PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini Abb. costale 1 gruppo
Cena 150 iir
Leto XXXI. Št. 155 (9157)
TRST, torek, 8. julija 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
V SREDO IN ČETRTEK DVE V' m VSEDRŽAVM STAVKI
MILIJONI DELAVCEV V BOJU ZA OKREPITEV JAVNIH PROMETNIH SREDSTEV IN KMETIJSTVA
Sindikalna federacija začela razpravljati o jesenskih bojih za obnovitev delovnih pogodb, ki zanimajo 4 milijone delavcev
imeli med seboj na zasedanju vsedržavnega sveta stranke, ki bo 19. julija. Ministri in člani osrednjega vodstva krščanske demokracije struje «Iniziativa popolare», ki jo vodita Rumor in Piccoli, so se sestali nocoj in proučili položaj v luči sklepov zadnje seje vodstva in skorajšnjega zasedanja vsedržavnega sveta. Sestanek je trajal nekaj ur in ob zaključku so sporočili, da bodo nadaljevali z razpravo v prihodnjih dneh.
RIM, 7. — Milijoni italijanskih delavcev bodo v prihodnjih dneh stavkali v okviru boja za preureditev in okrepitev javnih prometnih sredstev in za okrepitev in posodobljenje kmetijstva, kot ene glavnih gospodarskih vej, ki je bila v zadnjih letih zanemarjana, kar je toliko škode povzročilo vsedržavnemu gospodarstvu. Boj delavcev torej za delovno mesto, za cenena prevozna sredstva, za občji blagor vsega prebivalstva.
Sindikalna federacija je sporočila program štiriurne vsedržavne stavke prometnih uslužbencev in delavcev avtomobilske ter pomožne industrije. Stavka bo v sredo, 9. julija od 9. do 13. ure. Udeležili se je bodo železničarji, uslužbenci tramvajskih in avtobusnih podjetij, letalskih družb, avtomobilskih tovornih podjetij, pomorščaki, pristaniščniki, kovinarji avtomobilskih tovarn in industrijskih vozil, ladjedelski delavci itd. V sredo se bo torej udeležilo stavke več kot milijon delavcev.
Ti delavci zahtevajo novo in boljšo politiko na prometnem področju, ki je ni mogoče reševati zgolj z stalnim povišanjem prevoznih tarif. Politiko, ki naj zajamči prebivalstvu boljše in cenene prometne zveze, kar bi moralo odmrzniti na tisoče milijard lir za gradnjo novih prometnih sredstev in pripomoči k zmanjšanju brezposelnosti, se pravi k zagotovitvi zaposlitve v industrijah, ki so bile v zadnjem času hudo prizadete zaradi gospodarske krize.
Spričo teka sindikalna federacija zahteva takojšen začetek izvajanja programa, ki ga je vlada napovedala za 2.000 milijard lir za posodobljenje železnic, 160 milijard lir za pristanišča, 220 milijard za letališča ter določiti denar za uresničitev načrta gradnje 30 tisoč novih avtobusov. Končno sindikalna federacija zahteva sredstva za o-krepitev pomorstva in ladjedelnic.
Sindikalna federacija ugotavlja, da je ta delavski boj del splošnega boja sindikalnega gibanja, da se premosti sedanja huda gospodarska kriza, da se omogoči razvoj potrebnih socialnih storitev in da se enkrat za vselej reši prebivalstvo Juga izseljevanja v tujino.
Druga velika vsedržavna stavka, ki bo zajela okrog tri milijone delavcev, pa bo v četrtek, 10. julija.
Milijon 500.000 poljskih delavcev bo stavkalo osem ur, prav toliko delavcev raznih industrijskih vej, ki so posredno ali neposredno vezane na kmetijstvo in na predelavo kmetijskih predilkov pa bo stavkalo štiri ure. Isti dan bodo stavkali tudi gradbinci, ki so že svoj čas napovedali teden boja za okrepitev gradbene industrije od 7. do 12. julija.
Skupna stavka med poljskimi delavci in delavci industrij, ki delajo za kmetijstvo, ali živijo s kmetijstvom je nova oblika sindikalnega nastopa, ki ne zajema več posameznih področij proizvodnje, ampak se širi na širša kmetijsko-industrij-ska področja, ki so med seboj življenjsko povezana. Gre tudi za delavce podjetij, ki gradijo kmetijske stroje in za delavce živilske industrije; za kemijske delavce, kot za poljske delavce, ki so bili do nedavno prepuščeni sami sebi in so še danes njihovi življenjski pogoji slabši kot v industriji.
S to stavko nameravajo sindikati opozoriti javnost, pristojne oblasti in politične stranke na potrebo po Preureditvi kmetijske politike gospodarske skupnosti in na preureditev celotnega kmetijskega ustroja.
Zahtevajo spoštovanje obveznosti o izvajanju petletnih načrtov za namakanje, živinorejo in gozdarstvo, rer sestavo načrta za naložbe v mehansko, kemično in živilsko indu-strijo z državno udeležbo. Obenem P® postavljajo zahteve po dokončni odpravi spolovinarstva in kolonstva.
Sindikalna federacija je začela sfaj načrtovati sindikalne boje za obnovitev delovnih pogodb, ki zapa-eJ° jeseni. O tem se je danes za-Vv Ariccii seminar, katerega se
e^ujo nad 300 sindikalistov. Na _ ”ov} Poročila, ki ga je podal ezni tajnik CGIL Marianetti
Danes sestanek Moro-PSI
RIM, 7. — Tukaj so sporočili, da se bo predsednik vlade Moro jutri ob 19. uri sestal s predsednikom in tajnikom PSI Nennijem in De Martinom. Sestanek bo v okviru pobude, ki je bila dana na zadnji seji osrednjega vodstva krščanske demokracije, da se pooblasti predsednika- vlade, naj skuša doseči z neposrednimi pogovori s predstavniki štirih strank, ki ga podpirajo, dogovor o dodatnem vladnem programu za prihodnje mesece. Nedavno se je Moro sestal s predsednikom in tajnikom socialdemokratov. Po srečanju s socialisti bo med tednom baje sprejel
delegacijo krščanske demokra-
tudi cije.
Predsednik vlade se je danes dalj časa pogovarjal v palači Chigi z zakladnim ministrom Colombom v zvezi z gospodarskimi vprašanji. Zdi se, da sta govorila predvsem o velikem zmanjšanju industrijske proizvodnje v maju in nevarnosti še večje zaostritve krize dela s povečanjem brezposelnih v jeseni. Minister Colombo je med volilno kampanjo dajal neodgovorne izjave o izboljšanju gospodarskega položaja in boljših perspektivah za letošnjo jesen.
RIM, 7. — Po uradnih podatkih so se cene potrošnega blaga v maju povišale za 0,8 odstotka v primerjavi z aprilom in so bile za 19,7 odstotka višje, v primerjavi z majem lanskega leta.
15. julija zapade rok za prijavo dohodkov
RIM, 7. — Finančno ministrstvo obvešča, da v torek, 15. julija, dokončno zapade rok za predložitev prijav dohodkov fizičnih oseb za leto 1974. Isti dan zapade rok tudi za predložitev potrdila delodajalca, ki ga morajo predložiti delavci, ki jim ni treba napraviti prijave dohodkov; prijave dohodkov družb in združenih poslovnih enot; prijave dohodkov družb in ustanov, ki so podvržene davku na dohodek juridičnih oseb itd.
Ministrstvo opozarja, da vsi tisti, ki ne bodo prijavili dohodkov v pravočasnem roku, ali bodo predložili prijavo nepopolno in netočno, bodo podvrženi kazni, ki jo določa zakon. Kdor ne more predložiti prijave dohodkov neposredno v uradih za neposredne davke, lahko to , stori po pošti, ali pa vloži prijavo v občinskih uradih na občini, v kateri živi.
Zadnji rok, 15. julija, je nedavno določila vlada z zakonskim odlokom, ki je bil objavljen v Uradnem listu 26. junija.
ODLOČEN ODGOVOR DELAVCEV NA DELNO ZAMRZNITEV PLAČ
Življenje v Argentini zamrlo zaradi 48-urne splošne stavke
Prva posledica je bil takojšen odstop vlade, kar naj bi omogočilo predsednici Peronovi, da premosti nasprotja s sindikalnimi organizacijami
BUENOS AIRES, 7. - Opolnoči, po več kot desetih dneh zastoja v vladni dejavnosti, se je začela velika 48-urna vsedržavna splošna stavka, ki bo v Argentini popolnoma paralizirala vse življenje. Poziv-ministra za delo Conditija sindikalnim voditeljem, naj stavko prekličejo in odstop celotne argentinske vlade, kar naj bi omogočilo predsednici Peronovi, da lažje reši hudi krizo, v kateri se nahaja Argentina, nista preprečila stavke, ki jo je oklicala množična sindikalna organizacija CGT in ki zadeva 6 milijonov delavčev;
Nekaj pred ' začetkom stavke je televizija ponovila poziv sindikalnih voditeljev, tako da je 6 milijonov delavcev prekrižalo roke za 48 ur. U-deležba delavcev je tako rekoč stoodstotna. Buenos Aires je danes
........................................................
TRI DNI PO TERORISTIČNEM ATENTATU V SREDIŠČU JERUZALEMA
Krvava izraelska represalija proti vrsti palestinskih taborišč v južnem Libanonu
Skupna akcija letalstva, mornarice in diverzantov proti domnevnim oporiščem palestinskih gverilcev - Izraelski teroristi razstrelili vrsto hiš - Libanonska vlada napovedala protest pri varnostnem svetu svetovne organizacije
lihv * ■ razPravljati o sindikalni po-,	‘ >n strategiji za obnovitev de-
štir'	ki zanimajo več kot
na-1 Fajone delavcev, med temi v-J^a?nejše delavske stroke kot ko-„ ar-,e- kemijske delavce, tekstil-dit p^dbince in elektrikarje. Sin-vnrTi	federacija bo jesenski boj
skih • za izboljšanje življenj-kn* 10 delavnih pogojev delavcev, 7p ,za Premostitev gospodarske kri-in večjo zaposlitev. Zaveda se, vso S-e morai° delavci povezati z ni1. Političnimi in gospodarskimi soa1-’-u stremijo po izboljšanju ir’fFhb razmer, še posebno si bo ndikalna federacija prizadevala, «a se oiajšajo težave malim indu-rijskim podjetjem, ki skupno zaposlujejo vehko število delavcev.
Razprava v KD pred zasedanjem državnega sveta
RIM, 7. — Voditelji posameznih struj krščanske demokracije se pripravljajo na obračun, ki ga bodo
Izraelski premier Rabin
TEL AVIV, 7. — Tri dni po krva- : ob 4. uri zjutraj. Gre za najobširnej-
vem bombnem atehtatu, ki je v središču Jeruzalema povzročil 14 smrtnih žrtev, so Izraelci s kombinirano akcijo letalstva, mornarice in topništva izvedli represalijo proti domnevnim palestinskim oporiščem v južnem Libanonu. Napad je zahteval 13 mrtvih in več desetin ranjenih. Libanonska vlada je napovedala, da bo takoj vložila protest na varnostni svet svetovne organizacije zaradi grobe izraelske kršitve njenega o-zemlja.
Objektiv izraelskega napada je bilo, kot poroča glasnik izraelske vojske, področje južno od kraja Rašidijeh in severno od Tira ob sredozemski obali, kakih 30 km severno od izraelske meje. O podrobnostih napada ne poročajo v Izraelu prav ničesar razen, da so se vse izraelske enote vrnile brez izgub. To je sicer v nasprotju s poročili s palestinske in z libanonske strani, kjer je govor o težkih izraelskih izgubah ter o sestrelitvi letala tipa «phantom», kar pa je izraelsko poveljstvo zanikalo.
Akcija se je začela nekaj po polnoči in se je zaključila približno
iiimiiiiiimiiKiimmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiumuiiinmiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POLOŽAJ V TOVARNI ALFA ROMEO
17.500 delavcem grozije z dopolnilno blagajno
Sindikati pravijo, da je ta zahteva neupravičena
MILAN, 7. — V tovarni avtomobilov Alfa Romeo v Arese pri Milanu vlada med delavci velika napetost. Ravnateljstvo je sporočilo, da bo moralo zaradi «slabe prodaje avtomobilov» dati v dopolnilno blagajno za tri tedne 17.500 delavcev. Tajništvo sindikalne federacije iz Milana, tajništvo kovinarskega sindikata iz Milana in izvršni odbor tovarniškega, sveta Alfa Romeo so danes proučili položaj v tovarni in stališče ravnateljstva. Ugotovili so, da v sedanjem stanju, kakršno je v tovarni, ni opravičen tako hud u-krep, kakršnega zahteva delodajalec.
Delavski predstavniki pravijo, da podatki podjetja dokazujejo, da so v letošnjem prvem tromesečju prodali več avtomobilov izdelanih na v letošnjem prvem trimesečju prodaji pa niso sedanje, ugotavljajo predstavniki delavcev, ampak jih ravnateljstvo predvideva za drugo šeštmesečje letošnjega leta v višini 25 odstotkov. Delavski predstavniki pravijo, da ta ocena ni točna in da presega celo zmanjšanje prodaje avtomobilov Alfa Romeo v lanskem letu, ko je avtomobilsko industrijo zajela najhujša kriza.
Zato so predstavniki sindikatov in tovarniških delavcev izjavili, da se bodo z vsemi sredstvi uprli temu načrtu. Poleg tega delavski predstavniki obtožujejo podjetje, da ni spoštovalo obveznosti, ki jih je sprejelo na pogajanjih s sindikati o preureditvi in povečanju proizvodnje ter povečanju zaposlitve. Obsojajo družbo tudi zaradi obrekovalne kam-
panje proti delavcem tovarne «Alfa Sud».
Delavski predstavniki so danes izjavili, da bodo na srečanju z vlado, ki bo 15. julija na ministrstvu za državne udeležbe, zahtevali, da se prepreči napovedana enostranska pobuda ravnateljstva Alfa Romeo. Po sestanku z vlado bodo ponovno proučili položaj
Na odborništvu za delo lombardij-ske deželne uprave pa je bil danes sestanek med sindikati ter deželnimi in vladnimi predstavniki v zvezi s krizo, ki jo preživlja tovarna avtomobilov «Leyland Innocenti». Razpravljali so o zagotovitvi zapsolitve pet tisoč delavcev, ki so jih že 2. maja letos dali v dopolnilno blagajno. Tovarna je v težavah, ker je odvisna od matične tovarne v Veliki Britaniji, ki prav tako preživlja veliko krizo.
Minister Orlando v LR Kitajski
za po-
PEKING, 7. - Minister što in telekomunikacije Orlando je na uradnem obisku v Ljudski republiki Kitajski na čelu italijanske delegacije izvedencev za pošto, telekomunikacije in RAI-TV. V Pekingu se pogovarja o političnem, gospodarskem in tehničnem sodelovanju med dvema državama, še posebno na področju pošte in telekomunikacij. Prihodnje leto bo na vabilo ministra Orlanda obiskal Italijo kitajski minister za pošto.
šo operacijo v zadnjih dveh letih. Preden je poseglo letalstvo in preden so izraelski topovi, začeli obstreljevati libanonske vasi ob meji, se je skupina mornariških strelcev izkrcala južno od Rašidijeha. Izraelci so razstrelili vrsto hiš, v katerih naj bi bile baze palestinskih teroristov, ki so v zadnjih časih izvedli mnogo diverzantskih akcij na ozemlju Izraela. Izraelski komandosi so prispeli na libanonsko ozemlje na izvidniških čolnih. V pristanišču, kjer so se izkrcali je prišlo do hudih spopadov s palestinskimi enotami. Preden so odšli so telavivski diverzanti uničili vse čolne, ki so bili v pristanišču. Njihove enote so tudi napadle nekaj hiš, ki so oddaljene kilometer - dva od obale. Kraj Rašidijeh, ki naj bi bil po izraelskih trditvah palestinsko oporišče je oddaljen približno 10 km od libanonsko - izraelske meje. Iz tega oporičča naj bi prihajali teroristi, ki so pred časom izvedli napade na letoviščarski kraj Naha-rija in na Tel Aviv, kjer je prišlo I do pravega pokola. Naharija je bila tudi danes, po zaključenem izraelskem napadu na libanonsko ozemlje, ] tarča vrste raketnih izstrelkov, ki | pa kot kaže, niso povzročili žrtev.
Palestinska tiskovna agencija WA FA pravi v svojem poročilu o dogodkih, da je bilo pri izraelskem I napadu na Rašidijeh in na kraj j Bourj Rahal 13 mrtvih, med katerimi je nekaj otrok in žensk, ter 25 ranjenih. V spopadih pri Raši-dijehu so 4 Palestinci zgubili življenje, Izraelci pa so, po pisanju palestinske agencije, imeli hude zgube. Napadalci naj bi celo zgubili iz-vidniški čoln, kar pa so kasneje Palestinci zanikali, saj je šlo za gumi-pasti čoln, s katerim so se diverzanti pripeljali na obalo. Da bi rešili izraelske teroriste iz nerodnega položaja na obali so morali poseči helikopterji.
V svojem govoru v parlamenti) je predsednik izraelske vlade Rabiti še enkrat pribil, da se njegova vlada ne bo nikoli pogajala s palestinskimi organizacijami ter da bo z njimi uporabljala edini jezik, ki ga teroristi razumejo, se pravi silo. Rabin je tudi prvič izrazil uradno izraelsko mnenje o vključitvi PLO v svetovno organizacijo ter s tem v zvezi ostro obsodil naklonjenost generalne skupščine OZN do Palestincev.
Z današnjo izraelsko represalijo se je položaj na Bližnjem vzhoduj če je mogoče, še bolj zaostril. O' srednja sporna točka med Egiptom in Izraelom je še vedno umik te-lavivskih čet s strateško pomembnih gorskih prehodov Mitla in Gidi ter s petrolejskih vrelcev v Abij Rodeisu. Kot kaže bodo Američani še močneje pritisnili na izraelsko vlado, da bi premostili zastoj, ki izhaja iz izraelske nepopustljivosti. Na Bližnjem vzhodu je na kocki ves prestiž ameriške diplomacije, ki je po polomu Kissingerjeve misije, doživela hud udarec. V izraelskem časopisju prevladuje mnenje, da bi morala vlada raje pristati na umik s sinajskih prehodov, kot si zapraviti ameriško naklonjenost.
Mave z določitvijo datuma za zaključno zasedanje konference o varnosti v Evropi
7. — Danes pozno dnevnem redu ponovni
ŽENEVA, čer bo na sestanek, na katerem' bodo skušali doseči sporazum o datumu za sklicanje zaključnega zasedanja konference o evropski varnosti in sodelovanju in ki bi moralo biti na najvišji ravni. 35 delegatov, ki se ude-
ležujejo pogovorov se je danes že sestalo, ne da bi dosegli vidnih rezultatov. Francija predlaga, da bi določili zaključno zasedanje nekje konec julija, pod pogojem, da bi rešili vsa sporna vprašanja do 12. julija. Zaključni del evropske konference o varnosti in sodelovanju bi moral biti na Finskem.
V Helsinkih so medtem sporočili, da nikakor ne morejo zaključiti vseh priprav do 28. julija. Švedska, ki je predlagala ta datum, je finsko izjavo vzela v poštev, obenem pa izrazila upanje, da bi lahko prišlo do zaključnega zasedanja konec tega meseca.
mrtvo mesto, na ulicah je le nekaj redarjev.
Kriza v odnosih med vlado in sindikalnimi organizacijami se je začela že 27. maja in doslej ni nobenega izgleda za njeno rešitev. Predsednica Peronova je povabila na posvet sindikalna voditelja Ca-silda Herrerasa in Lorenza Migue-la, da bi skušali doseči sporazum. Razgovor je trajal približno eno uro,' nakar so sindikalne organizacije sporočile, da je sestanek propadel ter pozvale delavce, naj nadaljujejo s stavko.
Kakorkoli že, tako delavci kot vlada si želijo čimprejšnje rešitve krize, delavci pa nikakor niso pripravljeni pristati na občutno zmanjšanje poviška mezd, ki ga je napovedala vlada ko je preklicala dogovor, ki ga je dosegla s sindikalnimi predstavniki v okviru paritetnih odborov. Opazovalci v Argentini menijo, da bo odstop buenosaireške vlade prispeval k razčiščenju položaja in olajšal Isabeliti Peron, ki jo, kot kaže, vsi priznavajo za vodjo pe-ronističnega gibanja po smrti njenega moža Juana Perona, da najde izhod iz krize.
Sindikalne organizacije in njihovi zastopniki v parlamentu so v zadnjem času ostro kritizirali nekatere člane vlade, ki je pravkar odstopila. Tarča njihovih puščic sta bila predvsem minister za socialno skrbstvo Rega in pa minister za gospodarstvo Celestino Rodrigo. Slednji naj bi bil kriv za predsedniško odločitev, s katero so preklicali mezdne poviške ter jih omejili na 50 odst. Njegov gospodarski načrt, katerega namen je rešiti argentinsko gospodarstvo iz hude krize ter preprečiti naraščanje in flacije, je naletel na kritike na vseh ravneh.
Poročajo tudi o sestanku poveljnikov treh rodov vojske, ki so se baje sešll dahes zjutraj, da bi preučili položgi v državi po odstopu vlade. Na dnevnem redu so bila danes tudi številna srečanja med voditelji raznih političnih skupin.
Kar zadeva aretacijo francoskega časnikarja Edouarda Bailbyja, ki so ga zaprli zaradi poročila o argentinskem položaju, ki ga je dal tedniku «L’Express» kaže, da bo po vsej verjetnosti posegel tudi predsednik Valéry Giseard D’Estaing, da bi dosegel od Peronove 'njegovo osvoboditev. Glasovi o tej možnosti so začeli krožiti danes zjutraj po sestanku odgovornega urednika «L’Expressa» s šefom francoske republike. Franco-
ski zunanji minister Sauvagnargues je medtem poklical na sedež zunanjega ministra argentinskega veleposlanika De La Vego, da bi mu izrazil zaskrbljenost francoske vlade po aretaciji Edouarda Bailbyja.
Francoskega časnikarja so aretirali v četrtek, potem ko je oddal članek svojemu časopisu. «L’Express» je izšel z okrnjenim člankom, ki mu je odgovorni urednik dodal pripis, v katerem pravi, da so rezali vse tiste stavke, v katerih Bailby govori o predsednici Peronovi, da bi preprečili njegovo aretacijo.
. Zadnje vesti iz Argentine govorijo o popotnem zastoju na vseh področjih. 48-urna stavka je za sedaj popolnoma uspela, prekinjene so celo brzojavne zveze, radio in televizija pa oddajata samo glasbo in občasna poročila. Trgovine so skoraj vse zaprte, ljudje pa so se zaprli v, hiše, da ne bi dali policiji povoda za reakcije.
Einaudi še vedno gospodari v EGAM
RIM, 7. — Bivši minister za delo socialist Bertoldi je danes v pogovoru s časnikarji povedal, da je državna ustanova EGAM še vedno v rokah bivšega predsednika Einau-dija, ki ga je minister za državne udeležbe nedavno nadomestil z novim predsednikom zaradi slabega u-pravljanja in korupcije. Bertoldi pravi, da je bila ta zamenjava samo formalna in da v tej veliki državni gospodarski ustanovi še vedno u-kazuje človek, ki je bil vpleten v tako hude finančne škandale. Novi predsednik Manuelli je baje v preteklih dneh na pogovoru z ministrom za državne udeležbe Bisaglio zagrozil, da bo odstopil, če se ne bodo razmere v EGÀM uredile. Značilno je, da je Einaudi, potem ko je izgubil formalno predsedstvo EGAM, še vedno ostal predsednik treh družb te velike državne ustanove. Bivši minister za delo Bertoldi pravi tudi, da minister Bisaglia ni spoštoval obveznosti, ki jih je sprejel pred parlamentom. Danes pa so sporočili, da bo minister Bisaglia v sredo poročal v poslanski komisiji za proračun in državne udeležbe o imenovanju novega predsednika EGAM Manuellija.
WASHINGTON, 7. - Argentinec Alejandro Orfila, ki so ga maja izvolili za novega generalnega tajnika Organizacije ameriških držav, je danes prevzel svojo novo dolžnost
Trgovci nezadovoljni z gospodarsko politiko
MILAN, 7. — Združenje trgovcev na debelo je nezadovoljno z vladno gospodarsko politiko. Predsednik Orlando je danes v Milanu na skupščini trgovske in turistične zveze izjavil, da je zmanjšanje notranjega povpraševanja zaradi vladnih ukrepov povzročilo padec proizvodnje in dohodka v večji meri, kot so pričakovali, kar je še bolj zaostrilo nazadovanje gospodarstva. Deflacijska politika vlade, je ugotovil Orlando, ni dosegla zaželenih uspehov v boju proti inflaciji, ki se še naprej veča pod pritiskom naraščanja proizvodnih stroškov. Opozoril je, da ni mogoče ocenjevati položaja v državi na osnovi cen blaga na debelo, ker se inflacija veča zaradi naraščanja cen v prodaji na drobno. Zato je predlagal, da bi morala vlada poskrbeti za ukrepe, ki bodo povečali notranjo potrošnjo in dali zagona celotnemu gospodarstvu.
Odkrita libijska zarota v Egiptu
Izraelska džipa na področju da bi premaknili pogajanja n
gorskih prehodov Mitla in Gidi, s katerih bi se rešitev krize na Bližnjem vzhodu z mrtve točke, propadu Kissingerjeve misije.
Izraelci morali umakniti, na kateri so obtičala po
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V tem tednu bomo imeli dve
veliki vsedržavni stavki. V sredo bo stavkalo milijon industrijskih delavcev, v okviru bojev za preureditev in okrepitev javnih prometnih sredstev in za prilagoditev industrije, ki gradi avtomobile in tovornjake. Stavkali bodo štiri ure vsi uslužbenci prometnih podjetij, vključno letalskih družb, pomorščaki, pristaniščniki in delavci avtomobilske in podobnih industriji. Dan pozneje pa bodo stavkali poljski delavci in delavci tistih industrijskih vej, ki so posredno ali neposredno povezane s kmetijstvom. Zahtevajo posodobljenje kmetijstva in preureditev celotne kmetijske predelovalne industrije. Sindikalna federacija pa jim je priredila seminar, na katerem 300 sindikalistov razpravlja o strategiji in taktiki sindikalnega boja'v jeseni
za obnovitev delovnih pogodb, ki zapadejo konec leta.
Izraelski diverzanti so ob podpori letalstva in mornarice napadli področje severno od izraelske meje, kjer naj bi bila palestinska oporišča. V spopadih je bilo ubitih 13 oseb, med katerimi je več otrok in žensk. Čeprav vlada v Tel Avivu tega ni rekla, gre za represalijo za palestinski atentat, do katerega je prišlo v petek v središču Jeruzalema.
V soboto je v Madridu umrl esesovski polkovnik Otto Skor-zeny, znan ker je bil eden naj-
zvestejših Hitlerjevih sodelavcev in ker je osvobodil leta 1943 Benha Mussolinija. Le-tega je Bado-gliova vlada zaprla v neki hotel na Gran Sassu. Po vojni se je Skorzeny naselil v Španiji in postal eden od najvplivnejših voditeljev evropskega prevratništva ter najaktivnejših prekupčevalcev orožja.
Z nezaslišanim sklepom je rimski kvestor razrešil njegovih dolžnosti komisarja Di Francesca, načelnika oddelka za boj proti prekupčevalcem mamil, ki je poslal solidarnostno brzojavko radi-kalskemu voditelju Marcu Pannelli. Di Francesco, ki je imel zaradi svoje državljanske zavesti že večkrat težave s policijskimi poveliniki, je bil vnet zagovornik pcTcijskega sindikata in kandidat za predstavniški odbor civilnih funkcionarjev javne varnosti,
KAIRO, 7. — Predstavnik egiptovske varnostne službe je danes potrdil vesti, ki jih je v preteklih dneh objavil egiptovski tisk in po katerih naj bi preprečili zaroto, ki jo je baje organizirala Libija. Namen je bil povzročiti nerede med Beduini v zahodni egiptovski puščavi, da bi omogočili poseg libijskih oboroženih sil ter da bi se tako Libija priključila tisti del Egipta.
V sporočilu egiptovske varnostne službe je tudi rečeno, da se je preiskava v zvezi z zaroto začela lani novembra, zaključila pa se je z a-retacijo 30 oseb, ki so vse priznale. Zarotniki so imeli v načrtu tudi vrsto političnih umorov v Egiptu ter so zato dobivali velike vsote denarja od Libije.
Tudi britanski laburisti v evropskem parlamentu
STRASBOURG, 7. — Delegacija britanskih laburistov se je končno udeležila zasedanja evropskega parlamenta ter tako končala z bojkotom, ki je trajal dve leti in pol. S prihodom 18 britanskih parlamentarcev je socialistična skupina v evropskem parlamentu dosegla 67 članov in je trenutno najštevilnejša. Demokristjani razpolagajo z 51 člani. skupaj pa je v parlamentu 198 sedežev. Britansko delegacijo vodi nekdanji zunanji minister Michael Stewart.
TRŽAŠKI DNEVNIK
ZASEDANJA DEŽELNIH IN POKRAJINSKIH VODSTEV
Glede sestave odborov zelo različni pogledi demokristjanov in socialistov
V sredo se sestane svet Slovenske skupnosti
ODLOŽENA SAGRA TERANA
Sinoči sta zasedali pokrajinski vodstvi PSI in KD in zasedanji sta se — kot se je to predvidevalo — zavlekli pozno v noč. Stališči obeh strank sta glede osnovnih vprašanj dokaj oddaljeni, saj socialisti odločno zagovarjajo leve uprave, kjer je to le mogoče, drugače pa so mnenja, da je levi center zastarela in neaktualna oblika upravljanja. Demokristjani pa so obratno mnenja, da je treba ohraniti zid proti komunistom in da je treba obnoviti zavezništva kot so bila.
Ti dve različni stališči sta jasno prišli do izraza v soboto na zasedanjih deželnih vodstev KD in PSI in sta logično v ospredju razprave tudi krajevnih vodstev. Socialisti pri svoji oceni volitev izhajajo iz ugotovitve, da so se volivci izrekli proti levemu centru in za nov način upravljanja. Zaradi tega je deželno vodstvo PSI tudi mnenja, da je treba ustanoviti povsod leve uprave, v kolikor pa je sodelovanje s KD nujno, pa se bodo trudili za čim bolj odprte uprave in za to, da se preneha z zaporami na levo.
Deželno vodstvo KD pa je najprej pozvalo vsedržavni svet stranke, da sprejme ustrezne ukrepe za «revizijo politične linije in notranjih struktur KD». Deželni odbor je poleg tega mnenja, da je treba narediti vse napore, da «se prepreči krizo vlade», saj je vlada važno stičišče sodelovanja demokratičnih strank.
Glede krajevnega položaja in zlasti glede sestavljanja novih odborov, pa pravi deželni odbor KD, da je treba obnoviti sodelovanje po «vzrocu sodelovanja pri upravi dežele» in torej na osnovi sodelovanja KD, PRI, PSDI in PSI. V tej zvezi pa pravi, da ima za «KD sodelovanje PSI poseben politični pomen, v kolikor izraža resnične ljudske težnje». V uradnem poročilu KD je nadalje rečeno: «Ostane pa tudi na krajevnih ravneh izključeno vsako zavezništvo s KPI in to tudi v oblikah, ki bi pomenile posredno sodelovanje z demokratičnimi večinami, ki jih vodi KD.» Odnosi in vzporejanja se bodo torej vršili v izvoljenih skupščinah.
Pokrajinsko vodstvo PSI bo danes razpravljalo o sestavi odborov na osnovi , preliminarnih razgovorov, ki so bili prejšnji teden in trdnih sporazumov doseženih v štirih naprednih okoliških občinah ter sporazuma med KPI in PSI v občini Devin - Nabrežina. Poleg tega pa bodo razpravljali tudi o nqtfanjem položaju v stranki, ki še' vedno ni do kraja razčiščen, tako da se govori o možnostih različnega vodstva. Čujejo se namreč vesti o i-menovanju tajnika, pa tudi vesti o tajništvu v četvero, tako da bi se tudi na zunaj ohranila enotnost stranke. V takem primeru bodo Chersi, Kervin, Boniciolli in Ulci-grai člani enotnega tajništva.
V sredo se bo sestal svet Slovenske skupnosti, ki bo po volitvah preučil izide in tudi sklepal o zadržanju stranke. To je prvič, da se po volitvah sestane vodstvo Slovenske skupnosti in je istočasno tudi zadnje vodstvo neke politične stranke, ki bo preučilo položaj.
Jutri štiriurna stavka prevozov
Jutri bodo vsi prevozi — avtobusi, železnice, letala — zastali 4 ure, od
9.	do 13. ure; stavkali bodo tudi vsi uslužbenci podjetij, ki so povezana s prevozi: špediterji, pristani-ščniki, uslužbenci avtocest itd. Vsedržavni stavki so se pridružili tudi pokrajinski sindikati CGIL, CISL in UIL. Poleg splošnih zahtev — oja-čenje avtobusnih mrež in publiciza-cije vseh javnih prevozov — so pri nas sindikati še zlasti poudarili potrebo po uresničevanju večletnega načrta za pristanišča in za pomorske prevoze. Vlada bi morala po zahtevah sindikatov okrepiti avtobusne zveze s 30 tisoč novimi vozili, 2 tisoč milijard bi morala investirati za obnovitev železnic, 220 za letališča in 160 za pristanišča.
Stavkalo bo tudi vse osebje Ace-gata, ki se bo sestalo na skupščini ob 10. uri v remizi Broletto.
V četrtek pa bodo ves dan stavkali gradbinci, ki zahtevajo uveljavitev zakona o ljudskih stanovanjih, izvedbo vseh načrtovanih javnih del, okrepitev socialnega gradbeništva in se odločno upirajo vsem poskusom zmanjšanja organikov in špekulacij s strani cemenam Italcementi.
Kovinarji enotne federacije FLM pa se bodo sestali danes ob 8.30 v sedežu pri Domju, kjier jim bo vsedržavni tajnik Alberto Gavioli govoril o najbolj perečih vprašanjih stroke.
Danes ne bo primanjkovalo vode
Uprava Acegata sporoča, da izvirek Timave ni več tako kalen kot v prejšnjih dneh. Zato bodo danes omejili dobavo vode samo od 6. ure zjutraj. Popoldan pa bo iz vodovodnih napeljah voda pritekala redno.
Nagrajeni vinogradniki iz repentabrske občine
Nadaljevanje v soboto popoldne in zvečer
................. :■& -* **•'
Trg v Repnu med nedeljsko popoldansko ploho.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiimuiiimiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiPiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN
ZAČELI SO SE USTNI IZPITI ZA VELIKO MATURO
Sproščen dialog med kandidati in člani izpraševalne komisije
Prvi so bili včeraj na vrsti maturanti na učiteljišču • Težave in pripombe glede latinščine
Velika matura je že na pol poti, pismene naloge so že opravljene in popravljene, najprej pa so se lotili ustnih izpitov včeraj na učiteljišču, kjer se je za zrelostne izpite prijavilo 20 kandidatov, od katerih 7 iz Gorice.
Ustni izpiti za veliko maturo so javni in jim lahko vsakdo sledi, običajno pa ne pride nihče, razen kakšnega profesorja, in seveda kandidatov, ki pozorno poslušajo, kaj in kako posamezni člani izpitne komisije sprašujejo. Zrelostni izpiti niso
liimiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimnuiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiuiiiiiuiifimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUMiuiJiimiiiiiit
RAZPRAVE OD DANES DO ČETRTKA
Pritožba naftne družbe SIOT pred deželnim upravnim sodiščem
Obravnava priziva agentov javne varnosti proti premestitvi iz Trsta
Od danes do četrtka se bo ponovno sestalo deželno upravno sodišče, ki bo v treh dneh razpravljalo o 36 sodnih postopkih, izmed katerih je 12 zahtev po takojšnji ukinitvi sprejetih odlokov.
Največje zanimanje vlada predvsem za obravnavo o družbi SIOT. Kot znano je pred časom direkcija tržaške carine zahtevala plačilo takse na vsako tono izkrcane nafte, čemur se je družba seveda uprla.
V bistvu gre sedaj za priziv naftne družbe SIOT, kajti pred nedavnim je rimsko sodišče sklenilo, da je taksa povsem zakonita. Interese SIOT bo zastopal sloviti odvetnik Aldo Piras, prof. na rimski univerzi, in sicer na osnovi določil Evropske gospodarske skupnosti, po katerih Baj bi bila omenjena taksa nezakonita. Finančnega ministra in tržaško carino bo branila vrsta znanih odvetnikov.
Priziv naftne družbe je imel v tržaških krogih globok odziv, kajti dokončni sklep deželnega upravnega sodišča ima nedvomno velik pomen za tržaško gospodarstvo, predvsem pa za tržaško pristanišče.
Izmed ostalih sodnih obravnav velja omeniti predvsem priziv skupine agentov in podčastnikov tržaške javne varnosti, ki obiskujejo univerzo in ki zahtevajo ukinitev oz. razveljavitev svoje premestitve iz Trsta v druge kraje. Tudi ta zahteva je vzbudila precejšnje polemike po časopisju in v naprednejših mestnih krogih Premeščene agente in podčastnike javne varnosti bo zastopala prof. delovnega prava na naši univerzi, Cecilia Assanti.
Nazadnje naj omenimo še zanimivi razpravi o dovoljenju za gradnjo motela ob trbiški cesti, katerega je zgoniški župan razveljavil ter o pritožbi Gasparinija glede odvzema de-lege odbornika.
natelj centra prof. Budini ter profesorja De Nardo in Ruffini s tržaške univerze. Seminarja se udeležujejo matematiki s celega sveta.
• Ob 20.30 se bo v Ul. Colautti 6 sestala rajonska konzulta za Sv. Vid -Staro mesto.
Kača pičila težaka med deiom
Med razkladanjem tovorov v čistilnici Aquila v Žavljah je 31-letnega težaka Maria Boneto iz Boršta 31 pičila v desno nogo kača, verjetno gad. Z rešilcem čistilnice so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli v oddelku za nujne posege. Po mnenju zdravnikov bo Boneta okreval v tednu dni.
več, kot še pred leti, mora in mučenje. Med maturantom in profesorji se razvije dialog, pri oceni se ne upoštevajo samo odgovori in pismena naloga, ampak tudi učni u-spehi med šolanjem. Pri nekaterih maturantih se sicer pojavlja trema, zaskrbljenost: «Občutek imam, da nič ne znam». Potem pa že gre, ko je led prebit in se jezik razvozla. Najbolj je seveda neprijetno, ko kandidat zagleda svoj pismeni izdelek več ali manj «okrvavljen» in mora popraviti napake, če zna. Če je pismena naloga čista in dobro ocenjena, tudi ustni izpit lahko in gladko teče.
Ko smo včeraj nekaj ur sledili ustnim izpitom na učiteljišču, smo iz pogorov, vprašanj in pripomb sklepali, da so bile nekatere naloge iz latinščine (prevod iz latinščine v slovenščino) dokaj rdeče pobarvane. Naloga, kot smo že poročali, je bila pretežka za bodoče učitelje in učiteljice. Zaostrilo se je vprašanje ali je sploh potrebno toliko latinščine na učiteljišču, do izraza pa so prihajale tudi pritožbe glede načina in sposobnosti pri poučevanju latinščine. Zrelostni izpiti ne veljajo samo za ocenjevanje zrelosti kandidatov, ampak do neke mere kažejo tudi na razmere v posameznih šolah, na sposobnost in zavzetost profesorjev.
Včeraj so bili na učiteljišču prvi na vrsti kandidati iz goriškega učiteljišča. Kot smo že poročali, so na učiteljišču po nalogi v slovenščini, morali pisati nalogo iz latinščine. Za ustne izpite so letos določeni pedagogika. slovenščina, italijanščina in matematika. Med temi predmeti si dijak izbere enega, drugega pa določi izpitna komisija. Poleg tega pa se seveda razvije tudi pogovor o pismeni nalogi. Skoraj vsi maturanti na učiteljišču so si za pismeno nalogo v slovenščini izbrali naslov s pedagoško tematiko: «Na kak način in s kakšnimi sredstvi je v osnovni
šoli mogoče vzgajati otroke k samostojnosti in prevzemanju odgovornosti». Vsekakor mikavna tema za bodoče učiteljice. Med 20 kandidati na učiteljišču je en sam moški.
Nekaj vprašanj iz včerajšnjih ustnih izpitov na učiteljišču: Doberdob v slovenskem slovstvu. Primorski predstavniki v slovenskem slovstvu, Razvoj šolstva na Slovenskem, Mon-tressorijeva in njena metoda. Manzoni, Carducci in Dante, kateremu ne uide — skozi pekel, vice ali paradiž — nihče.
Tudi tradicionalno šagro terana,
in kraškega pršuta, ki se je začela ] ZNANSTVENOFANTASTIČNI FILMI v petek zvečer v Repnu je po- '
kvarilo, vendar ne popolnoma preprečilo, slabo vreme. Nekaj več gostov se je zbralo v nedeljo zvečer, ko ni več deževalo. Medtem je opravila svoje delo ocenjevalna komisija, župan Miha Guštin pa je okrog 22. ure razglasil izide.
Prvo nagrado za teran prejme letos Alojz Milič, Repen štev. 49, drugo Ivan Škabar, Repen štev. 30, tretjo pa Stanislav Ravbar, Repen štev. 2. Vsi drugi bodo prejeli enake nagrade. Podelitev nagrad bo čez približno dva tedna.
Sagra terana in kraškega pršuta se bo nadaljevala v soboto popoldne in zvečer. Upajmo, da bo takrat lepo vreme.
Ploha preprečila partizanski tabor
Prireditev odložena za dva tedna
Letošnje vreme preveč nagaja in loko gre marsikatera poletna prireditev, srečanje ali proslava, po vodi. Tako se je zgodilo v nedeljo tudi s partizanskim taborom na Opčinah, ki je že postaj tradicionalen, lepa priložnost za srečanje bivših borcev in aktivistov z mladino. Dež je motO, vendar ni popolnoma preprečil začetka tabora v soboto zvečer. Prireditelji, ki so se dobro pripravdi, so upali, da se bo vreme v nedeljo izboljšalo, saj v dopoldanskih urah ni še slabo kazalo.
Že pred napovedano uro se je zbralo nekaj občinstva, ki si je o-gledalo zares lepo in skrbno pripravljeno razstavo risb in spisov učencev osnovne in srednje šole na temo 30. obletnice osvoboditve. Potem so mnogi odšli, drugi pa so ob kozarcu vina in piva kramljali ter potrpežljivo čakali, da bi prenehalo deževati, toda zaman. Zaradi tega so prireditelji sklenili, da se partizanski tabor na Opčinah odloži za dva tedna.
Imeniten sovjetski film o računalniku in Leonardu
Po dveh dneh neugodnega vremena je bilo predvajanje zrtanstveno-jantastičnih jilmov včeraj končno le na Gradu sv. Justa. Ob res številnih gledalcih sta bila na sporedu sovjetski kratkometražni film Borisa Zagriajskija «11 compiuter e l’enigma Leonardo» in ameriški dol-gometraini film Saula Bassa «Fase IV».
Sovjetski film je čudovita zmes znanstveno - umetniških razmišljanj', katerih osrednja točka je figura genija Leonarda da Vincija. V bistvu gre za ugotavljanje, če je v apostolu Jerneju (na sliki «Zadnja večerja») umetnik uprizoril samega seba in sicer še dokaj mladega. S pomočjo elektronskega računalnika, katerega delovanje in poglavitne lastnosti so v filmu prikazane na izredno posrečen način, pridemo logično do pozitivnega odgovora. Film je vsekakor dokaj originalen in popolnoma doseže svoj cilj.
Medtem ko je film Zagriajskija nekak dokumentarec, je «Fase IV» že pravi znanstvenofantastični igrani film. Vsebina je linearna in sicer gre za boj med človekom in mravljo, ki se neverjtkno širi in ogroža 'naravno ravnotežje. ‘Od’'tega filma nas je predvsem navdušila izvrstna fotografija.
V	popoldanskih urah so v kino dvorani Excelsior vrteli tri ameriške kratkometražne filme in sicer «Afasia», «Alla ricerca di antichi misteri» ter «La faglia di San Andreas».
V	nedeljo pa sta bila na sporedu dva izredno zanimiva dolgome-tražna filma, to je «All’appuntamento della morte gioiosa» Juana Bo-nuéla in «Durata di vita» Alexandra Whitelawa. Prvi film govori o nad naravnih silah, medtem kó drugi obravnava iskanje zdravila za podaljšanje življenja.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiKniiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
/Z DVORANE POROTNEGA SODISCA
Protislovja in nejasnosti na procesu zaradi umora barmana Borisa Jelicha
Stranska obtoženca «sta vse pozabila», eden od glavnih osumljencev pa dolži drugega
Prvi dan zasedanja porotnega sodišča ni veliko razčistO, ozadje o-krutnega umora Borisa Jelica, 43-letnega lastnika bara v Ul Machia-veUi 16, ki so ga februarja lani oropali, ga pretepli do nezavesti in ga nato vrgli pri kopališču «Ausonia» v morje, kjer je utonil. Sodnik Corsi in stranska sodnika Bottan-Griselli sta zaslišala glavnega obtoženca 23-letnega Antonia Zanzarellija iz Ul. Risorta in dva stranska obtoženca, 29-letnega Carla Artellija iz Ul. Alviano 9 in 23-letnega Roberta Mirazza iz Ul. Caprin 6. V četrtek, ko se bo proces nadaljeval, bodo zaslišali še drugega glavnega obtoženca, 26-letnega Gerarda Alleneja iz Marseilla.
V dvorani se je gnetlo publike, znancev obtožencev in umorjenega, od lahkoživk do črnosrajčnikov zloglasne «Avanguardia nazionale». Ko so karabinjerji privedli v dvorano vklenjena Zanzarellija in Allena, jima je mati Borisa Jelicha zabrusila
je postalo slabo, tako da je bruhal in ko se je avto ustavil, je Aliene odkril na tleh sveženj dinarjev. Za ta denar sta se Jelich in Aliene pričela pretepati in Jelich je obležal na tleh. Sam se je odpravil spat v svojo sobo v penzionu «Celli-
0 Včeraj se je v miramarskem centru za teoretsko fiziko pričel enote- j denski seminar o relativnosti v a- i strofiziki. Tečaj so pripravili podrav- I
Informacije SIP
TELEFONSKI RAČUNI ZA TRETJE TRIMESEČJE
Družba SIP sporoča, da telefonski računi, ki jih sedaj dostavljajo, obsegajo, kot po navadi, anticipiranc trimesečno naročnino (nanaša se na julij, avgust in september) ter strošek za telefonske pogovore in usluge, ki jih beleži števec in sicer za mesece marec, april in maj.
Družba SIP v zvezi s tem precizira, da se pravkar omenjene usluge na števec računajo po 25 lir za razgovor za mesec marec vse do dne sprememb na telefonski napeljavi (ki je bila izvedena do 10. aprila v smislu predsedniškega odloka od 23. 3. 1975 štev 61) ter po 37 lir za poznejše razdobje.
Račun vsebuje tudi razliko med novo in prejšnjo naročnino (že plačano) za mesece april] maj in junij ter morebitno dopolnilo, ki ga predvideva člen 4 že omenjenega predsedniškega odloka za dvomesečno kvoto za april in maj. posamezne postavke so na računu ločeno označene.
9P
SOCIETÀ’ ITALIANA PER L’ESERCIZIO TELEFONICO
v obraz «morilca...», vendar so jo ni» in je naročil Allenu, naj Jelicha
odvede v bolnišnico. Ko se je naslednjega jutra prebudil, mu je Franco, ki je bival -v' isti sobi, dejal, da je vse urejeno in da se lahko odpeljeta v Švico. O umoru ni vedel ničesar, dokler mu niso povedali, da je Jelich mrtev.
Pri tem pa je zašel v vrsto pro-slovil, pri katerih mu je odv. Giacomelli skušal pomagati, a je predsednik Corsi nahrulil naj vendar molči. O denarju (iz Jélicévicb žepov je namreč izginilo skoro 300 tisoč lir) ni vedel povedati ničesar, čeprav mu je že pred odhodom Aliene izročil nekaj desettisočakov, Jelichevo uro pa mu je Aliene podaril, vendar ni vedel, čigava je...
Nič manj porazen ni bil nastop Miraza, ki je zanikal, da bi svojo ženo izkoriščal, čeprav je vedel, kakšen poklic opravlja, in da je denar, ki mu ga je posojala, «umazan». Corsi ja je zelo zanimalo, če je res, da je naročil lastnici bara iz Videmske uliče. naj z vsemi molči in naj ne pove, da jih je videla z Jeli-chem. Svojčas je namreč izjavil, da mu je to naročil sam Zanzarelli. vendar, mu je včeraj spomin popu-stil. Prav tako ponesrečen je bil tudi nastop Artellija, po izjavah kate-reea je njegova zaročenka «obdelovala» pločnike v Ul. Trento iz golega veselja in jo je on zaman rotil, nai menja poklic.
Velika radovednost pa vlada za iziave Allena in še zlasti za številne priče, ki bodo marsikaj povedale o ozadju tega umora, ki se je porodil v tako ogabnem okolju prostitucije in izkoriščanja žensk. Proces se nadaljuje v četrtek ob 9.30.
takoj pomirili. V dvorani je bila tudi žena Jelicha tei mati in sestra Allena, ki sta prišli iz Marseilla. U-vodoma so branilci (odv. Giacomelli za Zanzarellija, Vinciguerra za Allena in Filograna za ostala dva) vložili vrsto zahtev, da bi prekinili proces, vendar je sodišče, kot so predlagali zastopniki prizadetih strank (odv. Cuccagna in Ghezzi) ter javni tožilec Coassin, zavrnilo vse zahteve.
Predsednik Corsi je nato prebral obtožnico: za Allena in Zanzarellija umor iz roparskih namenov, za Miraza in Artellija pa izkoriščanje prostitucije. Predsednik je na kratko tudi obnovil dogodke: 18, februrja lani se je Jelich skregal z Mirazovo ženo. Prihitel je Miraz s prijatelji in v kratkem se je spor poravnal tako, da so se napili po raznih gostilnah in barih Ko so stopili iz bara v Videmski ulici pozno ponoči, je bil Jelich tako pijan, da sta ga Zanzarelli in Aliene naložila na avto Francoza in se odpeljala Ko so naslednjega dne odkrili truplo utopljenca. sta bila že laieč, v Švici, kjer pa ju je žandarmerija aretirala in ju izročila italijanskim oblastem. V okviru preiskave je policija ugotovila tudi, da sta Miraz in Artelli izkoriščala ženo oziroma zaročenko in tako so ju prijavili
Zanzarelli se je zagovarjal na dokaj malo prepričljiv način: tistega večera je bil tudi sam pijan in se je odpeljal z avtom francoskega znanca in z Jelichem, ki mu je bil znan, ker se je v njegovem baru zbirala «elita» tržaškega podzemskega sveta. Na Trgu Libertà mu
Na Proseku abonmaji za proge 44, 45, 46
Acegat je odprla v proseški remizi urad za abonmaje za izvenmestne proge štev. 44, 45 in 46 (bivša P/D). Urad bo odprt zadnje dni meseca od 15. do 19. ure.
• Na sedežu, Rotonda del Boschetto 3/F, se bo drevi ob 20. uri sestala rajonska konzulta za Sv. Ivan, ki bo razpravljala o spremembah k regulacijskemu načrtu in o področjih javne koristi.
Šolske vesti
Državni strokovni zavod za industrijo in obrt sporoča, da se je začelo vpisovanje za sekcije orodnih mehanikov, radijskih in televizijskih monterjev ter šivilj v tajništvu šole v Ul. Matteotti 12, tel. 765276. Tajništvo bo odprto vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «F. Prešeren» v Trstu, Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da dne 24. julija 1975 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1975-1976. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od
10.	do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom «žiga Zois» — Trst, Vr-delska cesta 13/2 — sporoča, da je čas za vpis za šolsko leto 1975-76 do vključno 25. julija. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča «Anton Martin Slomšek» v Trstu, Ul. Caravaggio 4, sporoča, da dne 24. julija zapade rok za vpis za šolsko leto 1975-76 na učiteljišče in priključeni tečaj za otroške vrtnarice. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Razna obvestila
Vodstvo TPPZ obvešča, da bo danes, 8. julija, ob 20. uri odborova seja.
Zadruga «Naš Kras» in Slovenska prosvetna zveza
vabita v četrtek, 10. julija, ob 21. uri na dvorišče Prosvetnega doma na Opčinah na
VEČER
MAKEDONSKIH PLESOV IN PESMI
Na poti na mednarodni folklorni festival v NICO gostuje folklorni ansambel KOČO RACIN iz Skopja.
Vabljeni !
-. . .-. ■ " ...
Včeraj-danes
ilirn O.V hnn sv "niTRn Hf.v'.h |
Danes, TOREK, 8. julija
Sonce, .^ide ob J^in ^atpng ob 19.56. — Dolžina dneva 15.32. — Luna vzide ob 3.38 in zatone ob 19.10.
Jutri, SREDA, 9. julija VERONIKA
VREME včeraj: Najvišja dnevna temperatura 26,8, najnižja 18,7 ob 19. uri 25 stopinj, zračni tlak 1015,9 narašča, vlaga 67 odstotna, nebo 3/10 pooblapeno, mrč, morje mimo, tem-peratura morja 21 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 7. julija 1975 se je v Trstu rodilo 20 otrok, umrlo pa je 19 oseb.
UMRLI SO: 83-letni Giorgio Ber-quier, 68-letni Michele Martorana, 92-Ietna Giovanna Pagliaro vd. Ro-manazzi, 90-letna Luigia Lantieri vd. Benedetti, 79-letna Filomena Ragaù vd. Dapretto, 68-letni Marino Ebblin, 85-Ietni Carlo Saina, 86-letna Amalia Zendler vd. Pupis, 65-letna Ofelia Valente vd. Benvenuti, 86-letni Narciso Bratabic, 70-letna Maria Posch por. Bonifacio, 64-letni Egidio Gher-setich, 61-Ietna Nella Ghersini roj. Bacci, 74-letni Francesco Lanza, 52-letna Vincenza Di Bitonto por. Ce-saria, 82-letna Caterina Bubba vd. Gulino, 24-letni Roberto Burlini, 99-letni Giulio Paolina. 78-letna Emira Polonio vd. Spagnul.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Pizzul — Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All'Esculapio, Ul. Roma 15; INAM,' Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec:	tel. 228-124; Bazovica:
tel. 226-165; Opčine:	tel. 211-001;
Prosek: tel. 225-141; Božje polje — Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200 121; Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
LOTERIJA
BARI	3	28	84	61	19
CAGLIARI	74	60	5	83	33
FIRENCE	41	66	46	25	36
GENOVA	29	37	14	20	47
MILAN	40	69	28	11	25
NEAPELJ	7	90	89	77	50
PALERMO	83	78	20	5	27
RIM	70	68	20	31	56
TURIN	50	32	52	85	83
BENETKE	45	12	66	79	22
ENALOTTO
1	2 X 1X1	2 2 X X 2 2
KVOTE: 12 točk ■ 11.663.000; 11 točk - 212.400; 10 točk - 19.400 lir.
Gledališča
Festival operete
v gledališču Rossetti
V	petek, 11. julija, se bo s Kal-manovo «Grofico Marico» začel letošnji festival operete. Orkester gledališča Verdi bo dirigiral Oskar Da-non, zbor je pripravil Gaetano Ric-citelli, plesno skupino pa je po zamisli koreografa Gina Landija uvež-bal njegov pomočnik Carmelo Ana-stasi. Ruggero Rimini se je v glavnem držal lanskih režijskih prijemov Paola Polija, scene so po osnutkih Uberta Bertasse pripravili v delavnicah gledališča Verdi, kostume pa so izdelali po zamisli Sebastiana Sol-datija.
V	glavnih vlogah bodo nastopili Mariana Niculescu de Santis, Lino Savorani, Riccardo Poroni, Carlo Bini. Graziella Porta. Maria Loredan, Orazio Bobbio, Adriana Innocenti, Nestor Garay, Giorgio Vailetta, Piero Nuti in Gianna Jenco. Zanimiv bo tudi nastop ciganske skupine «Lajos Vladi».
V	Osrednji blagajni (Pasaža Pretti, tel. 36-372) so na razpolago vstopnice za prvo in druge predstave.
XIII. MEDNARODNI FESTIVAL ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA FILMA
DANES, 8. JULIJA
Grad sv. Justa ob 21.15: «Chi è lassù?», režija Robert Drew, kratkometražni film ZDA; «Il rifugio della paura», režija Josè Ulloa, dolgometražni film - Španija.
Gledališče Excelsior (Sekcija kratkometražnih filmov) ob 17.30:
«Danza macabra» (Iran); «Scienza negli anni ’70» (ZDA). Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Palača Costanzi: Antološka razstava Fortunato Depera.
Bastione fiorito na Gradu sv. Justa: Razstava znanstvenofantastičnih stripov.
MIRAMARSKI PARK - LUČI IN ZVOKI - Danes počitek.
CIRKUS TISOČ IN ENE NOČI Liane, Nanda in Rinaida GRFEI — Naselje sv. Sergija — Danes 2 predstavi: ob 17. in 21.45. Tel. 827363. Izreden uspeh.
Ariston 21.30 «California poker». Barvni film.
Grattacielo 16.30 «Dove vai senza mutandine?». C. Kinski, B. Benton, L. Stender. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.00 «Pistola nera spara senza pietà». Jim Brown, Martin Landau. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.00 «Marco Polo». Barvna risanka.
Fenice 16.00 «Operazione "Costa bra-Va'V Tony Curtis in Roger Moore.
Eden ’ i'9.30‘J «Non toccare la donna bianca». Mastroianni, Tognazzi. O. Piccoli, C. Deneuve. Barvni film.
Ritz 16.00 «Godzilla contro i robot». Barvni film.
Aurora 16 30 «Agente 373 police oo-nection». Barvni film. Prepoveda o mladini pod 14. letom.
Capito! 16.00 «AI soldo di tutte le bandiere». Charles Bronson, Tony Curtis.
Cristallo 16.00 «Solaris».
Impero 16.00 «Mash». Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30 «Quindici anni, l'età della malizia». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Il piccolo grande uomo». Igra Dustin Hoffmann. Barvni film.
Ideale 16.00 «Torino nera». Bud Spencer, N. Di Bari. Mariangela Melato. Barvni film.
Abbazia 16.30 «... dopo di che uccide il maschio e lo divora». Marisa Mei in Stephen Boyd. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astra Zaprto zaradi počitnic.
Radio Zaprto zaradi počitnic.
Mignon 16.30 «L’uomo dalla mano d'acciaio contro , il drago rosso». Barvni film.
SPDT priredi 20. julija avtobusni izlet v Bovec, Trento. Vršič z vzponom na Mojstrovko. Vpisovanje v Ul. Ceppa — uradi ZSŠD1 — v dopoldanskih urah do 15. t.m.
IZLETI Z AUR0R0
Od 10. do 17. avgusta počitnice v novem hotelu «DIAMANT» v Poreču. Cena 69.000 lir.
Od 13. do 17. avgusta izlet v Kranjsko goro (z avtobusom). Cena 36.000 lir z bivanjem v hotelu «Prisank» in 42.000 lir v hotelu «Larix».
Od 13. do 17. avgusta avtobusni izlet po Sloveniji (Ljubljana. Bled, Celje, Rogaška slatina, Maribor, Ptuj). Cena 39.000 lir.
Vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA v Ul. Cicerone štev. 4. telefon 60261.
Mali oglasi
VSA ZAVAROVANJA - nezgodno — življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. - AGENCIJA GENERALI Opčine. UL Salici 1. teL 211-489.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega predragega
FRANCA PERT0TA
Posebna zahvala govornikoma, tovarišu Markoviču in tovarišici Cahariji, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Družini PERTOT in LOVRIHA
Nabrežina. Dolina, Ljubljana, 8. julija 1975
GORIŠKI DNEVNIK
8. julija 1975
TISKOVNA KONFERENCA ODBORNIKA STOPPERJA
Načrtno ustvarjanje deželnega sistema pristanišč Furlanije - Julijske krajine
Načrt je izdelala dežela in predvideva enotno pristaniško ustanovo
Deželni odbornik za industrijo in trgovino Nereo Stopper je včeraj na tiskovni konferenci obrazložil o-snovne značilnosti «deželnega progra^ ma pristanišč Furlanije - Julijske krajine». Načrt sta izdelali odbor-ništvi za načrtovanje in proračun ter za industrijo in trgovino na osnovi deželnega zakona od 30. julija 1974 št. 34. in ga je pred tednom dni o-dobril deželni odbor.
Načrt ima osem poglavij in temelji na različnih značilnostih pristanišč: Trst ima globoko dno, toda premalo razpoložljivega prostora za manipulacijo z blagom, medtem ko je dno v Tržiču plitvo, prostora pa je še dovolj. Na tej in drugih osnovah načrt izhaja iz konkretnih značilnosti obeh večjih pristanišč de žele in komplementarne vloge ostalih manjših pristanišč, ki jih skuša spraviti v skupni okvir ih zato tudi predvideva ustanovitev enotne deželne pristaniške ustanove.
Posebno poglavje je posvečeno vsedržavnemu planiranju in vključevanju deželnega pristaniškega sistema v državni, tako da bi se sistem se vernojadranskih pristanišč oslanjal na Trst in Benetke in bi celo prehajal ta okvir in bi zajemal Koper in Reko na eni ter druga italijanska pristanišča na drugi strani.
Nujnost deželnega načrta o pristaniščih pa izhaja iz potrebe, da se izognejo dvojnim napravam in da se na racionalni način izkorišča obstoječe naprave. Treba je okrepiti privlačno moč pristanišča in tudi povečati «težo» pristaniškega sistema na vsedržavni ravni.
Naslednje ključno peto poglavje obravnava pristaniški sistem in pojasnjuje razlike pri obravnavi posameznih pristanišč. V tej zvezi je rečeno, da mora Tržič prevzeti razsuti in industrijski tovor, saj v Tržiču ni problema zemljišča in obstajajo u-strezne strukture; Trst pa mora prevzeti specializirani promet, tako da se bodo lahko koristno poslužili dragih naprav, ki zahtevajo velike investicije.
Glede Trsta načrt posebej obravnava promet kontejnerjev, saj so jih 1970. leta vkrcali in izkrcali 1.808, 1974. leta 29.120, za letos pa je predviden promet 40 tisoč, načrti pa govore o predvideni zmogljivosti pomola št. VII 400 tisoč kontejnerjev letno. Seveda so te perspektive tesno povezane z otvoritvijo Sueškega pre-k°Pain z novimi programi, ki jih je Lloyd že vzpostavil..
V tej zvezi predvideva načrt razna javna dela in predvsem ureditev pomola št. VII., nakup opreme v novem pristanišču, razširitev Tra-janskega nabrežja, preureditev starega pristanišča, ki naj služi za odpravljanje blaga, ki zahteva prostor in ki dalj časa leži v skladiščih, tako da se tako blago odstrani iz novega oristanišča.
Glede manjših pristanišč načrt predvideva razvoj industrijskega pristanišča Aussa - Corno oziroma kompleksa Porto Nogaro - Torviscosa.
Šesto poglavje obravnava infrastrukture, saj so logično potrebne cestne in železniške zveze za predvideni povečani promet. V Trstu načrt predvideva takojšnjo izgradnjo cestne povezave med pomolom št. VIL in državno cesto št. 202 in torej postavlja ponovno na dnevni red gradnjo južne vpadnice. Prav tako je važna avtoceste Videm -• Trbiž in gradnja avtoportov Fernetiči in Gorica. Podčrtan je pomen železniških zvez in med drugim gradnja drugega tira na železniški progi Videm - Trbiž, ureditev ranžirne postaje pri červinjanu, dograditev tržaške krožne proge v predoru, okrepitev goriške železniške postaje in dograditev zveze Krmin - Redi-puglia.
Zelo važno je sedmo poglavje, ki obravnava reorganizacijo in poenotenje vodenja pristaniških uprav. Predvsem predvideva izdelavo regulacijskih načrtov pristanišč, za kar bo v Trstu skrbela avtonomna pristaniška ustanova, za druga prista-nišča pa neposredno dežela ob portoci občin in drugih dejavnikov.
Z regulacijskimi načrti bodo torej urbanistično obdelali pristanišča in sagotovili smotrno izkoriščanje prodora, kar se je izkazalo za zelo koristno v državah z različnimi družbenimi sistemi.
Prav tako pa je važna uprava pristanišč, za kar je že bilo v parlamentu vloženih več zakonskih pred-
logov in za kar obstajajo razne mož nosti. Treba pa je doseči, da bi ena sama ustanova pristojna na celot-sem področju vseh deželnih pristanišč, kar ni v nasprotju s široko o-perativno avtonomijo posameznih pristanišč. To vprašanje se lahko reši samo z vsedržavnim zakonom, ki mora poleg tega uskladiti sisteme italijanskih pristaniških dejavnosti.
Odbornik Stopper je v zaključku ugotovil, da razpolaga sedaj tržaško pristanišče s 23 milijardami lir, ki jih bo porabilo za dograditev in u-reditev naprav.
je pogostil z okusnim partizanskim golažem in dobrim domačim vinom, tako da so godci obljubili, da bodo koncert ob lepšem vremenu, če bo le priložnost, ponovili na prireditvenem prostoru sredi vasi.
Na Krmenki
Dež ponovno preprečil sagro
Slabo ali bolje muhasto vreme, ki letos tako hudo nagaja kmetom, izletnikom in vsem prireditvam na prostem, je še posebno hudo ponagajal požrtvovalnim mladincem na Krmenki, kjer je dež ponovno preprečil redno izvedbo sagre, saj je deževalo tako v soboto kot v nedeljo, kar je res svojevrstna smola.
Ob 30-letnici osvoboditve
Koncert godbe iz Brega v Mačkoljah
Godba na pihala iz Brega se je letos lotila lepe in posnemanja vredne pobude. S svojimi koncerti, večinoma partizanskih pesmi, obiskuje vas za vasjo dolinske občine in tako pripravlja ob 30-letnici osvoboditve lep kulturni užitek vaščanom. Poudariti je treba, da prireja te koncerte na lastno pobudo in popolnoma brezplačno. V soboto so nastopili v Mačkoljah, kjer pa jim je slabo vreme prekrižalo račune, tako da so morali predčasno zapustiti prireditveni prostor in se umakniti na dvorišče gostilne Tul, kjer so številnim vaščanom vseeno izvedli program na splošno zadovoljstvo prisotnih. Organizacijski odbor za postavitev spomenika padlim v Mačkoljah pa jih	____________________________
iiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiMiiiiiiiiiiiii'inifHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiuxiAiuiuiiiiip
PRED BEOGRAJSKIM SODIŠČEM
VABILO
NA KRAŠKO 0HCET
Zadruga Naš Kras vabi pare, ki bi se hoteli poročiti na letošnji kraški ohceti v nedeljo, 14. septembra, da se za potrebne informacije zglasijo v Kraški hiši pri ga. Štefaniji ali v potovalnem uradu Aurora v Ul. Cicerone št. 4.
OB ZASKRBLJUJOČEM VSEDRŽAVNEM PADCU PROIZVODNJE ZA 18.7 ODSTOTKA
Na Goriškem v maju zmanjšanje proizvodnje zlasti v strojni in kovinarski industriji
Zaradi stagnacije v gradbeništvu padec prodaje gradbenega materiala - Samo v primerjavi z aprilom 426 brezposelnih več - Papirničarji odhajajo iz dopolnilne blagajne, prihajajo pa kovinarji
Tržaški trgovec Giulio Landini obsojen na 14 let strogega zapora
Zaradi številnih goljufij so mu ludi zaplenili skoro 700 milijonov starih dinarjev
Reški italijanski dnevnik «La Voce del Popolo» poroča iz Beograda, da je okrožno sodišče po štirih mesecih sodnega postopka zelo ostro obsodilo skupino beograjskih trgovcev, ki so v sodelovanju s tržaškim trgovcem Giuliom Landinijem oškodovali carino za nad 20 milijonov novih dinarjev. (2 milijardi starih di narjev). Sodnik Dragoslav Lukič je Làhdinija.obsodil 'v -t odsotnosti — na 14 let strogega zapora in na zaplembo vsega njegovega premoženja v Jugoslaviji ter bančnega računa, na katerem je imel skoro 700 milijonov starih dinarjev. Po prestani kazni se tržaški trgovec ne bo smel vrniti v Jugoslavijo za obdobje pe tih let.
Beograjski sodnik je obsodil na daljša obdobja trdega zapora (od do 14 let) še druge tri jugoslovanske trgovske operaterje podjetij «Edit» z Reke, beograjske carine ter podjetja «Radioelektra», katerim tudi zaplenil premoženje in jim prepovedal opravljanje javnih in trgovskih služb. Dva obsojenca pa ne bosta sedela v zaporu, pač pa jima je sodnik začasno zaplenil premoženje za skoro 2 milijardi starih dinarjev.
V razsodbi je med drugim poudarjena velika družbena nevarnost te skupine nepoštenih trgovcev, ki so v bistvu opravljali gospodarsko sabotažo in kàtere je vodil Tržačan Landini. Ta je izkoriščal dejstvo, da je tudi med jugoslovanskimi operaterji kak nepošten in se je na tak način vrinil v družbeno - gospodarsko delovanje, da je zaslužil več milijard dinarjev. Po eni strani je izvažal v Jugoslavijo določeno blago, ki ga je po drugi strani — s sodelovanjem podkupljenih pajdašev — nakupoval kot jugoslovanski zastopnik raznih tvrdk in ga nato prodajal na jugoslovanskem ozemlju. Sodnik je tudi poudaril, da bi morali soditi še drugim nepoštenim trgovskim o-peraterjem, ki še niso prišli na zatožno klop in katerih odgovornost je ravno tako velika kot odgovornost tistih, ki so že bili obsojeni.
Razsodba pa prizna pozitivno dejstvo, da so to tolpo razkrinkali delavci tovarne «Radioelektra», ki so omogočili poseg državnih organov in
zaplembo
moženja.
dela Landinijevega pre-
Motociklist podlegel hudim poškodbam
V nedeljo je izdihnil 24-letni Roberto Buriini i,z Ul. Orlandini 22. Nesrečni fant se je v petek ponoči peljal na motornem kolesu 750 kub. cm po Ul. Carducci, ko ga je med prehitevanjem rešilnega avta RK zaneslo v ograjo, ki označuje vdolbine v asfaltu. Vrglo ga je do pločnika, kjer se je hudo udaril v glavo. V bolnišnico so ga odpeljali z istim rešilcem, vendar je kljub vsemu podlegel poškodbam.
Policija odkrila
tatu in prekupčevalca
Policija je aretirala zaradi tatvine oz. prekupčevanja z ukradenim blagom 30-lethega Claudia De Fran-ceschija s Stare istrske ceste 21 ter 55-letnega Pietra Gallaratija iz UL Domus Civica 13. Prvi je osumljen, da je vlomil v skladišče tobaka v Ul. SS. Martiri ter v tobakarno v Ul. Rossetti 79. Na domu so mu agenti letečega oddelka odkrili del ukradenih cigaret, ki so jih našli tudi v stanovanju Gallaratija. V stanovanju De Franceschija so dobili tudi steklenice likerjev za 300 tisoč lir, ki jih je ukradel v baru pri meji na Škofijah.
BANCA DI CREDITO Dl TRIESTE B A M K A ;
LKAONI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	642,-
Kuni šterling	1410,—
Švicarski Irank	249,75
Francoski frank	154,—
Nemška marka	265,75
Avstrijski šiling	37,65
Dinar: debeli	37,50
drobni	37,50
MENJALNICA
vseh tujih valut

Proizvodnja v Italiji je od lanskega maja do letošnjega padla za 18,7 odstotka. Ta podatek je bil pred nekaj dnevi na prvih straneh domala vseh italijanskih časnikov in tudi vse stranke so se ob tem podatku zamislile ter začele iskati vzroke za tako neverjeten padec proizvodnje. Očitno je, da gre za slabo politiko v gospodarstvu ali bolje rečeno za pomanjkanje politike. Ni težko ugotoviti, kdo je kriv za to stanje, ki ga najbolj občutijo delovni ljudje, tisti, ki živijo od svojega dela.
Izhod iz krize, ki je zajela predvsem strojni, tekstilni in gradbeni sektor ter povzročila občuten dvig števila brezposelnih, je mogoče poiskati edinole z novo gospodarsko politiko, z večjimi vlaganji v industrijo, s povečanjem gradbene dejavnosti, z reformami, z mo-ralizacijo javnega in gospodarskega življenja. V tem pogledu pa je treba prisluhniti predvsem neposrednim ustvarjalcem materialnih dobrin, njihovim zahtevam po novih delovnih pogodbah, ki so hkrati jamstvo za večji ustvarjalni napor na delovnih mestih.
Splošno poslabšanje gospodarskega stanja v državi je mogoče ugotoviti tudi v goriški pokrajini; o tem zelo jasno govorijo podatki trgovinske zbornice, saj se je samo na industrijskem sektorju v primerjavi z mesecem aprilom letos povečalo število brezposelnih v mesecu maju, o katerem je trgovinska zbornica sestavila poročilo, za 426 enot. Ta podatek je vznemirljiv kljub temu, da se število vpisanih v dopolnilno blagajno zmanjšuje. Ugodnejši razvoj proizvodnje so v mesecu maju zabeležili edinole v tekstilnem in slaščičarskem sektorju, medtem ko se je proizvodnja ponovno zmanjšala v strojni in kovinarski industriji. Še na slabšem kot kovinarski je gradbeni sektor, saj se je zidava domala ustavila, kot posledica stagnacije v gradbeništvu pa je padla tudi prodaja gradbenega materiala. Morda je bolj občutna kriza v prodaji opeke, cementa in drugih podobnih materialov, potrebnih za nove gradnje, nekoliko manj pa je kriza občutna v trgovini s tistim gradbenim materialom, ki ga uporabljajo za preurejanje starih hiš. V zadnjih letih prihaja namreč na tem sektorju do presenetljivih sprememb. Vedeti moramo, da so z regulacijskimi načrti zaščitili zgodovinske cone, kjer obstajajo široke možnosti za sanacijo starih zgradb (in v neurejenem režimu, kot je naš, tudi velike možnosti za gradbene ter investicijske špekulacije). Zaradi izrednih podražitev je marsikdo, ki si je nameraval zgraditi novo hišo ,o-pustil to misel in se opredelil za preureditev in posodobljenje stare morda za ureditev nove kopalnice in podobno. Vsa takšna popravila pa vendarle zahtevajo nakupe v specializiranih trgovinah, ki imajo kolikor toliko zadovoljiv promet — v odnosu do ostalih sektorjev čeprav niti od daleč ne dosegajo prometa, ki so ga beležile pred leti, v času gradbene ihte.
Poprej je bila beseda o znižanju vpisa delavcev v dopolnilno blagajno. Vzrok za to je treba poiskati tudi v postopnem obnavljanju proizvodnje v tovarni higienskih vložkov in papirnatih robčkov LACE GO v Rubijah. Odkar je vodstvo obrata prevzel novi najemnik (ki je potencialni bodoči lastnik, če bodo stvari napredovale kot si vsi želimo), je namestitveni urad pričel zaposlovati v LACEGO delavce, ki so bili do nedavna vpisani v dopolnilno blagajno. Zaposlovanje - se Vrši na podlagi prednostne lestvice, ki jo sestavljajo ob upoštevanju družinskega stanja, zlasti pa zaposlitve družinskih članov.
Ko bodo na trgovinski zbornici sestavljali statistiko za mesec junij, bodo morali zaradi razmer v podjetju Adani zabeležiti poslabšanje položaja delovne sile na Goriškem. V tem kovinarskem obratu so namreč zamenjali gospodarja (namesto Zanussija je vstopila družba bratov Franchin iz Trevisa), zamenjali pa so tudi proizvodni program: namesto kurilnih peči bodo poslej izdelovali kontejnerje. Te spremembe so povzročile vpis delavcev Adani, skupno okoli 300 enot, za šest mesecev v dopolnilno blagajno ter njihovo postopno nameščanje v naslednjih'šestih mesecih, tako da bi se najkasneje v enem letu od 250 do 300 delavcev ponovno zaposlilo v tem obratu v goriški industrijski coni. Toliko časa pa novi lastnik potrebuje, da bi obrat usposobil za proizvodnjo novega izdelka.
se povečale težave za potnike. S takšnim svojim obnašanjem vlada dokazuje svoje nasprotovanje pogajanjem s sindikati o zaposlovanju in naložbah.
Sindikati zavračajo takšno stanje kot posledico gospodarskega nazadovanja ter predlagajo nekatere nujne ukrepe, ki imajo prednost pred drugimi. Tako zahtevajo od vlade določitev stroškov za proizvodnjo 30.000 avtobusov in zahtevajo ponovno finansiranje načrtov, ki naj se z javnim denarjev izvršijo v prevozih (2.000 milijard za železnice, 220 milijard za letališča, 160 milijard za pristanišča). Ta sredstva naj se nredvsem hitro določijo za leto 1975.
Jutri stavka prevozov
Jutri, 9. julija bo 4-urna stavka delavcev v prevozništvu. Stavko je napovedala vsedržavno vodstvo prevozniškega sektorja CGIL, CISL in UIL, ki zadeva železničarje, šoferje na mestnih avtobusnih prevozih, pri-staniščnike, špediterje itd.'Goriško sindikalno vodstvo je določilo, da bodo pri nas uslužbenci, ki se jih stavka tiče, stavkali od 8. do 12. ure.
S stavko se kategorija obrača do vlade in zahteva od nje sestavo večletnega načrta vlaganj, ki ga ni izdelala, reformo uprave pristanišč, povečanje vlaganj v železniški vozni park. izvedbo načrta o proizvodnji avtobusov ter finansiranje izgradnje javnih plovil.
Ker vlada ni izvedla teh svojih obveznosti se je občutno poslabšalo stanje v družbenem prevozu ter so
Drevi v Doberdobu seja občinskega sveta
Drevi, ob 20. uri, se v Dober dobu sestane na svojo prvo sejo občinski svet. Na dnevnem redu je izvolitev župana, dveh odbornikov in dveh namestnikov. V dober-dobskem občinskem svetu js tokrat več prvič izvoljenih svetovalcev.
V zadnjih dneh so v nekaterih občinah izvolili župane in odbornike. V Marianu je bila prva seja občinskega sveta v nedeljo zjutraj. Za župana je bil'izvoljen Mario Poiana (KD), za odbornika pa Mario Chinese (KD) in Achille Donda (PSI). Namestnika sta Claudio Tenet (PSD!) in Sergio Visintin (KD). V tej občini so komunisti v opoziciji, župan je bil tokrat, prvič izvoljen.
Tudi v Turjaku imajo novega župana. To je Duilio Petean (KPI), ki je načeloval levičarski listi KPI-PSI. Za odbornika sta bila izvoljena Edoardo Venturini in Livio Spessot. za namestnika pa Alberto Clemente in Livio Spanghero.
Protest IACP v Gorici zaradi premajhnih razpoložljivih sredstev
Upravni svet goriškega zavoda za ljudske hiše ni zadovoljen s . porazdelitvijo finančnih sredstev- ^deželnem merilu, do katere je prišlo na sestanku zainteresiranih zastopnikov pokrajinskih IACP in deželne::-uprave, ki je bil nedavno v Trstu. Tu so goriški pokrajini dodelili 8,71 odstotka denarja, ki ga bodo porabili v deželnem merilu za gradnjo ljudskih stanovanj na podlagi zakona 166/75.
Upravni svet goriškega zavoda za ljudske hiše je zaradi tega sprejel protestno resolucijo, ki jo je poslal na pristojna mesta.
Piknika na Vrhu v nedeljo ni bilo
Slabo vreme ni letos nič kaj naklonjeno organizatorjem poletnih prireditev. Kar se slovenskih tiče moramo reči, da so letos z dežjem imeli precej smole na Peči, v Pod-gori, v štandrežu, v Sovodnjah in sedaj še na Vrhu. V nedeljo napo-
Prijateljske vezi med Quilianom in Ajdovščino
Že drugič bo odpotovalo na po čitnice v Quiliano v Italijo 20 ajdovskih pionirjev, z njimi pa še tri delavske družine. Še prej pa bodo naslednji teden pričakali svoje vrstnike iz Quiliana, ki bodo počitnice preživeli v Črnem vrhu. Quiliano .je občina v Liguriji, ki je pobratena z ajdovsko občino.
Izmenjava otrok med počitnicami sodi v že ustaljeno prakso medsebojnega povezovanja in navezovanja prijateljskih vezi, ki so jih sklenili s pobratimstvom obeh občin. Otroci se spoznavajo med sabo, spoznavajo tuje kraje in jezik, med njimi se pletejo trajne vazi prijateljstva. Quilianskì otroci si bodo med bivanjem v črnem vrhu ogledali Postojnsko jamo, bolnišnico Franjo, Bled, potovali bodo čez Vršič in drugam, veliko priložnost pa bodo imeli spoznati Ajdovščino samo in vipavske vasi. Občinski svet sindikatov, skupščina občine in samoupravna interesna skupnost za o-troško varstvo, ki priredijo to letovanje, nameravajo take in podobne oblike krepitve vezi še popestriti in poglobiti, saj je to ena izmed koristnih možnosti sodelovanja in povezovanja, ki jih nakazuje listina o pobratenju.
POLNO IZKORIŠČANJE POČITNIŠKEGA CASA
V Gradež so turisti prišli iz Italije in drugih krajev
Kapacitete kampingov se večajo V petek seja turistične ustanove
Turistična sezona je v polnem teku. Marsikje v Gorici so trgovine že zaprte za dva ali tri tedne, drugi trgovci se pripravljajo na počitniško zaporo. V tovarnah bodo delo prekinili skoro povsod za tri tedne v avgustu, do zaprta tudi špediterska podjetja. V nedeljo je čez dan lepo vreme privabilo tisoče in tisoče motoriziranih turistov v obmorska kopališča, tudi gore in griči so bili polni nedeljskih izletnikov. Na obmejnem prehodu pri Rdeči hiši beležijo v teh dneh veliko število prehodov italijanskih in tujih turistov ki odhajajo na počitnice v Jugoslavijo ali še dlje.
V Gradežu imajo v teh dneh zelo veliko ljudi. Hotelirji, gostilničarji, in trgovci si manejo roke, vendarle niso docela zadovoljni. Režijski stroški so se zelo povečali, prav tako nakupni stroški vsega blaga, zato so se tudi penzionske storitve zelo podražile. To pa je marsikaterega stalnega poletnega klienta odvrnilo, da pride na nekajtedenski dopust. Veliko je sicer Nemcev in Avstrijcev. Znano pa je, da so nemški in avstrijski turisti zelo varčni in da ne pustijo v lokalih veliko denarja, potem ko so plačali penzion v hotelu. Bolj «potrošniški» so vedno bili italijanski turisti, kriza pa je prav na te pritisnila najhuje. Turistični delavci v Gradežu se boje, da bodo imeli letos marsikatero posteljo v hotelu in prostor v kampingu prazen tudi v visoki turistični sezoni.
To je opaziti v vseh italijanskih
turističnih krajih, kjer je moč hitro dobiti sobo. Prejšnja leta pa je bilo to absolutno nemogoče. Ob cestah je moč tudi v Italiji videti vedno več ljudi, ki kosijo na prostem. Cene v gostiščih so za marsi-Takrat bo- koga postale previsoke.
’	1 ' " Na zadnji seji izvršnega odbora
Pokrajinske turistične ustanove v Gorici so obravnavali precej točk, ki so v zvezi s turističnimi vprašanji Gradeža. Odobrili so načrt za nove zdravstvene naprave v kampingu «Tenuta Primero» pri Gradežu in «Panzano Lido» pri Tržiču. V prvem bodo lahko sprejeli 420 turistov več kot doslej in bodo kapaciteto dvignili na 3.340 gostov,' v drugem pa 640 gostov več kot doslej in bodo tako njegovo kapaciteto dvignili na tisoč gostov.
Na isti seji so pregledali tudi pogoje za klasifikacijo 114 zasebnikov v Gradežu, ki oddajajo sobe turistom. Odobrili so tudi strošek za ponovni tisk turističnih deplia-nov za Oslavje, Redipuglio in Gradež, dali so tudi denarne prispevke za nemoteno delovanje turističnih uradov Pro Loco v Gorici in Ronkah.
Predsednik EPT Del Ben je obvestil člane izvršnega odbora o nujnih spremembah v letošnjem proračunu. O tem bodo razpravljali na seji širšega odbora EPT, ki bo na sedežu v Gorici v petek zvečer.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ulica Roselli 23, tel. 72-340.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiruuiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SEJA BO V PETEK, 18. JULIJA
Socialisti in komunisti zahtevajo sklicanje občinskega sveta v Tržiču
Pokrajinsko vodstvo PSDI proti sodelovanju s komunisti
Politično ozračje je na Goriškem še vedno nejasno. V teh dneh prihaja do raznih sestankov v dvoje ali med več strankami istočasno na raznih ravneh. Sinoči je bil sestanek med levičarskimi strankami v Gorici, danes pa bo nekaj sestankov med demokristjani in drugimi strankami. Dokončni|£,„,cezuJtatov ^ni in morda jih še \$è tini ne bomo dobili.
Socialisti in komunisti v Tržiču so sklenili zahtevati takojšnje sklicanje občinskega sveta. Svetovalci PSI in KPI dosegajo točno polovico mest v občinskem svetu in vse kaže, da bodo sestavili levičarsko u-pravo. Včeraj zjutraj so zastopniki teh dveh strank obiskali dosedanjega župana Versaceja in mu prinesli pismeno zahtevo petnajstih svetovalcev za sklicanje občinskega sveta, župan je obljubil, da bo to čimprej storil in odposlal svetovalcem vabila. Datum seje je že bil določen. Ta bo v netek, 18. julija.
Istočasno prihaja do opredeljenosti nekaterih strank. O socialdemokratih so krožile različne vesti. Nekateri so menili, da bodo podprli levičarski odbor v Tržiču, enako se je menilo tudi za Gradišče. Njih delegacije so šle na sestanke s komu-
vedanega srečanja med goriškimi | nisti, socialisti in republikanci
in beneškimi Slovenci sploh ni bilo zaradi plohe,' ki je bila na Goriškem v poznih popoldanskih urah.
Na sporedu pa je še vedno na Vrhu folklorni nastop Makedoncev v petek zvečer, v nedeljo pa .je na sporedu proslava 30-letnice osvoboditve.
pokrajinskem merilu, v Tržiču, Gradišču, Gradežu in Krminu. Nekateri so tudi menili, da ne bodo sodelovali s krščansko demokracijo v goriški občini.
V petek pa je imelo pokrajinsko vodstvo socialdemokratske stranke v Gorici sestanek, na katerem so
fiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Odličnjaki na slovenskih šolah
precej vroče razpravljali o odnosu te stranke do drugih političnih sil na Goriškem. Po dolgi debati so z večino glasov sprejeli resolucijo, ki pomeni korak nazaj v prizadevanjih nekaterih prvakov te stranke, ki so si želeli sodelovanja z levičarskimi silami, je pa, ali vsaj kaže, zelo jasna. Socialdemokrati so za. soočanje z drugimi silami, «zavračajo pa vsakršno politiko, ki bi pomenila popuščanje totalitarističnim silam». Ker tu misli PSDI na komuniste, postaja jasno, da so o-svojili sklep osrednjega vodstva svoje stranke, da ne smejo nikjer socialdemokrati sodelovati z levičarskimi silami, v prvi vrsti s komunisti. Postavlja se pri tem vprašanje, kako so tako prepoved premostili socialdemokrati v številnih manjših krajih videmske in porde-nonske pokrajine, kjer so složno šli na volitve na skupnih listah socialisti in komunisti.
V	resoluciji pokrajinskega odbora socialdemokratske stranke je še rečeno, da se bodo zastopniki te stranke udeleževali sej, kjer se bo razpravljalo o programih. Demokratične stranke naj ,se o tem soočijo, kajti krajevnim upravam je treba dati čimprej stalne uprave. Socialdemokrati sicer menijo, da je treba me-njat; stare sisteme vladanja tudi pri nas in da se je treba lotiti reform.
V	glavnem sledi ta resolucija PS Dl oni, ki jo je pred dnevi spre jelo vodstvo republikanske stranke. Treba bo sicer videti če se bodo vsi zastopniki te stranke strogo dr žali navodil pokrajinskega vodstva. V Gorici menijo, da pomeni prepoved sodelovanja s komunisti tudi prepoved podpiranja levičarskih od borov «od zunaj». Dva socialdemokratska svetovalca v Tržiču ne bi smela torej podpirati levičarskega odbora.
s seboj tudi skupino gasilcev z gumijastim čolnom, da so utopljenko spravili iz vode. Državni pravdnik je nato odredil njen prenos v mrtvašnico glavnega pokopališča, kjer je truplo na voljo sodnim o-blastem.
Izleti
V Ul. Ponte Vittorione pri pevm-skem mostu je včeraj delno zgorel fiat 125 last Luigija Veliščka, ki ga je šofiral Gianfranco Fabris iz Gorice. Iz motorja je začelo goreti, Fabris je zato ustavil avto, poklical gasilce, ki so prihitèli in pogasili ogenj, škode je za približno 400.000 lir.
ANA RUPIL 1. C (Nižja Srednja šola)
SAMO SANZIN 1. A (Nižja srednja šola)'
Prometna nesreča
pri Štivanu
Pri štivanu je prišlo včeraj ponoči do prometne nesreče, v kateri so se ranili trije mladeniči. 30-letni Walter Filiputti je vozil najbrž prenaglo svojo alf etto iz Tržiča proti Trstu in se nenadoma zaletel v skalo. Z njim sta bili v avtu 21-letna Sonja žužek iz Ses-Ijana in 26-letna Mara Gallas iz Gradišča. Vse tri so prepeljali v tržiško bolnišnico, žužkova se je najbolj izmazala in bo ozdravela v desetih dneh, Filiputti bo ostal v bolnišnici mesec dni, Gallasova pa 40 dni.
DIEGO DEVETAK 1. E (Nižja srednja šola)
DANIJELA KOMJANC 1. C (Nižja srednja šola)
Sama sl je vzela življenje
S skokom z ločniškega mosta si je vzela življenje 32-letna Dolores Bensa, stanujoča v UL Faiti. ženska je bila že nekaj časa na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici ter so njeno izginotje predstojniki bolnišnice sporočili kvesturi že v soboto.
V nedeljo ob 9.30 je uslužbenec krminsko-gradiščanskega namakalnega konzorcija pri oregledu za-1 porniče v bližini ločniškega mosta ; opazil v vodi truplo ter o najdbi seznanil kvesturo. Le ta je ob pri-1 hodu na kraj dogodka pripeljala
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 13. julija, v okviru proslav ob 30-letnici osvoboditve, vzpon na Rdeči rob (1916 m), kjer so bile v času NOB hude bitke med partizani in okupatorji. Prijave za izlet na sedežu SPD. Odhod bo z lastni-mi sredstvi. Zbirališče ob 5. uri na italijanski strani prehoda pri Rdeči hiši.
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 20. julija, družinski izlet z avtobusom v Ljubljano, na Bled in na Pokljuko. Vpisovanje na sedežu društva, Ul. ' Malta ,2, tel. 2495.
Šolske vesti
Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole «Ivan Trinko» v Gorici sporoča, da bo vpisovanje vsak dan do 25. julija, ob 10. -do 12. ure. O-benem sporoča, dà bo med počitnicami šolska knjižnica odprta vsak četrtek od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo slovenskega strokovnega zavoda za trgovino v Gorici sporoča, da bo vpisovanje' vsak dan do 25. julija od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvi gimnazije - liceja «Primož Trubar» in učiteljišča «Simon Gregorčič» sporočata, da bo vpisovanje vsak dan v dopoldanskih urah do 24. julija.
’-MMIBEI
Corica
VERDI 17.00—22.00 «Il chiodino al cervello». C. Sevilla, J. L. Lope» Vasquez. Barvni film. Prepovedan mladim pod 18. letom.
CORSO 17.00—22.00 «Resta pure amore mio». H. Tappeat, H. Ohnsen. Barrai film.
MODERNISSIMO Zaprto do 31. julija zaradi poletnih počitnic.
CENTRALE Zaprto do 28. julija zaradi poletnih počitnic.
VITTORIA Zaprto do petka, 11. julija.
Irzic
EXCELSIOR 17.30-22.00 «Tom e Jer-ry nemici per la pelle».
PRINCIPE 18.00—22.00 «L'uomo della strada fa giustizia». Barvni film.
Kova Gorica
SOČA «Dirka za časom», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30. SV'OBODA «Strah», jugoslovanski barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Čmobrada pošast», ameriški barvni film ob 20.00.
Včeraj-danes
Rojstva, smrti in poroke
ROJSTVA: Fabio Corsi, Ivan Satta, Mariagiovanna Toso, Matteo Marocco, Lara Piani.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 25-76.
Prispevajte za
DIJAŠKO MAJICO
RAZMIŠLJANJA OB LETOŠNJEM ČUDNEM POLETJU
Kaj smo že na prehodu v «malo ledeno dobo»?
i
Vremenoslovje je zapletena znanost in so se tudi veliki strokovnjaki že ušteli Nekateri pojavi pa so dokaj zgovorni - Neznatne a pomembne spremembe
Že vrsto let ljudje tarnajo, da ni več pravih letnih časov z mrzlimi zimami in toplimi poletji, da ni niti lepih pomladanskih prehodo in prav takih jesenskih dni, ljudje skratka pravijo, da se je vreme sprevrglo. Letošnje poletje tako rekoč daje tem ljudem prav, saj smo že konec prve dekade julija in imamo ves čas dež, in to skozi ves junij in ves začetek julija. Sicer pa smo tudi lani imeli le kakih petnajst dni zares vročega poletja in to na prehodu med pomladjo in poletjem, nakar so se lepi dnev' menjavali z deževjem, da pravega poletja skoraj ni bilo. Potemtakem bodo imeli prav tisti meteorologi, ki napovedujejo «malo ledeno dobo»?
Ne bomo jim dali prav iz enostavnega razloga, ker nismo za to poklicani. Vremenoslovje je namreč zelo zapletena veda in ni redko, da se tudi skrajno resen strokovnjak ušteje. Vremenske razmerè pa so takšne, da neizpodbitno kažejo določene spremembe, na katere človek ni pripravljen. Zato je povsem možno, da je «Zemlja že stopila iz obdobja izredno povoljne klime in prešla v fazo klimatičnega o-hlajevanja», kot je zapisal neki znani strokovnjak z inštituta v Viscon-sinu.
Sicer pa pojdimo zlagoma, počasi in poglejmo, kaj o tem menijo tisti, ki se s tem poklicno ukvarjajo.
Proučevanje klime ni več stvar izključno meteorologov. Danes se s tem vprašanjem ukvarjajo tudi geofiziki, atomski strokovnjaki, geologi, astronomi, statistiki, celo matematiki in vsi tisti, ki so kakorkoli povezani s proučevanjem raznih «zunanjih dejavnikov» joovezanih z Zemljo. Znak za nekakšen alarm v zvezi z bližajočo se «malo ledeno dobo» ni prišel s strani meteorologov in strokovnjakov drugih panog, ki smo jih pravkah našteli, pač pa so prvi o tem resno spregovorili ekonomisti. Njim so sledili politiki, za njimi pa so problem povzeli meteorologi in drugi strokovnjaki, le da so ti spregovorili o tem pojavu s svojega zornega kota in bolj strokovno. To je pa tudi razumljivo. E-konomisti so skupno s sociologi u-gotovili nekatere «velike spremembe», ki so spravile nekatera področja v hude gospodarske in socialne težave. V mislih imamo «pas suše», ki je zajel centralno Afriko, neverjetne popiave v delu Azije itd. Toda to so bolj izrazit' primeri, in govore o krajevnih spremembah vremena. So pa tudi spremembe, ki niso tako očitne, ki pa so dovolj zgovorne. Gre namreč za slabše žetve v nekaterih predelih sveta kot na primer v severozahodnih predelih ZDA, v južnih predelih Kitajske, v nekaterih predelih Sovjetske zveze. Poleg stihijskih katastrof kot so na primer velikanske poplave in prav tako katastrofalne suše, se pojavlja tudi stihijska škoda, ki bo privedla do pomanjkanja hrane in «do lakote na ogromnih področjih, kjer bo spravila v nevarnost sam obstoj milijonov, desetin milijonov ljudi».
Da je vprašanje bolj resno, kot kaže na prvi pogled, dokazuje dejstvo, da se začenjajo s problematiko vremena ukvarjati tako rekoč že multidisciplinarno. To se pravi, da se z vprašanjem vremena u-kvarjajo ljudje z najrazličnejši», panog, vendar je ni stroke, ki bi bila neodvisna od drugih strok. In marsikateri strokovnjak je v zvezi s tem začel razmišljati ir. delati račune.
Razlogi za nekakšno vznemirjenost med strokovnjaki so številni. Od leta 1970 je vedno več znanstvenikov z raznih področij, ki so prišli ali šele prihajajo do zaključka, da «v klimatskih razmerah se dogajajo dokaj drastične spremembe». Kaže, po mnenju nekaterih, da «se je izredno povoljno klimatsko obdobje z nenavadno dobrimi vremenskimi razmerami, kakršnih ni Zemlja imela že vsaj tisoč let, preselilo v preteklost».
Pozitivne spremembe so se začele tam nekje okoli 1890. leta. Te vremenske razmere vedno toplejše klime so se nadaljevale vse do konca druge svetovne vojne in tudi tu do 1950. leta, ko je topla klima dosegla svoj višek. Od tedaj smo se začeli vračati v slabše klimatske razmere. Poprečna letna temperatura se je začela nižati, tako da smo se danes približali že meji, ko se bo začela «mala ledena doba», ki je vladala nekje od 15. do 17. stoletja.
Odkar se precizno beležijo podatki o vremenskih razmerah, so u-gotovili, da se je od 1880 do 1940 poprečna temperatura severne poloble dvignila za 0,6 Celzija, od 1940. leta do danes pa se je spet znižala za 0,3 stopinje. Neznatna sprememba 0,3 ali še prejšnja 0,6 pa ni tako neznatna kot se na prvi pogled zdi, kajti posledice takšnih sprememb niso neznatne Direktor meteorološkega zavoda v Bonnu Hermann Flon opozarja, da je ta neznatna sprememba povzročila krajšo dobo rasti žitaric in nekaterih drugih kultur na najbolj plodnih področjih severne poloble. Po njegovem mnenju, bi mogle nadaljnje «neznatne» spremembe v klimi imeti usodne posledice, ki bi privedle do katastrofalnih razmer glede prehrane človeštva.
Poleg statističnih podatkov, ki jih zbirajo leta in leta meteorološke ladje na severnem Atlantiku, prihajajo z njih tudi poročila, ki govore, da se severna polobla ohlaja. Temperatura vode proti Arktiki je vedno nižja, ledene gore pa prodirajo vedno bolj proti jug' in po še ne povsem preverjenih računih se je ledena skorja, ki pokriva gornje dele severne poloble, po-
večala za 10 do 15 odstotkov.
Švedski znanstvenik Sam Nilson trdi, da so se od let' 1971 količine snega in ledu na tečajih povečale za najmanj 10 odstotkov. Po njegovih trditvah se je temperatura na Zemlji v razdobju od 1940 do 1970 V splošnem znižala za 0,3 Celzija, toda na Antarktiki je temperatura v poprečju padla v istem času za obilni 2 stopinji Celzija. Sicer pa so opazili, da so po dolgih desetletjih ledene gore ponovno prispele vse do Islandije in začele motiti islandske ribiče, ki tod lovijo že desetletja, stoletja nemoteno. A-meriški klimatolog italijanskega porekla Cesare Emigliani, ki načeluje inštitutu na kalifornijski univerzi, pa pravi, da je že skrajni čas, da se vreme ohladi, kajti v zadnjih štirih stoletjih sta bili le dve krajši obdobji, ko je bilo tako toplo kot je bilo do pred nedavnim.
Čeprav visoke žitne in druge prinese v zadnjih petnajstih letih pri-
pisujemo velikemu napredku v a-grotehhiki ter v gojenju visokorod-nih sort, je James McVing, državni klimatolog na državni univerzi Missouri mnenja, da so tolikšni uspehi «zelene revolucije» hkrati rezultat obilnih padavin in povoljne temperature. Toda isti strokovnjak nadaljuje: «Verjetnost, da se ponovi petnajst zaporednih plodnih letin, je neznatna, je 1:10.000».
Neki drugi ameriški klimatolog izhaja iz dolgoročne prognoze in napoveduje ohladitev in izraža misel, da je bilo mnenje tistih meteorologov, ki so dosedanje povoljno klimo smatrali za normalno, zgrešeno. Meteorolog pravi: «Bolj kot očitno je, da je bilo to obdobje najmanj normalno obdobje v vseh zadnjih tisoč letih».
Ameriški strokovnjak Reed Brais-son z univerze v Visconsinu je tako prepričan v bližnje klimatske spre-
(Nadaljevanje na 5. strani)
Stara Praga je eno največjih glasbenih središč v Evropi
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiun
KRATEK SPREHOD SKOZI LETOŠNJO «PRAŽSKE JARO»
Bogatapraška glasbena tradicija prišla letos posebno do veljave
Nič manj kot 47 koncertov in sedemnajst odrskih glasbenih predstav
nimi teoretiki celo iz Japonske, Argentine, Čila, Kolumbije, Iraka, Gane in Avstralije.
Vsakoletni festival Praška pomlad je glasbena prireditev mednarodnega pomena, ki seznanja domače in tuje poslušalce z mnogimi tujimi umetniki svetovnega slovesa in zlasti še z domačo, češkoslovaško ’ glasbeno produkcijo in njihovimi poustvarjalci, s katerimi se tako po številu kot po kakovosti upravičeno ponašajo. Če-, prav majhen nared, sodijo s Sovjetsko zvezo, Italijo, Nemčijo in Francijo med vodilne na glasbenem področju.
, -j Težko bi bilo nadrobno opisati vse tiste koncerte in predstave, ki SP, z umetniško prepričljivostjo prispevali k umetniškemu^vrhu. Sem lii uvrstili odlične ansamble češke, praške in slovaške filharmonije, filharmonične orkestre iz Moskve, Varšave, Sofije in z Dunaja.
Izredno glasbeno doživetje je bil koncert Češke filharmonije in praškega filharmoničnega zbora pod vodstvom odličnega dirigenta E-richa Leinsdorfa, ki uživa v svetu velik ugled in je pogosten gost praškega festivala. Pod njegovim sugestivnim vodstvom so do najvišje umetniške zmogljivosti zaživela dela: Simfonija št. 5 v B duru, op. 100 Sergeja Prokofjeva, Simfonične variacije za klavir in orkester Cesara Francka s solistom Ivanom Moravcem in izbor iz I. in H. suite Daphnis in Chloe Mauricea Ravela, v kateri sta se orkester in zbor spojila v maestoz-no vzdušje, ki mu je dirigent Leinsdorf, ki je ves koncert dirigiral na pamet, mojstrsko vdihnil zvočno barvitnost in umetniško dognano prepričljivost.
V času mednarodnega festivala so tudi praška gledališča intenzivno posredovala svoje uprizoritvene dosežke. Med drugimi je, prav zaradi glasbenega značaja festiva-
Praga je v opoju vonja cvetočih kostanjev, jablan in razkošnega spomladanskega cvetja iz vrtov in parkov pozdravila goste vseh koncev sveta. Na letošnjem tridesetem glasbenem festivalu Prazské jaro 75, posvečenem osvoboditvi Češkoslovaške, se je zvrstilo se-deminštirideset koncertov v koncertnih dvoranah, v gradovih, cerkvah in parkih, sedemnajst odr-sko-glasbenih predstav v zgodovinskih baročnih, gotskih in renesančnih zgradbah in deset opernih predstav Narodnega divadla v treh lastnih krasnih gledališčih. Mimo uradnega festivalskega programa je steklo še veliko i obrobnih umetniških prireditev po galerijah in muzejih, poleg rednih dramskih, opernih, baletnih in , operetnih, predstav v kakih petintridesetih praških gledališčih.
V	programih se je zvrstilo devet simfoničnih orkestrov. Mimo domačih orkestrov, troje iz Prage, po eden iz Brna in Bratislava, so sodelovali kot "ostje še Simfonični orkester moskovske državne filharmonije, Narodna filharmonija iz Varšave, Sofijska državne filharmonija in Dunajski filharmoniki. Poleg večjega števila komornih orkestrov je nastopila cela vrsta instrumentalnih in vokalnih umetnikov na komornih koncertih. Vsak večer in tudi čez dan se je vrstilo hkrati po več prireditev, tako da je bil človek velikokrat v zadregi, katere naj bi se udeležil.
Po ustaljeni tradiciji so tudi letošnji jubilejni festival odprli s slavnostnim koncertom češke filharmonije. Pod dirigentskim vodstvom Jaroslava Krombholca so izvedli Smetanovo kompozicijo Moja domovina, zaključili pa z Beethovnovo Deveto simfonijo.
V	Prago se je zgrnila velika množica ljudi iz vseh koncev sveta. Med povabljenci smo se tokrat srečali z muzikologi in glasbe-
Italijanske revije
Panorama italijanskih filmskih revij je še vedno premalo zadovoljiva. Še vedno pogrešamo bogatejše informacije in kritična razglabljanja, ki so ali vsaj bila temeljna komponento, francoskih filmskih revij. Preglejmo vsekakor italijanske revije in se ustavimo predvserri ob novejših prvinah.
Stare revije, ki nadaljujejo publikacije, so v glavnem: Aristarco-va «Cinema nuovo» (ki je vedno bolj abstraktno ideologizirajoča), katoliška «Cineforum» (ki se je pomaknila odločno na levo dejansko pa opustila zanimanje za film), revija državnega Centro Sperimentale di Cinematografia «Bianco e nero» (ki se je pod vodstvom Fer-nalda Di Giammattea preusmerila v serijo monografskih zvezkov, včasih precej zanimivih, opustila pa je svojo informativno vlogo: po o-stavki Di Giammattea je sedaj njena prihodnost meglena), uradna katoliška revija «Rivista del cinematografo» (ki z novo serijo delno krije informativno vlogo prej o-menjene revije in je nedvomno kulturno bolj odprta) ter Brunova revija «Filmcritica» (ki je vedno zelo eklektična in se pogosto zmedeno približuje raznim novim kritičnim stališčem).
Reviji, ki sta nastali v 60. letih in sta še živi, sta pa dve: «dnema 60» (katere štev. 99 vsebuje naš članek o animaciji v jugoslovanskem filmu) in «Ombre rosse» (ki se z novo serijo usmerja k splošnemu političnemu razmišljanju o kulturnih pojavih, ne le o filmu).
Kaj pa novejše pobude? Marsi-
kateri člani preteklih uredništev revije «Cinema nuovo» so ustanovili revijo «dnema e dnema», katere usmeritev je še vedno bolj eklektična kot odprta; Adriano Aprà in nekaj drugih kritikov, ki so se formirali v pomembni izkušnji umrle revije «dnema e film», se sedaj zadovoljujejo z biltenom rimskega kluba «Filmstudio 70», ki nosi isto ime; skupina kritikov bergamskega Cineforuma izdaja bilten «Lab 80»; založba Pàtron pa je pod vodstvom Sandra Scan-dolare, Adelia Ferrerija in drugih izdala revijo «Materiali di documentazione cinematografica», ki je predvsem zbirka monografskih zvezkov. Govori se o drugih pobudah: o neki rimski reviji in o neki turinski,
S.	G.
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO:	1. MARIO MA-
GAJNA, 11. eden, 12. čtivo, 13. cep, 15. INA, 16. M.E., 18. skala, 20. das, 21. Drava, 22. gen, 23. A.I.,
25.	ene, 26. polom, 28. sveča, 30. set, 31. ni, 32. ara, 33. Titov, 34. ona, 35. ponev, 36. da, 37. la, 38. ter, 39. kam, 40. Gaeta, 42. lina 43. FOTOREPORTER.
NAVPIČNO: 1. Mecenas, 2. Aden,
3.	rep, 4. in, 5. M.Č., 6. Atila, 7. Gina, 8. Ava, 9. J.O., 10. Ares, 14. Ukana, 16. Manon, 18. sreča, 19. ave, 20. del, 22. gotov, 24. Ivana,
26.	Peter, 27. Miramar, 29. era, 30. sin, 33. torte, 34. Olaf, 35. Peer, 36. Dane, 38. tao, 39. kit, 40. G.T., 41. AP, 42. L.R.
la, prednjačila seve opera Narodnega divadla. V dobrih treh tednih je v svojih treh gledaliških hišah uprizorila nič manj kot štirideset opernih in baletnih predstav.
Mislim, da si ljubitelj operne u-metnosti ne more zaželeti lepšega sprejema v glasbeni Pragi, da ga kmalu po prihodu istega pomladnega večera pozdravijo z odra Narodnega divadla radostni zvoki in napevi Smetanove Prodane neveste.
Tokrat sem se srečal še z drugo predstavo Prodane neveste v Tylo-vem gledališču. Solisti, zbor in orkester konservatorija so uprizorili prvo verzijo Prodane neveste v dveh dejanjih, kakor je bila prvič uprizorjena leta 1866. V njej ni baletnih vložkov in recitativi so zgolj govorni tekst. Draž predstave, ki nudi poznavalcu Smetanove glasbe poseben užitek, je bila rekonstrukcija krstne izvedbe, kakršna se je bila po zgodovinskih podatkih in slikarskih predlogah kostumov in scenografije ohranila v vsej svoji čarobni ljubkosti.
Zgodovinska opera Dalibor je izredno priljubljena pri češkem občinstvu, saj prikazuje del njihove zgodovine. Hkrati pa je Smetana ustvaril z njo čisto nov tip češke narodne opere. Dalibor pa je tesno povezan še z zgodovino Narodnega divadla, saj so opero uprizorili leta 1868 ob slovesnosti vzi-dave temeljnega kamna za zgradbo narodnega gledališča.
Izredna predstava je bila zadnja Smetanova opera Vražja stena pod odličnim glasbenim vodstvom Bo-humila Gregora, v izredni režiji Vaclava Kašlika in v impresivni scenografiji Josefa Svobode. Posebej se je v vlogi Hedvike odlikovala Gabriela Benačkova, ki smo jo kot izvrstno interpretinjo Katje srečali v Janačkovi Katji Kabanovi in kot Rusalko v Dvorakovi operi.
Razen Katje Kabanove so izmed Janačkovih del izvajali še Jenufo in Lisico Bistrouško. Izredno dramatično Jenufo so podali z vso tragično noto, v kateri je zlasti blestela vdova Burijevka - Na-dežda Kniplova. Ljubka Lisica Bi-strouška je še vedno očarljiva predstava kljub nekaterim pevcem, ki ne podajajo več svojih izredno težkih vlog s tako svežimi glasovi kot smo jih bili slišali pred leti v tej zmagovh' predstavi, ki pa kljub temu še vedno osvaja gledalce. Vendar sta ohranila svojo draž zlasti pevka ljubke a izredno težke vloge Lisice Helena Tatter-muschova in Jan Hlavsa v odlično podani karakterni vlogi učitelja.
Kot si ni moč misliti sezone brez Smetanovih in Janačkovih oper v čeških opernih gledališčih, tako je tudi Antonio Dvorak častno zastopan s svojimi operami. Njegova pravljična Rusalka v izvedbi ansambla Narodnega divadla žanje zmagovite uspehe na gostovanjih po svetu, vtem ko sodita izredi operi Jakobin in Vrag in Katra v železni repertoar češkega opernega ustvarjanja.
Jakobina je pod občutenim glasbenim vodstvom Josefa Kuchinke in v svojevrstni scenografiji Kve-toslava Bubenika, ki je opremil tudi nedavno uprizorjeno Prodano nevesto v Argentini, odrsko prikupno izoblikoval režiser Karel Jer-nek. Tudi solisti lepih glasov in o-troški zbor z ljubkim petjem domoljubne pesmi, so mnogo pripomogli k prikupnosti predstave.
Vrag in Katra je v režiji Pfe-mysia Kočija in pod glasbenim vodstvom Bohumira Liske izzvala mnogo zabave. Dvorak se je z duhovito glasbeno paleto mojstrsko poigral z igrivo vsebino vaškega dekleta, ki se ne boji ne vraga ne pekla. V vlogi Katje je nastopila čvrsta Libuša Domaninska, znana tudi na velikih evropskih in a-meriških odrih.
Tudi Bohuslav Martinu je kom-
ponist, katerega dela so zastopana v rednih programih češkoslovaških opernih gledališč. Tokratna uprizoritev dveh enodejank Veseloigra na mostu in Ariadna, sta bili izvrstni predstavi.
Izmed tujih ael naj omenim predvsem pomp»>zno uprizoritev Borisa Godunova Mussórgskega, ki jo je zrežiral sovjetski režiser Jevgenij I. Kušakov. Čeprav je izoblikoval avtentično vzdušje tedanje mrače dobe ruskega carstva, je uprizoritev izzvenela v kalupih konvencionalnosti. V naslovni vlogi je nastopil odlični bolgarski basist Nikolaj Gjavrov, najboljši sedanji interpret Borisa Godunova.
Zanimiva je bila uprizoritev najnovejšega glasbeno dramatskega dela Jutra so tu tiha sovjetskega komponista Kirilla V. Molčanova s tematiko na medvojno obdobje. Delo, ki po svoji gradnji ni opera, niti opereta ne muzikal, je poizkus iskanja nove poti v svetu glasbenega gledališča. Kot gost je s svežimi domislicami in v stilizirani sceni, opremljeni s projekcijami, zrežiral znani režiser moskovskega Bolšoj teatra Boris A. Pokrovskij. Zanimivo, da je delo doživelo na praški sceni premiero le nekaj dni po krstni izvedbi v Moskvi.
Izmed tujih oper največ izvajajo Mozartove opere, saj Pražani s ponosom prištevajo Mozarta med praške komponiste. Znano je, da je Mozart prav njim v čast skomponiral opero Don Juan, ki je' pod njegovo taktirko doživela leta 1787 v Pragi svojo krstno uprizoritev. Opera je že dobrih sedem let na repertoarju in še danes uživa veliko občudovanja.
Opera Così fan tutte pod vodstvom tenkočutnega dirigenta Pfemysla Charvata je predstava prepolna šarma, ki ga z‘ igro in petjem pričarajo dobri pevci.
EMIL FRELIH
| Nin« Perizi razstavlja na gradu sv. Justa
Kljub nedeljskemu nalivu
Znani tržaški likovnik Nino Perizi zares ni imel sreče. Vsaj tokrat ne. V soboto, 28. junija, ko je bilo že vse nared za odprtje njegove razstave na gradu sv. Justa v okviru likovne manifestacije «120 dni kiparstvu v Trstu», mu je neurje, ki je zajelo naše mesto, sprevrglo načrte in naslednjega dne ni bilo že napovedane otvoritve. Zato je bilo odprtje razstave preloženo za teden dni, za nedeljo, 6. julija, ob IS. uri. Toda tik pred napovedanim-časom pa se je spet ulilo «kot iz škafa» in dolgo dolgo ni jenjalo. Kljub tako slabemu vremenu pa se je na gradu sv. Justa zbralo nekaj desetin umetnikovih prijateljev in predvsem ljubiteljev umetnosti, ki so se stiskali v prostorih turistične ustanove na gradu in čakali da vsaj za trenutek pojenja naliv. In res, okoli 20. ure je za trenutek pojenjalo, da so Perizi, predstavniki ustanov, ki njegovo razstavo organizirajo, ter ljubitelji Perizijeve umetnosti napravili kratek obisk na severozahodnem beneškem stolpu gradu sv. Justa, kjer so razstavljena Pe-rizijeva velika dela, nakar so se zbrali v notranjih prostorih grajskega muzeja, kjer je bila kratka formalnost ob odprtju razstave.
Prvi je spregovoril predsednik avtonomne ustanove za turizem in letoviščarstvo inženir Tombesi, ki je predstavil Nina Perizzija kot umetnika, ki dela čast svojemu mestu in ki se je uveljavil ne le v našem mestu, pač pa ponesel dober glas in sloves Trsta po vsej Italiji in tudi daleč v tujino. Besedo je nato povzel predsednik tržaške pokrajine dr. Michele Zanetti, ki je tudi spregovoril o Periziju kot umetniku in človeku kulture, ki dela čast svojemu kraju. Zanetti je nato na kratko omenil to, kar je bil povedal nekaj dni prej na srečanju med organizatorji prireditve in sicer med predstavniki tržaške pokrajine in tržaške avtonomne ustanove za turizem in letoviščarstvo s tržaškimi časnikarji. Dr. Michele Zanetti je tedaj izrazil mnenje, da bi bilo treba pobudo, o kateri je govor, namreč razstavno dejavnost razširiti tudi izven tržaškega gradu v razne predele mesta, da bi namreč u-metnost prišla bolj v stik z ljudmi, z množico. Konkretno je bil tedaj navedel morebitne podobne iniciative na Trgu sv. Jakoba.
Po kratki zahvali, ki jo je izrazil Nino Perizi, ki je med drugim rekel, da so tokrat, predstavniki tržaških oblasti prvič prišli na kako njegovo razstavo, je sledil ogled razstave pod vodstvom Carla Milica, ki je v kratkih besedah okarakteriziral likovno ustvarjalnost tega znanega 'tržaškega umetnika.
Nino Perizi, ki je doslej razstavljal na neštetih samostojnih in kolektivnih razstavah v Trstu, v vsej Italiji in drugod po Evropi, je za sedanjo razstavo na gradu sv. Justa pripravil kakih deset večjih del in približno enako število srednjih in manjših plastik ter nekaj serigrafij in risb. ki so razstavljene v enem izmed dveh razstavnih prostorov, ki sta mu bila dana na razpolago v okviru sedanje razstave na gradu sv. Justa.,
V zvezi s sedanjo razstavo je izšel tudi bogat katalog s črno-belimi in barvnimi reprodukcijami, ki sta ga izdali tržaška pokrajina in avtonomna ustanova za gostinstvo in letoviščarstvo.
Razstava Perizijevih del, ki se je, kot smo že rekli, začela z enotedensko zamudo, bo trajala do srede avgusta.
mmm
iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Srečen dan za vse tiste ki se žele uveljaviti. Upoštevajte nasvete prijatelja.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Pokazati boste morali potrpežljivost, če hočete doseči, kar vam je pri srcu. Nepozabne ure z drago osebo.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ohranite mimo kri v zvezi z nepredvidenimi dogodki. Čas je. da v družini pojasnite svoje načrte.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Vprašanje, ki vas že dolgo zaskrblja, boste rešili v najboljšem razpoloženju. Ne zahtevajte nepotrebnih žrtev.
LEV (od 23.7. do 22 8.) Srečno boste uresničili načrt, ki vam je pri srcu. Deležni boste vse ljubezni od strani svoje družine.
DEVICA (od . 23.8'. do 22.9.) Ne
zanemarjajte nasvetov nekaterih svojih sodelavcev. Manjša reorganizacija v družini.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Na brezbrižnost svojih sodelavcev odgovorite z novimi odgovornostmi. Prejeli noste lepo vest.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne podcenjujte svojih možnosti. Pretirana občutljivost vam utegne škoditi.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Dan je izredno primeren za sklenitev kateregakoli posla. Srečne ure z drago osebo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dobro premislite, preden se lotite tveganega posla. Uresničitev vaših načrtov ne bo ovirana.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Predstojniki bodo potrdili vse vaše ukrepe. Zanimajte se tudi za družinska vprašanja.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Odpovejte se nekemu poslu, ki za vas ni koristen. Sreča in mir v družini.
18.15
19.05
19.15 20.40
21.55
23.00
20.30
21.00
22.00
23.05
18.55
19.05
19.35
19.45
20.10
20.30
21.05
22.00
22.50
20.55
21.15
21.30
22.40
TOREK, 8. JULIJA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Program za mladino: PRINC IN SIROMAK Po romanu Marka Twaina napravil film Ludvik Raza Risan film IL SOGNO DI PIGOLO
ŠPORTNI DNEVNIK, Ital. kronike. Danes v parlamentu m LA BUFERA
Delo je napisal Edoardo Calandra, za TV ga je priredil Manlio Scarpelli po scenariju Tullia Pinellija.
Prvo nadaljevanje
La bufera je eden najbolj zanimivih romanov italijanskega starejšega slovstva. Delo je malo znano med množico bralcev, bolj pa med literati. In vendar je kar čudno, da množica bralcev tega dela «ni poznala». Zato je možno, da bo televizijska priredba vzbudila zanimanje za delo, saj gre vendar za celo kopico dramatičnih in spektakularnih dogajanj, ki jih bo občinstvo takorekoč na novo odkrilo.
Osnova romana so velika politična dogajanja v letih 1797-98, ki so razburkala Piemont. Gre namreč za množične ljudske upore, za prihod francoske vojske, za proglasitev republike in pobeg Carla Emanuela IV. Končno pridejo na vrsto še avstrijske in ruske čete, ki so pod vodstvom Suvorova zasedle Turin. Dogajanj je torej veliko in v okviru teh velikih dogodkov imamo opravka še z osebnim življenjem posameznikov, konkretno zdravnika Luigia Ughesa, ki se je umaknil na podeželje, pa ga ti dogodki ponovno prikličejo v javnost.
Libro e moschetto FAŠIZEM V ŠOLI
Sergio Valentini in Flora Favilla sta pripravila novo oddajo, ki bo v dveh nadaljevanjih govorila o vplivu fašizma na mladino in sicer od leta 1938 do 1942. V današnjem, prvem nadaljevanju bo posebej govor o založniški dejavnosti za mladino, predvsem o prikazovanju raznih fašističnih mitov, šistizacije šole z vsemi ustreznimi posledicami.
DNEVNIK
DRUGI KANAL
DNEVNIK
IL FUTURO DELLO SPAZIO
Šest let je od tedaj, ko je prvi človek stopil na Luno. Ves svet je mogel temu zgodovinskemu dogodku neposredno slediti, kajti dogodek je prenašala televizija. Nato je človek še večkrat stopil na Luno, tako da odprave na Luno niso več tako «zanimive». Zanimanje za človekovo bivanje v vesolju pa postaja ponovno živo v zvezi z bližnjim 16. julijem, ko bosta odšli na sestanek v vesolje ameriška in sovjetska odprava. Dva sovjetska kozmonavta bosta odpotovala na vesoljski ladji Sojuz, trije Američni pa bodo poleteli na ladjici Apollo. Nekaj ur po vzletu se bodo najprej približali, nato bodo ladji priključili in se «selili» iz ene ladje v drugo. Pravijo, da bo to srečanje «zgodovinsko». Ves svet bo to lahko neposredno opazoval, ker bo svetovno televizijsko omrežje neposredno prenašalo dogajanja v vesolju. AMERIŠKI ORKESTER pod vodstvom Arthurja Jacobusa Kolesarske dirke TOUR DE FRANCE
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Obzornik Na črko na črko
Ikebana: estetske zakonitosti ikebane
Urejanje šopka cvetja v vazi je stvar našega osebnega okusa. Pri japonskem urejanju cvetja oziroma pri njihovi ikebani pa ni prepuščeno okusu posameznika, pač pa urejamo cvetje po povsem določenih estetskih zakonitostih.
Za ikebano je značilno, da cvetje razporejamo asimetrično, zato imajo cvetice različne in glede na velikost vaze povsem določene dolžine. Osnove vsake ikebane so tri glavne linije: najvažnejša je prva, glavna linija, po kateri se ravnata ostali dve liniji. Dolžina prve je enaka vsoti premera in višine vaze. To je hkrati najdaljša linija. Druga glavna linija je za četrtino krajša od prve, tretja pa za četrtino od druge linije. Je še več linij, ki pa so vse krajše od treh glavnih linij.
Egipf. za časa Tutankamona: SVET BOGOV Kadar pride človek v Egipt, se mu zdi egipčanska stara vera čudna,( kajti njihovi bogovi imajo živalske glave, obredne svečanosti pa so neverjetno zapletene. Mitologija starih Egipčanov ko'rènini v vsakdanjem življenju človeka, to pa je bilo odvisno v starem Egiptu izključno od prirodnih pogojev, predvsem od sonca in Nila, kajti Nilove vode so namakale vse, kar je moglo kaj roditi.
Barvna risanka DNEVNIK
ZADNJI MESECI DRUGE SVETOVNE VOJNE R. M. du Gard: Thibaultovi, barvna nadaljevanka DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Otroški kotiček, barvni risani filmi DNEVNIK
SEDEM TRENUTKOV POMLADI: osma epizoda «Emily», serijski TV film
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Klavir; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Programa za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert;
18.55	Kvartet «Stella Polare»; 19.10 Mimi Malenšek: Plamenica:
19.55	Program za najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 Ravelova «Španska ura» - opera; 21.25 Nežno in tiho.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30. 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 Folk glasba; 9.30 Prisluhnimo jim skupaj; 11.30 Melodije; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Plošče; 16.00 «La Vera Romagna»; 16.50 Poskočne;
Nemogoči intervjuji; 22.20 Ponovno na speredu.
II. PROGRAM
7.30. 8.30	13.30, 15.30, 19.30
Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Orkester; 9.30 Nadaljevanka; 9.50 Plošče za poletje; 10.35 Poletni program; 12.40 Alto gradimento; 13.35 Poletne parodije; 14.00 Plošče; 15.00 Neapeljske popevke; 15.40 Gla-sbeno-govomi program; 18.35 Glasba pod vedrim nebom; 19.55 Plošče; 21.15 Poletne parodije; 21.30 Popoff; 22.30 Človek v noči. SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 14.00	16.00,
20.00 Poročila; 7.50 Beseda na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Marjan Marinc: Zavozlana zadeva - VI.: počitniško
TlAo Pianistka Nadja Kralj; 18.00 popotovanje; 10.20 Moški vokalni
Počitniški vrtiljak; 19.00 Izložba hitov; 19.30 Iz priljubljenih oper;
20.00	Prenos RL; 20.30 Pisana glasba; 22.30 Orkestri; 23.00 Stara in nova glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00. 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 8.30 Jutranje popevke;
9.00	Vi in jaz; 11.10 Nemogoči intervjuji; 11.30 Izbran program; 12.10 četrti spored; 13.20 Program z Buzzancom; 14.05 Drugi zvok; 14.40 V 80 dneh okoli sveta; 15.00 Program za mladino;
oktet Jelovica; 10.50 Znane melodije - znani orkestri; 1115 Promenadni koncert: 12.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Popoldne za mladi svet; 15.40 Na poti s kitaro; 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 Naš gost; 18.00 Aktualnosti; 18.20 Tenorist Jurij Reja; 19.05 V torek na svidenje! ; 19.35 Lahke note; 20.40 Ansameb Jožeta Kam-piča; 20.50 Lahko noč, otroci!: 21.00 Slov. zemlja v pesmi; 21.30
16.00	Sončnica; 17.00 Simf. in ko- Diirrenmatt:	Pravda za oslovo
senco; 22.30 Zvočne kaskade; 23.20 V svetu koncertina; 00.05 K. H.
21.00	Orkestri lahke glasbe, 21.20 Macha; Pesmi; 00.15 Popevke
morna glasba; 19.30 Baritonist Battistini izvaja operne parte;
lllllllllllllllll■llllllllllllllllllllllllllllllllllHllllllI■IlllllIllllllllllllllllI■IllHlllllIlllIlll^lllllllllllllIlllIlllllllllllllllllllllllll■ll■lHlllll■lllllllllllllll^llllllllll1lllllllllllllllIIIllllllllll1llllllllllllllllllllllIUlUlHllIllllllllllllllllln
i:!!;::::::::::
USKOKI JADRANSKI GUSARJI

PO OUTRA So USKOKI POTE.SMIL.I VSE SVO-3E. LADUE PREK OTOKA IM KRENU-l PROTI SEM3U,,,
kaj Komentira italijanski: rist ^
Kako proti krizi
Medtem ko se vodilni ljudje v Krščanski demokraciji pripravljajo na «obračun» v vsedržavnem odboru stranke, na katerem je prvenstveno vprašanje oblasti, se pa italijanski tisk sprašuje, kam vodi to «širjenje megle» v sicer jasen dan, ki ga je pokazala zora 15. junija z volilnimi izidi. Točneje povedano, se predvsem sprašujejo, kaj bo z italijanskim gospodarstvom in kako reagirajo Italijani na poskuse, da bi obšli predvsem glavna vprašanja reševanja sicer kritičnega stanja v gospodarstvu, ki beleži — že maja letos — nad 18 odstotkov padca v primerjavi z lanskim, ki ne velja za najbolj rožnato leto tega gospodarstva.
Razumljivo je, da listi povezujejo vprašanja nujnih gospodarskih ukrepov z cfrugimi vprašanji prvenstveno politične narave. Ù-krepi so možni, nujni, potrebni... toda kako, s kom, kdo jih bo pravzaprav uresničil? Katera ro sredstva, s katerimi razpolaga vlada (če je sploh vlada) in s katerimi političnimi silami, ali preprosteje povedano, s kakšnimi političnimi podporami namerava vlada take nujne «kirurške» posege izvesti?
Fausto De Luca ugotavlja v milanskem dnevniku «IL GIORNO», da so se sindikalisti odpravili na tridnevni seminar o gospodarskem položaju in perspektivah obnavljanja delovnih pogodb jeseni letos. «Stvar je pomembna», nadaljuje komentator in se sprašuje: «Kje pa je seminar vladnih voditeljev na isto temo?» Odgovora ne daje, čeprav namiguje na poletne dopuste, ki da so ‘e prava tradicija. Toda statistični podatki so pravi alarmni .zvonec, ki nam pove, da je maja padla produkcija za .18 odstotkov, k čemur dodaja minister Co'ombo, da smo «prej u-važali inflacijo, sedaj pa uvažamo recesijo». Komentator dodaja, po vprašanju «kaj pa sedaj», da se pripravljajo snet običajni restriktivni ukreni, medtem ko Colombo jadikuje, da ie v teku prava «stavka investicij».
Res je, ugotavlja uvodničar milanskem lirtn. da ie danes v Italiji potreben'«-»lob-Mni gospodarski program», a je to le abstraktna beseda, če ne bo imel tak program, pa čeprav prehodnega značaja, codnoro najvažneiših gospodarskih slojev — podjetnikov in sindikatov.
Sredi junija, zaključuje De Luca, so Italijani zahtevali, «spre-[ membo v načinu vladanja», kar
ustvarja veliko napetost v KD in in PLI, medtem ko so ge socialni demokrati že zatekli h kadrovskim spremembam. Toda vse to mora voditi k spremembam «glavnih izbir», kajti v nasprotnem primeru bo letošnja sindikalna jesen še bolj vroča kot leta 1989.
Milanski «IL GIORNO» v nekem drugem uvodniku ironično u-gotavlja tudi, da italijanski volivci ne zahtevajo «revolucionarnih» sprememb. In jih našteva. Med temi so «konec gradbene špekulacije, dostojno zdravstvo, davčna politika, katere naj se Italija ne sramuje, načrtovanje državnih pobud mimo pritiska kliente! in korupcije...» Za te stvari se lahko v Italiji zbudi nemir med privilegiranimi sloji, medtem ko bi v katerikoli drugi zahodnoevropski državi bile nekaj povsem normalnega in običajnega, ne pa prevratniškega. Kaj še! Seveda, če pa morajo v Italiji vsako resno stvar zahtevati «z jezo», tega so krive vodilne politične sile, ki so ob izbruhu negodovanja same mašile luknje, in to trideset let.
«Kratkovidna». S tem pridevnikom označuje glasilo KPI «L’Unità» politiko sedanje italijanske vlade na gospodarskem področju in navaja celo vrsto podatkov o dejanski recesiji:	strojna indu-
strija — 21,3 odst., kovinarska industrija — 20,9 odst., proizvodnja vozil — 20,6 odst., tekstilna industrija — 19,5 odst., kemijska industrija — 10,6 odst. Najhujše je stanje v gradbeništvu, kjer je mogoče zabeležiti katastrofalni Podatek — 25 odst. in odpust dvesto tisoč zaposlenih.
Ti statistični podatki so bili za-beleženi maja letos, nadaljuje «L’Unità», se pravi pred volitvami in v času, ko so demokristjan-*ki ministri «sejali optimizem» na desno in levo. Danes pa skušajo Prikazati padec v gospodarskih dejavnosti kot «posledico» premika
levo 15. junija. Dejstvo, da se statistični podatki sklicujejo na mesec maj postavlja te ministre KD na laž.
. Pemokristjanski ministri so se-imi optimizem v volilni kampanji m se sklicevali na podatke o pia-mini bilanci s tujino, ki se je u-ravnovesila. Ne povedo pa, da je dim to doseženo z občutnim skr-eenjem uvoza surovin, krepkega zmanjšanja investicij in ljudske potrošnje. Ni torej slučaj, če je
^a^dinvešeno plačilno bilanco» X l?nja‘a draginja, ki je dose-s -iU odstotkov. Vlada je vsemu d?dala še zadnje poviške telefonskih, poštnih in elezmskih tarif, kar znaša novo breme 875 milijard lir.
KPI predlaga nove pobude v gospodarstvu, zaključuje list, ki naj slonijo na preusmeritvi proizvodnje, krepitvi kmetijstva, prenosu na dežele vseh skladov za stanovanjske in šolske gradnje ter večje pristojnosti na kmetijskem področju in javnih prevozov. Vlada je pred časom izdala 1062 milijard lir za stanovanjske gradnje. Naj jih da deželam, da bodo ta denar hitro spravile v obtok.
V glasilu socialistične stranke «AVANTI» piše Silvano Labriola, da vlada v Italiji veliko pričako-
vanje. Predvsem glede vsebine nove politike. «Italija hoče predvsem močno spodbujanje družbene potrošnje: zahteva načrte, toda hoče tudi, da se takoj izvedejo: zato hoče stanovanja, ki manjkajo, družbene storitve, prevoze, strukture za skrbstvo... Vse te sadove pa lahko daje dobra politika deželne avtonomije.»
«AVANTI» se pri tem takoj loteva političnega ozadja teh problemov, ko v članku Labriole zasledimo uvod, v katerem poudarja, da je «težko spremeniti način vladanja», čeprav je to «najnujnejši cilj». Da se lahko o tem vsak prepriča je dovolj, da pomisli, kako «skušajo nekateri zasejati meglo v dan, ki je jasen in čist v svojih protislovjih», ki kažejo, da je «potrebno konstruktivno hotenje po upravljanju javnih zadev v smeri, ki naj ustreza premiku na levo kakršnega si ni nihče predstavljal». Seveda je to zelo težko razumeti in najtežje to razume KD, «ki je navajena, še od razbitja enotnosti odporništva, da z duhom skrajne hegemonije u-smerja razvoj države in sprejema sklepe» in danes «dobro ve, da je to vodilno vlogo izgubila.»
V svojem uvodniku govori tu-rinska «LA SAMPA» o problemih, pred katerimi se nahaja KD, kjer se danes govori o «ponovni Ustanovitvi stranke», medtem ko na vrata družbe trkajo resni problemi. Tudi levičarske stranke, ki so zmagale na volitvah — meni turinski list «LA STAMPA» — priznavajo, da glas 15. junija ni bil za «revolucijo», pač pa za «nov način vladanja».
Kaj pa te besede pomenijo drugega, kot pa «korenito reorganizacijo poldržavnih podjetij in u-stanov (državne industrije in RAI-TV), po kriteriju, da ni mogoče več pomešati pojmovanja države in vodilne stranke in da je treba zavračati «lotizacijo» ter, nasprotno, vladati po kriterijih «kompetentnosti»?
Prej ko slej je treba na otipljiv način izvesti reforme, ki so jih že tolikokrat obljubili sindikatom, dejansko pa nikoli uresniči-
li.	Stimulirati in dvigniti je treba proizvodnjo: to je življenjskega pomena.
Vse to je potrebno narediti takoj, brez čakanja na «ponovno u-stanovitev» KD, ker to terjajo volivci 15. junija.
Toda minili so trije tedni in se še vedno govori samo o «ponovni u-stanovitvi KD», kjer se energije trosijo za «manevre struj».
Na vprašanje, kaj se lahko zgodi v Italiji odgovarja v milanskem dnevniku «CORRIERE, DELLA SERA» Leo. Valiani, ko trdi, da so volivci zahtevali nov način vladanja, vendar naj si ne delajo utvar, kajti «za slabše v Italiji ni meja». Prav zato priznavajo tudi tisti, ki niso glasovali za KPI, da so komunisti prejeli tako veliko zaupanje tudi zaradi «slovesa resnosti», ki ga dokazujejo. O tem priča intervju Amendo-le v reviji «IL MONDO».
Valiani izraža nato dvome v dejansko učinkovitost komunistov na oblasti, nato pa zaključuje z ugotovitvijo, da terja konjunktura predvsem «dvig proizvodnje in zaposlitvene ravni, če bo to zastavljeno na slab način, se lahko divjanje inflacije spet oživi potem, ko so jo komaj zavrli. Pri tem se uvodničar «CORRIERE DELLA SERA» scominja Guida Carlija in izraža željo, naj bi o-stal vsekakor v vod lnih strukturah italijanskega gospodarstva, če že noče ostati v upravi državne banke.
Ne glede na ton in predloge, ki so — resnici na ljubo — razmeroma enako uglašeni na pritisk KD, naj se vendarle odloči, pa odgovarja vsem skupaj demokri-stjansko glasilo «IL POPOLO», ki v komentarju Giuseppa Belluc-cija polemizira predvsem s KPI. vendar indirektno odgovarja tudi nekaterim zastavljenim vprašanjem.
«IL POPOLO» ugotavlja, da je KPI očitala v volilni kampanji Krščanski demokraciji, da je «neodgovorno optimistična» spričo družbenih pretresov, ki jih je prinašala gospodarska kriza v Italiji. «Sedaj pa se je zgodilo, da se je stanje obrnilo. To je prvi izmed čudežev», nadaljuje . «IL POPOLO», čudež pa je v tem, da se je sedaj «obtožba spremenila». Tisti, ki so prej bili «nedgovor-ni optimisti, sedaj «sejejo alarm». To je pa še posebej resna zadeva, ker je sedaj treba predvsem «pomiriti javno mnenje».
«IL POPOLO» očita predvsem odgovornemu za ekonomska vprašanja pri CK KPI, gre za senatorja Luciana Barco, ki je dejal, da ni mogoče rešiti gospodarstva s politiko, ki bi «postavila na glavo prejšnjo», ali točneje povedano, «ni mogoče preiti od nediskri-miniranega zaviranja potrošnje k nebrzdanemu napihovanju slednje». Po mnenju demokristjan-skega komentatorja to potrjuje pravilnost politike, ki sta jo vodila vlada in še posebej minister Colombo, ki sta skušala ohraniti videz Italije pred mednarodno javnostjo s tem, da sta «potisnila pokrov na lonec vode, ki je vrela.»
Za zaključek očita «IL POPOLO» komunistom, da bi hoteli prenesti večje gospodarske in finančne pristojnosti na občinske in deželne uprave, ki pa so močno deficitarne, marsikdaj prav tam, kjer vladajo komunisti,
Bellucci zaključuje svojo megle no, sicer pa agresivno polenrko. z zaključkom, ki je malodane presenetljiv, ko trdi, da ne razume, kakšne so razlike med politiko, ki jo predlaga KPI in gos podarskimi smernicami, ki jih uresničuje sedanja vlada.
SKRIVNOSTNA UGRABITEV RIMSKEGA LADJARJA D’AMICA
Hipoteka na naftni tanker za izpSačilo odkupnine?
Pogajanja potekajo baje izven teritorialnih voda na morju Govori se o rekordnem znesku 8 milijard - V Livornu so našli avto argentinskega inženirja, ki sta ga baje ubila služabnika
RIM, 7. — Še nobene vesti o ugrabljenem ladjarju Giuseppu D’A-micu, ki je zginil v noči med soboto in nedeljo pred dobrim tednom dni. Od tistega trenutka ni nihče, niti policija, izvedel kaj o njegovi usodi, medtem ko se množijo govorice o možnosti, da se D’Amicovi bratje v tem trenutku še pogajajo z ugrabitelji. Zdi se namreč, da so zahtevali zanj rekordno odkupnino od o-sem do deset milijard lir. Denar za D’Amicove, ki so po Lauru in Lolli-Ghettiju tretji med najbogatejšimi italijanskimi ladjarji, ni velik problem. V Genovi je trenutno zasidrana njihova ladja za prevoz petroleja, ki jo baje nameravajo (ali so jo že) zastaviti kot jamstvo bankam, ki bodo zbrale ustrezno vsoto denarja.
Pogajanja — tako se zdi, po čudnih vožnjah družinske jahte iz Porta Ercole — potekajo izven teritorialnih voda, na morju. Iz tega se da tudi sklepati, da so D’Amica u-
grabili organizirani poklicni zločinci, ki pripadajo strokovno brezhibni organizaciji za ugrabitve. O tem priča tudi vsota, ki so jo zahtevali zanj.
Policija skuša medtem preučiti do potankosti premike ugrabljenega ladjarja, ki se je v soboto pozno v noč zabaval s špansko mareken-ko, Carmen Monteiro Vargas, najprej v neki restavraciji, nato v nočnem baru, kjer je ostal do trenutka, ko je Carmen pospremil na njen dom. Družinski člani ugrabljenca, v bistvu njegovi bratje, se v pravem trenutku niso prestrašili, saj je bil inženir znan ženskar in je večkrat konec tedna preživel v objemu kake več ali manj znane lepotice. V torek, ko je bilo kazno, da je ladjar izginil (saj ni prejšnjega dne prišel na več važnih poslovnih sestankov), so bratje obvestili policijo, ki je pa presenetljivo priznala svojo nemoč s tem, da sploh ni dala o tem nobenega obvestila. Od
liiiuiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmfimiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiuuiii
VESTI IZ SLOVENSKEGA PRIMORJA
Kljub nestalnemu vremenu živahen turistični promet
Dolge kolone vozil na obalnih cestah z zastoji na mejnih prehodih - V soboto odprtje sejma Primorska razstavlja
KOPER, 7. — Kljub nestalnemu vremenu je bil čez soboto in nedeljo na obali zelo živahen turistični promet. Dolge kolone vozil so se pomikale zlasti iz tržaške smeri in na obmejnih prehodih je prišlo tudi do večjih zastojev. Gneča je bila tudi na obalni cesti vendar manjša kot druga leta, kar je treba v znatni meri pripisati urejenemu ankaranskemu križišču.
Čeprav je sem pa tja deževalo, so bile plaže dokaj dobro obiskane. Trenutna turistična situacija na o-bali je vsekakor ugodnejša kot so previdevali. Hoteli so zasedeni od 70 do 95 odstotno, značilno pa je, da je precej več domačih kot tujih gostov. Od tujcev je največ zahodnih Nemcev, nàto pa slede Švicarji, Avstrijci in Nizozemci. Italijanov pa je precej manj kot prejšnja leta. V prihodnjih dneh pričakujejo precejšen turistični obisk v Kopru. V soboto bodo namreč odprli tradicionalni sejem Primorska razstavlja, kjer bodo razstavljal« prikazali svoje najnovejše dosežke, mnega podjetja pa so se odločila tudi za znatne pepuste. Na sejmu bo tudi bogata izbira jedil in pijač, vsak večer pa pripravljajo atraktivni program. Organizatorjem je u-spelo angažirati vrsto znanih domačih. in tujih ansamblov med njimi Dubrovačke trubadurje. Boomerang, Pepel in kri, Metropolitan, Kamale-onte, Pro arte in Ottavio Brajko. Od pevcev pa naj omenimo Kiča Skla-dinca, Mina Reitana, Zdenko Kova-čiček, Duška Lokina in Tomaža Do-micelja. Vsak večer pa bo na sporedu vsakoletni zabavno-satirični kabaret «Prepih 75» avtorja Andreja Jelačina. Naj omenimo še, da bo vsak večer nastopil tudi znani slovenski humorist Tone Gašperič.
DAN BORCA V GRADINU
KOPER, 7. — V počastitev dneva borca in 30-letnice osvoboditve so v nedeljo odkrili v Gradinu skupno grobnico - spomenik 31 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Ob tej priložnosti sta govorila Fabij Valentič in Marij Santin. Popoldne pa je bila v slovenskem Gračišču osrednja prireditev, na kateri je govorila medvojna partizanska aktivistka Ivica Aužlahar - Anka. Podrobno je opisala boj istrskega ljudstva za svobodo zlasti pa še srečanje prebivalstva z borci IV. armade pred. 30 leti. V kulturnem sporedu so sodelovale okoliške godbe in pevski zbori. Obeh partizanskih prireditev se je udeležilo tudi precej rojakov iz zamejstva.
V KOPRU IZŠLA KNJIGA
«KONCENTRACIJSKO TABORIŠČE RAB»
KOPER, 7. - Založba Lipa v Kopru je izdala novo dokumentarno delo o strahotah pretekle vojne z naslovom «Koncentracijsko taborišče Rab». Knjiga je posvečena 30-letnici osvoboditve, njen avtor pa je Franc Potočnik, nekdanji mornariški oficir in znani pomorski strokovnjak, ki sicer živi v Kopru. V svoji knjigi je Potočnik podrobno orisal razmere v tem taborišču in življenje internirancev. Poseben poudarek pa je dal dejstvu, da je bil Rab edino fašistično taborišče v okupirani Evropi kjer so se interniranci organizirano uprli in se sami osvobodili. Pozneje pa so formirali tudi bataljon, ki je o-svobodil Rab ter sodeloval tudi pri osvoboditvi Cresa.
L. O.
odpravila na sprehod v gozd. Tamkaj jo je zalotila nevihta. Dekletce, ki so jo spremljale prijateljice, je odprlo dežnik in se počasi odpravilo domov. Nenadoma je v vod visoke napetosti, prav nadnjo, udarila strela. Električni udarec se je prenesel na dežnik deklice, ki je v nezavesti obležala. Prijateljice so klicale na pomoč in jo dale odpeljati v bolnišnico, kjer bo okrevala — kot rečeno — v tednu dni.
Protestna akcija jetnikov v Sujmoni
L'AQUILA, 7. — Pet ur in še več je skupina 50 jetnikov zapora v Sul-moni protestirala in odklanjala, da bi se vrnila v celice. Razlog protestne akcije je počasnost preiskav in odlaganja procesov. V zadevo je posegel ravnatelj jetnišnice, ki je končno ^ pomiril jetnike. Med temi je bil tudi Pasquale De Laurentiis, ki je bil obsojen zato, ker je položil bombo pod policijski avtomobil v Rimu.
Rodila je na pločniku v središču Genove
GENOVA, 7. — Nenavaden prizor v opoldanskem vrvežu na pločniku centralne ulice, blizu postaje Brigno-le. Dvajsetletna Teresa Bruzzone je nenadoma začutila v bokih bolečino. Nekaj minut pozneje je tam, sredi ulice, rodila krepko punčko.
Na pomoč so ji priskočili mimoidoči, ki so obe — novorojenko in mater — naložili na rešilec Rdečega križa in ju odpravili v bolnišnico. Zdravniki so že izjavili, da sta izven nevarnosti
srede dalje je dala nadzorovati ladjarjev telefon, v upanju, da bo lahko poslušala razgovore med ugrabitelji in ladjarjevim bratom v trenutku, ko bodo zahtevali odkupnino. O tem niso več črhnili besede do sobote, ko se je stvar razvedla. Seveda ni izključeno, da so ugrabitelji D’Amica zahtevali odkupnino že takoj, morda v nedeljo, najkasneje v ponedeljek, in da je policija stopila v akcijo prepozno.
V	Toskani se zapleta primer argentinskega inženirja Alfonsa De Saypnsa, za katerega so dalj časa mislili, da je bil ugrabljen, ker sta tako zatrjevala Sayonsova služabnika, Onofrio in Anna Colombo. Florentinski državni pravdnik je bil drugačnega mnenja in dal — ko je bilo jasno, da se nihče ni oglasil z zahtevo po odkupnini — zapreti služabnika pod obtožbo umora, prikrivanja trupla, lažnih izjav v zvezi z ugrabitvijo itd.
V	bistvu sumi preiskovalec, da je Onofrio Colombo v osamljeni vili, sredi vinogradov v goricah Chianti-ja, po besnem osebnem spopadu z inženirjem, človeka v navalu jeze ubil, nato pa skupaj z ženo insce-niral komedijo o ugrabitvi.
Sume potrjujeta tudi dve priči. Stari švicarski diplomat, ki si je nekaj sto metrov vstran uredil podobno kmetijo, in trdi, da je usodnega popoldneva slišal močno kričanje in psovanje, ter druga oseba, ki trdi, da je na avtocesti mèd Firencami in Sieno videl inženirjev «ford 2000», ki ga je vozila neznana oseba z belimi lasmi. Zato preiskovalci sumijo, da je Colombovima kdo pomagal. Od tod obtožnica, da sta «sodelovala s tretjimi neznanci».
Pozno zvečer se je izvedelo, da so avto ugrabljenega ali ubitega Argentinca našli v Livornu, kjer ga sedaj pregledujejo agenti znanstvenega oddelka florentinske kvesture.
Obsojen morilec
časnikarja
Spampinata
SIRAKUZE, 7. — Porotno sodišče v Sirakuzah je danes obsodilo na 21 let zapora in tri leta policijskega nadzorstva Roberta Campria, desničarskega naduteža, ki je pred tremi leti ubil dopisnika listov «L’Ora» in «Unità» Giovannija Spampinata. Sodni zbor ga je po nekaj urah posvetovanja spoznal za krivega namernega umora v obremenilnih okoliščinah, ker je streljal na nasprotnika ponoči in mu onemogočil vsakršno obrambo.
Tako se je po skoraj treh letih zaključil proces, ki so ga nekateri oblastniki skušali zavirati, saj je Campria sin bivšega predsednika sodišča v Ragusi. Za umorom mladega časnikarja pa so se poleg vsega prepletali mafijski in fašistični interesi. Spampinato je namreč raziskoval ozadje umora nekega misov-skega veljaka v Ragusi in omenil Campria kot enega od osumljenih morilcev, zaradi česar ga je nasilnež ubil.
Maček «Socks» si presenečeno ogleduje nepričakovanega gosta, sovo, ki sta jo dečka našla ranjeno na cesti in sta jo prinesla derryjskemu fotografu Nortonu Kelleyu. Možakar je sovo zdravil in jo nato osvobodil, hvaležna ptica pa prihaja od časa do časa na obisk k prijatelju.
.......... untili n Mtiiiin n iiiimiimiiiiuiiiiiiiii im
NEZASLIŠANO RAVNANJE RIMSKE KVESTURE
Razrešen svojih Sankcij komisar kije izrekel solidarnost Pannelli
Dr. Ennio Di Francesco je vnet zagovornik policijskega sindikata in je kandidat za «predstavniški odbor civilnih funkcionarjev javne varnosti»
svetovalca Formisana in ga po o-strem rvanju aretiral. Kot smo poročali je misovec v trenutku obsedenosti’ napadel prijateljico, ki ga je hotela zapustiti, in streljal tudi proti policiji, ki ga je pozvala k preudarnemu ravnanju.
Solidarnostna brzojavka Pannelli, čeprav je dvignila precej prahu, ni edini vzrok za odstavitev dr. Di Francesca, je pa bila priložnost, da kvestura kaznuje komisarja, ki se je aktivno zanimal za sindikalna vprašanja policije. Kot vnet zagovornik sindikata je dr. Dl Francesco V žadnjih časih sodeloval pri raznih javnih razpravah o vprašanjih Osebja notranjega ministrstva kot tudi drugih vprašanjih političnega značaja. Bil je tudi kandidat za predstavniški odbor policijskih funkcionarjev, v katerega so se volitve začele davi.
Nezaslišan ukrep proti zavednemu komisarju je vzburil val protestov, ki odločno obsojajo ravnanje rimske kvesture in opozarjajo, kako je vsak funkcionar, ki je zaveden državljan in ravna v skladu s svojim demokratičnim prepričanjem, izpostavljen kazenskemu postopku. Ne gre namreč prezreti, da je v primeru komisarja Di Francesca policijski stroj stekel brezhibno in nepričakovano hitro, prav tako hitro kot je leta 1969 stekel proti bivšemu padovskemu komisarju Pasqualeju Julianu, ki je prvi pokazal v črni celici Frede in Venture gonilni center prevratništva v Venetu in morebitne krivce za pokol v Kmečki banki na Trgu Fontana. Iste naglice in učinkovitosti žal pa ni bilo opaziti pri funkcionarjih, ki so na več ali manj odkrit način podpirali fašiste ali pa z vso težo svoje visoke funkcije podpirali zloglasno teorijo nasprotnih ekstremizmov. Kot v primeru pod-
....................................................iimiiiiiiiiii...........
BIL JE EDEN OD VODITELJEV EVROPSKEGA PREVRATNIŠTVA
¥ Madridu umrl esesovec Otto Skorzeny
Septembra 1943 je osvobodil Mussolinija z Gran Sassa - Stiki z italijanskimi fašisti
RIM, 7. — Komisar Ennio Di Francesco, vodja oddelka za boj proti razpečevalcem mamil pri rimski kvesturi, je bil razrešen svojih funkcij. Komisar, ki je pred dnevi aretiral Marca Pannello, ker je demonstrativno kadil v javnosti cigareto prepojeno s hašiševim oljem, je po aretaciji poslal radikalnemu voditelju solidarnostno brzojavko, v kateri mu je izražal svoje priznanje za njegov boj proti represivnemu in zastarelemu italijanskemu zakonu, ki ne loči med narkomanom in razpečevalcem mamil.
Kvestura je pred suspenzijo komisarja Di Francesca poslala .državnemu pravdništvu poročilo p ravnanju funkcionarja. Kvestor Ugo Macera je osebno naročil načelniku oddelka sodne policije Vincenzo D’Alessandru, naj sestavi poročilo in naj ga izroči načelniku državnega pravdništva v nadaljnji postopek. Tako ravnanje opravičujejo na kvesturi, češ da gre za njihovo dolžnost, da pa ne pomeni zahtevo po sodnem postopku proti demokratično nastrojenemu funkcionarju. Vsekakor pa je vprašanje bilo že rešeno, ker je tožilec dr. Santacroce arhiviral vso zadevo, saj bi bil kazenski postopek proti dr. Di Fran-cescu naravnost smešen kot je smešna utemeljitev suzpenzije komisarja: «Funkcionar je bil razrešen svoje funkcije načelnika oddelka za boj proti razpečevalcem mamil — pravijo na kvesturi — da ga ne bi več spravljali v precep in ga silili, da ravna proti svoji vesti.»
Preden je bil dodeljen rimski kvesturi, je bil dr. Di Francesco najprej v službi pri ligurskemu protiterorističnem oddelku, nato je bil za nekaj mesecev premeščen v Firence in končno v Rim. Sredi juni-bila ubijati na račun obveščevalne J ja je s podčastnikom Spadaforom službe CIA.	I vlomil v urad misovskega deželnega
WASHINGTON, 7. - Ameriška mornarica je odločno demantirala vest, ki jo je objavil londonski «Sun-day Times», da bi kdajkoli vežbala v svojih oporiščih skupine kriminalcev, osvobojenih iz zaporov, v poklicne «killerje», katerih naloga bi
častnika Sotgiuja je bil še enkrat kaznovan funkcionar, ki je menil, da je njegova prva dolžnost, da je v službi vseh državljanov in ni zgolj branilec interesov nekaterih oblastnikov.
CIA za umorom čilskega generala Schneiderja
WASHINGTON, 7. - Ugledni «Washington Post» obtožuje ameriško obveščevalno službo CIA, da je posredno vpletena v poskus ugrabitve in umor čilskega generala Renèja Schneiderja. Slednjega so ubili neznani teroristi sredi Santiaga v upanju, da bi sprožili s tem državni udar in preprečili komaj izvoljenemu Salvadoru Allendeju, da bi zasedel predsedniško mesto.
Po pisanju ameriškega dnevnika je tedaj Nixon naročil veleposlaniku ZDA v Santiagu, naj «uporabi vse metode, razen ameriškega vojaškega
MADRID, 7. — V soboto popoldne i je v španski prestolnici umrl Otto ■ Skorzeny, esesovski polkovnik, ki je v septembru leta 1943 osvobodil Benita Mussolinija iz hotela na Gran Sassu, kjer je bil zaprt. Vest o smrti enega najbolj vdanih Hitlerjevih sodelavcev je sporočil madridski tednik «Hoja Del Lunes», ki je dodal, da je polkovnik umrl za rakom na pljučih.
Strela udarila v deklico: ozdravela bo v tednu dni
GENOVA, 7. — V tednu dni bo ozdravela desetletna Emma Bocchio, ki leži sedaj v mestni bolnišnici z opeklinami tretje stopnje. Vanjo je namreč udarila strela. Dekletce je bilo na počitnicah s starši v neki apeninski vasi, ko se
i tarsi v neai je popoldne I
Otto Skorzeny
Otto Skorzeny se je rodil na Dunaju leta 1908, kjer je diplomiral na fakulteti za inženjerijo. Komaj 22-leten je pristopil k nacistični stranki in k esesovcem, kjer je dosegel čin polkovnika. Med vojno se je večkrat «izkazal» v drznih podvigih in, kot je sam rad poudarjal, se je imel za enega najzvestejših fiirer-jevih sodelavcev. Med podvigi, ki so dvignili največ prahu, je bila o-svoboditev Benita Mussolinija iz zapora na Gran Sassu in poskus ugrabitve ameriškega generala Dwighta Eisenhowerja.
V septembru leta 1943 se je Skorzeny s svojimi možmi spustil z jadralnimi letali na Gran Sasso, kamor je Badogliova vlada zaprla «du-ceja». Za podvig je Hitler osebno odlikoval polkovnika z najvišjimi nacističnimi odličji. Leto pozneje je Skorzeny prav tako v Budimpešti ugrabil madžarskega voditelja Hor-tyja in tako ohranil do konca vojne zavezništvo med Madžarsko in Nemčijo.
Poveljeval je tudi posebnemu nemškemu oddelku, ki se je leta 1944 med bitko za Ardenne vtihotapil v anglo-ameriško vojsko in skušal u-grabiti vrhovnega poveljnika Eisen-hoverja, vendar mu je podvig za las spodletel. Ob koncu vojne so mu sodili kot vojnemu zločincu, vendar so ga oprostili, leta 1947 pa je pobegnil iz taborišča v Darmstatu in se naselil v Franciji, kjer se je, vsaj uradno, posvetil trgovini. V vseh letih pa je bil vsekakor os nacističnih in fašističnih evropskih organizacij, vodilna osebnost evrop-
skega prevratništva, h kateremu so hodili po nasvet fašistični kolovodje iz Italije, Avstrije, Švice, Belgije in Zahodne Nemčije. Kaže, da je njegovo uvozno in izvozno podjetje bilo le kritje za mednarodno trgovino z orožjem. Med drugimi naj bi zalagal z orožjem tudi upornike iz Biafre.
Govori se, čeprav tehtnih dokazov ni, da je bil bivši esesovski polkovnik precej tesno povezan z italijanskimi prevratniki, katerim naj bi obljubil orožje in tudi dve letali. Govorice so prišle na dan med preiskavo o prevratniškem rovarjenju Vetrovnice. Neka priča je poudarila, da je esesovski polkovnik obljubil orožje prevratnikom, tako pripadnikom Vetrovnice kot pristašem bivšega partizanskega voditelja Carla Fumagallija.
Kot rečeno, tehtnih dokazov, ki bi potrjevali te govorice, ni, dejstvo pa je, da je bil Skorzeny v prijateljskem odnosu z Juniom Valenom Borghesejem, «črnim princem», ki je leta 1970 poskusil državni udar in katerega pristaši so celo zasedli radijski center notranjega ministrstva. Ker je bil hkrati tudi ena od vodilnih osebnosti v mednarodni prevratniški organizaciji Paladin, ki je do padca Caetano-vega režima imela svoj sedež na Portugalskem, ni težko domnevati, da je posredno rovaril tudi v Italiji.
Skorzenyjevo truplo bodo zažgali jutri na madridskem pokopališču Al-muneda, nato pa bodo posmrtne ostanke prepeljali v Avstrijo, kjer bo zakopan.
Kaj smo že na prehodu
(Nadaljevanje s 4. strani)
membe v svetovnem merilu, da je rekel takole: «Že se je začela bistvena sprememba, katere posledice bodo prizadele celotno svetovno prebivalstvo. Moglo bi se zgoditi, da bo umrla od lakote ena milijarda ljudi».
Do tu smo navedli mnenja vrste strokovnjakov, ki opozarjajo na morebitne posledice večjih klimatskih sprememb na Zemlji. Toda že v samem začetku smo rekli, da se ne moremo vedno zanesti na napovedi, ker se tudi največji strokovnjak ušteje in so se doslej že večkrat u-šteli. Poleg tega so tudi vremenoslovci, ki ne soglašajo s svojimi kolegi — pesimisti. Ker pa si ne u-pajo trditi, da se bodo vremenske razmere na svetu ohranile takšne, kakršne so vladale do pred nedavnim, pravijo, da sodobna znanost še ne pozna vseh prirodnih zakonov, ki vplivajo na 'Temenske razmere.
Trenutne nič kaj poletne vremenske razmere na našem področju nas hkrati ne smejo zavesti tako daleč, da bi mislili, da bo že jutri severno poloblo in tudi naše kraje u-klenil led. Manjše klimatske spremembe pa imajo včasih veliko več je posledice kot bi na prvi pogled kazalo. Navedb smo nekaj takšnih znakov in ustrezna mnenja strokovnjakov. Bodočnost pa bo povedala, ali so imeli prav ali ne.
REKORDNA PRIDIGA
Beljaška pastorja sta v petek popoldne stopila na prižrico in se poslovila od vernikov 50 ur in 25 minut pozneje ob koncu najdaljše pridige v zgodovini človeštva.
Pastorja. 40-letni Robin Wil-liamson in 25-letni William Mc Knee sta spisala svojo rekordno pridigo (v njej je bilo okron pol milijona besed) v dveh letih in pol, kot rečeno pa sta jo zdrdrala s prižnice belfaške cerkve Lome and Kilwargher v dobrih dveh dneh. Poudarila sta tudi, da sta se za nenavadni podvig odločila v okviru nabiralne akcije v dobrodelne namene. Pastorjema gre res vse priznanje za zaslužno delo, vendar pa gre še večje priznanje vernikom, ki so ju vseh 50 ur pozorno poslušali.
PSIHOZA UGRABITEV
Genovski 18 - letni študentki Luciani Tonani je bilo dovolj, da je mimo nje počasi privozil poltovornjak, pa je že pomislila na ugrabitev. Pestrašena je začela kričati na pomoč, kolikor so ji dale mlade in krepke glasilke in v nekaj minutah je bil ogenj v strehi. Policija in karabinjerji so prihiteli na kraj «u-grabitven z vsemi razpoložljivimi avtomobili in organizirali o-rjaški lov za banditi. Končno so ju-pod večer staknili in zadeva je bila pojasnjena: šlo je za francoska turista, ki sta vozila počasi, ker nista poznala mesta.
Pozneje je vznemirljivo dekle v pogovoru s časnikarji priznalo, da je bil njen strah neo-snovan. «Vendar pa, z vsem, kar se dogaja...» se je opravičilo agentom.
posega». Kot je znano, so Allendeja odstavili in ubili tri leta pozneje, v krvavem državnem udaru čilskih izdajalskih generalov.
MOSKVA, 7. — Čez teden dni bo v vesolje odpotovala mešana sovjetsko - ameriška posadka odprave «So-juz - Apollo». Ob priliki je moskovska «Pravda» objavila razgovor s komandantoma odprave, Rusom A-leksejem Leonovem in Amerikancem Thomasom Staffordom. Slednji je govoril v ruskem jeziku, kot so se tudi sovjetski vesoljci naučili angleščine. Med poletom — je bilo poudarjeno — si bodo vesoljski posadki izmenjali več simboličnih daril.
VN FRANCIJE V LE CASTELLETU
PO ZANESLJIVI NEDELJSKI ZMAGI NIKI LAUDA POVEČAL PREDNOST
Avstrijski pilot ima na lestvici za SP kar 47 točk, Reutemann pa 25
LE CASTELLET, 7. — «Computer» Niki Lauda je osvojil prvo mesto na nedeljski avtomobilski dirki za Veliko nagrado Francije. Lauda je s to zmago še povečal svoje vodstvo na skupni lestvici za letošnji svetovni naslov. Carlos Reutemann, ki je bil drugi na lestvici v nedeljo ' ni startal, Emmerson Fittipaldi pa se je uvrstil le na četrto mesto, s tem je osvojil le tri točke veljavne za
tošnja glavna kandidata za prvo mesto — Laudo in Fittipaldija.
Vrstni red v Le Castelletti
1.	Lauda (terrari 312 t),	ki	je prevozil 313,740 km v	1.40’18”84 s
poprečno hitrostjo	187,654 km
na uro
2.	Hunt (hesketh)	1”59
3.	Mass (mclaren)	2”31
4.	Fittipaldi (mclaren)	39”77
5.	Andretti (parnelli)	1’02”08
6.	Depailler (tyrrell)	1’07”40
7.	Brise (lola-hill)	1’09”61
8.	Jarier (shadow)	1’19”78
9.	Scheckter (tyrrell)	1’31”68
10.	Peterson (lotus)	1’36”02
Lestvica za SP
1.	Niki Lauda	47
2.	Carlos Reutemann	25
3.	Emmerson Fittipaldi	24
4.	Hunt 22, 5. Pace 19, 6. Regazzoni 16, 7. Scheckter 15, 8. Mass 14,5, 9. Depailler 12, 10. Andretti 5.
Do konca SP manjka še šest tekmovanj. Nadaljnji spored: VN Anglije (19.7.); VN ZRN (3.8.); VN Avstrije (17.8.); VN Italije (7.9.); VN Kanade (21.9.); VN ZDA (5.10.).
PLAVANJE
OD VISA DO SPLITA
Izreden podvig Rogosita Petrit navdušil vRovinju
Rcgošic preplaval 53 km v sijajnem času (14 ur 37’)
SPLIT, 7. - Večkratni svetovni prvak v maratonskem plavanju Veljko Rogošič je na dan borca preplaval razdaljo od Visa do Splita, ki je dol-1 ga nič manj kot 52,3 km. V resnici .pa je 30-letni Splitčan preplaval več ot 60 km — vsaj tako pravijo tisti, i so ga spremljali na tem njegovem enkratnem podvigu — zaradi morskih tokov.
Na pot se je Rogošič podal s skcfle otoka Host ob 4. uri in 37 minut in je priplaval v Split po 14 urah in 37 minutah, kjer ga je pozdravilo preko štiridesettisoč someščanov. Na cilju v Splitu je imel Veljko pulz 64, krvni pritisk 125/90 in je
liiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
ATLETIKA
31. JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO
Niki Lauda, «computer» velikih nagrad, je zanesljivo zmagal tudi v Franciji in tako še povečal svojo prednost na lestvici za SP
SP in je tako še vedno tretji za Laudo in Reutemannom.
Lauda je v Franciji zares vozil kot pravi «computer». Kaj kmalu si je priboril prednost kakih šest-osem sekund. Avstrijski pilot je sijajno branil teh nekaj sekund. James Hunt in Jochen Mass sta ga stalno napadala, v zadnjih dveh krogih sta celo zmanjšala zamudo na same 2 sekundi. Lauda pa ni popustil in je tako zasluženo prvi privozil do cilja.
James Hunt in njegov manager Alexander Hesketh sta po sijajni zmagi na Nizozemskem napovedovala novo prvo mesto v, Franciji. Hunt je edini pilot, ki na svojem avtomobilu nima reklamnih napisov. Lord Hesketh pravi, da njegov pilot teče predvsem za hobby in zaradi velike ljubezni do tega športa. Hesketh pa seveda ni pojasnil, koliko plačuje Hunta, da lahko vozi njegov avtomobil. Ne glede na to, pa je tudi na dlani, da je Hunt izreden pilot saj je na zadnjih dveh VN osvojil po eno prvo in eno drugo mesto. Hunt se je tudi približal Fittipaldiju na lestvici za 3. mesto SP.
Mass nas v zadnjih vožnjah preseneča. Mass zanesljivo vozi in njegovo nedeljsko tretje mesto je le dokez, da bi lahko že letos znal marsikateremu pilotu prekrižati račune.
Kdor pa letos nedvomno slabše vozi, to je lanski prvak Emmerson Fittipaldi, ki zbira le skromen izkupiček točk. Na Nizozemskem je ostal celo praznih rok, v Franciji pa je osvojil le tri točke. Vse kaže torej, da je Niki Lauda že skoraj nedosegljiv. Kar 23 točk ločijo dva le-
Slovenski atleti trikrat uspešni Mladinec Srejovic lepo presenetil
Idi Slovenijo so zlate kolajne osvojili Penca, Pečar in Urankarjeva
Deževno vreme je nedvomno o- stali v soboto konkretni. Janez Pen-škodovalo najboljše jugoslovanske. ca je izkoristil okrnjeno konkuren-atletinje in atlete, ki so se v Sa- co in zmagal na 400 m čez ovire rajevu pomerili na 31. državnem z novim slovenskim rekordom 51”9. prvenstvu za posameznike. Tako v S tem časom bi se uspešno upiral prvem kot v drugem dnevu je bilo tudi najboljšemu Gluhaku.
doseženih nekaj dobrih rezultatov, padel pa je samo en državni rekord na 3000 m za ženske in tudi ta je na še zelo skromni tehnični ravni. Klubski rekordi v štafetah nimajo itak prevelike vrednosti.
Ce ni skušali razvrstiti atlete po njihovih rezultatih in slovesu, bi morali na prvo mesto postaviti mladinca Srejoviča, ki je po zelo u-spešnem nastopu na pokalnem tekmovanju zanesljivo premagal mejo 16 m v troskoku in postavil novo znamko 16,10 m. Skočil je enkrat tudi do 16,02 m in istočasno prehitel bolj znanega Spasojeviča, ki je tokrat dosegel 15,95 m.
Iz prvega dne treba omeniti še zelo dobro serijo skokov Nenada Stekiča v daljino. V finalnih poskusih je dosegel 7,86, 7,91 in 7,87 m. Odlično formo je v sprintu potrdil Pisič. Brez vsake konkurence je bil prvi na ovirah s časom 13”9, po zelo razburljivi borbi z mladin-. cem Ištvanovičem pa je osvojil naslov državnega prvaka tudi na 100 m s časom 10”4,	.v /
Joško Alebič je v prvem dnevu naskakoval rekord na 400 m. Ni mu uspelo, čas 46”2 pa je bil dober in dober je bil tudi finalni tek, ki daje Jugoslaviji lepa upanja za močno štafeto 4x400 m. Srečo je poskusil tudi na 200 m in po ostri borbi premagal Ištvanoviča. Časa 21”1 in 21”2 sta bila za oba dobra in ugotovimo lahko, da je iz tega prvenstva izšel močnejši sprint.
Slovenska atletika je osvojila tri prva mesta, delno v panogah, kjer ni bilo predvideno. Kot favorit je bil prvi samo Pečar, za presenečenje pa velja zmaga Urankarjeve nad Tomečičevo na 800 m. Sicer je slednja veljala kot favoritinja že pred prvenstvom. Že med prvim dnevom je nato žalostno pogorela na 1500 m in upi Urankarjeve so po-
Posebno velja omeniti Džurdžo Fočič, ki je dosegla na tem prvenstvu svoj 15. in 16. državni naslov
Nenad Stekič je bil v skoku v daljino daleč najboljši z vrsto odličnih skokov
in s tem premagala rekord šikov-čeve. Fočičeva je dosegla prvo zmago v teku na 100 m čez ovire, potem ko je enkrat zaradi napake starterja sama zaman pretekla celotno progo. Večjo vrednost pa i-ma njen rezultat v skoku v daljino (6,35 m).
REZULTATI PRVEGA DNE MOŠKI
100 m: Pisič 10”4, Ištvanovič 10”5 400 m: Alebič 46”2, Cikič 46”8, Savič 47”3, Knapič 47”4 1500 m: Božinovič 3’45”6, Lisec, Vulovič in Abazi vsi 3’45”8 10000 m: Kuzmanovič 30’02”1 110 m ovire: Pisič 13”9 4x100 m: Crvena zvezda 40”5 višina: Temim 209 cm daljina: Stekič 7,91 m krogla: Ivančič 19,31 m, Krstoje-vič 18,12 m
kopje: Primorac 74,60 m ŽENSKE
100 m: Pavličič 11”6, Sokač U”7, Gak H”8
400 m: Pavličič 54”8 1500 m: šišul - Rajher 4’24”9 100 m ovire: Fočič 14”0 4x100 m: Partizan 47”3 daljina: Fočič 6,35 m disk: Stojkovič 45,88 m REZULTATI DRUGEGA DNE MOŠKI
200 m: Alebič 21”1, Ištvanovič 21”2, Križan 21’’5
800 m: Sušanj 1’49”0, Savič 1’49”2, Božinovič 1’49”9 5000 m: Vulovič 14’03”6 400 m ovire: Penca 51”9 4x400 m: Crvena zvezda 3’12”3 3000 m steeple: Vitasovič 8’59”1 troskok: Srejovič 16,10 m palica: Bošnjak 4,60 m disk: Pečar 56,20 m kladivo: Stiglič 66,40 m ŽENSKE
200 m: Pavličič 23”6 800 m: Urankar 2’08”7, Tomečič 2’09”0, Avdibašič 2’09”0 3000 m: Šišul-Rajher 9’30"6 4x400 m: Slavonija Osijek 3’50”0 višina: Hrepevnik 172 cm kopje: Mejnhart 49,50 m krogla: Tufegzič 14,97 m
prvakom ter mladim Puljčanom Savičem. Verjetno bo Boit tekmoval na «Skokovem memorialu» 19. t.m. v Celju.
Tradicionalni dvoboj v Kijevu
SZ premagala okrnjene ZDA
Zaradi močno okrnjene reprezentance ZDA je Sovjetska zveza dosegla na dvoboju v Kijevu zelo visoko zmago. V moški konkurenci so Sovjeti zmagali s 129 proti 89, med ženskami pa s 96 proti 49. Obe vrsti sta premagali tudi Bolgarijo (ženske), ki je za dopolnilo nastopala v Kijevu.
Med boljšimi treba omeniti najprej svetovno rekorderko Melniko-vo. Disk je vrgla 65,88 m daleč. V ženski konkurenci so prišle na svoj račun tudi Američanke. Iz arhiva so potegnile nič manj kot o-limpijsko prvakinjo iz Mehike Man-ningovo, ki je 800 m pretekla in zmagala v 2’00”3. Sovjeti so dobili zameno za Čižovo. Kračevskaja je kroglo namreč sunila kar 20,95 m, kar je tretji najboljši rezultat na svetu.
V moški konkurenci sta Sovjeta Kulebjakin in Mjasnikov na 110 m čez ovire premagala Američana z odličnim časom 13”5 za oba.
NOGOMET	;
Mladinci Slovenije drugi
ROVINJ, 7. — V 17. mladinskem prvenstvu republik in pokrajin mladi nogometaši Slovenije niso imeli sreče. V odločilnem srečanju so jih premagali sovrstniki • Črne gore z 2:1. Vodili so z 1:0 vse do 62. minute in bili v preveliki premoči. Mladinci Slovenije so v Rovinju prikazali nogomet, kakršnega na teh turnirjih doslej še ni bilo videti. V tekmi za tretje mesto je BiH po streljanju enajstmetrovk premagala Srbijo s 4:3.
	
I f «J i	i * Ì! I M
1	—	1.	Maqeteros	2
2.	Ismicora	1
2	—	1.	Frustone	2
2.	Medford	X
3	—	1.	Quadris	X
2.	Elmetto	1
4	—	1.	Odessa	2
2.	Riccio da Farma	1
5	—	1.	Eudossio	1
2. Busiara	X
6	—	1.	Vibo Valenzia	1
2. Constable	X
KVOTE
12 — 3.007.860 lir 11 —	200.500 lir
10 —	23.200 lir
tehtal 98 kg. Na startu na Visu pa je bil pritisk 140/90 in je tehtal o-sem kilogramov več.
Po prihodu na cilj, je brez večjih znakov utrujenosti, razpoložen za razgovor med drugim izjavil: «Presenečen sem. To je moj največji uspeh, maraton mojega življenja. Čeprav nisem bil najbolje pripravljen, ker zaradi slabega vremena nisem mogel redno trenirati, sem bil prepričan, da mi bo uspelo. Za ta podvig sem imel še poseben motiv. Tudi sam sem hotel prispevati skromen delež k proslavi dneva borca in 30-letnice osvoboditve. Zlata ura, ki sem jo prejel od predsednika republike Tita, je moje najdragocenejše, darilo, ki ga bom čuval na najlepšem mestu v vitrini, polni raznih lovorik.»
* # *
V Rovinju je bil tradicionalni plavalni miting imenovan «Delfin 75», ki je bil letos še v sklopu proslav 30-letnice osvoboditve. Tako prvi kot drugi dan mitinga je prijetno presenetil komaj 14-letni Borut Petrič iz Kranja, ki je prvi dan izboljšal državni rekord na 400 m prosto za starejše pionirje ter mlajše in starejše mladince z odličnim časom 4’22’2 in priplaval skozi cilj kot drugi za vzhodnim Nemcem Grizayem in pred domačinom Rudanom. Drugi dan je bil spet presenetljivo dober na enkrat krajši progi z novim rekordom za starejše pionirje in absolutnim rekordom na progi 1500 metrov. Še posebej velja omeniti čas na zadnji najdaljši plavalni progi 17’12”8, ki je za več kot petnajst sekund boljši od prejšnjega najboljšega dosežka v Jugoslaviji, ki je pripadal prav tako Kranjčanu Milovanoviču, ki je bil v Rovinju drugi. Rezultati Petriča potrjujejo, da je to izjemen plavalni talent, ki v letošnji sezoni ni še rekel zadnje besede in ima pred seboj fantastično plavalno bodočnost. Zaradi nekoliko neugodnega vremena in prvega nastopa na odprtem 50-metrskem bazenu so bili v ostalih disciplinah doseženi dobri rezultati.
REZULTATI
MOŠKI
400 m prosto — 1. Grozay (NDR) 4’20”6, 2. Petrič (Jug.) 4’22”2 100 m delfin — 1. Bielitz (Poljska) 1’01”4, 2. Lolič (Jug.) r02”5 100 m prsno — 1. Packer (ZRN) 2’36”2, 2. Splavisky (Pol.) 2’37”3 100 m prosto — 1. Lustig (Jug.) 56”4, 2. Martineto (It.) 57”0 200 m prosto — 1. Linhart (Jug.)
2’06”2, 2. Belardi 2’07”0 200 m hrbtno — 1. Luckau (NDR) 2T4”5, 2. Rudan (Jug) 2T5”3 100 m prsno — 1. Packer (ZRN) 1’09”8, 2. Splavinsky (Pol.) ri2”3 200 m delfin — 1. Radjenovič (Jug.)
2’17”2, 2. Czaplinski (Pol.) 2’17”4 200 m mešano — 1. Hitrec (Jug.)
2’20”3, 2. Wierdl (Madž.) 2’21”3 1500 m prosto — 1. Petrič (Jug.) 17’12”8, 2. Milovanovič (Jug.) 17 minut 32”4
ŽENSKE .
400 m prosto — 1. Zabellin (It.)
4’41”3, 2. Sterni (It.) 4'46”3 100 m hrbtno — 1. Stier (NDR) 1 minuta 07”6, 2. Madarassy (Madž.) 1’07”8
100 m delfin — 1. Efendič (Jug.)
1’08”1, 2. Mlanarič (Jug.) 1’09”5 200 m prsno — 1. Lehneberger (ZR Nemčija) 2’54”7, 2. Lenardon (It.) 2’57”4
100 m prosto — 1. Stier (NDR) 1 minuta 02”9, 2. Pezzutti (It.) 1’04”0 200 m prosto — 1. Frange (NDR) 2T3”4, 2. Zabellin (It.) 2T4”4 200 m hrbtno — 1. Stier (NDR) 2 minuti 25”4, 2. Madarassy (Madž.) 2’28’T
100 m prsno — 1. Lechenberger (ZR Nemčija) 1’21”5, 2. Rachetti (It.) 1’21”5
200 m delfin — 1. Mjanarič (Jug.) 2’31”4, 2. Kallmunger (ZRN) 2 minuti 35” 1
200 m mešano — 1. Madarassy (Madžarska) 2’32”0, 2. Efendič (Jug.) 2’33”8
Hajduk, jugoslovanski državni prvak, bo letos nastopil tudi v pokalu evropskih prvakov. Moštvo se je zato tudi primerno ojačilo in je najelo Vanča Balevskega (Vardar) in Borislava Djordjeviča (Bor)
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimuiiiiii
M LETOŠNJI ITALIJANSKI NOGOMETNI BORZI
Hilton na splošno nezanimiv F. Valcareggi trener Verone
Na dnevnem redu pa so še vedno polemike med predsedniki in igralci
Italijanska nogometna borza tudi letos ni prinesla velikih novosti, če izvzamemo primer Chinaglie, ki je odločno izjavil, da bo ostal v ZDA, in primer Ri vere, ki je pripravljen ponovno se pogajati z Buticchijem, potem pa lahko rečemo, da so si vsa velika društva obdržala svoje najboljše nogometaše in da so se v milanskem Hiltonu v glavnem kupovali skromni
CAGLIARI, 7. - Brili Cagliari je letos ostal brez trenerja. Landa je namreč odpotoval v ZDA. Kaže pa, da bo moštvo iz Cagliarija v prihodnji sezoni treniral Jack Donouhe, trener državne reprezentance Kanade, ki je med drugim že vodil slavnega košarkarja Lew Alcindora (Jab-barja).
Veliko je bilo govora, da bo Beppe Savoldi (na sliki) prešel v vrste Ju-ventusa, ki je iskal dobrega napadalca za evropski pokal prvakov. Bologna pa je, kljub izredni vsoti, ki bi ji jo dala Juventus, rajši obdržala doma svojega napadalca
nogometaši, poleg seveda najema začasnih ženskih družb.
Oglejmo si stanje v posameznih prvoligaških klubih.
ASCOLI
Trener je Ricconi. Moštvo se je ojačilo z dvema dobrima nogometašema Bologne, z Ghettijem in Lan-dinijem. Poleg tega je najelo tudi Recchija (Mantova) in Cappottila (Pro Vasto). Prodalo je Reggianija (Spal) in Bertinija t,Koma). Ascoli je za nakupe porabil 718 milijonov lir, za prodajo dveh igralcev pa je vnovčil le 30 milijonov lir.
BOLOGNA
Društvo je potrdilo lanskega trenerja Pesaolo. Vodstvo si je takoj zagotovilo obetajočega napadalca Bertuz-za (Brescia), okrepilo je obrambo z Valmassoiem (Varese), najelo pa je še Novellinija (Cagliari), Gropa (Giu-lianpva) in A. Salo (Atalanta). Bologna pa je svojo finančno bilanco popravila, s tem da je prodala čelo vrsto igralcev. Ghetti in Landini sta prestopila k Ascoliju, Rimbano k Va-
			
MOTOCIKLIZEM
VN BELGIJE V FRANCORCHAMPSU
Agostini spet ostal praznih rok Lepi zmagi Cecotta in Pilerija
Na lestvici za SP Nieto in Pileri praktično že končna zmagovalca
Dalipagič, jugoslovanski državni reprezentant in član beograjskega Partizana, odlično igra na italijanskih poletnih turnirjih. Kljub temu pa K Partizan ni najbolje izkazal na zadnjih dveh turuirjih v Mouteroniju
in v Latini
Boit v Jugoslaviji
Na nedavnem gostovanju po Skandinaviji je jugoslovanski rekorder v teku na 800 metrov Luciano Sušanj navezal prijateljske stike s številnimi znanimi atleti. Med temi je tudi Kenijec Boit, ki bo verjetno prišel za nekaj dni v Jugoslavijo in bo skupaj treniral z evropskim
FRANCORCHAMPS, 6. - Večkratni svetovni prvak Italijan Giacomo Agostini je moral odstopiti na tej sedmi dirki za svetovni naslov v kategoriji 500 ccm že v prvem krogu. Tako je imel Phil Read precej olajšano pot do končne zmage, ker sta poleg Agostinija odstopila še Bonera in Sheene. Na drugo mesto se je u-vrstil prav tako angleški dirkač Newbold, ki tekmuje na suzukiju, kot je znano pa Read brani barve italijanske motociklistične hiše MV avgusta. Lepo zmago si je spet priboril na 250 ccm Venezuelanec italijanskega porekla Cecotto, ki je po izredno lepi in navdušujoči dirki ugnal Villo in Rougeria. Ne glede na ta uspeh je Cecotto na lestvici za svetovni naslov šele tretji za Villo in Rouge-riom. V kategoriji do 125 ccm je bil
neposredni obračun med dvema italijanskima dirkačema in sicer Pileri-jem in Bianchijem, ki dirkata na i-stem stroju morbidelli. To je bila že šesta zmaga Pilerija v sedmih dirkah za svetovni naslov in ima tako že praktično najvišji naslov v žepu, saj je njegova prednost pred Bianchijem 32 točk. V najnižji kategoriji do 50 ccm je zmagal Belgijec Van Zeebroeck na motorju kreidler pred Špancem Nietom. Italijan Lazzarini je na motorju piovatticci razočaral s tretjim mestom. Na lestvici za svetovni naslov vodi Nieto pred Lazza-rinijem in Van Zeebroeckom.
REZULTATI:
50 ccm: 1. Van Zeebroeck (kreidler), 2 Nieto (kreidler), 3. Lazzarini (pio v; tticci).
LESTVICA ZA SP: Nieto 72 točk,
2. Lazzarini 52, 3. Van Zeebroeck 43 točk.
125 ccm: 1. Pileri (morbidelli), 2. Bianchi (morbidelli), 3. Andersson (yamaha).
LESTVICA ZA SP: 1. Pileri 100, 2. Bianchi 68, 3. Andersson 50 točk.
250 ccm: 1. Cecotto (yamaha), 2. Rougerie (harley davidson), 3. Villa (harley davidson).
LESTVICA ZA SP: 1. Villa 67, 2. Rougerie 61, 3. Cecotto 42 točk.
500 ccm: 1. Read (MV agustd), 2. Newbold (suzuki), 3. Findlay (yamaha).
LESTVICA ZA SP: 1. Read 69, 2. Agostini 57, 3. Kanaja 45 točk.
Sidecar: 1. Steinhausen - Huber (konig), 2. Paper - Kollenberg (ko-nig), 3. Boddice - Boddice (konig).
LESTVICA ZÀ SP: 1. Steinhausen 63, 2. Scharzel 39, 3. Biland 30 točk.
reseju, Colzato, Ferrara in Paris pa k Brescii.
CAGLIARI
Riva je tudi letos ostal na Sardiniji. Cagliari je prodal Gorija Juventusu. V zameno je dobil Longobucca in Violo ter še lepo kopico milijonov. Prodal je še Virdisa in Brugnero Bologni. Pri tem je porabil 230 milijonov, zaslužil pa 400 milijonov.
CESENA
Po lanskem uspešnem prvenstvu je moštvo skušalo predvsem popraviti svoje finančno stanje. Rizza in Calamo je prodalo Genoi, Orlandija Samp-dorii, Fresia Perugi. Najelo je Bittola, Canzaneseja in Bordona od Genoe, Urbana od Perugie in Valentinija od Piacenze. Pri tem je društvo zaslužilo skoraj 250 milijonov lir.
COMO
Moštvo je letos prestopilo v skupino najboljših. V bistvu je ohranilo strukturo moštva, ki si je priborilo prestop v A ligo. Najelo je le dva manj poznana nogometaša: Torrisija od Siracuse in Tortora od Trapanija. Como je pri tem nakupu porabil 180 milijonov.
FIORENTINA
Rocco-je po končani sezoni zapustil mesto 'trenerja. Vodstvo Fiorentine je prevzel Mazzone. Dva boljša igralca sta zapustila Firence: Saitutti (Samp-doria) in Ghedin (Lazio). Med novimi nakupi bi omenili Brescianija (Foggia). Fiorentina je pri prodaji zaslužila kar 650 milijonov, za nakupe pa je potrosila 240 milijonov lir.
INTER
Fraizzoli, milanski milijarder, že več let obljublja svojim navijačem in predvsem svoji ženi, da bo Inter prav kmalu osvojil naslov italijanskega in evropskega prvaka. Moštvo pa v zadnjih letih stalno razočara. Hudobneži pravijo, da je predsednik Interja Mazzola in da je Fraizzoli le lutka svoje žene. Fraizzoliju pa je letos le uspelo kupiti mladega in perspektivnega napadalca Vareseja Libero, za katerega se je potegovalo več društev (Milan, Juventus, Roma). Massa je dopotoval v Napoli. Bilanca Interja je bržkone katastrofalna: 1.180 milijonov lir primanjkljaja.
JUVENTUS
Boniperti je skušal letos, dati svojemu moštvu tako postavo, da bi se lahko potegovala za naslov evropskega prvaka. Jiiventus je najel Lardellila (Como) in Gorija (Cagliari). Turin sta zapustila Longobucco in Viola, ki bosta igrala pri Cagliariju. Juventus je doslej porabil skoraj milijardo lir. Kaj zato, Agnelli je v Italiji največji mogotec.
LAZIO
Lenzini, predsednik Lazia, je kot brez glave. Chinaglia je odpotoval v ZDA in tam je tudi ostal. Chinaglia ne bo več igral pri Laziu, niti v Italiji. To pomeni tudi, da je Lazio izgubil bajno vsoto dveh milijard lir.
MILAN
Rivera je sporočil, da se bo vrnil k Milanu, če se mu bo predsednik društva Buticchi opravičil zaradi polemike proti koncu prvenstva. Rivera naj bi bil torej največji nakup Milana, ki se letos ni bistveno ojačil. NAPOLI
Napoli je v minuli sezoni pokazal morda najlepšo igro v A ligi. Trener Vinicio je bil zato potrjen pri vodstvu ekipe. Društvo ni prodalo boljših nogometašev, najelo pa je Rampantija od Torina in je tako ojačilo prednjo vrsto. Napoli je pri nakupih in prodajah porabil približno 500 milijonov lir.
PERUGIA
Perugia je letos slavila dve zmagi: prestop v A ligo in veliko «politično zmago» na zadnjih volitvah. To je splošno mnenje v tem simpatičnem italijanskem mestu, ki bo v prihodnji sezoni prvič imelo svoje moštvo v prvi italijanski ligi.
ROMA
Liedholm je lani po končanem prvenstvu prehitel Lazio. To je bilo za navijače že velik uspeh. Moštvo pa je bilo treba ojačiti predvsem na sredini igrišča, saj je kapetan Cordova že pri letih in nujno je bilo treba poiskati novega «režiserja». Roma pa je najela Bonija (Sampdoria), pri tem je prodala celo vrsto slabših nogometašev, kljub temu pa je bil letošnji primanjkljaj Rome že preko 500 milijonov lir.
SAMPDORIA
S tem da je društvo iz Genove prodalo svojega najboljšega igralca Bonija, je lahko najelo celo vrsto zanesljivih nogometašev, pri tem pa je celo zaslužilo nekaj milijonov. Pri
Sampdorii bodo v prihodnji sezoni 1-grali Orlandi (Cesena), Saitutti (Fiorentina), Improta (Avellino).
TORINO
Vse kaže, da trener Fabbri nima sreče. Po nesrečni tekmi v Angliji, ko je Italija izgubila proti Koreji z 0:1, se je za malega trenerja Fabbrija začel pravi križev pot. Izpodili so ga iz Cagliarija, letos pa še iz Turina. Vodstvo turinskega prvoligaša je prevzel mladi in trenutno najboljši italijanski trener Radice. Moštvo se je na splošno okrepilo z Gorinom (Vicenza), Garritanom (Ternana) itd. Rampanti pa je odpotoval v Neapelj.
VERONA
Verona se je šele po tretjem odločilnem srečanju s Catanzarom pridobila pravico nastopa v skupini najboljših. Predsednik Garonzi je izjavil, da se. je enostavno naveličal teh muk pri vodstvu Verone.
Doslej Verona še ni najela nobenega igralca, prodala pa je Turinija Milanu.
V nedeljo pa prava bomba. Verona je najela kot trenerja bivšega zveznega kapetana Férruccia Valcareg-gija.
* * *
NA TURNEJI V J. AMERIKI
Drugi poraz Juventusa
RIO DE JANEIRO, 7. — Italijanski nogometni prvak Juventus je na svoji turneji po Južni Ameriki doživel že drugi zaporedni poraz. Tokrat je Zoffa in tovariše premagal Fla-mengo, in sicer z 2:1.
Italijani so prvi pcešli v vodstvo z Anastasijem v 32. minuti. V 16. minuti drugega polčasa je za domačine izenačil Doval. V 23. minuti pa je končni izid postavil Žico in Juventus je tako moral spet poražen z igrišča.
Turinčani so igrali z naslednjo postavo: Zoff, Gentile, Cuccureddu, Furino, Spinosi (Longobucco), Scirea, Damiani (Altafini), Causio, Anastasi, Viola, Bettega.
KOŠARKA
CASERTA, 7. — Juve Caserta, ki bo v prihodnji sezoni igral v A-2 ligi, je najel tržiškega košarkarja Vincenza Tomasello (letnik 1952, visok 198 cm).
Fausto Bertoglio se je po lepi zmagi na italijanski etapni dirki odpovedal «Touru». Bertoglio se je opravičil, da je ostal doma, češ da ni pri polnem zdravju. Hudobneži pa menijo, da je Fausto raje ostal doma, ker bi v Franciji doživel katastrofo.
PRIMORSKI DNEVNIK |
SPORT SPORT SPORT
8. julija 197S
KOLESARSTVO
TOUR DE FRANCE
Veteran Felice Gimondi uspešno naskočil gore
Nobene bistvene spremembe na skupni lestvici
PAU, 7. — Italijan Felice Gimon di je osvojil danes prvo gorsko eta-’ po na letošnji mednarodni kolesarski dirki «Tour de France». Na skupni lestvici ni prišlo do bistvenih sprememb.
Današnja etapa se je odvijala v hudi vročini, zato je bila vožnja razmeroma počasna. V začetku celo ni presegla 30 km na uro. Kasneje so tekmovalci le nekoliko pospešili svojo vožnjo.
Petnajst kilometrov pred ciljem je ušel glavnini Poggiali. V zadnjih stotinah metrov ga je ujel Gimondi, nekaj pred ciljno črto ga je prehitel za dve sekundi in zmagal.
Zanimivo je, da je današnji etapni zmagovalec Gimondi osvojil «Tour de France» točno pred desetimi leti. Etapna lestvica:
1.	Felice Gimondi (It.), ki je prevozil 206 km dolgo progo Auch-Pau v 5.59'52” s p.h. 34,346 km/h
2.	Poggiali (It.)	zaost. 2”
3.	Danguillaume (Fr.)	7”
4.	Thevenet (Fr.)	8”
nato pa so sledili v njegovem času:
5.	Moser (It.)
6.	Hezard (Fr.)
7.	Battaglio (It.)
8.	Merckx (Bel.)
9.	Van Impe (Bel.)
10.	Poulidor (Fr.)
11.	Galdos (Šp.)
12.	Fuchs (švi.)
13.	Lopez Garrii (Šp.)
14.	Torres (Šp.)
15.	Ocana (Šp.)
Skupna lestvica je taka:
1.	Eddy Merckx (Bel.) 42 50’03”
2.	F. Moser (It.)	po 1’39”
3.	B.	Thevenet (Fr.)	2’20”
4.	F.	Gimondi (It.)	3T4”
5.	Y.	Hezard (Fr.)	3’59’\
6.	Poulidor (Fr.)
7.	Danguillaume (Fr.)
8.	Ocana (Šp.)
9.	Battaglio (It.)
4’42” | rad igral v Italiji. Z Rubinijevo po-4’50” močjo pa bi lahko «rdeči Art» dopo-5T4” toval v Trst.
517”
BOLOGNA, 7. — Letošnja italijanska košarkarska borza je dokaj skromna. Mladih talentov ni. Vsi seveda snubijo centra Duca Villalto, za katerega pa društvo iz Mester zahteva preko 300 milijonov lir. Vil-lalta bo torej skoraj gotovo ostal pri Ducu. Sada iz Turina naj bi baje prodala Caglierisa, ki je lani igral za Alco, bolonjskemu Sinudyneju. Caglieris pa je odločno izjavil, da noče v Bologno. Pri Alcu je dobival bajne vsote, pri Sinudyneju pa bi bila njegova plača nedvomno nižja. Morda bi bil tudi ta vzrok, da Caglieris bi rad ostal v Turinu.
* * *
RIM, 7. — Trener italijanske košarkarske reprezentance Giancarlo Primo je v težavah. Ferracini (Innocenti) in Bortolotti (Sinudyne) sta sporočila italijanskemu zveznemu selektorju, da zaradi zdravstvenih razlogov se ne bosta mogla udeležiti priprav z italijansko reprezentanco. Ferracinija in Bortolottija bosta zamenjala Benelli (Sinudyne) in Tombolato (Forst). Italijanska reprezentanca se bo kmalu udeležila mednarodnega turnirja v Rosetu in medcelinskega pokala.
* # *
Kenney v Trst
Če bo tržaški košarkarski klub Pallacanestro Trieste zbral dovolj denarja za prihodnjo sezono, bo verjetno najel bivšega člana Simmen-thala Aria Kenneya, ki je lani nastopal v Franciji. Kenney bi namreč
Francoskemu kolesarju Thevenetu je pred startom včerajšnje «zaželel» srečno pot tudi šimpanz Toto.
etape
AVTOMOBILIZEM
GOSTOVANJE SSK SLOVENIA IZ TORONTA
ATLETIKA
DANES
Kanadski Slovenci v domovini Kar sedem svetovnih
rekorderjev v Parizu
Udeležili se bodo tamkajšnjega mednarodnega mitinga
Tokrat so na obisku nogometaši, odbojkarji in odbojkarice
TRENTO, 7. — Na 35. mednarodni avtomobilski dirki v vzponu na progi Trento - Bondone je zmagal Mauro Nesti na BMW. Za samih 19 stotink sekunde mu je na 17,300 km dolgi cesti ušeT rekord proge.
Lestvica *
1.	Nesti (BMW-cebora) 10’50”62
2.	Marzi (abarth 200-osela) 11’26”31
3.	Ciuti (osela PA 3)	11’27”51
iiuiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiimmn
Pred kratkim smo že priobčili krajšo vest o kanadskih Slovencih, ki v teh dneh gostujejo kot športniki po Sloveniji. Ker je prihod teh izseljencev v matično domovino «v športnih dresih» prav gotovo zanimiv tudi za širši Krog naših bralcev, smo zbrali o njih nekaj več podatkov.
Slovenski izseljenci žive v Kanadi očividno zelo intenzivno športno življenje, saj goje nogomet, moško in žensko odbojko, smučanje, hokej na ledu, namizni tenis, atletiko in drugo. Organizirani so v več klubov in so že v preteklosti nekajkrat nastopili v Sloveniji.
Tokrat jih je iz Toronta prišla kar lepa skupina, saj tamkajšnje športno društvo Slovenia gostuje po svoji ožji matični domovini kar s tremi ekipami: ž nogometno ter z moško in žensko odbojko. Doslej so že igra-
KOLESARSTVO
NA DIRKI AMATERJEV
Vito Da Ros potrdil svojo dobro formo
Sosič (Adria) na 17. mestu
Furlanski kolesar Vito Rosé Da Ros je v osmih dneh pospravil dve zmagi. Tokrat je osvojil pryo mesto na dirki amaterjev tretje kategorije od Vidma do Forni di Sopra. Proga je bila zelo naporna, predvsem zaradi približno petnajst kilometrov dolgega vzpona, ki je tekmovalce privedel do končnega cilja. Da Ros, ki je približno na polovici dirke ušel s skupino desetih kolesarjev, je prispel v Forni di Sopra s polminutno prednostjo, ki si jo je priboril v zadnjih dveh kilometrih. Že to dejstvo samo priča o izrednih sposobnostih tega mladega kolesarja, če ne upoštevamo vrste zmag in dobrih uvrstitev v tej tekmovalni sezoni. Da Rosova skupina je prispela na cilj približno eno minuto pred skupinico sedmih zasledovalcev, med katerimi je bi tudi član lonjerske Adrie Ivan Sosič. Sosič se je tudi tokrat dobro izkazal in le za las mu je ušlo enajsto mesto, ko se je v zadnjem delu vzpona odlepil od svojih tovarišev in hotel sam nadaljevati proti cilju. Vendar pa mu namera ni u-spela, saj , semu je skupina takoj spet približ&K';?m v zaključnem naletu se je mora! mladi «belo-modri» kolesar zadovoljiti s sedemnajstim mestom. Še enkrat se mu sreča rii nasmehnila vi zaključnem sprintu. Vendar pa je to njegova kronična pomanjkljivost, zaradi česar je uvrstitev s poldrugo minuto zamude na tako naporni progi, kot je bila nedeljska, več kot zadovoljiva.
Vrstni red na cilju dirke Videm-Forni di Sopra (96 km):
1.	Da Ros (Ganeva), ki je progo prevozil v 2.29’ s poprečno hitrostjo 38,658 km na uro
2.	Rui (Vittorio Veneto) zaost. 30”
3.	Crebellini (Riese)
4.	Baccher (Sacilese)
5.	Casagrande (Dese)
6.	Bidini (Libertas)
7.	Santarossa (Bottecchia)
8.	Primavera (Pedale Ronchese)
9.	De Lorenzo (K2)
10.	Ursella (Pedale Ronchese)
17. Sosič (Adria)	zaost. 1’30”
* * #
Amaterji prve in druge kategorije so dirkali v Ronkah. Napornega tekmovanja, kjer je zmagal Novelli (Pontoni Tropic), so se udeležili tudi jugoslovanski kolesarji in dosegli zavidljiv uspeh, saj so osvojili drugo in osmo mesto. Poleg deželnih tekmovalcev sta nastopala še kluba Rog in Astra iz Ljubljane ter BK Rijeka. Dirka se je praktično odločila v zaključnem delu pri spustu z Vrha proti Ronkam, ko sta morala vodeči Qualizza, Bonaldo in Santarossa podleči razigranemu No-velliju, ki jih je po daljšem zasledovanju ujel in zapustil ter z vso silo nadaljeval proti cilju, kamor je prispel s 37 sekundami prednosti pred Ljubljančanom Francijem Graj-zerjem, ki je tudi prehitel Qualizzo. Beg trojice, za katero je izglodalo, da bo odločala o dodelitvi prvega
mesta, se je tako razblinil med splošnim presenečenjem. Na osmo mesto pa se je tudi uvrstil varovanec trenerja Zanoškarja, Janez Končar. Vrstni red na cilju (130 km):
1.	Franco Novelli (Pontoni Tropic), ki je progo prevozil v 3.13’ s poprečno hitrostjo 40,415 km na uro.
2.	Franci Grajzer (Rog Ljubljana) 37” zaostanka
3.	Claudio Qualizza (Pontoni Tropic) 45”
4.	Edmondo Pezzetta (Pontoni Tropic)
5.	Natalino Bonan (Plet)
6.	Santarossa (Sacilese)
7.	Benedet (Sacilese)
8.	Končar (Rog Ljubljana)
9.	Bonsangue (Bontcbelluna)
10.	Mansutti (Plet)
R. Pečar
SKOKI V VODO
RIM, 7. — Jutri bodo odpotovali v Kolumbijo italijanski skakalci v vodo, ki se bodo udeležili svetovnega prvenstva v Galiju. V ekipi so Di Siasi, Cagnotto, De Miro, Casteiner-jeva in Marchijeva.
r-SPLIT, 7. — ^ùgoslavija je v Splitu osvojila L mesto na 11. mednarodnem turnirju v judu, veljavnem za «Pokal Jadrana». Na turnirju je nastopilo 65 tekmovalcev iz 8 držav. Druga je bila Kuba, 3. SZ itd.
li v Škofji Loki, Ljubljani in Novem mestu, v prihodnjih dneh pa bodo še drugod.
Čeprav so kanadski športniki slovenskega porekla dosegli v nekaterih panogah pomembne uspehe, pa je prvenstveni namen njihovega delovanja predvsem družilni, saj jim nudi ob športnem užitku možnost, da stalno utrjujejo medsebojne vezi in stike.
Zanimivo je, da so ti tekmovalci strogi amaterji in si večino sredstev za svoje delovanje pridobe sami z raznimi prireditvami ali pa s svojimi prispevki.
Zato ni čudno, če so ti podjetni športniki slovenske krvi iz daljne Kanade poželi po Sloveniji obilo simpatij.
NOGOMET
MONTREAL, 7. — Poljska državna nogometna reprezentanca je v okviru svojih predolimpijskih priprav gostovala v Kanadi, kjer je premagala reprezentanco Kanade z 8:1.
rokomet:
PALERMO, 7. — V finalnem delu tekmovanja mladinskih iger v Palermu je v moškem rokometu zmagala reprezentanca tržaške nižje srednje šole Caprin.
PLAVANJE
V TRSTU
Edera prva Primorje tretje
Plavalni troboj med tržaško Edero, reškim Primorjem in Natation club Veveyem iz Švice so v celoti izvedli v pokritem bazenu «Bianchi», ker so bili pač v soboto in nedeljo vremenski pogoji tako slabi, da’je bilo or-
ŠPORTNO DRUŠTVO POLET
vabi
v soboto, 12., v nedeljo, 13. in v ponedeljek, 14. t.m. na
KOTAIKARSKO REVIJO
ki bo na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah, vsakokrat ob 21. uri
Rezervacije sedežev v trgovini čevljev Malalan na Opčinah, Proseška ul. 18, telefon 212-136 * * #
ZAČETNIŠKI TEČAJ ZA KOTALKARJE
ŠD Polet obvešča, da se bo začel v ponedeljek, 14. t.m. začetniški tečaj za otroke od 4. do 10. leta starosti. Vpisovanje v Prosvetnem domu na Opčinah pri ga. Lojzki. — Tečaj bo trajal 10 dni.
iiiuiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiim
SMUČANJE
VČERAJ
V Cervinii na «KL» Meynet naj hitrejši
Tekmovanje se bo nadaljevalo tudi danes
CERVINIA, 7. — Na dobro zasneženi in odlično pripravljeni progi ter v idealnih vremenskih pogojih so se danes začeli izbirni spusti za «KL», za hitrostno smučarsko vožnjo na kilometer dolgi progi z letečim startom.
V prvem dnevu so opravili štiri serije smukov, v katerih je bil vedno na vrhu lestvice Meynet, smučarski učitelj iz Valtournanche. Prav ta smučar je v svojem zadnjem spustu tudi postavil najboljši rezultat dneva. Uradni del proge je namreč presmučal s popr. hitr. 169,411 km na uro.
Ta čas je sicer še daleč od svetovnega rekorda Amerikanca Steva McKinneya (189,473 km/h), vendar je treba pri tem upoštevati dve dejstvi:
to je bil šele prvi dan spustov, poleg tega pa so (prav zato) organizatorji skrajšali zalet le na 600 m.
Poleg Meyneta je zelo dobro vozil tudi bivši svetovni rekorder Casse, ki je bil trikrat drugi in enkrat tret-tji. Južni Tirolec Franz Kaiser je dosegel drugi najboljši rezultat dneva, rekorder McKinney in njegov rojak Simons pa sta v glavnem «pilila» slog in sta vozila le «zmerno».
Lestvica prvega trne je taka:
1.	Meynet (It.)	169,411
2.	Franz Kaiser (It.)	168,381
3.	Alessandro Casse (It.)	167,441
4.	Pietro Ferrod (It.)	167,286
5.	Dom Simons (ZDA)	167,130
Tekmovanje, za katerega vlada
med smučarji v Cervinii veliko zanimanje, se bo nadaljevalo tudi danes.
ganizacijsko nemogoče izvesti tekmovanje v odkritem bazenu na Opčinah.
Troboj je po ostri borbi s Švicarji v svojo korist odločila z 225 točkami proti 215 domača Edera. Primorje, ki je nastopilo z okrnjeno postavo ni igralo pomembnejše vloge in je končalo s 138 točkami na tretjem zadnjem mestu.
JADRANJE
OD 16. DO 24. AVGUSTA LETOS
Trst bo gostil svetovno prvenstvo
V času od 16. do 24. avgusta letos bo v Trstu svetovno jadralno prvenstvo za razred «kadet». Organizator bo YC Adriaco.
Doslej se je prijavilo približno 40 posadk, od teh 30 iz inozemstva, in sicer iz 12 držav, med katerimi je tudi Jugoslavija.
Trst bo tako prvič v svoji jadralni zgodovini gostitelj svetovnega prvenstva.
KONJSKI SPORT
SMRT POD KOPITI
PLEASANTON, 7. - Med včerajšnjo konjsko dirko v Pleasantonu je prišlo do hude nesreče. Med tekmovanjem so se namreč trije konji zaleteli, 25-letni mehiški jockey Juan Gonzales je pri tem tako nesrečno padel, da je umrl na kraju nezgode.
PARIZ, 7. — Na mednarodnem at- stanje neodločeno in šele streli iz
letskem mitingu v Parizu bo poleg drugih, nastopilo jutri kar sedem svetovnih rekorderjev. To so Williams (100 m), Quarrie (200 m), Bol-ding (400 jardov z ovirami), Wohl-huter (800 jardov in 1.000 m), Stones (višina), Feuerbach (krogla) in Put-temans (5.000 m).
Danes bo na igrišču v Ul. Flavia v Trstu tradicionalna nogometna tekma med uslužbenci cirkusa Orfei in tržaškimi časnikarji. Začela se bo ob 10. uri.
* * *
PEKING, 7. — v svojem zadnjem nastopu kitajske turneje je Zahodna Nemčija v Pekingu v mednarodnem prijateljskem nogometnem srečanju izenačila z LR Kitajsko z 1:1.
ZRN je prva zahodnoevropska nogometna reprezentanca, ki je gostovala v LR Kitajski.
* * *
MADRID, 7. — Enajsterica Real iz Madrida, katero trenira jugoslovanski trener Miljanič, je zmagovalec letošnjega pokala Španije. Finalno srečanje med Realom in Atleti-com prav tako iz španske prestolnice, je bilo izredno izenačeno, saj je bil znan končni zmagovalec šele po streljanju enajstmetrovk. Po regularnem času in podaljških je bilo
enajstih metrov so prinesli zmago Realu s 4:3.
* * •
DUSSELDORF, 7. — Zahodnonem-ška nogometna zveza je predstavila svojo kandidaturo za organizacijo finalnega dela tekmovanja za evropski nogometni pokal. To tekmovanje bo prihodnje leto od 16. do 20. junija. * « «
ZORICH, 7. — Danes bo v Zii-richu žrebanje parov 1. kola nogometnih pokalnih tekmovanj za razne evropske naslove.
Italija in Jugoslavija bosta imeli na teh tekmovanjih naslednje zastopnike:
Pokal prvakov: Juventus (Italija), Hajduk (Jugoslavija).
Pokal pokalnih prvakov: Fiorentina (Italija), Borac (Jugoslavija). Pojsal UEFA: Napoli, Roma, Milan m Lazio (Italija), Crvena zvezda in Vojvodina (Jugoslavija).
OBVKSTILO
ŠD Polet vabi mladino in odrasle na
ogled filma
o 3. dijaškem obmejnem srečanju Primorske, ki je bilo letos v Trstu. Film bodo predvajali danes, 8. julija ob 21. uri v krožku ŠD Polet, v Konkonelski ulici štev. 1.
Bazovci so sklenili izkoristiti počitniški premor in v teh dneh z
igrišče Zarje.
udarniškim delom dopolnjujejo nogometno


janko kersnik:
21.
CIKLAMEN
min::::!::!!!!:::!:!:::::::::::::::

«Vi tudi mislite, da me vsako lice zapelje,» deje vtem Megla afektirano.
«O ne, toda narobe,» smeje se nadzornik, «vi ste zmožni vsako lice zapeljati.»
Megla ni mogel drugače, nego smejati se z drugimi vred, akoravno na svoje stroške.
«Torej iz Nemcev sta onadva?» zavrne zopet sodnik pogovor na stari predmet.
«Gotovega ne vem, ker sem tudi pozabil natanko povprašati. Toda čakajte — ne bo tako; ime njihovo je slovansko, kakor sodim; e, saj sem ga zapisal,» hiti nadzornik ter išče po listnici.
Doktorja vse to ni posebno zanimalo; pil je mirno svoje pivo ter prebiral malomarno liste starih novin.
«No, tukajle je ime; nemško ni, Ilovski se zove,» pripoveduje nadzornik drugim.
«To je poljsko ali rusko, morda tudi češko,» modruje z imenitnim obrazom Majaron.
Drugi, o slovanščini nič bolj poučeni nego sodnik, pri-kimovali so molče.
Hrasta pa je nekaj po vsem životu stresnilo. Vrgel je
časopis na mizo ter vzkliknil: «Kako, kako?»
«Ilovski; glejte, tu je zapisano!»
«Ilovski, Ilovski,» ponavljal je Hrast po tihem, «kje sem jaz čul to ime?»
«Morda jih je več na svetu,» meni sodnik. «Z imeni je tako kakor z obrazi: človek jih lahko zgreši.»
«Pa bogati ljudje so to; slugo in služkinjo imajo s seboj. Otrok pa ni,» nadaljuje nadzornik svoje pripovedovanje. «Meden je tudi nekaj pravil, da gospa ni posebno srečna videti.»
«Oh, seveda, Meden! Ta se pa razume na take diagnoze!» posmehuje se doktor, da bi prikril nemir in zamišljenost, katera sta ga hipoma navdala.
čudna slutnja se ga je lotila. Ko je zrl predse na rdeči prt ter prebiral krušne drobtine, vstajala je pred njim zopet mračna podoba one deklice, katero je on prvič ljubil, a potem tako brezobzirno zapustil. To je njeno ime, katero nosi ona zdaj po možu: Ilovski!
Morda pa moti samega sebe — morda je to ime onemu le podobno; doma hoče takoj poiskati ono odvetnikovo pismo, edino, v katerem stoji pravo ime gospe — Katinke. Ni mogoče, da bi bila ona tukaj ! Pa ona — lepa in mlada, mož pa star in bolehen in — bogat. In ime je res skoro enako!
Nejevoljno je potegnil uro iz žepa; zgodaj je še bilo in drugi bi se čudili, ko bi že odšel. Pa gotovosti je treba, je li Katinka res — Ilovska.
Druga družba je že zdavnaj rešetala čisto druge predmete, tudi nam ne zanimive, ko je Hrast še vedno strmel v rdeči namizni prt ter prebiral drobtinice.
«Doktor še zdaj ni gotov z onim imenom,» reče čez nekoliko časa Majaron, «to morajo biti prav zanimivi spomini, ki vas vežejo na nekega Ilovskega!»
«Ah, kaj še,» zavrne oni nejevoljno, «jezi me, da se
ne morem domisliti osebe, katera je menda nosila to ime; pa tudi tega ne vem gotovo. Povejte, gospod nadzornik, ka-kov je ta tuji gospod?»
«Povejte rajši, kakšna je ona; to nas bode — in morda tudi doktorja — bolj zanimalo!» smeje se Majaron.
Hrast je skoro zardel, akoravno je vedel, da sodnik pri svoji šali nima drugega namena, nego kar šaliti se tjavendan.
«Ko bi jo mogel opisati! Videl sem le polno, mladostno postavo in pa dvoje živih, črnih oči; v obraz je bila bleda —»
«Pa lasje, lasje,» hiti doktor v začudenje vseh navzoč-nih, «kake barve so lasje?»
«Teh pa nisem videl! Toda stojte, meni se zdi, da ima prav rumenkaste, svetloplave — oh, da, da; še čudno se mi je zdelo — črne oči in tako svetle lase!»
Hrast je na videz malomarno odkimal, a zobe je tiščal vkup in rekel bi bil kmalu na glas: «Ona je — Katinka je!»
Ne dolgo potem je odšel domov; tam pa še niti klobuka niti vrhnje suknje ni odložil, nego iskati je jel po predalih svoje mize ter naposled res izvlekel ono pismo.
Tu pa je stalo ime Katinkinega soproga: Ilovski.
«Ona je, ona je!» sikal je Hrast med zobmi.
To noč dolgo ni zatisnil očesa in zadnje njegove misli, niso bile pri Elzi, nego tam gori daleč na Dunaju in v Badnu in naposled na Medenovi pristavi.
DESETO POGLAVJE
Pristava Medenova je bila, kakor smo že povedali, oddaljena kake četrt ure hoda od njegove graščine in je stala na zelenem holmiču onkraj majhnega potoka, kateri je gonil malo niže Boletove pile. Leža njena je bila skoro lepša ko gradičeva, akoravno se je takoj ob zadnjem koncu po-
slopja pričel že gost bukov log, ki je prikrival razgled na daljne gore. Iz onega loga pa je vodila stezica po holmo-vem grebenu navzdol v sotesko, po kateri je poleg omenjenega potoka tekla okrajna cesta.
Ne daleč Od mesta, kjer sta se stikali cesta in ona steza, stal je ob potokovem bregu borna lesena kovačnica, združena z ravno tako bornim lesenim hramom; edino ognjišče s stransko steno vred je bilo zidano.
Tamkaj je vlekel dan na dan svoj kovaški meh ter koval, kalil in brusil svedre stari kovač Tileh.
To vam je bil čuden možič; bavil se je samo s svedri, kaj drugega ni hotel zdelavati ; in v ostri, dovtipni besedi je bil vsakemu kos. Premagala gà je edina njegova «baba», kakor je sam v slabih urah potrdil; toda ona ga ni zmagovala z jezikom, kakor bi morda kdo sodil, nego s polenom, ker je bila telesno močnejša. Otrok nista imela in živela sta izvzemši nekaj nesrečnih hudournih slučajev, v katerih se je redno izpričala nadvlada matere kovačice, prav v miru in v sporazumljenju.
Ta žena kovačeva, Barba ji je bilo ime, opravljala je tudi redno leto za letom gori ha pristavi pri tujcih službo postrežnice; pa ne da bi kdo mislil in sodil o kaki posebni izurjenosti te žene in imenitnosti te službe; nego vse njeno poslovanje se je združevalo v tem, da je po bližnjih vaseh prekupovala maslo, jajca in kuretino, nabirala jagode ter potem te in enake tvarine kot po Medenu pooblaščena prodajalka ponujala in oddajala z majhnim dobičkom tujcem na pristavi.
In kadar je kako šestico več zaslužila, nego je bila iz prvega računala, potem je kupila zanjo žganja ter ga prinesla domov Tilhu. Le-ta je pa hvalil v dobrih urah Barbo, rekoč: «Moja baba je več vredna in boljša nego pol grunta!»
Tako je šlo leto za letom.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul Montscchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 45 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din. ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADII«.. DZS . 61000 LjublJanaj
Gradišče 10/H nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno*,
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I,
Stran 8
8. julija 1975 Odgovorn, urednik Gorazd Vese,	^aja in tiska ^ ZTT . Trst
SLABO VREME NAGAJALO PARTIZANSKEMU TABORU NA OPČINAH Sovodenjski pevci in plesalci nastopili v Škofji Loki
Zaradi močnega naliva je v nedeljo na Opčinah odpadel tradicionalni partizanski tabor, letos že deveti po vrsti. Tisti, ki so se z dobro mero optimizma kislemu vremenu navzlic zbrali na dvorišču o-penskega prosvetnega doma, so se morali hitro zateči pod streho, kjer jih je dež tiščal nekaj ur. Veselega vzdušja kljub moči pa ni manjkalo, saj je bilo vina dovolj in tudi za čevapčiče so poskrbeli.
V okviru tabora in nalivu navzlic pa so v soboto zvečer priredili sprevod z baklami do spomenika padlim v NOV, okrog katerega je zažarelo na desetine plapolajočih plamenic. V imenu krajevnega združenja bivših partizanov je govoril domačin Danilo Štubelj, ki je poudaril pomen osvobodilnega boja.
Na slikah: na levi sprevod po openskih ulicah v najhujšem dežju, levo spodaj plameneče bakle okrog spomenika med govorom D. Štublja in desno spodaj generalni konzul SFRJ Renko si ogleduje razstavo v prosvetnem domu.
S ŠTEVILNIH VINSKIH RAZSTAV PO TRŽAŠKEM
PARTIZANSKI GOLAŽ V MAČKOLJAH
Ob priliki dneva borca so imeli v Škofji Loki celo vrsto kulturnih prireditev. Na predvečer praznika so nastopili pevski zbori škofjeloške občine na tradicionalni reviji. Kot gost je nastopil tudi So-vcdenjski nonet. Do tega gostovanja Sovcdenjcev je prišlo na podlagi sodelovanja med SPZ in škofjeloškimi kulturno-prosvetnimi organizacijami.
Dan kasneje, 4. julija, pa je bil v Škofji Loki 20. izseljenski piknik, na katerega je prišlo več tisoč ljudi iz vse Sicvenije. Med temi je bilo zelo veliko izseljencev, ki so na poletnem počitku v domovini. Nastopile so številne folklorne in pevske skupine. Med temi tudi folklorna skupina iz Sovodenj, ki je prikazala goričke, bovške in trentarske plese. Ta skupina je dosegla velik uspeh in do-b'la tudi vabila, da nastopi v raznih krajih.
Na sliki: zgoraj nastop so-vodenjske folklorne skupine, spodaj nonet.
Dolinska godba na pihala «Breg» nadaljuje s koncerti ob 30-letnici osvoboditve. V soboto so godci nastopili v Mačkoljah, kjer pa jim je dež hudo ponagajal, da so morali z vaškega trga v. znano gosfilno Tul, kjer so, sicer na dvorišču, vendar pa pod streho, izvedli svoje borbene in koncertne skladbe pod vodstvom Dušana Strajna. Tudi v tem primeru ni slabo vreme skalilo dobrega vzdušja vaščanov in obiskovalcev, ki so prišli v velikem številu. Godci so s svojim izvajanjem vlili vsem vedrosti in veselja, da je bilo razpoloženje še boljše, pa so poskrbele domače gospodinje, ki so skuhale za vse odličen partizanski golaž.
Na sliki: vaščanke ob velikanski kozici «ustvarjajo» golaž.
I«
L.y..y.w..wS8
Z začetkom poletja se po naših vaseh začenjajo številne šagre in vinske razstave, na katerih ne manjka nikoli niti dobrega prigrizka. Predvsem pa so razstave zlasti za meščane priložnost, da okusijo pristno žlahtno kapljico po večmesečnem tarnanju nad oštarijsko «nafto». Razstava pa je seveda prvenstveno namenjena vinogradnikom, katerim je hkrati priznanje za velik trud in spodbuda k še večjemu naporu, da bo vino iz leta v leto boljše.
Zato ni čudno,1 da kislemu juliju navzlic uspeh vinskih razstav ne izostaja. Tistih, ki so prišli na prigrizek, zlasti pa na kozarec pristnega vina, malo moče vendarle ne bo odgnalo od kioskov.
Na slikah: zgoraj levo komisija med ocenjevanjem terana v okviru praznika terana in pršuta na Repentabru, desno pa uradno odprtje praznika. Spodaj levo podelitev prve nagrade za črno vino vinogradniku Veljaku v okviru razstave v Dolini, desno pa zmagovalci in prireditelji razstave v Križu.