 mož rezerve pod zastave. Izjavil je, da je Bolgarska popolnoma pripravljena na vojno. Nadalje je zahteval od sobranja kredita 4 milijone frankov za razne dopolnitve oboroženja. Sobranje je ta kredit dovolilo.
Bclgrad, 31. januarja. Srbski minister za zunanje zadeve Pašič je govoril o položaju na Tialkanu 7elo pesimistično, zlasti kar se tiče razmerja med Turčijo in Bolgarsko.
Vstaja v Jemenu. Carigrad, M. januarja. Tu krožijo zelo vznemirjujoče vesti o vsta-škem gibanju v Jemenu, ki se vedno bolj razširja. Zlasti se občuti j>o-manjkanje vojaštva. Včeraj so krožile po Carigradu vesti, da so premagali vstaši turške čete in zavzeli trdnjavo Sanaa.
Bolgarska in Turčija. Pariz, 31. januarja. V Carigradu je vladalo včeraj zvečer veliko razburjenje, ker se je raznesla vest, da se je 6por med Bolgarsko i u Turčijo tako poostril, da so se čutili francoski diplomati primorane posredovati, da preprečijo se hujše komplikacijo. Francoski diplomati se trudijo posebno, da bi se sklenila med Bolgarsko in Turčijo vsaj provizorična
trgovinska pogodba.
Vodja socijalne demokracije v Nemčiji umrl.
fterolin, 31. januarja. Danes popoldne je tu umrl vodja nemške socijalne demokracije državni poslanec Pavel Slnger.
Nova volitev deželnega poslanca
iz volilneg-a okraja Trebnje, Višnja-gera, Zužemperk, Mokronog, Litija, Radeče namesto odstopi vsega poslanca Josipa Mandljti se bo vršila dne 21. marca 1911.
Izdajatelj In odgovorni urednik: Basto Pustoslemsek.
Milila,
Dobi sc samo pri tvrdki
risati asa
H o « ■
3
e
M
l i
ar
i
M MS HMi«a M »Marodni Siirt' te m m«a) naročal „Slovenski M«ro<t", pošljejo MMiataM aarafMMft v Izubijano m 'npravntttvo *Slov. Naroda" la. ne v Colif*.
Heteorcilosično poročilo.
Vito« m* sorjca m*z.
Srotltl zmi tlak 736*
ta eC =3 S	ČAS opazo-tasja	Stinje toaro-netra T mm	g« £.£ Sg *- m	> $ Nebo S !	
30. m	2. pop. 9. zv.	742 4 744 5	—5»	\ si jug sr. jvzh.	jasno •
31.	7.zj.	746 7	-^10 3.	brezvetr.	
j>reonja včerajšnja   temperatura    41 norm. —I 8'. Padavina v 24 urah 0 4 mm Po noč: je padlo n<?ko1tko snega.
Potrtim srcem javl>jmo vsem sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je naS preljubljeni soprog, oziroma oče, brat, svak, tast in stari oče, gosp.
Ferdinand Eemažic
c. kr. višji poštni ksatrolor v pok.
dne 30. t. tn. previ don s svetotajsrvi za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnika bode dne 2. februarja ob 2. uri popoludne iz Vinegorice na pokop, v Trebnjem.
Trebnje, 31. januarja 1911.
Žalujoči oetali.
Min (Idil naznanja v svojem in v l|i U6U imenu svoje sestre ter vseh drugih sorodnikov, da je njegov preljubi brat, gospod
Mihael Deu
trgovec v Stilu
včeraj, dne 30. januarja t. 1. zvečer po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bode v sredo, dne L januarja ob pol 5. uri popoldne od cerkve Sv. Petra na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v raznih cerkvah.
Ljubljana, 31. januarja 1911. Prvi slov. pogrebni zavod Jos Tark.
Trfeeske bolniško iu pod« porno društvo v fclubllaiil javlja
tužno vest, da je njegov mnogoletni član, gospod 42S
Mihael Deu
trgovec v toki
danes ob 11. uri ponoči po kratki bolezni v 53. letu starosti mimo v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši v sredo, dne 1. februarja t I. ob pol 5. uri popoldne od cerkve Sv. Petra na pokopališče K Sv. Križu.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin.
Ljubljana, 30. januarja 1911.
Zahvala.
Za vse mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti  nepozabne nam soproge
ozir. matere, sestre in tete, gospe
Katarine Sitar
izrekamo Um potoni svojo najtoplejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo preblag, gosp. dr. Rusu za njegovo skrb in požrtvovalnost med boleznijo, si. gostilničarski zadrugi za častno spremstvo, slavn. društvu »Slavec« za ganljivo petje, vsem darovalcem krasnih vencev in vsem mnogoštevilnim u deležni kom pri pogrebu, ter končno vsem. ki se na ta ali osi način lajšali našo boL
talajeta raCMa* Sitarja".
Ljubljana, 30. jaaearji 1911.
Bistroa} Bunojs
tiran.
ki naj ne presega 240 K. — Ponudbe
os Fr. Javoroika\, Trtatka * 4T,
423
na Resljevi cesti Št 12 obstoječe iz 6 *ob in 1 predsobe in drugimi primki nam?   ee  Odda za mesec mej.
415
£a mešano trgovino na deželi se IMo
za 19 marec starejši
e v a^
bet prva moć. «*- Ponudbe in poja« snila dosedanjega službovanja naj se posije pod šifro „Zanesljiv" glavna pošta Gorica, Primorsko. 409
ki se popolnoma razume na angleško damsko krojastvo in je poleg tega po jolnoma izvržban v fnem krojaštvu za gospode W se išče« "Vsi Pisma pod ,A, 8t' na upravnišivo ^Slov. Naroda.« 369
pozor trgovski sotraDniM!
^rcGi mesta Ljubljane na jako Živahnem -oncesijaml,  SjSaT"   se odda
trg
vi
a
•c .ike Dodovnosci — £ados:uj« kapital 4— >000 K Takojšnje ponudbe pod „ trgovec"
na uprav. *Slov. Naroda.«-- 3 Š
Več lepih
slani!
primernih za vile,  zasebne kakor tudi delavske hiše, je pod ugodnimi plačil nimi pogoji na prodaj.   Zelo primerne se tudi  za napravo kake gostilne ali ;rgovtne. Več se Uve pri imejitelju
Josipu Perdanu v Ljubljani.
kompletni letniki 1902, lilOo", 1904, 1905, 1906, 1907 I90S, 1909 in 1910 nevezani, popolnoma nov! in neprerezanl se dobivajo
po izredno znižani ceni
vsak letnik po 4 krone.
I/dajateljstvo in založništvo ^Ljubljanskega Zvona".
Vabilo na
domala ilra veselico
ki se vrši
112
dne 1. svečana zvečer pri G. Boltetn
mi pri Jrnem iBedvedu", na Rimski cesti 17.
Slavnemu obćia^tvu se bo postreglo z uvrstno kuhinjo in  pristnimi vini.
£a mn 3gobrojec  obisk  se priporoča
G. Bolte, gostilničar, Rimska cesta 17.
U Ja s t. februarjem
otvorila lastno obrt
sc priporoča vsem cenj. damam v trajno delo po najmodernejšem kroju. S spoštovanjem
Antonija Rihar
Lfabijana,
kq!odYorska olica 35.1, sadstr. lin.
Naznanjamo vsem znancem fn erijatetjert fstostno vest. da je naš ljubi soprog, ©siroma ece, sin, brat In
svak, gospod
Tomo Aichholzer
oftcijai s. ar, artavne isleinses ia peete|eae0eials^
dne 27. prosinca t. L v 42. letu svoje dobe preminul.
Truplo pokojnika bode prepeljano v nedeljo, dne 29. t m. v Martia-Liubno na Gorenjskem, kjer se bode v ponedeljek, 30. t. m. ob 9. uri dopoldne ooložilo k večnemu počitku.
Grosuplje, 29. prosinca 1911.
žalujoče rodbine IKUtizerjm, UMen ii Orlsra.
..Za vse frkazt prijateljske** sočatia o* prtbrkDd Iseooi nsasan ncpassnaesa
Tomo Aichholzerja
bodi na tem mestu izražena vsem prijateljem ia saaacem pokojnika naša iskrena zahvala.
Zahvaljujemo se pa te posebno velespostevarti rodbini g. deželnega poslanca in veleposestnika Košaka, in celi njegovi hiši, ter postajnemu uradntštvu za izkazane pomoč in podporo v težkih arah, gospodom tova* rišem c. kr. državne in c. kr. privatne južne železnice na udeležbi pri sprevodu in za krasne darovane vence, za ganljive lalostinke pred hišo Žalosti in na pokopališču. Sploh vsem, ki so nam na kakršenkoli način lajšali veliko bol, Izrekamo našo najtoplejšo zahvalo.
Grosuplje, M.-Ljubno, 30. januarja 1911.
12o žaiojou mali
finrtst   oOjgo ji lul Ji ca   nt- očitetitca
vaamc nekaj
aH
h ta ID iinaije
ter pod strogo nadzorstvo. Konverzacija na dem ti se vrši menja}« v sloveereketiv nem. laškem ia fraa. jeziku. Cene primerne. Stanovanje zdravo in mimo.
Vpraša se na Bleivreiaovi eestt št M,*L aad*tr„ lavo. 252
1 -i      - 1 _   _ 1   1   ■■       ■      -1    ■ -m—rr—i-wmm---        - i i
naznanilo.
Povodom smrti moje seno kroži se po radovljiškem ia škofjeloškim okrajn govorica, da sem jo jaz zakrivil.
Poživljam vse tiste, ki kaj vedo, da me sodniji naznanijo, ker bom sicer jaz proti vsem tistim osebam, katere tudi poznam, z vso strogostjo sodno postopal 411
V Radovljici, oO. januarja 1911
Andrej BcrtongelJ,
pekovski uojster.
XXKKKXXXKXKKKKXKKXKKKKKKKKX
* OREHOVE TROPINE
kot uajbol u, oajiflJatnejo m oajcesejo krmo islečai živili konjem ia presitcni priporoča tovarna olja
M, IVAN Čl Č
148
v Medvodah«
Orehove Iropiuc vsebajeje 560 proteisa ia maščobe, torej trikrat več kakor pšenični otrobi. Cen i naletim tropinam je K ta«— za 100 kg i vrečo vred. **JP
Zahtevajte vzorce in navadna. X
CROATIA
zavarovalna  družba v Zagrebu
Podružnica v Trstu, Corso 1
Isrnorljna I. IBM.
Telefon 25-94.
Centrala:
Zagreb, v l&s.ai bišiB vogal Moravske in FreraooviSove ulice.
Glavna) zastopstva :
Ospk, Reka, Sarajevo, lovi« .*• sad, Ljubljana.
Ta /adrrjga. prevzema pod oginJaJmi pogoji sledeča zavarovanja:
1) Na življenje
1) 2axa.rovanjc glavnic  za sinćaj đo?ivHenja  it? smrti*
0 Zavarovanje note.
3) ^varovanje ^Ivijcn^lie irMc.
2) Pr*otk škodi po požaru
T) Zavarovanje zgradb (las, go^podarskfu  zgradb in tovaren).
2) Zavarovanje sreašcaai (pohištva, j>ri»đaji!r,i>kega Mag:, gospodarskih i!rojev, blaga itd.
3) /avsrovaoje puljskib pridelkov (?ita. Stal flet.)
3) Zavarovanje steklenih šip.
Natančnejše imornucijc daje
podružnica Jtoatiar v
Trsta, [eno 8.1,1, nadm.
glaven im:m ..[niti«" »liebilasi :. tiiflia
Kmet in SI i var.
u
Parno žnsn in mlin
pripravna za tvornico makaron aH veletrgovino % vinom, lesom i dahe kiia a prodajalno in gostilno, pekarno m
/4 orala vrtay na proniett.em kraju, pnpiavno za vsakovrstno trgovino, lik deželne ceste in kolodvora v Sesvetih pri Zagrebu,
na kr žpr-ti Zagreb-Sv. Ivan-Dugoselo- Vugrovar-Moravće B strica,
ae proda aH po&lu in trgovini veši človetc ko sstsal v kompanijo. — Več pove lastni k MARKO M!LEU8Hltv Zagreb, Maksimir, telefon 3S2. 382
n
i
1
Zadružne imetfe t vseb iellb zaspalo je leta 1909:
S 2,119.216*69
Od tegd teineijna gidvniea..........K 600*000*
Letni isbsica, premi ie s pristojbinami K t ,117.656-03
Izplačane bkode....................b 9,923.163*46
Sposobni posredovalci ia akvlr tsrji se sprejaieie pea ugoaaimi pogoji.
i
i
C. kr. avstrijske državne železnice
Izvleček iz voznega roda.
«1   9W  oas«o>a»m*am 1910B ,
Frtaei t L|aU|aaa flala teta«19
714 2/utrsj:   Osebni vlak iz Jesenir« v
zvezi  na brzo vlak iz  Beri r na, Orai-ert^ P*ac*e,   Lin ca,   Monakovega, Sofnot^grada Badgasteina, Beljaka, Gorica, Trtta, Triića a*63 zjutraj: Osebni vjak iz Roaevja, Riv-
doifovega, Grosuplia, St. Janža. 10*12 dopoldne: Osebni viaR ia Trbtla, Jesenic v zvezi na brzorvlak iz Dunaja, i k., Celovca, Vlisit*$ena. DOsseldorfa, Kolina VViesbadna. Prankobreda, Monakovega, Solnograda, Inomosta, Badga« steina, fieliaka.
»i*20   dopolone:   Osebni   viak   U Gorice,
Jesenic, Celovca, Beljaka, Tržiča. 2*S9 popo nne:  Osebni vlak is KoČavia, straže • Toplic,   Ka4oUovegSj Grosaplia,
St. janža.
417 popoldne; Osebni viak is Trbifa, C«r J ovca, Beljaka, Gorice, Trsta, lesenie, THHea. 6 58 zveder: Osebni vlak is Jeseite. V zveal
na brzovlak iz Berlina, Draždan, Pr***, Unca, Celovca, Monakovega, Soiaograds* riadgasteina, Seljaka, Dunaja j. k. a-!5 svoOers Osebni viaa is deljaka, Trbiia
Celovca, Trsta, Gorice, Jesenic. Tržiča. 0*07 zvečer: Osebni vlak is Koćev:a. Str**e» Toplic, Kudoiforega Grosuplja. St Jaola, 11*22 pGnoOi: Osebni vlak iz Trbiia, Ce.o/ca
Beljaka, Trota, Gorice, Jesenic Prihod v Ljubliano {državne ialaznloa}« a«*a zjutraj: Mešanec  is ICamaiaa. 10*99 dopolde: Mešanec iz Kamilici. 0"IO zvoOer: Mešanec 19 Kamni <a. IO so po noči: Mešanec iz Kamnika te ott nedeljah in praznikih v mesecu oktobra.
Časi prihoda in odhoda se navedeni v šredaj* evropejskem časa.
Voigeeveaae sv
Oebed ti L|abl|aa6 Qat. tal.)
7*04 zjutra>. Osebni viak v smeri: Tržič, Jesenice. Trbiš, Beljak, Gorica, Trst, Celovec.
f*9B zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplie, Št Janž, Radolfovo, Strala-Topliee, Kočevje,
& 12 dopoldne. Osebni vlak v smeri* Jesenice, z zvezo na brzovlak v Celovec, Dunaj j. k., Line, Prago, uraidane, Berlin, beljak, Badgastein, oolnograd, Monakovo, Kolin.
1f>40 dopoldne« Osebni vlak v smet 1: Jesenice, Trbi£, Beljak, Celovec, Gorica, Trst
1*aa popoldne. Osebni viak v snrcri: (jro-snplje, Kudoitovo, Si. Janž, Straža-Toplice, Keetrvje.
3*30 popoldne. Osebni vlak v smeri; Triu2, Jesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec
#•35 zveOer. Osebni v.-ck « sršen: lesenice, z zvezo na brzovlak v Beljak« Celovec Dunaj, z. k., Badgastcin, Solno-gra<l,   Monakovo,   Inoniost, Frankobrod, \Viesbaden, Kolin, Dusseldoi*^ Vlissingea Trbii.
7*40 zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplja St Janž, Rndoliovcs Kočevje.
10 "tO po noč j. Osebni vlak v smeri: Jese* cice, Beljak, Gorica, Trst.
Oaaotl iz Ljubljane (državni kolodvor).
7*29 zjutraj Osebm v<ak: v Kamnik, 205 popoldne; Meanec v Kamnik. 7*36 sveder: Mešalec v Kamnik.
U*— ponoči: Mešanec v Kamnik ks cb nedeljah iti praznikih v mesecu oktobru.
C. kr. državno-železniško ravnatelj stro ? Trstu
■ •
Krasna umetniška reprodukcija v već barvah
znamenite Groharjeve slike
s ■ a^e
Primoža Trubarja
ustanovitelja slovenske književnosti
visoka 66 cm ia široka 55 ent jc najlepši okras vsake slovenske iiiše. T« reprodukcija je sploh najlepša iu najdovrsenejša kar jih imamo Slovenci.
Cena s poŠto K 3.20.
Polo
I
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
O.iniška «la«nlca K »,000,000. StritarJ«V« ulic* štOV« 8*
Podratniee v SpUeta, Celovca, Trata hi Sarajeva.
■Mirni ton« 440.000 krM»
a
Sprejmi vlofi n ttJOkt to ia ttW3 raCn kr Ji 11 ikniik ii tet vati pi Bdi (2
Xi-aJi to prvlaji trcOrt to nrimstit Hptjt vsth vrst
^a^^ JP^^ e^H^PJmJ JUBPalss
4A
844990
1304
Stopnice, balu-strade i. t. d.
Najnižje cene!
Lep lokal
za trgovino se odda s 1. svečanom zraven   trgovine   Janko ČeSnika, Lingarjeve ulice v Ljubljani. .-. Natančneje se poizve tam. 170,
Kdor rida ali rabi cementne Izdelke naj zahteva cene od
tvornice cementnih izdelkov 7os. Cihltif
Dabljana, DualHu cmU «.67, utprofl topalčarake vojašnice.
Cevi, korita
1« t« d« 2809
T
Najnižje cene!
z nekoliko prakse sprejme takoj ali
čez čas notar, X. Kogoj v Postojni,
kamor naj se tudi peljejo ponudt>r z naznanilom pogojev. 400
Pristen dober
Ustanovljena* leta 1882.
Ustanovljena leta 1882.
.\ Rezervni zaklad .\ nad pol milijona kron.
Stanje hranilnih vlog m dvajset milijonov kron.
V lfflli PavSifc" v Zg. Šiški se odda ; takoj ali s 1. majem 1911 lepo, moderno
i u-
Kmetska posojilnica
rspstrovaca zafag* ziiratiiM mm
ljubljanske okolice
v lastnem zadružnem domu v I inhllanl Dunajska testa štev. 18
rtgisSnnn zadruga i nniscjeto imn
se dobi pn
1220
l nam«; v spon, m.
Ofiife hranilne M
v Gratton, Herrengasse 7.
obrestuje hranilne vloge   po čistih
41/ 0/ brez odbitka rent-J2 p   .'. nega Javka. .*.
VAB I LO k pristopu v
tim s^koijo "fari
Id se prične t. januarja 1911. Zadružnik po- j L-tane. kdor prevzanve vsaj en deiež po 200 K, i plačljiv v 60 mesečnih obrokih a 3 K = 180 K. — Fo poteku sekcije se izplača 200 K in dobičkovni preostarnek (t. j. ca. 6- 0 obresto-vanje). Tudi je mogoče takoj zaprositi po-soiila (deljiva z 203). Prospekti in tiskovine i :piačno. Nibakih predstreskov.
HRANILNE VLGCX
• ;. s%   .       od vsakogar   • . >bresiujc
nt dneva vbge do dneva dviga po 4\'a , cb 60 dnevni odpovedi pa      zneske nad
V 00 K po 5° t). — Obresti  se kapir^lizirajo :
polletO0-  Kontnega davka prosto.  Stanja j
vio- 28^-000 K — Natančneje poda;ke daje j
JosipKosetk1. UuM ana.Krakovskinasip22. ;
C)
Sprejema  tudi   vloge liS^ na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom
ter jih  obrestuje od dne vloge do dneva dviga.
M H
Posojuje on z
po 5' . brez amor- CS:^t 1-^3^.8 tizacije ali na amorti- j^^^^^jgn
Telefon itn. 185 interurlian.
Račun:
pri avstr. pošt. hran. št. 828.406 pri ogr. pošt. hran. st. I9 8G4.
Eskoniptuje
trgovske menice.
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000 —
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000.
pozor lovci, redka prilika!
Radi pomanjkanja časa se Odda jako lep
pol ure od postaje Domžale. Istotam 86 Odda tudi zelo dober
Bovški pes«
Naslov pove iz prijaznosti uprav. »Slov. Naroda.« 376
IŠČOHt samo pri dobrih odjemalcih na drobno dobro vpeljanega in zanesljivega
potnika
za prodajo moje slivovke, trcplnovca, ;: tožnika in maretčiega žg^ja.::
p
onux
dbe pod Philipp Josef Wein>
leld Navi Sad, Ogrsko.
104
opi in stroRBvnj
Drago tin Jurman
Ljubljana, Šeienbargcva ulica št. I.
■XS5
Y LJUBLJANI
se priporoča
v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor: časopisov, knjig, tiskovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, jedilnih listov, mrtvaških listov, računov, kuvert, vizitnic itd.
Istotam izhaja dnevnik „Slovenski Narod", tednik „Slovenski Dom" in mesečnik „Ljubljanski Zvon".
Telefon štev. 85.
Telefon štev. 85.
Urtataa ia tlak »Nanda. tlakarae«.
391856
44
23