Poštnina plačana v gotovini. Izhaja v pondeljek in petek. Stane me-ečno Din 7"—, za inozemstvo Din 20'—. Račun pri poštno -čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova Otoba Cena 1 Din. Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave o^lasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem de!u uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 5. Celje, petek 17. januarja 1930. Leto XII. Evropski problemi Znani francoski publicist in pri- jatolj naše države Jules Sauerwein jo objavil v »Matinu« elanek, v ka- terem obravnava problerne, ki zani- majo i velike države i male srednje- evropske države. Sauerwein izvaja: Kaj je karakteristično za 1. 1929.? Fredvsem se je pokazalo, da je treba idejo evropske obnove realizirati na dva načina: s širjenjem predlogov, ki so bili stavljeni v Ženevi glede ustvaritve evropskih Zedinjenih dr- žav in ustanovitve mednarodne re- paracijske banke, ki bi postal a prvo- vrsten instrument' te federacije. S teh dveh vidikov je šla v svet ideja evropske federacije in ne dVoroim, da se bo v letu 1930. znatno razvila. Tudi sem mnenja, da bodo prvo- vrstni sodelavci zlasti v Srednji Ev- ropi oni državniki, ki so si znali oCu- vati duševno ravnotežje in ki so ta- ko srečni, da vladajo v državah do- brega napredka. Francoski ministr- ski predsednik Briand bo predvido- ma kmalu po povratku s sedanjih konfereiu; v Pariz razposlal zastop- nikom vseh vlad, ki so bile udclcže- ne na konferenci meseca septernbi'a lanskega leta, okrožnico z vpraša- njem, kako si zamišljajo evropski gospodarski in politični sporazum. Uspeh dalekosežnega načrta bo v ve- liki meri odvisen od odgovorov vlad. Nedvomno se bodo pojavili tudi po- misleki in protiargumenti, vendor je Briand mnenja, da bo že ob priliki prve ankete prišlo do sporazurna med vladami agrarnih in industrij- skih držav. Za agrarne clržave, ozi- roma za kmetijske sloje teh držav pomeni odprava carinskih mcj in ustvarjanjo homogenega evropskega trga ugodnost v slučaju, da te drža- ve razpolagajo s preostanki živil, lahko pa tudi izzove občutek stralm med kmetovalci, če so potrebe do- maCega trga samo clcloma krite. ]n- Viuslrijske države, zlasti one, ki ima- jo dobro organizira.no in založeno '"ndustrijo, kakor n. pr. Nemčija, so navdušene za idejo gospodarskega sporazuma. Upravičeno pa sc ga bo- xje države, kojjh industrije so šele v razvoju. Te težave so bile vnaprej znane in nikogar ne bo iznenadilo, ako bodo izražene tudi v odgovorih, ki jib bo prejel Briand. Potrebne so tudi ži- vahne polcmike. Ne bilo bi pa na mestu, ako bi se zaradi dvomov ali iz strahu pred zaprekami cela akci- ja omejila samo na spoštljive odgo- vore brez prave vebine, skratka: sa- mo na diplomatske dokumente. Moglo bi se zgoditi, da bi se še kedaj kesali oni, ki bi hoteli delati pasivno resisteuco, da zaustavijo ali prepre- čijo veliki evropski pokret. Skoro povsod se pojavlja zelo resna gospo- darska kriza, zlasti v Ncmčiji, Itali- ji in Avstriji. Ce pride kedaj tako daleč, da v Srednji Evropi milijoni nezadovoljnih ne bodo več mogli ute- šiti gladu, bo za pogajanja prepozno. Polcg ideje evropske federacije imamo še idejo mednarodne repa- racijske banke, ki bo dragocen in- strument pornirjenja. Ta banka bo pod vodstvom realističnih poedin- cev z znatnimi denarnimi sredslvi proučevala modalitete evropske fe- deracije z gospodarskega, denarne- ga, finanenega in carinskega vidika. Ako žeiimo, da se diskusija raztegne na par let, prepustimo rešitev poli- tične strani problema ženevskemu organizmu. Gospodarsko vprašanje pa mora biti rcSeno obencm z vpra- šanjem mednarodne banke. Naloga te banke bo, da bo skrbela za denar- ii i proinet v evropskem gospodar- stvu, pocenila kredite do normal ne tarife, podpirala razvoj industrije s posredovanjem centralnih bank in se brigala za odpiranje novih tržlšč. Samo potom te banke in njenih uslug bomo prišli do izboljšanja na tern polju. Ob koncu ugotavlja Sauerwein, da dosedanje gospodarskc konference žal niso dosegle vidnih rezultatov, vendar pa upa, da bodo letos zlasti iz Pariza in Prage pri SI i praktični predlogi. Zdravi narodi mo raj o slu- žiti za primer in pričeti akcijo, bolne države se bodo pridružile tern prej, i eim bolj se bodo bale za svojo usodo. Nasa sramota • Nešteto inozemskih tvrdk iz Av- j strije in Nemeije ima sirom naše dr- I žave svoja zastopstva, ki vrše zanje po Jugoslaviji trgovske posle, ki ni- so neznatni. Cel štab potnikov trka clnevno na vrata n'asih trgovin in raznih zavodov ter zasebnikov in ponuja vse mogoče, lnnogokrat tudi j predmete, ki jih sicer vodi tudi na- j ša domaca redna trgovina. V koliko je tak način v skladu s predpisi tr- govanja, saj trpi težko škodo realna domača trgovina, to je zadeva sta- novskega trgovskega zastopstva in politične oblasti. Druga, navidezno formal na stran tega poglavja-pa je ona, ki nas dnev- no kot narod in državo srainoti in ponižuje. Vse te inozemske tvrdke, ki služijo pri nas težke denarje, nas kar obsipavajo z vsemogočo reklamo v Uijem nemškem jeziku, kakor da smo kaka kolonijalna zemlja Av- strije ali NemČije. Te inozemske tvrdke gredo celo tako daleč, da njih takozvana generalna zastopstva v Zagreb'u in Beogradu pošiljajo na državne zavode v Jugoslaviji nem- Ske dopise in nemške oferte, suve- reno prezirajoč naš državni jezik. Da ne govorimo o raznih židovskib in nežidovskih trgovskih potnikih, ki le izjemoma razumejo naš državni je- zik in prihajajo kar drzno nad nas s svojo nemščino — za naše ljudi pa ni kruha, ne zaslužka. To poniževanje in sramotenje na- rod nega jezika in ugleda naše drža- ve se je tako udomačilo in razpaslo, da ga že malokdo občuti, in skoro že nihce'vec ne zavrne po zasluženju! I^ateri narod na svetu je še tak? Ali so taki naši nemški ali italijanski sosedje? Ne, to zmoremo samo mi, ki nismo srečni, če se ne ponižujemo pred tisiimi, ki so nam gospodarili v preteklosti, in če ne poljubljamo biča, ki nas je pretepal do krvi in do smrti! U^^^r l^lflwfwBi wf BE Jff ¦ B d Važae doiočbe glede verskega po- uka. Minister prosvete je odobril pravilnike o izvrševanju določb no- vih šolskih zakonov glede verskega pouka na narodnili, srednjih solan in učiteljiščih. Po teh pravilnikih morajo imeti veroučitelji in laični nastavniki, ki so usposobljeni za verski pouk, posebno kvalifikacijo. Udruženja iz samih učencev se ne morejo ustanavljati na verski ali plemenski osnovi, izven sole pa so učenci lahko Clani verskih udruženj svoje zajednice. Nadzornik lahko en- ki'at na leto pregleda verske zajed- nice in nadzira verski pouk. Pri vpi- su učencev v prvi razi-ed narodne so- le morajo starši izjaviti, ali naj nji- hovo deco uči verouk duhovnik ali pa laični učitelj. Ta izjava velja za vseh osern razredov narodne sole in je ni mogoče v nobenem primeru preklicati. Razen pri čisto šolskih svečanostih smejo učenci sodelovati samo pri javnih svečanostih občedr- žavnega ali občenarodnega znafaja, ki so v ozki zvezi s šolo. Te določbe se ne nanašajo na verske svečanosti in dolžnosti uCencev. d Ostavka dunavskega bana. Daka Popovič, ban dunavske banovine, je podal včeraj ostavko z utemeljitvijo, da mu ni uspelo doseči v nekaterih vprašanjih dunavske banovine so- glasje pristojnih činiteljev. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bila ostavka spre- jeta in istočasno na predlog pred- sednika vlade in notranjega mini- stra generala g. Živkovica postavljen /a bana dunavske banovine g. Rado- slav Dunjič, inspektor pri predsed- ništvu ministrskega sveta. d Rodbinske doklade vojnih inva- lidov. V zacetku januarja je stopil v veljavo odlok finančnega ministra o draginjski dokladi članom rodbin vojnih invalidov, izdan na predlog ministra za socijalno politiko. V smislu tega odloka dobe vojni inva- lidi 1. do vštete 6. skupine draginj- sko doklado za vsq,kega člana rodbi- ne. Kot člani rodbine se smatrajo zakonska žena, zakonski otroci, iz- venzakonski priznani otroci in do za- četka vojne zakonito adoptirani otroci. d Nove železniške štampiljke. Z ozirom na spremembo naziva nase države v kraljevino Jugoslavijo se morajo vse dosedanje železniške štampiljke z označbo SHS zamenjati 7 označbo JDŽ (Jugoslovenske držav- ne železnice). Železniške postaje so že prejele zadevno odredbo. d Imena krajev na poštnih posilj- kah morajo biti po naredbi gradbe- nega ministrstva napisana, kakor so navedena v uradni nomenklaturi, ki se uporablja v mednarodnih odnoša- jih. Pošiljke, na katerih bi bil na- slov drugače napisan, bodo pošte za- vrafale kot nedopustne. d Jabilej Avtomobilskega klnba. I Ljubljanska sekcija Avtomobilskega ! kluba kraljevine Jugoslavije je praz- novala v sredo 15. t. m. dvajsetletni- co obstoja organizacije avtomobili- stov v Ljubljani, ki je bila leta 1909. fast Kondelik in zet Vejvara Češki spisal Ignat Herrmann. 34 Z avtorjevim dovoljenjcm poslovenil Stanko Svetina. Kakor da bi hotela ustaviti nadalj- ni izliv njegove besnosti, ki je grozi- •a s strašno ploho, je odgovorila nje- gova žena s tihim, tresočim glasom, vsa prestrasena: »Ti si pisal, Kondelik — popoldne — nekak proračun — le spomni se!« »Zakaj pa niste potem pospravili, pri strell!« je grmel mojstrov glas. »No, pospravili«, je mahala s Crni- mi rokami gospa Kondelikova, »po- spravili! Ne kriči na nas —. ničesar se ne bi zgodilo, Ce ne bi bilo tvojega nesrecnega pubanja. Jaz nisem tint- nika prevrnila.« Mojster je obstal. Res je, ono ne- srečno puhanje, in tintnik je tudi prevrnil. Že pada vse samo nanj — in moral bo navsezadnje šc molčati. Toda naglo se je spomnil: »Toda, kdo pa nas je nagovarjal, naj se mažemo, kaj, mati?« Res, to je bila zopQt gospa Kondeli- kova. Niti vedela ni, kaj bi odgovori- la. Toda tu se je ogiasila teta Katin- ka: »Ne jo/.i so, Venceljček, vse govor- jonje je zastonj, Beti ne more za to — in namazani smo pa tudi že. Po- stavite, Katinka, svetiljko na mizo, in dajte nam sem- kake cunje. Moj Bog, samo da. ne bi imcli Crnila tudi na ob|ekah! So tega bi manjkalo!« Pepici je zastala sapa pri tetini opazki. Da bi bila njena nova zelena obleka takole blagoslovljena! Stra- homa se je o/.rla nanjo, sluteč, da zapazi na njej grozne stvari. Na sre- čo je bila obleka obvarovana. Pepi- ca se je mazala oprezno. Tu je prišla Katinka s cunjami in starimi brisalkami, vsak je prijel ono, in Katinka se je potem trudila, da uniči zloglasno kalužo na mizi. Mojster Kondelik je medtem našel Skatljico z vžigalicanii in je vpras- nil, da prižge svetiljko, ki je tako nenadoma ugasnila in imola tako usodne posledice. — Bil je pri tern v neizrečeni zadregi, kakor bi Cutil, da se na njegovo usmiljenja vredno in zelo namazano glavo so niso zgrnile vse posledice njogove neprevidnosti. Kaj bi dal za to, ko bi bil tega kriv Vejvara! V tern trenutku se je oglasi 1 Vej- vara bojazljivo: »Samo kako pojdemo takile na v uradnikov, 56 dijakov, 43 obrtni- kov, 18 industrijeev in 13 zdravni- kov; 437 oseb je bilo brez poklica. c Drobne policijskc vesti. V pon- deljek zvečei' je neznan tat izmaknil iz sobe služkinje Jožefe Kovačičeve v hiši čevljarskega mojstra g. Ivana Pojavnika na Dolgem polju iz listni- ce, ki je bila skrita med umazanim perilom, 350 Din, dočim je pustil v listnici še 150 Din. — V torek ob de- setih zvečer si je 19-letni mesarski pomočnik Albin L. v kuhinji svojega mojstra v Gosposki ulici po nekem nastopu z mojstrom z nožem pi*ere- znl lovo roko pod koniolceiv». Fatiia OPERETA g IGANSKI % PRIMAi so prepeljali v javno bolnico. — 17- letna služkinja Pepca Z. je vzela te dni v neki celjski specerijski trgovi- ni na račun svoje bivše delodajalke zu 156 Din špecerijskega blaga in iz- ginila. — V noči od srede na četrtek so je neznan uzmovič splazil skozi okno v verando gostilničarja g. An- tona Floriča v Gaberju in odnesel z mize šest parov mesnatih klobas, do- čim se veCje množine svinjskega me- sa, ki je tarn shranjeno, sploh ni pri- taknil. c Albauske spomenice za oiicirje in obveznike. Mestuo načelništvo v Celju (vojaški oddclek) razglaša: Na podlagi naredbe ministrstva vojske in mornarice Adj. br. 30.062 z due 12. XI. 1929 ter narocila komandan- ro- | dukeija premoga v Sloveniji rekoiul- t no število 207.673 ton napram 204.882 tonam v oktobru in 191.700 v sep- tembru. Premogovniki so oddali v novembru 214.927 ton, vsled Cesar so se zaloge zmanjšale od (53.720 na 5(1.472 ton. Povprečno število delav- cev je znašalo v novembru 10.6-45, v oktobru 10.473, v septembru 10.340 in v prodlanskem novembru 9.142. V enajstih meseeih preteklega leta je znašala skupna produkeija sloven- skih preniogovnikov 2,091.814 ton na- pram 1,(579.031 tonam v isteni i-az- dobju predlanskega leta. g Velesejm v Budimpešti. V Bu- isarni Zbornice za TOT v Ljubljani na vpogled. Radij kot zdravilno sredstvo Hstdij sta odkrila v leiu 1898. Pi- erre in Mari ja Curie v Parizu. Ta dva raziskovalca sta našla v uranovi ru- di iz Jähymova na Ceškem element, ki izžareva žarke, in sta ga nazvala radij. Tzžarevanje tega elementa tra- ja stoletja brez uplivanja kake tuje moči. Že v kratki dobi po tem od- kritju je bilo po poizkusih takoj jas- no, da je radij za inedicinsko znanost neprecenljiv zdravilni in pomožni faktor. lladi neizmerne važnosti tega novega zdravilnega sredstva medi- cine si je zasigurala češkoslovaška di'zava saina edinstveno pravico eks- ploatacije ,1'udnika (edino, veliko. na-ir. dišče je v Jähymovu na Češkem), kakor tudi pridobivanje in predelavo i'adioaktivnih snovi (uranove rude, smolnega sijajnika) za medicinske svrhe. ! Pridobivanje tudi najinanjšega delca Čistega radija je silno težko, ker se komaj iz 500 ton rude pridobi en gram čistega radija. To dejstvo paß dovoljno pajsnjuje izredno vi- soko ceno, ki znaša okoli 7000 Din za eno tisočinko grama radija, kar je tudi vzrok, da to čudovito zdra- vilno sredstvo do danes ni bilo do- stopno splošnosti. Radij izžareva nevidne žarke, ki prodro trde snovi in različno učin- kujejo na živo staničevje. V prvi vrsti ugodno vpliva na živce — cen- tralo vsakega telesa — nadalje se kri deloma prerodi in se iz nje izločuje- j jo slabe tvarine (sečna kislina itd.). j Vranicn, lodvice, jetra i. dr. se pod- budijo in izvršujejo svoje funkeije kot krvni regulator brez motenj. Bakterije, povzročiteljice vseh bolez- ni, se umorijo, s cemer se prepreCi- jo, ozirorna ozdravijo vnetja in gno- jenja. Za domače zdravljenje se porab- lja tkzv. slabo obsevanje in sicer v. Jahymovskimi radijskimi kompre- saini »Radiunichema«, ki se izdeluje- jo pod kontrolo državnega radiološ- kpga instituta v Pragi in ki se lahko uporabljajo brez vsake nevarnosti. Te radijske komprese učinkujejo zdravilno, lajšajo bolečine in jačajo živce. Ker izločajo iz krvi sečno kis- | lino, izq-injajo bolezni hranil, protin, i'evmatizem, išijas, vnetja sklepov i. dr. Z vplivanjem na živce se od- stranjujejo bolečine nevralgije, mi- grene, nevrastenije, nervoznih srč- nih afekcij, kakor tudi najtežjih obo- lenj živčnega sistema. Izborni učin- ki so se dosegli tudi z navadnim obkladanjem kompres pri vraničnih, jotrnih, ledvičnih in žolčnih bolez- nih, vnetjili in gnojenjih, odprtih ra- nah, kožnih boleznih, tvorih, lišajih, posledicah infekcijskih bolezni, žen- skih boleznih, arteriosklorozi in ce- lo pri sladkorni bolezni, astmi in pljučnih boleznih. IZJ)AYA. Jaz, podpisani Miha Mak, rudar v Reštanju pri Rajhenburgu, sem iz- rekel leta 1921. proti Baloh Mariji, rudarjevi ženi v Zabukovci, pošta C.riže, sum, da sta Franc üolinar, po- sestnik v Zabukovci šl. 30 in Krk .Miha, rudar v Zabukovci, v zvezi z nenadnim izginotjem Keiner Alojzi- je iz Zabukovce. Dolinar Franc in Krk Miha sta bi- la radi suma hudodelstva umora Keiner Alojzije letos skoro pol leta v preiskovalnem zaporu v Celju, na- kar je sodišče kazensko postopanje proti obema popoJnoma ustavilo. Izjavljam, da nirnam nobenega po- voda, izrekati ali vzdrževati kakor- šenkoli sum pröti Francu Dolinarju in Mihi Krku radi tega, da je Keiner Alojzija leta 1921. nenadoma izgini- i la, preklicujem sum, ki sem ga to- i zadevno proti Baloh Mariji izrekel ter se zahvaljujem Dolinarju Fran- cu in Krku Mihi, da sta odstopila in me radi te izjave kazensko ne zasle- tlujeta. REŠTANJ, dne 13. 1. 1930. 26 Miha Mak, rudar. Strojno ažuriranje Din 1*50 Strojno entlanje Din I*— Lepo solidno delo samo pri B. Pušnik Cankarjeva cesta 4 (stara hiSa Ljudske posojilnice poleg davkarije). Za šivilje znaten popust. Radium -komprese Jähymov ČSR. Najboljše sredstvo proti migreni. iSiasu, revmatizmu itd. Državno kontrolirano, dobavlja zastop- nik drž. kopahSča v Jähymovu A. KORDON, CEUE •• 1AVODNA 39. Vrtnar mlad, ve5č gojenja in oplemenitenja j sadnih dreves in cvetlic ter sočivja iz I tople grede dobi stalno name5i!enje v Zagrebu pri predsedniku Obrtne banke, Ilica 38. Ponudbi naj priloži tudi foto- grafijo, če jo ima. Na prodaj imam dve bolj veliki obleki, dvoje velikih modnih hlač, dve kratki suknji srednje velikosti, en smoking, dve salonski obleki in dva žaketa. Maks Zabukošek, Celje, Cankarjeva ul. 201o kronske priznanice izgubijo po zakonu v 60 dneh svojo vredflost. Za^asno jih kupuje trgovina „Pri Golobu", Celje, Narodni dom. SrČno, globoko zahvalo izrekam vsem, ki so mojega dohrega soproga, gospoda JOSIPA MATIČA v teku njegovi bolezni z obi ski in okrepčujočimi darili razveseljcvali in ga spremili k zadnjemu počitku. Z dnu duše se zahvaljujem tudi za darovane vence in cvetje, zlasti pa cenjenim trgovcem za milosrčno darilo. CELJE, dnc 17. januarja 1930. Oloboko žalujoča vdova Karolina Matič. Stran 4. »Nova Doba« 17. I. 1930. Štev. 5. Najfinejše volnene nogavsce (svetovne znamke) Plefene in triko rokavice SDamski plašči, obleke, perilo, ,Peko' čevlji, rnnafo žfri Minčlin noriln naramnice> kravafc- LUpdLC I III. I'IÜSKU PclllU, žepni robe. ltd. najcencje semo v modni in konfekcijskf trgovii. CELJE, GiAVNI TRG ŠTEV. 141 Sohdne cene! Samo najboljše blago ! tfinfto Biitoec, obi. Nonces, mestni tesarshi mojstep na Layi mm| rpllu izvršuje vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za |J| I UuljU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. ct^n\^n Bpamofoni in plošče iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia« katere vodi imenovana tovarna na zalogi se ^oDijo proti gotovrni in po zelo ugodnih obrokih pri Mm S Lestiovseii, Ceije trnjigarna in veletrgovina h p9pirjem, pisalnimi in räsataimi ppefftmetS. SlacSfe» seno na prodaj. Jožef Zazula, vila »Vokač«, Celje, Za gradom 36. (Nad Grenadirjevo brvjo.) y 6 e sä c a z dobrim spričevalom išče Celjska avto- . in strojna delavriica, Celje, Ljubljanska ces,ta 11. Išče se soba ali Bfjkal v mestu, pripraven za šiviljsko obrt. Na- slov v upravi. 4-1 COUILNA TRIGIAV V hORAH toči najboSjAa vsna. Vsak 6as «se dlobBjo topla «n mrzla je- dila. Lepl pfo&4o**i 8j> na fa f- polago as a društvene prireditve. Učenec za krojaSko obrt se sprejme. Drugo leto dobi že plačo. Franc Meško, Celje, Aleksandrova 3. (Central Bobbin), močen, z okro^lim čolnom, pripraven za krojače in šivilje, v zelo dobrem stanju, proda poceni A. Staudinger, Celje, Aleksandrova 7. Rozine, mandeljne, lešnike, orehe, jedrca, čajno maslo, dateljne, čokolado, med, konjak, likerje, slivovko, rum itd., sveže blago v ve- liki izbiri priporoča KAROL LOIBNER, (Pri zvoncu) CELJE, Kralja Petra cesta. -------—— - jj postelje stole, zofc, madrace, nove spalnice, žične vložke, dobite po konkurenčni ceni pri tvrdki »MÄHMOR«, Celje kl sc je preselüa las Celja Gosposka ul. 25, v lastno hiöo na Spodnji Kudlnji St. 52, CELJE-GÄBEEJE. Različni avtobusi vozijo dnevno do tja za Din 31—. 25-41 Nlaks Zabukošek modn» krojačnica Celje. Cankarjeva ulica št, 2 Velika zaloga angleškega in CeSkega blaga. 50-28 lepo, zračno, obstoječe iz 4 sob, kuhi- nje, kopalnice in pripadajočih pritiklin ter lep lokal se odda s 1. febr. 1930. Naslov v upravi. Diplomirana učiteSjica glsasovirja Katie a Hoffmann, absolventinja zagrebške Muzičke akademije, poučuje vestno in točno. Vpra^a se od 2. do 3. pop., Celje, Pred grofijo 7/H. 2-4 Yse s ure doze očala obeske ustnike prstane verižice in vse drugo, samo najboljše kvalitete in po najnižji ceni dobite edino le pri Anton Lečnik, urar, juvellr, optSK CELJE, Glavni lrg 4. Celjsha posojilnica!. : v Celju v lass ni palači Narodni dom Stanje hranilnih vlog nad Din 75,000.000 — Lastna glavnica in rezerva nad Din 13,000.090— Sprejema hranilne vloge na kmjižice in tekoči račun pi*ofi ugodnemu obrestovanju in fočnemu izpiačilu» Kupuje in prodaja devize in valute. Podružnici: Maribor, Šoštanj Samo net vetiko! Samo na weliko! C^QJ — Mount Everest v zävitkih in zabojih nudi po originalnih cenah CJEI2L.«JJ&9 ÄKÄ^JÄ PETRA C. SS • vtletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga Lastna pražarna kave Franc Strupi v Celju Vam priporoča po najnižiih cenah svojo bogato zalogo steklene ter porcelanaste posode, svetiljk, okvirjev za podobe, ogledal, raznovrstnih šip itd. 50—28 Prevzema vsakovrstna steklarska dela. Kavo, caj najfinejših aromatičnih meSanic in drugo prvovrstno kolonijalno blago priporoča 1. Raviiikar, Celje Lastna pražarna in mlini za dišave Najvarneje in najugodneje se naiaga denar pri pupilaniovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG O flastni palaci pri kolodvopu) Prihrankom rojakou v Ameriki, denorju nedo- letnih, ki ga ulagajo sodišca ter naložbam cerkvenega in cbtin- skega denarja posveča posebno pažnjo. Hranilnica daje poso- jila na zemljišca po najnlžji obrestni meri. Use prošnje rešuje brezplačno. Za hranilnc vlogc jamči polcg XQ mDcfll I iwHifi z vsem premoženjem premoženja hranilnice 96 IIICJIU VWlJC in vso davčno močjo Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Četina. — Oba v Celju.