Poštnina plačana v gotovini Maribor, sobota 10. aprila 1957 Štev. 81. Leto XI. (XVill.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. ureda. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v opravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA KS Berlin, 10. aprila. V zadnjem času je stopil v ospredje pozornosti znani vojskovodja iz svetovne vojne in Hindenburgov pomagalec general Ludendorff. Njegovo ime, ki je bilo v zadnjih letih potisnjeno v ozadje in ki ga je bilo zaslediti le v zvezi z novo german-sko-pogansko vero, ki razglaša, da je krščanstvo preveč krotko in nesposobno za bodočo svetovno vojno, je šlo zopet po vsem svetal Ob proglasitvi sprave med njim jn kancelarjem Adolfom Hitlerjem. Ludendorffa, sedaj poganskega apostola in razglaševalca nekega svojevrstnega, germanskega poganstva, ki si ga je bil zamislil pod vplivom svoje žene,, znane živčne specialistke in pisateljice in ki napoveduje borbo Vatikanu, Zidom in prostozidarjem, označujejo kot velikega čuda ka. To čudaštvo je menda zakrivilo, da ie bil v nasprotju s popularnim Hindenburgom, s katerim sta si bila nazadnje fčastno sovražna«, precej osamljen in da je 021 o odklonil, da bi se bil udeležil Hin-denburgovega pogreba. Mnogi ljudje v Nemčiji niso tedaj mogli razumeti tega njegovega čudaštva. Nekateri dobri njegovi poznavalci pravijo, da se je z vsar kini prijateljem razšel. Ta njegova značilna poteza se kaže tu-dlv odnošaju do Hitlerjevega pOkreta. Dne 9. novembra 1923, ko je narodni socializem prestajal svoj ognjem krst, je °b znanem puču skupno s Hitlerjem korakal po monakovskih ulicah in je sredi krogel in strelov iz pušk nemške državne vojske korakal zravnan in brez vsake Poškodbe, četudi je med svetovno vojno vsak novinec vedel, da se mora v tem slučaju takoj vreči na tla. Potem pa je Prišel prelom s Hitlerjem in je to tiho sovraštvo trajalo do nedavna, ko so se Pričela pogajanja po posredovalcih, da bi Hitler in stari general iz svetovne yojne pobotala. Ta sprava je v nedvomni zvezi s Hitijevo znano nagnjenostjo k simboličnim °dločitvam. Tako si je Hitler zasigural svoji strani oba edina preostala vojskovodja iz svetovne vojne; poleg generalnega maršala Mackemsena še Luden-j^rffa. ki je ob pobotanju s Hitlerjem go-:°vo dobil izvestna zatrdila, saj poročajo 12 Berlina, da ob razglasitvi enakopravnosti njegove vere stalno narašča Luden ^°rffovo pripadništvo, zlasti Iz vrst čla-0v SS. ki ob priliki sedanjega napetega j^nja med Berlinom in Vatikanom izstopi0 iz katoliške cerkve, pa tudi iz vrst aJhsvera. Zdi se. da hoče Hitlerjeva vla- 11 v sedanjem položaju podpreti Ludeu-k°rffov protikrščanski religiozni kult, kar ,aze tiidi namig propagandnega ministra ,r- Oobbelsa vsem časopisom, tudi ccr-v«nim, da ne sme odslej nikdo več nadevati borbe proti Ludendorffu in nje-*?veniu germansko poganskemu vernemu pokretu. se pa t*a P°s°sel Luden-hvl. ob svo,ji spravi s Hitlerjem na pod-2n V dobro pou čenih krogih ki ^riio mnOKO ° treb glavnih zahtevah, J.j* je v tem oziru stavil Ludendorff iitieriu: ' Ha so brezpogojno revidirajo vsi od-v *a!i med Nemčijo in sovjetsko Rusijo j, tam pravcu. da se za slučaj vojne s u^clfo in Anglijo ne bi morala Nemčija s sovietsko Rusijo. Po sta clorftovcrn mis'ie,n!u- ^ Je odraz nirw ^ic;marck(>ve politične linije, bi bilo Ren dose2i sporazum s sovjetskim se i n1nini štabom, v smislu katerega bi °he državi obvezali da se ne bi zaple ^ v »'kašen obči konflikt Ludendorff je sobe prepričan, da bosta Anglija in Konfllk^^orin^^ScIiacht Belgiia v gorišču notranjih treni in zunanjepolitičnih snubljeni PARIZ, 10. aprila. Po zanesljivih berlinskih informacijah je nastal med Goringom in Schachtom veliki konflikt, ker stoji Goring na stališču, da se mora na vsak način izvesti gospodarska štiriletka in potemtakem tudi sedanja zunanjepolitična linija, dočim zastopa Schacht mišljenje, da bi se moral napraviti poskus za sodelovanje Nemčije z zapadnimi demokracijami, da se na ta način reši Nemčija iz sedanjega težkega gospodarskega stanja. Schacht zatrjuje, da bi se mu gotovo posrečilo doseči v tej smeri zadovoljive rezultate, vendar je končna odločitev v Hitlerjevih rokah. Zatrjuje se, da se bo Hitler posvetoval z nemškimi industrije! in gospodarstveniki, nakar se bo šele odločil. PARIZ, 10. aprila. V francoskem generalnem štabu in vrhovnem vojnem svetu se napovedujejo skorajšnje velike spremembe. Generalni rezident Maroka general Nogues naj bi postal član odbora državne obrambe »n poveljnik pariške vojne /one. Nadaljnje spremembe se držijo v največJi tajnosti. Te spremembe ne prihajajo niti iznenada in niti nepričakovano. Zunanja politična situacija Francije se je spričo belgijsskega stališča morala prilagoditi tej smeri, ker ne more več smatrati belgijske meje kot obrambo v slučaju konflikta z Nemčijo. Radi tega je tudi podaljšana Maginotova linija vzdolž belgijske meje. Francoski generalni štab je svoječasno izdelal načrt, v smislu katerega naj bi Belgija dovolila za slučaj vojne prihod francoskim in britanskim četam, kar pa je Belgija odklonila, ki ne želi več biti prizorišče svetovne vojne. Zdi se, da je bivanje kralja Leopolda v Londonu ostalo brez uspeha glede tega, da bi se Belgija odvrnila od popolne osamljenosti in da bi svojo sigurnost povezala s sigurnostjo Francije In Velike Britanije v novo locarnsko pogodbo. Močno dela proti tem načrtom nemfkd diplomacija in je s tem nedvomno v zvezi napovedani prihod dr. Schachta v Bruselj 13. t. m. ter zunanjega ministra Edena dne 21. t. m. Govori se, da bosta francoska in angleška vlada odvezali Belgijo od vseh obveznosti iz locarnske pogodbe še pred Edenovim posetom. Odločitev belgijske vlade se pričakuje po obeh posetih. Obisk dr. Schachta ima sicer v prvi vrsti gospodarski pomen, vendar je nedvomno, da se bodo njegove sugestije razprostrle tudi na politično področje. »Journal« piše, da ima predsednik belgijsko vlade Van Zeeland nalogo, da !z-miri Nemčijo in Anglosaksonce. »Petit Journal« meni, da bo skošal dr. Schacht omogočiti Nemčiji nabavo bakra »z belgijskega Konga. Pertinax pa piše v »Echo de Parls«, da bo dr. Schacht ob priliki Obiska v BruseiHi storil vse, da bi preprečil gospodarsko sodelovanje Velike Britanije, Francije USA, Belgije In severno evropskih držav. Schachtovo potovanje v Belgijo spravljajo v zvezo s prevlado tistih nemških činlteljev ki so za opreznejšo zunanjo politiko. Nadaljnji razvoj belgijske politike je mnogo odvisen od nedeljskih parlamentarnih volitev v bruseljskem okrožju, kjer sl stojita nasproti kot kandidata predsednik vlade Van Zeeland In rekslstični vodja Degrelle. Event, nova politična situacija bo nedvomno vplivala tudi na bodočo belgijsko zunanjo poHtiko. Dostei Mistdikm Otoka v Sfuutdti dež. vojsa tičnim orožjem. Bitka je silno krvava in ogorčena. Ves zapadni del Madrida je v plamenih od eksplozij granat in topniškega obstreljevanja. Po nočnem neuspe- PARIZ, 10. aprila. Na zapadnem sektorju Madrida na terenu Casa de Čampo in univerzitetne četrti se je pričela včeraj zopet velika ofenziva, doslej največja v španski državljanski vojni. Republikanci so opazili v zadnjem času koncen-traoijo francovcev na tem sektorju in so s svoje strani vrgli v ta sektor veliko vojnih sil, da preprečijo prodor sovražnika. V borbeni akciji so velike sile z ene in druge strani, ki se borijo z najmodernejšim orožjem, letali in tanki, roč nimi granatami, strojnicami ter avtoma- liu na obeh straneh je vodstvo republikanske vojske odredilo nov protinapad v odseku Casa de Čampo in so bili doseženi važni uspehi. Protisunki se napovedujejo tudi v drugih smereh. Iz Villajarte pri Cordobi prihajajo vesti o novih porazih francovcev, katerih je padlo okoli 400 in ki ni nič manjši kakor oni pri Guadalajari. Francija slej ko prej napadli Nemčijo, ki mora 'imeti za ta slučaj kritje napram Rusiji. Pravijo sicer da je Hitler to Lu-dendorffovo mnenje odklonil, vendar pa stvar še ni s tem zaključena, ker stoji ves generalni štab v tem oziru na Lu-dendorffovi strani. 2. Tudi je Ludendorff zahteval, da se takoj umaknejo Iz Španije vse nemške pomožne čete in to tudi pod ceno, da ryi sc na ta način ohladili odnošaji napram Italiji. Ludendorff stoji namreč, kakor pravijo dobro poučeni krogi, na stališču, da bi zmaga generala Franca pomenila zmago katoliške cerkve, v nemškem interesu pa je, da se to na vsak način prepreči. Tudi v tem pravcu podpira Ludendorffa nemška generaliteta. 3. Takoj naj se ukine konkordat z Va- tikanom, pač pa naj se sklene službeni sporazum z njegovo nemško »božansko cerkvijo«. Tudi to zahtevo je menda Hitler odklonil, vendar pa kažejo številni procesi proti duhovnikom v zadnjem času, da se je kurz proti predstavnikom katoliške cerkve v Nemčiji zelo poostril. Morda pa je tudi Ludendorff tisto strašilo, ki naj prisili nemški klerikalno poudarjeni katolicizem k molku. Koliko praktičnega pomena bo imela sprava med Hitlerjem in Ludendorffom, o tem ni mogoče detajlno razpravljati. Nedvomno pa je, da je nenadno rezerviranost rajha v španskih zadevah navezati na vpostavitev prijateljstva med Hitlerjem in Ludendorffom. tem bolestno zagrizenim sovražnikom Židov in Vatikana. JUGOSLAVIJA NIMA NEPRIJATELJEV Tako zatrjuje v posebnem članku pod tem naslovom beograjska »Samouprava«, osrednji organ JRZ, PLOHA BESED, NIČ SMISLA. V tu'k. tedniku »Jugoslovenske radikalne zajednice« beremo: »Z Italijo smo napravili pogodbo, pa mnogi ne verujejo, da je pri tem Jugoslavija pogodila Italijo 1 in ne narobe. Čehi bi pa na vsak način radi nas pogodili. Francozi so nas že neštetokrat pogodili, da se 1e tamkaj naselila nevolja, ko se to več tako ne posreči. Je res čudna postala ta Jugoslavija, da se ne da več pogoditi in da hoče sama tudi kje pogoditi.« Bogve kdo bi utegnil to rešetarsko nespamet tudi — pogoditi. V ŠPANIJO ALI MEHIKO. Docent na katoliški učiteljski visoki šoli v Passingu v Posaairju dr. Kober poziva po 90% plebiscitni večini proti verskim šolam in za državne laične šole katoliške vernike v Posaarju, naj likvidirajo ostanke tamkajšnjega klerikalizma. Docent Kober govori v imenu »katoliških duhovnikov, ki so sprejeli idejo narodnega socializma.« Nemčijo je treba očistiti elementov, ki netijo versko mržnjo. Politični nestrpneži med katoliško duhovščino naj sc preselijo v Mehiko ali pa v Španijo, kjer bi brli tamošnji katoličani srečni, če bi imeli enotne laične šole z verskim poukom. Mi pa hočemo služiti samo bogu in narodu in zahtevamo, da se država postavi po robu onim, ki s prižnic ustvarjajo nerazpoloženje. Pravijo, da bi bilo Koberjeve nasvete priporočati še marsikje drugod. LEGIONARJI JERUZALEMSKEGA OSLA. Tuk. tedniku Jugoslo venske radikalne zajednice poroča: »Velikanoč nam je prinesla obilo belih pisank, ki nam jih je blagovolila pokloniti naša mladina. Pred cerkvena vrata se je postavila cela vrsta legionarjev jeruzalemskega osla, oprem-j Ijenih z ledenimi kepami z namenom, da odvrača pobožne vernike od popoldanske 'službe božje. Ako se napravi komu škoda, n. pr. če se zlomi dežnik ali se poškoduje ruta, obleka ali slično, to častno legijo jeruzalemskega osla nič ne stane. Nad vse žalostno dejstvo je, da ta četa nikomur ne prizanese. Pred leti te grde navade pri nas ni bilo. Kdo jo je zdaj vpeljal, se vprašujemo.« Na to vprašanje je odgovor čisto jasen. Potemtakem je bilo za časa prejšnjih vlad versko življenje zglednejše.. Žalostni pojavi, čudna priznanja. VALJEVSKI GLAS. Beograjska »Samouprava« glavno glasilo JRZ, navaja članek »Valjevskega glasa«, glasila udružene opozicije, pod na-lovom »Naše stališče do Francije«. V tem članku se med drugim poudarja: da ustvarja po zakonih biologije sosedstvo najboljše in tiajsigurnejše pogoje za konflikte in spopade, da predpostavlja osebni kontakt 111 stik državnih meja neprija-tcljstvo radi neizbežnih konfliktov. Članek zaključuje trditev, da je danes Jugoslavija pretežno obkrožena po narodih, ki težijo k srednjeveškim aspiracijam. »Samouprava« izraža k temu svoje mnenje takole: »Ta provincialni list prinaša prav pogosto naslove z očitno tendenčnostjo in je ta članek prekoračil dopustno mero. Ta članek predstavlja poskus, da se v javnost vtihotapi kleveta o navodni pre-orijentaciji naše zunanje politike, ki jo v zadnjem času zlonamerno lansira opozicija.« Pa so svojčas dejali, da resne opozicije sploh ni. SoHu&skevtsU Številčna moč Mariborske sokolske župe Mariborska sokolska župa je ena izmed najstarejših žup v okviru Saveza Sokola Kraljevine Jugoslavije. Prihodnje leto, koncem decembra, beleži Mariborska sokolska župa trideset let svojega uspešnega dela in razvoja. Od skromnih par edinic se je ista povečala na 99 sokolskih postojank, ki zvesto širijo Tyršev nauk in širijo ljubezen do naroda in države ter skrbe za fizično vzgojo naroda. Mariborska sokolska župa ni samo najmočnejši in najvodilnejši sokolski steber ob meji, nego tudi ena najmočnejših žup v državi. V preteklem poslovnem letu 1936 je sicer padlo število edinic od 107 na 99 in se je zmanjšalo skupno število pripadnikov za nekoliko odstotkov, vendar je ta pojav v toliko razveseljiv, ker je to znak pričetka sokolske Petletke, katere prvi in najvažnejši namen je čiščenje sokolskih vrst. Številke same so sicer v raznih statističnih tabelah dokaj neuporabna reč, vendar kažejo v danem slučaju vsestransko vsidranost sokolske ideje v območju Mariborske sokolske župe, to je na ozemlju, ki meri svojih 4800 kvadratnih kilometrov. Mariborska sokolska župa šteje 99 sokolskih edinic, to je 49 društev ter 50 čet; slednje so posebno uspešne v mur-sko-soboškem in ptujskem okrožju. Celokupno število sokolskih pripadnikov znaša 14.170, od tega števila odpade 10.464 pripadnikov na društva, a ostali del 3706 pa na sokolske čete. V številu 10.464 so zapopadene sledeče vrste sokolskih kategorij: Članstva 5058, to je 3675 članov in 1413 članic, naraščaja je 1377. in sicer 803 naraščajnikov ter 574 naraščajnic, a število dece znaša 4029, od tega moške 2099, a ženske 1930. Od števila četnih pripadnikov 3706 odpade na članstvo 1573 (1116+407), na naraščaj 324 (205+119) in na četno deco 1809 (984+825). Na območju Mariborske sokolske župe je všoianih nekih 32.000 otrok, pri Sokolu jih pa je. kakor je zgoraj razvidno (4029 +1809) 5838. kar pomeni 18^%; od celokupnega učiteljskega zbora se udejstvuje 70% istih pri Sokolu. Od približnega števila dijaštva 3200, ki se šola na šestih srednjih šolah v območju Mariborske sokolske župe. jih je 20% pri Sokolu tako, da odpade na realne gimnazija 425 pripadnikov, na klasično 72, na trgovsko akademijo 48 a na učiteljišče 16. Od meščansko šolskih učencev jih je ena petina organiziranih pri Sokolu, in sicer svojih 540. Od števila skupnega članstva 6631, odpadejo na razne poklice tale števila: 1094 državnih nameščencev, 1018 učiteljev in profesorjev, 826 obrtnikov, 821 zasebnih nameščenoav, 792 kmetovalcev, 573 dijakov, 494 delavcev, 412 trgovcev, 316 zasebnikov, 137 vojakov in oficirjev, 83 zdravnikov, 58 odvetnikov, 5 duhovnikov in 2 mornarja. Ta razpre-delitev kaže, da je zajela in zajema sokolska misel vse in najrazličnejše sloje in poklice. Kroje poseduje 426 članov in 65 članic. Lastne sokolske domove ima 19 edinic, a lastna letna telovadišča ima 33 edinic. Med istimi edinicami je 16 članskih, 4 naraščajski in en prapor jezdnega odseka. Gospodarska poročila in stanje edinic nam slikajo Sokole kot dobre in skrbne gospodarje. Celokupna aktiva vseh 99 edinic znaša Din 4,555.000, a skupna pasiva 1,417.000 tako. da preostane čisto premoženje Din 3,138.000. Je to precejšnja materialna, a še večja moralna vrednost. Tak >3 številčni in gospodarski položaj edinic naše Mariborske sokolske župe. Dovolj je Sokolov, mnogo je moralnih sil in moči, ki garantirajo ža uspešno delo v bodočnosti, katera je naša. Okna ju svet Vsepmai so tfapwie*z Mvlim volumske mteae... Po mnenju nekega angleškega majorja, ki je igral v angleškem uradu »Intelli-gence Service« važno vlogo, je vohunstvo v današnji dobi splošne nesigurnosti postalo izredno živahno. Vohuni imajo danes razpredene svoje mreže po vseh predelih Evrope. Največ vohunov pa se skriva po letoviščih, zlasti na francoski in italijanski Rivieri. Tu vlada polna konjunktura vohunstva. Pred nedavnim so vlomili vohuni v hotelsko sobo poljskega zunanjega ministra Becka v Cannesu. Odnesli so mu mnogo stvari. Beck sicer trdi, da mu vlomilci niso odnesli prav nobenih dokumentov, ki bi predstavljali politično vrednost. Vsi gostje, ki so tačas na Rivieri, pa kljub temu nekaj šušljajo in jih ni mogoče prepričati o tem, da pri omenjenem vlomu ni šlo predvsem za gotove politične dokumente, do katerih so hoteli priti tam skriti vohuni. Ko motrimo (a slučaj, vidimo, da pač obstoja velika razlika med predvojno in današnjo vohunsko službo. Današnje vohunstvo služi vse bolj kom- pliciranim nalogam in je zapleteno in skrivnostno, bolj nego je bilo kedaj poprej. Danes namreč ne zadostuje, če izsledi vohun kaliber novih strojnih pušk ali pa da poroča, kako izgledajo posamezne trdnjave ob meji. To je bilo doslej dobro. Današnje vohunstvo zahteva od vsakega vohuna znatno več. Potrebno je 11. pr. ugotoviti, koliko je gotova država oborožena in pripravljena na vojno. Potrebno je izslediti, v kakšnem obsegu ima sovražnik razvito industrijo in kaj se dogaja v laboratorijih. Alj ima država razvito do voljno propagando in da li ima zadostne zaloge živil za slučaj vojne? Z eno besedo: ne gre samo za ugotovitve številčne moči armade, temveč za vse potankosti, ki so s tem številom v zvezi. Pred vojno so uporabljali ženske vohune samo v izijermrih slučajih. Izkazalo se je pa, da so žene mnogo nevarnejše nego moški. Anglija, ki ima danes menda najbolj razvit vohunski aparat, zaposluje za ta poklic 60 % žensk in samo 40% moških. Ženska, ki je mlada in lepo oblečena in kj je uvedena v družbo, premaga tudi take ovire, ki jih moški ne zmore. To pa samo v tem slučaju, če ne zamenja svojega vohunskega poklica s prijetnimi dogodivščinami. Uspeh ji je le tedaj zagotovljen, če vidi v vohunstvu resno zadevo s točno določenim ciljem. Po mnenju tega angleškega majorja so za vohunske zadeve najpripravnejše dijakinje. Sicer se zdi to na prvi pogled čudno in neverjetno, a je vendarle resnično. Znano je. da so bile zlasti v povojnem času izmenjane številne skupine dijakov in dijakinj med posameznimi evropskimi državami. Sicer pa za vohunstvo ni neob-hodno potrebno, da mora biti vohunka baš dijakinja, saj se tudi športašicani in učiteljicam nudi najlepša prilika za vohunski posel. Povsod jih smatrajo za »nedolžna bitjq«, ki si smejo zabeležiti svoje vtise v svoje dnevnike. Dostop imajo v laboratorije in zavode, kjer se tičijo in kjer lahko navežejo najboljše stike z odličnimi osebnostmi iz najboljših krogov. Takale mladina, dijakinje, dijaki, športa- šice itd. je najboljši material za vohunske urade. Tu v teh vrstah se najdejo najboljši in najprimernejši delavci na tern polju. Mlade dame, ki prihajajo v to ali oi)0 državo v »znanstveni« misiji, so pač na^" opasnejše predstavnice vohunskih mrež. Na njihova vprašanja glede teh ali onili podatkov dobijo od vsakogar odgovor. One slikajo pokrajine po mili volji, dasi-ravno bodo nedvomno uporabile slike najbrže za neke druge, dotični državi nezabeljene zadeve. Za današnjo mednarodno vohunsko službo je najuporabljivejša mladina. Prej omenjeni angleški major pravi vedno: Čuvajte se mladenk in mladeničev od 16. do 25. leta! Sodobno že zelo razvito civilno letalstvo ima istotako znača] športa, za katerim se pa lahko skriva marsikaj, česar bi niti izdaleka ne slutili. Mnogim služi letalstvo samo kot krinka, pod katero lahko nemoteno opravljajo svoj vohunski posel. Za špionažo uporabljajo danes povečini samo ljudi izpod 30 let starosti. Zakaj? Ker imajo do teh let v mnogo večji meri razvit spomin, tako da jim važnejših zadev ni treba zabeležiti, ker si jih v vseh potankostih ka ' zapomnijo. Sodobnih vohunk, kakršna je bila Mata Hari, ne iščemo danes več med plesalkami, temveč med športašicaini, sluša-teljicami kemijskih institutov, arheologinjami in občudujočimi potujočimi Ahas-verji, ki potujejo iz kraja v kraj in »občudujejo« lepo naravo neznane jim pokrajine. Iz vsega tega vidimo, da se je tudi mednarodna vohunska služba preuredila na podlagi dosedanjih izkustev. Zavila se je v kopreno misterioznosti, tako da res ne vemo več, kedaj imamo pred seboj pravega vohuna. 4f IIP IV V Planinski vestnik. Pravkar je izšla št. 4 v lični opremi ter aktualni vsebini-Uroš Zupančič je za to številko prispeval poučni članek »Preko lddenih strmin 'a Velike Duine do Peričnika«, Janko Mlakar svoje »Spomine in opomine« XlH’> Slavko Smolej »Na zimsko Martuljško Veliko Pončo«, Matevž Frelih »Za sv. Jožefa na Škrlatici«, dr. Pavel BrežniK pa »Peš preko prelazov sv. Gottharda. Ftirke in Grimsela«. Sledijo društveno vesti in Razgled po planinskih časopisih-Številko krasi petero krasnih planinski'1 posnetkov.__________________________________ Lenuhav odgovor. V izredno lepem sončnem dnevu pride neki pridni kmet mimo hrasta in vidi tani' kaj v senci znanega Anžurja. »Oh ti človek, tako lepi dan je, ti pav senci ležiš, mesto da bi delal,« »Veš Grega, jaz sedajle samo počivanj Sanjalo se mi je to noč: Da sem razcep^ cel seženj drv, ali nisem sedaj potrebe1’ počitka, kaj...?« UTO* Mmam (k. Pjvku v sfumin Jeseni 1. 1933 sem bil vpoklican na tritedensko orožno vajo kot rez. oficir v Kalinovik. Kraj leži okoli 70 km južno od Sarajeva, na visoki planoti, obdani od grebenov bosansko-lrercegovinskih planin. Zbranih nas je bilo tam lepo število tez. oficirjev iz vseli delov države. Med tednom smo imeli strogo odmerjen čas /.a vaje in pouk, a nedeljski popoldnevi so bili naši, ki smo jih posvetili zabavam ter spoznavanju bližnje in daljnje okolice tega kršnega sveta, ki je redko obljuden, a poln prirodnih in folklorističnih znamenitosti. Najbolj me je zanimala poleg patriarhalnega življenja prebivalcev teli krajev priroda sama, predvsem bližnje gore, ki so me vsako jutro pozdravljale iz daljin, ko so se njih vrhovi kopali v zlatordečih jutranjih žarkih. Prav pri srcu mi jo bila Treskavica planina, nekaj pod 2100 ni visok gorski masiv, ki sem jo hotel videti na vsak način pod svojimi nogami. Mod tednom sem zbiral skupino tovarišev, ki bi bili voljni, da bi se skupno z menoj povzpeli na planinski vrh, ker zaznamovanih poti ni bilo, a vračati bi se morali na vsak način ponoči. Kljub vsemu prizadevanju nisem mogel navdušiti nikogar za to turo, pa mi ni preostajalo drugega, ko da sem se sam napotil neko oktobrsko nedeljsko popoldne na štiri ure oddaljen planinski vrh. Pot me je vodila skozi div-jeromantične predele dolinic in grebenov, dokler nisem dospel na vrh, ko so sončni žarki že v poslednjih pramenih obsevali samo še najvišje vrhove gora. Razgled je bil prekrasen, užitek popoln in ves zadovoljen sem se vračal, ko ie že legal mrak v doline, nazaj proti Kali-noviku. Kmalu me je med potjo zajela popolna tema. Nekaj časa sem si pomagal še z malo žepno električno svetilko, a kaj kmalu je tudi ta opešala. Obdan od nepredirne teme sem utiral pot preko skalovja, čez dni in s trn, zdaj navzdol, zdaj navzgor. Vse naokrog je bila popolna tišina, v temno noč so odmevali le moji koraki, ki so izdajali popotnika, kateri je izgubil v temi orientacijo ter išče prave poti v dolino. Po dolgem in napornem tavanju sem ugledal skozi temo v daljavi lesketajoče se plamene Ognja, ki so mi, utrujenemu in žejnemu bili velika uteha, da se nahajam v bližini ljudi. Napotil sem se proti izvoru svetlobe in kmalu seru stal pred slamnato kolibo, obdano z živo mejo, iz katere se je čul* pogovor ljudi. Previdno sem pogledal izza ograje skozi napol priprta vrata v notranjost kolibe ter ugledal pri svitu ognja zbrano polnoštevilno rodbino, deloma že na slamnatih ležiščih ob stenah, deloma pa v živahnem razgovoru ob ognju, ki je plapolal sredi pro- stora. Potrkal sem na zunanja vrata in iz kroga ob ognju se je takoj dvignil krepak možak okoli 40 let, odprl na stežaj vrata in stopil na plan. V svitu ognja, ki .ie padel na mene, je takoj videl, da stoji pred njim oficir in ni se mogel dovolj načuditi, kaj iščem in česa želim ob taki uri in na takem mestu. Pojasnil sem mu na kratko svoj nočni pohod tod okoli ter ga poprosil, da mi označi najkrajšo in najsigurnejšo pot, da dospem še pred polnočjo do Kalinovika. /.e takoj po moji govorici je spoznal, da sem rodom iz Slovenije in na njegovo tozadevno vprašanje sem mu odgovoril, da sem doma iz Maribora. Komaj pa sem izustil te besede, že me je pograbil za roke ter me hitel izpraševati, ali morda poznam v tem mestu, ki mora biti sicer veliko, njegovega nekdanjega komandanta iz svetovne vojne, ataniana Pivka. Niti dobro odgovoriti mu nisem utegnil, ker me je momentano iznrcnadilo to vprašanje, že je skočil k vratom kolibe ter zaklical svojim domačim: »Spremite sc odmah, Došao je poročnik iz Maribora, koji poznaje moga atamana Pivka, o kome sam vama toliko pripovedao.« Po kolibi je zašumelo; ženske so se naglih korakov umaknile ik> neki nerodni lestvici v podstrešje, in ko sem stopil v kolibo, sem našel tamkaj ob ognju stoječe njegove sinovo in dvoje mož, sosedov. Po medsebojnem pozdravu smo posedli na nizke stolčke okoli ognja in gospodarjeva žena me je postregla, priha- jajoč izpod podstrešja, s kruhom in soli0 ter skledico kislega mleka. Ko sem pogasil za silo svojo žejo^ se-111 pričel odgovarjati na stavljena vprašam3; Pripovedovati sem jim moral vse, K3 sem vedel povedati o življenju in dr. Pivka po vojni, počenši od svoji osebnih spominov iz šolske dobe, kjer je bil ves čas do mature učitelj, pa ^ do njegovega tedanjega delovanja kot slanec v Beogradu. Nisem se mogel d ' volj načuditi, s kakšno pozornostjo sledili vsi navzoči, posebno pa še d°in čin, razgovoru o vsem, kar je bilo v »v zi z osebnostjo dr. Pivka, toda sem takoj nato razumeti vse to ,!1. mnogo več, ko sem poslušal tega voja 1 dobrovoljca, s kakšno vdano H"*102” I11 spoštovanjem Je govoril o os°“* jega atamana »divnog čoveka I »od druga«, prikazujoč v odlomkih vso ^ sejado jugoslov. dobrovoljskega PoK ,({ft v Italiji od carzanske noči do povr _ ‘ preko Dubrovnika v osvobojeno 0 ^ vino. Oči so se mu iskrile v zanosi, je pripovedoval in zbujal spomine iz dni, polnih razburljivih in krvavin ^ godkov, ali skozi vse pripovedoval J je vlekla, kakor zlata nit P0^'" i0-ljubezen, ki jo je Čutil 011 in njci? alia. variši do svojega pobrati«^***lie§tetw-Tako je pripovedoval morda z osCbi krat svojim sinovom in s0®®“”!Jea uk ie svojega atamana-soborca, kjic u9o- bil spojen nerazdružljivo z;,nj s ptC, do, mož vojak in dobrovoljec, V M a r I b' d r ii, 'dne W. IV. 1937. ■■■■■■■■■eiHKsarosssfaeeeee***** Marlfjorsfil »V e 5 e r n I lc« 'filtra Sfea»*3 Kteo Union. Danes premiera uajvečje-«a senzacijskega i*i šipi jonskega filma vseh časov: »Špijom Azev«, Fritz Rasp, Olga Čehova, Liebeneiener. hAspevke . za zgraditev Sokolskega doma v ^Mariboru pošiljajte na naslov Posojilnice Narodni dom za Sokolsko društvo Maribor-Matica! utniNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiHiiHiiiiHUliiiiHii V PESNIŠKO DOLINO. Sv. Marjeta. V nedeljo 11. aprila je pri Sv. Marjeti ob Pesnici igra »Dve nevesti«, ki jo priredi Društvo kmetskih fantov ;n deklet. Mariborčani pridite! Ugodne in cenene zveze z avtobusom. Skrivalnica z nepričakovan™ koncem ali Pravilna kaz«n za hudodelstva Paačfea Rresneteuree! Zv&Zb rf sem'! Pranje;? Haha ro skrivanj« žfef poznam Otrosico perilo greje Čudovi 10 — tukaj me ludi nihče ne ngjde! Z Radianom izginejo todi na|iidovTal-nejši rnodeži HUteiSa&sto ut mmuž V 10 letih 250.000 irtev Jetike Mariborske priprave za protituberkulozni teden Tukajšnja agilno delujoča Protituberku-'ozna liga je sklicala sinoči v mestni posvetovalnici širši sestanek v svrho razgo-vora o izvedbi letošnjega protituberkuloznega tedna, ki se vrši v času od 2, do 8. ^aja t. 1. Natrpano polna mestna posvetovalnica je izpričala, da je našel ligin Poziv polno razumevanje mariborske javnosti za to prepotrebno organizacijo, ki Po svojem delu zasluži vsesplošno pod-Poro. Med številnimi zastopniki oblasti, sol in društev, navajamo imenoma mestnega poveljnika generala M. M i 1 c n-Joviča, sreskega načelnika dr. š i -s k o, zastopnika mestne občine dir. R o-^ o š k a in škofovega zastopnika msgr. U m e k a, mestnega fizika dr. N o v a k a ler industrijca H u t t e r j a. Uvodne besede je spregovoril ligin pred Sednik dr. 1 p a v i c, ki je po toplem popravnem nagovoru vsem navzočim predal besedo predsedniku akcijskega odbora S- san. sveis. dr. J u r e č k u. V svojih strokovnjaških izvajanjih je očrtal dr. Ju-rečko globok pomen PTL, ki zatira to zahrbtno morilko že v njeni kali z namenom, ?a ohrani narodu čim večji kader močnih ln zdravih ljudi. PTL bije neizprosen boj Pr°ti jetiki, ki veča z njenimi žrtvami ka-^er delanezmožnih. Za to delo pa rabi Li-sredstev. Njeno delo izžareva v dveh Bavcih, to je v pravcu propagande in v ^r3vcu nabiranja sredstev. Ob priliki svoje petnice je sklenila liga, da priredi v Ma-T|Wu protituberkulozen teden, s katerim :Jfe liga dati vidnega povdarka spominu *4-iirflti. Tombola'! Za Din 2r50 dob#e pri ptušfem Itomboli, ki bo j ut-»i 11. apriki na •svobode mnogo lepih reči in sieer arnb, 100 tern, 50 kvatern, 25 čiiikvki, 15 desetink ter 12 tombod. Ne ziMTtudtte mo-je sreče! Odbor. O plezalni tehnikj s kta*stt»»i sKSopfci-čnimi slikami predava nocoj ob 8. urUv 'M bor delegati vseh društev, ustanov, obla- i dvorani Ljudske univerze g. Potek, T$i sti in šol ter da se na posebni seji izdela prijatelji narave in naših planin, pridfe! iiačrt za letošnje prireditve protituberku- 41i Veste?, gospo* urednik, da je toki loznega tedna. Prva seja na ta način iz- na velikt>nočni ponedeljek na Klopnem polnjenega širšega odbora je sklicana za v,rjlu vcčia skupina netnSki govorečih smučarjev? Obnašali so se oMastato, glasno in čisto 'brezobzirno, tako 'da je bilo čuti samo nje. N. pr. zapiranja vrat nje širokih mas za vzvišene cilje PTL in /a seboj smo jih ,n0rati šele naučiti. Mlaj- torek, 13. t. m. ob 18. uri v palači OUZD v Sodni ulici nasproti sodišču, (L nadstrop je). Letošnji PT teden naj poživi zanima- nienega skrbstva, ki so življenske važnosti za ljudsko zdravje. Ker je moralni in gmotni uspeh PT tedna odvisen od sodelovanja vseh, je potrebno, da se združi v boju proti jetiki vse, kar čuti humano. Združiti se moramo v cilju teženj in prizadevanj PTL vsi, ki nam je pri srcu zdravje našega naroda, Drevi premiera komedije »Na ledeni nlogčU. To delo češkega pisatelja Vilema Wemerja je zajeto iz današnjih dni ter ima za podlago današnjo borbo mladine za kruh in obstanek in razumljivo nasprotje med prejšnjo ter sedanjo generacijo. Mnogo aktualnih domislic dajejo tej komediji, ki je na češkem, pri nas pa zlasti v Ljubljani, dosegla rekordno število predstav, prav posebno mikavnost. Režijo vodi gl. režiser J. Kovič. Z iskreno zahvalo scin se po več nego . °Urnem odmoru poslovil od preprostih . Gostoljubnih ljudi. doči;n mi je gospo-v r Ponudil spremstvo do Kalinovika. .. ^85 me sigurno po le njemu znanih *» ~ JUG ^ eh skozi temno noč tik do same našel-Tukaj sva si stisnila roke in se po-a v slovo mi je še naročil: »Po-iJavi mi lepo moga dobroga atamana 1 kaži mu, da se ga uvek sa gor hldalek %aca Ji 1 k' v w° sva se čez nekaj tednov nato sešla u/‘arjboru s pok. dr. Pivkom, sem mu U ^;»no naročilo. Nemo je poslušal. j{ 'ahek in njemu svojstven smehljaj mu do časa šinil med prlpovedo-O*®*« preko lica In kakor v snu Je po- I Pristavil; »Moji dobri dečki!« — danes? Ni Te več! Vsi Tvoji nek-w.,! zvesti soborci v vojni in miru, a V Tvoii hvaležni učenci, ki smo njegov vojnik Avram Petkov e i kršne Bosne, kojj noče žaliti ako (h hude imao, da poseti i atamana na njegovom domu om Mariboru. Neka mi jc zdrav e,gostovali in Hubill, ohranili Te bomo iver ^ll6!1’1 srcu Tvoj Avram Petkov izpod spominu. 1,1}e m kršne Treskavice planine. Vlado BertoncflU. vsako soboto in nedeljo koncert. Sobe od Din 20’— do Din 30'—. Abonenti se sprejemajo. Izvrstna hrana! Himen. Poročila sta se g. Milan Jandl, šolski upravitelj v Lehnu na Pohonju, m gdč. Danica Lah, učiteljica istotam. Priči sta bila g. Urbanc, veleposestnik, in g. Uran, pos. itn gostilničar, oba iz Lehna. — V Mariboru sta se poročila trgovec Iv. Jurčevič in Cecilija Gerlič, šivilja. Bilo srečno! Hotel »Orel«. Dnevno variete z izrednimi artističnimi in čarovniškimi nastopi. Budjevačko pivo in izborna ljutomerska kapljica. Spored simfoničnega koncerta Glasbene Matice je izredno zaaiimlv in pester. Prvič bomo Culi simfonično skladibo slovenskega skladatelja Adamiča. Tudi prvič bo prišla do besede moderna: izvajana bo prekrasna skladba »Pastorale poletje« francoskega komponista Honeg-gerja. Posebno privlačnost bo podelilo koncertu sodelovanje našega odličnega in že vsem obiskovalcem najlepše poznanega g. dr, Klasinca, ki bo zaigral s »premlevanjem orkestra enega izmed najlepših in najefektnejših klavirskih koncertov, Lisztovega v Rs-duru. Koncert bo otvorila Webrova ouvertura Euryan-the, sveže učinkujoča skladba starejšega nemškega mojstra. Za zaključek pa zaigra orkester ogmjevHi italijanski Ca-priedo Čajkovskega Lepo pesem ljubeče občinstvo ponovno opozarjamo, da bo Jadranov vokalni kon cert 8. maja v unionski dvorani. N<>vo! »Primavvoll« v salonu Tautz. Alpin kakor vse dosedanje intervencije, ostala brezuspešna, nakar je vlada predlagala kralju uporabo sankcij na osnovi čl. 13-civilnih statutov kraljeve hiše. Danes je izšlo uradno poročilo romunske vlade, v smislu katerega se je sestal sinoči ob 20. uri v kraljevem dvorcu pod predsedstvom kralja Karla in v navzočnosti vseh vladni'1 članov ter maršala Presana kronski svet-Po proučitvi vladnega poročila, se je prebralo pismo princa Nikolaja, iz katerega izhaja, da vztraja pri svoji poroki. Iz tega vzroka se je sklenilo, da se princu Niko* laju z današnjim dnem odvzamejo vse p*-3 vice, ki so mu doslej pripadale kot član*1 romunske kraljeve hiše. fSSovi uspehi republikancev PARIZ, 10. aprila. V zvezi z včerajšnjo nenadno veliko ofenzivo na madridski fronti so prešli republikanci v protinapad in so dosegli nekaj uspehov proti francovcern, ki so radi obremenitve na baskiški fronti nekoliko oslabljeni. Republikanci zaznamujejo gotove terenske pridobitve, predvsem v madridski vseučiliški četrti, kjer se že mesece vršijo srdite borbe. Francovci so se umak- nili iz svojih pozicij, republikanci pa so prodrli do Casa del Čampo in na jugi* do Carabankelle. Ofenziva generala Mo* le na severu na baskiški fronti se je radi utrujenosti njegovih čet ter navzlic iz* datnim rezervam, ki mu jih je stavil na razpolago Franco, popolnoma zaustavila-Na fronti pri Pozoblancu so prodrli republikanci do province Cordoba. Skokovit ittitnet sotoloie u iusiji: 500 tudotiev v iivUeuslu HeuatuosU h Soteske doline Vlom v krojačnlco. Neznani zlikovci so vlomili skozi okno v delavnico krojaškega mojstra Horvata ter odnesli nekaj kom pletnih oblek. Ce bi jih ne bil pregnal trik domače gospe, bi se najbrž bili šc bolj okoristili pri nepoštenem delu. V prostranih novskih revirjih g. Srečka vratnica- iz Pesnice, ki so menda največji ob meji in ki se razprostirajo od Sv. Lenarta do Sv. Ane, so zajeli redko obilen ckscmplar preko 75 cm dolge in izdatno težke pižmoke, ki je očividno prodrla se-aj iz ohmurskih predelom v središčne PARIZ, 10. aprila. »Petit Parisien« po roča iz Moskve, da se vršijo v GPU velika čiščenja. Doslej je bilo aretiranih preko 3000 uradnikov. RIGA, 10. aprila. Iz Moskve poročajo o strašnem primeru sabotaže v rudarskem bazenu Kuzbas v vzhodni Sibiriji. Uotšoua - dukoi - Uta$a RIM, 10. aprila. Agencija Stefani poroča iz Dunaja, kamor je prispel na svojem povratku v Varšavo poljski zunanji minister Beck, ki se bo tamkaj sestal z avstrijskim državnim tajnikom Schmidtom, da bo polj Hepuš: VH zakrnita a&esiuslto itapedijo PARIZ. 10. aprila. Poročevalec »Intra- ‘ sigeanta« je posetil neguša ter ga vprašal, kakšno je njegovo mišljenje o propadu Abesinije ter njegovih načrtih. Neguš je z mnogo bridkosti v glasu odgovoril, da je do zadnjega časa veroval v Društvo narodov, ki pa je zakrivilo njegovo propast: »Če bi preje vedel za to, kar bo povzročilo propad Abesinije, bi se bil pogodil s Mussolinijem. Mene so od vsega začetka varali moji takozvani prijatelji, ki so zakrivili moj propad. Na vprašanje poročevalca, če bi on pristal na znani Laval-Hoarejev načrt, je neguš odvrnil: »Ce bi Društvo narodov pristalo na ta načrt, ki tudi jaz takoj na to pristal.« RIM, 10. aprila. V tukajšnjih krogih sc šušlja, da bo za abesinskega podkralja Radi sabotaže je nastal orjaški požar, ** ogroža življenje 500 rudarjev. Mobilizira ne soD vse sile -komunistov, GPU in voj' ske, da se požar pogasi in da se rudari1 rešijo. GPU je že pričela z aretacijo sa* boterjev. ski zunanji minister Beck, ki je včeraJ odpotoval iz Cannesa, posetil tudi PraS0 in se tamkaj sestal s češkoslovaškim z*1' nanjim ministrom dr. Krofto. imenovan maršal Balbo, za guvernerjav Libiji pa fašistični tajnik Starace. Grap1' ni bi sc vrnil v Italijo. Poveljnik italija11' skega letalstva v vzhodni Afriki generj" Liotta, ki jc bil ranjen ob priliki atentat na maršala Grazianija v Addis Abebi, * nahaja sedaj v neki tukajšnji kliniki, zvezi s tem poroča mesečni buletin sii^1' kata fašističnih novinarjev, da so bili 0 priliki atentata v Addis Abebi ranjeni s komisar novin. sindikata u Addis Ai>e Cortese, direktor lista »Corierre del I11 pero« v Addis Abebi Milanesc, šef ur „ za tisk v Addis Abebi markiz ConsaŽ1' dopisnik »Popolo d’ Italia« Mario Ap®j|u. ’ dopisnik »Corierre dela Sera« Poggia*11 dopisnih lista »Naziome« Ftegolettl. Belgijska prestolnica v volilni mrzlici BRUSELJ, 10. aprila Belgijska prestol nica je vsa v znamenju srdite volilne borbe in volilnih letakov in plakatov. V nekaterih krogih pravijo, da bo reksl-stičnl vodja Degrelle dobil proti Van Zeelandu od 340.000 glasov v najboljšem slučaju 100.000 glasov, četudi delajo s polno paro zanj duhovščina, visok! kapital in flamski nacionalisti. Oster angleški protest v Rimu LONDON, 10. aprila. Angleška vlada jc naročila rimskemu poslaniku Drumondu, da protestira kar najostreje pri italijanski vladi radi izgona britansko anglikanskih misijonarjev v Abesiniji. »PUTNIKOVE« NOVICE. Putnikovf avtokarski izleti. G raz dne ^?0. aprila Din 100, D u u a j od 23. do 25. itftiija Urn 2^lll a r j$, od 17. do 18. aprila Din 45, Bud im P* št a, velesejem od 2. do 6. maja Din Sjjj' M a r i az e 1 J, od 8. do 9. maja Di« ^ Rim (Binkošti) od 13. do 22. maja v 2400, Benetke (Binkošti) od 14. do^ maja Din 900, Pari s, svetovna razstav od 15. do 29. maja Din 3.900. Infarrnacu in takojšnje prijave pri: Putniku M^1 V priprav, binkoštno potovanje v r^. stojno in Gorico. Na Zagreb at Zbor z luksuznim ekspresom dne aprila Din 120. VotJjuutske Premogovnik Stanovsko je ostal , riii rokah. Pred dnevi bi moral pri L sno nik Stanovsko, kakor smo s-voje Poročali na dražbo. Ker pa Je Phvc2-do določenega roka poravnalo -c nosti nasproti bratovski skladmcu . zahtevala dražbo, je ostalo .zope dcnil* starem. V premogovniku je zapiskih KU rudarjev. Mariborski »V e e e r n f le« Ttifra 'S.Z DO\ JUAN lajinstvcno, čudno zadržanje gospe Kancove, ki je ves dan tičala v svoji sobi — bog ve, kaj je tam delala, — nemirnost mačehe Katinke, popolna izoliranost rodbine, vse to je s silno težino leglo na dušo uboge Hermione. ki se je čutila silno Opuščeno. Čudila se je, da ni njen oče ničesar opazil in da je s toliko mirnostjo ter poglobljenostjo nadaljeval svoje študije, kakor da bi bilo vse v najlepšem redu. Pač pa je Katinka opazila pri Hermioni lleko čudno otožnost v razpoloženju. Ko sfa se Katinka in Vera ob neki priliki raztovarjala o Hermioni, je Vera, ki je imela ostro oko za opazovanje, pripomnili da goji menda Hermiona do Rovvlan- 74 da posebne simpatije in nagnjenost, je Katinka takoj zaslutila, kje so pravi vzroki Hermionine otožnosti in osamljenosti. Katinka je bila takšne narave, da ni več mogla odlašati s tem, da bi bila ustvarila jasnost v Hermioninih srčnih zadevah. •Katinki, ki ni od začetka bogve kako marala za Hermiono, ji je Hermiona s tiho ljubeznivostjo in ljubko prisrčnostjo zelo prirastla k srcu, Katinka je verovala v njeno čistost in odkritost. Neštetokrat je začutila v sebi pristno materinsko ko-prnenje, da bi Hermioni s pravočasnimi opozorili prištedila bridka in trpka razočaranja. Ni pa imela Katinka miru. dokler ni stopila k Andrikosu, da se o tej stvari z njim porazgovori. Andrikos je bil v silni zadregi, ko mu je Katinka namignila možnost, na katero ni niti mislil. Zmajeval je z glavo, nato pa končno izrazil svojo voljo in odločitev, da ni niti misliti na to, da bi se Hermiona in Rowland mogla poročiti. Andrikos je izrazil svoje mnenje na sledeči način: »Ro\vlanda imam od srca rad. Nisem niti najmanj takšen fanatik, da bi mu odrekel Hermionino roko, ker ne pripada pravoslavni cerkvi. Toda ne gre za mene, ampak za sorodnike njene’matere. Toda dedščinske zadeve moje hčere so še v toliko neurejene in nerešene, da jih ne bi bilo mogoče razjasniti brez dobrohotne pripravljenosti sorodnikov moje pokojne prve žene, ki imajo na Cipru velika posestva. Vse svoje življenje bi si delal težke očitke, če bi bila radi moje nepravilne ali preuranjene odločitve v svojih dedščin skih stvareh po rajni materi na kakršen- koli način prikrajšana ali oškodovana. K temu pa še moram pristaviti, da sem pri svojih raziskovanjih v znatni meri navezan na dobrohotnost višje duhovščine, ki ima v svojih knjižnicah shranjena dragocena znanstvena dela, ki jih ]>ri svojem raziskovanju nujno potrebujem. Ta Iju-beznjiva dobrohotnost in postrežljivost pa bi se jenjali v trenutku, ko bi dovolil Hermioni, da se s poroko s tem Angležem od tuji svoji rodni cerkvi. To pa bi mi bilo zelo neljubo in neprijetno. To bi prineslo konec mojemu znanstvenemu delovanju. Pomisli, kakšna škoda bi to bila. Ne bi prenesel tega udarca. Kdo naj dožene,[K>-tem resnico o kewi laassMje« in beon Armencu-? »Torej sta Keva Izav*yec in Armenec tista, katerima na ljubo hočeš žrtvovati svojega otroka?« je pripommhi KatinUia nekam zasmehljivo in prezirljivo. Otvoritev teniške sezone v Mariboru. »SSK Maribor otvarja z jutranjim dnem eniško sezono 1937. Igralci se naprošajo, se prijavijo v nedeljo 11. t. m. dopol-e.!ned 10- in 12. uro pri oskrbniku na jgrišču. Vsak član naj se vpiše v vpisno Kniigo, ki jo ima oskrbnik. Prijaviti se Morajo vsi stari in na novo vstopivši čla-"J- Igranje bo dovoljeno le prijavljenim c*anom. Pričetek mladinskega tekmovanja za Prvenstvo Maribora. V nedeljo 11. t. m. ^ bo pričelo tekmovanje mladinskih mo-stev mariborskih klubov za nogometno Prvenstvo Maribora, in sicer se bo ob ly- dopoldne vršila na igrišču SK Želez-mcurja tekma med SK Železničarjem in ^ Rapidom. Tudi Čakovečki SK ne mara več igrati, v nedeljo 11. t. m. bi se morala vršiti v •priboru zadnja prvenstvena tekrna med pkovečkini SK in SK Rapidom, ki pa ne °> ker je čakovečki SK sporočil, da Opusti obe točki brez tekme SK Rapidu. SK Lendava prvič v Mariboru. Prvenstveno tekmovanje mariborskega II. raz-^c'da se nadaljuje v nedeljo 11. t. m. iirbo Prvič gostovala v Mariboru enajstorica . *\ Lendave, ki bo popoldne ob 14.30 na , Rnšču SK Železničarja odigrala svojo ok»i(> proti pobreški Slaviji. Poverjeništvo sodniškega odbora LNP Mariboru (službeno). Pozivamo interese za športno udejstvovanje v funkciji 'j°Kometnega sodnika, da se najkasneje 0 srede, dne 14. t. m. zvečer pismeno p ia vi jo na naslov: Poverjeništvo S. O. • N. P„ Kopic Rado, Maribor, Ob bre-r H. V prijavi je navesti ime in pri-poklic, starost, naslov, klubsko pridnost. Pozivamio vse mariborske klu-> da na gornji naslov prijavijo najkas-Dof ^ m* zvcCsr vsaj po dva polna Ul 'ir^eresen^a' primerna in sposob-za stranskega sodnika, v kolikor se (, ^samezne klube ne bo prijavil no-Oonf11 za sodniški izpit. Klti- ki tega poziva ne bodo upoštevali, v Poverjeništvo dosledno delegiralo sa-a nT s°^n^e ^ prvenstvenim tekmam, P°tre,bi tudi k drugim tekmam prvih •Uto s l>roPaKaiidnega lahkoatletskega Drii!? r3 !c igrišču, Stadionu Viteškega ski « . ksandra I. Ujedini tel ja v Mur-. v s'edcčih panogah in s sle- M¥l$e cssnraM Menda ni Pobrežana, ki bi Zarje ne poznal, saj je bila ustanovljena že pred dobrimi 15. leti in to tedaj, ko so bile po prevratu naše slovenske razmere, posebno pa pri nas na Pobrežju, najbolj žalostne. Društvo Zarja je tedaj nastopilo in pričelo kljub vsestranskemu nasprotju z neomajno in neustrašeno energijo orati ledino narodno-kulturnega dela. In danes to društvo že lahko z veseljem gleda nazaj na uspehe, predvsem v pevskem pogledu, saj stopa zopet korak dalje. Da ne spominjam številnih akademij in iger, ki jih je društvo že do danes priredilo, ima društvo tudi veliko zaslug za interno izobraževanje čl&nov. Pred dvema letoma je o tvorilo tudi svojo knjižnico, ki se je predvsem članstvo prav pridno poslužuje. Važno je omeniti, da pri društvu ni socialnih razlik, saj v njem sodeluje duševni in manuelni delavec vsak po svoji moči konstruktivno tako, da sc pri delu upošteva posameznik in celota. Edino na ta način nam bo razumljivo, da se je mogel za sobotni koncert naštudirati kar 20 pesmi obsegajoči program, kajti mi vsi dobro vemo, da podeželsko društvo ni mogoče vezati na stalni kader članstva, saj je povdrženo stalnemu spreminjanju. Vsakdo torej, ki le malo ume ceniti trud in požrtvovalnost tega pevskega društva, bo dal z udeležbo le skromno zadoščenje naši slovenski pesmi, obenem pa spodbujajoče priznanje članstvu. — D. I. Čigavo je kok)? Ko se je včeraj zjutraj sprehajal 60 letni krojaški mojster gosp. Trstenjak Franc iz Aleksandrove ceste na Pobrežju v Stražunskem gozdu, je naletel na dvokolo brez sedeža in plašča na zadnjem kolesu, ki se sedaj naliaaj ipri orožnikih. Razno IEDILNE IN SPALNE SOBE, sperane, politirane, pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižiih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara Aleksandrova 48 JOS. TICHY IN DRUG Konces. eiekmuehnnično do djetie. Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 27—56. izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil gospodarskih objektov, zaloga motorjev lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga do kon-'»nrečnih cenah POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. VVeisl. 9-t. Če hočete DOBRO VINO piti, morate v gostilno »Prešernova klet« priti. Sprejemam tudi abonente- 1477 KONCERT vsako .soboto zvečer v - Švi-cariji«, Slavec. 1722 Celjske novice ■?. ,tVrstnim redom: 1. tek 100 m sen.; < v višino z naletom, sen.: 3. tek 400 i?1, S-’ ™et dislka, sen.; 5. tek ]°0 m sen . VS(Cn,: v daljavo z zaletom, l50o\ ’ s, e*a 4X100 m, jun. C: S. tek v vi«:!1, sen,;,9- mct toroglc, sen.; 10. skok I1, Ju"- C; 11. balkanska , je ^00+400+ 200+100), seri. Prijave vig;„ -----’ sen.; iu. skok Stat,/ pletom, jun. C; 11. balkanska je “ta ^+-100+ 200+100), seri. Prijave tla nn'f na?kasneje do 30. aprila 1937 VoS«V n!cl Ciril’ Murska Sobota, t »vinska bolnišnica. Nagrade: pri S S tekm i' M°bita prva dva- Pri več kot pa d.obijo trije pri-* Umovanje bo na tekališču, 1 Si S m* P Cm « ugaski’ ki hna Vi0 ,l ni: zavo}e- 1 ravico nastopa !Večernika«. 1881. Stanovanle GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano. Gosposvetska 11I. 17, 1812 STANOVANJE, tri sobe, takoj oddam v Pra-protnikovi ulici št. 4 za ceno Din 600.— državnemu uradniku. 1814 GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano. Aleksandrova cesta 64 pri Lešnik. 1816 STANOVANJE, sobo, kuhinjo, iščem na Pobrežju, Gozdna, Lovska ali Gubčeva ulica. Ponudbe poti »7000« na upravo. 1831 SOBO IN KUHINJO oddam. Pobrežka c:sta 38 1837 Kupujem vsakovrstne ODPADKE železo, kovine, litine, ter vsakovrstne stroje. Plačujem po najvišjih dnevnih cenah. Justin Gustinčič. Tattenba-cliova 14. M74 KUPIM OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK. Naslov pustiti v upravi. 1822 STARI ŠTEDILNIK KUPIM. Naslov v upravi. 1878 lokal FRIZERSKI SALON za dame in gospode se odda. Cafova ulica I. 1379 SPREJMEM 31 GOSPODE ALI GOSPODIČNE v posebno sobo z vso oskrbo. Tezno, Prešernova ul. 5, 1839____________________ GOSPODA SPREJMEM NA STANOVANJE. Vrbanova 6, vrata 2. 1844 LEPO, SONČNO STANOVANJE oddam s 1. majem. Nasipna 80, Pobrežje, nasproti tovarne. 1851 GOSPODA sprejmem v vso oskrbo. Jože Vošnjakova 19-11. 1553 Kupujte svoje po« trebičine pri nailh tns erentlh 1 Stran 6. KB*«*:; .ve^ ^ Tivy*Wff| FRAA/C zakaj si tako vesel? Tudi ti boš lahko vesel, če se boš dobro in poceni oblekel, a to samo pri manufakturi Češki magazin Ulica 10. Oktobra - MARIBOR ker je res neverjetno pocenit 0 29 [FOTO AMATERJI:: j | Sedaj za spomlad za vsaki posnetek \ | ISOCHROM in ISOPAK - FILRii 1 ;j Kupujte vedno izrecno samo jjjfllf |[|£ j | i ► prinašajo veselje in lepe slike ! 11 Drogerija IVAN PEČAR, Gosposka ulica 11.