Posamezna številka 10 vinarjev. Štev. 32. V UoDM v sredo, 10. Ienruorlo 19(5. Leto XLI!1. (Car Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol Štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne e=3 sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Upravništvo je v Kopitarjevi nllot št. S. — Račun postne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-kero. št. 7563. — Upravntškega telefona št. 188. E=s Velja po pošti: =3 Za oelo leto naprej . . K 28'— za en meseo „ . . „ 2'20 ta Nemči|o celoletno . „ 2S-— ca ostalo Inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: 2a ceio leto naprej . . K 24'— za en meteo „ . . „ 2'— V opravi pioleman nessCno „ 1*70 = Sobotna izdaja: = ■a celo leto....... 7'— la tlemčljo celoletno . „ 9'— • ostalo Inozemstvo. „ 12'— i: ■: Iuserati: -1 Enostolpna petltvrsta (72 uim): ' za enkrat . . . . po 18 v za dvakrat . • . . „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ ia večkrat primeren popust. Paratna oznanila, zalivala, osmrtnice III.: enostolpna petltvrsta po 2 J vin. . Poslano: 1 enostolpna petltvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, lzvzemšl nedelje In praznike, ob 5. url pop. Bedna letna priloga Vozni red. Veliki tispetal proti SUisosn 0 Karpatlb in Bukooiiii. - Hudi bofi zahodno od Varšaue. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Naši zavzeli važen kraj pri karpatskem sedlu Volovec. — Na ostali karpatski fronti silni boji. — Več ruskih napadov Izjalovljenih. — Naši ujeli mnogo Rusov. — Prodiranje avstrijskih čet v Bukovini napreduje. Dana], 9. februarja. Uradno se poroča: Na Poljskem in v zahodni Galiciji ni nobene izpremembe. Vrši se artiljerijski boj. V gozdnih Karpatih se je zveznim četam včeraj posrečilo po večdnevnih bojih vzeti neki kraj severno od sedla .Volovec, ki so ga Rusi trdovratno branili. Ujetih je veliko Rusov in zaplenjene mnogo municije in vojnega materiala. Na ostali karpatski fronti se vrše silni boji. V zahodnem delu se je izjalovilo Več ruskih napadov, pri čemur jc padlo v naše roke 340 ujetnikov in tri strojne puške. Prodiranje v Bukovini napreduje. Naše čete so zasedle Wamo. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. W a m a leži ob reki Moldavi 15 km vzhodno od Kimpolunga, kakih 20 km dalje proti vzhodu ob isti reki pa leži Gura-humora, katero so naše čete po najnovejših poročilih tudi že zasedle, NEMŠKO URADNO POROČILO. Na Poljskem položaj neizpremenjen. Berolin, 9. februarja. Veliki glavni stan: Na vzhodnopruski meji smo zopet izvojevali nekaj manjših krajevnih uspehov. Sicer je položaj neizpremenjen. Najvišje armadno vodstvo. 170 KM DOLGA FRONTA V KARPATIH. Vojni poročevalci ruskih listov poročajo, da je sedaj ustavljena ruska ofenziva proti črti Lipno—Mlawa. V Karpatih se vrše boji na 170 km dolgi fronti. »Nowoje Wremja« piše, da se desno krilo precej dobro drži, levo se pa skuša dalje razviti. PRED DOLGOTRAJNIMI BOJI V KARPATIH. Vojni poročevalci poročajo iz poročevalskega stana med drugim, da v vzhodnem delu Karpatov in v Bukovini pridobivamo na prostoru, čeprav tam hitro prodiranje ovirajo največje težkoče. Začeti karpatski boji velikega obsega bodo najbrže še dolgo trajali. NAJNOVOEJŠE IZ BOJEV V KARPATIH. Dunaj, 10, februarja. Iz vojnega poročevalskega stana poročajo: Na karpatski fronti se silo.-ti boji nadaljujejo kljub izredno debelemu snegu. V gozdnih Karpatih so avstrijsko-nemške čete prodrle lep kos naprej na ozemlje Dukle, IZ BUKOVINE. Bndimpešla, 9. februarja. V Donii-Watri vlada veliko veselje nad našo zmago. Vse je v zastavah, godbe igrajo po mestu in ljudje se od veselja objemajo. Izgube Rusov so neizmerne. Ujeli smo zelo mnogo Rusov, 8 municijskili voz, veliko strojnih pušk in dva velika topa. Rusi beže v največjem neredu. Ruski generalni štab se jc umaknil iz strahu, cla ne bi bil ujet, v Črnovice. RUSI BEŽE PBOTI RADAVCU IN SUČAVI. Budimpešta, 9. februarja. »Az Est« poroča iz Bistrice: Naše čete danes nadaljujejo zasledovanje Rusov. Rusi beže vzhodno od Seletina proti Radavcu in od Vame po guraliumoraški cesti preti Sučavi. Njihov cilj je najbrže ta, da se pri Radavcu združijo. Smer obeh hežečih oddelkov tvori paralelo. Na teh dveh točkah se vrši prava tekma in ako južne čete prepozno pridejo do Ra-davca, bi prišla, kakor se vidi iz zemljevida, ta četa v zelo kritičen položaj. PRODIRANJE NAŠIH ČET. Bistrica, 9. februarja. Naše čete so vrele včeraj mesto Gurahumora in zasledujejo sovražnika, kj pod poveljstvom generala Lavrentova beži proti Radavcu. Naši so velika industrijska podjetja dobili nepoškodovana. Rusi 1600 metrov dolgega predora Mesti—Canesli niso poškodovali. Včeraj so zato lahko zopet otvorili promet na proti Doniawatra — Kimpolung. Neka druga naša prodirajoča armadna skupina zasleduje po zasedbi Szepot-Came-ra!e in Seletina sovražnika, ki beži čez sedlo Plolsk, Bukovinske deželne oblasti so se vrnile v Dorno-Watro, V po naših četah zopet osvojenih ozemljih že zopet poslujejo oblasti in orožnsštvo. RUSKI GUVERNER ZAPUSTIL ČERNO-VICE, Najnovejša poročila trdijo, da je ruski guverner Evrejmov že zapustil Černovice. GENERAL PFLANZER O BOJIH V BUKOVINI. Bistrica, 9. februarja, (Kor. ur.) Višji stoliški predstojnik in vladni komisar sto-lic Besztercze-Naszod in Szolnok-Doboka, grof Blaž Bethlen je ob zmagi naših čet v Bukovini čestital brzojavno generalu ka-valerije baronu Pllanzerju in podmaršalu Czibulki. Baron Pflanzer je odgovoril: Veseli me, ker se mi je z mojimi hrabrimi četami posrečilo, da smo preprečili vpad Rusov na Ogrsko in na Sedmograško. Pod-rnaršal Czibulka se je brzojavno najtoplejše zahvalil na čestitki četam, ki so s svojim hrabrim vojskovanjem dosegle uspehe, XXX BOJI K3ROG PRELAZA UZSOK. Karpati so brez dvoma najtežje operacijsko področje, ki si ga jc mogoče misliti. Na tem področju je samo ena cesta in ena železnica, ki vodita skozi užoški prelaz, vse drugo so pa same gorske steze, ki se vijejo preko strmih, deloma s pragozdom obraščenih, sedaj z 2 m visokim snegom pokritih obronkov. Vrhu tega so ti kraji, ki so drugače precej bogati živine, sedaj vsled vojnih dogodkov, ki se odigravajo tu žc več mesecev, popolnoma brez vsakih resurs, tako da je treba celo seno in slamo dobivati iz zaledja. Sela in seli-šča, ki so večinoma uničena, morajo v prvi vrsti služiti za nastanitev konj in živine, ker bi drugače živali poginile. Vprašanje, kako preskrbeti ljudi in živali v Karpatih z vsem potrebnim, je največje važnosti, in ako bi se ne bilo tako povoljno rešilo, hi podniaršal Szurmay kljub vsemu junaštvu in vsi požrtvovalnosti čet nc bil mogel tako hitro in z razmeroma tako majhnimi izgubami doseči onega krasnega uspeha, ki ga jc napravil za enega najpopularnejših generalov. Rusi niso imeli nič manj nego štiri močne, dobro pripravljene brambne postojanke. Prva jc bila pri Csontosu, četrta na višini užoškega prelaza. Toda podniaršal Szurmay Rusom niti ni izkazal ljubavi, da bi pustil svoje čete izkrvaveti v frontalnih napadih. Po cesti je poslal skupino, ki je imela nalogo zaposliti sovražnika, medtem so pa močni oddelki od dveh strani prodirali proti sovražnikovemu boku in ga s svojim nezadržnim napredovanjem vrgli iz ene postojanke za drugo. Ti oddelki seveda niso šli po lepi cesti, ki vodi čez prelaz, marveč so se morali z veliko muko pomikati preko gora in bresti večkrat 2 metra visok sneg. Za vsakih 1000 korakov je posamezna krilna skupina potrebovala pol dne, topničarji pa niso mogli drugače naprej, nego da so topove pripeli na vozove, ki so jih vlekli voli. Take nadčloveške napore so zmagale naše čete samo zalo, ker se je skrbelo, da so bile pravočasno in obilno preskrbljene z živežem. Bve majhni industrijski železnici, ki sta imeli svoje izhodišče v mestih, odkoder so nastopili svoj pohod krilni oddelki, sta se vzeli v službo za dovoz živeža in municije, tako da so se mogle čete vsak dan oskrbeti z vsem potrebnim. Samo vsled tega idealnega in smo-trenega vzajemnega dela vseh činite-ljev jc bilo mogoče, da jc clne 26. januarja užoški prelaz bil v rokah avstro-ogrske vojske ter bo tucli za vsikdar ostal v njenih rokah. Naravnost slavno je k temu pripomogel tudi oklopni v 1 a k pod poveljstvom nadporočnika Tarbuka pl. Sensenhorsta, ki jc dostikrat vozil sredi sovražne bojne črte in s'svojimi strojnimi puškami obsipal Ruse s tako gosto svinčeno točo, da so se v divjem begu razpršili. Kako so sc Rusi bali tega vlaka, se najbolje razvidi iz tega, da so razpisali veliko nagrado za njegovo uničenje. Danes zavzemajo naše čete na višinah onstran užoškega prelaza t. j. na gališkem ozemlju tako izvrstne postojanke, cla morajo Rusi za vedno opustiti nado, da bi še kdaj osvojili ta prelaz. Vsi njihovi naskoki na naše postojanke jim niso prinesli drugega nego velike izgube na mrtvih in ujetih. RUSKI PORAZ PRI KIMPGLUNGU IN KIRLIBABI. Budimpešta, 9. februarja. »Az Est« priobčuje iz Bistrice naslednje poročilo: Boji v Bukovini so se izpremenili v ruski beg. S temi besedami se najlažje označi vojni položaj, ki se je razvil na obeh bukovinskih bojiščih. Odkar so naše čet 18. januarja pri Jakobenyju in 22. januarja pri Kirlibabi potolkle sovražnika, ki je bil dotlej trajno v ofen- Pismo iz Švice. Rutti-Bern, 31. jan. 1915. V dolžnost si štejem podati našemu čvrstemu kranjskemu narodu nekaj poročil o razmerah sedanjega časa v deželi Švici, v kateri sc nahajam že poldrugo leto, in na drugi strani zopet, kako se tukaj sodi, govori in piše o sedanji evropski vojski, katera zadaja vsem evropskim narodom neozdravljive rane, tako kot šc nikdar, in za katere konec in posledice nc ve nobeno živo bitje sveta. Povodom vojne napovedi mecl Francozi in Nemci v mesecu avgustu je oborožila tucli Švica v varnost svoje neodvisnosti v teku treh dni, to je 1., 2. in 3. avgusta, vso svojo armado v številu 300.000 mož, katero je postavila pod vodstvom izvoljenega generala Wil-leja in načelnika generalnega štaba Sprecherja na francosko in nemško državno mejo z nalogo, svojo zemljo z orožjem braniti proti vsakemu, ki bi se drznil prestopiti njih deželo iz tega ali onega namena. V mesecu avgustu, septembru in oktobru sc ie nosebno močno utrdilo ozemlje pri francoski meji, to jc Ber-ner, Wacllander in Neuerburger Jura; pričakovalo sc je namreč, cla bodo Francozi v slučaju, cla bi Nemci začeli oblegati francosko trdnjavo Belfort, poizkušali prodreti skozi Švico in tako priti Nemcem za hrbet. Nemci do zdaj šc niso oblegali Bcl-forta, in ker se ravno na švicarski meji niso vršilo posebne bitke, ni bila Švica clo danes v nevarnosti, da pride sovražnik v deželo; vendar pa ima Švica še vedno vso svojo armado oboroženo. Ob izbruhu evropske vojske so bile tukaj velike zmešnjave, ker se jc ustavil uvoz žita, premoga, krompirja, sladkorja, petroleja in bencina; dežela sama pa je imela teh stvari v zalogi samo majhne množine. Poleg pomanjkanja premoga se je ustavilo v večjih krajih delo v tovarnah itd., posledica je bila veliko brezposelnih ljudi; na drugi strani pa je drvelo ljudstvo v prodajalne, cla si nakupi kolikor mogoče življenjskih potrebščin, kar je zelo podražilo cene življenjskim potrebščinam. Predsedstvo Švicarsko Zveze (Schvveizerische Eidgenossenschaft) jc takoj uvidelo to pomanjkanje in nevarnost in prevzelo je tako v svojo roko trgovino z žitom, premogom, krompirjem petrolejem in bencinom in prevzelo ' švicarskim večjim trgovcem niihovc zaloge s prostori, jim povrnilo njihove kupne ceno z malo odškodnino in sedaj oddaja ljudstvu iz svojih zalog glavne življenjske potrebščine po primernih cenah. Po velikem trudu predsedništva Švicarske Zveze so je doseglo, cla so sosednje države dovolile Švici kot nevtralni deželi uvoz žita, premoga, krompirja itd., kar je rešilo Švico precl lakoto in boleznijo. Za žito (moko) je napravila Švica »monopol«, za vse druge stvari pa, katere dobiva iz tujine, pa morajo imeti trgovci tozadevno pooblastilo in se zavezati, cla bodo dobljeno blago takoj z malim dobičkom prodali Zvezi. Z žitom kakor tucli s premogom in krompirjem se je Švica v zadnjem času močno založila. Žito (nštniicai prišlo iz Amerike preko Italije, premog iz Nemčije, krompir pa iz Ilolandske. Par vlakov s petrolejem in bencinom je prišlo v zadnjih dneh iz Rumunije preko Avstrije. Cene posameznih življenjskih potrebščin so sledeče: kruh 1 kg 44 Rp., to jc 45 h. (Kruh se peče samo ene vrste.) Pšenica 32 do 35 trs. Rrž 28 clo 40 frs. Oves 29 clo 34 frs. Ječmen 26 clo 30 frs. Krompir 12, 5 frs. za 100 kg. Cene mesu za 100 kg. 192 clo 200 frs. volovsko, 138 clo 143 frs. prešičje, 220 clo 230 frs. telelina iu 190 do 210 frs. ovčje meso. Mleko 1 liter 16 clo 24 Rp., to je 17 clo 25 h. Surovo maslo za 1 kg 3 clo 4.20 frs. Ementalski sir 1 kg 2 franka. Vremenske razmere so bile tukaj clo novega leta zelo ugodne. Pred novim letom je bilo vreme zelo izpremen-ljivo in deževno, vendar pa brez snega. Od 3. januarja naprej imamo tukaj v Bernu za kakih 15 cm snega, v hribih pa jc snega za par metrov visoko. Mrazu v razmerju je 12 do 23 stopinj C. Kar se tiče vojske evropskih držav, se je polažaj tukaj pred časom zelo spremenljivo sodil, v zadnjem času pa so se razmere na bojiščih zelo izpreme-nile in tukajšnji opazovalci politike in vojske so odločnega mnenja, cla stojita Avstrija in Nemčija na pravih potih in da sc bo v kralkem pričela odločilna bitka, ki bo sovražnike Avstrije in Nemčije prisilila k mirovnim pogajanjem. Tukajšnji časopisi prinesejo večkrat vesela poročila, kako hrabre so naše čete na ruskem bojišču, kako hrabro so se bile naše čete z Nemci proti Francozom in Belgijcem pri Liittichu, Namurju in Antvverpnu s svojimi celemu svetu znanimi možnarji, katerim je pripisati zavzetje teh mogočnih trdnjav. Kako mogočno in nepremagljivo stoji trdnjava Przemysl sredi ruskih čet žc več meseccv in nrizadeva .snvraž- Avstrijska motorna baterija. živi, je tako, kakor bi se dogodki ravnali po url, s tako natančno točnostjo slede drug drugemu. Po dvojnem porazu se je ena ruskih armad vzhodno od Jakobenyja umaknila proti Kimpolungu, drugi pa k Keletinu in po eesti v PtUlau I z proti Moldavi. V obeh teh dveh smereh so jih naše čete zasledovale. Naše zmage pri Mohlavi, Izvvoru, potem pri Seletinu in na drugi črti pri Kimpolungu so znane. Podrobno morem poročati to-le: Budimpešta, 9. februarja. »Az Est« je dobil iz Bistrice naslednje poročilo: Bitka pri Kirlibabi se je vršila v velikem snegu, a ob milem vremenu. Začasa bitke pri Izworu je bil pa že hud mraz in sneg je škripal pod nogami, ko so se naše čete bile na ledenih gorskih obronkih. Bojno polje ruski rojni črti že ni več nudilo možnosti za kopanje jarkov in razen naravnih kritij je nudil varstvo le še sneg. Toda to varstvo je malo vredno, ker krije le toliko časa, dokler ni treba streljati; kakor hitro pa treba pri streljanju dvigniti iznad roba glavo in zgornji del telesa, je belo polje naravnost izdajalsko, ker se na njem vsaka temna točka jasno odbija. Tega načina boja Rusi ne morejo prenesti «ter hitro omagajo. Artiljerijski ogenj pa v njihovih vrstah povzroča paniko. Vrhutega se je na podlagi neposrednih izkušenj dognalo, kar bi pred vojno nihče ne bil verjel, da namreč Rusi mnogo težje prenašajo mraz nego naši ljudje; vzrok je najbrže v tem, da je naše moštvo obilno preskrbljeno z različno gorko obleko, Rusi pa razen kučme niso dobili nobenih sredstev, ki bi jih varovala mraza. Znana ruska kučma je vsa njihova zimska obleka, a tudi teh je bilo premalo ter jo je dobil komaj vsak četrti do peti vojak. Najljutejši je bil boj pri Sipotu čez Izwor, kjer se je sovražnik, ki je bil pri Izworu tepen, ustavil v že preje izkopanih jarkih. Sovražnik je imel povelje, da brezpogojno in do zadnjega moža drži to postojanko. Orožje naše infanterije in artilje-rije je povzročalo v njihovih vrstah strahovita opustošenja, toda revolverji ruskih častnikov tudi niso ostali brez učinka in sovražna bojna črta se ni umaknila. Tedaj so naši prešli k naskoku. Sovražnik je ba-jonetni boj sprejel, mož se je boril proti možu z orožjem, rokami, nohtovi. Vsak naših vojakov je bil junak, ki je zasenčil sliko srednjeveških prednikov. Razburljivi boj prsi ob prsih je sovražnika popolnoma stri ter se je končno v nerednem begu razpršil. Prenehal je med njimi vsak red in vsaka zveza ter je značilno, da niso bili vstanu, zavzeti že prej pripravljene svoje postojanke, marveč so bežali naprej, vsak na svojo pest, poveljeval ni nihče več. Naši vojaki so z elanom in ognjem, ki jih je preveval v naskoku in zmagoviti zavesti, podili Ruse kakor lovec divjačino. Istočasno je bila tudi južna Bukovina pozori-šče enakih uspehov. Ruska armada se je od Jakobenyja umaknila na višine pri Po-žoriti in Kimpolungu v že prej pripravljene in utrjene okope. Svoje topove so na gorskih vrheh popolnoma zakopali, tako da je bila njihova bojna črta kakor trdnjava. Majhen del naših čet je izvedel navidezen napad na sovražnika, medtem je pa naša glavna moč po strahovito težavnih, in kakor so Rusi menili, naravnost nemogočih potih sovražnika obšla in mu padla v hrbet. Sila presenečenja je bila tako uniču- niku ogromnih žrtev. Za hrabrost prze-myslske posadke sc zanima cel svet. Tudi o Vas, dragi slovenski in hrvatski bratje, se je pisalo tukaj, da ste pošteno zvesti habsburški kroni in naj-hrabrejši avstrijski vojaki. Kar se tiče Italije, pred katero imate Kranjci danes največji strah, smo tukaj danes prepričani, da Italija ne bo pričela sovražnosti proti Avstriji. V zadnjem času so bile resnično razmere med Italijo in Avstrijo zelo napete; potres, upori in needinost med • ran-kami pa so te slabe namene Italije popolnoma izpremenili. Rumunija se hitro oborožuje, vendar pa ne radi Avstrije, ampak radi Rusije, ker se je treba izogniti veliki nevarnosti, katera stoji pred durmi. Torej, ti čvrsto kranjsko ljudstvo, bodi mirno in ostani zvesto svojemu cesarju in svojemu Bogu in srečna bodočnost ti jc zagotovljena! Anton Gregorc. Svo Mrvnfs v iratoi Dorui. Topničar Štefan Kovačevič, ki je bil ranjen, pripoveduje takole: Bilo je. zadnje dni meseca novembra, ko smo nekega jutra dobili hitro povel je, da naj zasledujemo sovražnika, ki je ponoči zapustil svoje močne pozicije radi pre-silnega napada naših hrabrih čet. Naša baterija je bila takoj pripravljena za odhod ali le počasi nam je bilo mogoče napredovati, kajti ce-'a jo bila le globoko blato. Ker konji niso mogli naprej, posebno z rnunicijskimi vozovi, smo pa joča, da je panika vzela Rusom vsako sposobnost za odpor ter je vsak bežal, kamor je mogel. Tako so na en mah padli v naše roke Požorita, Kimpolung in Vara. Vjeli smo nad 1200 Rusov in uplenili številne topove ter ogromne množine municije. Kakor nezmotljivo zanesljivo je bil izdelan načrt za te boje, tako natančno in točno se je tudi izvršil. Naše čete so izvršile tako čudovito delo, kakršnega je zmožna le samozavestna in za zmago vse žrtvujoča armada. Veliki župan bistriške stolice grof Blaž Bethlen je včeraj popoldne prebivalstvu z lepaki naznanil velepomembne zmage. Vest o zmagi je vzbudila veliko navdušenje. Vladni komisar je brzojavno čestital poveljujočemu generalu. XXX OPROSTITEV PRZEMTSLA. Ruski listi poročajo, da hoče poldrugi miljon močna avstrijska armada, ojačena z nemškim vojaštvom za vsako ceno oprostiti Przemysl, načrt, s katerim rusko vojno vodstvo že dolgo časa računa. Možno je pa, da gre tudi tu za navidezen manever in da je cilj zaveznikov osvoboditev Bukovine, kjer se nekaj dni sem vrše le postranski boji med prednjimi četami. IZ LVOVA. W. Kuryer Polski« (8. febr.) poroča: Pred nekoliko dnevi je prišel na Dunaj neki vpokojeni avstrijski uradnik iz Lvova. Lvov je zapustil 10. januarja. Potoval je proti jugu mimo ruskih straž. Prestal je veliko težav in nevarnosti, nazadnje se je srečno preplazil na Ogrsko. Ko je zagledal avstrijske čete, je od veselja zaplakal. Sedaj živi na Dunaju, ves srečen, da more dihati v svobodnem zraku ustavne države. mi, mladi vojaki si naložili na rame, kar je bilo mogoče, ter smo nesli, do-kjer je bila nastanjena štabna kuhinja; goče povedati, koliko smo pri tem morali pretrpeti, koliko truda, napora, pa tudi koliko — gladu! Že utrujeni smo prišli do neke gore, ki jo je bilo treba prekoračiti. Tu so obstali konji enega oddelka in niso mogli več naprej. Stotnik je zato zapovedal, da nas nekaj ostane pri tem oddelku ter da zvlcče-mo in znosimo vso opravo na goro. Proti noči je bilo delo končano; kam pa sedaj? Pota ni poznal nikdo, črna, temna noč jc onemogočila vsako poizvedovanje. Lačni smo prišli do nekaj koč, kjer j ebila nastanjena štabna kuhinja; tu smo dobili nekoliko črne kave, nato pa hajd naprej! Toda kam? Nikdo ni vedel, kje je naša baterija; eden je kazal na to stran, drugi na drugo. — S tovarišem sva jo udarila po poti, kjer sva mislila, da sc nekoliko pozna sled naših topov. Toda varalo je naju. Cesta je bila blatna, noč temna in mrzla, zato sva sc odločila, da pri prvi hiši prenočiva. Še sva se pogovarjala, ko se nama od daleč nekaj zasveti; kmalu nato sva prišla do neke na pol podrle bajte, ki je bila razsvetljena. S tovarišem snameva puški, nasadiva bajonete ter se počasi bližava hišici. Tiho se priplazim prav do okna ter zagledam v eto-iu mlado deklico, zraven nje pa kakih 30—40 leta staro ženo. Ker nc zapazim nobene nevarnosti, dam znamenje svojemu tovarišu, ki nekoliko zadaj poča-l ka, ter potrkav na vrata. Vrata se od-pro in s puško v roki vstopiva. Ženski ste od strahu se tresli, ker ste mislili, da sva Mažara, tuda, ko ju hrvaško po- Pripovedoval je, da je v Lvovu velika pobitost. Vsi že komaj čakajo, da bi prišle avstrijske čete. Ruskim uradnim vestem o ruskih zmagah nihče ne verjame. Družabno življenje je zamrlo. Ruski gubernator je častnikom prepovedal občevati s civilnim prebivalstvom. — Namesto prejšnje mestne policije je organizirana ruska državna policija. Tatvine so zelo pogoste. V Lvov je prišlo nad sto ruskih trgovcev, ki so pa svoje trgovine tako uredili, da se jim pozna, kako so pripravljeni, da bo treba kmalu bežati. Iz drugih virov se poroča, da je ruska vlada naročila, naj sodišča postavijo kuratorje za zapuščene hiše, katerih lastniki so bežali. Na ta način se bodo lahko preprečile pogoste tatvine v zapuščenih stanovanjih in hišah. BIVŠI SOBIESKIJEV GRAD PODHORCE OPLENJEN. Krakov, 9, februarja, »Nowa Reforma« poroča po varšavskih listih, da se nahaja v številu onih poljskih gradov v vzhodni Galiciji, ki so jih Rusi oplenili, tudi zgodovinsko slavni grad Podhorce, ki je bil svoj čas last kraljeve rodbine Sobies-kih, zadnji čas pa se bil njegov lastnik knez Sanguszko. V gradu se je nahajala dragocena zbirka pohištva kraljeve družine Sobieskih ter drugi spomini iz onih časov, 500 slik neprecenljive vrednosti in mnogo drugih umetnin in starin. Vse to so Rusi uplenili in odpeljali na Rusko. GALICIJA IN VOJSKA. Dunaj, 9. februarja. Izšlo je tu delo Galicija in vojska«, ki jo je spisal Evgen Benzion. Nemški pisatelj ceni škodo na kmetskih pridelkih, živini, poslopjih in na prometnih napravah s štirimi do šestimi zdraviva, ste se takoj pomirili. Prosila sva gospodarico, naj nama da nekoliko okrepčila, da si dušo priveževa. Pravi, da ima samo nekaj koruznega kruha in nekoliko žganja. Ko sva se nekoliko okrepčala, vprašam, koliko stane, toda ni hotela ničesar vzeti, vendar sva ji usilila dva dinara. Bila nam je jako hvaležna; ko smo se še nekoliko pogovarjali, pa vprašava za prenočišče. Ponudi nama malo sobico zraven kuhinje. Mislil sem, bolje še vendar, kakor pod milim nebom. Ko vprašam ženo, če ima moža, mi odgovori, da je v vojski, mlado dekle pa da jc njena soseda. Nato naju pelje žena v nakazano sobico. Toda, ko stopiva v malo sobico, zagledava na tleh malo slame nastlane — ali, groza ine je obšla, bila je vsa premočena od krvi; tu zagledam v nekem kotu nekaj pušk, bile so našo vojaške, ter nekaj naših vojaških uniform. Ves presnečen nad tem prizorom zakli-čem nad ženo: Kaj je to? Ali ravno tedaj je že zaprla vrata ter naju zaklenila. Bila sva ujeta. Zdaj sva vedela, da naju čakajo še težke ure, toda bila sva na vse pripravljena. Ker je bila sobica mala, sva snela bajonete s pušk, pripravila patrone ter čakala, kaj nama bo prinesla prihodnost. Sedla sva 7ia tla ter se tiho pogovarjala; kar zaslišiva, da nekdo prihaja v prvo sobo in da se tam nekdo liho pogovarja, kar pa nisva moda razumeti. Kmalu nato pa se vrata odpro in v sobo stopi narednik (feldvebel) v uniformi 08. pešpolka; bil je 6rno-rumene-ga obraza, močnih brk in velikih oči, bil je brez sablje, samo revolver je imel na jermenu preko ramen. Ko je vstopil, milijardami kron.. Uračunal ni odpadkov zaslužka, izdatke za begunce m druge škode. Pisatelj med drugim naglasa, da se morajo iznova razdeliti zemljišča, ki se morajo izboljšati in izrabiti se morajo znatne vodne sile. XXX NAJVEČJA BITKA V ZGODOVINI. »Grazer Tagblatt« poroča: Največja bitka, kar jih navaja zgodovina, divja sedaj med Vislo, Rawko in v Karpatih. Nemci so se le navidezno umaknili na črti Rawka — Bzura, da se ojačijo na drugi točki Visle, kjer imajo sedaj 10 svežih ar-madnih zborov in da sedaj lahko z vso silovitostjo napadajo. Istočasno prodirajo z vso silo avstro-ogrske čete in trije nemški armadni zbori in skušajo doseči dolino reke Stryj, kjer se bo najbrže vršila odločilna bitka. BITKA, KI LAHKO IZPREMENI VSE OSTALE FRONTE. Geni, 9. februarja. »Le Croix« poroča, da je na Poljskem v teku velika bitka, ki je v stanu izpremeniti vse bojne črte v Evropi, celo v Egiptu. General, ki je napisal to poročilo, pravi, da je še vprašanje, če bo zavzetje Varšave končni cilj Nemcev. Tembolj meni, da gre za uničenje ruskega središča, ker bi potem tu proste sile lahko podvzele obkolitev obeh kril. To je dobra strategija. Vendar dozdaj bitka pri Borzymowu za Ruse še ni popolnoma izgubljena, kljub temu, da general Macken-sen zastavlja svoje ogromne sile. RUSKA POROČILA O BOJIH NA POLJSKEM. Genf, 9, februarja. O bojih na Ruskem je dobil list »Temps« od svojega peterbur-škega poročevalca poročilo, ki pravi, da po mnenju večine ruskih vojaških kritikov nemški napadi ob Visli ne pomenjajo gole demonstracije, ampak novo ofenzivo. Maršal Hindeburg je dne 24. januarja pričel nov napad, ki naj bi bil odločilen in ki mora, naj stane kar hoče, privesti do tega, da se prodro ruske postojanke. »Nemški generalni štab,« piše »Temps«, »je mir zadnjih tednov porabil, da je ojačil svojo artiljerijo in zvišal število svojih čet. Njegove sedaj končane nove odredbe kažejo, da obstoji njegova taktika glavno v tem, znatne moči na krilih obeh bojišč, ob Visli in v Karpatih, koncentrirati, medtem ko je v središču pustil le poldrugi armadni zbor. Odkar so se odredile te izpremembe, napenjajo Nemci in Avstrijci vse svoje sile. Z ničemur se ne štedi, niti z vojaki niti z municijo, da bi Nemci prodrli ob Bzuri in Rawki in napravili zagozdo v Ruse. Na črti Borzymow — Wolja Chidlowska v smeri Blonje—Grodzisk se zdi, da je v teku večja akcija, pri čemur ima sovražnik vedno isti cilj: Varšavo. Da se to doseže, se ne straše nobenih žrtev. BAJONETNI BOJI OB BZURI IN RAWKI. Rotterdam, 9. februarja. Kakor se po> roča iz Petrograda, zavzema boj ob Rawki in Bzuri obliko, ki se ne da predstavljati. Neprestano se vrše bajonetni boji. Na tisoče jih pade. Na večih mestih leže trupla kar na kupih. Ker traja bitka brez pre-stanka, je zelo težko pomagati ranjenim vojakom. IZ BOJEV PRI BORZYMOWU. Rotterdam, 9. februarja. »Agettcfe llavas« poroča: Tekom velike bitke pri je naju pozdravil: dober večer, nato pa naju začel izpraševati, kdo sva, odkod in kam, kako so nama dopade v Srbiji, kje jc naš poveljnik, itd., toda midva mu nisva hotela odgovarjati. Ko je pa uvidel, da od naju ničesar nc izve, tedaj pa nama strogo zapove, naj se mu udava in odloživa orožje ter naj takoj greva z njim. Sedaj pa vstaneva midva in jaz ga vprašam, kdo da je in kaj da tukaj dela, odkod ima uniformo. »Takoj vama bom povedal in pokazal, kdo sem in kaj tu delam,« odgovori ter skoči iz sobe. .Moj tovariš pa zgrabi za puško ter lioče za njim ustreliti, toda jaz ga posvarim, da lahko zadene ono ženo ali ono deklico, o katerih še ne veva, koliko ste krivi. Ko bi bila vedela, da ste te dve ženski sklenili naju pogubi! i, bi ju bila midva že davno kaznovala. S tovarišem sva sc pogovorila, ako jih pride veliko, nc pustiva nikogar v sobo dokler imava šc glavi na sebi in še kaj patronov pri sebi. Trdno sva sklenila, da naju Srbi nc dobe živa v roke; saj sva vedela, kaj naju čaka od komitašev. Ko tako čakava, zaslišiva, da zopet nekdo prihaja in nato naju v prvi solii nekdo zopet vpraša, ali se udava ali ne. V tem trenotku ustreli moj tovariš proti kraju, odkoder je prihajal glas, toda ni zadel nikogar. Nato pa so vrata naglo odpro in nekdo ustreli hitro v sobo dvakrat zaporedoma. Iv sreči pa sva tako stala, da ni bil nikdo zadet. Z roko se dotaknem svojega tovariša ter hitro odskočiva od vrat. V tem trenotku pa žc planeta dva neznanca kakor dva leva na naju, ali zmotila sta Borzymowu so Nemci spustili proti Rusom veliko oklopnih avtomobilov. Ču-ječnost Rusov in učinkovanje njihovega artilerijskega ognja je pa izjalovila ta manever. Milan, 9. februarja. »Corriere della Sera« je dobil iz Petrograda naslednji opis bitke pri Borzymowu: Nemci so iz močvirnate doline reke Ra\vkc napadli strelske jarke pri Bolimowu in Borzy-mowu. Po najnovejših uradnih poročilih se je bojevalo na 17 km dolgi fronti sedem nemških divizij, katere je podpiralo 100 baterij. 105.000 vojakov je v dolžini 11.000 m napravilo naskok, kat erega jc okrepila še toča krogel iz 600 topov in sicer težke trdnjavske in poljske artiljerije. Že 26. januarja so pričeli Nemci napad na Borzymow. Dne 28. januarja so potisnili naprej štiri pešpol-ke, katerim se je posrečilo osvojiti en ruski strelski jarek. Izgubili so ga, pa zopet pridobili. Od 1. februarja naprej je bil napad in protinapad vedno sil-nejši in vedno več čet se ga je udeleževalo, tako da je prvoten spopad dobil značaj velikanske bitke z vsemi njenimi strahotami. BOJ ZA VARŠAVO. Beroiin, 9. februarja. Iz Londona se poroča: Velikim londonskim listom brzo-javljajo iz Varšave, da so podvzeli Nemci nov, silovit sunek proti postojankam, ki branijo mesto Varšavo. Bijejo se baje zdaj boji. Ob jasnem vremenu in ob ugodnem vetru čujejo v Varšavi gromer.je topov. Ruska poročila še molče o stanju boja, a iz Varšave pošiljajo vedno v bojno črto rezerve. Pozornost vzbuja veliko število ka-valerijskih polkov, ki se pomikajo iz Varšave proti zahodu, medtem ko dozdaj v varšavskem ozemlju niso nastopali s kava-lerjio. Zdi se, da je boj zelo krvav. Ponoči in podnevi namreč dohajajo vedno novi transporti ranjencev v lazavete, ki so že popolnoma prenapolnjeni. Zadnje dni so opazovali nemške letalce nad Varšavo, ki so leteli visoko v zraku in ki so se omejili na to, da so metali v mesto le poljske in ruske oklice. Kakor poročajo ruski begunci, so zgradili Nemci povsod za svojo bojno črto velike obrambne utrdbe. Cela dežela je podobna velikanski trdnjavi z neštevilr.imi utrdbami in strelskimi jarki. Nakopičili so velikanske množine najmodernejšega vojnega materiala. Z železnicami so zvezane vse strategično važne postojanke. Zelo veliko oklopnih vlakov in oklopnih avtomobilov so zbrali Nemci za bojno črto. STRAŠNO UČINKOVANJE NEMŠKIH TOPOV NA POLJSKEM. »Russkoje Wjedomosti« pišejo, da /lemški llcolski topovi na Poljskem slraš no učinkujejo. En sam strel poruši dvonadstropno hišo in zavije okolico v obsežnem krogu v črn dim. Žvižganje krogeli sc čuje kilometer daleč. Opustošenja, ki jih napravijo, so grozna. XXX se. Jaz pograbim enega, moj tovariš pa drugega. Moj nasprotnik nameri name revolver, ali jaz se hitro pripognem ter ga zgrabim z eno roko za njegovo roko, •l drugo roko pa mu zasadim bajonet v trebuh, da se je zavalil po tleli. Nato pa pogledam po svojem tovarišu. Zagledam ga na tleh ležati, nad njim pa lopova, ki ga je davil za vrat. Ko vidim svojega prijatelja v smrtni nevarnosti, zgrabim puško za cev ter s puškinim kopitom treščim Srba po glavi z vso silo, da se prevrže čez mojega tovariša na tla, še enkrat ga butnem po prsih, da jc takoj na mestu obležal mrtev. Ko sta bila sedaj oba mrtva, sva pogledala, kje je ona žena in tista deklica, ali soba je bila prazna. Podala sva se nato v neko bližnjo šupo, kjer sva čakala, da so zdani. Zjutraj zagle-dava, kako hiti mlada deklica proti hiši. Hitro skočim naprej ter zakličem: Stoj! Močno se prestraši ter obstane. Začnem jo izpraševati, kdo sta bila ona dva, povedala mi je vse, kdo sta bila, kaj sta delala z našimi ranjenci, katere sta dohitela na potu, ko so se nazaj vračali. Zdaj sem vedel, odkod so one puške in uniforme v mali sobici. Dekle sva pridržala, dokler se ni zdanilo, nato pa sva jo peljala tja, kjer je bil prejšnji dan štab naše brigade. Bil je ravno brigadir tam, ko mu naznaniva, kaj sva ponoči doživela. Takoj se napoti, da se sam na licu mesta prepriča o tem. Stopi v sobo ter zagleda, oba komitaša mrtva, pa tudi naše puške in uniforme ter si vse to zapiše. Tudi mlado Srb-kinjo je natančno izpraševal ter si vse zapisal. Nato sva bila poslana, da si poiščeva zopet svojo baterijo, naš stotnik naju jo predlagal za odlikovanje za hrabrost. General je srbsko dekle s seboj odvcdcl; kaj se jc z njo zgodilo, to mi pa ni znano. MEMORANDUM GENERALA PAUA KITCHE3UERJU. Geni, 9. februarja. V ruskem taboru nahajajoči sc general Pau je po pripovedovanju svojih pariških prijateljev, za časa svojega bivanja v Londonu izročil lordu Kitchener ju memorandum, o bodočih načrtih trojnega sporazuma. Ta memorandum hoče sedaj lord Kitchener izrabit, da spravi na varno zakonsko predlogo o novi 3 miljonski armadi. General Pau pravi, da se položaj v Aziji in Afriki ne sme preveč optimistično soditi in da je ta angleška armada, ki je še v načrtih, vsled silnega panislamske ideje tudi v Rusiji čez da-Ruski general Timčenko, ki je bil takrat v Londonu, se je pridružil nazira-nju generala Paua in je rekel, da so panslamske ideje tudi v Rusiji čez dalje bolj nevarne. PROTI NEPOKORŠČINI V RUSKI ARMADI. Berlin, 9, februarja. »Lokalanzeiger« porča iz Kcdanja: Ruski vojni minister je izdal ukaz, ki grozi vojakom z najhujšimi kaznimi, če se obnovi nepokorščina in če se uničuje oprava vojašnic. RUSKI UJETNIŠKI TABOR NA HRVAŠKEM. »Hrvatska Obrana« poroča: Preteklo soboto ob 5. uri se je peljalo skozi Osjck 1000 ruskih ujetnikov v Dalj, kjer je na pusti dr. Milankoviča napravljen ujetniški tabor. Ujetnike bodo uporabili za graditev cest in za druge stvari. "■mSteitmMi Boji v Argonih. res pridobita evropski kulturi, za kar stremi od Callayeve dobe sem. Ijll V Dunaj, 9. februarja, (Kor. urad.) Danes se je poslovil skupni finančni minister Bilinski od uradništva skupnega finančnega ministrstva. Ob tej priliki je izvajal Bilinski med drugim, da je sicer prevzel upravo ustavno vladane dežele in da je bii zato navezan na takratne ustavne uredbe. Kljub znanim težavam in kljub vprašanju o zrelosti prebivalstva smo pravzaprav vse dosegli, kar smo nameravali doseči. Sabor je deloval kljub največjim oviram; dežela se je nahajala junija na točki, da se dvigne do najvišjega kulturnega in gospodarskega, da tudi do političnega procvitanja. Pripetil se je nesrečen dogodek. Vsakemu je poslalo jasno, da sc ne more zgoditi nič dobrega. Minister se ni niti trenutek obotavljal, da bi ne prevzel ustavne odgovornosti za vse, kar se je zgodilo, torej tudi za nesrečo. Če sc iz vrača ta nesreča na enega ali na posameznega človeka in če se očita, da nismo vedeli, kaj da se pravzaprav dogaja v najglobokejših plasteh enega dela prebivalstva, če se opozarja na razočaranje, ki smo jc doživeli vsi, namreč da večina ene narodnosti ni čutila tako dinastično, kakor je mislil in upal minister, moramo iskati razloge v tcin, ker smo imeli opraviti z deželo, ki se je vladala ustavno. Potem šele, ko je izbruhnila vojska in ko so se odpravile ustavne uvedbe, je bil seveda veliko lažji vpogled v naj-globokejša brezdna prebivalstva in razvila se je slika, ki nas je vse prestrašila. Minister je našel uredbe, kakor sabor, srbsko-hrvatsko cerkveno samoupravo, ki so bile dobre, ki bi jih bil sam uvedel, ki jih je pa zagrinjala množina stvari, katere jc odkrila šele vojska. Upati moramo zdaj, da se v teli izjemnih razmerah in z izrednimi sredstvi pravilno zavaruje tisti namen, ki je neobhodno potreben monarhiji ir. ki se mu ne more odpovedati prostovoljno noben rod: da ostaneta Bosna in Hercegovina vteleseni del monarhije. Ne izgubi se v nobenem slučaju to, za kar se je delalo in pripravljalo. Kulturni in gospodarski načrti, za katere je denar pripravljen, se morajo enkrat izpeljali. Monarhija je tudi dolžna, da dela na to, da se obe deželi Zašel!* prusfce posMe zDoriie. Berlin, 9. februarja. (Kor. urad.) Pruska poslaniška zbornica je otvorila danes zasedanje, da sklepa o proračunu za leto 1915. in o predlogih, ki se tičejo vojske. Veliko poslancev je došlo v vojaški obleki; tudi ranjenih je več med njimi. Predsednik grof d r, S c h w e r i n L o w i t z hvali junaštvo armade, izkazano v zimski vojski, ki ni le deželo občuvala pred večjimi vpadi sovražnika, marveč se bliža zmagi na vzhodu in na zahodu. Vojskujemo se za svoj obstoj, za biti ali nebiti, za vso gospodarsko, kulturno in narodno bodočnost. Poročilo finančnega ministra. Finančni minister dr. Lentze poroča o proračunu. Uvodoma naglaša, da so se sovražniki vračunili, njih armade se ne nahajajo zmagovalno na nemških tleh, marveč nemška armada stoji na vzhodu in zahodu v sovražnikovi deželi. Mornarica skrbi za to, da se Anglija dozdaj ni upala napasti nemškega obrežja. Gospodarsko življenje, ki se je hipno ob izbruhu vojske ustavilo, se zopet razvija. Ni se uvedel, dasi sc je to zahtevalo, moratorij, dasi so ga uvedle vse vojskujoče sc države. Skrbelo se je za delo; poljcdclsivo je dobro prodalo pridelke. Dela se in zasluži se. Ob razmotrivanju posameznih postojank proračuna naglaša, da so pruske finance sijajne in zdrave. Za vzhodno Prusijo, ki ie bila po vojski zadeta, se s posebno predlogo zahteva 110 milijonov mark za podporo prizadetih občin. Nemška državna vlada je smatrala za svojo glavno zadačo, da zagotovi preživljenje naroda. Nemčija sc mora preživeli s tem, kar se je pridelalo doma. Nemško kmetijstvo je po večletni gospodarski politiki popolnoma sposobno, da preskrbi deželo s kruhom in z mesom. Kar sc je odredilo, se je storilo zalo. da se zaloge pravilno uporabijo in da se Zagotovi bodoče leto žetev. Anglija nas ne sme izstradati in nam tako vsiliti mir, kakršnega z orožjem nikdar nc doseže. Grdi izstra-dalni načrt se bo in se mora preprečiti. Lahko izvedemo in tudi izpeljemo vojsko, ker je žita in živil dovolj. Svoje poročilo konča z željo, da Prusija izidi iz vojske trdnejša, kaker je kdaj bila in da sc naj ogladijo tudi notranja politična nasprot-stva. Sovražnikom je zaklicali Slabo nam hočete storiti, a Bog hoče to izpremeniti v ciobro! Poročilo se je viharno odobravalo. Socialna demokracija zahteva splošno volilno pravico. V imenu socialne demokracije izjavi posl. Hirsch, da sicer stranka vztraja pri svojem načelnem stališču, da odklanja dosedanjo vladno politiko, ki se bistveno ni izpremenila, a da v prvem branju z ozirom na resen čas opusti strankarsko polemiko. Zahteva pa, naj vlada izpremeni predvsem Slovencu«, da je mast v Ljubljani predraga in v nikakem razmerju s cenami v Zagrebu. Dopisnik pač ni poznal trga. Začetkom vojske so naši kmetje prodajali prašiče po 90 h; trg še ni bil odprt. Odkar je Češka in Moravska pričela v veliki meri nakupovati prašiče pri nas, ker iz Galicije ni bilo upati kaj dobiti, so cene prašičev dan na dan rastle. Prašiče je kmet prodajal težke 80—100 kg, dočim druga leta 140 do 200 kg, tedaj take, ki imajo mast. Debeli prašiči so prihajali le še iz Ogrskega, a tudi teh ze danes ni. Cene so skočile za debele prašiče od 90 h na 3 K, Umevno, da je skočila tudi cena masti Za časa, ko so stali na Kranjskem prašiči po 90 h za kilogram žive vage, smo dobivali iz Ogrskega mast lahko po 1 K 50 h do 1 K 60 h. Pri ceni prašičev 1 K 60 h je stala mast že 2 K 70 h in čim višje gredo cene prašičev, tem višje cena masti. Cena, katero je imenoval dopisnik »Slovenca« pred par dnevi pretirano, danes ne eksitira več. Danes stane mast pri celovagonskih pošiljatvah 3 K 45 h do 3 K 50, a ker zahtevajo živinorejci za prašiče že 3 K, ni nikakega dvoma, cla bode stala mast kmalu 4 K in predno bode poletje, 5 K. Postaviti maksimalne cene ne pomaga; zaloge so neznatne in trgovci se vedo med sabo izogniti maksimalnim cenam. Po našem mnenju bo pomanjkanje masti tekom meseca že doseglo višek. Posledica: resno misliti na surogate, in to je danes edino le še maslo, ki je primeroma ostalo ceno; umetnih masti tudi ni veliko in isto velja o olju. Nujna potreba: skrajna štedljivost z zabelami. Dnevne novice. + Molitev za mir za dan 7. februarja in dotični papežev odlok sta izšla, kakor se poroča iz Rima, v uradnem vatikanskem glasilu tudi v starosloven-s k e m in poljskem jeziku. + Iz zlate knjige naše armade. Kor-poral, tit. četovodja Rudolf Schofmann, pionir Ivan Bezjak in nadomestnorezervni pionir Adalbert Hofmann, vsi trije od brzojavnega polka, so bili prideljeni zbornemu brzojavnemu oddelku št. 1 ter so dobili povelje, da napravijo telefonsko zvezo od kraja, kjer je bilo nastanjeno divizijsko poveljstvo, do brigadnega poveljstva. Delo se je moralo izvršiti na odprtem terenu, ki ga je sovražnik močno obstreljeval. Neustrašeno in nemene se za udarjajoče izstrelke so napeljali telefonske žice in potem na tej nevarni progi opravljali svojo službo. Sovražne infanterijske krogle so že prebile stene lesene koče, v kateri je bila nameščena postaja, tako da je morala vrla trojica na trebuhu leže streči pri telefonu. Še-le ko je velik del kraja že plamenoma gorel in je divizijsko poveljstvo s štabnimi četami vred zapustilo vas, so iz goreče telefonske zgradbe pobrali telefonske naprave in med najhujšim artilerijskim ognjem in skozi zadušljiv dim goreče vasi odnesli in rešili celo napeljavo, da bi težko nadomestljivi telefonski material ne prišel v sovražnikove roke. Vsi trije so prejeli srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda. + Strossmayer malim narodom v tolažbo. Ravno v sedanjih viharnih ča- sih so malim narodom v tolažbo besede Strossmayerjeve: »Narod, ki ve, kaj hoče, ki si ne da nikdar in za nobeno ceno izbiti iz glave tiste idealne svrlic, ki prihajajo od Boga samega — tak narod so, pa če mu je tudi boriti se skozi stoletja, trpeti in prenašati vsako žrtev, reši prej ali slej in pride do svoje svobode«. — Včasih, ko je po vsej Evropi odmevalo geslo železnega kancelarja Bismarcka »moč je nacl pravico«, ko so se na obalih Temze in po raznih krajih Evrope ustvarjale želje in snovi imperijev, ki žalijo čustva pravice in svobode — je Strossmayer postavil kot temelj politike, ki jo je priporočal svojemu narodu, najznačilnejše načelo krščanske etike: Kar želiš, da bi drugi ne storili tebi, ne stori tudi drugim; a kar bi rad, da drugi store tebi, stori tudi ti drugim! Tu je bil ves Strossmayer tu je njegovo geslo, tu je delo za svobodo Hrvatske in federacijo monarhije, tu prizadevanje za kulturno edin-stvo južnih Slovanov, lu namere, s katerimi ustanavlja liramove prosvete, ker ve, da v zavesti je narod, a da je ni zavesti brez kulture. A ko ga je vsled tožb nasprotnikov avtonomije narodov zadel ukor, je odgovoril vedrega čela: »Moja vest je čista«. Leta 1892 je pisal Strossmayer Ivlaiču v Dalmacijo: »Nadejamo se, da kakor je bil Jezusov križ odrešenje sveta, in kakor je bila njegova smrt življenje sveta, tudi križ, ki ga moramo nositi mi danes v imenu pravice in svobode svojega naroda — da tako tudi smrt, ki jo vsak dan, da rečem tako, umiramo, postane narodu našemu življenje.« Najprimerneje pravi zadrski »Narodni List«: Tudi po svoji smrti ostaja Strossmayer velik učitelj in velik tolažilec! + LiSka železnica, »Obzoru« poro« čajo iz Karlovca: Krog 8000 ljudi je zaposlenih na progi Plaški—Vrhovine, ti najbližji postaji k Plitvičkom jezerom. Podjetništvo je tod zaposlilo večinoma tamošnje domače delavstvo. Zaslužek je jako povo-ljen, delo pa kar vidno napreduje. Strokovnjaki sodijo, da bo ta železnica dogo-tovljena še leta 1916., in ne, kakor je bilo prvotno določeno, koncem leta 1917. + Izjava hrvatskega bana o usiaije« nju razmer na Hrvatskem, Korespondenčni urad poroča: Hrvatski ban baron Škerlec izjavlja v »Az Estu« o razpoloženju na Hrvatskem: Splošno se zahteva, naj se ustalijo po vojski politične razmere tako, da se obvaruje dežela pred novimi pretres-ljaji. Žele to celo tisti krogi, ki dozdaj niso čutili nobene simpatije nasproti Ogrski, Splošno je prodrlo prepričanje, da je mogoč uspešen razvoj le sporazumno z vladajočimi političnimi činitelji na Ogrskem, Okoliščine, ki so dovedle do vojske, jasno kažejo, da ne žuga Hrvatski nevarnost od Ogrske, marveč od čisto druge strani. (Ban misli na velesrbsko iredento. Op. ur.) — Umeščen je bil danes č. g. J a n e z J a k 1 i t s c h, župnik na Kočevski Planini, na župnijo Poljanice in Andrej K r a u 1 a n d, župni upravitelj v Polomu, na ondotno župnijo. — Sadjarski in viničarski tečaj na deželni kmetijski šoli na Grmu. Z ozirom na sedanjo strogo zimo, ki ne bo tako naglo odnehala, ker leži preveč snega, se priče-tek sadjarskega in viničarskega tečaja preloži od 15. t. m. na 1. marec. — Vojni kurat Andrej Martinčič se je zopet oglasil potom letalne pošte, — Dr. Avg. Levičnik res umrl. — Gosp. kurat se nahaja zdrav in vesel v Przemyslu. Pravi, da se trdno drže in se prav nič ne boje neprijatelja. Med drugim tudi omenja, da dr. Avg. Levičnik ni več med živimi. — Poljski begunec, c. kr. gimnazijski profesor Franc Brudniak umrl na Bleda. V nedeljo 7. februarja popoldne ob pol 4. uri smo pokopali na Bledu prvega Poljaka, gosp. c. kr. gimn. prof. Frančiška Brudniakaiz mesta Jasl6 v Galiciji, starega šele 33 let. Ranj-ki, porojen v stari 01eszyci, okraj Cieszanow, le nekaj kilometrov oddaljen od ruske meje, je bil poročen z Ka-zimiero Mrozowsko, in je zapustil kletnega dečka Stanislava. Za krsto, katero so nosili tu bivajoči Poljaki, je šla vsa potrta njegova mati in brat in velika množica pogrebcev. Ko so devali ranj-kega profesorja v grob, je bilo rosno skoro vsakega pogrebca oko; mati namreč je šla ob izbruhu vojske z 18 letnim sinom Stanislavom obiskat v Jaslo profesorja, a se ni mogla več vrniti nazaj v 01eszyci k možu, ker so Rusi ta čas že zasedli njihov dom. Ranjki profesor je bil zelo veren; umrl je previden z vsemi zakramenti za boleznijo »srčno napako«. Ko je župnik Kazimir Lagosz 17. decembra 1914 spovedoval na Bledu Poljake, je umrli profesor prav spodbudno prejel sv. zakramente. — Dr. Sernec res mrtev. Celjani so dozdaj mislili, da je zdravnik dr. Sernec, ki se je nahajal v Čačaku (Srbija) v vojnem ujetništvu, še živ, ker je Rdeči križ poročal, da je umrl neki poročnik Sernec, Zdaj sta pa došli dve brzojavki: ena tukajšnji trgovčevi vdovi Karolini Vanic, druga bratu dr. Sernecu, odvetniku v Mariboru. Brzojavil jima je tudi v Čačaku ujeti celjski nemški pridigar dr. Anton Jehart, da je umrl dr. Sernec že 6. januarja na legarju. Bolan je bil le malo časa. Zbolel je ob obisku bolnikov pod vodstvom srbskega polkovnega zdravnika dr. Bogdanoviča. V prvi polovici meseca januarja sta še došli v Celje dve njegovi pismi, datirani z dne 29. decembra. — V pokoj je stopil č. g. Anton Trpin, vikar Podsabotinom pri Gorici. — Z južnega bojišča se nam poroča: Povišan je za štabnega narednika vsled njegovih zaslug in vrlin pred sovražnikom splošno priljubljeni od .svojih kolegov in spoštovan od svojih podložnih Ivan Meden 7. stotnije 27. čr-novojniškega pešpolka. Dragemu prijatelju, kolegu in znancu iskreno čestitamo. — Besede umirajočega slovenskega junaka. Ko je padel Ivan Kogoj, pešec 17. pešpolka, smrtno zadet od sovražne krogle na s krvjo namočeno gališko zemljo, je rekel umirajoč: »Ni mi žal, da umrem za cesarja in domovino, samo to me boli, ker umrem daleč od domovine in staršev v tuji zemlji,« — Rajnega generalnega višjega štabnega zdravnika dr. Pecka so pokopali 9. t. m. Mrliča je blagoslovil vojni vikar škof Bjelik. — Blažen Šibenik. Iz Šibenika poročajo, da tam hrana ni nič dražja, kakor je bila v začetku vojske, — Poljski pisatelj umrl. Na Dunaju je umrl ugledni poljski pisatelj, kritik in estetik Valerijan Gostomski. — Umrl je v Tišinu predsednik kmetijske družbe dr. Jožef pl, Zaleski, — Poveljnik 7. koroškega polka odlikovan. Polkovnika Ivana Hubin-gerja je odlikoval cesar z redom železne krone 3. razreda. Poleg poveljnika je bilo še 47 častnikov koroškega pešpolka odlikovanih. — Znamenito odkritje frančiškana. Alojzij Pogačnik, lektor naravoslovnih in matematičnih znanosti v frančiškanskem bogoslovju v Zadru, je pred kratkim odkril nekaj, kar je silno važno. Iznajdel je namreč, kako se more deliti kot v tri enake dele. To so že iskali v starih časih še pred Kristusovim rojstvom in so hoteli priti na sled temu matematičnemu problemu, kar se je pa šele sedaj posrečilo temu učenemu frančiškanu. Za to svoje odkritje ima že patent od avstrijske in nemške vlade, a zahteva ga tudi od Ogrske in Zedinjenih držav. — Razprava proti dr. červarju. Kakor smo bili včeraj napovedali, se je imela včeraj dopoldne ob 9. pričeti razprava proti dr. Gjuru Červarju, odvetniku v Vo-loskem. Ker je pa podpredsedniku deželnega sodišča Clariciju, ki je imel predsedovati razpravi, v nedeljo, dne 7. t. m. v Poreču umrla mati, je bila razprava od-godena do četrtka, dne 11, februarja. — Hrvaški poslanec Modrušan, kar-lovški župan, dementira vesti, da bi bil demisijoniral. — Major Martin Žunkovič, znani raziskovalec slovanskih starožitnosti, se nahaja kot krajni poveljnik v glavnem stanu tretje (Boroevičeve) armade. — Smrtna kosa. V Celovcu je umrl c. kr. okrajni šolski nadzornik, vadniški učitelj Alojzij Fiirpass. — Umrla je v Gradcu trgovka s perutnino Marija otanjko, P , j Umrl je v Zagorju ob Savi 89Ietni Kadeckyjev veteran in najstarejši mož v zagorski fari, Martin R e p o v ž, ro- jen 12. novembra 1826. Bog mu bodi milo-stljiv sodnik! — Oglašajo se. Iz Tržiča nam pišejo: Med mnogimi pogrešanci nahajal se je tudi vojak 27. dom. polka Frapc Ovsene k, davčni sluga v Tržiču, ki že od meseca avgusta ni več bilo slišati o njem. Njegova mlada ženka s sinčkom pričakovala je vedno pisma, in ko se je raznesla vest, da je mrtev, ni hotela verjeti in le upala, da se gotovo vrne. V nedeljo, ko je vsa Evropa molila za blagodejni mir, je tudi ona poslala gorečo prošnjo k nebu za srečno povrnitev, in glej, dopoldan dobi pismo od njega, da je zdrav in se nahaja v ruskem ujetništvu v Birjič. Nepopisno veselje in jok je zavladal naenkrat v tej srečni družini, katera se je med tem časom pomnožila že z drugim sinčkom Stankotom, ki še ni videl očeta in oče njega ne, Tako se zaporedoma oglašajo. — Zaprti mažarski milijonarji? V Sze-gedinu je zaprtih 15 trgovcev, lastnikov starih znanih tvrdk, ki so skoro sami milijonarji. Zaprti so zaradi goljufij pri dobavah za vojsko, — Fet bratov pri vojakih. Vojak J. Malinič, ki se sedaj ranjen nahaja v bolnišnici v Korneuburgu, nam jo pisal pismo, v katerem pravi, da so takoj ob prvi splošni mobilizaciji bili poklicani pod orožje štirje bratje, peti je pa odrinil k vojakom sredi januarja. Tako jc ostala 74 letna mati sama clopia. Upajmo, da ji dobri Bog ob svojem času vrne sinove. — Nova madžarska šola na Hrvatskem. Kakor se poroča, je otvorilo društvo »Julian« novo madžarsko ljudsko šolo v Drenju pri Djakovu. — Vse šole v Sarajevu zaprte. Ker se v Sarajevu čez dalje bolj širi legar, je bo-sensko-hercegovska vlada zapovedala, da se morajo v Sarajevu zapreti vse šole, — Velik požar v Zagrebu. V Zagrebu jc v torek zjutraj pričelo goreti v mizarski zadrugi, katero je ogej kljub neutrudljive-mu delu ognjegascev popolnoma uničil. Nato se je ogenj širil naprej ter je pričela goreti manufakturna trgovina Ludovika Polaka in trgovina Milana Mirkoviča, ki prodaja različne ptice in živali. Manufakturna trgovina je popolnoma uničena. Pri požaru se je ponesrečil ognjegasec Mirko Kolarič. Škoda znaša več stotisoč kron. — Bivši tržaški župan Ferdinand Pit-teri je umrl minulo nedeljo v Benetkah. Star je bil 85 let. — Štiri sinove v vojni ima Val. Kr-žišnik. Vsi so še zdravi; eden jo v ruskem ujetništvu. Najmlajši Frahc, če-tovodja, se je udeležil več hudih bojev, a se je vselej srečno vrnil z bojišča. Sedaj je bil doma in sc je poročil z g. M. Fortuna. Želimo obilo sreče! — Vrbsko jezero zamrznjeno. Nekaj dni že je Vrbsko jezero skoraj popolnoma zamrznjeno. V 3 kilometre dolgem prekopu Lencl se zdaj živahno drsajo. — Parkhotel, prej »Siidbahn«, v Gorici je bil prodan g. Glešiču z Reke za vsoto 330.000 K. Vsota doslej še ni bila objavljena. — Enajst pekov v Gorici mora plačati globo, ker se niso držali oblastvenih predpisov pri peki kruha. — Razširjanje pegastega legarja. Kor. urad poroča: Od 31, januarja do 6. februarja 1915 jc obolelo v avstrijskem ozemlju na pegastem legarju 423 oseb. — Preskrba s premogom, Kor. urad poroča, da je sklenila komisija ministrstva javnih del o preskrbi s premogom, kako naj se posreduje dobava premoga sporazumno z vojaško upravo občinam, industrijam in podjetjem. — Skrbite, da ne zmrznejo našim vojakom noge! Pod tem naslovom, kakor poroča kor. urad, objavlja vodstvo avstrijskega Rdečega križa oklic, ki izvaja med drugim: Kot eno najboljših sredstev, da ne zmrznejo noge, so se izkazale cunje iz jute, v katere se zavijejo noge in cunje za zavijanje nog iz impregniranega blaga. Rdeči križ prosi nujno, naj se tako blago v velikih množinah daruje. — Poročil se je g. Lovro Svetina, pristav c. kr. drž. železnice z gdč. Drago Orožen iz Kamnika. — V Vojniku se jc poročil učitelj g. Ciril Pregelj z gdč. Tončko Ziegler, učiteljico. — Novo vojno mesto na Nižjem Avstrijskem. Na Nižjem Avstrijskem se ustanavlja novo mesto. Da se združijo vsi gališki begunci kristjani, gradi nižjeavstrijsko namestništvo v okolici Gmunda mesto z lop, kjer bo lahko prebivalo skoraj 30.000 oseb. Zgrade 120 lop, vsaka bo dolga 40 in široka 10 metrov; izvede se vodovod in električna razsvetljava. V vsaki lopi sc nastani 215 oseb, večinoma kmetskega stanu. Mesto lop dobi clvc tlakovani cesti, sodišče, šolo cerkev in kino. Mesto se priklopi Franc Jožefovi železnici, a voziti so bodo smeli do te nostaje le begunci in oblasti. Napisi v novem mestu bodo nemški, poljski in rusinski. — Učitelji v vojski. »Padagogische Zeitung« poroča, da sc od 80.000 učiteljev, ki jih šteje naša monarhija, nahaja 20.000 na bgjišču in da je od teh dosedaj padlo 900. Iz samega Dunaja se nahaja 1400 učiteljev iia bojnem polju. — Monakovo brez predpusta to piva Salva^or. Generalno poveljstvo v Mona-kovu 'ni le prepovedalo predpustnih zabav po cestah in gostilnah, prepovedalo je tudi točenje močnih piv. V letošnjem vojnem letu torej izostane točenje Salvatorjevega piva na Nockherbergu. Sv. Oče in nevtralnost Italije. Berolinska »Kreuzzeitung« piše: »Ne da bi hoteli znova razpravljati o avstrijsko - italijanskem razmerju, vendar lahko zagotovimo, da se kralj Emanuel še vedno drži svojega stališča stroge nevtralnosti in pa da po papeževem posredovanju stoje italijanski katoličani na istem stališču. Za natančnejšega opazovalca stvari je bilo že dalj časa jasno, da je Vatikan skrbno zasledoval delovanje vojnih hujska-čev v Italiji, ki je obenem sovražno cerkvi in monarhiji. Sveti oče je od začetka vojne odločno obstal na nevtralnosti katoliške cerkve. Precej nesramne poskuse naših nasprotnikov, da bi ga spravili na svojo stran, je odločno zavrnil; spominjamo na krik glede obstreljevanja reimske stolnice in glede, pastirskega pisma kardinala Merciera. Vatikanski list »Osservatore Romano« mora vsled tega prenašati precej nesramne napade, posebno francoskih listov. Pa to kričanje Vatikana ne moti prav nič. Nasprotno pa je papež Benedikt XV. čisto nedvomno pokazal, kako stališče naj zavzame Italija. V »Osservatore Romano« in v »Perseveranzi« je izraženo kot mnenje najvišje cerkvene oblasti to, da mora Italija proti napadu sklicati vse svoje sinove na boj, da bi pa bilo nekaj grozno grdega, če bi sama napadla. Kolikor nam jc znano, ni že od leta 1870. dalje Vatikan v vprašanju italijanske zunanje politike zavzel tako določenega stališča. S tem pa je na tehtnico nevtralne in mirovne politike, ki jo danes zastopajo kralj in ministri, položen velik utež. In upati smemo, da bodo to pot hodili do konca.« LjuDiianske novice. lj H koncertu v stolnici. Pevske t o čk e , ki jih bo izvajal stolni zbor, so izbrani cerkvenoglasbeni komadi. Tri ev-haristične pesmi so vzete iz nedavno izišle zbirke »Slava presv. Evharistiji«; K. Adamičeva (št, 1.), E. Hochreiterjeva (št. 42.) in dr. Fr. Kimovčeva (št, 41.). Premrlova Marijina »Zdrava, zemlje vse Gospa« jc tucli nova, a še nenatisnjena. V. Gollerjeva »Maria vom Siege« ravnotako nova, izšla med vojsko. Perosijeva Missa pontificalis II., iz katere se bodo pri koncertu v četrtek izvajali: Kyrie, Gloria in Agnus Dei, se je z velikim uspehom in v splošno za-dovoljnost vernega občinstva izvajala v stolnici na sv. večer 1914 in potem na praznik sv. Treh Kraljev ob posvetitvi kranjske dežele presv. Srcu Jezusovemu. Maša je silno melodična, njena polifinija pa spominja na Bacha. lj Ženski oddelek S. K. S. Z. jc razdelil do konca preteklega leta vojakom, odhajajočim na bojno polje, sledeče: 489 parov nogavic, 230 parov rokavic, 138 čepic, 10 ovratnikov (šalov), 5 jopic, 2 srajci, 7 spod. hlač, 24 robcev, skupaj 905 kosov. Nadalje je prispeval ženski oddelek S. K. S. Z. v gotovini za ranjence 50 K. V bolnišnico obrtne šole 6 Iv v pecivu. 5 K v deželno bolnišnico v cigaretah, več metrov platnenih ovitkov v bolnišnico uršulinskega samostana. 5 K kot članarino za Rdeči križ. Poleg pletenja jc ženski oddelek prevzel mnogo šivanja ge. ekscelence baronice Schvvarzove za Rdeči križ, ge. dr. Šu-steršičeve za bolnišnico v deželnem dvorcu in za bolnišnico tobačne tovarne. — Ob priliki božičnice, ko je S. K. S. Z. obdarila ranjene vojake, je ženski oddelek pozno v noč sodeloval. lj V gostilnah bo dražje? Načelnik go-stilničarske zadruge nam je poslal sledeči oklic: »Cenjeni tovariši in tovarišice! Nezaslišana draginja in pomanjkanje živil sta dejstvi, ki nas z vehemenco silita glede prodajanja živil temu primerno kaj ukreniti, Po dosedanjih cenah enkrat ne gre več. Povabim Vas, da pridete v četrtek, dne 11. februarja, ob pol 3. uri popoldan v gostilno pri Kavčiču na Privozu štev. 4, da se dogovorimo, kako ukreniti sedanjim razmeram primerno. — Načelnik.« lj Vojak iz Ljubljane umrl v Celovcu. V celovški deželni bolnici je 7. februarja umrl na trebušnem tifusu 32 let stari top-ničar top. polka št, 7,, Anton Z a k u • š e k iz Ljubljane. lj Vmešavanje v vojaško uradno po« slovanje. C. kr. vojaško štacijsko poveljstvo nam pošilja: V zadnjem času se množe slučaji, da se vmešavajo v vojaško policijsko poslovanje civilne osebe, osobito ženske, Pred takim nedovoljenim vtikanjem v vojaško poslovanje se svari, ker se bodo v bodoče taki slučaji kazensko sodno obravnavali, lj Dohod novih ranjencev. Včeraj do> poldne so pripeljali v Ljubljano 217 ranjencev, med njimi 6 ujetih Rusov. Med ujetimi Rusi je Žid, ki dobro govori nemški. lj V ruskem ujetništvu se nahaja vojak dom. polka št. 27 Ivan Flerin, plačilni natakr v »Narodni kavarni«, lj Zgodnja pomlad? Danes je ščinko-vec na mesarskem trgu za Ljubljanico prav pridno godel svoj »griču«. Kaj ga je premotilo? Menda ne vlažno, mevžasto vreme. Ali je nežna živalica oznanjevalka zgodnje spomladi? Vojni ujetniki nekdaj in sedaj. Danes sc ravna z ujetniki po pra* vilih mednarodnega prava. Ali v prejšnjih stoletjih je bilo povsem drugače, zakaj z ujetniki se je večkrat ravnalo kakor s sužnji ali kaznjenci. V republiki benečanski je vladala barbarska šega, da so jih na državnih ladjah priklenili k veslom in so morali ladjevje benečanske republike poganjati po Sredozemskem morju. V neki zanimivi knjigi sc popisuje, kako so morali ujetniki, in sicer tako kristjani kakor ne-verniki, prikovani na veslaške sedeže in brezsrčno bičani preko pleč, potiskati barko naprej. Vsak ujetnik je imel na vratu lesen rovaš in ravnalo se je z njimi prav barbarsko. Tartarji in ko-zaki so prodajali svoje ujetnike v suženjstvo in mnoga turška vojna ni imela drugega namena nego nabaviti Turčiji množico novih sužnjev. V srednjem veku je šlo reclkokrat za vojne ujetnike (bojevalo se jc do poslednjega diha), a še manjkrat so sc ujetniki po vojni izpuščali domov. Navadno so jih imeli za sužnje. Šele v modernih vojnah se ravna z vojnimi ujetniki po človeško: ne mučijo jih več in po vojni jih izpuščajo domov. ZAHVALA. Za božičnico našim vojakom v Elizabctni otroški bolnici v Ljubljani so darovali: Gosp. A. Pavlin, gostilna pri »Francku« v Podbrezjah na Gorenjskem, 200 litrov finega belega vina; tvrdka And. Abuja v Gorici sodček izvrstnega črnega vina; gosp. Josip Babic iz Kranja je priredil bogato božično drevesce ter čarobno okrasil veliko dvorano v bolnici s snežniki krasnih gorenjskih gora v veliko veselje vojakov in otročičev. Dalje sta poslali piva mengeška (Staretova) in Gocssova pivovarna; gdč. Ivana Rabič in Anica Česen iz Kranja sta pa obdarovali 200 vojakov s pecivom, povitico in brinjevcem. Vsem blagim darovalcem in darovalkam se ravnateljstvo Elizabetne otroške bolnice najprisrčnejc zahvaljuje in kliče: Bog plačaj! Živeli! Ljubljana, 4. februarja 1915. Vrhovni pokrovitelj cesarice Elizabete otroške bolnice v Ljubljani: podpolkovnik Kari Kasti pl. Traustelt. Vodstvo zasilne rezervne bolnice št. 2 (Št. jakobska šola, šolski kuratorij in šola na Cojzoveni grabnu) se tem potom najprisrčneje zahvaljuje vsem dobrotnikom zavoda, ki se ne strašijo nobenih žrtev, da izkažejo svojo ljubezen bolnim in ranjenim vojakom, kateri se naklonjenosti slavnega domoljubnega občinstva kar najtopleje pri. poročajo. se sprejmete takoj v boljšo rodbino brez otrok. Naslov pove uprava lista pod št. 306. Izobražena išče službe vzgojiteljice. - Cunjene ponudbo pod šifro »Poštena 307« ua upravo „olovenca". HI Kranjska deželna podružnica v Ljubljani n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja, ij Javen zavod. Absolutna varnost Nizke premije. let?19& 1a di.Videndal: ^Ž:V,.)e:lSkcm zavar°va»ju že p° P™em letu: Stanje zavarovanj koncem Stanje garancijskih 'fondov koncem ieta 'l913. .'.*.'.' .............£ 'Sr^gfi-n V letu 1913. sc je izplačalo zavarovancem na dividendah'iz' Čistega'dobiCka K 432.232'66 Kdor namerava življensko zavarovanje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. - Prospekti zastonj in poštnine prosto. imen°vanc 2171 {fa-r Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji, m — w.» ------------ ----- - mj • e:r**»-r:t» •r» um) Iz volne. Zvest konj. »Horackč Listy« so prinesli naslednji prizor z ruskih bojnih poljan: Nekega dne je nrišel mož, ki je bil na straži na bližnjem gričku in je javil, da jc nekaj videl. Šel sem tja — piše častnik-očividec — in sem zagledal z daljnogledom ,da so ruski dragonci, ki so prišli iz gozda in se ustavili. Poklical sem brž ostale može in jim velel, naj se skrbno krijejo in počakajo mojega na-daljnega povelja. Od ruskih jezdecev se je eden ločil in počasi, opazovaje kraj, jahal v smeri proti nam, dokler nas ni zapazil. Nato se je urno obrnil in je odhitel k svojim. Velel sem svoji četi, naj ustreli. Osem pušk je počilo in jezdec je padel s konja, ki je zdirjal brez gospodarja čez ravan. In začeli smo streljati na Ruse, ki so se urno skrili v gozdno troščavo in so potem i-gozda ljuto streljali na nas. Pa je bilo po pokoju in miru. Rusi so ostali v lesu in streljali ocl zore do somraka na našo postojanko, a streljali slabo. Ponoči smo skrbno stražili, da bi nas sovražnik ne iznenadil. Neko noč me je poklical vojak, ki je bil na straži, češ da je nekaj temnega na mestu, kjer smo bili ustrelili Rusa. In res smo opazili v mraku obrise večje stvari. — Kaj naj bi bilo? »Ali veste, gospod poročnik, kaj je? To je tisti konj, ki smo mu gospodarja ustrelili. Ko se je delal dan, smo konja dobro razločili. Zvesta žival se je vrnila k svojemu gospodarju in je stala kraj njega, kakor bi ga klicala: »Kaj se še nisi naspal?« Moji ljudje so z občudovanjem zrli ta prizor, zrli zvesto žival, ki je zdajpazdaj zarezgetala, kakor da hoče svojega gospodarja zbuditi iz spanja. »Jaz pojdem pa tja in pokopljem padlega Rusa, je pripomnil vojak, kateremu se je kakor drugim smilil mrtvec, ki je na cesti ležal vznak in se mu smilil konj, ki je že nemara nekaj noči čakal, cla bi njegov gospodar že enkrat vstal. Ali toliko da so Rusi zagledali našega vojaka, pa so pričeli pokati nanj, konj je pa plaho pobegnil. To se je večkrat ponavljalo. Zvesti konj je sleherno noč obiskal svojega gospodarja, stal verno vso noč pri njem, a vselej izginil, ko se je delal dan in so pričele puške pokati. Mrtvec in konj sta se našim od dne do dne bolj smilila. Navsezadnje sta se neko noč odpravila dva vojaka, pa sta padlega Rusa pokopala. »Vse sva dobro opravila,« sta javila, ko sta se čez eno uro vrnila. Dogodek me je pretresel, pa tisto noč kar nisem mogel zatisniti očesa. Ostal sem pri straži. Bila je lepa, tiha, tajinstvena noč. In v nemi noči se je naglo začulo temno rezgeta-nje. Uboga žival je zopet prišla, ali svojega gospodarja ni našla. Šel je, nikdar več ga ne bo nazaj. Nikdar ne bom pozabil na tisto tiho konjsko rezgeta-nje sredi globoke noči. Kako neizrečno bolestno se mi je zdelo zateglo vzdihovanje uboge živali. Kupčije med sovražniki v strelskih jarkih. »Bohemia« poroča: V vojaškem pismu pripoveduje — kakor se nam piše iz Norimberka — bavarski častnik tale zanimiv dogodek, ki ima to prednost, da je resničen: Na nekaterih mestih so okopi 3. armadnega zbora bavarskega oddaljeni le za trideset metrov od francoskih okopov. Nekega dne so začeli Francozi iz svojih okopov klicati v nemške okope, da jih muči glad in so vprašali nemške vojake, če bi navrgli nekaj salam. Bavarski vojaki so odgovorili: »Najprej denar, potem pa salama!« Pri tej priči je priletel iz francoskih okopov dobro pomerjen francoski srebrnjak 5 frankov. Nato so Bavarci vrgli v francoske okope salamo in tudi tri franke, zakaj salame je bilo po njih sodbi samo za dva franka. Denar je srečno priletel v francoske okope, salama pa je padla nekaj« korakov pred okopi na tla. Zdaj pa Francozi in Nemci v krohot. Ko se jc pa polegel smeh, so bavarski vojaki dvignili iz okopov puške s kopiti navzgor .obrnjene v znamenje, da ne bodo sti-eljali. Nato je varno prilezel iz francoskih okonov francoski vojak, pobral salamo, ležečo pred okopi, pa šinil brez nesreče nazaj v svoje okope. Do podobnih pogovorov in vzajemne privolitve pride večkrat na mnogih mestih, ali samo tam, kjer proti Nemcem leže v okopih Francozi. Če so pa v sovražnih okopih Angleži, potem je vsak najmanjši medsebojni stik in občevanje povsem nemogoče, zakaj angleška mržnja zoper Nemce ne pozna meje. Zemljevid Gorenjske. Cena 80 vin., nalepljen na platno in zložliv v žepno obliko 2 K 80 vin., napet na platno s palicami 3 K 20 vin. Zemljevid je sestavljen z vso skrbjo, natančnostjo in vestnostjo, označena je v njem vsaka tudi najmanjša vasica. Širok je 1 m, visok pa 60 cm. in bo služil za domačo rabo kot stenski zemljevid, pa tudi zložen v žepu turista in potnika. Prva prednost tega zemljevida pa je jasnost, na podlagi tega zemljevida se bo spoznal vsakdo tudi iz priprostih slojev. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. l SANATORIUM • EMOISL Mf i ZA-NOTRANJE • IN ■ KIRURGICNE • BOLEZNI K • PORODNIŠNICA. H /LJUBLTjA^JA-KOMENSf^EGA-ULICA-4 K SEF-ZDR^miPRriAraj-DR-FR.DERGAlNlC 1| Povečane slike do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno izvršuje umetniško po vsaki 3409 fotografiji 3409 prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska uli:a 34a. vsako obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin, se oddnsta takoj ali za februarjev termin v II. nadstropju. Vpraša naj se v Židovski uiici štev. 1, I. nadstropje. 48 W e UC1 © kdor jo ima na prodaj, naj jo ponudi © liana-mestmmll 0 © nasproti lekarne Trnkoczy © ©Kupim vsako vrsto, tudi Črno in ne- W očiščeno po brezkoukarenen' ceni. Q Posebno pa so plača lepo belo 0] ©oprano po najvišji ceni, ki se zanjo lahko nudi. ^ O © ©©©©©©©©©©©©©©©© Kantina Carazza Lcvada (Istra) 601 belo, črno in Siljer lastnega pridelka se pošilja po jako ugodni ceui. Za pristnost se jamči. s stanovanjem na jako jirometni ulici se odda za majev termin. Naslov pove uprava lista pod 6t. 293. z mentolom, steklenica po 50 vin., proti revmatizmu, glavobolu, protinu itd. razpošilja po povzetju 3276 Lgubljana, Martinova cesta 15. Preprodajalci dobo popust. v Mariboru, enonadstropno, 4 minute od glav. kolodvora, se pod ugodnimi pogoji proda. Vprašati pri upravništvu tega lista pod št. 167, (Znamka za odgovor). lekarska oprava se proda iz proste roke radi bolezni in sicer pasterizo-valec za mleko, hladilnik,velika množina transportnih in prenaševal-nih vrčev, vse v dobrem stanju, skoraj novo. Prodajni pogoji ugodni. Naslov pove uprava »Slovenca" pod štev. 296, V večjo trgovino na deželi želi vstopiti knpuje po najvišji ceni 134 V. ČftfilDEC, Naklo ppl Kranju. Dvoje manjših lz trgovske hiše proti primerni plači. V prvi vrsti v ono trgovino, ki trguje na debelo. Vstop takoj I se t- majnik odda V Spodnji SiŠkl, Ponudbe na upravo tega lista pod »K. G. 18./295.« Celovška cesta 22. 299 Izžrebalo se bo 4000 dobifkov v znesku K 1,130.1 m, C3 Cena za novo vsfopivše igralce: f Vi V2 '/4 Vs |K120—. K 60— K 30—. K 15— Cena za posestnika žreba prejšnjega razreda: I 1/1 V2 V4 Vs jiUO—. K 20—. K 10—. SI 5— f^aročife fakoj pri: poslovnici c. kr. avs&rijske razredne loterije Ljubljana in njenih podružnicah , Goric!, Trstu, Celju in Splifu. ^.fM^SumsmmmKmmmms i art vjKrnraE/K.-