Edini slovenski dnevnik -:v Zedinjenih državah. Velja za vse leto. 21 $3.00 Ima 10.000 k&rocnikov :- au Ust slovenskih delavcev v Ameriki ____ | The only Slovenian dai*> tj in the United States Issued every day except Sundays and Holidays[p TMLKfOK PHA1H1: 4687 COBTLANDT. Entered as lecond.Qla« Matter, September », 1905, at the Port Offiot at Haw York, W. Y, into the Act of Congrasa of Marck 8, 187», TELEFON PISARNE £ 4€37 pORTLAJTDi NO. 212. — ŠTEV. 212. NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 9, 1915. — ČETRTEK, 9. SEPTEMBRA, 1915. VOLUME ZUQ, hh LETNIK TYTTf, VELIKI KNEZ NIKOLAJEV IČ ODSTAVLJEN. VRHOVNO POVELJSTVO JE PREVZEL CAR. CAR JE IMENOVAL VELIKEGA KNEZA NIKOLA NIKOLAJEVIMA ZA PODKRALJA V KAVKAZU. — PROKLAMACIJA. — CAR JE PREPRIČAN, DA BO Z /IAGAL. — IZPREMEMBA V RUSKI DUMI. — NAPREDNJAKI IMAJO VEČINO. — ZAVEZNIKI SO IZKRCALI NEKAJ NOVIH ČET V ZALIVU SUVLA. — TUR-SO IZGUBILI OGROMNO MNOŽINO SVOJIH VOJAKOV. — ANARHIJA V GLAVNEM MESTU TURČIJE. KI Londonsko poročilo. London, Anglija, 8. septembra. Ruski car je odstavil velikega kneza Nikolaja Nikolajevima kot vrhovnega poveljnika ruske armade. Poslal ga je v Kavkaz, imenoval ga je zu podkralja in mu poveril vrhovno vodstvo ruske armade v Kavkazu. Takoj, ko se je začela ruska armada umikati, je bilo vsa-kt-mu jasno, da Nikolaj Nikolaje-vir ne l>o dolgo ostal na svojem m- >tu. Vrhovno poveljstvo nad rusko armado in mornarico je prevzel car. General Aleksijev, bivši p< Vfljnik ruskih eet na severoza-padu je imenovan za šefa generalnega štaba. Aleksijev je zelo zmožen strateg; upati je, tla bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bo ruska armada konečno zmagala. Bitka pri Radzivilovu. Dunaj, Avstrija, 8. septembra. Generalni stab avstrijske armade poroča: l*»»lo/.aj v Voloniji je neizpre-ineiijen. Veeraj so Rusi parkrat navalili na nas, toda mi smo jih u spešuo i>ognali nazaj. Pri Radzi- \ ilovn se je sovražnik umakuil za 90 milj. Pri Tarnopotu se še vedno vrše silno vroči boji. Carjeva proklamacija. London, Anglija, 8. septembra. Armad no povelje ruskega carja, v katerem naznanja, da je odstavil velikega kneza Nikolaja Nikolaje viča kot vrhovnega poveljnika ru ske armade, se glasi: Z današnjim dnem sem jaz prevzel poveljstvo nad rusko armado in mornarico. Svojo deželo sem sklenil braniti do zadnje kaplje krvi. Trdno sem prepričan, da bo ruska armada zmagala. Rusije ne smemo onečastiti. Slovo velikega kneza. Pariz, Francija, 8. septembra. Veliki knez Nikolaj Nikolajevič je izdal sledeče dnevno povelje: Moji hrabri armadi in mornarici : Z današnjim dnem je stopil na čelo ruske armade in mornarice Njegovo Veličanstvo car. Sedaj pri slovesu se vam prisrčno zahva-1 juem za hrabrost in za popolno vdanost, ki ste mi jo izkazovali več kakor eno leto. Pod vodstvom česa rja, kateremu ste prisegli zvestobo, boste gotovo bolj zmagovali. kakor ste pod mojim. — Nikolaj, generalni adjutant Njegovega Veličarstva, carja. . . Car in Nikolajevič. Petrograd, Rusija, 8. setembra. ( ar Nikolaj je poslal velikemu knezu Nikolaju Nikolajeviču sledeče pismo: Že takoj, ko je izbruhnila vojna, sem hotel stopiti na čelo ruske armade, česar pa iz raznih vzrokov nisem mogel storiti. Izročil sem torej tebi poveljstvo nad armado in mornarico. V enem letu vojne si se večkrat izkazal, da si izboren strateg, da ti je vojartvo iz vsega srca vdano. Potrebno je, da se po hudih naporih nekoliko odpočiješ in zato t« odpuščam iz te odgovorne službe. Moja dolžnost pa je braniti deželo do zadnjega. Sovražnik je tako napredoval, da moramo napeti vse sile, č^. ga hočemo pregnati iz carstva. Tempotom te imenujem za podkralja v Kavkazu in za vrhovnega poveljnika hrabre kav-kaške armade. Še enkrat se ti prisrčno zahvaljujem za vse, kar si dosegel v tej vojni. O miru ni niti govora. London, Anglija, 8. septembra. Petrograjski dopisnik neke tukajšnje brzojavne agenture poroča: Sedaj je jasno, da Rusija ne bo prej sklenila miru, dokler popolnoma ne premaga Nemcev in Avstrijcev. Zadnji čas so krožile po mestu govorice, da bo veliki knez Nikolaj Nikolajevič kmalo odstavljen in da se bodo takoj za tem začela mirovna pogajanja. Car bo^u-strajal do konca. Ruska vlada ne bo toliko časa odnehala, dokler bo kak nemški vojak v ruskem ozem-lju. Še nekaj podrobnosti. Petrograd, Rusija, 8. septembra. "Nowoje Vremja" piše: — Naš sovražnik, ki je bil zadnji čas skrajno predrzen, je doživel novo razočaranje. Nemci so bili prepričani, da bo sklenila Rusija ž njimi mir, toda kakor sedaj kaže, ne bo nič iz te stvari. Ruski car je sklenil ustrajati do konca. Nikolaj Nikolajevič je bil pri vojakih zelo priljubljen. Rojen je bil leta 185G, leta 1906 je pa postal predsednik državne brambe. Anarhisti so ga hoteli dvakrat usmrtiti, pa so jih obakrat še pravočasno aretirali. Nemško poročilo. Berlin, Nemčija, 8. septembra. Iz glavnega stana nemške armade poročajo: Armada generala Hindenburga na celi črti dobro napreduje. — Mesto Volkoviesk se nahaja v rokah Nemcev. Ko so ga zavzeli, so zaplenili štiri strojne puške, veliko vojnega materijala in vjeli preko 2000 ruskih vojakov. Armada bavarskega princa Leopolda prodira proti pritoku reke Njem en, Selvjanki. Čete generala Mackensena se bore z Rusi pri Jasjoldi. Boj še ni bil odločilen, vendar je upati, da bodo Nemci zmagali. Pri Tarno-polu so odbili Avstrijci vse so-vražniške napade. v ruski dumi izgubili konservativci večino. Večino im'ajo sedaj liberalci in naprednjaki. V nekem uvodnem članku pravi omenjeni list: — Kar se nam je pred enim letom še nemogoče zdelo, se bo kmalo uresničilo. Nasprotje med strankami je pojenjalo, in ni več daleč čas, ko bo dosežen popolen kompromis. Pri zadnji seji ruske dume je rekel profesor Pavel Mi-lukov med drugim tudi sledeče: Vest, da se bo preložilo zasedanje dume, je povzročila med prebivalstvom veliko razburjenje. Rečem vam, da bi bila največja politična blaznost, če bi se v sedanjem času razpustilo dumo. Pustite jo pri miru, da bo lahko mirno nadaljevala svoje težavno delo. Program levice. London, Anglija, 8. septembra Neka tukajšnja brzojavna agen-tura je dobila iz Petrograda slede če poročilo: Program liberalcev in napred-njakov, ki imajo sedaj v dumi ve čino, je sledeči: Poljakom se mora dati avtonomijo, s Finci se mora boljše postopati, proklamira naj se splošno amnestijo za vse politične zločince, zaradi verskega prepričanja se ne sme v bodoče nikogar zasledovati. Nova stranka ima v dumi veliko večino, in bo najbrže dosegla vse, kar bo zahtevala. Ko so člani sprejeli program, so ga predložili ministrskemu predsedniku. Potopljeni parniki. Nemški podmorski čolni so potopili en francoski in dva angleška parnika. Posadke resen«. Z zapadnih bojišč. Obstreljevanje obali. Angleške bojne ladij« so namerile oster ogenj na Westende in Ost-ende v Belgiji. BATERIJE NA SUHEM. Nemške baterije na suhem so bile uspešne ter pregnale sovražne bojne ladije. Situacija na Galipolisu. Berlin, Nemčija, 8. septembra. Turški generalni štab poroča: — Na fronti pri Anaforti je uničila naša artilerija močno sovražniško kolono, ki je navalila na naše strelne jarke. Pri Kamual Il-Ilemu so se vršili zelo vroči spopadi. Po dva dni trajajočem boju se je moral sovražnik umakniti. Zmage zaveznikov. London, Anglija, 8. setpembra. D pisnik nekega tukajšnjega lista je sporočil iz Mitilen, da so izkrcali zavezniki v zalivu Suvla veliko množino svojih vojakov in da so stopili v ofenzivo. Sovražnik se je moral umakniti za dve angleški milji. Iz Aten poročajo, da je pri Avi Burnu izgubilo več turških bataljonov vse stike z glavno armado. Vojakom ne bo preostajalo drugega kakor udati se. Italijansko-grška poročila. Rim, Italija, 8. septembra. — Atenski dopisnik nekega tukajšnjega lista naznanja, da so izgu bili Turki na Galipolisu od začetka vojne pa dosedaj 250,000 mož. V Carigradu je zavladala popolna anarhija. Po ulicah se klatijo zločinske bande vdirajo v trgovine in odnašajo vse, kar jim pride pod roko. Ropov se udeležuje tudi policija. V Armeniji so masakrirali Turki 70,000 žena, starcev in o-trok. Med turškimi četami na Galipolisu se je pojavila kolera, ki strahovito divja. Vsak dan umre po več sto oseb. Vojaštvu primanjkuje hrane in munieije. Ruska duma, Petrograd, Rusija, 8. septembra. "Nowoje Vremja" poroča, da so Pariz, Francija, 8. septembra Nekako 50 milj od Belle Isle seje torpediralo in potopilo francoski parnik "Guatemala". Posadka se je rešila v dveh čolnih ter jo je zapazil neki angleški parnik, ki jo je pozneje prevedel v St. Nazaire. Guatemala" se je nahajal ns poti iz St. Nazaire v philadel phijo. La Rochelle, Francija, 8. sept Angleški parnik "Carony" iz Liverpoola je bil včeraj zvečer obstreljen od nekega nemškega podmorskega čolna ter se je potopil. Napad se je završil pri rtu Baleines, v bližini Rochelle. Poročilo o torpediranju je prinesel danes v tukajšnje pristanišče kapitan ribiškega parnika "Morse". Pogreša se rešilni Čoln parnika "Carony", s kapitanom in 14 možmi posadke na krovu. Domne va se pa, da so se obrnili v neko drugo pristanišče. Ostale je sprejel na krov neki ribiški čoln. London, Anglija, 8. septembra. Vsled strelov iz topa, katere je najbrž izstrelil kak podmorski čoln, je bil potopljen angleški parnik "Douro". Istotako je bil potopljen ruski parnik "Rhea". Posadka slednjega se je izkrcala. Dva mrtva pri železniški koliziji. Denver, Colo., 8. septembra. — Dva uslužbenca sta bila ubita in 43 potnikov je bilo ranjenih, ko je neki Denver & Rio Grande potniški vlak zadel na poti iz Salt Lake City v Denver pri Tennessee Pass v neki tovorni vlak. Noben izmed potnikov ni bil težko škodovan. po- Rekviriranje alkohola v Franciji Pariz, Francija, 8. septembra. Vojno ministrstvo je objavilo danes svoj sklep, da bo rekviriralo vse zaloge alkohola po dvesto ga-lon in preko. Alkohol se bo rabilo za izdelovanje smodnika. Dobra letina. Washington, D. C., 8. septembra. Iz poročila, ki ga je izdala danes vlada, je razvidno, da bo letošnja letina veliko boljša, kakor se je v začetku mislilo. Strokovnjaki cenijo letino na 981,000,000 bušljev. Odstop Tirpitza? Berlin, Nemčija, 8. septembra. Danes se je uradno dementiralo vest. da namerava odstopiti veliki admiral Tirpitz. Slednji je vzel le par dni počitnic ter se bo vrnil nato v Pariz. v Berlin, Nemčija, 8. septembra. V nemškem oficijelnem poročilu glede operacij na zapadnem bojišču se glasi: "Več sovražnih bojnih ladij se je pojavilo včeraj zjutraj pred Middelkerke. Tekom jutra so obstreljevale Westende in Ostende tekom popoldne, nakar so jih naše obrežne baterije prisilile, da so se umaknile. V Ostende sta bila ubita dva Belgijca, eden pa je bil ranjen. Na tej fronti se ni prigodilo tekom dneva ničesar posebnega. Neki nemški avijatik je severno od Mesnil izstrelil iz zraka neki francoski oklopni aeroplan. Stroj je priletel na tla in oni, ki so se nahajali v njem, so bili ubiti. Brezuspešen je ostal napad sovražnih avijatikov na Freiburg, na Badenskem." Francoska poročila. Pariz, Francija, 8. septembra. Francosko vojno ministrstvo je objavilo danes zvečer sledeče ofi-eijelno poročilo: "Nadaljuje se z artilerijskimi boji krog Arras, pri Roye, med rekama Oise in Aisnc ter na fronti v Champagne. V zapadnem delu Argonov so vprizorili danes zjutraj Nemci po ostrem obstreljevanju, pri katerem so uporabljali dušeče bombe, naskok z infanterijo. Po dolgem boju se jim je posrečilo zavzeti eno našo oporno točko. Ostri protinaskoki, katere se je nato vprizorilo z naše strani, pa so prisilili Nemce, da so opustili njih namero, da prodrejo naše črte. Po obstreljevanju Nancv od strani nekega našega avijatika je metal oddelek aeroplanov bombe na vojaške naprave v Frescati in na Šablon železniško postajo v Metzu." Pomanjkanje angleških letalcev. London, Anglija, 8. septembra. Admiraliteta je danes objavila reorganizacijo mornariške letalne službe, in sicer radi prehitre razdelitve osebnega materijala. Ravnateljem te službe se je imenovalo podadmirala Vaughan Lee-ja. je obiskal Lansinga. Predsednik Wilson se je sam podal v državni department, kjer je imel posvetovanje z Lansingom POROČEVALEC ARCHIBALD. Archibald, kateremu se je odvzelo potni list, izjavlja, da ni poznal vsebine listin. Španski kralj in vojna. Pariz, Francija, 8. septembra. Španski kralj Alfonso je sprejel v avdijenci argetinskega žurnalista Cevilliera in mu povedal svoje mnenje o sedanji vojni. — Nikdo ne ve — je rekel kralj — koliko časa bo trajala ta vojna. — Neumna je misel, da bodo začele države po vojni razoroževati. Nasprotno, še veliko bolj bodo ojači-le mornarico in armado. Glede socijalistov je rekel, da bo njihova stranka uspevala, če se bo otresla svojega ultra radikalnega značaja. Socialno-demokra-tična stranka prav lahko postane vladna stranka. Kot taka bo lahko uresničila vse svoje dobre ideje. — Milijonarka zadavljena od vlomilcev. 60-letna Mrs. James E. Nichols, ki je podedovala po svojem umrlem možu, članu velike tvrdke Austin, Nichols & Co., več kot milijon, je bila v pretekli noči zadavljena v njenem stanovanju od ma-skiranih vlomilcev. Trije vlomilci so si z revolverjem v roki pridobili uhod v hišo na 5. Ave. in 79. cesti ter nato povezali uslužbence. | Kake pol ure nato se je posrečilo neki služkinji oprostiti se vezi in ta je našla nato Mrs. Nichols mrtvo na postelji njene sobe. Koliko so odnesli tatovi, ni še natančno ugotovljeno. Washington, D. C., 8. septem bra. — Dogodki zadnjih 24 ur v zvezi z delovanjem avstrijskega poslanika za Združene države ter dogodki, zvezani s torpediranjem "Hesperian-a", so imeli za posledico, da je storil predsednik Wilson neobičajni korak ter obiskal državnega tajnika v njegovem u-'iradu v državnem departmentu. Nenaznanjen je stopil v urad ter so posvetoval s tajnikom o situa ciji za zaprtimi vrati državnega departmenta. Niti predsednik, niti državni tajnik nista hotela ničesar izjaviti glede vsebine posvetovanj ter .7-3 predsednik Wilson le rekel, da bil sit načina, kako se ga obvešča v gotovih stvareh ter da hotel biti enkrat sam svoj sel pri sprejemu dokumentov. Poročevalcem je izjavil, da leži zadeva poslanika Dumbe in ona para;ka '4 Hesperian-a" popolnoma v rokah državnega tajnika. Državni tajnik Lansing, ki j • bil ravnotako zapet, je pa veh dar priznal, da se je posvetoval s predsednikom glede obeh zadev. Vse govori na to, da sta Bela hiša in državni department v \oliki zadregi. Izjava Dumbe, da je v sporazumu s svojo vlado Dunaju skušal pregovoriti tukaj šne avstrijske delavce v munieij-skih tovarnah, da bi zastavkali. r spravila vlado v kaj mučen položaj. Ne le, da je zlorabljal Dumba gostoljubnost te dežela, t'm več tudi njegova vlada se je skušala vmešavati v notranje zadeve Združenih držav. Danes zvečer se je tudi zaznalo, da je preklical Lansing potni list poročevalca Archibalda. Archibald ni poznal vsebine listin. Rotterdam, Holandsko, 8.-septembra. — Malo predno je ameriški poročevalec Archibald odpotoval v Združene države, jo izjavil, da ni ničesar ved?l o vsebini listin, katere se je našlo pri njem in katere naj bi izročil dunajskemu zunanjemu uradu On ni imel niti niti najmanjšo zveze z načrtom avstrijskega zuanje-ga urada, da se onemogoči izdelovanje munieije v Združenih državah. Povdarjal je, da je angle-ško-ameriškega pokolenja in da nima nikakih posebnih simpatij do nemške ali avstrijske stvari. — Malo pred odhodom "Kot terdama" iz New Yorka. — je izjavil Archibald, — je prjšel k meni tajnik avstrijskega poslaništva, da se poslovi od mene. Tekem pogovora je kar tako mimogrede pripomnil: — Ali bi mi ne storili usluge ter izročili te listine dunajskemu uradu? — Jaz nisem imel nobenega poveda za clomnevo, da bi mogle biti skrite resne in važne tajnosti v nezarrli kuverti. Raditega sem vzel pismo ter ga priložil drugim listinam. O vsebini sem izvedel šele, ko so posredovale angleške oblasti Jasno je, da bi bil uničil pismo pred svojo aretacijo, če bi mi bila njega vsebina znana. Tajnik poslaništva pa mi ni ničesar rekel, kar bi kazalo, da moram posebno skrivati listino. Archibald je priznal, da pozna avstrijskega in nemškega poslanika in da mu je slednji izročil priporočilo na nemško vlado, ki naj bi mu dovolila obisk na fronti. — na angleško obal. Poroča se o nadaljnih napadih nemških Zeppelinov na iztočno obal Anglije. VELIKO ŽRTEV. Pri teh napadih je bilo ubitih de set oseb, dočim jih je bilo 46 poškodovanih. London, Anglija, 8. septembra. Iztočni okraji Anglije so postali včeraj zvečer zopet predmet napada od strani nemških Zeppeli nov. Deset, ljudi je bilo ubitu. 4i» pa ranjenih. V tozadevnem, danes objavljenem oficijelnem poročila se glasi: — Trije Zeppelini so napadli včeraj zvečer iztočne okraje. To povi za obrambo proti zrakoplovom so bili v akciji, aeroplani so se dvignili v zrak, a niso mogli f»ajti zračnih križark. Petnajst manjših hiš je bilo porušenih ali poškodovanih in nastalo je več požarov, katere se je pa hitro pogasilo. Druge večje škode ni bile. Znaznamovati je bilo sledeče nezgode: Ubiti: dva možka. tri ženske in pet otrok; težko ranjeni: štirje možki, 11 žensk In pet otrok; lahko ranjeni: devet mož-kih, pet žensk in devet otrok. — Pogreša se pa enega moža in dve ženski. Vsi ti slučaji se tičejo civilistov, z izjemo enega vojaka, ki je bil težko ranjen. Nadaljni Zeppelini na poti. Amsterdam,-. Holandsko, 8. septembra. — Tri zračne križarke, prihajajoče iz iztočne strani, so plule danes zjutraj nad Dort-reeht v južni Holandski in sicer v smeri proti angleški obali. Zadeva "Hesperian-a." Vlada mora čakati definitivnih poročil glede potopa parnika "Hesperian. '' Stavka v Wales. Cardiff, Anglija, 8. septembra. V premogarskem okraju južnega Wales se je danes zopet odredilo stavko in sicer tretjič izza izbruha vojne. Stavka se v protest proti zaposlenju neunijskih delavcev. J Washington, D. C., 8. septembra. Združene države r i svojem protestu proti torpediranju parnika "Hesperian" ne bodo brigale za to, če je resnična vest, da je izgubil na parniku neki Amerika-nec življenje, kakor hitro bodo zagotovo izvedele, da je nemški podmorski čoln brez svarila potopil angleški parnik. To izjavo je podal danes eden najvišjih uradnikov v državnem departmentu. Izjavil je, da zadostuje že dejstvo, da so se nahajali Amerikanei na krovu, da je opravičen vsak korak, katerega bi storila ameriška vlada. — V državnem deparimemu se jc prostodušno priznalo, da nista poslanik Page v Londonu in konzul Frost v Queenstown še ničesar pozitivnega ugotovila, kar bi kazalo, da je bil parnik "Hesperian" v resnici torpediran od nemškega podmorskega čolna. Vsled tega in dokler se ne izve resnice, se ne sme staviti zadeve "Hefeperiana" v isto vrsto z onimi "Lusitanije" in "Arabiea". Situacija v Mehiki. Straža ob Rio Grande, Carranzove čete so zasedle Pie-dras Negras. — Oficielno poročilo. Panamerfiška konferenca. spopadi; Priprave za konferenco še niso končane. — Strašne razmere v glavnem mestu. Lakota in bolezni. Washington, D. C., 8. septembra. Generalni major Funston, poveljnik ameriških čet v Texas, je tako ojačil posadko ob mehiški meji, da ne bo mogoče nobenemu Mehikancu vdreti v ameriško ozemlje. V zadnjik 48 urah se ni ničesar posebnega pripetilo. Zadnje dni so se vršili manjši spopadi, ki so bili pa skoraj brez vsakega pomena, iz oficielnega poročila je razvidno, da je zavzelo 1500 Carranzo-vih vojakov pod poveljstvom generala Suazue, Piedras Negras. V glavnem mestu gospodari lakota in kužne bolezni. Ameriška družba Rdečega križa razdeli vsak dan po 30,000 kvartov juhe med revno prebivalstvo. V glavnem mestu je samo 1000 Amerikancev. Villo-vi vojaki sa zapustili Torreon. To poročilo sicer ni oficielno potrjeno, vendar je vrjetno. Državni tajnik Lansing je rekel, da še niso končane predpriprave za panameriško konferenco. Strela-. Ženeva, Švica, 8. septembra. — Na Monte Generoso je bilo včeraj veliko švicarskih vojakov pri vajah. Naenkrat, se je pooblačilo nebo in strela je udarila v bližino neke stotnije. Štirje vojaki so bili na mestu mrtvi, veliko jih je bilo omamljenih. Nemški krivoprisežnik. Gustav Stalil, nemški rezervist, ki je bil pred časom aretiran, ker je v zapriseženi izjavi navedel, da •je videl na parniku "Lusitania" štiri topove, se je spoznal včeraj pred sod n i kom Hough, zveznega sodišča, krivim da je z imenovano izjavo izvršil hudodelstvo krive prisege. Stahla so nato prevedli nazaj v Tombs zapore ter se bo danes izreklo obsodbo. Zahteve poštnih uradnikov. San Francisco, Cal., 8. sept. — Resolucijski komitej konvencije National Federation of Post Office Clerks je razpravljal danes o več resolucijah, ki imajo za predmet izboljšanje delavskih pogojev pošfcpih. u^užbencev. Zahteva se reguliranje prekurnega sistema, skrajšanje delavnega časa za nočne delavce, enotno reguliranje nižje službe, odstranitev razlikovanja med uslužbenci pri napredovanju, reforme, da se prepreči krivične odpustitve iz službe. Velik tovor vojnega materijala. Parnik White Star črte "Adriatic" je odplul včeraj iz New Yorka potem ko je imel šest ur zamude radi velikega tovora vojnega materijala, katerega je vzel na krov. Tovor je obstajal iz 15,000 to ter so na krovu tudi aeroplani. Pozor, pošiljatelji denarja! Denarne pošiljatve r Avstriji bodemo Bprejemali kljub vojni i Italijo, pošta gre nemotljeno pra. ko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE, Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in deloma v PRIMORJU. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enako 3podnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih razmerah. Od tukaj m vojakom ne mor« denarja pošiljati, ker jih vednos prestavljajo, lahko pa se poLlj« sorodnikom ali znancem, ki ga od-tam pošljejo rojaka, &ko vedo n njegov naslov. Denar nam pošljite po "Doma. stic Postal Money Order", ter prt-loži t« natančni Vaš naslov in on| oseb«, kateri m ima izplačati, «1*13 K. S K. $ 5.... .80 120.... 16.60 10____ 1 60 130____ 20.15 15.... 2.40 140____ 21.70 20____ 3.20 150____ 23.25 25____ 3.90 160____ 24.80 30.... 4.75 170.... 26.35 35---- 5 50 180 ... 27.90 40.... 6.30 190____ 29.45 45.... 7.05 200____ 31.00 50____ 7.75 2h0____ 38 75 55____ 8.60 300.... 46.50 60.... 9 40 350____ 54.25 65.... 10.15 400____ 62.00 70.... 10.95 450____ 69.75 75.... 11.70 500____ 77.50 80.... 12 50 600.... 93.00 85.... 13.25 700____ 108.50 90.... 14.05 800.... 124.00 100.... 15.50 900____ 139.50 110.... 17.05 1000____ 154.00 Ker m cene sedaj Jako spreminjajo, naj rojaki vedno gledajo ms naš oglas. TVRDKA FRANK »ATITO «3 Oortlaadt Bt, Torts, ft ft = GLAS NARODA, 9. SEPTEMBRA, 1915. "sins NARODA" tS»ot«iuc Daily.) Vtr vO'J published by fiot^uc Publishing Co. • * <*>rpor*tion.) * -'•< SAKE ER, W^aWent. v B£NEDIK, Treasurer. & "•k.;-* of Business of the corporation and addresses of above officers : #* '"kt-tjHPdt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y. it ci*'0 leto »eHa Ust zrn Ameriko in Canado ................o----$3.00 '1 »V vt* .................. 1.60 «to■„- h mesto New York........ 4.00 I' >4 l^t« tz mesto New York ... 2.00 " - • -h(j-> Z« ieto...........4.50 • " pol leta .............2.55 i' ** atleta............ 1-70 NA KODA" izhaja vsak dan > tvzemsi nedelj in praznikov. » " 'U.AS NARODA** i ' .ce o.* the People"^ > ' except Sundays at.d Ho iii«At or ureemant : podpisa in osebnosti se ne •obsujejo, — » i ; . fc^cvoli pošiJiat! po — . <-iiey Or« ti nam tudi prejšnj« « naznani, da hitre;« £ »j demo naslovnika. it po«'! j at vam naredite ta cm lov •SiLAS NARODA" ^ S* C rdauct St., New York City. 1 Blefoo 4€87 Cortlandt. Dumba in "avstrijski" narodi. Avstro - ogrski poslanik, dr. K ticjtantin Dumba, je podal slede t* o izjavo: 4 Na tisoče delavcev je v velikih jeklarskih podjetjih, ki so doma iz Češke, Moravske, Kranj -£ke, Galicije, Dalmacije, Slavonije ter pripadajo narodom, ki so neizobraženi in ki ne razumejo, da so zaposleni pri delu, ki je obrnjeno proti njih lastni domovini." Nadalje jo izjavil: "Velik del nemških delavcev razpravlja o stvari ter jih je lahko deseči. Ni pa tako s številnimi plemeni ter veliko ignorantno maso naših narodov." To j.- torej psovka, s katero je ta zastopnik Avstrije opljuval, onesnažil in pred svetom oneča-Mil slovanske narode, ki prelivajo srdaj svojo kri za ravnoisto Avstrijo, koje zastopnik je on. Kaj nas uei to? — Da se ni av-Mrijska birokracija ničesar na-iu ila, da jo postala še bolj ohola vspričo nekaterih uspehov, pridobljenih s slovansko krvjo. Vsprieo tega nesramnega napada je treba dvigniti plamteč protest proti poeenjanju oholozlobnega elovekn, ki no zasluži ničesar dru-g' ga kot breo v gotov del telesa. Avstrijski policaji v Ameriki s.' obnašajo, kot da je ta dežela avstrijska satrapija. Sedaj so dospele nesramnosti do vrhunca in zvf/.na vlada mora napraviti temu konec. # * • 1'i-t dsodjiik francosko republi-] brzojavno čestital ruskemu rarju, da je prevzel vrhovno poveljstvo nad rusko armado. Ta brzojavka je važna raditega, ker bo vsled tega najbrž odstraujen veliki knez Nikolaj Nikolajevie, glavar vojne stranke. Kakor znano, stoji ruski car pod uplivom nemške dvorno klike in ta ga zna pridobiti za to, da sklene z Nemčijo separaten mir. * * * Pred leti se je Teddy Roosevelt izrazil, da se bo Ameriko kitaizi-ralo, sedaj pa so je Kitajska — roosevelti/irala. Jnn-Ši-Kaj bode trajni in dedni predsednik republike in Teddy ima iste želje. VABILO na ZABAVNI VEČER, katerega priredi Slovensko pevsko društvo BROOKLYNSKI ZVON v soboto dne 11. septembra v dvorani gosp. Leo Štruklja, 193 Knickerbocker Ave., Brooklyn, N. Y. Začetek ob 8. uri zvečer Vstopnina lOff. K obilni udeležbi vabi Odbor. (9-10—9) Export, Pa. — Naznanjam, da se dela tukaj skoraj v vseh pre-mogorovih s polno paro. Za delo je že prišla prosperiteta, samo one za zaslužek še ni. Kaj se hoče, ljudi je preveč. — Na društvenem polju še precej dobro napredujemo. Tukajšnje društvo Šmar-nica štev. 26 S. D. P. Zveze je na svoji zadnji mesečni seji sklenilo, prirediti veselico v prid društveni blagajni, oziroma za stroške delegatov na prihodnji konvenciji. Veselica se bo vršila v soboto dne 11. septembra v prostorih rojaka Jurja Pre vie a v White Valley, Pa. Vsi bližnji člani vedo, kje je omenjeni prostor, za bolj oddaljene naj pa zadostuje pojasnilo, da je od Export a eno miljo pešlioda; lahko se pa pelje tudi z vlakom. Na svidenje 11. sept.! Pozdrav! — Ivan Prostor. Shawmut, Pa. — Ker sem že iz raznih krajev poročal v Glas Naroda. gotovo kdo izmed cenjenih čitateljev misli, da sem mogoče kak potnik z Miss Bakso. Toda temu ni tako. Jaz sem le ubog gozdar, ki si mora s trdim delom služiti vsakdanji kruh. Da sem pa enkrat tu, drugič zopet drugje, je krivo to, ker imajo gozdarji malo-kje stalno delo. Kompanija nas pogosto pošilja sem in tja. kakor Avstrija svoje vojake. V Ilut ehinsu, kjer smo bili skoro dva meseca, smo se dobro imeli. Zaslužek povoljen, pijače in kratko-easja v izobilju. Le žal, da smo se morali prehitro preseliti iz tega prijetnega kraja. Med potjo smo se tudi veselo imeli. Slovenec ljubi petje, to je stara resnica, in mi smo kar v železniškem vozu začeli "žingati". Od začetka smo seveda bolj strahoma, misleč, da nas bo kak uslužbenec prav po-domaee ozmerjal, pa kako smo se varali! Začeli so nas celo siliti, da naj še pojemo. Mi smo jim seveda ustregli in ob koncu vsake kitice smo želi buren aplavz. Že je nas petje skoraj utrudilo, ko prisopiha lukamatija na naš cilj — Brockwavville. To je precej lepo in prijazno mesto, le nam gozdarjem nič kaj ne dopade,"vsled tega: ker ni v njem nobenega saloona. Od tu je bilo še kakih 7 milj pešlioda v kempo na naš novi dom. Ker pa je nekatere mučil hud ma-ček, smo najeli voz, misleč, da se bomo prav komodno peljali. A imeli smo smolo. Voznik je namreč vpregel konja, katerega je menda še Noe imel v svoji barki. Nekaj časa je še precej liitro stopical, kmalu se je pa začel ustavljati kar na lepem potu in nič niso pomagale ostre besede za poganjati ga naprej. Izgledal je kakor lesen konjiček, s katerim se igrajo mali paglavčki. In ko je slednjič še voznik prav krepko položil kosti svojega rojstva iz voza v neki jarek, kjer je močno poljubil mater zemljo, je nas minula potrpežljivost. Stopili smo iz voza ter šli peš v kempo. Pa zopet smola! Vozniki nam še niso prvi večer pripeljali postelje in druge oprave. E, smo si mislili, en večer bomo že prebili tako ali tako. Priznati moram, da smo komaj dočakali dne. Ponoči je namreč nastal mraz, da so nam zobje kar šklepetali. Treba si je bilo pomagati; pa kako? Šel sem pod milo neho ter si zanetil ogenj. Kmalu smo se vsi zbrali okrog ognja in tako smo prebili to noč. Najbližnje mesto je Shawmut, kjer je tudi nekaj premogovih rovov. Tu da dela tudi nekaj Avstrijcev. Povedati pa . ne morem, ali so to avstrijski Nemci, Italijani, Turki ali Slovenci. Okolica je jako pusta. Kamor se človek ozre, povsod samo izsekan gozd. Ni čuda, če so po okolici mesto ljudi naseljeni medvedje. A še tem mora slaba presti, ker jim ne pride drugo pod zob kot maline in mravljinci. Koliko časa bomo mi v tem kraju, še ne vem. Dolgo gotovo ne. "Umestno bi bilo, da bi nam kompanija naredila hišo na kolesih, da bi jo lahko prepelja-vali iz kraja v kraj. V slučaju, da bi morali iti v tak kr^j, kjer še ni potov in cest, bi si refill pomagati. Med nami je nam*§8 nekaj rojakov, ki znajo delati ceste in mostove. Saj so ravno sedaj "šolajo" v tej stroki. H koncu dopisa pozdravljam vse eitatelj« in čita-teljice Glasa Naroda. — J. Ste-fančič. Waukegan, m. — Nekaj odgovora in pojasnila na dopis slov. pevskega in dramatičnega društva "Ljubljanica" iz Waukega-na v številki 202. Glas Naroda z dne 27. avgusta t. 1. V resnici je nastalo v naši slovenski naselbini v zadnjih par letih veliko zani- manje za lepo dramatične predstave, pri katerih si človek razvedri dušo in srce. Razna podporna društva prirejajo igre v korist društvenih blagajn, oziroma v podporo bolnih članov. Samo-obsebi je umevno, da je potreba kulis, ako se hoče na odru igrati.' Kulis pa žalibog nimamo v naši] naselbini. Pevsko in dramatično društvo "Ljubljanica" ima pač par že obrabljenih in strganih kulis. ki pa ne odgovarjajo zahtevam. To je sprevidelo tudi društvo "Ljubljanica" samo in je poslalo Štirim tukajšnjim podpornim društvom ponudbo, da naj stopijo z društvom "Ljubljanica" v zvezo ter da naj vsako društvo plača po $12.50 in da bo potem tudi lastnik strganih kulis. Društva so seveda to ponudbo odbila, ker so sprevidela, da ako stopijo z društvom 'Ljubljanica' v zvezo in plačajo vsako po $12.50, bodo morala vseeno nabaviti si nove kulise. Čemu torej plačevati stare kulise in jih obenem zavreči? Nadalje je bilo v dotičnih ponudbah tudi označeno, da se bode zanaprej računalo za rabo strganih kulis po $6 za vsakokrat, ako društva ne stopijo v zvezo. Seveda so se društva zgražala nad takim postopanjem. Vsakdo je pripravljen plačati primerno svoto, nikdo se pa ne pusti tako oderuško izkoriščati. Osnoval se je zato potreben odbor ter poslal vsem slovenskim podpornim društvom vabilo na prijateljski sestanek, da se kaj ukrene za nove kulise.. Odzvalo se je šest društev, ki se strinjajo z idejo, in naša želja se je izpolnila. Nove kulise so že naročene. Prihodnja igra se bo že uprizorila z novimi kulisami* dne 32. sept. Cisti dobiček bo za pokritje stroškov. Nobeno društvo, ki je v zvezi, ne bo plačalo niti enega centa iz društvene blagajne, nili onih £12.50, katere je društvo "Ljubljanica" zahtevalo, ampak kulise se bode plačalo s prostovoljnimi doneski. Sedaj je pa ogenj v strehi. Društvo "Ljubljanica" upije na vse pretege, da nasprotujemo Slov. Nar. Domu in društvu "Ljubljanica". Prijatelji, le počasi! Mar se niso večinoma vsa društva, ki so v zvezi, še vedno udeležila veselic, ki so bile prirejene v korist in sklad Slov. Nar. Doma? Dalje se piše, da so se dramatično predstave pričele prirejati iz samega sovraštva do društva "Ljubljanica". Ne iz sovraštva do društva "Ljubljanica", ampak v pomoč bolnim članom so razna društva prirejala igre in jih bodo še zanaprej, čeravno trdite, da "naj čevljar o-stane pri svojih kopitih". Mi pa še pristavljamo: Ne samo, kar veleva ti stan, kar more, to mož je storiti dolžan! Če vam je vseeno, ako se prirejajo igre, čemu sedaj takšno upitje in nasprotstvo? Po vasem mnenju bi nikdo drugi ne smel prirediti igre kakor vi. Menda vi nimate patenta na igre?! Ako bi le vi igre ^ilrejali, bi jih bilo malo v naši naselbini. Naš namen ni ustanavljati nova pevska društva in čitalnice, ampak naš namen je, pomagati svojim bolnim članom. Brezpomembno in neopravičeno je pa napadanje u-radnikov pripravljalnega odbora. Se vedno smo se udeležili vaših redkih prireditev, če nam je bilo le mogoče. Tudi smo bili že vsi člani Slov. Nar. Čitalnice, dokler je bila pod pravim nadzorstvom. Toliko v pojasnilo. — Vsa slavna društva in posamezne rojake in rojakinje pa vljudno vabimo, da se igre in veselice v velikem številu udeležite. Nikar se ne ozirajte na upitje par kričačev, katerim je skupni napredek deveta briga. Zatorej pridite vsi v nedeljo dne 12. septembra v Mat. Sla-novo dvorano, kjer se bo igrala lepa vesela igra "Čevljar" v 3. dejanjih, in sicer v korist in nabavo novih kulis. — Za odbor združenih društev: Mat. Ivauetič, zapisnikar. Konvencija premogarjev. Delegati Trinidad distrikta so se posvetovali glede novih delavskih pogojev. S3iio* Wilkesbare, Pa.. 7. septembra. V navzočnosti več sto delegatov se je danes otvorilo konvencijo Trinidad distrikta United Mine Workers. Glavna točka dnevnega reda je določitev nove plačilne J lestvice, katero se bo predložilo podjetnikom pred potekom sedaj veljavne pogodbe, ki teče do 1. aprila 3916 Glavna zahteva je zvišanje plače za 20 do 25 odstotkov. Nadalje se zahteva osenmrno delo ter sistem za poravnavo d i ferene. ki bi prekašal sedanje razsodišče v priprostosti. Predsednik premogarske zveze. "White, bo predložil posestnikom rovov zahteve delavcev. V zadnjih mesecih je dovršil intenzivno organizacijsko kampanjo ter računa lahko sedaj z 80 odstotki vseh premogarjev v okraju. Pet sinov padlo. Neki Češki industrijalec je imel 5 sinov pod orožjem. V kratkih presledkih so štirje padli. Oče je napravil prošnjo na cesarja, naj se mu z ozirom na dane žrtve pe-! tega sina odpusti z bojišča. Cesar je prošnji ugodil, toda predno se je dovoljenje za odpust izvršilo, je tudi zadnji sin padel. Iz Najvišjih cen za živino ne bo. Kakor poroča "D. Agrarblatt", je poljedelski minister dr. Zenker izjavil zastopniku lista 'Zeit\ da je vlada zopet opustila misel, upeljati najvišje cene za živino, ker se radi velike razlike v živini to da težko izvesti. Izvoz jajc v Nemčijo. -Tajca, ki so namenjena za izvoz v Nemčijo, nakupuje v Avstriji berlinska osrednja nakupovalna družba. Ta družba tudi razdeljuje nakupljena jajca med velika in srednja nemška mesta. Vsak inesec se bo izvozilo 150 vagonov jajc y Nemčijo. Na 1 vagon gre 150,000 jaje. Leta 1912 se je na mesec poslalo v Nemčijo 1670 milijonov, v letu 1913 pa 1344 milijonov jajc. Največ jajc se je poslalo 'iz Galicije. Nemčija ima v mirnem času sama 80 milijonov kokoši, ki zneso na leto 2 milijona meterskih stotov ali pet milijard komadov jac,'v Iz tujine se je uvozilo v letih 1932 in 3933 povprečno 1,657,500 meterskih •stotov jajc (3 in ena tretjina milijard komadov). Od teh odpade na Avstrijo 699.000. Rusijo 667 tisoč, Nizozemsko 78.500, Italijo 55.000. Bolgarijo 51,200, Rumuni-jo 46,500, Turčijo 19.900, Srbijo 19,400, Dansko 13,400 meterskih stotov. Poleg tega se je uvozilo dosedaj v Nemčijo iz Kitajske na leto jajčjih rumenjakov za 51,000 meterskih stotov. Na leto potrebuje torej Nemčija 8 in pol milijarde jaje. Včerajšne izgube Angležev. London, Anglija. 8. septembra. V današnjem ofieijelnem seznamu izgub, ki sc tiče vseh front, se navaja 46 častnikov, med njimi 14 mrtvih in 13.S4 mož. med njimi 304 mrtvi. VABILO na PLESNO VESELICO, ki jo priredi dr. "Šmarniea" št. 26 S. D. P. Z. dne 11. septembra 1915 v prostorih rojaka Jurja Previea v White Valley, Pa. Najvljudneje torej vabimo vsa sosednja društva, kakor tudi rojake in rojakinje naše okolice. Veselica se bode vršila v korist društvene blagajne. Kličemo torej : Na svidenje! Opomba: Za omenjeno veselico je sklep društvenih članov na zadnji redni mesečni seji, da plača vsak član $1.00 v prid društvene blagajne, brez ozira na to, ako se prav ne udeleži veselice. Omenjeni sklep velja tudi za oddaljene člane, kar naj blagovolijo vzeti na znanje. Dr. odbor. VABILO NA PIKNIK, katerega priredi Slov. podp. društvo sv. Roka št. 94 J. S. K. J. v Waukegan, 111., v nedeljo dne 12. septembra na takozvani Frarieinovi farmi. Na piknik so vabljena vsa društva iz Waukegana in North Chi-cage, kakor tudi vsi cenjeni rojaki in rojakinje. Ker je delavcu odmerjen v tednu en dan počitka, to je nedelja, je dobro, da si poišče veselega razvedrila, kakor tudi okrepeila. Za vse to bo pa skrbelo društvo sv. Roka na omenjeni farmi 12. septembra. Torej ne zamudite nas posetiti v polnem številu! V slučaju slabega vremena se piknik vrši dne 19. septembra. Andrej Bartel, dr. tajnik. (8-9—9) OTVORITEV. V nedeljo dne 12. septembra bodem otvoril svoj novourejeni SALOON in RESTAVRANT v Wocdside, L. I. Otvori se ob dveh popoldan. Igrali bodo hrvatski tamburaši pod vodstvom g. Marka Šmariča. Cenjenim gostom je na razpolago lep vrt, kegljišče in lepa dvorana za ples. Vabim vse Slovence, da me obiščejo s svojimi družinami. Za dobro postrežbo in fino starokrajsko kuhinjo bode najbolje preskrbijo-! no. Točil bodem vedno najboljše | pijače. August Bach, lastnik. (Siingerhalle.) 93 — 4th St.. Wood si de, L. TJ Vzemite na 59. cesti Corona karo, ki vas pripelje za 5 centov prav do hiše. Vhod zastonj. (9-10—9) DRAGI PRIJATELJI GODBE IN PETJA! Naznanjam vam, da sem dospel pred par meseci iz Francije v A-' meriko. Ker sem strokovnjak v svojem poslu, je umevno, da ve-iliko rajše slišim lepo godbo, ka-jkor pa godbo, v kateri igra glavno ulogo veliki boben, kričeči glasovi trobente in vriski klarinetov. Takih godb je žali bože med nami veliko. Te ne blažijo srca, ampak so največja nevarnost za ušesa. Moj namen je delovati med ameriškimi Slovenci za lepšo godbo. Ce mi bodo šli rojaki na roko, si upam v tem pogledu še veliko doseči. Lepo petje in lepo godbo ljubi staro in mlado. Dobrega godbenika pa napravi dobro uglašen inštrument in pravilna metoda pihanja. To je pa zopet odvisno od učenja. Onemu, ki si hoče nabaviti dobro uglašen inštrument, sem jaz vedno na razpolago. Kdor se bo obrnil v tej zadevi name. bode zadovoljen. Jaz sem po poklicu godbenik in učitelj godbe. Obiskoval sem glasbeno šolo, služil sem pri vojaški godbi in sem bil večletni član orkestra Slovenske Filharmonije in Opero v Ljubljani. Vsak se lahko zanesljivo obrne name. Anton Leskovar, 44 Forest Ave., Aurora, 111. Slovens ko katoliško b= a ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporirano dne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 9D, Willock, Pa. I. podpredsednik: KAKOL ZALAIt, Box 547, Forest City, Pa. II. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 2'M, N. Cor. 3rd St.*, Rock Surlngt, Wyouing. Tajnik: JOHN TELBAX, Box 707, Forest City, Pa. II. tajnik: JOHN OSOLIX, Box 4«J2, Forest City, Pa. Biasajnik: MARTIN ilUIIlC, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St, Jollet, I1L VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 Chicago St., Joliet, HL NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, P*. I. nadzornik: JOHN TORINO, Box 622, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVOlČ, Box 705. Conemaugh, Pa. IIL nadzornik : ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland. Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTTN OBRFŽAN, Box 72, East Mineral, Kans. I. porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Bos 78, Franklin, Kans. II. porotnik: MIHAEL KLOPČlC. 528 Davson Ave., R. F. D. 1, Green field, Detroit, Mich UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR. R. F. D. No 2, Box 11 VJt Bridgeport, O. I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. II. upravnik: PAVEL O BREO AR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Bos 707, Forest City, Penna. Društveno glasilo : "GLAS NAROD A." NAZNANILO. Rojakom v Lorain, Ohio, in o-koliei naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik JOHN KUMŠE, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Glas Naroda. S spoštovanjem NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest. da nam je nemila smrt ugrabila iz sredine naše družine preljubljeno hčerko MICKO in ji pretrgala nit življenja žo v nežni mladosti. Nepozabljena hčerka je bila šele 3 leta in 3 dni stara. Umrla je 30. avgusta t. 1. Podlegla je mučni bolezni davici. Pokopali smo jo na West Newton mirodvoru. Zahvaljujemo se najtopleje vsem tistim, kateri so darovali krasne vence, in tudi srčna hvala vsem onim, kateri so se pogreba udeležili. Žalujoči stariši: Anten Ustar in Roza Ustar. "West Newton, Pa., 4. sept. 1915. NAZNANILO. Rojakom v državah Hlinoia in Wisconsin naznanjamo, da jih bo d« obiskal nas zastopnik O Kje sta JOŽEF ŽAGAR in ANTON SAMS A? Prvi je doma iz Dolenjega Zemuna pri Ilirski Bistrici, drugi pa iz Topolea. podomaČe Samsov. Poročati njima imam nekaj važnega, zato prosim za nju naslov. — John Poki ar, Box 22 Marquette, Mich._(8-9—9) Rad bi izvedel, kje je moj prijatelj ANTON MLEKCŠ. Pred dvema letoma sva bila skupaj v Kifeston, W. Va., in od tega easa ne vem več za njega. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi, ali naj se sam ogl.i-si. — Frank Cvetan. Box ").">, Sun, \\\ Va. (JMO—Ji) MARY BATICH, slovenska izkušena babica z mestnim dovoljenjem se priporoča vsem slovenskim ženam v Collimvoodu. Mary Batich, 16020 Holmes Ave.. Collinwood, Bell Phone Eddy 2:i94 R. Ohio. PHONE 246 Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street. New York, N. Y. Frank Petkovsek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKEGAN, ILI . PRODAJA fina vina. Izvrstna ■rnotkt, patentirana zdravila. PRODAJA Tosna listka rsah prakomor-skih črt. POŠILJA denar ▼ itari kraj xaQMljiYO in pošteno, UPRAVLJA ti« ▼ notarski poiel spadajoča delt. Imam v zalogi prave importirane LUBASOYE * & HARMONIKE kakor tudi K O V C E K E iz Slovenjega Gradca, Štajersko. Posredujem tudi pri prodaji in nakupu starih že rabljenih harmonik. Prodajam tudi orgljice, okarine, dromlje itd. Alois Skulj, P. O. Box 1402 New York City, N. Y. i k X I 'i f. f r > i ; Mr. FRANK MEH kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Ultravništvo 'Glaa Naroda*. 'KRACKERJEV' BRINJEM' za vsebino ogitasov ni odgovorno ne upravni-8tvo ne urednišrvo. jc najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. Oent, n "BRINJEVEC" Je: $ 0.50 13.00 6 steklenic 12 steklenic V ZALOGI IMAMO tuJI Osti domači TROPINJEVEC Id 8LIVOV-KA kuhana v naši lastni dlstllerljL Naše cene so sledeče: Troplnjevec per gaL $2.25, $2.50, $2.75 ln $3.00 Slovovitz per gal.................$2.75—$3.00 Troplnjevec zaboj .................... $ 9.00 BUvovitz zaboj ...................... $13.00 "W Bye Whiskey 5 let star, zaboj .... Sllloo Rndeča Ohio vina per gal.....55c., 60c., 85c. Catawba in Delaware per gaL......75c.—80c. Za 5 in 10 gaL posodo računamo $1.00, za 25 gal. $2.00, za večja naročila Je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order In natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04 sr. OAS AVL, CLEVELAND, q. GLAS NARODA, 9. SBPTEMB8 X, Slovanski Svet. Zemljepisna in statistična slika današnjega slovanstva. Napisal prof. Lubor Niederle. (Nadaljevanje) Posebne narodopisne podskupine v srbohrvaškem ozemlju tvorijo /. zgoraj omenjeni katoliški Bunjevci in šoke! v Barki. Baranu in I iki o katerih postanku pa malo vemo. Tudi njih politično nazi-r;mj«. je nejasno. Srbi jih štejejo za svoje, Hrvati za Hrvate. Bunjev-ei govorijo feokavako. Daljše kolonije so tudi naselbine t. zv. Kraso-vanov v krašovskoseverinski župi na gornjem toku Karaša (glavno v Kraš »vi. Nemiču, Ravniku, Jahalen. Lupaku, Vodniku, Klokoticu, I.-ta 1900 skupaj približno T.'.OO duš; podobno v vasi Liji v aradski stolici . katere so imeli prej Czoernig, Sehwicker, Czirhus, Hunfal-vv. da tudi Dobro v sky, Miklošič, Drinov in dr. za Bolgare. L. Mile-tič je sedaj pokazal, da je njihov postanek in jezik srbski, ki spada k štokavskt-mu dialektu, toda ki se precej razlikuje od sosednjega srbskega dialekta v Banatu. Zmotil se je Svrku. ki je videl v njih neko jezikovno samostojno pleme. Vsi so katoliki; kdaj so prišli sem, ni znano, toda bili so tu najbrže od XV. stoletja in so prišli iz vzhodne Srbinje. Zadnja statistika jih naaja deloma kot Srbe, deloma kot Hrvate, in Hrvati jih tudi štejejo za svoje. A ko se ozremo na manjše tipične, lokalne skupine, bi navedel, da se kajkavski prebivalci zahodnega dela zagrebške županije med Samoborom in Žumberkom (Sichelburg) imenujejo Prigorci (kraj Prigorje), prebivalci pri izviru Kolpe — Brejci; poleg njih imamo okoli Zagreba še imeni Iiezjaki, Puhovci. Zanimiva po svojih krajevnih skupinah je Istra. V severni Istri so predvsem kajkavski Fučki (Fučki. sg. Fučak), imenovani tako po pouboflM sikavem načinu govora. Prebivajo okoli Buzcta, na jugu do rečiee Botonega, dalje do črte Dragic, Hum (Colmo), Barno-bie, na severu do Sočerge, Dvorov, Rakitoviča. Od Fučkov proti vzhodu in jugu od črte Trst-Reka prebivajo hrvaški (štokavsko-ča-k a v ski i Čiči, ki so poostali iz bosenskih kolonij (leta 1532). Na jugovzhodu Istre je treba razlikovati stare čakavske prebivalce (Istri-jane. Bezjake od poznejših štokavskih naseljencev iz Dalmacije, po-tomcev Starih Romanov, ki jih sosedje imenujejo Vlahe, Morlake. Prvi prebivajo v sodnih okrajih: pazinskem (Pisino), labinskem AI bona in v nekaterih selili buzetskega okr. (Pinguente), drugi v okr. motovunskem (Montona), poreškcm, rovinjskem, vodnjan-skem (Dignanoi. puljskem in v nekaterih vaseh pazinskega. Razen njih so se ohranili še Rumu ni v vasi Žejane pri Volovski in v oko-li«-i ('epiškega jezera (naselbine Brdo, Grobnik, Jerenovič, Sušnje-viea. Letaj in Nova Vas). Po zadnji statistiki so čista rumunska sela samo Žejane (MH9 Rumunov) Brdo (Berdo 596) in Nova Vas (Villa-liova 219 i pri Plominu (Fianona). Na Srbskem se je razvila velika vrsta lokalnih imen, narejenih po rekah, planinah, krajih in mestih. Predvsem se deli narod na ne koliko velikih skupin, izmed katerih je vsaka razdeljena na manjše narodne skupine. Tako prebivajo na severozahodu, na zahodu mesta Šabra šapčatii (krajevna imena Mačvani, Pocerci), v okolici Va-Ijeva. Val je vc i, Tamnavci, Kolubarci, Podgorci), ob Drini Podrin-ci f.Iadrani, Radjevei, Azbukovčani), Fžičani (Rujanci, Starovlalii ali Starovlašani. Studeničani, Dragačevci), na planini Rudniku Rud-nieani, v šumadiskem okraju Šuinadinei (Gružani, Kragujevčani, Jaseničani. Smederevci, Kosmajci, Kačerci) v dolini Vel. Moravč Moravei (Temničani, Levčani), v kruševaškcm okrožju Kruševljani (Zupljanii. v okolici Leskovca Leskovčani, ob goriji ]\I(»ravi Vra njanci (Poljaničani. Moravei, Pčinjani), o breki Vlasini Vlasinci, Torlaki ali Piročani v okolici Pirota, dalje Zaplanjci, Svrljižani < kraj Zaplarije, Svrlig) in v ševcrno-zahodnem kosu Srbije ob Ti-moku Timočani (Knjaževčani. Zaječarci), Crnoreeani, Resavci. Ho-moljei in Požarevčani. katerih staro ime je bilo Braničevci, (Mlavei, Stižani, Pečani. Žviždani, Rečani), Porečani Lh Ključani, silno stiskani od Rumunov. Staro srbsko ime Rašci, Raščani po kraju Raški) se je ohranilo na Ogrskem za pravoslavne Srbe (madž. Racz — Ra-czok). — Ravno tako so se razvila podobna lokalna imena tudi v Bosni in Hercegovini po zemljepisnih okrajih: Humnjaki, Rudinei, Bekijani, Dubravci, Podvelešci, Rakičani, ( uvnjaki, Bjelopoljci, Nevesinjci, Gačani, Pivnjani, Banjani, Šum-njaki. Popove i, Rašnjani. Župljani. Zupci, Bokezi (Bokeli), Boreani, Nikšiči. ( abrani. Fatničani. Ljubomirei, Planjani, Černičani, Sto-čaui, Ljubuščaui, Ljubimi, Bilečani, Fočaki, Posavci. Tuzlaki, Trav ničani itd. V < 'rni Gori je še močno ohranjena stara plemenska razdelitev, ki jo ljudstvo samo jasno razlikuje. Predvsem so na severu Herce-govei. ki s(» prišli v Črno Goro iz Hercegovine: drugi kraji so Brda na severovzhodu in tretji prava ali stara Črna Gora s Krajino med morjem in skadrskim jezerom. V črnogorski Hercegovini so ti plemenski kraji: Grahovo. Banjani. Opušna. Rudina, Niktičke Rudine, Niktička z"pa. Piva. Drobiijaei (I "skoki), Šaranci. Na Brdih prebiva sedem plemen in to od zahoda proti vzhodu: Belopavliči, Piperi, Bratone-ži. i, Ku. i, Vasojcviči. Moračani (Gornja in Dolnja Morača), Rovca ( ltovčani). V stari Črni Gori se razlikujejo štiri plemena: Katunska nabija (Cetinjani. Nekušiči. Zekniči, Cuce, Kčevo, Ozriniči. Bjelice. Komani, Zatarčani, Pješivci, Lukovo), Lješanska nabija (Zečani), Riječka nabija (Ceklinjani, Ljubotinjani), Crmnička nabija ali Crm-nica z vrsto drobnih plemen V nekdanji čisto srbski pokrajini prebivajo danes Arbanasi in mohamcdanski Srbi, izmed katerih so največje pleme Mrkojeviči in Mikuliči pri Baru. Posebno skupino tvorijo po Zanetovu t. zv. Sireniki na gornjem toku Lima in prizrenske Bistrice. Opisani polžaj Hrvatov in Srbov, njih različni politični razvoj vkljub plemenski sorodnosti in še bolj različni politični cilji, ki jih oba naroda zasledujeta vsled svoje zgodovine, trudeča se za tem. da se zagotovita in se v bodoče razvijeta kar najbolj in najkrasneje, vse to je zagrešilo d o seda j mnogo medsebojnih prepirov in motil bi se, kdor bi si ob navideznem, relativnem današnjem miru in ob kakem kratkem premirju predstavljal njih bodoči položaj kot strpljiv, miren in srečen. In če niti ne pomislimo na velike politične ideale na hI o jo Velike Srbije na eni in Velike Hrvaške na drugi strani, ka terib spolnitev se medsebojno izključuje, ostane vedno cela vrsta skupnih in spornih točk, ki se neprenehoma javljajo. Te točke se uhajajo v samem Ilrvaško-Slavonskem, v Dalmaciji (na pr. Dubrovnik i in posebno v Bosni, ki je pravo Eridino jabolko med obema narodoma. Tu se je igrala tudi avstrijska vlada dosedaj skrivalnico, ker ni imela razumne vodilne narodnostne ideje. Kaj bode nekoč^ kako se bode novi politični položaj po aneksiji razvil in kake posle-di c bode imel za razmerje Hrvatov in Srbov, se ne more povedati, "a slovansko vedo in misel bi bilo danes koristno vsaj to, da bi se zjasnilo in da bi se ne zapirale oči pred resničnim stanjem: to se pravi, da bi se pred vsem konstatiralo s poštenim štetjem sedanje razmerje Srbov in Hrvatov in da bi se ravnalo pravično v vseh narodni m verskih rečeh. Potem ne bo treba poskušati z oglaševanjem tretjega srbohrvaškega naroda bosenskega, kar je storila Kallaveva vlada pred nekolikimi leti, seveda brez uspeha. Od leta 1907 še je nadomestilo uradno ime "bosensko" zopet s pravilnim "srbohrvaškim". (Nadaljevanje prihodnjič). "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ! ____ _k_____ ___________________________________________________ Ing. Drag. Gustinčič: V Bel gradu. m. ---. (Nadaljevanje.) Z gospodom polkovnikom sva se spogledala, ker na prvi mah res nisva vedela, kaj misli gospod župan s tem vprašanjem. — Oprostite, gospod župan, kako plemstvo mislite? — vprašam na pol v zadregi, a na pol radoveden. — No, mislim vaše narodno, slovensko plemstvo. Ono je v posesti mnogih vaših institucij in ima sigurno tudi svojo jako stranko za sabo. Nama s polkovnikom so se razlezla usta v diskreten, zadovoljen nasmeh in gospod Vukasovič pohiti objasn;ti neljubo pomoto: — Pardon, gospod župan, naše plemstvo sicer ne nosi opan-kov kakor vaše. t. j. srbsko, ali inače sta si vrlo podobna! Srbi ga nazivijete "seljak", a mi Slovenci mu pravimo "kmet". Plemenito in pošteno je to plemstvo in nadamo se, da se bo zlasti z vašim plemstvom vrlo lahko sporazumelo, ker bo imelo iste težnje, iste želje in iste pretenzije. Gospod župan jebil sicer nekoliko v zadregi, da tako slabo pozna naše razmere, v ostalem pa mu je bila ta zmota prav mila in ves radosten in razvnet vsklikne: — Torej tudi v tem pogledu smo si enaki! Ali, verujte mi. da mi je milejše, kakor da sta mi prinesla ne vem kake darove! Samo Hrvatje imajo potemtakem svoje parasite. E, pa tudi te ovire bomo z dobro voljo premagali! — O, nikar, — pripomnim jaz, ves zadovoljen, da smo prišli na to temo, v kateri se vedno rado zrcali demokratična in široka srbska duša — tudi Slovenci imamo parasite in pijavke, samo s to razliko, da niso po rodu Slovenci. Več kakor deseti del vse slovenske zemlje je še v rokah fevdalnih nemških grofov in baronov, dočim si išče skoro deset odstotkov našega naroda svoj najborneji kruh v ameriških rudnikih in farmah. Po ukradeni naši zemlji se širi tuji gospod, dočim si jo kupuje naš kmet za drag denar v hladni tujini. No, nadamo se, da bo temu skoro konec, da razbijemo v kratkem poslednje ostanke nemškega fevdalizma na naši zemlji in da slovenskemu kmetu ne bo več treba kupovati tuje zemlje, nego da bo brezplačno zašel svojo lastno, kakor jo je njegov brat v naši divni Makedoniji! Gospod župan je bil prav vesel najinega poseta. Tako smo se bili razgovorili, da smo komaj nehali. Proseč naju, da čim preje vporabiva ugodno priliko, da ga zopet posetiva, naju je spremil do izhoda velikega šolskega poslopja in razšli smo se v najboljšem razpoloženju. * o. * * Naslednjega dne pri obedu mi pove gospod polkovnik Vukasovič, da je javil komandantu belgrajske odbrane, generalu Mi-hajlu Zivkovicu, da sem v Belgradu in je naju priglasil v posete. Mihajlo Zivkovič je eden najpopularnejših srbskih generalov, vojak skozinskoz — ali v srbskem smislu vojak — dober poznavalec in velik ljubitelj Slovencev v ostalem pa Jugosloven od nog do glave. Gospod polkovnik me je zaveril, da se je "Mihajlo" — v Srbiji se ljudje zelo radi nazivljejo na kratko po krstnem imenu ali priimku, brez oficijelnih naslovov — prav razveselil njegove prijave in pripomne: — Videli boste, kako se občuje s srbskimi generali! — Veste, v Srbiji smo tudi oficirji najprej ljudje in potem šele vse drugo. Opozarjam vas, da ga ne smete opletati s kako "ekselenco"! Kratko: "gospod" — v Srbiji ni tudi ministrski predsednik Pašič več kakor "gospod." Popoldne ob polštirih sva sedla v vojaška kola, pa haj k Mi-hajlu. Vojaška vranca, ki tudi nista mogla utajiti težkih vojnih časov, sta krenila po predmestni ulici — tudi glavna žandarme-rijska komanda je sedaj nastanjena v neki predmestni šoli — ali kmalu sem opazil, da smo krenili iz mesta in ne v mesto. — Ali gospod general ne živi v mestu? — vprašam radoveden. — A. kaj še — odvrne z nasmehom polkovnik, — on si je izbral boljši kraj, boste videli! In krenili smo po izredno prijazni poti po malem, zelenem grebenčku, s katerega je prekrasen razgled na široko Savo in še širjo Donavo, na resni Zeniun in preko njega na divno banatsko in sremsko ravnico. Ker smo imeli prejšna dva tedna velike deževne nalive, je bil velik del Banata popolnoma pod vodo in dolgo jezero je že itak krasno krajino še bolj poživljalo. Kakor lepo hrepenenje je brezkončna banatska in sremska ravan ležala pred nami in danes, ko je nevarna kakor pritajili vulkan in ko leži tiho in nemo in trpeče je še milješa in še veličanstvenejša. Bela pot se je vila med soČno-zelenim žitom in mimo malih osamljenih belih hišic proti poraslemu brdu — tam gori menda živi slavni komandant Mihajlo. — Po tričetrturni najlepši vožnji smo dospeli na prijazen griček — kojega danes ne smem imenovati — in na tem gričku, poraslem z debelimi in senčnimi hrasti, smo se ustavili pred prijaznim, osamljenim šolskim poslopjem, ki služi v mirnem času menila zadaj ležečemu, lepemu, velikemu selu. Zopet sem bil strašno iznenaden. Pričakoval sem vsepolno štabnih oficirjev, adjutantov, ordonancev, vrvenja, zapovedi, konjev in drugih takih prikazni, a našel sem najbolj idilično tišino in najhladniji mir, ki si ga more pošten človek predstavljati. Da ni na skromni šoli napetih vse polno telegrafskih in telefonskih žic, mislil bi bil, da sem prišel v obisk k staremu, dobrodušenmu svojemu učitelju, ki ravnokar počiva v svojem prijaznem zatišju. Čez dvorišče koraka markanten srbski žandar, najbrže generalov služabnik in to je edino vojaško lice, ki se je videlo v stanu velikega komandira. Stopila sva z voza, ali še prej ko sem se bil. odločil za prvi korak, me opozori gospod polkovnik s kretnjo proti debelemu, košatemu hrastu, pod katerem je stala skromna, štirivoglata nepo-grnjena mizica: — Evo ga, naš Mihajlo! — in visoka, ravna, silna, narcijalna postava, s prijaznim, smehljajočim, zagorelim licem nama je odmerjeno korakala nasproti. In še predno sva dospela do njega, na par korakov, vsklikne general v familjarnem sonornem glasu proti gospodu Vukasoviču: .— A, vidiš, dragi Janko, to me veseli, da mi pripelješ enkrat Slovenca v posete! — Stisnil nama je iskreno prijateljsko roke ter naju povabil k svoji mizi. Mihajlo Zivkovič je pravi hrust, kakršnega more roditi menda samo še srbska zemlja. Že znatno posiveli lasje, goste kratke brke in mala bradica stoje ne baš v dobrem skladu s svežo, zdravo in junaško postavo in pričajo, da ima gospod Mihajlo mnogo več težkih skrbi kakor pa let. Gospod Živkovič govori umirjeno, možato ali nikoli hladno. Vsaka njegova beseda je iskrena, prijateljska in prisrčna. Njegove velike marcialne oči zro zaupljivo in dobrodušno izpod košatih obrv in visokega, lepega, nekoliko nabranega čela in skoro ne moreš vrjeti, da se morejo te dobre oči tudi strašno zjeziti in da znajo neizprosno in trdo zapovedati. Gospod Mihajlo naju je počastil s čajem in govor je tekel o Ljubljani, Reki, Opatiji, Lovraui ter o vseh onih naših ljudeh, ki jih on pozna. — Ne morete si misliti, — pravi general, — kako jaz ljubim Slovence in vaše kraje. Da mi je živeti v njih, kje v Ljubljani, bil bi prav srečen. Slovenci ste odkritosrčni in iskreni, a kar je glavno: demokrati skozinskoz, kakor mi Srbi. Jaz polagam veliko važnost na to, da pridete tudi vi v našo skupno državo! — In pogovorili smo se o celem našem problemu, o vseh naših težnjah in vprašanjih. Za našo mizo, na drugi strani hrasta, je stal mal, bel šator. Gsopod Vukasovič se ozre nanj in pravi: Pa ne spiš, Mihajlo, pod tem platnom ? _ (Nadaljnje «e). i _ . __________!____ Grob sladke duše. Žgoče solnce pripeka. Nebo je modro kakor indigo. Izvedrilo se je. nikjer ni opaziti niti oblačka. Tam daleč okrog Osmače in Lu-njevca je ostalo modrikasto meg-ličevje, pa trepeče in drhti pod vročimi solnčnimi žarki. Prijeten vonj planinskega sena s težkim smolastim zaduhom o-mrtvelih, razpaljenih jelk in smrek nekako težko pada človeku na dušo v tem tesnem planinskem zraku. Dule in jaz sediva pred hišo. V hladu sva. Iznad naju se je razprostrlo nekoliko košatih smrek, ki nas pokrivajo s širokimi sencami. Samo tupatam posije skozi razmaknjene veje solnce, ki sip-lje razžarjeno svetlobo po oveli travi. — Kaka sopara in vročina je danes, brate moj dragi! — vzdah-ne težko Dule in si odpne znoja-ste porašene prsi. — A da veš, kak mraz ti je lahko tu na planini ! — Mraz praviš? — Da, mraz, mraz. Koliko ljudi j so samo zameti zagrebli na tej planini! Videl si gotovo grobove nad mojo senokošo na onem pobočju tam. — Videl sem. — To so sami spominski grobovi zametenih in poginulih. Vse je besno, nemirno, razjarjeno, trdo-glavo na tej planini in pod planino. Mej nami je redek krotek in pokoren človek. Dosti jih je, ki se i za sodišče malo zmenijo.... Vidiš oni le grob z belim, novim spomenikom? To je grob Sladke Duše. — Sladke Duše! — se jaz začudim. — Kako to, Sladke Duše? - Kako to Sladke Duše! — kakor da se je Dule malo razjezil. — Lahko to. Sladke Duše grob ti je ono.... Dule se privzdigne 11a kolena in pokaže z roko skozi dva vrha. kjer se je belila vas doli pod planino. — Eto. tam-le na kraj vasi v oni dolini, vrh katere se gibljeta kakor v megli dva topola____Vidiš? Vidiš, kaj, — da? E, tam je stala koliba Sladke Duše. Tako je vsakdo poznal starega Mija, ookoj njegovi duši! Nazivali so ga tako. kakor je on vsakomur rekel: sladka duša. Ali ga je poznal ali ga 111 poznal, vsakomur je rekel: moja sladka duša! — Pred nekoliko leti — začne Dnle in čelo se mu zgubanei — vrgel ga je spahija iz lastne mu hiše in naselil v njo nekega Li-čana. Hudo je bilo to. jako hudo pokojnemu Matiju, ali kaj je hotel! Spahija in sodnija so mu veleli, da se preseli, ker ni imel lju-dij, da mu obdelujejo njive, a to da je velika škoda, rekli so mu doli pri sodniji, i za spahijo in za cesarstvo. Dosti je imel Mijo svojcev, pa vsi so mu poginili v zadnji vstaji. Ostal je sam z jednim oženje-nim sinom, ki se je nekega leta ponesrečil, ko se je gradila cesta od Banje Luke do Jajca. No, si-naha se mu je v drugo omožila gori v Lokvare pa je povedi a s seboj malega Stojana, edinega vnučiča Mijovega.... Tako je o-stal. siromak, kakor odsekana veja. sam samcat! Bil sem ravno tam, ko so ga vlekli od lastnega ognjišča. — Hajdi, starina! — mu velijo orožniki. Mijo sede na hišni prag. zvije roke pa molči in gleda v tla. — Ne grem! — se protivi silovito in povzdigne oči, v katerih so se zasvetile solze. — Zakaj je moralo priti do tega? Zakaj naj ostavim svojo zemljo, svoje ka-leme in sadne vrtove, katere sem s svojo roko sadil in gojil____ Komu jih moram ostaviti? Šva- bu---- Ličanu! O, moj Stojane. moja sladka duša, ko odraste, da ga zasužnji ta Švaba____Joj mene, to ne more biti! — Hajdi, hajdi, starec! — mu velijo orožniki malo mileje. — Moraš, zakon te goni, ne gonimo te mi____ — Čuješ, gospod, pustite me še eno. dve, tri leta. v tem odraste moj Stojan, pa ko sine spomlad se vse obdela. Vse to poorjeva.... jaz in moj Stojan. Tedaj bo vsega dosti tudi za premilostnega ce sarja in za spahijo. Tako mi stori, moj dobri gospod, moja sladka duša! — in Mijo se oklene orožniku okolu vratu in zapla-ka. — Težko ti je gledati, dragi moj; če joče star človek. — Ne daj, gospod, da na-me pade proklestvo: da sem vgasil svojo krstno svečo; da sem osta- vil svojo krv brez hiše in domačije in v takem današnjem času! Ne pusti, moja sladka duša, da se za tre moje pleme____moja kri. Bog ti daj vso srečo! — prosi pokojni Mijo. in solze mu tečejo po obrazu kakor dež. — Mi ne moremo nič za to, starec. Zakon te goni, ne gonimo te mi. — Kak je ta zakon?! — zapla-ka Mijo in se vrže na tla. — Pustite me, da se zadnjič izjočem na svoji zemlji. Zemlja moja, mati moja. koliko znoja, solz in krvi sem prelil na tebi! Koliko tuge in jada sem preživel 11a tebi! Stojane moj, moja sladka duša! Stojane moj, srce moje!----Zadnjič pravim.... Ni zadnjič, ni! Stojane moj. kri moja, poiščeva midva svojo pravico! Na Dunaj greva. Vem jaz, kje so cesarska vrata.. — To si, stari, lahko takoj poiščeš, ko ti odraste vnuk, ali zdaj vstani! — In res moram iti? — vpraša Mijo in pogleda ostro v orožni ke. — — Moraš, zakon te goni, mi te ne gonimo. — Tedaj vas pa prosim za Boga, recite doli sodniji, da proda domačijo mojo kateremu našemu človeku s te naše proklete zem-lje. — Vzdignejo ga. Preseliti se mora v ono dolini eo. Iz starih brun 111 desek 11111 zbijejo vaščani kolibico, ker niso pustili, da berači po tujih hišah. Tinel je samo edno edino kravi-co. To mu je bilo vse premoženje. Xa jesen mu je vsak imoviteji domačin donesel po merico žita in pest, dve pesti graha. On se je vasi pokazal hvaležnega, kakor in kolikor je mogel. Pravil jim je. kdaj je kateri praznik; kdaj se sme, Boga moleč, delati in kdaj se ne sme. Ob krstnih imenih je čital .kršiljakom slavo in na ženitvovanjih je izročal darove. Bil je učen 111 raz govoren kaker menih. In bil je tudi poslušen. Ce je kdo umrl, takoj po starega Mijo, da mrtveca umije in pri njem prečuje, dokler se ne pokoplje. — Kristjan moj, ne vmešavaj se v moje stvari, kajti mi bomo že na svojem mestu. To ni za tebe. Saj veš — sveto pismo pravi: — En hlev in en pastir — se je jezil pop 11a pokojnega Mija. — Ali. narod me povprašuje, moja sladka duša, in jaz tako-le svetujem, da veš.___Kaj češ: dr- vo na drvo — - človek na človeka. — Tako je bilo vedno. In ti ne moreš, kakor velim, povsod biti. in jaz mislim: dolžnost je, da narodu povem, kdaj je praznik, da ne greši, ker je itak dosti greha in kletvine na naših zakonih____ In meni moj mili in dobri narod pomaga, pa jaz njemu, kar morem in kakor morem. Pomogel bi mu, Bog ve in moja grešna duša. tudi drugače, ko bi vedel in znal. — Jaz ti pravim, kristjan moj, ne vmešavaj se v moje stvari, kajti sicer greva pred vladiko, pa ga povprašava, komu se je dala sindželija — oblast — meni ali tebi!..... Knez se je zopet jezil na Sladko Dušo. ker je miril in odvračal ljudi, da ne gredo 11a sodnijo za vsako malenkost. — Nikdar ne letajte, ljudje božji. — je govoril pokojni Mijo, — za vsako stvarico k sodniji!.... Bolje je, pobotajte se tu. doma, pred svojimi ljudmi, kajti komur današnja sodnija sodi____ Tu so one prošnje, tam oni protokoli, tu strošk i, tam pota.... Ne gre tako. mili moji, pa je!...-. Pripoveduje se to — ono — turška sodnija!---- Umreti se mora — ni bilo niti za turških časov pravice. ali----Nikari ne, prijatelji raojh rojaki moji! Pomirite se tu pred ljudmi, pa se poljubite kakor bratje----kakor pravi Srbi. Ni pravice v tej deželi. Naša pravica je zakopana na Kosovera____ Eto. Luka. moja sladka duša, ma- sko službo, in pojdeva pred gospoda predstojnika, pa izveš, kdo sem jaz in kilo si ti. ^lijo je samo skomjzgnil z rameni in se umaknil v dolinico. — Ko se je preselil, je zahajal red ko med ljudi Vedno je bil žalosten. zamišljen. Večkrat so ga videli ljudje, ko je sedel ob ognjišču in plakal. — Samo da on malo odraste da bo čvrsto hodil, ubereva midva dolgo — dolgo pot — tako je ponovno govoril Mijo — ne morem ga gledati, kako se oni Svab šopiri po mojem domu. kako obira in zatira moje sadnjake in moje gozdove, katere so gojile tele moje stare roke. Počila je vest. da je Stojano-va mati umrla. Mijo oživi. Predlanskim je bilo, ko sem zaoral. Dopoldne sem zhrahljal vso njivo. Izpustili smo vole iz jarmov in seli obedovat, pa ti iz-nenada pristopiea Mijo z malim Stojanom. Xekamo vesel je bil. — Evo' me, Dule. tudi jaz sem oživel. Stojanova mati je umrla, pa je^ došel dečko k dedu. da poišče in zahteva svoj dom. — Kako ti je prišlo to na um, da vama Bog da srečo? — vprašam. — Došla sva po svojo pravico —--po svoje staro ognjišče in svojo zemljo. — E, moj Mijo. težka bo ta stvar. ... — Bog me. zakaj težka ?! Prepisano je vse na onega, prijatelj mi dragi. Tebe in tvojega Stojana niti pri tej sodniji v ni-kakih zemljiških zapiskih ni. — Onemu Svabčetu je vse pripisano v zemljiški knjigi, vse pravice nekdanje tvoje kmetije. — Jaz ne zahtevam niti njegovega zemljiškega pisma niti njegovih kmetijskih pravic, ali to-le dete je odrastlo. Njegova je kmetija, oni pa naj gre, odkoder je došel.... Vsa soclnijska vrata obidem v tej deželi. Ne dosežem nič — tedaj grem 11a Dunaj k samemu cesarju! I11 Mijo je obšel z malim Stojanom vse sodnije. Sel je peš celo v Sarajevo k deželni vladi. — Povsod je našel zaprta vrata. Po zimi. tam pred Časnimi Verigami — pravoslavni praznik, — se je vrnil z vnukom v vas. Kje si bil — nikjer. Kaj si delal — nič! Kaj boš zdaj, Mijo? — ga povprašujejo ljudje. — Na Dunaj, naravnost na Dunaj!----Šel bi tudi kam drugam. ali ne vem kod. — I11 stroški? — vpraša nekdo. — Jaz mislim, prav bi bilo, da se vas zjedini. pa mu zbere za stroške? Dolžnost naša je! — rečem jaz. Ali pop ni pustil in knez je zapretil, da javi sodniji vsakega. ki mu da le en novčič. — Prijatelji moji, rojaki moji, nikarite radi mene stradati — odgovori Mijo in solze se mu vde-rejo. Imam kravico, popeljem jo na semenj in prodam. Drugi dan naveže kravo in odrine z vnukom .Vsi smo ga vstavljali, naj ne gre, ker so pali veliki zameti, ali 011 je odšel, ne meneč se za prigovarjanje. — Nekaj me žene, prijatelji. Ne morem čakati. Ne posluša in plača z glavo on in vnuče. Metež ju je zasul, ko sta se vračala s semnja, na tej le planini. * * * — Našli ste-li novce pri njem? — vprašam bula ? — Našli smo petindvajset goldinarjev. Deset jih je vzel sebi pop za pogreb, petnajst jih je odnesel knez sodniji in sesipal v cesarsko blagajno. — In kdo mu je postavil spomenik? — Vas je postavila spomenik svoji Sladki Duši____ Pri naboru. Nekje na Slovenskem se je pri- godilo, da so bili fantje pri naboru razposajeni in vinjeni. Vojaški zdravnik jih tedaj opominja lo ti popusti, a malo ti popustiš. ^ redu. In ker ni pomagala lepa Marko, moja sladka duša, pa z beseda, začel jih je zdravnik Bogom vsakemu prav.... Tako. ljubi moji, nam Bog da vso srečo!____ — Mijo, ne vtikaj se v moje zmerjati in nabornike priimko-vati s svinjami, prašiči, osli itd. Med kmečkimi fanti je bil pa tudi neki bolj olikan in miren go- dolžnosti! Ali ti ti tukaj gospod i spodič in so ga take psovke zelo predstojnik ali sem jaz?! — ffa je t užalilo. ] jaz?! — ga jejnzaine. Ko je le-ta prišel na vr-karal razžaljeni knez. j sto in stopil pred vojaškega — Ali, moja sladka duša, ni zdravnika, bil je takoj 'tauglich'. sodnija ne želi, da se za vsako I Nato ogovori zdravnika: "Hva- stvarico tožari. la lepa, gospod živinozdravnik, — Mijo. velim ti, ne vtikaj se d a ste me potrdili!" v mojo službo, kajti eto ti moj A zdravnik odgovori razbur-cesarski pečatnik, jaz sem za to'jen: "Kaj? — Jaz nisem živiuo- tu! — I. kakor pravim.... — Nič: "I, kakor pravim!".... Ogibaj se ti tega posla; kajti jaz zdravnik, ampak vojaški zdravnik!" In gospodič se odreže: "Ne verjamem, ker nabirate same svi- imam cesarski pečatnik in cesar- nje, prašiče in osle..." GLAS NARODA, 9. SEPTEMBR X, 1915. Jugoslovanska BE S Katol. Jednata B Inltorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: rredsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad- dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 312 Sterling Ave., Barberton Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOTUS KOSTELIC, Box 583,Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: MIKE ZTTNTCH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER 3PEIIAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan«. JOHN VOGRICH, 444—-Gth St., La Salle, HI. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 30&-6th St., Rock Springs, Wyo. G. J. POREXTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPn MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štev. 1, Ely, Minn. LOUIS* CHAMPA, od društva bv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAIIEK, st., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NAROD A." ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRU ŠTEV V NAZNANJE! Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU. Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote. Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno. Uredništvo G. N. A Z URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. JEDNOTE. PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC PRI SPODAJ NAVEDENIH DRUŠTVIH. "Jugoslovan" štv. 104. Chicago, Illinois. j držal tako*', pri teh besedah je Zopet sprjeti: Louis Serdach; 76, 14298, 500, 35. — Fany Ser- naredila resnobno lice, razprostrla daeh; 81, 14490. 1000. 23. Suspendirani: Matt. Maticich; 85. 14286, 500. 26. — Jos. Za-košek; 80, 16829, 500, 33. — Simon Peloza; 96, 17436, 500, 18. — John Baškovič h; 78, 17113, 500, 35. Sv. Janeza Krstnika, štv. 106, Davis, W. Va. Prestopil k društvu sv. Janeza Krstnika, štv. 106, Collinwood, Ohio: Frank Jerman; 84, 15754, 1000, 28. Duluthski Slovan, štv. 107, Duluth, Minn. Suspendirani: Marko Sbober; 67, 14589, 1000, 44. — Dodich Anton; 93, 17813, 500, 21. Suspendirani: Crnieh Anton; 75, '3761, 1000, 30. — Crnicli Marija; 83, 8270, 500, 23. — Kovaeieh John; 86, 14185, 1000, 25. Sv. Antona, štv. 108, Youngstown, O. Prestopil k društvu sv. Ivana Krstnika, štv 37, Clveland, O.: Louis Urbas; 88, 15579, 1000, 24. Sv. Frančiška, štv. 110, McKiniey, Minn. Pristopili: Gladi Anton; 76, 18185, 1000, 39. — Glaeli Anna; 84, 18186, 1000, 31. Sv. Jurja, štv. Ill, Leadwille, Colo. Zopet sprejeti: Jamnik Matija; 93. 17388, 1000, 21. — Korošec Anton; 75, 16581, 1000, 38. Slovenec, štv. 114, Ely, Minn. Pristopili: Bartol Peter: 95, 18171, 1000. 20 — Spritzer Matt.. Jr.; 94, 18172, 1000, 21. — Kaplan Frank; 79, 18173, 1000, 36. — Kaplan Elisabeta; 82. 18174, 500, 33. Zopet sprejeti: Frank Dejak; 91, 17411. 1000. 22. — Angela Dejak; 97, 17415, 1000. 16. — Mat. Dejak: 98, 18065, 1000. 17. — John Milkovich; 88, 17483, 1000, 25. Suspendirani: Anton Blaž; 94, 500, 11418, 20. — John Susta-ricli; 92, 1000, 15613, 20. — John Žužek; 92, 1000, 17367, 21. Sv. Štefana, štv. 117, Sartell, Minn. Prestopili k društvu sv. Ime Jezus, štv. 2, Ely. Minn.: Tomaž Cankar; 81, 17696. 500, 33. — Frank Zagor; 87, 1*7699, 500, 27. Suspendirani: Preprost Felix; 78, 17404, HKX), 36. Sv. Jurja, štv. 118, Cokedale, Colo. Pristopil: Peter Velks; 85, 18193, 1000, 30. OPOMBA: Poleg članovega imena navedene številke značijo: Prva leto rojstva, druga certifikatno številko, tretja zavarovano svoto, četrta razred. GEO. L. BROZICH, gl. taj. Pomladni mraz. Novela. Svetozar Hurban Vojanski. Sv. Janeza Krstnika, štv. 75, Cannonsburg, Pa. Zop» Manifitiqne, Mick. la okolica: B vt»t Chlshoim, Minn.: K. Zgonc, Jako! -•etrlch in Frank Žagar. Duluth, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn. In okolica: Ivan Gonle ti. L. Kapseh, Jos. J. Peahel ln Lou!-it. PernSek. Eveleth, Min.: Jurij Kotae. Gilbert, Minn. In okolica: L. Vesel Hlhbing. Minn.: Ivan PonSe. Kitzville, Minn, in okolico: Jo« A-damich. Nashwauk, Minn.: Geo. Manrln. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlcb St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Aldridge. Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. TTrich (40ft N. 6th Ave Red Lodge, Mont.: J. KoprivSek. Roundup, Mont.: Tomaž Paul in. Little Falls, N. Frank Gregorka Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J tfarlnčlC, Chas. Karlinger In Jakot Rnwilk Barberton, O. la okolica: Alois Ba ant. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collin wood, O.: Math. Slapnlk. Lorain, Ohio in okolica: John Kom « 1735 K. 33. St Yoaiigston, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Greg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolica: M. Kla rich. Bessemer, Pa.: LguIa Hribar. Braddoek, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf PleterSek. Sordine, Pa. In okolica: John Ker mnlk. Conemangh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Pa.: John Kokllch. Brought««. Pa. hi okolica: A. Dea lav. Darragh, Pa.: Dragutln Sla via. Dunlo, Pa. in okolico: Josip Suhor Export, Pa. In okolica: John Prostor Forest City, Pa.: Karl Zalar ln Tr Obes. Y«r»11. Pa.? Into* v«i*atfalt> Grecnsburg Pa. in okolica: Josepb Novak. Irwin. Pa. In okottca: Frank Deat far Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja Is John Polanc. Marianna, Pa: E. Gottlicher. Meadow Lands, Pa.: Georg Scholta Monessen, Pa.: Math. KikelJ. *oo« Boa. Pa. hi okolica: Vrani Pittsburgh, Pa.: Ignacij PodvasnlE. Ignas Magister, Z. Jakie ln U. E. Ja-koblch. Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta, Pa.: Joseph fikerlj. West Newton, Pa. In okolica: Jod? Jo v an. Willoek. Pa.: Frank Seme la Joseph PeterneL Toele. Utah: Anton Pal«!. Wiaterquarters, Utah: Louis fela-sleh. Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta Bavensdale, Wash.: Jakob Bom-kk. Davis, W. Va. In oksllca: Joha Bra-■lch. - 4 Thomas, W. Ya. In okoUea; Fraa| Koeijan In A. Korenchan. Grafton, Wis.: John StampfeL Kenoha, Wis.: Aleksander Pezdlr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik in Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Frank Seplch la Heronlm Svetlin. West Allis, Wis.: Frank SKoi U Lonls LonCarlč. M^Of Rock Springs, Wyo.: A. Justin, Va!. St::li<-h in Valentin Marrina. Keaamerer. Wya.1 Jodp MotoSi CENIK KNJIG katere ima ▼ zalogi SLOVENICi PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. MOLITVENIKI: Duhovni boj Evangelijska zakladnica Gospod usliši mojo molitev z pesebno velikimi črkami $1.00 Kljue nebeških vrat Jezus in Marija Marija Varhinja Marija Kraljica Skrbi za dnšo Vrtec nebeški POUČNE KNJIGE: Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan Angleško-slovenski in slo-vensko-angleški slovar Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Berilo tretje, vezano Cerkvena zgodovina Dobra kuharica, vezano Domači živinozdravnik Evangelij Fizika 1. in 2. del Ilitri računar, vezano Katekizem vez. veliki Katekizem vez. mali Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del vezano Občna zgodovina Pesmarica, nagrobnice Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Sehimpffov nemško-sloven- ski slovar Sehimpffov slovensko-nemški slovar Slovenski pravnik Slovenska Slovnica, vez. Slovenska pesmarica 1. in 2. zvezek po Slovensko-angleška slovnica, vez. Spisovnik ljubavnih pisem Trtna uš in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po Na jutrovem e—.39 go; Na krivih potih .30 _5Q1 Na različnih, potih s—.20 Narodne pripovesti, 1., 2. in 3. zvezek po :—.20 Naseljenci t—.20 Na valovih južnega morja :—.15 Nezgoda na Palavanu :—.20 Nikolaj Zrinski t—.20 O jetiki t__.ig Odkritje Amerike, yet. ir-.80 Prihajač ~ ,—.30 Pregovori, prilike, reki r—.25 Prst božji t—.20 .50 i Randevouz t—.25 Revolucija na Portugalskem —.20 :-.50 t—.40 t—.00 —.60 :-.60 =—.40 —.40 —.30 r-.40 r-.40 —.70 $3.00 r-.f)0 —.50 r-.45! —.40 :-.40 —.15 $1.20 $4.00 Senila Simon Gregorčiča poezije Stanley v Afriki Sherlock Holmes, 3., 4., 5. in 6. zvezek po Sveta noč Srečolovec Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov Strelec v Sanjska knjiga, velika Štiri povesti Tegetthof Vojan na Balkanu, 13 zvez. Zlate jagode, vez. $1.00 Življenjepis Simon Gregor- -.15 t—.45 »=-.20 —.80 t—.20 — 20 $5.00 t—.20 i—.30 t—.20 —.25 $1.85 r—.30 —.50 $1.00 —.20 —.25 $1.20 $1.20 $2.00 $1.20 —.60 $1.00 —.40 —.40 —.50 —.50 —.50 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Baron Trenk —.20 Belgrajski biser —.20 Beneška vedeževalka —.20 Bitka pri Visu —.30 Hodi svoje sreče kovač —.30 Boj s prirodo r—.15 Božični darovi :—.15 Burska vojska :—.25 Cerkvica na skali ;—.15 Cesar Jožef II. ^.20 Ciganova osveta —.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Cvetke .—.20 Don Kižot t—.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Fabiola —.35 George Stephenson, oče železnic ■—.20 Grizelda s—.10 Hedvika, banditova nevesta —.20 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po t—.20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem ;-.20 Izlet v Cai-igrad t—.20 Ivan Resnicoljub —.20 Izanami, mala Japonka —.20 Izidor, pobožni kmet —.20 Jama nad Dobrušo :—.20 Jaromil —.20 Jeruzalemski romar —.45 Kristusovo življenje in smrt vezano Krištof Kolumb Križana umilejnost —.20 .40 Ciča —.50 Življenja trnjeva pot —.50 Za kruhom —.20 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.73 SPILMANOVE POVESTI: 1. z v. Ljubite svoje sovražnike —.20 2. zv. Maron, krščanski deček :—.25 4. zv. Praški judek —.20 6. z v. Arumugan, sin indijskega kneza f—.25 7. zv. Sultanovi sužnji —.25 8. zv. Tri indijanske povesti t—.30 9. zv. Kraljičin nečak ' ;—.30 10. zv. Zvesti sin t^.30 11. zv. Rdeča in bela vrtnica ;—.30 12. zv. Boj in zmaga —.30 14. zv. Prisega huronskega glavarja —30 15. zv. Angelj sužnjev :—.30 16. zv. Zlatokopi —.30 18. zv. Preganjanje indijanskih misionarjev —.30 19. z v. Mlada mornarja —.30 TALIJA. Zbirka gledaliških iger: Brat sokol Cigani Pri puščavniku Putifarka Raztresenca Starinarica Županova Micka Idealna Tašča RAZGLEDNICE: Ne^vyorske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New Yorka po Album mesta New Yorka krasnimi slikami, mali t—.23 —.40 —.20 —.20 —.30 —.20 —.30 j—.20 Kaj se je Makaru sanjalo? —.50 Lažnjivi Kljukec Leban, 100 beril Maksimilijan I. Marija, hči polkova Mati, socijalen roman Malomestne tradicije Miki ova Zala Mirko Poštenjakovič Na divjem zapadu, vez. ZEMLJEVIDI: Avstro-Ogrske, mali $3.00 Združenih držav, mali veliki vezan Balkanskih držav Evrope, vezan Vojna stenska mapa Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, "Wisconsin, "Wyoming in "West Virginia in vseh drugih držav po —.20 —.20 —.20 —.20 $1.00 —.25 —.35 —.20 i—.60 —.03 —.25 —.23 —.35 —.10 —.10 —.25 —.50 —.15 —.50 $1.50 -.23 OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poštn ih znamkah. Poštnina je nri v»oV ~«nah že vračunana. GLAS NARODA, 9. SEPTE^fBRA, 1915. ^ /^la'j.MiMia'ciii'jiu'jiiiitf^'iiriai'^iiiiKcfiisiKafjffi? IZVRŠEVALNI ODBOR: Frank Sakser. predsednik, 82 Cortlandt St., New York, N. T. Edward Kalish, tajnik, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Oblo. John Jager, blagajnik, 5241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Padel na bojišču. V bitki pri o/nuerzviru je padel na čelu oje stotnije e. in kr. kadet 17. k.t Pavel Kavčič iz Ljublja-njki je bil predlagan v od-njc s srebrno lirabrostno K; Vojaki umrli. V ljubljanskih bolnišnicah so umrli sledeči vojaki: Peter Dubrava, lovec. — Josip Sufranek, rezervni kadet. — Vele-in i r Nikolini, pešec. — Friderik ptšec. — Ivan Papp, pe-ilurat llusadžie, pešec. — tu Seidler, topničar. — Autou •rt. črnovojnik. — linre Ku-lionved. — J a noš Varga, vo->iii voznik. — Peter Močna, eiiski vojak. — .losip Radovau, — Anton Otlig, pešec. — Man Pu£kaš, pešec-črnovojnik. Pogrešajo se; Lovrenc Cimper-isian iz l'»!ok pri Rakeku ua Notranjskem, kuhar U7. pešpolka, 7. slotnije, o katerem ni že eno leto nobenega sporočila, in njegov brat Andrej Cimperman, pešec 1)7. polka, 4. stotnije, ki se pogreša od meseca aprila. — Anton Za-krajšek iz Most ]tri Mokronogu, Ka he c An Sni ru< jas ti P li stru. Star je bil šele 18 let. Bil je tihega, ljubeznivega značaja. Ganljiva je bila njegova ljubezen do padlega brata. Ko je odhajal na bojišče, je hrepenel z vso dušo najti če mogoče na severu grob dragega brata, misel na brata ga je spremljala v strelske jarke, in ko je težko ranjen slutil bližajočo se smrt. so bile zadnje njegove besede: "Srečno, tovariši, jaz poj-deni za bratom!" "Bog daj, da bi bil kmalu konec vojne in meni srečno vrnitev k vam, dragi, v moj domači kraj!"' končje se zadnje njegovo pismo starišem : ni se mu izpolnila ta goreča želja, ne rom, vrhu tega bi se jih s silo iz- bomo ga videli več med seboj, tiralo, Zavrč. Žalostna vest nam je še- Fram. Dne 5. avgusta so našli le sedaj došla iz Przemvsla, da je pri Blatnikovih v Framu v tako- j v tamkajšnji bolnišnici dne 20. zvanem "trahtarju" za seno z no-j marca umrl naš vrl učitelj Iler-gami navzgor mrtvega lončarske-1 man Križ. Za njim žaluje vsak, ga pomočnika, 54 let starega, v'kdor ga je poznal; saj je bil daleč Trnovcih pri Bišu rojenega Jurija [okrog znan kot izboren pevec. Za Kogler. Tri dni je ležal ondi. V,"jim žaluje mlada vdova, kateri pijanosti je zašel tja. — Isti dan'je bil usojen le kratek čas srecne-popoldne je padel v pijanosti v j ga zakona. framski potok na kamenje Jožefi Sv- Lovrenc na Dravskem po-Vrhovšek, viničar pri Scherbau-1 lj". Pred kratkim je obhajal Jamu, in je kmalu nato umrl, ne da,kob Zafošnik iz Gor. Pleter novo bi se bil zavedel. — Tužna nam j sv. mašo. Tri leta zapored je ome-majka v teh tužnih časih. Dobro njena vas imela novomašnika: bi bilo, ko bi dobili kako kazen j leta 1013 je primiciral Anton Per-tisti, ki ubogemu ljudstvu dajo suh, sedaj kaplan v Dolu pri več piti, kakor more nositi. Hrastniku, lanskega leta Gabriel Celje. Med ranjenimi in bolnimi Planinšek, frančiškan v Ljubi ja- vojaki, katere so pripeljali z južnega bojišča v Celje, se je pojavilo 7 slučajev kolere. Dva na koleri bolna vojaka sta podlegla bolezni. Sevnica. Sina posestnika Si-mončiča v Sevnici sta se igrala z očetovami puškami. V sobo je stopila 171etna služkinja Marija Sol-ee, na katero je nameril 121etni Ivan očetovo puško, češ, ustrelim antenst ipolkag trlasu. ifa 4. dal že nad pol leta Pogreša se že od no-i-ta Anton Krzen iz vasi v brd št. 34, pošta Gore-, Gorenjsko, pešec 17. pol-tot n i je. Zadnjič je pisal iz ne, ko je odriuil v Kar- V ruskem ujetništvu. Nrkolaj Petač se j<- zglasil iz daljne ruske dežele svojcem, ki bivajo v Ljub- Za slepce vojake. Neimenovana ilobrotnica je deželnemu odboru izročila znesek 200 K za slepce na Kranjskem. V isti namen je podarila Marija Iskra, trgovka izpod Studora, znesek 100 K, ki ga j.- potom župnijskega urada v Bohinjski Srednji vasi poslala dež. odboru. Za Rdeči križ. Vojvodinski -111 j urad v Kočevju je po nad-Lr>/< farju Rudolfu Sehadingerju daroval društvu Rdečega križal 700 palic. Mlad tat. Bicikelj si je izposodil proti koncu julija meseca pri in kein mehaniku na Sv. Petra cesti v Ljubljani neki okoli 17 let staii mladenič. Potem ga s kolesom ni bilo nazaj. Dne 11. avgusta domobranskega te. Fant je pritisnil na petelin, ne zavedajoč se, da je puška nabasana, ter je zadel Solcevo naravnost v srce. Dekle je bilo pri priči mrt vo. Sv. Marjeta na Pesnici. Tudi iz naše župnije je šlo veliko fantov in mož na bojno polje, med drugimi tudi Anton Ferk. Bil je še komaj šest mesecev pri vojakih. Vse je voljno prenašal. Ali nemila usoda mu ni odločila, da bi še enkrat videl svojo, sestre in svojo ljuba mater. Kot se je sedaj uradno sporočilo, dne 10. maja pred-poldne ga je zadela krogla v glavo in je bil kmalu mrtev. Sv. Andraž v Slov. gor. V soboto 24. julija ponoči je umrla blaga žena Marija Horvat iz Koko-lajnšeka, stara G4 let. Rajna je v petek zvečer legla k počitku, od katerega ni več vstala; zjutraj so jo našli mrtvo. Bolehala je že dalje časa na srčni bolezni, kateri je tudi podlegla. Vsi trije njeni sinovi so padli na bojišču; mož ji je umrl že pred 4. leti. Ljutomer. Žalostna novica, da je nemila smrt pokosila moža v najlepši dobi svojega življenja, Josipa Preloga. zidarskega palir- so seveda aretirali. Nezgoda starke. Neki mesarski p«'s se je zaletel ua Pogačarjevem trgu v vdovo. ja iu posestnika na Kamenščaku, dognalo, da je oni mladenič j je pretresla vse sosede, sorodnike i krojaški pomočnik, ki ni na'jn prijatelje. Imenovani je bil lobreni glasu; mladeniča „,<>£ treznega značaja. Bil je oče devetero otrok. Trije sinovi so v vojni. Najstarejši sin Josip se nahaja že od meseca oktobra v ru-Lj ubija ni v neko 821etuo 13j£ein ujetništvu. Drugi sin Ivan Reva je padla tako ne- se nahaja že od začetka vojne pri ■na, d;t si je zlomila levo nogo.Itrenski četi na severnem bojišču; Umrli so v Ljubljani: Marija odlikovan je bil s srebrno kolajno Tr'i n ik, zasebni uradnik, 47 let. —| Ormož. Padel je na italijan-Marija Marn, mestna uboga. 73 kom bojiS£u od granate zadet vrl "tanko Jakovčič, posestni- mladenig in bivši knjižničar Iz- let. k< sin, 2 leti. — Marija Stru-posestnikova žena, 44 let. ŠTAJERSKO. Maribor. Kadet Otmar Verder-ber, sin prvega državnega pravd- ob raze val nega društva Mihael Majerič iz Litmerka. Služil je pri pešpolku in je bil letos meseca maja poklican pod orožje. Sv. Tomaž pri Ormožu. Ona grenka resnica, da vojna zahteva nika v Mariboru, Viktorja Ver-!|;0t žrtve le boljše in najboljše, se derberja, ki je. kakor smo svoje- ■ po doslej došlih vesteh z bojišč tročali, tine 1«), maja pa-jprf nas v popolnem obsegu potr-• vernem bojUču. je bil po juje na5e najboljše smo šteli časno j del na smrti odlikovan z veliko srebrno n,iadeniče, ki so doslej padli na hrabrost no kolajno. Njegov brat bojiščih na jugu in severu in med Herman, ki služi kot praporščak najpriljubljenejšimi so bili možje, pri dragoncih, je bil od šrapnela ki jim je vojna že skopala grob v ranjen in .]«• xa svojo hrabrost od- tujih tleh. Med po vojni najtežje Ukoru* Z veliko srebrno kolajno, prizadete pa spada pri nas dose-Mestni magistrat razglaša, da daj ugledna Marova družina v morajo vse tiste tuje osebe, ki so Rucmancih, ki je tekom enega le S.- naselile po 1. avgustu 1914 v ta vojne izgubila oba sina-vojaka. Mariboru, v občinah Studenci pri Že v sredini oktobra je padel v Mariboru, Karčovini. Lajteršper-1Galiciji prvi sin Martin, četovod-gu, Pobrežju, Teznu, Rad van ju in ja pri 20. lovskem bataljonu, in ni ki niso dobile do 10. avgusta t. 1. še bila zaceljena rana, zadana s od mariborskega okrajnega gla-jt0 izgubo starišem, že je v sredini varstva posebnega dovoljenja za julija došla s severnega bojišča bivanje v teh krajih, zapustiti me-1 Vest, da je 6. julija podlegel težki sto Maribor in omenjene občine rani na bojnem polju tudi drugi v petih dneh. V slučaju, da bi ne sin Tomaž, ki je od 15. aprila siu-ugodile temu ukazu, bi se jih kaz- žil pri 26. domobranskem pešpol-uovalo z denarno globo in z zapo-fku in se udeležil bojev ob Dnje- r ni, letos pa zgoraj omenjeni. Pač redek slučaj. Sv. Frančišek. Pionir Fran Ne-rat piše z bojišča svojemu bratu: Prejel sem Tvojo dopisnico, v kateri sem opazil, da boš moral priti služit cesarja. Tudi jaz že koračim po bojnem polju devet mesecev, pa sem še kljub temu živ in zdrav. Toda koliko jih je že padlo, koliko je bilo ranjenih! S solznimi očmi pišem to pismo, ker ko bi Ti pisal vse po pravici, bi bil preveč žalosten. Sicer pa mi vedno nekaj pravi, da se še bomo videli z mojimi ljubimi stariši, brati in sestrami. Bog daj, da bi se moje misli uresničile in da bi bil že enkrat konec te grozne vojne! KOROŠKO. Pisma z bojišča. Celovški 'Mir' je dobil od nekega slovenskega nadporočnika s severnega bojišča z dne 24. julija sledeče pismo: Preseljujemo se iz kraja v kraj. Pogorelo vas smo zapustili, zarili se dva metra globoko na prostornem hribovskem polju sredi dozorelega klasja. Tri dni nas je pošteno dež pral, potem so nas obiskale žabe, sedaj pripeka solnce. muhe so nadležne, komarji pikajo, še manjše stvarice (uši) so včasih zelo sitne, pri tem švigajo krogle, granate in šrapneli. Pred kratkim sem izgubil od kompani-jo poročnika Slovenca, jurista Masiča, ki je pri deželnem odboru kranjskem Ranjen je bil v nogo in krogla je obtičala v mečah. Škoda veselega in zelo pridnega oficirja. Imam prav dobro kritje s posteljo iz prsti, poleg imam telefon, v bližini "liladnjak", pokrit s plahto. Tam je jedilnica, sprejemna soba itd. Vse kokoši smo pojedli in moj sluga dela žalostne obraze, ker mi nima s čim poslužiti. Postal sem nadporočnik in moji momci se čutijo počaščene, ker je njih vodja avanziral. Pri polku smo tukaj ostali še štirje Slovenci, poročnika dr. Olip, dr. Ples in praporščak Pipan ; eden, Masič, je dobil zaslužni križee, ravnotako poročnik Sušnik, ki je težko ranjen pred tremi tedni odšel v domovino. Ne da bi se hvalil, moram reči, da Slovenci v primeri z drugimi izredno dobro držimo. — Z Julskih planin je prejel "Mir" sledeči dopis: Preselili smo se par tisoč metrov naprej. Z Italijani sedimo vsak na enem grebenu in si kažemo za sedaj le zobe. Puškine krogle nas komaj dosežejo. Drugače je s topovskimi. Te nam bi pa rade delale preglavice s svojimi pogostimi in težkimi obiski,, vendar nam še niso napravili dosti škode. Meni so poslali šele enega moža v bolnišnico, precej več vreme, ki se jako pridno menja. PRIMORSKO. Padel je na južnem bojišču učitelj, častniški aspirant Alojzij Bravničar, doma iz Tolmina. To je drugi goriški učitelj, ki je padel na bojišču. Dva Kcbaridca sta se oglasila iz Italije, in sicer brata Šlunder iz znane rodbine. Nahajata se v starosti 20 do 30 let. Italijani so ju odpeljali s seboj in se nahajata nekje blizu Milana. Pišeta, da sta zdrava in pozdravljata svojce, drugega nič. Eden Šlunder je mizar, drugi kmetovalec. Vedno bolj se kaže, kako malo zanesljiva je bila prvotna precej razširjena vest, da je v Kobarida vse na svo-\ jem mestu. Ako so pobrali oba Šlundra, dva navadna mladeniča, so pobrali gotovo tudi vse veljake, kakor župana itd. Iz nekega drugega pisma, ki je došlo iz Kobarida, je razvidno, da tam ni skoro nič možkih, pozdravi so od samih žensk. Poročajo, da se je neki avstrijski vpokojenec v Kobaridu, mož, ki je že v letih, zglasil pri italijanski oblasti, naj mu dajo pokojnino in so mu jo res izplačali. Mnogo beguncev iz Furlanije in Istre je bilo iz L.ipnice na Štajerskem odpeljanih in raztresenih v razne kraje na Ogrskem. Dne 20. avgusta so začeli te beguuce spravljati z Ogrskega na Štajersko in Dolenje Avstrijsko, kjer je zanje že dobro preskrbljeno ter dobijo sobe, postelje, hrano, perilo, obleko in odejo za zimo. Bivališča zanje so urejena po vseh modernih zahtevah stavbenih in hi-gijeničnih. Smrtna kosa. Na Rakeku na Kranjskem je umrla v veliki bedi begunka iz Gorice, zapustivši pet otročičev. Mož se nahaja že leto dan pri vojakih. Dobri Jjudje so darovali 21 K za mleko in kruh drobnim otrokom. To je vse hvale vredno. Rakek je imovit kraj in ubogih otročičev ne bo zapustil. — Nagle smrti je umrl v Št. Petru na Krasu goriški begunec Fran Lipic iz Števerjana doma. DALMACIJA. Preselitev. Dalmatinsko učiteljišče se preseli za čas vojne iz \rbanasov pri Zadru v Makarsko. Mcrajo nositi uniforme. Dalmatinski državni konceptni uradniki morajo vsled predpisa zaderske naraestnije nosili v bodoče v slu-bi in izven službe svoje uniforme. HRVATSKO. Pri generalu Boroeviču. Slavni 'hrvatski* akademični slikar profesor Ivekovič pripoveduje v hrvatskih listih svoje vtiske, ki jih je dobil, ko je obiskal v glavnem stanu soške armade generala Uo-roeviča, katerega je portretiral. Vojaki imajo v Boroeviča neoma-jano zaupanje; kadar čujejo njegovo ime. nastane med njimi nepopisno navdušenje. Dasi ima Bo-roevič že skoro f>0 let preko svojih pleč, ohranil je neko mladeni-ško svežost in okretnost. Ko je prof. Ivekovič Boroeviea portretiral. je general sedel pri svoji pisalni mizi ter marljivo nekaj beležil in študiral. Ko je prof. Ivekovič pri slovesu izrekel nado. da se skoro vidijo na italijanski zemlji. je dejal Boroevič: "Videti hočemo. Kar Bog da! Pozdravite mi srčno drage Zagrebčane in Za-grebčanke!" Prof. Ivekovič je izvršil ob tej priliki še več drugih portretov ter se je nato podal na soško fronto, odkoder je prinesel interesantne skice. V Ljubljani je bil prof. Ivekovič 24. junija, v Gorieo je doŠel :J0. junija, ko je divjala bitka pri Podgori. ter je z avtomobilom obiskal Doberdob, Tržič in Nabrežino. Sad tega potovanja bodo krasne vojne slike, ki bodo v čast Hrvatom in Slovencem. LISTNICA UREDNIŠTVA. M. S., Milwaukee, Wis. — Nam ni znano, kje so v New Yorku kurzi za hipnotizem, in tudi ne vemo, če se s to "vedo"7 peča kak Slovenec. NAZNANILO. Cenjenim naročnikom t Pann "tttft KMfc". Izvanredna ponudba za bolne. To je zadnji mesec, ki nudi-mo —, da hočemo natančno preiskati vaše telo, kemično analizirati urin ter mikroskopično preiskati kri in izmeček ter izvršiti $10.00 vredno preiskavo z X-ŽARKI VSE ZA $2.00. Nobenega ugibanja ali pomot glede vaše bolezni. X-žarki zrejo naravnost skozi vase telo. To je zlata prilika in vsem bolnikom se svetuje, naj 9e je poslužiio. tuHi ako žive 200 milj od tu. Izplačalo se bo priti. Pridite takoj. — Odlašanj« je nevarno. Dr. L. E. SIEGELSTEFN, 308 Permanent BIJ*. 746 Euclid Areaae, Cleveland, Ofai«. Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER za revmatične bolečine, okerelost in negib- , čnost sk'epov in mi- ; iic Pristni prihaja I v zavoju, kot je j naslikan tukaj. J Odklonite vse za- | voje, ki niso zapečateni z Anchor _ varstveno znam-ii ko. — 25 in 50 centov Jjv lekarnah ali naravnost od F. AD. R1CHTER & CO. 74-80 Washington St. New York, N. Y. Slovensko samostojno bolniško podporno društvo za Greater New York in okolico. Ink. Upravni odbor: Predsednik: Anton l'level, 410 E. 5tli St., New York, N. Y. Podpredsednik: John Pirnar. 2S01 Cutulpu Ave., llid-^ewood. N. Y. Tajnik : Vinko Zevnik, S-"2 Anth on Ave., Ridgewood, N. V. Blagajnik: Ivan Maček, 2801 Catalpa Ave., Ridgewood, N. Y. Zapisnikar: Ivan Gerjovich, 328 Bond St., Brooklyn, N. I. Nadzorni odbor: Josip Pogachnik, 50 Ten Eyck St., Brooklyn, N. Y. John Jurkiis, G40 Warren St., Brooklyn, N. Y. Anton Cvetkovich, 440 Union St., Brooklyn, N. Y. Mary Kompare, Stagg St., Brooklyn, N. X. 5U St. ilark's Place. New York, N. Y. Društveni zdravnik: Dr. Henry U. Kobinson, G9 E. 7th St., New York, N. Y. Redne društvene seje se vrše vsako ČETRTO SOBOTO v mesecu v društveni dvorani "BEETHOVEN-UALL", 210 E. oth St. blizu 3. Ave. v New Yorku, N. Y. in se prično točno ob S. uri zvečer. dobite "GLAS NARODA" skoad štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NAJRODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donasa dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vsa osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije. Slovenska Društva po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno "Clevelandska Amerika" Mi izdelujemo vse društvene, trgovske In privatnt tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pišite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine. CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. Vrednostna ponudba kadilcem 99 CIGARETTES "'Standard Amerike3 lO HASSAN KUPONOV ZASTONJ (1ZREŽITE TA KUPON) Ta POSEBNI KUPON ima vrednost desetih (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV, ako se ga predloži z devetdeset (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v vsaki naših HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri THE AMERICAN TOBACCO CO., Premium Dept. 490 Broome St., New York, N. Y. Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915. Najboljša kakovost in največja vrednost sta napravila HASSAN ciga rete v Ameriki za najbolj razširjehecigarete po 5 centov, z ustnikom. Fini okus, mehki vonj in prikupna lahkost teh velikih, ovalnih cigaret dajejo popolno zadovoljnost. Par vrednostnih predmetov, katere se dobi za HASSAN kupone: Kuponov Milo za briti ....... 25 Čopič, Ščetine so vložene v trd gumi . . 50 Britev, najboljše jeklo ..... 50 Jermen, dvojen za brušenje in glajenje . . 50 Elastični pas, ki se R-A-Z-T-E-G-N-E, mera od 30 do 44 inčev. Prikladen za vsako lelo in postavo. Zdravniki pa priporočajo povsod 100 Žepni nožič, biserni ročaj, dve klini ter pila za nohte........125 Aparat za rezanje brane, a štirimi nožmi, katerega je lahko pritrditi. Potreben v vsakem domu........200 Pošljite kupone na Premium Department, Drawer L, 484-490 Broome Street Kuponov Taffeta, Ženski ali mtžki dežnik, ameriški Mission ročnik...... Kuhinjska oprava — 10 kosov z visečim obeša-lom. Oprava obstoji iz: Priprave za rezanje mesa s priveskom za drobnejše sekanje; mesarskega noža, Emery brusa, kuhovnice, lopatice,noža za kruh, pri orave za odpiranje škatelj, velikih vilic, noža za rezanje in žage Ura za gospode, pristno temno jeklo Ura za gospode ali gogpe. z odprtim kazalom. 14 karatno zlato, "Waltham kolesje" . AMERICAN TOBACCO COMPANY New York City, N. Y. 250 300 650 3900 GLAS NAHODA, 9. SEPTEMBKA, 1915. ci ž Manon Lescaut \ * t 2~> (Nadaljevanje) Oba ort-ta sta i^la skupno k policijskemu predsedniku ter sta mu predložila ve prošnji. Prvi«*, naj se me takoj oprosti iz Chatelet in družit". naj se drži Mano n celo življenje zaprto ali jo pa prevede v Ameriko. V istem času se je namreč pričelo pošiljati potepuhe in nemoralne /enske v francosko kolonijo v Ameriko in policijski predsednik j'* obljubil, da ho odšla Manon s prihodnjo ladijo. Stari It. M. in moj oče sta nato prihitela k meni. da mi sporočita moje oproščenje. Prvi je jrovoril z menoj par prijaznih besed glede mojega preteklega življenja ter mi čestital, da imam tako plemenitega očeta. Obenem me je posvaril, naj odslej sledim nje-govemu vzgledu in njegovim naukom. Oče pa mi je ukazal, naj se opravičim pri gospodu B. M. radi sramote, katero sem storil njemu in njegovi družini. Skupno smo zapustili Chatelet, ne da bi jaz izpregovoril eno besedico v prilog Manon. V tej družbi si niti nisem upal povoriti 7. vratarjem ječe. Moje pri prošnje pa bi kljub temu ostale brezuspešne! Kru+o povelje je došlo obenem z mojo oprostitvijo. Nesrečno deklico so uro pozneje odvedli iz Chatelet ter prevedli v bolnico, kjer se je pridružila par tovarišieam, obsojenim na isto usodo. — Moj oče me je prisilil, da sem mu sledil v njegovo stanovanje. Tako je postalo večer, ne da bi imel priliko odstraniti se za trenutek ter pohiteti nazaj v Chatelet. Ničesar drugega nisem nameraval kot prinesti Manon w kaj okrepčila ter pridobiti vratarja za njo. Nisem namreč imel nit; najmanjšega upanja, da bi se mi dovolilo sestanek z njo. Glede sredstev in poti kako bi jo oprostil, nisem imel niti trenutka časa, da bi razmišljal. Vratar je obžaloval usodo Manon — jaz ga nisem razumel — t«-r in i je konečno podal izjavo, potom katere sem izvedel ono strašno, kar sem vam preje pojasnil. Niti kap ne more povzročiti takega stanja, v katerem sem se nahajal jaz, ko sem izvedel strašno vest. Onesvestil sem se ter mi j.- pričelo srce burno utripati. Ko sein se zopet prebudil, .sem bil komaj mojster svojih občutkov ter sem takorekoč visel med življenjem in smrtjo. Da nisem sledil nobenemu drugemu nagonu kot naravnemu nagnjenju, do se oprostim boli. bi stotisockrat z veseljem pozdravi! smrt. Celo vera mi ni kazala v življenju po smrti nobenih strašnejših muk kot sera jih doživel takrat. Čudež, katerega vstvarja le ljubezen, pa mi je vrnil moči in zahvalil setn Boga, da mi je vrnil razum in življensko moč. Moj a smrt je mogla koristiti le meni samemu, Manon pa po-trebuje mojega življenja, moje moči. da jo oprostim, da jo podpiram. da se maščujem. Vsled tega sem prisegel, da se brez vsakega pomisleka posvetim tej stvari. Vratar mi j^ stal pri tem na strani z unemo prijatelja, ki je vzbudila mojo najglobljo hvaležnost. Moja žalost vas torej gane! — sem vskliknil. — Celi svet me je zapustil i-i eelo moj oče pripada mojim najkrutnejšim zasledovalcem. Nihče se me ne usmili. Le vi. ki spadate v to hišo barbarstva in trdosrčnosti, kažete sočutje do najbolj nesrečnega izmed vseh človeških bitij. Na svet ova I mi je. naj ne stopim na cesto, dokler se ne pomirim. Pustiti- me, pustite, — sem rekel. — Preje me boste videli kot si domnevale' Imejte pripravljeno najhujšo ječo — in jaz bom skušal, da jo zaslužim. Stoj prvi sklep j.- bil v resnici, da spravim s pota oba B. M. ter policijskega predsednika. Nato sem nameraval z oboroženo silo vdreti v bolnico ter oprostiti Manon. Moje maščevanje bi doseglo « •■'" mojega očeta, ker sem izvedel od vratarja, da sta on in stari B. M. započela celo stvar. Komaj pa sem napravil par korakov v prostem, ko se je moja .jeza umaknila treznejšemu premisleku. Smrt najinih sovražnikov bi malo koristila Manon, a mene bi gotovo oropala vseh sredstev, da ji priskočim na po,noč. 1„ konečno. — ali sem bil sploh v stanu izvršiti za vraten umor? Vse sile svojega duha sem rabil za oprostitev Manon: vse drugo bi se našlo pozneje. Denarja sem imel zelo malo. a sem vedel, da je treba za vsa sil. Iia podjetja napolnjene blagajne. Pomoči bi mi mogle le tri osebe: Tiberge. moj Oče in gospod pl. T. Od očeta in Tiberge nisem mogel pričakovati ničesar, dočim sem se sramoval naprositi gospoda pl. T. Moj obup pa je vrgel na stran vso te pomisleke. Ne da bi se brigal za to, da me bodo morda spoznali, sem pohitel v Saint Snip ice ter pustil poklicati prijatelja Tiberge. I/ njegovih prvih besed sem posnel, da so mu bile neznane moje zadnje pustolovščine. Vsled tega sem tudi takoj opustil namero. da apeliram na njegovo milosrčnost. Govoril sem v splošnem o veselju radi zopetnega sestanka z očetom ter ga nato prosil naj mi posodi nekaj denarja, da plačam z njim pred odpotovanjem i/ Pariza nekaj dolgov, katere želim prikriti. Takoj mi je ponudil svojo denarnico, v kateri sem našel šeststo frankov. Od te svote Rem mu vrnil le sto. Menico, katero sem mu ponudil, je velikodušno odklonil. — Od njego sem se podal k gospodu pl. T., kateremu nisem ničesar zamolčal. Seznanil sem ga s svojo nesrečo, s svojo bolestjo a mu nisem mogel povedati ničesar novega, ker je bil že o vsem poučen Izjavil je da sočustvuje z menoj. Ko sem ga vprašal za svet radi oprostitve Manon. mi je žalostno odgovoril, da goji v tej zadevi kaj tnalo upanja, ker bi bilo le čudežu mogoče pomagati mi iz te zagate. On sam je Že skušal govoriti z Manon. a nfmo-el dobit, tozadevnega dovoljenja. Povelja policijskega predsednika so ostra m odločna in oddelek jetnikov, med katerimi se nahaja tudi ona. bo odšel že pojutršnjem. Njegove besede so me tako presenetile, da sem ga pustil Govoriti naprej, ne da bi ga prekinil. Povedal mi je še. da me namenoma nt obiskal v Chatelet. ker mi bo lažje pomagal, če ostane najino znanstvo prikrito. Sedaj pa ima zame le še en svet, ki je sicer nevaren, ki pa je edini, potom katerega bi se dalo' doseči oprostitev Manon. Nato me je še enkrat prosil, naj nikdar ne izdam, kdo je skoval ta načrt. Svet je obstajal v tem. da naj najamem par močnih dečka? v imta ko bo zapustil oddelek jetnikov Pariz. Plemeniti T. ni niti čakal, da mu priznam svojo revščino, temveč mi .le sam od sebe ponudil svojo denarnico ter rekel: — Tu je sto pistol. ki vam bodo koristile. Vrnili mi boste, ko bodo urejene vaše razmere Konečno mi je še zatrdil, da bi s svojim lastnim mečem izvop'val oprostitev Manon, če bi mu ne bilo treba ozirati se na njegov lastni sloves. Njegova skrajna plemenitost mi je privabila solze v oči in zahvalil sem se mu z vso unemo. ki mi je še ostala v tej tugi. \ prasal sem ga še, če ni nikakega upanja za izposlovanje oprostitve Manon stem, da bi se govorilo s policijskim predsednikom. <>n jc bil mnenja, da bi se moralo za kaj takega navesti tehten vzrok ter da bi bila edina pot ta, da bi se pregovorilo mojega očeta siravno se je prijateljstvo mladega B. M. nekoliko ohladilo, ker ga je očividno sumičil. da je bil vdeležen pri burki, katero se je igralo z njim. Jaz za svojo osebo pa naj napnem vse sile ter pregovorim očeta. To pa je bilo skoro nemogoče, ker sem se skrivoma in proti povelju splazil iz stanovanja, kamor se niti nisem nameraval vrnit, odkar sem izvedel za usodo Manon. Bal sem se namreč, da se me bo proti moji volji zadržalo ter mogoče celo vleklo v provinco kot se je to storilo prvič, ko me je odvedel brat. Res je. da sem postal od onega časa starejši, a starost je slabo varstvo proti nasilju. Konečno sem. prišel na rešilno misel. — Spraviti ga na neki javni prostor, kamor bi ga povabil pod izmišljenim imenom. Gospod pl. T. je pohitel k mlademu B. M., jaz pa v Louxem-bourg. odkoder sem poslal sla na očeta z naročilom, da ga tam pričakuje neki znanec. Dvomjl sem, da bi prišel, ker se je že bližala noč, vendar je bil kmalu na mestu in sieer v spremstvu služabnika. Prosil sem ga, naj mi sledi v drevored. Premerila sva kakih sto korakov, neda bi padla beseda. Konečno pa spni pričel jaz. — Čutim, — sem rekel. — kako dober oče ste mi. Obsipali ste me z dobroto in popustljivostjo ter mi odpustili eelo vrsto prestopkov. Bog mi je priča, da vračam vse to z najbolj nežnimi čustvi. Vaša strogost —.----.. , it. — Moja strogost? — se je vmešal oče. (Nadaljuje se). Kaj pravijo pisatelji, učenjaki In driavnlki o knjigi Bert* iL Buttner "Doli z orožjem P' Lev Nikolajevič Tolstoj je pisal: Knjigo sem a velikim ulitkom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga aelo rpllva na človeka in obsega nebroj lepili misli.... Friderik pl. Bodenstedt: Odkar je umrla mmiiitn« Stael al bUo na svetu tako slavne pisateljici kot je Suttnerjeva. Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega Časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. Lnd. Jakobovski: To knjigo bi človek naj raj še poljubil. V dno Brca me je pretreslo, ko sem jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Krieglaeh ln sem bral knjigo z naslovom "Doli s orožjem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenja. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse knlturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo? Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jih kdaj bral____ C. Neumann Hofer: — To Je najboljša knjiga, kar so Jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir.... Hans Land (na shodu, katerega je Imel leta 1890 v Berlina) : Ne »rr-" slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu jo bom ponudil. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostol je, ki bi HI injo križemsvet in učili vse narode.... Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Skl strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pl. Suttnerjeva. Prosim^Vas, posvetite par ur temu delu. Mf«Hm. fla se ne bo nlkdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA e« CENTOV. j I J j j I I II li ! I :r NrTotaJte ja pri Slovenic Publishing Co., 42 Cortlandt Street, New York City, N. Y ® NAJBOLJŠA ® ® SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena ? platna vezani $1.00. Rojaki ? Cleveland, 0. dobe isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St Qair Ave., N. & MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS NARODA VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. o o o • ° ° DELO OKUSNO. ° ° o o o o IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. o o e o' UNIJSKO ORGANIZIRANA, o se I POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: SLOVENIC PUBLISHING GO. 82 Cortlandt St., New York, N.Y. f v vuumna, Cenjenim naročnikom v Utah, Colorado in New Mexico sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik, r Veliki vojni atlas Mr. OTO PEZDIB, td ja pooblaščen pobirati narolzti no in izdajati tozadevna potrdila. Upravnifitvo "Glas Naroda". Prosti nasvet in informacije priseljencim, ufhl Bnreaa oJ Im4urtrl|a (mmifratioM" sa Aria? o New York varuje im pomaga prieeljea-tem, ki se bili oaleparjs»i, oropa-ai ali s katerimi ae ja slato vav-aalo. Breiplaino m daje s&svete pil »eljsaeem, kateri so bili oslepar-jeai od bankirjev, odvetnikov, tr-fOTaov a zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremi j eval-tev, kažipotov im posestnikov go» itibu Daje ae iaformaotj* r matmrali-laeijakik aadevak: kako postati {riavljaa, kjer ae Oflaalt! aa državljanka listine. Sorodniki naj bi ae aestali ■ pri-•eljeasi na EUia Ialaadm ali pri Barge Office. DRŽAVNI DWuJLVUQ DEPARTMENT (State Department of Ija¥d9j BUREAU OF INDUSTRDit AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorkm M ■aat 29th St., odprt vaaki dam ad V, ara ajntraj do •. popaldml fp nado avelev od B. do 1ft, VH in eospoda B. M. ter ju napotilo, da bi prosila za razveljavljenje i13^* "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V sodbe. Kako pridobiti mladega B. M. je hotel vzeti sam v roke, da- ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ.l POZOB BO JAKI S Najbolj u-•pešno mazilo ženske in moške lase, kakor tudi za mo?ke brke in brado. Ako ee rabi 10 mazilo. zrastejo v 6 tednih krasni. Konti in doliti lauie, kakor tudi močkim krasne brke in brada in ne bodo odpadali in ne osiveli. Revmatizem. kosti bo! ali trganje v rokah. nogah in križu v S dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule. ture. kraste in grinte. potna noge. kurje oči, bradoviee. ozebline ▼ par dneh popolnoma odBtranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jarnCim za $5.00. Pišita takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj. JAKOB WAH&C, l«fl B. HA R, Clevelaai, Ohle. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GliA* NAHODA'\ NAJVEČJI KDO VENSKI DNEVNIK V ZDE. DRIATA& vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh yelesil. Obsega 1 X raznih zemljevidov, ■a ŽOtih straneh in vsaka stran je 10J pri 18i palca Ttllba; Cena samo 25 centov^ Manjši vojni atlas obsega devet raznih zemljevidov ■a B ■ traso h, vsaka stran 8 pri 14 palcev, Cena samo 15 centov. Val aemljevidi bo narejeni v raznih barvah, da sa vsak lahko epozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamesna države. Pošljite 25e. ali pa 15c. v znamkah fn natančen naslov la mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri vačjta edjema damo popnsfc Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N, Y* ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (1ZREŽITE TA KUPON) (10) ako Ta POSEBNI KUPON ja vreden deset HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ga predloži sknpno z devetdesetimi (90) ali vsft rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki aa-Hh HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri THE AMERICAN TOBACCO CO, Praainm Dept. 490 Broome St., New Sork. U. X. (Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915.) r "Vir r. ~3 n e ~3 n Ci l if 0. W Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. •likost Je 21 pri 28 p Cena 15 centov. ilcIH. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka drsava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. _____ Naročila in denar pošljite nat Slovenic Publishing Company,5 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poSiljatve tod! sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem časa 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino. 100 K velja sedaj $15.50 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Glair Ave., Cleveland, Ohio.