PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
nnniorskar
M.	dnevnik
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 134 (14.225)
Trst, petek, 12. junija 1992
Srbski agresorji nadaljujejo z bombardiranjem glavnega mesta BiH
Kolona OZN prišla v Sarajevo Bush izključuje vojaško akcijo
Slabi izgledi za odprtje humanitarnega koridorja - Uspehi Hrvatov in Muslimanov na Neretvi - Hrvaška grozi Unproforju, da bo sama prevzela nadzor nad krajinami
LJUBLJANA Konvoj desetih vozil OZN s humanitarno pomočjo in s skupino izvedencev, ki naj bi preverili možnost odprtja sarajevskega letališča, se je včeraj končno prebil do generalštaba Unproforja v Sarajevu. Vodja konvoja, načelnik generalštaba sil OZN za Jugoslavijo Lewis Mackenzie se bo vsestransko potrudil, da bi uresničili prejšnji petek sklenjen dogovor o odprtju sarajevskega letališča v humanitarne namene. Ker so srbsko-jugoslovanske sile uničile vse naprave za kontrolo letenja, se je Francija obvezala, da bo poleg svojih izvedencev za nadzorstvo poskrbela tudi za vse naprave, ki bodo letalom s humanitarno pomočjo omogočale varen pristanek in vzlet. Če bodo to seveda dovolile srbske sile. Mac-kenziejev konvoj so namreč predvčerajšnjim zaustavili v sarajevskem predmestju Mojmilu, kjer so nanj nekajkrat streljali.
V Bosni in Hercegovini so srbske enote tudi včeraj nadaljevale z napadi, iz Mostarja pa so poročali o ostri protiofenzivi hrvaških čet, katere cilj je napad in osvojitev levega brega Neretve, kjer so skoncentrirane srbske sile. Sodeč po vesteh hrvaške televizije so osvobodili že precejšnje območje in osvojili tudi nekatera važna četniška oporišča. Da te vesti niso zgolj hrvaška propaganda, pričajo beograjske ra-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Na ulicah Sarajeva je Smrt vsakdanja obiskovalka	(Telefoto AP)
Srbska opozicija skuša izkoristiti strah in negotovost med prebivalstvom proti Miloševiču
BEOGRAD — V Beogradu se nadaljuje »stresno stanje«, gibanje proti Miloševiču pa se čedalje bolj krepi. Prestolonaslednik Aleksander je napovedal svoj prihod v Beograd, hkrati pa je izjavil, da je napočil čas, ko se mora Srbija znebiti še zadnjih ostankov komunističnega totalitarizma. Aleksander se zavzema za vzpostavitev ustavne monarhije in vlade nacionalne enotnosti, hkrati pa meni, da prave demokracije še tudi ni na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini.
Po Beogradu so se včeraj razširile novice, da je Slobodan Miloševič zapustil Beograd in odšel nekam v notranjost Srbije. Študentski radio B 92 je kasneje sporočil, da je vse bilo le šala, po reakcijah pa je lahko vsakomur jasno, da se v Srbiji stopnjuje negotovost. V Beogradu so ustanovili odbor za »svobodno RTV Srbije«, v katerem so mnogi »nezaželeni novinarji« iz Miloševičevega obdobja, igralci, pisatelji in drugi javni delavci.
Pred skupščino v Beogradu pa je včeraj med sindikalnim protestom taksistov prišlo do incidenta, ko so ti izžvižgali četniškega vojvodo in predsednika radikalne stranke Šešlja. Ta jim je vrnil s psovkami in se nekega taksista fizično lotil. Ko mu je ta vrnil milo za drago, so Šešljevi telesni stražarji iz tokov potegnili brzostrelne pištole, na pomoč pa jim je priskočila tudi srbska milica. (NIA)
Predsednik Scalfaro včeraj začel z novim krogom posvetovanj
Različne hipoteze o možnosti sestave nove vladne koalicije
Konec tridesetletnega južnotirolskega spora
Dunaj je izstavil Rimu »pobotnico«
RIM Po končanih formalnih Posvetovanjih je predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro vče-raj začel z novim krogom pogovorov. Na Kvirinalu sta bila predsednika senata in poslanske zbor-nice Spadolini in Napolitano, Scalfaro pa je imel tudi vrsto neformalnih pogovorov, na katerih je skušal razumeti, če so stranke $e ohranile toliko manevrskega Prostora, da bo mogoče sestaviti vlado, ki jo bo podpirala politična večina, ali pa bo treba v primeru nesoglasij odpreti pot institucionalni vladi, ki pa za zdaj nima Prepričanih zagovornikov.
Tajnik KD v odstopu Forlani je imel včeraj dolg pogovor s Scalfa-rom in po končanem srečanju je dokaj polemično izjavil, »da so zaradi zamud pri formiranju nove vlade najbolj glasni tisti, ki so si
najbolj prizadevali za razdrobitev političnega položaja.« Namig je povsem jasen in leti na DSL in PRI, ki sta s svojim »ne« Craxiju kot mandatarju blokirala tudi želje KD po razširitvi štiristrankar-ske koalicije. Forlani je tudi ponovil, da KD nima predsodkov do Craxija, tako stališče pa so ponovili tudi v PLI.
Toda če ne bo uspelo Craxiju, bo poskusil kdo drug razširiti temelje štiristrankarske koalicije. S tem v zvezi so v parlamentu začele krožiti govorice, da naj bi mandat dobila KD, ta hipoteza pa je povezana z rojstvom vlade, v kateri naj bi bilo precej »tehnikov,« ki pa naj bi imeli tudi politični ugled. Tako naj bi bil za zakladno in proračunsko ministrstvo kandidat rektor univerze Bocconi in ugleden predstavnik laičnega sveta Mario Monti.
Včeraj je bilo med demokristjani tudi precej govora o »variabilni« večini. Po mnenju Mancina naj bi stranke, ki so izvolile Scal-fara, predstavljale široko institucionalno večino, ki naj bi skrbela za reforme, ožja vladna večina pa naj bi si naložila breme potrebnih ekonomskih ukrepov. S takim predlogom se deloma strinja tudi socialist Signorile, drugače pa so iz vrst PSI včeraj ponovno potrdili nasprotovanje šibkim vladam in razpršenim večinam, zagovarjajo pa vlado, ki bi se lahko »z avtoriteto in odločnostjo« soočila z vsemi najnujnejšimi problemi.
Scalfaro naj bi se o vseh teh problemih včeraj zvečer pogovarjal tudi s tajnikom PSI Craxijem, pred tem pa tudi z Vizzinijem in Altissimom.
DUNAJ — Dunaj in Rim sta danes tudi formalno končala trideset let trajajoči mednarodni spor zaradi Južne Tirolske, ki ga je leta 1960 pred OZN sprožil tedanji avstrijski zunanji minister Bruno Kreisky.
Sedanji zunanji minister Alois Mock je namreč včeraj izročil italijanskemu veleposlaniku na Dunaju Alessandru Ouaroniju diplomatsko noto, s katero Avstrija priznava, da je Italija izpolnila vse svoje obveznosti glede južnotirol-ske avtonomije. Že prihodnji teden naj bi na Generalni skupščini OZN sporočili, da sta državi juž-notirolski spor rešili. Minister Mock je ob tem poudaril, da sta »Avstrija in Italija napisali pomembno stran evropske zgodovine«, ki ni važna samo za Južno Tirolsko, Avstrijo in Italijo, temveč za vso Evropo. Po njegovem
mnenju je uresničitev južnotirolskega paketa lahko za zgled drugim državam, saj potrjuje demokratična načela in dokazuje, da se lahko spore rešuje brez nasilja in spreminjanja meja. Mock je ob citiranju pisateljice Ingeborg Bac-hman, ki je trdila, da je zgodovina dobra učiteljica, a na žalost nima učencev, poudaril, da sta se Avstrija in Italija učili iz zgodovine in težkih trenutkov iz preteklosti, obenem je zaželel, da bi državi čimprej sklenili sporazum o prijateljstvu. Avstrijski zunanji minister se je tudi zahvalil zgodovinskemu voditelju južnotirolskih Nemcev Silviusu Magnagu, ki ima največ zaslug, da sta državi odpravili ta mednarodni spor.
Vse se je začelo po koncu prve
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Na tržaškem velesejmu XVin. občni zbor SKGZ
TRST - S podelitvijo priznanj lovenske kulturno gospodarske ^veze zaslužnim slovenskim kul-Urnim in političnim delavcev ter 0rganizacijam in s poročilom Predsednika Klavdija Palčiča se o drevi v Kongresnem središču rzaškega velesejma začel XVIII. °bčni zbor SKGZ. Letošnji občni Por se po marsičem razlikuje od Prejšnjih. Predvsem je razdeljen Pa dva dneva, saj se bo dre višnji
končal
s pozdravi gostov, tajniško
Poročilo in razprava ter volitve pa so na programu za soboto. Vod-srvo organizacije se je s privolje-Jem Glavnega odbora odločilo za ako rešitev, ker je ocenilo, da bo
na ta način več časa za razpravo, ki ga je v prejšnjih letih, ko je bil občni zbor ob nedeljah, ob koncu vselej zmanjkalo.
Občni zbor bo moral oceniti delo v minulem mandatu in nakazati smernice nadalnjega delovanja. Poleg tega pa se bodo morali odposlanci izreči o osnutku novega statuta SKGZ, ki predvideva med drugim večjo pokrajinsko razčlenjenost in avtonomijo organizacije ter neposredno izvolitev predsednika. Nedvomno pa bodo na občnem zboru odmevale tudi posledice vseh sprememb, ki so se zgodile v zadnjem dveletju. In ni jih bilo malo in tudi ne majhnih.
Slovenski ministrski predsednik včeraj predstavil vladni makroekonomski program
Drnovšek: Načrt predstavlja dobro osnovo za trdno gospodarsko prihodnost Slovenije
LJUBLJANA — Predsednik vlade Drnovšek je včeraj predstavil svoj dolgo pričakovani makroekonomski program, ki je izrazito orientiran k vzpostavljanju odprte ekonomije v Sloveniji. Po Drnovškovem mnenju je program ambiciozno zastavljen, predstavljal pa naj bi dobre temelje za trdno ekonomsko prihodnost Slovenije.
Pozitivnih učinkov programa ne bo moč takoj opaziti, zato Drnovšek meni, da bo treba zdržati do konca leta in se potem pripraviti na novo prosperiteto oziroma, kakor pravi, program: časovno obdobje, znotraj katerega se pričakujejo izboljšani rezultati, znaša 8 mesecev do enega leta.
Program je izdelan na osnovi sedanjih proračunskih postavk, toda ker je v času delovanja vlade prihajalo do velikih odstopanj, je bilo treba ponovno preverjati proračunske postavke. Ker proračun tudi ni upošteval vseh odlivov, bo zato proračunski deficit večji, kot je bilo pričakovati. Nova vlada ocenjuje, da je bilo izhodiščno stanje porazno, saj je stara vlada po njenem mnenju ekonomsko politiko vodila samo v smislu tekočega prilagajanja.
Drnovškov program naj bi bil predvsem izrazito protiinflacijsko usmerjen. Trenutna mesečna stopnja inflacije je 6% in je previsoka glede na evropske standarde. Glavna načela in rešitve v zvezi s tem je vlada preverjala skupaj z Banko Slovenije in z Gospodarsko zbornico , zato je moč upati, da bo bosta vlada in Banka Slovenije v svojem protiinflacijskem boju vodili usklajeno politiko.
Glavni značilnosti trenutne slovenske gospodarske situacije je velik presežek v plačilni bilanci in v zunanji trgovini. V programu je zapisano, da je treba takoj razrešiti 3 kratkoročne probleme. Ti se nanašajo na stroške in obseg indirektnega financiranja s tujino, prilagajanje deviznega tečaja do ravni, ki ne bi zavirala rasti izvoza ter vrednotenje in razvoj menjave z nekdanjimi jugoslovanskimi republikami. Poleg tega so v programu 3 ekonomsko-politični cilji: znižati je treba presežek v bilanci sredstev s kratkoročnim povečanjem uvoza, vplivati na prilagajanje deviznega tečaja tako,
da ne zavira rasti vrednosti izvoza in posegati v oblikovanje domačega varčevanja in ga spodbujati ter mobilizirati že obstoječe finančne presežke predvsem pri drugih uporabnikih javnih sredstev preko odkritega deficitnega financiranja državnega proračuna ter oblikovanja javnega dolga za finančno rekunstruiranje podjetij in bank ter financiranja domačih investicij.
Konkretni posegi, ki jih program predvideva, se bodo nanašali na te cilje. V času deviznih presežkov nižji devizni tečaj ne bi bil sprejemljiv za izvoznike. Vendar vlada ne misli administrativno ukrepati, temveč predvsem preko tržišča. Nekatere ukrepe v zvezi s tem (npr. liberalizacija uvoza) je vlada že sprejela. Država se prav tako ne bo devizno zadolževala, kajti tako bi bil devizni tečaj še nižji. Proračunski deficit pa se bo pokrival z izdajo tolarskih vrednostnih papirjev. Država prav tako ne bo neposredno intervenirala
pri oblikovanju obrestne mere, pač pa je pričakovati, da se bo ta zmanjšala kot posledica sanacije bančnega sistema.
V sklopu protinflacijske politike pa vlada misli opredeliti nakatere intervencijske mehanizme. Osebni dohodki se bodo morali gibati počasneje od inflacije, da se inflacija ne bo znašla v začaranem krogu rasti cen in plač. Zato bo vlada zmanjšala stopanje rasti, ki so določene v kolektivnih pogodbah in bo intervenirala pri monopolnih cenah javne-
meni, da bo težko pričakovati nove investicije tam, kjer privatizacija še ni stekla. Pač pa je treba pričakovati investicije znotraj privatnega sektorja in malega podjetništva ter novih podjetij. Drnovškov makroekonomski program bo spodbujal investicije v teh sektorjih ter investicije v javnem sektorju. Nekatere naj bi bile že pripravljene (npr. energetika). Vlada bo odpravi-
ga sektorja. Drnovšek
V Milam včeraj aretirali bivšega župana iz Collate
MILAN — Policisti milanskega letečega oddelka, ki so včeraj prvič sodelovali v okviru preiskave o podkupninah, so včeraj izvedli 41. aretacijo. Lisice so nataknili 63-let-nemu socialističnemu občinskemu svetovalcu v Bollateju Eliu Aguinu, ki pa je bil pred tem že tudi odbornik in župan te milanske okoliške občine. Dolžijo ga korupcije, že popoldne pa so ga zaslišali v zaporu San Vittore.
Aguinovo ime se je pojavilo tudi med osebami, proti katerim je potekala preiskava, do katere je prišlo v zvezi s tako imenovano zadevo »Du-omo Connection,« kjer naj bi imel Aguino sumljive stike s podjetnikom Sergiom Coraglio, ki je bil na prvi stopnji obsojen na 15 let zapora.
Včeraj so v milanskem zaporu zaslišali tudi Claudia Dinija, bivšega predsednika milanske podzemske železnice, ki so ga aretirali v torek
in ki je osumljen korupcije v obremenilnih okoliščinah. Kot se je izvedelo, naj bi Dinija (PSI) v vrtiljak potegnil njegov bivši podpredsednik Luigi Carnevale (DSL). Govorilo se je tudi, da naj bi Dinija obtožil mestni tajnik KD Maurizio Prada, kar pa je ta zanikal. Dini naj bi bil v celotni zadevi moralno odgovoren, saj naj bi vedel za vlogo »pobiralca podkupnin« od podjetnikov, ki naj bi jo opravljal socialistični predstavnik, arhitekt Silvano Larini, ki pa je že dalj časa na begu v tujini - govori se, da naj bi bil nekje v Polineziji - medtem pa so preiskovalci preiskali njegov urad in stanovanje.
V večernih urah se je izvedelo, da je zaradi domnevnega prikrivanja dobil jamstveno obvestilo član vsedržavnega vodstva KD, poslanec Luigi Baruffi, karabinjerji pa naj bi tudi aretirali še podjetnika Lucina Monzuja, česra pa niso potrdili.
la moratorij na stečaje, toda vzporedno s tem upa, da bo stimulacija drugih sektorje zadržala sedanjo kljub vsemu katastrofalno stopnjo nezaposlenosti in Drnovšek meni, da bo velik dosežek že, če bi obdržali samo trenutno stopnjo!
Predvideni so tudi ukrepi, po katerem bi se državne finance racionalizirale. Trenutno npr. ni niti enotnega vodenja proračuna, ki se pa pripravlja po posameznih ministrskih resorjih.
Drnovšek meni, da je vlada dolžna ponuditi najboljši možen ekonomski program. Del ukrepov znotraj njega je vladnih, zato bodo ti lahko uresničeni brez skupščinskega soglasja, za drugi del pa bo - kakor pravi Drnovšek - treba prepričati skupščino. Glede tega Drnovšek ni prevelik optimist, kajti kakor je sam poudaril, je številnim strankam bolj pomemben predvolilni boj, kakor pa sprejetje nujnih ukre-pov.(NIA)
Morda še enkrat o nezaupnici Hribarjevi v SSK
LJUBLJANA — Slovenski časopisi so v teh dneh poročali o izglasovanju razrešnice predsednici Svetovnega slovenskega kongresa - Konference za Slovenijo Spomenki Hribar in o izvolitvi Franceta Miklavčiča za novega predsednika SSK-KS. Hribarjeva je bila razrešena z 12 glasovi za in 11 proti. Tiskovna agencija STA pa je včeraj posredovala vest, da bosta izvršni odbor in svet SSK-KS morda še enkrat razpravljala o nezaupnici Hribarjevi. Kot poroča STA, je bilo namreč skupini, ki je nasprotovala predsednici, naloženo, da v enem tednu pripravi dokaze o nepravilnem oziroma nezakonitem ravnaju Hribarjeve v zvezi s Svetovnim slovenskim kongresom. Če teh dokazov ne bo, bo morda glasovanje ponovljeno ali pa bodo razpravljali o odgovornosti nasprotnikov Hribarjeve, piše STA.
• »Pobotnica«
NADALJEVANJE S 1. STRANI svetovne vojne, ko so Italiji kot zmagovalki v posmeh načelom o samoodločbi narodov dodelili Južno Tirolsko, ki je bila skoraj izključno naseljena z Nemci. Takoj se je začela raznorodovalna akcija, ki jo je kasneje fašizem še okrepil. Leta 1939 sta Hitler in Mussolini podpisala sporazum o »opcijah«, s katerim so južnotirol-ske Nemce postavili pred težko izbiro, ostati na domačih ognjiščih in se poitalijaniti, ali pa oditi v nemški rajh. Vojna in kapitulacija fašistične Italije sta ta sporazum izničila, preden bi se večina nem-škogovorečih izselila.
Kot po prvi tudi po drugi svetovni vojni zmagovalci niso upoštevali zahteve po samoodločbi za južnotirolske Nemce. Leta 1946 so podpisali prvi sporazum o zaščiti nemške manjšine, leta 1948 je Tridentinska-Južna Tirolska dobila prvi deželni statut, leta 1957 pa je Silvius Magnago s svojim govorom »Los von Trient« (proč od Trenta) pokopal deželno avtonomijo, v kateri so bili Nemci v manjšini. Avstrija je leta 1960 sprožila spor pred OZN, leto kasneje pa so se na Južnem Tirolskem začeli bombni atentati. Situacija je bila iz leta v leto hujša, dokler ni Silvius Magnago na izrednem kongresu Južnotirolske ljudske stranke 1969 s tesno večino izglasoval »paket za Južno Tirolsko«, ki je s svojimi zaščitnimi normami postal temelj za reševanje spora. Leta 1972 so sprejeli novi avtonomistični statut in sklenili, da bo paket za Južno Tirolsko stopil v veljavo čez dve leti. To se ni zgodilo, nadaljevala so se pogajanja, končno pa je letos prišlo do popolne osvojitve južnoti-rolskega paketa. Ta med drugim uvaja popolno dvojezičnost, etnično proporcionalnost v javnih službah in v socialnih in družbenih posegih. S tem ima bocenska pokrajina nove pristojnosti in kar 4.000 milijard lir letnega proračuna za nekaj manj kot 500 tisoč ljudi.
Podobno kot Mock je tudi De Michelis pozdravil formalni konec spora in poudaril, da bi to moralo biti za zgled ostalim državam Evrope in sveta. Mock in De Michelis sta lahko ponosna, državi pa bi bili lahko za zgled, če bi ista merila veljala tudi za slovenski manjšini in jezikovne skupnosti v Italiji in Avstriji.
• Kolona OZN prispela v Sarajevo
NADALJEVANJE S 1. STRANI dijske vesti, ki poročajo, da ustaši in muslimanski fanatiki koljejo nemočno srbsko prebivalstvo.
Vesti iz Sarajeva pa so skrajno pomankljive, saj je neki bivši uslužbenec PTT Sarajevo onesposobil vse notranje in zunanje telefonske povezave. Vseeno pa se je izvedelo, da je Sarajevo brez elektrike in vode. Položaj je že tako dramatičen, da bodo vsak čas ljudje začeli umirati od hrane. In prav to je cilj srbskih agresorjev, tako da je možnost odprtja zračnega humanitarnega koridorja minimalna.
Čeprav vedno več ljudi v Bosni in Hercegovini čedalje manj verjame v možnost prekinitve vojne zgolj s »civilnimi« političnimi in ekonomskimi pritiski na agresorja, vse več vidnih svetovnih politikov vse bolj previdno in z velikimi zadržki omenja možnost oboroženega vojaškega posega Združenih narodov v Bosni in Hercegovini ali direktnih vojaških napadov na Srbijo in Črno goro. Medtem ko v ameriškem senatu razpravljajo o resoluciji, ki naj bi pozvala ameriškega predsednika Busha, da z oboroženo akcijo zaustavi agresijo na BiH, sam predsednik Bush zagovarja »veliko previdnost pri uporabi ameriških vojakov na območju oboroženih spopadov, celo ko gre za zaščito humanitarnih konvojev«.
Bush hkrati poudarja, da »ZDA niso svetovni žandar«, ki bi se moral takoj oboroženo vmešavati v posamezna krizna žarišča. Čedalje bolj prevladuje mnenje, da bi prišlo do oborožene akcije le v primeru hujših napadov na sile OZN ali pa ob razširitvi spopadov na širše balkansko območje. Kakor poročajo dopisniki iz ZDA se ameriška administracija še nadalje zavzema za vse druge oblike sankcij
proti »novi Jugoslaviji«. Tako naj bi prav zdaj pripravljala nov predlog, po katerem naj bi »zamrznili« članstvo Jugoslavije v OZN, slišati pa je tudi ideje o prekinitvi diplomatskih odnosov z Beogradom.
Tudi portugalski zunanji minister Joao de Deus Pinheiro je v ekskluzivnem intervjuju za zagrebški »Novi Vjesnik« izjavil, da »izključuje možnost vojne intervencije mednarodne skupnosti, za »zgodbe« o premikih ameriškega šestega ladjevja pa je dejal, da so te zgodbe povsem neutemeljene.
Ob tej previdnosti pa je popolnoma jasno, da se bo srbska agresija nadaljevala in da bo prišlo do skoraj gotovega zavlačevanja pri umiku srbskih čet in paravojaških enot z območij, ki bi jih morale nadzorovati mirovne sile OZN.
Včeraj so se v Splitu sestali častniki Unproforja (namestnik poveljnika mirovnih sil OZN francoski general Philippe Morillon, poveljnika severnega in južnega sektorja, nigerijski general Musa Bamaj in kenijski Arap Rob) z načelnikom generalštaba hrvaške vojske Tusom in z admiralom Tetico. Po uradnih virih so se pogovarjali o razmestitvi modrih čelad v Kninski krajini in o vrnitvi beguncev na območja, ki jih nadzorujejo sile Unproforja. Medtem so hrvaške oblasti že zagrozile, da bodo šle v osvobajanje okupiranih ozemelj, če Unprofor ne bo do 25. junija prevzel nadzorstva nad celotnim ozemljem tako imenovanih srbskih krajin.
Hrvaške grožnje so skrajno sredstvo, da premaknejo s slepega tira to vprašanje, saj bi morale mirovne sile po dogovoru že nadzorovati omenjena območja, medtem pa se prav s teh območij nadaljujejo topniški napadi na Slavonski Brod in na druge kraje ob robu srbskih krajin.
CCT
CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO
■	CCT so obveznice s koriščenjem 1. junija 1992 in zapadlostjo 1. junija 1999.
■	Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi obrok, 6% bruto, bo izplačan
I.	decembra 1992. Vsota nadaljnjih obrokov se bo spreminjala na osnovi bruto donosa enoletnih obveznic BOT s poviškom premije 0,50% na semester.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih
do 13.30 dne 15. junija.
■	Osnovna emisijska cena znaša 96,60% nominalne vrednosti; zato je minimalna cena za sodelovanje na dražbi 96,65%.
■	Glede na ceno, s katero bodo obveznice prodane, se resnična donosnost spreminja: glede na minimalno vrednost (96,65%), je maksimalna letna donosnost 13,14% bruto in
II,	47% neto.
■	Cena, ki bo iznesena na dražbi, in efektivni donos, bosta objavljena v časopisju.
■	Obveznice CCT se koristijo s 1. junijem: ob vplačilu (18. junija) bo treba doplačati poleg cene, iznesene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo privatniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir.
■	Naknadne informacije nudijo banke.
MAKSIMALNI LETNI NETO DONOS:
11,47 %
Pogovor z njenim predsednikom Klavdijem Palčičem pred današnjim začetkom dvodnevnega občnega zbora
SKGZ - laična organizacija civilne družbe povezovalec dejavnosti in hotenj v manjšini
TRST - Laična organizacija civilne družbe s še večjo in bolj razčlenjeno prisotnostjo na teritoriju, povezovalec raznih dejavnosti in hotenj v slovenski manjšini, pluralistični odraz laičnih pogledov na svet, obenem pa sposobna sinteze. To je prihodnost, ki jo Klavdij Palčič nakazuje Slovenski Kulturno gospodarski zvezi in o kateri bo organizacija morala odločati na današnjem in jutrišnjem občnem zboru.
Nekaj več kot dveletno obdobje med prejšnjim in današnjim občnim zborom za organizacijo, kot je SKGZ, ni bilo lahko zaradi vseh težav finančnega in političnega značaja, ki so bile odraz burnega spreminjanja tudi v naših krajih in s katerimi se je morala organizacija spoprijeti. In prav s tem problemom sva pričela pogovor.
Kako je to burno, vzpodbudno in vznemirjajoče obdobje vplivalo na SKGZ?
PALČIČ: SKGZ je bila v zadnjih dveh letih pod hudim pritiskom zaradi vseh sprememb, do katerih je prišlo predvsem v matični domovini. Z uvedbo strankarskega pluralizma se je politična slika Slovenije popolnoma spremenila, kar je pomenilo tudi pluralizacijo naših vezi z matico, ker se je število sogovornikov znatno povečalo. Med temi so bili nekateri, ki so po nekem poenostavljenem kriteriju menili, da SKGZ kot sogovornik ni zaželjen prav zaradi njene stalne povezanosti z matično državo tudi v preteklosti. Pa tudi pri nas so se, kot posledica teh novih odnosov, pojavile kategorične zahteve o ukinitvi naše Zveze. To je bilo seveda v nasprotju z vsakim logičnim tolmačenjem demokratičnih procesov, saj bi na ta način krnili tisti pluralizem, v katerem smo Slovenci v Italiji po vojni živeli vseskozi, ravno v času, ko se je pluralna družba uveljavljala v matični državi. K temu je treba dodati, da SKGZ ni strankarska organizacija in da se v nji, seveda v skladu z našo zgodovino, spoznavajo ljudje različnih prepričanj.
Že sami ste povedali, da so bili ob spremembah odnosi s Slovenijo burni. Kakšni so sedaj?
PALČIČ: Na začetku so bili odnosi težavni z nekaterimi predstavniki političnih strank, ne z državo. S svojimi institucionalnimi predstavniki je slovenska država namreč podčrtala nujnost enakopravnega odnosa z vsemi manjšinskimi komponentami, kar smo kot SKGZ pozdravili z zadovoljstvom. In reči moram, da se je nato sodelovanje razvijalo v duhu tega načela. Tudi tisti, ki sprva niso bili dobro obveščeni, so nato lahko ugotovili, da je SKGZ organizacija, ki ustreza potrebam naše skupnosti in je bila izoblikovana po meri teh potreb.
Spremembe v Sloveniji so povzročile nekatere spremembe tudi pri nas in med drugim spodbudile sodelovanje med SKGZ in SSO. V kakšni fazi je sedaj ta proces?
PALČIČ: Nujnost, da krepimo sposobnost povezovanja v naši skupnosti, je spodbudilo sodelovanje, ki je bilo najlažje dosegljivo na ravni civilne družbe in dveh krovnih organizacij, ki sta njen odraz. Sodelovanje med SKGZ in SSO je utrdilo glavne ustanove naše narodnostne skupnosti, jim zagotovilo najširšo oporo in jih okrepilo tudi v odnosu do italijanskih oblasti, ki bi jim morale zagotoviti možnost delovanja.
Predsednik SKGZ Klavdij Palčič
Kako so na to sodelovanje reagirale nekatere članice SKGZ? Ponekod dogovor najbrž ni bil sprejet z navdušenjem...
PALČIČ: Nekateri naši člani so to sodelovanje razumeli kot krepitev položaja naše narodnostne skupnosti in ne kot šibitev naše zveze, saj se vpliv v organizacijah meri po opravljenem delu. Drugi pa so seveda težje sledili temu razvoju dogodkov, saj je ob velikih razlikah ločevanje lažje od sporazumevanja. Mislimo pa, da so nesporazumi v glavnem že premeščeni in odpravljeni.
Geslo občnega zbora nakazuje spremembe, o katerih sva govorila, in organizaciji pot po občnem zboru. Kakšna je torej ta sinteza med izkušnjami preteklosti in novo stvarnostjo, ki si jo zamišljate?
PALČIČ: Izkušnja iz preteklosti, ki je jamstvo za koristnost naše organizacije in kažipot za nadaljnje delo, je predvsem povezovanje med raznimi dejavnostmi na celotnem področju, na katerem manjšina živi. Reorganizacija SKGZ, ki mora priti do izraza predvsem z novim statutom, je pa usmerjena predvsem v približevanje našim ljudem. Med drugim je predvidena večja avtonomija po pokrajinah, da bi želje, potrebe in hotenja, ki se pojavljajo ob vseh teh novostih, prišla v večji meri do izraza, kar bo dalo naši skupnosti nove možnosti uveljavljanja njenih sposobnosti.
Načrtovane spremembe bodo dale novega elana SKGZ? Vsiljuje se namreč primer videmske pokrajine, ki je v bistvu prehitela statutarne spremembe in kjer so zato nastale nove napetosti...
PALČIČ: Statut želimo spremeniti, da bi organiziranost naše zveze ustrezala tudi krajevnim stvarnostim. V videmski pokrajini je že dalj časa prihajala do izraza želja po povezovanju različno mislečih na osnovi narodnostne pripadnosti, novosti v našem statutu pa želijo odgovarjati tem hotenjem. Napetos-
ti se pojavljajo tam, kjer sektorialne razlike prevladajo nad skupnimi interesi naše skupnosti. Premeščanje teh težav ni lahko, vendar je to ena od bistvenih nalog naše Zveze.
SKGZ ostaja torej nestrankarska, vendar politična organizacija civilne družbe. Kakšen prostor želi pokrivati?
PALČIČ: Naša organizacija nima nobenih ambicij, da bi vključevala vse Slovence v Italiji, in noče biti v tem pogledu totalitarna. V skladu s svojo zgodovino želi biti organizacija s širokim in nadstrankarskim značajem, ki vključuje ljudi z laičnim pogledom na življenje, pripravljene upoštevati in priznati razlike, s široko demokratičnimi prepričanji, kar zajema še zlasti levičarski in sredinski del naše skupnosti.
Ali je tudi v zvezi s to usmeritvijo prevladala težnja, kot očitajo nekateri, da SKGZ podpre neodvisno kandidaturo Edija Bukavca na listi PSI?
PALČIČ: Taka tolmačenja ne odgovarjajo stališčem SKGZ. Stališče organizacije, ki ga je potrdil Izvršni odbor, je bilo jasno: sodili smo, da je v interesu naše skupnosti, da se na volitvah čimbolje izkoristi volilni potencial manjšine. Zato je šla podpora naše Zveze vsem slovenskim kandidatom z željo, da bi volilci na osnovi resne informiranosti podprli kandidate z dejanskimi možnostmi izvolitve, seveda v skladu s svojim prepričanjem in vestjo. Kar zadeva kandidaturo Edija Bukavca kot neodvisnega na listi PSI smo izrazili' željo, da bi bil izvoljen, kot smo želeli, da bi bili izvoljeni tudi drugi slovenski kandidati na drugih listah.
Bukavčeva kandidatura pa je, vsaj sodeč po sporočili strank, razdvojila manjšino. Rezultati volitev so bili v marsičem presenetljivi. Ali jih tolmačite kot radikalizacijo stališč y manjšinski skupnosti?
PALČIČ: Če vzamemo splošno sliko Trsta se radikalizacija kaže kot zasuk na desno z okrepitvijo ekstremnih nacionalističnih sil. Do tega je prišlo na osnovi protislovenskih programov in radikalizacija na tej osnovi je lahko nevarna...
... toda, sodeč po rezultatih je tudi manjšina odgovorila z neko radikalizacijo stališč...
PALČIČ: Pluralistični značaj slovenskega izvoljenega predstavništva kaže, kako smo vključeni v to družbo, obenem pa omogoča vsaj zajezitev konfrontacije na narodnostni osnovi. Vsako oženje takšnega predstavništva odraža po svoje neke težnje k osamitvi manjšine in k radikalizaciji narodnostne konfrontacije, kar ni dobro in kar vidim kot resnično nevarnost izida teh volitev.
Ali to lahko povzroči težave v skupnem predstavništvu?
PALČIČ: Upamo, da ne. Razlike, ki so med nami, ne smejo onemogočiti ali otežiti sodelovanja glede bistvenih vprašanj manjšine. Doslej smo znali te razlike premeščati in to sposobnost je treba z zrelostjo in treznostjo ohraniti tudi za vnaprej.
Za konec: boste tokrat kandidirali za predsednika SKGZ?
PALČIČ: Sam sebe ne kandidiram. Kandidature bodo izoblikovane po prehodnih pravilih, ki smo si jih postavili, in občni zbor bo suvereno odločal tudi o tem vprašanju.
VOJMIR TAVČAR
Danes v Vili Manin
Posvet o bankah
PASSARIANO — V Vili Manin bo danes od 15. ure dalje zasedanje o agregacijskih postopkih v deželnem bančnem sistemu. Posvet priredi mesečnik LAmministratore loca-le, uvedel pa ga bo njegov direktor in raziskovalec pri oddelku za podjetniške finance ter finančne trge na Univerzi v Vidmu Stefano Miani. Spregovorili bodo še Gian Nereo Mazzocco z iste Univerze, Gianpao-lo de Ferra z Univerze v-Trstu, sodi-rektor Tržaške kreditne banke Adri-jan Semen, dalje Antonio Tripani, Piergiorgio Luccarini, Antonio Co-melli, Angelo Scotti in Alessio Pas-guantonio, zaključke razprave pa bo povzel predsednik deželne vlade Vinicio Turello. Namen zasedanja je odgovoriti na vprašanje, zakaj ni uspelo doslej nobeni banki v Furlani-ji-Julijski krajini, da bi prevzela nadzorstvo nad kakšnim denarnim zavodom zunaj deželnih meja, medtem ko se je že pet tukajšnjih bank spojilo z večjimi kreditnimi ustanovami iz italijanske notranjščine -ljudski banki iz Trsta in Codroipa, La carnica, Banca del Friuli in Ta-mai. Na nevarnost, da bi vsedržavni bančni aparat praktično koloniziral banke v tej deželi, so že večkrat opozorili podjetniški, politični in sami bančniški krogi v deželi.
40. obletnica borčevske revije Patria Indipendente
OGLEJ — Na pobudo deželnega odbora Vsedržavne zveze partizanov Italije - ANPI se bo začelo danes teden v Ogleju tridnevno praznovanje ob 40. obletnici ustanovitve petnajstdnevne revije Patria Indipendente, glasila bivših borcev v sklopu odporniškega gibanja proti nacifašizmu. Med 19. in 21. junijem se bodo zvrstile tudi številne kulturne pobude, med njimi okrogla miza z naslovom »Aktualnost moralnih vrednot odporništva in vloga revije Patria Indipendente«, ki bo drugo soboto od 10.30 dalje v dvorani oglejskega občinskega sveta.
Udeležbo na jubilejnih proslavah so zagotovile visoke osebnosti s področja kulture in iz krogov borčevskih organizacij, tako vsedržavni predsednik VZPI-ANPI Arrigo Boldrini, predsednik Združenja prostovoljcev za svobodo Alessandro Canestrari, državna poslanka Tina Anselmi, predsednik ustavnega sodišča Ettore Gallo, profesorja Petter in De V iv o z Univerze v Padovi, predsednika inštitutov za zgodovinske raziskave FJK in Veneta ter seveda direktor "Patrie" Alfonso Bar-tolini. Poseben pečat bo vtisnil prireditvi nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinka Tomažiča pod vodstvom Oskarja Kjudra.
Za srečanje z Robertom Preganem sta dali pobudo gostinska sekcija Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in organizacija FIPE
Kako se je Barkovljan razvil v enega najsposobnejših gostinskih delavcev na svetu
TRST — "Tržačan v Singapurju" Je naslov predavanja, ki sta ga priredili gostinska sekcija Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in italijansko združenje javnih in gostinskih obratov FIPE v sredo v Sejni dvorani Tržaške trgovinske zbornice. Tako je bila tudi ta ustanova vključena v iniciativo, ki je nnela namen predstaviti tržaški javnosti Tržačana Roberta Pregarza, po rodu iz Barkovelj, ki se je prav na gostinskem področju tako visoko uveljavil v svetu, da je vrsto let vodil enega najbolj prestižnih hotelov na svetu in sicer hotel Raffles v Singapurju, v katerem so nočevale tako znane osebnosti, kot so na primer Lord Mountbatten, monaški princ Ranieri s svojo soprogo G race Kelly, Pa cesar Haile Selassie, Charlie Chaplin, John Wayne, Alfred Hitchcock, Ava Gardner itd., pa še šte-vilni znani režiserji so tu ustvarjali ?voje filme in se posluževali lepot ^ zanimivosti tega hotelskega objekta za svoje filme in reportaže.
Danes je Roberto Pregarz lastnik °gromnega modernega hotela v Singapurju, vendar je njegovo srce še Vedno navezano na hotel Raffles, ki rnu je s svojimi idejami, domislica-
mi, pa z veliko menedžersko spretnostjo vrnil ne samo nekdanji sijaj bogatega hotela, temveč mu je, z raznimi domislicami glede ureditve notranjosti hotela ter uvedbe številnih kulturnih prireditev, ki so se tu odvijale, dodal veliko novega. Uvedel je razne bolj intimne hotelske prostore, kjer so si lahko gostje privoščili ne samo najrazličnejše dobrote, temveč so si lahko nakupili tudi razne spominke, ki pa so bili vedno povezani z zgodovino tega edinstvenega hotela na svetu. Obdal je hotel z zelenjem, ptičjim petjem in še drugimi domislicami.
Gosta je predstavil -Edi Kraus, tako v imenu gostinske sekcije SDGZ, kot tudi v imenu potovalne agencije Aurora, ki jo vodi in kot tak dobro pozna Singapur, hotel Raffles, predvsem pa Roberta Pregarza, ki je s svojo sposobnostjo, velikim smislom za novo, predvsem pa velikim spoštovanjem do kulture in zgodovine teh krajev in tega mesta, pomagal postaviti na noge tako pomemben hotelski objekt, ki ga je s svojimi izvirnimi idejami vključil v gospodarsko življenje Singapurja, ki je zelo živahen in sprejema le ljudi,
Roberto Pregarz
ki so pripravljeni slediti novim tokovom v svetu in te tokove povezati tudi s krajevno kulturo, njenimi izročili in njenim bogastvom.
Gosta je v imenu Trgovinske zbornice pozdravil generalni sekretar Vascotto, za združenje FIPE pa je prinesel pozdrave in tudi darilo predsednik Benedetti.
Mi smo bili med poslušalci predavanja, ki smo si ga zamislili kot ne-
kakšen gospodarski prikaz življenje v tem, tako oddaljenem azijskem mestu. Menili smo, da bomo slišali številke, pa predavanje o raznih gospodarskih trendih, ki se tam pojavljajo, itd. Pa smo se srečali z izredno simpatičnim Tržačanom, ki ni pozabil svojega rojstnega mesta, kamor se vrača z družino skoraj vsako leto. Spoznali smo človeka, ki je pravzaprav začel in nič in je danes eden najbolj uveljavljenih gostinskih delavcev v svetovnem merilu.
Povedal nam je začetke svojega delovanja, ko je opravil gostinske šole v Trstu, Rapallu, pa še v Franciji. Potem se je zaposlil pri Tržaškem Lloydu. Morda bi bil v tej službi tudi za vedno ostal, da ni trpel za morsko boleznijo. Tako se je na enem od svojih potovanj ustavil v Singapurju in živi tam sedaj že 25 let s svojo družino.
»Moja družina pravzaprav živi še vedno s starim hotelom Raffles, z njegovo zgodovino, z vsem, kar smo v tem hotelu novega in zanimivega napravili. Celo pravega tigra sem pripeljal v hotel in se je sprehajal med gosti, seveda ob veliki pažnji stražarjev. Toda ta moja zamisel je
privedla v hotel na stotine in stotine novih gostov. Potem sem pregledal podstrešja in kleti hotela in tam našel veliko lepega in zanimivega, predvsem za zgodovino tega kraja in za njegov nastanek«.
Roberto Pregarz je napisal tudi knjigo Spomini iz Rafflesa, ki je izšla v angleščini in japonščini; vesel bi bil seveda, če bi izšla tudi v italijanščini. Napisal je še vrsto drugih knjig in publikacij ter za prvo knjigo dobil celo prvo nagrado med turističnimi publikacijami v svetu.
Vse to je Roberto pripovedoval kot pravljico; kot nekaj, kar se ni zgodilo njemu, temveč nekomu drugemu. Z odprtimi ustmi smo ga poslušali in bi ga še, saj je bilo vse, kar je povedal, kot lepa pravljica človeka, ki ima poleg strokovnih sposobnosti tudi veselje do rizika, pa še veliko več ljubezni do kulture in do vrednotenja zgodovine. »Ni mi žal truda, ki sem ga v svoje delo vložil, in srečen sem, da imam družino, ki me razume in mi pomaga. Ne pozabim pa, da sem Tržačan, in sem vesel, da sem prav kot prebivalec tega mesta dosegel v svetu tako lepe uspehe.«
NEVA LUKEŠ
Občina objavila rezultate nedeljskih rajonskih volitev
V rajonskih svetih 20 Slovencev Njihovo število žal nenehno pada
Tiskovna nota strankinega izvršnega odbora
SSk je zelo zadovoljna z uspehom na volitvah
Igor Dolenc (DSL)
Število rajonskih svetovalcev slovenske narodnosti nenehno pada. Na prvih volitvah za neposredno izvolitev rajonskih svetov, ki so bile leta 1978, je bilo v te krajevne sosvete izvoljenih skupno 32 Slovencev. Na naslednjih volitvah leta 1982 je bilo izvoljenih slovenskih svetovalcev 28, šest let kasneje je njihovo število padlo na 24, na nedeljskih volitvah pa so volilci v krajevne sosvete izvolili le 20 Slovencev. Razlogov za postopni padec slovenskih rajonskih svetovalcev je najbrž kar precej. V prvi vrsti je nedvomno posledica demografskega padca in torej manjšega števila Slovencev, temu je treba vsekakor dodati naraščajočo volilno razpršenost znotraj naše skupnosti, saj so bili Slovenci tokrat izvoljeni na listah SSk, SKP, DSL, PSI in Severne lige.
Na precejšnje nezanimanje, ki ga naša manjšina izkazuje do rajonskih svetov, je vplivalo tudi dejstvo, da je Občina posebno v zadnjih letih skoraj povsem izvotlila njihovo delovanje, saj so ta telesa pravzaprav ostala brez konkretnih pristojnosti. Kljub vsemu pa mislimo, da mora manjšina vseeno pozorno slediti rajonskim svetom in da so izvoljeni Slovenci ne samo vsi vredni spoštovanja, a tudi pozornosti, posebno v trenutku ko se na splošno širi nezaupanje do politike in do politikov in ko je vse manj ljudi, ki je pripravljeno žrtvovati prosti čas za tako imenovane javne zadeve. Ta mandatna doba rajonskih svetov bo poleg vsega odločilnega pomena za njihovo reformo, ki je nujna, morala pa bo upoštevati tudi potrebe prizadetega prebivalstva.
Občinska uprava je včeraj objavila še zadnje volilne izide in sestavo rajonskih svetov. V barkov-ljanski rajonski svet je bil kot edini Slovenec izvoljen predstavnik stranke Slovenske skupnosti Aleksander Furlan, ki je dobil 76 preferenc, medtem ko jih je prva neizvoljena Ana Batagelj por. Slo-bec dobila 23. V prejšnji mandatni dobi je bila na listi KPI izvoljena tudi Giuditta Giraldi, ki je tokrat kandidirala na listi DSL, a ni bila izvoljena. Rajonski svet za Bar-kovlje-Rojan je takole sestavljen: PRI 1, SSk 1, PLI 1, PSI 1, DSL 1,
Izogibajte se mladičev srne
Izletniki, če med sprehodom po Krasu srečate osamljeno srnčko ali merjasčka, se ju nikar ne dotaknite! Dotik človeške roke bi lahko mladiča stal življenje, v primeru, da bi se človek upal pobožati ali prijeti v naročje mladiča merjasca, pa bi lahko tudi njemu trda predla.
Opozorilo prihaja iz vrst pokrajinske sekcije Italijanske lovske zveze. Le-ta v sporočilu javnosti obvešča, da je mogoče v tem času srečati na travnikih ali v gozdu na Krasu nebogljene mladiče srne in merjasca, a se jih ne gre dotikati, tudi če so navidez osamljeni. Za merjasca se rado dogodi, da je v bližini mladiča mati, ki v primeru nevarnosti lahko napade človeka. Če pa samica zavoha človekov vonj na mladiču, ga kratkomalo zapusti in tako prepusti gotovi smrti.
Aleksander Furlan (SSk)
Zelena lista 1, Komunistična prenova 1, MSI 3, KD 5 in LpT 5._
V rajonski svet za Kolonjo-Škor-ljo je bila znova izvoljena Bruna Zorzini por. Spetič, ki je na listi SKP dobila 80 preferenc. Spetiče-va, ki je bila izvoljena tudi v občinski svet, bo izbrala mestno skupščino, njeno mesto v rajonskem svetu pa bo prevzel prvi neizvoljeni SKP Franco Peruggini. V tem sosvetu so sedeži takole razdeljeni: LpT 5, KD 5, Severna liga 2, PSI 1, SKP 1, Zelena lista 1, PLI 1. V šentjakobski rajonski svet ni bil izvoljen noben Slovenec. Alenka Dobrila, ki je bila leta 1988 izvoljena na listi KPI, se je tokrat predstavila s SKP, a ni bila izvoljena. Sedeži v tem okraju so takole porazdeljeni: KD 5, LpT 4, MSI 3, SKP 2, DSL 2, PSI 2, Zelena lista 1 in Lega Giuliana 1. Rajonski svet za Sv. Ano-Kolonkovec pa je takole sestavljen PSI 2, DSL 2, MSI 3, SKP 2, .Zelena lista 1, KD 6 in LpT 4. V Skednju je bil izvoljen, kot smo že poročali, Igor Pavletič (SKP).
Igor Pavletič (SKP)
Uradna sestava zahodnokraš-kega rajonskega sveta je naslednja: SSk Henrik Lisjak, Bogdan Kralj in Peter Starc; SKP Zdravko Babič, Ferdinand Bogateč in Silvano Caharija; DSL Zdravko Bisin, Dušan Križman in Leopold Vatovac; KD Sergio Zacchigna, Albino Debernardi, Mario Dudi-ne in Fabio Radivo; PSI Renato Busetti; LpT Rodolfo Giona; MSI Rocco Lobianco. Na vzhodnem Krasu so bili izvoljeni: SKP Lui-sa Tirel in Tatjana Malalan por. Kneipp; PSI Michele Turitto in Patrizia Russignan por. Purič; DSL Dolfi VVilhelm in Igor Dolenc; SSk David Slobec in Alberta Vremec; MSI Sergio Dressi in Marco Florio; KD Silvana Moro, Paolo Ruzzier in Riccardo Sisto;
* Severna liga Eva Gruden por. Larcher in Pietro Florio; LpT Ferdinande Rauber.
V sredo se je sestal tržaški pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti na svoji redni tedenski seji ter pod vodstvom tajnika Martina Breclja in ob prisotnosti pokrajinskega predsednika Zorka Hareja ocenil izide tržaških upravnih volitev. Izvršni odbor je izrazil -kot piše v tiskovnem sporočilu- veliko zadovoljstvo nad uspehom, ki ga je požela stranka, saj je zabeležila velik porast glasov, tako na pokrajinskih kot na občinskih in rajonskih volitvah. Na seji je bilo podčrtano dejstvo, da je na volitvah na splošno prišlo do izraza predvsem nezadovoljstvo ljudi z dosedanjimi vladnimi silami oziroma z njihovo politiko, kar je, žal, privedlo tudi do okrepitve skrajne desnice.
SSk vsekakor meni, piše še v izjavi za tisk, da bi volilne izide morali razumeti predvsem kot resno opozorilo in spodbudo, da je treba reševati odprta vprašanj a, tudi in predvsem odprta vprašanja slovenske narodnostne skupnosti. »Čas je, da se pogumno in pravično uredi pravni in siceršnji položaj slovenske narodnostne skupnosti, in to tudi v interesu večinskega prebivalstva in sploh sožitja v tem obmejnem prostoru«.
Tržaška SSk bo podrobneje ocenila volilne izide na seji svojega pokrajinskega sveta, ki bo v sredo, 17. t.m. Tržaški pokrajinski izvršni odbor čestita vsem kandidatom SSk, ki so bili izvoljeni v pokrajinski, občinski in rajonske svete pa tudi drugim kandidatom, ki so poželi dober oseben uspeh. SSk se zahvaljuje vsem volilkam in volilcem, ki so jo podprli v tej pomembni volilni preizkušnji, in se obvezuje, da bo kar najbolje uporabila izkazano ji zaupanje v prvi vrsti za uveljavitev pravic in zakonitih koristi slovenske narodnostne skupnosti na Tržaškem in sploh v Italiji.
Danes skupščina SKP o volitvah
Stranka komunistične prenove bo volilne rezultate ocenila danes na javni skupščini, ki bo ob 18. uri na strankinem sedežu v Ul. Taraboc-chia 3. Uvodno poročilo bo imel pokrajinski tajnik Giorgio Canciani, sledila bo debata. SKP je na nedeljskih upravnih volitvah dosegla dober uspeh in izvolila v občinski svet tri svoje predstavnike, dva pa v pokrajinsko skupščino.
Sinoči je medtem zasedal federalni odbor Demokratične stranke levice, ki je imel na dnevnem redu volilni neuspeh gibanja »Demokratične zveze Trst za Evropo«. Na sestanku je tekla beseda tako o usodi Zveze kot tudi o usodi pokrajinskega vodstva Occhettove stranke. Iz povolilne kronike velja še omeniti potezo pokrajinskega tajnika KD Sergia Tripanija, ki je po volilnem neuspehu svoje stranke javno ponudil odstop. O njegovi politični usodi se bo ukvarjal strankin pokrajinski svet. Tripani je bil izvoljen v občinski svet, glede števila preferenc pa se je uvrstil šele na četrto mesto.
Slovenci v DSL se samokritično sprašujejo o volilnem neuspehu »Demokratične zveze«
»Demokratična zveza Trst za Evropo« je na upravnih volitvah v primerjavi z volilnim rezultatom DSL za poslansko zbornico izgubila kar deset tisoč glasov. Volilni neuspeh tega gibanja, ki se je predstavilo s povsem novim simbolom, ima gotovo več motivacij, dejstvo pa je, da so Zvezo italijanski in slovenski volilci očitno ocenili kot še zelo nejasen in zelo zmeden projekt. Vodstvo slovenske DSL je volilne rezultate ocenilo na predsinočnji seji na Opčinah, javna skupščina o tem vprašanju pa je napovedana za prihodnje dni, ko bo najbrž tudi jasnejša sama usoda Demokratične zveze. Kot je uvodoma dejal načelnik slovenske komponente DSL Miloš Budin, se je Zveza predstavila volilcem »s konstruktivnim, a hkrati zelo zahtevnim političnim predlogom«, prehod iz DSL v novo gibanje pa je bil po njegovem prehiter, za kar je gibanje tudi med Slovenci plačalo zelo visok volilni davek. Slovenci, ki so na aprilskih
političnih volitvah glasovali za DSL, so tokrat očitno izbrali SKP, Sama Pahorja in Severno ligo, nekateri od njih pa sploh niso šli na volišče ali pa so oddali belo glasovnico. Po Budinovem mnenju se je politična situacija na Tržaškem s temi volitvami močno radikalizirala, kar velja za italijansko in tudi za slovensko stran.
Pavel Fonda, ki je eden od garantov Demokratične zveze, je samokritično poudaril, da so Slovenci v DSL s preveliko lahkoto sprejeli spremembo volilnega znaka. »Na parlamentarnih volitvah je bila to Bordonova liga, ki je tudi za upravne volitve ohranila ta vzdevek, a z razliko, da Bordona tokrat sploh ni bilo.« Na volilni neuspeh Zveze so po njegovem vplivale tudi težave in razhajanja pri vsedržavnem vodenju DSL.
Boris Iskra je opozoril na velike težave, s katerimi se sooča celotna evropska levica, naša manjšina pa je - in to ne od danes - brez vsakr-
šnega razvojnega projekta, kar so te volitve znova zelo jasno pokazale.
S to oceno je soglašala tudi Tamara Blažina, po mnenju katere se znotraj naše skupnosti nič ne spreminja, za kar ne nosijo odgovornosti samo stranke, ampak tudi osrednje manjšinske organizacije. »Ljudje so zelo razočarani in naveličani nad razvojem dogajanj, zato so glasovali za Severno ligo in za Pahorja,« je še dejala Blaži-nova, ki je tudi prepričana, »da že tri leta Slovenci zaman iščemo pravi obraz DSL, ki se očitno še ni zakoreninila v naši stvarnosti.«
Ravel Kodrič je polemiziral s tistimi, ki pravijo - kot npr. SKP -da je treba nujno spremeniti občinski in pokrajinski statut. »V obeh izvoljenih telesih, kjer se je okrepila moč nacionalistične desnice, so danes okoliščine take, da bo treba nasprotno braniti in ne popravljati teh statutov,« je dejal Kodrič, ki je vseskozi imel vtis, »da se je morala slovenska DSL
Nagrajen je bil tudi 2. razred slovenske osnovne šole iz Saleia
Podelili nagrade Julius Kugy za leto 1991
V gledališču Miela so včeraj dopoldne slovesno podelili nagrade Julius Kugy za leto 1991. Šlo je za priznanja, ki jih je pokrajinska uprava poklonila zmagovalcem natečaja na temo »Avtomobil onesnažuje: kakšni alternativni predlogi so mogoči v tržaški pokrajini?« Nagrade je prejelo pet izmed več-kot sto sodelujočih razredov. Med temi je bil tudi 2. razred slovenske osnovne šole Lojze Kokoravec-Gorazd iz Saleža, ki je prejeI3. nagrado za pisni prispevek. Nagrado je v imenu razreda dvignila učiteljica Neva Ferluga (levo na sliki — foto Magajna). Slovesnosti so se udeležili izredni pokrajinski komisar Domenico Mazzurco in drugi predstavniki krajevnih oblasti. Pri pobudi so namreč sodelovali tudi tržaška občinska uprava, KZE in tržaško šolsko skrbništvo.
tudi proti svoji volji prilagajati oblikovanju Demokratične zveze, kar jo je izčrpavalo in je stalno postavljalo v dvom njeno politično avtonomijo«. Volilno pomoč iz Ljubljane, ki so jo dobile nekatere stranke, je označil kot nevredno državniške drže, ti posegi pa so v nekaterih primerih bolj škodili kot koristili. »Tista, ki je danes šibka, je predvsem slovenska manjšina in velika nevarnost je, da bo prav ta šibkost v bližnji prihodnosti povečala notranja trenja in razhajanja.«
Anamarija Kalc je izrazila prepričanje, da se je slovenska DSL predstavila volilcem z na splošno precej šibkimi kandidaturami, bistvena dilema pa je po njenem mnenju, kako sedaj naprej: ali še vztrajati pri izkušnji Demokratične zveze ali pa ubrati pot samostojnega nastopanja DSL.
Lucijan Milič je rekel, da je pri Slovencih - čeprav tega noče skoraj nihče priznati - hočeš nočeš močno zakoreninjena nostalgija po nekdanji Jugoslaviji, volilni uspeh Sama Pahorja pa je odraz težnje po neke vrste revanši, ki jo mnogi Slovenci čutijo ne samo do italijanske večine, ampak tudi do slovenskih ustanov in manjšinske politike nasploh. Volitve so torej tudi med Slovenci jasen odraz splošnega nezadovoljstva, s katerim se bo morala nujno soočati tudi DSL.
V razpravi je bilo slišati še marsikatero oceno teh volilnih rezultatov, na katere so po mnenju nekaterih vplivala tudi vsedržavna dogajanja. Milanski škandal 0 podkupninah, afera Napolitano-Rodota, večkrat negotovo in protislovno zadržanje tajnika dcchet-ta so pogojevali tudi izbire slovenskih volilcev, ki so aprila glasovali za DSL. »Protest poosebljata pri nas Samo Pahor in Severna liga,« je bilo še slišati v razpravi, »Slovenci v DSL, v drugih strankah in organizacijah si ne moremo po teh volitvah kar tako zapi' rati oči in delati, kot da se ni nič zgodilo«.	s. T.
Včeraj so stavkali, da bi ubranili tisoč delovnih mest
Škedenjska železarna: protest uslužbencev zaradi hude krize
Humanitarna akcija SDD in HP Opčine
Tovornjak pomoči za bosanske begunce
Sindikat FILT o premajhni varnosti italijanskih železnic
Tržaško tajništvo sindikata transportnih delavcev FILT je včeraj v tiskovni noti izrazilo solidarnost družinam žrtev železniške nesreče na progi Turin-Aosta in veliko zaskrbljenost zaradi vidnega naraščanja železniških nesreč z dramatičnimi posledicami, do katerega je prišlo v zadnjem času. Vzroke pa vedno bolj pogosto valijo na pleča zaposlenih, češ da je za nesreče kriv »človeški faktor« - nadaljuje tiskovno sporočilo - s čimer se želijo skriti prave in mnogo težje odgovornosti. Pač pa je za FILT nesprejemljivo, da je na pragu drugega tisočletja varnost še vedno zaupana človeku, medtem ko so varnostna raven in sistemi praktično še vedno tisti izpred 30, 40 let. Odgovornosti gre torej iskati v slabem vzdrževanju, v zamudah pri tehnološkem izpopolnjevanju varnosti in v neurejenosti Državnih železnic s posledično napetostjo med zaposlenimi.
Švicarski kontejnerji hitreje v tržaško luko
Predsednik Tržaškega Lloyda prof. Michele Lacala-mita je imel te dni v Baslu predavanje o »perspektivah za razvoj kontejnerskega pomorskega prometa v Sredozemlju z italijanskega zornega kota«. Srečanja, na katerem so se zbrali največji švicarski prevozniki in predstavniki tamkajšnjega industrijskega sektorja, se je udeležil tudi predsednik tržaške Pristaniške ustanove Paolo Fusaroli, ki se je sicer mudil v Švici za tržno promocijo nove intermodalne službe za prevoz kontejnerjev iz Švice v Trst, Helve-Adria. Iniciativa se je rodila iz sodelovanja med družbo Intercontainer, tržaškim EAPT in družbo Alpe Adria, zagotavlja pa železniški prevoz kontejnerjev v za 48 ur krajšem času kot doslej.
V zapor zaradi hašiša
Nabrežinski karabinjerji so v noči na četrtek ustavili golf WV tržaške registracije in med naključno kontrolo našli skritega v njem 63 gramov hašiša, že razdeljenega v doze in torej pripravljenega ja razpečevanje. Lastnika in voznika avtomobila, 23-letnega brezposelnega Christiana Cosolija iz Devina so karabinjerji aretirali pod obtožbo posesti in razpečevanja mamil in ga odpeljali v koronejske zapore.
Življenje tisoč družin uslužbencev Skedenj ske železarne visi na nitki: v ponedeljek, 15. junija, bo skupščina delničarjev podjetja odločala o njihovi usodi in o usodi Skedenjskega industrijskega obrata. Skupščina ima na izbiro dve možni poti: lahko se odloči za zvišanje glavnice, da bi s tem krila primanjkljaj, ki se je v zadnjih treh letih nakopičil z deli za pre-ustroj podjetja; lahko pa se odloči za začetek postopka za takoime-novani »tehnični stečaj«. V prvem primeru bi tisoč uslužbencev vsaj za nekaj časa spet zadihalo, v drugem pa se zanje odpirajo mračne perspektive.
Delavci Skedenj ske železarne so včeraj prekrižali roke. Stavkali so iz protesta zoper zadržanje vodstva podjetja, ki odlaša s sprejetjem za uslužbence in nadaljni obstoj obrata življenjsko važnih odločitev. Uslužbenci so se najprej zbrali na skupščini s predstavniki pokrajinske sindikalne federacije, zatem so zaprosili za srečanje s furlanskim podjetnikom Pittini-jem, zasebnim partnerjem v podjetju z javno udeležbo.
Pittini je postal solastnik Skedenj ske železarne aprila 89. V podjetje je vstopil s kvoto nekaj več kot 20 odstotkov celotnega kapitala. Preostali del si lastita javna družba SPI s takoimenova-nim »jamstvenim kapitalom« in družba z državno udeležbo Nuova Ilva. Ob vstopu je predočil partnerjema načrt za preosnovo Skedenj skega obrata, da bi postalo podjetje konkurenčno v mednarodni gospodarski areni. V treh le-
tih je bil načrt le deloma uresničen, preosnova pa je zahtevala višje stroške od prvotno predvidenih. Po podatkih sindikalnega predstavnika UIL Antonia Di Tura naj bi primanjkljaj presegal 83 milijard lir.
Ta primanjkljaj bi lahko krili z zvišanjem družbene glavnice. To vprašanje je bilo že na dnevnem redu izredne skupščine delničarjev, ki je bila 29. maja letos, a na njej niso odločili ničesar: preložili so jo na poznejši datum, to je na ponedeljek, 15. junija.
Na včerajšnjem srečanju s tovarniškim svetom in pokrajinskimi sindikalnimi predstavniki je Pittini poudaril, da »je pripravljen storiti svoje« (beri: prispevati svoj delež k zvišanju družbene glavnice), a to morata storiti tudi javna partnerja.
e (Foto Magajna)
Mrkih obrazov, zbrani pred vhodom v vodstveno poslopje, so uslužbenci pod pršenjem pomladanskega dežja včeraj popoldne slišali za Pittinijev odgovor. Vzeli so ga v vednost kot izraz podjetnikove dobre volje, njihov sindikalni boj pa je vse prej kot zaključen. Jutri zjutraj se bodo spet zbrali na skupščini, zatem se bodo podali v Ul. Trento na srečanje z deželnim odbornikom za industrijo Sarom, da bi tudi od deželne uprave dobili zagotovila o nadaljevanju dela v železarni. Obenem so včeraj naslovili na predsednika družbe Nuova Ilva, v ponedeljek potrjenega tržaškega občinskega svetovalca Traunerja brzojavko, v kateri ga pozivajo, naj tudi »njegova« družba (ki spada pod okrilje IRI) prispeva svoje k rešitvi sedanje krize škedenjskega obrata.
Kot uvod v praznovanje letošnje 40-letnice tamkajšnje šole
Ljuba Smotlak je podelila bralne značke v Mačkoljah
V Dolini humanitarna akcija na pobudo občinskega odbora
Dolinski občinski odbor je na včerajšnji seji obravnaval težko situacijo, ki je nastala v bivši Jugoslaviji zaradi vojne, in je obsodil grozote, ki jih doživlja tamkajšnje civilno prebivalstvo.
Dolinska občinska uprava je v preteklih tednih prejela prošnjo županov občin Sežana in Buje za pomoč beguncem iz Bosne in Hercegovine, saj so po izbruhu vojne
v tej republiki sprejeli v obeh občinah na tisoče beguncev (v glavnem starejše osebe, ženske in otroke). Dolinski občinski odbor se je odzval prošnji in sklenil, da izvede humanitarno akcijo za pomoč beguncem. Tako bo začel z zbiranjem živil, ki jih bodo darovali občani, odprl pa je tudi tekoči račun, na katerega bodo zainteresirani lahko položili svoje finančne prispevke.
Številka tekočega računa, ki je naslovljen na Občino Dolina, je naslednja: 12199345; prispevke bo sprejemala tudi občinska zakladnica pri Tržaški kreditni banki -agencija Domjo.
Živila in druge osnovne potrebščine bodo sprejemali na občinskem sedežu od 8. ure do 12.30.
Tik pred koncem šolskega leta so tudi učenci osnovne šole v Mačkoljah prejeli bralne značke, kot priznanje za celoletno prizadevnost v Prebiranju raznega čtiva. Tako jih je v sredo zjutraj obiskala Ljuba Smotlak (na sliki - foto Magajna), dolgoletna učiteljica in pedagoginja, tokrat v vlogi avtorice pred nedavnim izšle knjige z naslovom »Sprehodi po Trstu«, ki je še posebej zamišljena kot poučni in zanimiv vodič po tržaških ulicah za mlajše malce. Ljuba Smotlak je mačkoljan-skim osnovnošolcem podelila letošnje bralne značke, ob tej priložnosti Pa je učencem spregovorila tudi o sv°ji knjigi, res prikupnem zgodo-yinsko-knj iževnem vodiču, opremljenem s številnimi fotografijami in drugim slikovnim gradivom.
Pravzaprav je bilo sredino dopoldne na mačkolj anski osnovni šoli nekakšna uvodna prireditev v proslavo 40. obletnice novega šolskega Poslopja v Mačkoljah: odtlej namreč otroci iz Mačkolj, Prebenega in Arižpota hodijo v vrtec in nato skupaj še v razrede osnovne šole prav v to breško vas. Poleg podeljevanja oralnih značk in predstavitve knjige Hube Smotlak je bila v sredo dopoldne na vrsti še glasbena točka z nastopom šolskega zborčka, učence Pa je obiskal tudi Marcel Petkov-~.eN.učitelj v pokoju, ki je v povojni uobi prvi poučeval še na stari mač-noljanski šoli in bo gost tudi sobotne proslave letošnje obletnice te nK i' dutri pozno popoldne, točneje P6 17. uri, se bodo namreč v Mačko-Jah srečali ob prijetnem kulturnem sporedu vsi bivši učenci in učitelji 6 s°le, poleg seveda vseh sedanjih
V teh dneh se pospešeno nadaljujejo akcije za pomoč beguncem iz Bosne in Hercegovine. Včeraj je Slovensko dobrodelno društvo iz Trsta ob izdatnem prispevku Hranilnice in posojilnice z Opčin predalo Rdečemu križu Slovenije v Sežani polno natovorjen tovornjak z raznovrstnimi predmeti: od hrane do igrač, posteljnine, higienskih potrebščin in raznovrstne posode. Predaji na postojanki Rdečega križa v Sežani (na sliki - foto Križmančič) so prisostvovali člani RK, Karitasa, sežanske občinske uprave in krajevne skupnosti.
otrok. V sodelovanju s tremi okoliškimi društvi, in sicer KD Primorsko, PD Mačkolj e in KD Jože Rapotec, pa bo dogodek zaživel ob petju MePZ Primorsko, ob glasbi mačko-ljanske skupine Fire & Ice in ob nastopu mladega harmonikarja Marka Baudija, (dam)
Pomembno priznanje za Tržaško hranilnico
Tržaška hranilnica (CrT) je dobitnica letošnje nagrade »Galileo - Drugo založništvo« za literaturo. Nagrado je prejela za knjigo »I canti de 1' Isola« pesnika Biagia Marina, ki je izšla pri tržaški založbi Lint prav s finančno podporo Tržaške hranilnice.
Pomembno vsedržavno priznanje podeljuje Italijansko središče za razširjanje umetnosti in kulture (CIDAC) za založniško dejavnost javnih ustanov in podjetij. Ob prejemu nagrade med torkovo slovesnostjo v rimskem gledališču Ouirino je direktor tržaškega denarnega zavoda Renzo Piccini spomnil na več kot dvajsetletno udejstvovanje hranilnice na založniškem področju. V tem okviru je izdala že vrsto monografskih del o tukajšnjih, tržaških in deželnih umetnikih in ustvarjalcih, in to na področju slikarstva, kiparstva, arhitekture in poezije. Piccini je v nadaljevanju svojega posega poudaril pomen pesniške dediščine Biagia Marina. Tržaška hranilnica je v dveh ponatisnjenih izvodih dela »I canti de 1'Isola« zbrala Marinove poezije v obdobjih od leta 1912 do 1969 in od leta 1970 do 1980. Tema dvema bodo v kratkem dodali še tretji zvezek z Marinovimi zadnjimi deli iz obdobja od leta 1981 do pesnikove smrti leta 1985.
Solidarnost dijaškega doma
V okviru solidarnostne akcije za pomoč beguncem iz Bosne in Hercegovine je slovenski dijaški dom Srečko Kosovel včeraj izročil Rdečemu križu Slovenije v Kopru večjo količino oblačil, igrač, hrane, čistilnih sredstev in milijon lir v gotovini. S tem dejanjem so v domu izpeljali prvo fazo solidarnostne nabirke za žrtve tragičnih dogajanj na ozemlju bivše Jugoslavije.
Rdeči križ v Kopru je izrekel vsem darovalcem iskreno zahvalo. Slovenski dijaški dom sporoča, da se bo solidarnostna akcija nadaljevala do 14. avgusta letos.
Dve nekoliko neobičajni poletni prireditvi v mestu
Tržaško poletje bosta letos popestrili dve večji kulturni prireditvi na odprtem pod skupnim naslovom »Pomorske in prekomorske poti«. Prva bo na sporedu 16. avgusta in bo potekala okrog Kanala pri Rusem mostu, druga pa bo na sporedu 13. septembra in bo potekala na Nabrežju, obakrat v večernih urah. Prva prireditev bo imela naslov »Odkritje morja«, druga pa »Potovanje«, obe z namenom, da bi prikazali ključne trenutke iz zgodovine našega mesta.
Projekt je izdelalo tržaško združenje Danubio po nalogu Deželnega podjetja za pospeševanje turizma in v sodelovanju s tržaškim, predstavili pa so ga včeraj na tiskovni konferenci. V imenu združenja Danubio je spregovorila njegova predsednica Fabiana Romanutti, sam projekt pa sta predstavila Walter Fontanot in Elena Vitas, ki sta ga oblikovala. Dejala sta, da prireditvi nameravata prikazati vzpon in padec Trsta, in to v upanju, da bi prikaz spodbudil kritično samorefleksijo Tržačanov o lastni zgodovini, pa tudi iskanje novih poti za naprej.
Pri obeh prireditvah bodo sodelovale različne kulturne skupine tudi iz sosednjih držav, zlasti iz Avstrije. Na prvi prireditvi bo v središču prizorišča, t.j. Kanala, jadrnica in dogajanje bo ponazarjalo, kako je Trst odkril morje oziroma postal pristanišče širšega zaledja in tako dosegel vrhunec v svojem razvoju. Vse to se bo odvijalo ob notah Rossinija in Mozarta. Na drugem večeru, ki bo na sporedu, kot rečeno, 13. septembra, pa se bo dogajanje sukalo okrog vlaka, ki bo potoval po Nabrežju od starega do novega pristanišča. Med postanki bodo gledališke točke, med katerimi bodo recitirali odlomke pisateljev avstroogr-skega (in tržaškega) razkroja, kot so Musil, Kafka, Roth, Zweig, Werfel in Svevo. Ni nam znano, da bi na prireditvah prišla do primernega izraza tudi slovenska kulturna prisotnost.
Kriški 50-letniki skupno proslavili Abrahama
Prejšnjo nedeljo so petdesetletniki iz Križa skupno proslavili srečanje z Abrahamom, in sicer na izletu na Koroško. Že zjutraj so se zbrali na pokopališču, kjer so položili cvetje na grob sovrstnika, ki mu ni bilo dano dočakati tega dne. Položili so tudi venec pred vaškim spomenikom padlim v NOB ter z enominutnim molkom počastili spomin sovaščanov, ki so darovali svoja življenja za svobodo in pravičnost. Nato so se odpravili proti Avstriji. Na poti so se ustavili v Humi-nu, na Koroškem pa so si ogledali predvsem Beljak. Šlo je za lepo priložnost za utrditev medsebojnega prijateljtva. (Foto Magajna)
gledališča
koncerti
ROSSETTI
V	sredo, 17. t. m., ob 20.30 premierska predstava operete Giuseppeja Pietrija ADDIO, GIOVINEZZA. Dirigent Guerri-no Gruber, režija Mario Licalsi.
Predprodaja vstopnic pri blagajni Festivala na trgu Unita (tel. 367816 - 369485) od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00.
Gledališče Cristallo
La Contrada
Danes ob 20.30 bo v gledališču Cristallo nastopila Mladinska skupina gledališča La Contrada s predstavo QUASI D'-AMORE v režiji Oriette Crispino. Nastopali bodo Paola Bonesi, Maria Grazia Plos, Adriano Giraldi, Patrizia Burul.
Predstava je namenjena abonentom pred zaključkom letošnje gledališke sezone. Predstave bodo trajale do nedelje, 14. t. m., ob 16.30.
V	torek, 16. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Cristallo zaključna prireditev baletnega odseka občinskega rikreatorija Co-bolli. Pod vodstvom vzgojiteljic Chiare Adami in Serene Miniussi ter ob spremljavi ansambla Antistress se bo predstavilo 67 gojencev od 4. do 16. leta starosti.
razna obvestila
KD Igo Gruden in ŠD Sokol prirejata POLETNI CENTER za otroke od 3. do 11. leta starosti, ki bo od 20. do 31. julija. Za vpis otrok se lahko obrnete do trgovin Lara in Aleksandra v Nabrežini ali na tel. št. 229332.
V nedeljo, 21. t. m., prireja Sklad Mitja Čuk praznik otrok »NA PROSTEM VESELO«. Vsi malčki in starši so vabljeni v Prosvetni dom na Opčinah, kjer bo poskrbljeno za prijetno počutje in ustvarjalno vzdušje.
Mladinski krožek CUBA 59 priredi danes, 12. t. m., ob 19. uri v Ljudskem domu v Križu predavanje Zdravka Babiča na temo: »Zgodovina stranke Proletarske demokracije«.
Društvo slovenskih izobražencev v
Trstu bo gostilo v ponedeljek, 15. junija, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani publicista in časnikarja VIKTORJA BLAŽIČA iz Ljubljane, ki bo govoril o aktualnih problemih Slovencev in Slovenije.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Od ponedeljka, 15. t. m., do sobote, 20. t. m., med 16. in 20. uro bo potekala humanitarna akcija za pomoč beguncem iz BiH, predvsem posteljnine, otroških vozičkov, koles in podobno. Akcija za zbiranje zimskih oblačil pa bo potekala jeseni.
šolske vesti
40 let sta šoli iz Mačkolj in Prebene-ga združeni v sedanjem poslopju. Osnovna šola Mačkolje vabi bivše učitelje in učence ter prijatelje slovenske šole na srečanje na šolskem dvorišču jutri, 13. t. m., ob 17. uri. Sodelujejo PD Mačkolje, KD Primorsko, KD Jože Rapotec in otroci iz vrtca.
Državni otroški vrtec iz Ricmanj razstavlja ročne izdelke v nedeljo, 14. t. m„ od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Vabljeni.
Vrtci iz Boljunca, Doline in Mačkolj vabijo na ogled razstave VODA VIR ŽIVLJENJA, ki bo v vrtcu v Mačkoljah danes, 12. t. m., in jutri, 13. t. m., od 16.30 do 19. ure.
Učenci OŠ na Proseku vabijo na razstavo risb in ročnih del, ki bo v šolskih prostorih v nedeljo, 14. t. m., od 9. do 13. in od 16. do 20. ure.
Srednja šola Fran Erjavec sporoča, da se v četrtek, 18. junija, ob 8.30 pričnejo zaključni izpiti s pismeno nalogo iz slovenščine. Isti dan bodo starši lahko dvignili osebna spričevala dijakov 1. in 2. razreda.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Gledališče Miela
Jutri ob 21. uri bo nastopil ameriški pop ansambel FISH & ROSES.
Goethe Institut
Jutri ob 20.30 bo v Goethe Institut, ul. Coroneo 15 koncert MePZ JACOBUS GALLUS. Na sporedu skladbe Marija Kogoja ter drugih slovenskih avtorjev.
The Blackbirds bodo igrali danes ob
21.30	v baru La Playa v Marini Julii pri Tržiču.
Jutri ob 21.30 v baru Punta Olmi v Miljah (cesta za Lazaret).
Pomorska postaja
Danes ob 20.30 bo v dvorani Saturnia tržaške pomorske postaje na sporedu zborovska revija VOCI AMICHE, ki jo organizira zbor "Claudio Noliani". Nastopili bodo tržaški zbori "Gruppo Incon-tro" pod vodstvom Giampaola Siona, ženski zbor "S. Pio X" pod vodstvom Chiare Moro, zbor "Claudio Noliani" ter zbor iz Galleriana di Lestizza (Videm) "Sot el agnul".
Evangeličansko-luteranska cerkev Jutri bo na sporedu zaključna prireditev Accademie di mušica e canto corale. Ob 18. uri bo nastopil otroški zbor Mini-cantori, ob 20. uri pa otroški zbor Piccoli cantori della Citta di Trieste, gojenci glasbene šole ter mladinski zbor Coro giovanile Citta di Trieste.
razne prireditve
Glasbena matica Trst vabi na ZAKLJUČNO AKADEMIJO, ki bo v evangeličanski luteranski cerkvi na Trgu Panfili v Trstu ob 20.30 danes, 12. 6. Vabljeni.
SKD Vigred vabi danes, 12. t. m., ob 20. uri v prostore šempolajske šole na zaključni nastop otroškega zborčka Vigred in gojencev prof. Zorana Lupinca.
Zbor Jacobus Gallus vabi na KONCERT, ki bo jutri, 13. junija, ob 20.30 v Goethe institutu, Ul. Coroneo 15.
KD Fran Venturini - Šagra na Kr-menki. Jutri, 13. t. m., ples z ansamblom TAIMS, v nedeljo, 14. t. m., ob 17. uri kulturni program: sodelujejo Godba na pihala iz Nabrežine, TFS S tu ledi in godba prostovoljnega gasilskega društva iz Kamniške Bistrice, zvečer ples z ansamblom Krt; v ponedeljek ples z ansamblom Primorski fantje.
Ob priliki koncerta koračnic po vaseh bo Godbeno društvo Nabrežina obiskalo v ponedeljek, 15. t. m., ob 20.30 Vižo vije in v četrtek, 18. t. m., ob 20.30 Tr-novco.
kino
ARISTON - 21.30 Johnny Stecchino, r.-i. Roberto Benigni.
EKCELSIOR - 18.45, 20.30, 22.10 E ora gualcosa di completamente diverso.
EXCELSIOR AZZURRA - 19.00, 20.30, 22.00 Edoardo II, r. Derek Jarman, □
NAZIONALE I - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Čara mamma, mi sposo.
NAZIONALE II - 16.00, 18.10, 20.15, 22.15 Resa del conti al Little Tokyo.
NAZIONALE III - 15.45, 22.15 II proiezi-onista.
NAZIONALE IV - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 II ladro di bambini, r. Gianni Amelio.
GRATTACIELO - 18.40, 22.15, Blue Steel bersaglio mortale, i. Jamie Lee Curtis, Ron Silver, □
MIGNON - 20.30, 22.15 Tume, r. Gabriele Salvatores, i. Diego Abatantuono, Laura Morante.
LJUDSKI VRT - 21.15 Misery non deve morire.
EDEN - 15.30, 22.10 Le cameriere del secondo canale, pom., □ □
CAPITOL - 17.30, 19.00, 20.30, 22.10 Beethoven.
LUMIERE - 20.15, 22.15 L'amante.
ALCIONE - 17.45, 22.10 II silenzio degli innocenti, r. Jonathan Demme, i. Jodie Foster, Anthony Hopkins.
RADIO - 15.30, 21.30 Piacere di čarne... per animali in calore, porn., □ □
KD SKALA in GZ SKALA
s pokroviteljstvom Kraške gorske skupnosti in Občine Trst
„	organizirata
KMETIJSKI SEJEM
12., 13., 14. in 15. junija v GROPADI
PROGRAM: danes, 12. junija, ob 18. uri otvoritev; ob 20.30 ples z ansamblom Lojze Furlan;
jutri, 13. junija, ob 15. uri ex tempore za otroke na temo kmetijstvo; ob 18. uri tekmovanje v vlečenju vrvi; ob 20.30 ples z ansamblom Lojze Furlan; v nedeljo, 14. junija, ob 8. uri Pohod odprta meja (tudi z mountain bike); ob 16. uri orientacijska tekma s kolesi mountain bike; ob 20.30 ples z ansamblom Lojze Furlan;
v ponedeljek, 15. junija, ob 20. uri ples z ansamblom Lojze Furlan; ob 21. uri nastop plesne skupine Club Diamante.
Delovali bodo dobro založeni kioski z domačo jedačo in pijačo.
Vabljeni
Skupnost Slovencev od Sv. Ivana
vabi na
KONCERT MePZ Milan Pertot
ki bo v župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu danes, 12. junija, ob 20.30.
Sodelujejo gojenci godbenega orkestra Glasbene matice in organist Štefan Bembi. Vodi Aleksandra Pertot.
ŠD MLADINA RESCO Baletni odsek
prireja:
danes, 12. t. m., ob 20.30 v Domu A. Sirka v Križu
zaključni letni nastop
včeraj - danes
Danes, PETEK, 12. junija 1992
AJDA
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.54 - Dolžina dneva 15.29 - Luna vzide ob 18.33 in zatone ob 2.57.
Jutri, SOBOTA, 13. junija 1992
ANTON
VREME VČERAJ: temperatura zraka 21 stopinj, zračni tlak 1009 mb pada, veter zahodnik 4 km na uro, vlaga 61-od-stotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Jernej Ferluga, Mattia Scarpa, Cristiano Bertocco, Alessandro Savio, Matteo Mikac, Giulia Paddeu, Eli-sa Dagnello, Alessandro Battig, Gherga-na Topouzova.
ŠD SOKOL
PRAZNIK PIVA
12., 13. in 14. junija
na društvenem igrišču v Nabrežini
DANES, 12. 6., ob 18. uri otvoritev praznika; od 20.30 dalje ples JUTRI, 13. 6., ob 15.30 ženski mladinski odbojkarski turnir; od 20.30 dalje ples
V NEDELJO, 14. 6., ob 17. uri
odprtje kioskov; ob 19. uri nastop folklorne skupine Kras; od 20.30 dalje ples
Delovali bodo dobro založeni kioski. Vse tri dni bo za ples igral ansambel HAPPYDAY.
čestitke
Naša ANUŠKA danes šest let praznuje in že premišljuje kaj se bo lepega v šoli naučila. Danes smo z njo veseli vsi in želimo ji srečne in vesele dni. Sestrica Katjuša pa vošči tako, da ji zapoje glasno.
Včeraj je JUST KLUN slavil 80. rojstni dan. Ob tem visokem jubileju mu želi še veliko zdravih in srečnih let Stranka komunistične prenove občine Dolina.
razstave
V	TK galeriji v Ul. sv. Frančiška je na ogled razstava medeninastih panojev slikarke CLAUDIE HENDEL.
V	Galeriji Juliet v Ul. Madonna del Mare 6 je do 30. t. m. odprta razstava LUIGIJA MANGONEJA. Urnik; vsak torek od 18. do 21. ure ali po domeni.
V	galeriji Cartesius je do 24. t. m. na ogled razstava ALDA BRESSANUTTIJA z naslovom »dal cinguanta in qua...«. Razstava bo odprta do 24. junija.
Milje - V Beneški hiši, Calle Oberdan 5, je odprta razstava kitajskega umetnika HO-KANA. Razstava je na ogled do 15. junija, ob delavnikih od 18. do 20. ure, ob praznikih pa od 11. do 13. ure.
V	galeriji Le Cavera v Ul. S. Frances-co 51/A je do 27. junija na ogled razstava GUIDA ANTONIJA. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure.
stvu prvorojenke
LISE
iskrene čestitke
ŠK Kras
Društvo slovenskih upokojencev Trst
obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet 17. t. m. na Bled in Brezje. Vpisovanje na sedežu društva v Ul. Cicerone 8 v dopoldanskih urah.
Odhod izletnikov kriške sekcije upokojencev SPI CGIL v Avstrijo bo v nedeljo, 14. t. m., ob 7. uri izpred vaškega spomenika padlim.
SPDT prireja v nedeljo, 14. junija, avtomobilski izlet v Gozd Martuljk na 21. srečanje slovenskih planincev. Odhod izpred sodne palače v Trstu ob 7. uri, ob
7.15	pa z Opčin. Prijave sprejema ZSŠDI v uradnih urah, tel. 635627.
SPDT prireja v nedeljo, 21. junija, avtobusni izlet na Begunjščico ob priliki tradicionalnega srečanja s pobratenimi planinci »Integrala« iz Ljubljane. Odhod avtobusa ob 5.45 izpred sodne palače v Trstu in ob 6:00 z Opčin. Prijave sprejema ZSŠDI v uradnih urah, tel. 635627. Ob vpisu je treba vplačati 15.000 lir.
_________mali oglasi_______________
OSMICO ima odprto Vilko Bandi v Pre-benegu 28. Toči belo in črno vino.
PRI DACEVIH v Doberdobu, Jezerska 2, smo odprli osmico. Točimo belo in črno vino.
STANKO MARUŠIČ je v Štandrežu pri Gorici odprl osmico. Toči belo in črno vino.
OSMICO imajo odprto Goljevi v Sama-torci št. 20.
PRODAM avto fiat uno 70 SL, letnik 85, bele barve, za 5 milijonov lir. Tel. na št. 225857.
ZASEBNIK proda avto lancia prisma 1600, letnik 83, v dobrem stanju. Tel. na št. (040) 350091 ob urniku trgovin ali (040) 291191 od 13. do 14.30.
PRODAM ford fiesto 1400 S, letnik 87, prevoženih 70.000 km, v odličnem stanju, po ugodni eni. Tel. na št. (040) 226182 ali 226601.
PRODAM hrbtni atomizer v odličnem stanju po ugodni ceni. Tel. v večernih urah na št. (040) 759148.
OPTIKA VIK J obvešča cenjene stranke, da ima novo telefonsko številko 633454.
NUDIM pomoč ostarelim ob sobotah in nedeljah, tudi ponoči. Tel. na št. 213968.
PRODAM odlično ohranjen avtomobil SEAT ibiza GLX 1.2, oktober 89, 29.000 km. Tel. na št. 566858 do 18.30.
NUDIM inštrukcije iz matematike in kemije. Tel. 212688.
NUDIM inštrukcije iz angleščine. Tel. 212688.
PRODAM mladiča kraškega ovčarja z rodovnikom. Tel. na št. 211468.
PRODAM ford sierro 2000 I, letnik 90, v odličnem stanju. Tel. (0481) 533535.
SLOVENSKA USTANOVA išče kuharja z opravljeno italijansko kuharsko šolo. Tel. na št. 577941 v jutranjih urah.
RIBOGOJNICA GLINŠČICA IZ BOLJUNCA obvešča cenjene odjemalce, da prodaja odlične salmonirane postrvi. Urnik prodaje: vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Tel. 228297.
UMRLI SO: 92-letna Giuseppina Es-cher, 86-letni Ognissanti Sartore, 87-letni Giuseppe Zacchigna.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 8., do nedelje, 14. junija 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 112. BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 2, Ul. Ginnastica.
BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
OBČINA DOLINA ŽUPAN
V smislu zakona št. 1150 z dne 17. 8. 1942
seznanja
da je od 12. 6.1992 v občinskem tajništvu deponirana in na vpogled javnosti:
— delna varianta št. 11 k splošnemu regulacijskemu načrtu, ki je bila sprejeta s sklepom obč. sveta št. 113/c z dne 23. 6. 1989.
ŽUPAN
Marino Pečenik
V	galeriji Nadia Bassanese (Trg Giotti 8) je odprta razstava NICOLETTE COSTA z ilustracijami za knjigo »II mago di Oz«. Razstava bo odprta do 20. junija ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 je do 19. t. m. na ogled razstava OTTAVIA BOM-BENA.
Na gradu sv. Justa - Bastione fiorito
je na ogled razstava GIBERTA SEVERI-JA.
V	galeriji Torbandena bo danes ob 21. uri odprl razstavo svojih novejših del slikar ŽIVKO MARUŠIČ, ob 22.30 pa bo otvoritev razstave v gledališču Miela.
V	kavarni Caffe degli specchi bo jutri, ob 18.30 otvorila svojo razstavo LILI LUPIERI.
Galerijo Muzeja Revoltella v Ul.
Diaz 27 bodo ponovno odprli jutri ob 11. uri. Na ogled bo razstava "Od Canove do Burrija - Muzej na razstavi".
V	razstavni dvorani Turistične ustanove v Ul. S. Nicolo, 20 (III. nad.) bodo danes ob 18.30 odprli razstavo akvarelov PETRA REHARJA. Razstava bo na ogled do 30. t. m., od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure.
V	galeriji Studio Arte 3 v Ul. dell'An-nunziata 6/b bodo v ponedeljek, 15. t. m., ob 18. uri odprli razstavo LUCIANA CELLIJA.
Čedad - V prostorih Tržaške kreditne banke razstavlja do 31. julija svoja dela kipar EROS VALENTE.
PRODAM fiat pando 30, letnik 82, po ugodni ceni. Tel. na št. (040) 226452.
LJUBITELJU živali podarim trimesečnega psička mešanih staršev. Tel. 829963.
DIPLOMIRANKA na fakulteti za tuje jezike nudi lekcije iz angleščine, italijanščine in slovenščine. Tel. na št. 43007.
prispevki
Namesto cvetja na grob dragega bratranca Luciana Rupla darujejo Lidija Vilma in Margherita 100.000 lir za Sklad Mitja Čuk in 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na drago ženo daruje Angel Grljanc 50.000 lir za Dvojezično šolo v Špetru.
Ob obletnici smrti pok. Karla Malalana, daruje žena Zmaga 50.000 lir za SKD Tabor..
V	spomin na Aleksandra Auberja darujejo soletniki občine Zgonik 30.000 lir za KD Rdeča zvezda.
Ob smrti Lucianota Puriča darujejo sestre in brat z družinami 140.000 lir za repentabrsko cerkev in 140.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Marije Škabar darujeta družini Škabar 10.000 lir in Guštin 10.000 lir za repentabrsko cerkev.
Ob priliki prvega sv. obhajila darujejo repentabrski prvoobhajanci 265.000 lir za begunce iz Bosne.
menjalnica				11. 6. 1992	
TUJE VALUTE	FIXING bankovci MILAN	TRST		TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI MILAN	TRST	
Ameriški dolar ....	. 1204,25	1170.	Švicarski frank		.	831,73	822.—
Nemška marka		.	756,70	747,—	Avstrijski šiling ...	. 107,529	105,50
Francoski frank ...	.	224,68	221.	Norveška kroita ...	.	193,60	191.—
Holandski florint .	671,85	662,	Švedska krona		209,59	206.—
Belgijski frank ....	.	36,768	35,50	Portugalski eskudo	9,102	8.—
Funt šterling		. 2207,—	2180.	Španska peseta ...	12,01	11,30
irski šterling		. 2020,30	1990.	Avstralski dolar ...	.	914,10	870.—
Danska krona		..	196,20	192.—	Jugoslov. dinar ...	.	
Grška drahma		6,235	5,50	ECU		. 1550,65	
Kanadski dolar ....	.. 1006,85	965.	Slovenski tolar ....	.	14.—
Japonski jen 		9,439	9.—	Hrvaški dinar		..	4,50
P^IITd banca di credito di trieste dvIKd tržaška kreditna banka
Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314
Klavdij Koloini že trideset let vodi ajdovski zbor Srečka Kosovela
Animator zborovskega petja
VIPAVA - Prejšnjo soboto je v dvorcu Zemono na Vipavskem imel svoj letni koncert moški zbor »Srečko Kosovel« iz Ajdovščine, ki ga vodi Klavdij Koloini - že trideset let. Zato naj se ob redki taki obletnici nekoliko bolj pomudim ob zagnanem in vztrajnem kulturnem in umetniškem delu tega moža, ki je bil toliko let v središču pevske dejavnosti na Primorskem že od samega začetka pevske prenove: ne le kot pevovodja, ampak tudi kot pobudnik, animator in organizator širših razmerij na Primorskem in v celotnem merilu - kot dolgoletni tajnik ZKO v Novi Gorici in kot predsednik Pevske zveze Slovenije. Mislim pa, da si je pridobil največ zaslug kot soustanovitelj in tajnik Združenja pevskih zborov Primorske, ki je ob njegovem delu odražalo največjo razgibanost ne le zaradi vsakoletne revije »Primorska poje«, ki ji je zlasti v prvih letih posvetil ogromno energij, dokler se ni ustalila in postala tradicionalna pevska manifestacija. Najbistvenejše pri tem pa je bilo, da si je s skupino entuziastov prizadeval tudi za njeno kakovostno rast oziroma razvoj vsega pev-stva. Seveda je bilo potrebno opraviti tudi druga dela, ki sodijo zraven: misliti je bilo treba na notni material, na novo literaturo, primerno za razne zmogljivosti pevskih zborov, na pevo-vodske tečaje; v skupnem sodelovanju še z drugimi tovariši je pod njegovim vodstvom bilo realiziranih več takih in podobnih nalog, ki so včasih skoro presegale moči članov in sodelavcev Združenja. No, narejenega pa je kljub temu bilo veliko, vse pa je moralo preko njegovih rok. Pevski obraz Primorske se je spremenil, da se skoraj nismo zavedali, postal je tradicija prizadevanj po čim ubranejšem in umetniško nazornem petju. In to čedalje raste, če se ozremo na nekaj zborov, ki so na tej in na drugi strani meje nosil-
ci pomembnejših estetsko pevskih ter oblikovalno umetniških dosežkov in postali vzgledni dejavniki zborovstvu na sploh. Pa tudi Koloini sam je s svojim ajdovskim zborom prispeval k razvoju. S trdim in vztrajnim delom se je kaj kmalu prebil v prvo vrsto moških zborov: po poti k pevski dovršenosti, po približevanju k vedno sodobnejši domači literaturi po seganju v dela svetovne literature, naravnan k pevsko estetskim in umetniško ustvarjalnim kriterijem najvišjih domačih in mednarodnih meril na raznih tekmovanjih in koncertih. Uspehi njegovega dela z ajdovskim zborom so že vse splošno tako znani, da mi jih ni potrebno ponavljati. Razumljivo, da so zbor vedno spremljale tudi kritične pripombe, tudi moje, toda kljub spremljajočim raznim pomanjkljivostim, je zbor po svojih dosežkih ostal vselej učinkovit in vzgleden dejavnik v naši zborovski reprodukciji.
Tudi na zadnjem koncertu sem želel, da bi basovska skupina bila bolj homogena in enotna in da bi nekateri pevci bolj precizno sledili dirigentu, ki je pripravil izbran spored del iz domače in svetovne literature od renesančnih do sodonih del. Med temi pa sem kot pevsko najbolj dovršene in tudi najbolj povedno izoblikovane, zabeležil Cantate Domino B. Croceja, Gounodjevo Glorio, Jenkovo Vabilo, Ježevo Delo in ljudske v Švarovi in Šivičevi priredbi. Sicer pa mislim, da trenutno ni amaterskega moškega zbora pri nas, ki bi lahko pripravil in s tako izrazno nazornostjo posredoval sorazmerno težak program. Tudi to je dirigentova zasluga, je rezultat dolgoletnega prizadevanja in neutrudnih pripravljanj vedno spreminjajočega se, z novimi pevci prelivajočega se zbora.
IVAN SILIČ
V londonski operi nastopa 21. leto
Domingov jubilej
Gad Lerner bo s ponedeljkom začel z novo oddajo »Milano, Italia«
Kriza in podkupnine vsak večer na ekranu
RIM - Milanske podkupnine in rimska politična kriza bodo tema vsakodnevne oddaje, ki jo bo, začenši s ponedeljkom, vodil vsak dan na tretji mreži Rai Gad Lerner. Novinar, ki je bil avtor oddaje »Profondo Nord«, bo vztrajal z oddajo, ki so ji dali naslov »Milano, Italia« dokler mu bosta sodna in politična kronika nudili gradivo za razmišljanje.
»Ne bomo govorili samo o preiskavi sodnika Di Pietra,« je po-
jasnil Lerner ,na tiskovni konferenci, »pač pa bomo analizirali tudi politično krizo v prepričanju, da je Milan "prestolnica" politične krize, obenem pa tudi mesto, ki lahko prispeva k dejanskemu preokretu v Italiji.«
»Milan, Italia« posnema v majhnem formulo oddaje »Profondo Nord«, saj bo temeljila na novinarski reportaži in razpravi v gledališču. Za razliko od prejšnje
Še nimate	BORIS PAHOR	V času predvajanja
tega imenitnega dosežka	j	V/l X V v	na Radiu Trst
slovenske proze doma?	J	.▼testo v Nalivu	20% popusta!
oddaje pa Lerner ne bo dopustil pouličnih protestov, pač pa bo skušal spodbuditi razpravo in razmišljanje, ki naj bi omogočila gledalcu, da razume dogajanje. »Skušali bomo doumeti,« je pojasnil Lerner, »ali so osnovane ugotovitve, ki se ponavljajo na časopisnih straneh, da doživlja strankarski sistem definitivno krizo, da je treba dokončno začeti novo poglavje v političnem življenju, da je..«
Dogajanju v Milanu in v Rimu bo Lerner sledil s pomočjo političnih in sodnih kronistov, v studiu pa bo imel upravitelje, politične predstavnike in podjetnike.
LONDON - Tenorist Placido Domingo (na telefoto AP) med generalko opere Šanson in Dalila, katere premiera bo jutri v londonskem gledališču Covent Garden. S premiero bo znani tenorist slavil tudi 21 - letnico prvega nastopa v znanem londonskem opernem hramu.
Medtem ko se Domingo pripravlja na premiero, ima njegov italijanski prijatelj in tekmec Luciane Pavarotti manj sreče. Zaradi bronhitisa je Pavarotti moral odpovedati koncert v Berlinu, za katerega so prireditelji že prodali 10 tisoč vstopnic. Pavarotti je moral pred nekaj dnevi prekiniti turnejo po Španiji takoj po koncertu v Gi-jonu, kjer je prvič imel težave z grlom.
Kaže, da bo pevec okreval v nekaj dneh in da bo že s prihodnjim tednom lahko nastopil na Dunaju.
fTft RAI 1_________________
6.55	Aktualno: Unomattina
10.00	Vesti in Gospodarstvo
10.15	Risanke: Hallo Kitty
10.30	Dok.: Viaggare...
11.00	Kratke vesti
11.05	Nan.: Poliziotti in citta,
12.00	E' proibito ballare
12.30	Dnevnik 1
12.35	Nanizanka: La signora in giallo (i. A. Lansbury)
13.30	Dnevnik in Tri minute
14.00	Aktualno: Eco 92
14.30	Film: II figlio di Lassie (kom., ZDA 1945)
16.10	Dok.: Barcellona
17.10	Plavanje: Columbus Ga-mes
18.00	Dnevnik 1
18.10	Variete: Hočeš zmagati?
18.20	Glasba: Notte rock
18.50	Dok.: Kvarkov svet
19.40	Aktualno: II našo di Cleopatra
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	Film: Dietro la masche-ra (dram., ZDA 1984, r. Peter Bogdanovich, i. Cher, Sam Elliott)
22.30	Dnevnik
23.00	Variete: Alta classe
24.00	Dnevnik in vreme
0.30 Nočni šport
1-30 Dok.: Dove il si suona
2.00	Rubrika opolnoči
^ RAI 2
7.00	Nanizanke in risanke
8.40	Dok.: Dove il si suona,
9.10	Grčija (6. del)
9.40	Film: Amanti in fuga
11.15	Segreti per voi
11.30	Kratke vesti
11.35	Nan.: Lassie, 12.10 L'ar-ca del dottor Bayer
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Gospodarstvo, rubrika o medicini in vreme
13.45	Nad.: Ouando si ama,
14.40	Santa Barbara
15.30	Kolesarstvo: 75. dirka po Italiji [20. etapa)
17.00	Rubrika: Zenska stran
17.10	Nogomet: Holandska-
Škotska (EP)
18.05	Dnevnik TG 2
19.00	Športne vesti
19.15	Šport: Girodivagando
19.35	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.20	Aktualno: Ora
20.30	TV film: La passione del potere (dram., ZDA 1990, r. Tony Whramby,
i.	Lindsay VVagner)
22.55	Aktualno: RAI 2 za vas,
23.15	TG 2 - Pegaz
23.55	Vesti, vreme, horoskop
0.05 Filmske novosti
0.15 Film: 2022. I sopravvis-suti (fant., ZDA 1973)
1	^ RAI 3	[
10.00	Tenis: turnir ATP
12.00	Kratke vesti iz Milana
12.05	Film: Amor non ho! Pero... pero (kom., It.)
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Dok. DSE: Ko ne bi bilo lesa, 15.00 Cipresa, 15.15 Šola se posodablja
15.45	Tenis: turnir ATP
17.00	Popoldan na 3. mreži
17.30	TG3 - On the road
17.45	Pregled tujega tiska in televizijskih oddaj
18.00	Dok.: I graffiti dell Eden
18.45	Derby in vremen
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Variete: Blob
20.10	Nogomet: SND-Nemčija (Evropsko prvenstvo)
21.00	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
22.05	Drobci
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Film: Il prigioniero del-1’Isola degli sguali (pust., ZDA 1936, r. John Ford, i. Gloria Stuart, VVarner Baxter)
0.30 Dnevnik, pregled tiska in vremenska napoved 0.55 Variete: Fuori orario -film La porta del cielo
[	TV Slovenija 1	|
10.20	Video strani
10.30	Spored za otroke: nad. Skrivnostni otok, 11.20 igrana serija Ko je pomlad - Pazi na otroka (J. Bevc, pon.)
11.50	Poslovna borza
12.00	Poročila
12.05	TV dnevnik BIH
16.00	Video strani
16.10	Napovednik
16.15	Gospodarska oddaja: 10000 obratov
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Kontaktna oddaja za mladostnike: Tok Tok
19.10	Risanka
19.20	Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Forum
20.30	Nad.: Semenj ničevosti (VB, i. Eve Matheson)
21.30	Ex libris: Skice v ritmu
22.30	Dnevnik, vreme, šport
22.55	Napovednik
23.00	Sova, vmes nan. Rose-anne, nad. Diana in film Vsiljena poteza (dram., Nem. 1989, r. Mathieu Carriere, i. Victoria Tennant, Maria Barran-co, A. RasiČ)
2.00	Video strani
TV Koper___________
13.00	Nad.: Rayanovi
13.20	Agencija Rockford
14.10	Film: Naskok (vestern, ZDA 1948, i. Victor Mature, Coleen Gray)
16.00	TV novice Oresedici
16.05	Glas. oddaja: Juke box (vodi Alex Bini)
18.00	Slovenska kronika
18.10	Studio 2
19.00	TV dnevnik Vsedanes
19.25 Nad.: Rayanovi
19.45	Agencija Rockford
20.35	Razvedrilni program v
živo: Bella TV
22.20	TV dnevnik in Globus
23.00	Film: Naskok
P TV Slovenija 2
15.40	Sova, vmes nanizanka Dragi John in nadaljevanka Diana
17.05	EP v nggometu: Nizo-zemska-Škotska
19.30	TV Dnevnik
20.05	EP v nogometu: SND-Nemčija
22.20	Večerni gost: Marko Modic
23.10	Umetniški eksperimentalni program Studio City
0.10 Video strani
___ CANALES________________
7-00 Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nanizanki: Arnold, 9.00 I cingue del guinto piano
9.35	Variete: Maurizio Co-stanzo Show (pon.)
H-50 Kviz: II pranzo e servito (vodi Claudio Lippi)
!2.40 Aktualno: Affari di fami-
1,„ gha
{3.00 Dnevnik TG 5
13.20	Variete: Non e la RAI (vodi E. Bonaccorti)
!4.30 Aktualno: Forum, 15.00 Agenzia matrimoniale,
15.30	Ti amo parliamone
6.00	Otroški variete
8.00	Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna (vodi Mike Bongiorno)
20.00	Dnevnik TG 5 0-25 Variete: Striscia la noti-
20.40	Film: Ho vinto la lotteria di Capodanno (kom., It. 1989, r. Neri Parenti, i.
22tn ^®* ol° Villaggio)
■30 Aktualno: Gelosia (vodi Ombretta Colli)
■15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5 ■45 Spored non stop
BETE 4_________________
8.30	TG 4 vesti
8.45	Dober dan, prijateljica!
8.50	Nadaljevanki: Una don-na in vendita, 9.35 General Hospital
10.10	Kviz: Čari genitori
11.10	Nad.: Marcellina
11.50	Otroški variete
13.00	Nadaljevanka: Sentieri
13.30	TG 4 vesti
13.50	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
14.00	Nadaljevanke: Maria,
14.55	Vendetta di una donna, 15.25 Io non čredo agli uomini, 15.55 Tu sei il mio destino, 16.30 Cris-tal, 17.00 Febbre d'amo-re, nato (17.30) TG 4 vesti
17.50	Variete: Ceravamo tan-to amati
18.20	Kviz: Gioco delle coppie
19.00	TG 4 večerne vesti
19.30	Nad.: Dottor Chamberlain, 20.00 Gloria, sola con-tro il mondo
20.30	Nadaljevanka: La donna del mistero 2
22.30	Nanizanka: Dallas - Chi resta e chi va
23.30	TG 4 nočne vesti
23.45	Aktualno: Ciak, 0.15 Parlamente in
ITALIA 1_____________
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroška oddaja
9.05	Nan.: Il mio amico Ricky,
9.45	La časa nella prate-ria - Voce di Tinker J.,
10.45	Hazzard - Un patto dalleanza
11.45	Variete: Mezzogiorno italiano (vodi Gianfran-co Funari)
14.05	Odprti studio 14.25 Nanizanke: Supercar -Colline in fiamme, 15.25 Simon & Simon - Agenzia matrimoniale, 16.25 Giustizieri della citta -L isola del contrabban-do, 17.30 T.J. Hooker -Ambizione sfrenata
18.30	Odprti studio
18.45	Studio šport in vreme
18.50	Avtomobilizem Fl: VN
Kanade
20.30	TV film: Revenge 2 (krim., ZDA 1990, r. Steve Perry, i. Jeff Fahey)
22.20	Film: La dottoressa ci sta col colonnello (kom., It. 1980, r. M.M. Tarantini, i. N. Cassini, Lino Banfi) 0.10 Odprti studio, pregled tiska in Studio šport 0.45 Nočni spored
ODEON________________
13.00	Risanke
15.30	Nadaljevanka: Viviana (i. LuciaMendez)
16.15	Film: Taxi di notte (glas., It. 1950, r. Carmine Gal-lone, i. Beniamono Gigli)
18.00	Nad.: Veronica - Il volto dell amore (i. V. Castro)
19.30	Risanke: He Man
20.00	Nanizanka: Casalingo superpiu
20.30	Film: Vulcano figlio di Giove (pust., It. 1962, r. Emimmo Salvi, i. Gor-don Mitchell)
22.00	Rubrika: Auto & Motori
22.30	Candid camera: Olrait
22.45	Šport: Emozioni nel blu
23.45	Nan.: Stazione di polizia
TMC___________________
8.30	Nan.: Batman - Freguen-za pericolosa, 9.00 II ri-torno del Santo
10.00	Rubrika: Ženska TV
11.45	Variete: Kosilo z Wilmo
12.30	Nanizanka: Get Smart -Bronze Finger
13.00	Dnevnik in šport
14.00	Variete: Arniči mostri
15.00	Risanke: Snack
15.30	Rubrika: Ženska TV
17.00	Nogomet: Holandska-Škotska (EP)
19.15	Sportissimo'92
19.45	Vesti: TMC News
20.00	Nogomet: SND-Nemčija (Evropsko prvenstvo)
22.15	Variete: Out-Officina (vodi Umberto Smaila)
23.15	Večerni dnevnik
23.35	Film: Sette donne (kom., Nem. 1989, r. Rudolph Thome, i. A. Altaras)
1.15	Film: Il morso del ragno (dram., It.-Fr. 1983, i. Giu-liano Gemma)
2.5015 Aktualno: CNN News
TELEFRIULI____________
13.00	Nad.: Davinia
14.00	Nan.: Avventura, 15.00 Adorabili creature
16.00	Risanke
17.30	Nad.: White Florence,
18.05	Davinia, vmes kratke vesti
19.00	Večerne vesti
19.30	Aktualno: O Deželi
20.00	Rubrika: Občina
21.30	Nad.: Cuore (r. L. Co-mencini, i. Johnny Do-relli, zadnji del)
22.45	Nočne vesti
24.15	Mare pineta 0.30 Rubrika o motorjih
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Halo, dober dan! Tu 362875, vmes (9.00) Satirični kabaret Bo-njour Triestesse; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Roman: Mesto v zalivu (16._del); 11.45 Priljubljene melodije; 12.00 Šaljivo - Resno; 12.20 Lahka glasba; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestri; 13.25 Narodnozabavna glasba;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Zvočne kulise; 15.30 O poeziji 80. let; 15.40 Evergreeni; 16.00 Mi in glasba: kvartet GM; 17.10 Kulturni dogodki; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.05 Radio Ga-Ga; 9.35 Turistični napotki; 10.00 Program A; ; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje;
12.05	Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna;
17.05	Studio ob 17.; 18.30 Ekološki kotiček; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30	Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar, informacije; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Vodeni program Modri val; 11.00 Hladno-Toplo-Vroče; 12.00 Souvenir d'Italy; 12.30 Opol-dnevnik Radia Koper; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po Željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 JS Digital; 18.30 Pudding time; 19.00 Zaključek in prenos Radia Slovenija.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasba je...; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinski svet; 11.00 Aktualnosti; 11.30 Spomin iz Italije; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street;
16.00	Ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.40 Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Studio 12; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja z obvestili; 19.00 V svetu fantazije;
20.00	Mix time; 21.00 Nočni val.
Spričo vse večjih težav in krize v terciarni dejavnosti
Bodo na Goriškem ponovno več pozornosti namenili razvoju industrijske dejavnosti?
Jutri popoldne v Kulturnem domu
Vrtiljak mladosti zadnjič pred pričetkom počitnic
Kriza v trgovinskem sektorju, kriza v avtoprevozništvu in z njim povezanih dejavnostih, nevarnost, da bo goriška prosta cona odpravljena, oziroma, da bodo ugodnosti in olajšave znatno omejili, zlasti kar zadeva industrijski sektor. Vse to, hočeš nočeš ponovno usmerja pozornost na industrijski sektor, na preučevanje trenutnega stanja in možnosti njegovega nadalnjega razvoja.
Industrijski sektor, pri čemer velja takoj poudariti, da ga na Goriškem sestavljajo v glavnem majhna in srednje velika podjetja, je v zadnjih dveh, treh letih pokazal izrazite in vzpodbudne znake rasti. Res je, da se je drobno gospodarstvo razvijalo tudi drugod po državi, vendar mnogi pripisujejo tak trend v pretežni meri ugodnostim in olajšavam, ki jih podjetniki lahko črpajo iz sklada zakona št. 26, ki pa se v precejšnji meri napaja tudi iz prelevmanov na kontingente proste cone.
Prav zato v goriških političnih in gospodarskih krogih z veliko zaskrbljenostjo sledijo postopku, ki ga je sprožila EGS glede goriške proste cone.
Posledice ukinitve proste cone bi bile predvidoma dosti težje in daljnosežne, kakor si je mogoče na prvi pogled zamisliti.
Večina industrijskih podjetij na ožjem Goriškem je danes lociranih v industrijski coni med Štandrežem in Sovodnjami. Prve tovarne so zgradili v začetku šestdesetih let, hiter razvoj pa je to območje doživelo v zadnjih letih. Kaj predstavlja
industrijska cona po tridesetih letih, mimo polemik in različnih stališč o izbiri njene lokacije ? V bistvu je danes na območju industrijske cone prostih še kakih deset zazidalnih parcel za okrog 90 tisoč kvadratnih metrov.
Proste parcele so na območju med železnico in Sočo, medtem ko v prvem delu cone prostih zazidalnih enot ni več.
Na celotnem območju industrijske cone ja danes zaposlenih okrog 1600 delavcev, nekaj sto novih delovnih mest se bo odprlo s predvidenimi novimi gradnjami, oziroma širjenjem že obstoječih tovarn.
Eno od osnovnih vprašanj, ki naj bi ga čimprej rešili je zagotovitev
novih površin za potrebe industrijske, oziroma v širšem smislu, gospodarske dejavnosti, pravijo v konzorciju za razvoj industrijske dejavnosti. Tu pa se pristojnosti konzorcija in občine, oziroma drugih ustanov prepletajo. Goriški občinski upravi se kot se zdi, ne mudi, saj v nekaj letih še ni uspela dokončno določiti razporeditev cestnega omrežja v industrijski coni. Prav tako pa je, kot se zdi, obtičalo na mrtvi točki preverjanje možnosti, da bi za potrebe gospodarstva namenili tudi zemljišča na desnem bregu Soče.
Morda je bil res potreben daljši razmislek? Tudi utemeljen, saj se je vloga in lega Gorice v geopolitičnem prostoru v zadnjih dveh letih povsem spremenila.
Se še spominjate vrtiljaka mladosti? Že nekaj mesecev se ne vrti. Glavna ovira so pač dela v Kulturnem domu. Otroci, vzgojitelji in prireditelji pa s takim stanjem ne morejo biti zadovoljni. Zato so sklenili, da pred poletnimi počitnicami, še enkrat poženejo vrtiljak. To se bo zgodilo jutri popoldne, v Kulturnem domu v Gorici. Bo pa zares pisan vrtiljak, saj bo nastopajočih še in še. Tako bomo lahko prisluhnili gojenki šole Glasbene matice Vanji Batistič, ki igra harmoniko, otroškemu pevskemu zboru Oton Župančič, ki ga vodita Elda Gravner in Miran Rustja in ki bo zaigral in zapel glasbeno pravljico "Juri Muri v Afriki", gledali telovadke SRG Dom, se prijetno zabavali ob nastopu Odra mladih KD Briški grič in ob koncu še nastopu učencev prvega in četrtega razreda OŠ Prežihov Voranc iz Doberdoba, ki bodo pripovedovali o srečanju učencev šol, ki nosijo ime Prežihovega Voranca. Maja so bili na Jesenicah in tako bomo slišali pripoved "Na Gorenjsko".
Ob vsem tem pa si bodo otroci (in starši) lahko ogledali razstavo mladinskega tiska.
Ne pozabite na uro: jutri ob 18.!
Tolminci: dovoljenje je
Spominsko ploščo Tolminskim puntarjem bodo v nedeljo odkrili tako, kakor napovedano. Goriško županstvo je včeraj izdalo dovoljenje ki sta ga predstavnika lista Soča/Isonzo že dvignila.
Odpravljeni so bili še zadnji dvomi in pomisleki, o katerih smo poročali včeraj. Župan Tuzzi sicer danes odhaja v Rim, na pogovore s predstavniki vlade (predvsem v zadevu pomoči beguncem). V Rimu se bo menda zadržal tudi jutri. Če se bo pravočasno vrnil, bo v nedeljo na slovesnosti, kamor so bili povabljeni tudi Predsednik Pokrajine ter župana Nove Gorice in Tolmina.
Naj ob tem posebej opozorimo, da bo danes v prodaji nova številka lista Isonzo/Soča, ki je v celoti posvečena pobudi za namestitev obeležja Tolminskim puntarjem.
Ob koncu pa še ugotovitev, da je sedanja občinska uprava, kljub različnim zapletom, dvomom in pomislekom vendarle zadevo spravila na dnevni red. Seveda ne gre ob tem prezreti odločilne vloge goriškega občinskega sveta.
Slovenska ljudska knjižnica »Damir Feigel« Glasbena matica - Gorica
vabita danes, 12. junija ob 19. uri na predavanje-srečanje
SREČANJE Z ZAPUŠČINO MARIJA KOGOJA
Govoril bo skladatelj prof. Jakob Jež. Pri klavirju Be-atrice Zonta.
Prireditev, ki bo v prostorih Glasbene matice, v Križni ulici 3 (Via Croce) je v počastitev 100—letnice rojstva Marija Kogoja.
Na Lokvah se danes začenja poletna turistična sezona
Velja od nedelje 14. junija, do nedelje 13. septembra
Poletni vozni red avtobusov v mestnem prometu v Gorici
Na Lokvah se bo danes uradno pričela letošnja poletna turistična sezona. Upati je in člani tamkajšnjega turističnega društva so zastavili vse sile, da bi bila uspešna, predvsem drugačna od lanske. Lanska vojna je do neke mere zavrla plane in želje turistično-gostinskih delavcev na Lokvah in prav zato si od letošnje obetajo veliko več.
Na priložnostni slovesnosti v restavraciji "Paradis" na Lokvah ki se bo začela ob 14. uri bodo najprej predstavili domačina Alojza Geja, ki si je pridobil naslov "mojstra domače obrti", saj je namreč še edini domačin ki še izdeluje nekoč znane lokvarske pinije in škafe.
Sledil bo pomemben dogodek, to je predstvitev novega turističnega prospekta Lokvi z okolico pod naslovom "Lokve - takšne kot so vam všeč" v slovenskem in italijanskem jeziku. Izdajo so finančno omogočili občinska turistična zveza Nova Gorica, nekatera turistična podjetja in kar je še posebej zanimivo domačini sami, torej skoraj vsi tisti, ki se na Lokvah, Lažni in Nemcih ukvarjajo s to dejavnostjo. Po tej predstavitvi pa se bodo udeleženci peš odpravili iz Lokvi v 25 minut oddaljeno Snežno jamo v Rabotni pri Lažni, kjer bo ta dan otvorjena in omogočena vsem ljubiteljem narave za oglede. Člani društva so namreč uredili vse potrebno glede markiranja in napisne table.
V turističnem društvu Lokve pa načrtujejo za letošnjo sezono še številne prireditve z turistično vsebino in to praznik malin, dan gobarjenja, praznik harmonikarjev, turnirje v mini golfu in morda še kaj. V kraju se namreč vse bolj zavedajo da je pot do napredka na tem področju le skupinsko delo in vsaka solistična akcija bo prej ali slej propadla oziroma ne bo dobila širše podpore in prav je tako.
Rajmund Kolenc
V nedeljo 14. junija stopi v veljavo poletni urnik v mestnem avtobusnem prometu. Spremembe v voznem redu se nanašajo na nedelje in praznike do vključno nedelje 13. septembra 92. Spremenjen vozni red avtobusov je samo na progah št. 1 in št. 6.
AVTOBUSNA PROGA ŠT. 1 (Svetogorska ulica-železniška postaja-Štandrež) - IZ ŠTAN-DREŽA: 05.05, 05.40, 06.35, 06.50,
07.00,	07.l’0,	07.20,	07.30,	07.44,
07.55,	08.07,	08.20,	08.34,	08.45,
08.57,	09.10,	09.22,	09.35,	09.47,
10.00,	10.12,	10.25,	10.37,	10.50,
11.02,	11.15,	11.27,	11.40,	11.52,
12.05,	12.17,	12.30,	12.42,	12.55,
13.20,	13.46,	14.13,	14.38,	15.03,
15.28,	15.53,	16.18,	16.43,	17.15,
17.40,	18.05,	18.30,	18.45,	19.00,
19.15, 19.45, 20.05, 20.25, 21.05, 21.40 (samo do Glavne pošte), 22.20. IZ SVETOGORSKE ULICE: 05.20,
05.55,	06.35,	06.55,	07.10,	07.20,
07.30,	07.42,	07.55,	08.07,	08.20,
08.32,	08.45,	08.57,	09.10,	09.22,
09.35,	09.47,	10.00,	10.12,	10.25,
10,37,	10.50,	11.02,	11.15,	11.27,
11.40,	11.52,	12.05,	12.17,	12.30,
12.42,	12.55,	13.07,	13.20,	13.45,
14.13,	14.38,	15.03,	15.28,	15.53,
16.18,	16.43,	17.08,	17.40,	18.05,
18.25,	18.55,	19.25,	19.40,	20.05,
20.50, 21.25, 22.35.
AVTOBUSNA PROGA ŠT. 6 (Glavna pošta-Sv. Ana- pokopališče) - IZPRED GLAVNE POŠTE: 09.00, 10.00, 11.00, 12.00, 16.05, 17.10, 18.00, 19.00 (samo do Sv. Ane). IZPRED POKOPALIŠČA: 09.20,	10.20,	11.40,	12.20,	16.25,
17.30, 18.20.
■ Jutri ob 11. uri bodo slovesno izročili namenu novo cesto med Ločnikom in Jazbinami. Slovesnost ob dokončanju del in izročitvi namenu bo ob 11. uri. Udeležil se je bo, poleg predsednika Pokrajine ter predstavnikov goriške in števerjanske občine, tudi nekdanji predsednik deželne vlade Biasutti.
Glasbeni poklon centra E. Komel
V Katoliškem domu bo jutri ob 20.30 tretji glasbeni večer iz ciklusa Glasbeni poklon gojencev ob zaključku šolskega leta. Večeru so dali naslov Glasbena slikanica. Prireja ga Slovenski center za glasbeno vzgojo E. Komel. Nastopilo bo okrog trideset mladih glasbenih izvajalcev in pevcev. Zadnji koncert v okviru ciklusa bo v soboto, 20. junija v cerkvi sv. Ivana v Gorici.
razne prireditve
V Števerjanu bo v nedeljo, 14. t.m. ob 20.30 koncert mešanega pevskega zbora F.B. Sedej in dekliškega zbora Alenka. Izkupiček koncerta bodo namenili za pomoč beguncem iz Bosne in Hercegovine. Prireditev bo v Sedejevem domu. Vabljeni.
izleti
KD Briški grič prireja v nedeljo, 21. junija, enodnevni izlet v Gardaland.
Informacije in prijave v popoldanskih urah na tel. 884018 ali 884026.
Društvo slovenskih upokojencev prireja 28. junija avtobusni izlet v Possagno z ogledom rojstne hiše kiparja Canove, muzeja in cerkve.
V Gabrjah pripravljajo peti pevski koncert na borjaču
Pred petimi leti uspešno začeto pobudo koncertov "Na Borjaču" bodo člani pevskega zbora Skala - Gabrje ponovili tudi letos. Jutri, ob 21. uri vabijo na koncert, na "borjač" (dvorišče) znane Pavletičeve domačije. Člani zbora so tokrat povabili v goste mešani pevski zbor "Slavec-Slovenec", ki ga sestavljajo pevci iz vasi v dolinskem bregu. Seveda bodo "skalaši" tudi sami nastopili.
V slučaju neprimernega vremena bo koncert v nedeljo, prav tako ob 21. uri. Na sliki: zbor Skala, na eni prejšnjih revij v domačem kraju.
V	Brdih v torek že klestila toča
Med torkovim neurjem je ponekod na območju Brd padala tudi toča. Najbolj prizadeto je območje osrednjih Brd. Škoda v vinogradih in sadovnjakih na tem območju je zelo različna, vendar jo je, zaradi sedanje stopnje razvoja vegetacije težko dokončno opredeliti. Trta je namreč v zaključni fazi cvetenja. Prav zaradi tega je točna ocena škode za zdaj skorajda nemogoča.
Po informacijah, ki smo jih zbrali pri Kmetijski zadrugi na Dobrovem, je vremenska ujma najbolj prizadela vinograde v okolici Huma in Snežatnega.
Nesreča pri Rupi
V	prometni nesreči, zgodila se je včeraj okrog 17. ure na državni cesti pri Rupi, se je laže poškodoval 52—letni Oskar Devetak z Vrha št. 26. Izgubil je nadzorstvo nad avtomobilom alfa 75, ki je zletel s ceste ter vožnjo zaključil pod nekaj metrov visokim nasipom. Gmotna škoda na avtomobilu je velika, srečo pa je imel voznik, ki so ga pridržali v bolnišnici le na opazovanju.
G. Battistin zaključuje ciklus razstav v Exitu
V	galeriji Exit v ulici Favetti 16/a bodo danes ob 19. uri odprli zadnjo prireditev v letošnji razstavni sezoni. Predstavili bodo dela mlade slikarke Gabrielle Battistin, ustvarjalke, ki živi med Venetom in Lombardijo in ki je študirala v Benetkah, pod vodstvom prof. Vittoria Basaglia.
V	delih Battistinove se kažejo sicer ne preveč izrazito elementi impresionizma. Značilna je uporaba močnih tonov barv. Razstava, ki zaključuje vrsto zanimivih kulturnih dogodkov četrte sezone galerije Exit, glavni cilj galerije je povezovati in predstavljati likovnike z območja severovzhodne Italije, Slovenije in koroške bo na ogled do 11. julija.
gledališča
PDG Nova Gorica, danes ob 20.30 v gledališki dvorani v Solkanu — A.P.Če-hov-D. Jančar »Dvoboj«. Režija Jože Babič. Abonma za red PETEK A in IZVEN.
razna obvestila
Društvo Oton Župančič prireja, 20. in 21. junija ARGOŠ 92 ocenjevalno vožnjo od Štandreža do Martuljka. Prijave in pojasnila pri Sari Hoban tel. 521222 in Siliviji Zavadlav tel. 536360.
Taborniki RMV TS - GO obveščajo člane, da bo dvodnevno taborenje 13. in 14. junija v Sovodnjah. Zbirališče 13. junija ob 15. uri pred občinsko telovadnico v Sovodnjah.
Društvo krvodajalcev iz Doberdoba
obvešča, da bo avtobus za Pariz, v ponedeljek, 15. t.m. odpeljal ob 5. uri iz Doberdoba. Društvo naproša udeležence izleta naj preverijo veljavnost osebnih izkaznic, oziroma potnega lista.
______________kino_________________
Gorica
VITTORIA 20.45 »Americano rosso«.
CORSO 18.00-22.00 »La časa nera«.
VERDI 20.30 zaključna plesna in glasbena prireditev.
Tržič
COMUNALE 20.30 nastop zbora »Le mystere des voix bulgares«. Izvajal bo bolgarske ljudske pesmi.
EKCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica
SOČA 18.30 in 20.30 »Adamsovi«.
SVOBODA Šempeter 20.30 »Ameriški Ninja 4«. 22.30 »Vroče sanje«. Nočni kino.
DESKLE 20.00 »Moja punca«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Rita — Don Boscova ulica 175 * tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna št. 1 (Comunale n.l) - ul. Terenziana, 26 - tel. 482787.
Dvajset let mesečnika Prima comunicazione
Časopis, ki poroča samo o časopisih
Leta 1973 je Carla Ripa di Mea-na na Manifestu ramišljal o krizi časopisov. Leto pozneje je Lio Rubini na istem dnevniku opozarjal, da televizijska reklama duši tiskano besedo. O podobnih problemih je govor tudi danes. Kaj se v svetu medijev v Italiji ni spremenilo prav nič?
Če se po nekaterih plateh problemi ponavljajo, pa je po drugih aspektih stvarnost povsem drugačna. še leta 1974 je večerni televizijski dnevnik zavrnil poročilo Carle Mosce, češ da bi se zdelo nenavadno, da se ženska ukvarja z resnimi problemi. V istih letih je bila družina Rizzoli še lastnik časopisnega imperija in tudi druga italijanska založniška dinastija,Mondadorijevi, so bili še krepko v sedlu. Neki Silvio Berlusconi pa je ravno v tistih letih v naselju Milano 2 dal v najem kabelski televizijski postaji Telemilano majhno stanovanjce, v katerem sta bila uredništvo in studio.
Kolišne spremembe je svet medijev doživel v Italiji nazorno prikazuje priloga, ki jo mesečnik Prima comunicazione pripravlja za dvajsetletnico svojega dela. Bolj kot priloga je to prava knjiga s skoraj 500 stranmi, skoraj film o zgodovini sredstev množičnega obveščanja v Italiji. Film, ki osvetljuje svetle in senčne strani, ki jih revija Prima comunicazione vestno spremlja. Ta mesečnik je namreč prvi in edini v Italiji, ki iz meseca v mesec poroča o najbolj zanimivih novicah iz sveta medijev: o uspešnosti ali neuspešnosti raznih sredstev, o premikih v lastništvu, o novih načrtih, o sporih...
»Lik novinarja me preseneča še danes,« pravi Umberto Brunetti, ki si je zamislil mesečnik in ga še danes vodi. »Ko sem leta 1959 prišel v Milan, je bila novinarska stvarnost prava žalost. Novinarska srenja je bila kot neka posvečena bratovščina brez vsakršne težnje po avtonomiji in brez prave zavesti, kaj so res bili.« In danes? Brunetti ni radodaren s pohvalami: »Časopisni novinarji še hodijo po hodnikih palače, ki ni več njihova last. Resnične igre se odvijajo na televiziji. Danes je čas ljudi kot so Ferrara, Santoro, Liguori, ki uprizarjajo špektakel, se prepirajo, kričijo, robantijo. To so kikirikiji informacije, vendar nesposobni, da bi znesli eno samo jajce.«
Brunetti je začel z izdajanjem mesečnika Prima comunicazione, ker je hotel obrazložiti širši javnosti, kako nastanejo informacije, kako ideje in vrednote. S svojim delom se je želel vključiti v tisto »semiološko gverilo«, kot je Eco Poimenoval akcijo, ki naj bi pojasnila stvarnost in interese, ki se skrivajo za znaki. In v eni prvih številk je to ambicijo Tullio Peri-coli pojasnil v vinjeti, v kateri se /e zlodej z vilami in kopiti spreminjal v monsinjorja s pastirsko Palico. Kaj naredi zlobnež, ko se hoče prikazati dobrega, je bilo vprašanje. Se pretvarja, se je glasil odgovor.
Prima Comunicazione je torej želela demistilicirati svet medi-iev, razkrinkati resnične gospodarje in njihove namere. Ali je v tem tudi uspela? Brunetti je kot Uvod v svoje delo postavil na
noge pravo mrežo informatorjev. Sodelavce je poiskal v tiskarnah in v uredništvih, prisluhnil je govoricam. In jih objavljal.
Ali so bile te informacije vselej verodostojne? Kolikim zainteresiranim polresnicam ali lažem je nasedla Prima? Brunetti je na to vprašanje odgovoril po ovinkih, pojasnil pa vsekakor, da so pri tem poklicu, kot za vse medije, tudi za revijo kot je Prima netočnosti vselej na preži. Pa tudi mesečno izhajanje je vzrok napak. Kot primer navaja pogovor z ma-riom Schimbernijem, ki je kot predsednik Montedisona napovedoval, da bo Messagero razvil v Washington Post. »Če so potem izbrali drugo pot, ni moja krivda,« pravi Brunetti.
Giorgio Bocca, ki je začel sodelovati z mesečnikom od prve številke, meni, da je glavna zasluga revije, da je gledala na informacijo kot na industrijo. In s tem pogledom ter s svojimi analizami prispevala k rasti ter zorenju novinarske kategorije. Antonio Pilati, direktor Zavoda za ekonomijo medijev pri Fundaciji Rosselli pa pravi, da je »danes v ospredju sistem informiranja v celoti. Prima comunicazione sicer še postavlja v središče sistema časopise, medtem ko je to vlogo prevzela televizija. Kljub vsemu pa ji uspelo ohraniti celostno vizijo«.
Ob pozitivnih mnenjih je tudi kopica negativnih. Med najbolj ostrimi je Giuliano Ferrara, ki je ocenil, da je »ponižujoče za novinarsko kategorijo imeti časopis, ki se poslužuje pilotiranih govoric«. Piero Ottone pa je Prima ocenil kot »koristno, čeprav ne vselej verodostojno. Upam, da bo v prihodnje postala tudi kredibilna«.
Kakršna koli je lahko ocena pa ostaja dejstvo, da je Prima comunicazione uspešna založniška pobuda, ki je kljub pomanjkljivostim, vestno beležila premike in dogajanja v svetu informacije in s tem, kot meni Giulio Anselmi, odpravila priveligij novinarjev, »da pišejo o drugih brez vsakršne recipročnosti«. O uspešnosti revije pa priča sedež: pred dvajsetimi leti dve sobici in nekaj pisalnih miz, danes 400 kvadratnih metrov in okrepljena redakcija.
Študija raziskovalke Gabrielle Della Porta
Mehanizmi politične korupcije v Italiji
Makedonski kralj Filip je trdil, da lahko osvoji vsako mesto, v katerega bi mu uspelo vtihotapiti osla s tovorom zlata. Problem politične korupcije torej ni od danes. Gre za za tisočletnega spremljevalca človeka, za zlo, ki je vselej prisotno v tiranijah in absolutističnih državah, pa tudi v demokracijah. Toda zadnji primeri politične korupcije in podkupnin, ki so prišli na dan v Milanu, od kar je sodnik Di Pietro dvignil pokrovko s tamkajšnjega kotla podtalne oblasti, imajo poseben značaj. Gre namreč za primere korupcije, ki vplivajo na tiste mehanizme, brez katerih bi demokracija kot družbena ureditev sploh ne mogla obstajati.
Nekatere mehanizme politične korupcije in podkupnin je v svoji knjigi »Podtalna izmenjava - primeri politične korupcije v Milanu (Lo scambio occulto - časi di corruzione politica in Italia, za-ložnil II Mulino) opisala raziskovalka Donatella Della Porta. Avtorica, ki se je že ukvarjala z vprašanjem političnega nasilja v državi (o tem problemu je objavila tri knjige) in ki s štipendijo Fundacije Guggenheim dela pri znanstvenem centru za družbene vede v Berlinu, je v svojem delu opisala, kako deluje sitem korupcije in podkupnin, obenem pa je pripravila tudi identikit podku-povalcev. Njena knjiga ni »in-stant book« o primeru Milana, pač pa raziskava, ki izhaja iz nekaterih paradigmatičnih situacij kot so izšle iz sodnijskih preiskav v Savoni, Firencah in Catanii in nato razčlenjuje mehanizme, ki omogočajo obstoj in širjenje korupcije.
V uvodu Alessandro Pizzorno, ki za Evropski univerzitetni inštitut v Firencah vodi razsikavo o ilegalnih sistemih, pojasnjuje vlogo mešetarjev v takih nečednih poslih. Mešetarjem Pizzorno priznava neko posebno »strokovnost v ilegalnosti«, saj morajo delati »pod grožnjo sankcij, poznati morajo najbolj varne in zaščitene poti, poznati način, da ščitijo sebe in kliente. Predvsem pa morajo dobro poznati širok krog ljudi, ki so pripravljeni na politične transakcije, pa tudi ljudi, ki sedijo na vplivnih mestih in so pripravljene zatisniti eno oko, ali
tudi dve, čeprav nočejo biti neposredno vpleteni v nečedne posle«. Poseg mešetarjev je po Piz-zornovem mnenju vse bolj potreben, kolikor bolj so »tradicionalni politični subjekti pripravljeni sodelovati v ilegalnih transakcijah«.
Pizzorno tudi ugotavlja, čeprav se pri tem ne sklicuje izrecno na Milan, da če je v italijanski politični stvarnosti obstajala takoi-menovana »conventio ad esclu-dendum«, ki je izključevala nekdanjo KPI iz vladnih krogov, je očitna tudi neka »conventio ad consociandum«, po kateri je »tistim, ki so bili izključeni iz oblasti, bila dostopna podrast podtalne oblasti«. Če izmenjava na oblasti ni mogoča, so pa vse stranke pri-puščene k delitvi finančnega kolača, saj »tako imajo vsi, če izvzamemo nekatere taktične poteze, ob korupciji interes, da molčijo«.
Glede podkupovanja in mehanizmov, ki ga uravnavajo, pa Donatella Della Porta ugotavlja, da »podkupnine naraščajo vzporedno z manjšanjem nadzorstva nad kakovostjo storitev javne uprave«. Na splošno je raziskovalka ugotovila, da »upravna neučinkovitost, ki je v bistvu neučinkovitost nadzorovanja, dopušča usres-ničevanje potrebnih etap skorumpirane izmenjave«. Dinamiko korupcije omogoča dejstvo, da med strankarskimi voditelji prevladuje »sistem vrednot, ki ne obsoja privatizirano uporabo javnih resursov« obenem pa tudi »skromna strokovnost in pomanjkanje čuta pripadnosti med funkcionarji državne birokracije«.
Drugi dejavnik, ki po mnenju razsikovalke omogoča, da postaja korupcija sistemska, je »stalno prehajanje politikov od funkcij v izvoljenih svetih na zadolžitve v državnih ustanovah, ki jih nato vodijo tako, da si oblikujejo politične klientele in ilegalne prihodke za krepitev svoje politične kariere«.
Ugotovitve Pizzorna in Della Porte niso povsem nove, saj so se vsaj kot hipoteza že pojavljale v analizah in razmišljanjih časopisov. Pomembno pa je vsekakor dejstvo, da je to intuitivno percepcijo slabosti, ki razjedajo Italijo, sedaj potrdila tudi znanstvena analiza pojava.
Umrl je priljubljeni igralec Bert Sotlar
V	sredo je v Ljubljani umrl znani slovenski igralec Bert Sotlar, ki je v svoji umetniški karieri oblikoval galerijo gledaliških, filmskih, radijskih in televizijskih likov in ki je bil za svoj ustvarjalni opus nagrajen z najpomembnejšimi slovenskimi priznanji. Leta 1974 so mu namreč podelili Prešernovo nagradu, leta 1982 paBorštnikov prstan.
Bert Sotlar se je rodil leta 1921 v Kočevju v družini osmih otrok. Prve umetniške izkušnje je pridobil v Ljubljani na Akademiji, nato pa je igralsko in umetniško zorel v Beogradu v tamkajšnjem Jugoslovanskem dramskem pozo-rištu, kamor ga je pritegnil Bojan Stupica leta 1947, ko je bil mladi Bert še sredi študija.
V	Beogradu je ustvaril vrsto gledaliških likov med katerimi Maksa v Cankarjevem Kralju na Betajnovi in Teiresiasa, nastopil pa je v Goldonijevih Primorskih zdrahah in Držičevem Dundu Maroju.
Po vrnitvi v Ljubljano je od začetka petdesetih let pa vse do upokojitve podal med drugimi Almaviva v Seviljskem Brivcu, Nikita v Tolstojevi noči teme, Ludvika v Potrčevih Kreflih, Brinarja v Zvezdah mateja Bora, Klavdija v Shakespearovem Hamletu, Agamemnona v Ajshi-lovi Oresteji, Kalandra v Cankarjevih Hlapcih, Gubca v Kreftovi Veliki puntariji in mnogo drugih. Le v začetku šestdesetih let si je privoščil krajše obdobje svobodnega filmskega umetnika.
Kot rečeno pa Sotlar ni bil poznan samo po svojih gledaliških interpretacijah. Gledalci so ga vzljubili tudi zaradi njegovih vlog v filmih. Nastopil je med drugim v Svetu na Kajžarju, v Na valovih Mure, v Treh četrtinah sonca, v Luciji ter v filmih, ki so obnavljali epopejo osvobodilnega boja boja kot Kozara, Sutjeska in Okupacija v 26. slikah.
Z Bertom Sotlarjem odhaja še en velik slovenski gledališki ustvarjalec. Njegova umetnost pa bo ostala zabeležena na filmskih, televizijskih in radijskih trakovih.
Od jutri v mestnem muzeju Revoltella
Galerija spet dostopna
Slovensko stalno gledališče v Trstu
ob zaključku sezone, posvečene slovenski suverenosti, razpisuje
NATEČAJ ZA NOVO SLOVENSKO GLEDALIŠKO IGRO
Dela, kateregakoli žanra, a izvedljiva z ansamblom SSG, morajo biti predložena upravi gledališča do 31. oktobra v petih podpisanih izvodih. Žirija teatrologov in predstavnikov gledališča bo podelila
odkupno nagrado Lit 8.000.000 (osem milijonov lir)
Nagrada vključuje odkup za uprizoritev, v letu 1993, SSG pa si pridržuje pravico odkupa tudi drugih del. Potrebne informacije dobite na upravi SSG v Trstu, ul. Petronio 4, ali po telefonu (040) 632-664/5.
Od Canove do Burrija - muzej se predstavlja. S tem naslovom je mestni muzej Revoltella, ki je bil šele pred nekaj leti odprt za javnost, potem ko so po prenovitvenih delih uredili zasilne izhode v skladu s predpisi gasilcev, napovedal zopetno odprtje svoje umetnostne galerije. Tako bo spet dostopno bogastvo, ki je bilo precej časa na ogled samo specialistom in katerega umetniški in časovni razpon označujeta ravno kipar Antonio Cano-va in sodobni slikar Burri.
Galerijo bodo odprli na novo odprli jutri s kratko svečanostjo, ki je predvidena za 11.uro
Na fotografiji: stopnišče v starem delu muzeja.
»Metodi e ricerche« pozorne do Slovencev
Revija »Metodi e ricerche«, ki jo izdaja videmski Center za deželne študije, je v svoji zadnji številki poskrbela za prijetno novost, saj je odprla strani tudi prispevkoma dveh slovenskih avtorjev in sicer Mirana Košute in Marije Pirjevec. Objava njunih esejev je pomembno priznanje za oba avtorja, saj je revija na visoki univerzitetni ravni, obenem pa dokaz odpiranja kulturnih krogov do problematike slovenske literature.
Marija Pirjevec obravnava pripovedno delo letošnjega Prešernovega nagrajenca Borisa Pahorja. Ob analizi njegovih del Marija Pirjevec zaključuje, da Pahorjevo delo o barbarstvu XX. stoletja, ki je doseglo višek z lagerji, ni podleglo razkroje-valnemu procesu literarnih modelov. Avtor je večkrat uspel preseči golo registriranje dejstev in razmišljanja o njih ter se dvignil na raven poezije in tako najbolje dokazal svojo zmago nad nečloveško stvarnostjo.
Miran Košuta pa je v svojem eseju Tamquam non essent, ki ga je opremil z bibliografijo italijanskih prevodov slovenskih literarnih del od leta 1871
do leta 1991, razmišljal predvsem o poznavanju slovenske literature med Italijani. Če združimo knjižne prevode in fragmentarne objave v italijanskih revijah in periodiki, vse večje napore slovenistov in posredovanje ter zavzetost nekaterih italijanskih krožkov in kulturnih skupin, obračun prisotnosti in razširjenosti slovenske literature v Italiji ni negative, čeprav ne navdušujoč, še zlasti če ga primerjamo s številom prevodov italijanskih del v slovenski jezik.
Toda, zaključuje Miran Košuta, kaj pomeni poldrugo stoletje prisotnosti za razvijajoči se kozmos, kakršno je prevajanje slovenskih literanih del. Glede na nedavne razplete in hitrejši napredek v zadnjih časih se obeta za jutri boljša prihodnost. Če se prevajanje razvija vzporedno z gospodarsko, politično, družbeno in kulturno integracijo Slovenije in Italije v novo Evropo, je uspešnost prevodov slovenskih del v italijanskem svetu gotovost, ki pa jo je treba še zgraditi, da bo grenki Trinkov »Tamquam non essent« osvetljen od spodbudnega »fiat lux«.
DANSKA - ANGLIJA	0:0
DANSKA: Schmeichel, Christofte, Olsen, R. Nielsen, Sivebaek, Vilfort, Jensen, B. Laudrup, Andersen, Povl-sen, Christensen.
ANGLIJA: Woods, Curie (v 61' Daley), Keown, Walker, Pearce, Števen, Palmer, Platt, Merson, Lineker, Smith.
SODNIK: Blankesteim (Niz.); GLEDALCEV: 27 tisoč.
MALMOE — Tudi druga tekma skupine 1 se je končala z delitvijo točk, a tokrat gledalci niso videli zadetkov. To pa še ne pomeni, da je bilo srečanje dolgočasno. Ritem je bil namreč precej visok, več je sicer napadala Anglija, zato pa je Danska imela ugodnejše priložnosti.
Prav Danska je pokazala, da se ne zadovoljuje z vlogo zadnjega povabljenca (prevzela je namreč mesto izključene Jugoslavije). Čeprav je imela le teden dni časa, da se pripravi na evropsko prvenstvo, zna odigrati vidno vlogo. Sinoči je bila boljša od Anglije, ki je precej razočarala. Poleg tega je Anglija imela tudi precej sreče: v 21. minuti drugega polčasa je namreč John Jensen zadel okvir vrat, ko je bil vratar že premagan, malo pred koncem pa je Vilfort zgrešil z neposredne bližine.
Angleži so sicer začeli dokaj ofenzivno, z Arsenalovo dvojico Merson - Smith ob Linekerju. V prvih 15 minutah so tudi imeli nekaj priložnosti, do konca polčasa pa z izjemo prodora Mersona ni kaj zabeležiti.
Danci so s svoje strani postajali vse nevarnejši in potrdili dobro telesno pripravo. Takoj v uvodu 2. polčasa so začeli spravljati Angleže v težave. Kot smo omenili, je še najlepšo priložnost imel Jensen.
Položaj v tej skupini je izredno izenačen in je res težko predvideti, kateri ekipi bosta zasedli prvi dve
mesti, ki zagotavljata napredovanje v polfinale. Vsa štiri reprezentance (Danska, Anglija, Švedska in Francija) imajo po eno točko vsaka, vendar sta Švedska in Franciaj začasno na prvem mestu, ker sta dosegli zadetek.
Na sliki AP: Anglež David Platt (7) v dvoboju z Brianom Laudru-pom.
Ob 17.15 v Goteborgu
v
Nizozemska-Skotska
GOTEBORG — Zmagovalci zadnjega EP v Nemčiji Nizozemci so proti Škotom nesporni favoriti (igral bo tudi Rijkaard, čigar nastop je bil vprašljiv), saj so njihovi igralci veliko bolj nadarjeni, Rinus Michels pa je ob povratku na nizozemsko klop povrnil kolektivu nekdanjo vedrino in tovarištvo. Škoti imajo le enega aduta: napadalca McCoista. S 34 goli v domačem prvenstvu si je prislužil letošnji »zlati čevelj«, ki ga namenjajo najboljšemu evropskemu strelcu.
DANAŠNJI POSTAVI
NIZOZEMSKA: 1 Van Breukelen, 2 Van Aerle, 4 Koeman, 3 Van Tig-gelen, 8 Rijkaard, 6 VVouters, 7 Berg-kamp, 14 Witschge, 10 Gullit, 9 Van Basten, 20 Roy (13 Menzo, 5 Blind, 17 De Boer, 15 Winter, 18 Jonk, 16 Bosz, 11 Van't Schip, 12 Kieft, 19 Viscaal).
ŠKOTSKA: 1 Goram, 4 Malpas, 2 Gough, 8 McPherson, 9 McKimmie, 7 Durie, 3 McStay, 11 McAllister, 10 McCall, 6 McClair, 5 McCoist (12 Smith, 15 Boyd, 17 Whyte, 19 McLaren, 16 Mclnally, 18 Bowman, 13 Nevnin, 14 Gallacher, 20 Ferguson).
SODNIK: Karlsson (Švedska)
Ob 20.15 v Norrkopingu
Nemčija-SND
NORRKOEPING — Nemci, ki bodo drevi debitirali s SND, so svetovni prvaki, a na tem EP bodo igrali brez svojega liderja Matthausa. Beckenbauerj e v naslednik Berti Vogts želi dokazati, da kot slektor ni nič slabši, a mnoge igralce tarejo leta in poškodbe. Svežino vnaša menda le Effenberg. Kar sedem igralcev iz postave igra ali bo igralo v Italiji.
SND nastopa tu prvič in zadnjič. Po EP se bodo Rusi in Ukrajinci razšli. Selektor Bišovets pravi, da je moštvo le v 70% formi.
VERJETNI POSTAVI _
SND: 1 Karin, 4 Čvejba, 3 Čkada-že, 6 Šalimov, 5 O. Kuznecov, 9 Ale-inikov, 8 Kančelskis, 7 Mihailičen-ko, 15 Kolivanov, 10 Dobrovolski, 11 Juran (12 Čerčesov, 2 Čericov, 13 Kirijkov, 14 Liouti, 16 D. Kuznecov, 17 Korneev, 18 Onopko, 19 Ledja-kov, 20 Javanov).
NEMČIJA: 1 Illgner, 2 Reuter, 3 Brehme, 4 Kobler, 5 Binz, 6 Buc-hwald, 8 Hassler, 10 Doli, 9 Voller, 17 Effenberg, 11 Riedle (12 Koepke, 7 Moller, 13 Thom, 14 Helmer, 15 Drontzeck, 16 Sammer, 18 Klin-smann, 19 Šchilz, 20 VVorns).
SODNIK: Biguet (Francija).
TAKO DO KONCA NOGOMETNEGA EP		
Danes, 12.6.:	NIZOZEMSKA - ŠKOTSKA (B) SND - NEMČIJA (B)	17.15	(Rai 2 in Tmc) 20.15	(Rai 3 in Tmc)
Nedelja, 14.6:	FRANCIJA - ANGLIJA (A) ŠVEDSKA - DANSKA (A)	17.15	(Rai 1 in Tmc) 20.15	(Rai 1 in Tmc)
Poned., 15.6.:	ŠKOTSKA - NEMČIJA (B) NIZOZEMSKA - SND (B)	17.15	(Rai 2 in Tmc) 20.15	(Rai 2 in TMC)
Sreda, 17.6.:	ŠVEDSKA - ANGLIJA (A) FRANCIJA - DANSKA ((A)	20.15 (Tmc) 20.15 (Rai 3)
Četrtek, 18.6.:	NIZOZEMSKA - NEMČIJA (B) ŠKOTSKA - SND (B)	20.15 (Rai 1) 20.15 20.15 (Tmc)
Nedelja, 21.6.:	POLFINALE Al - B2	20.15 (Rai 1 in Tmc)
Poned., 22.6.:	POLFINALE A2 - BI	20.15 (Rai 2 in Tmc)
Petek, 26.6.:	FINALE	20.15 (Rai 1 in Tmc)
Polemični Vogts
V uvodni tekmi med Švedsko in Francijo je bilo preveč grobosti. Takšnih prekrškov v našem prvenstvu sodniki ne bi dopuščali, je polemično pripomnil selektor nemške reprezentance Berti Vogts, ki krivdo enakomerno porazdeljuje med igralci obeh ekip. Vogts menda pozablja, da tudi sam kot nekdanji branilec reprezentance z nasprotniki ni bil ravno mehak...
Francija je praktična, pravi Platini
Francoski golgeier Papin ni skrival svojega zadovoljstva nad laskavimi ocenami, ki jih o njegovem nastopu proti Švedski izraža italijanski tisk, slabše volje pa je bil selektor Platini, ki ga motijo stalne primerjave njegove reprezentance z ono, ki je zmagala na EP 1984. leta. Tehnična kakovost te ekipe je zelo nizka, je dejal tedanji selektor Hidalgo, Platini pa mu je odvrnil, da je
bila takratna reprezentanca, v kateri je tudi sam igral, mogoče res boljša, a sedanja je veliko bolj praktična.
Nemški sponsor SND
Reprezentanco Skupnosti neodvisnih držav na tem prvenstvu sponsorizira nemška firma mlečnih izdelkov, a igralce zavaruje ruska zavarovalnica za poškodbe do največ 10 milijonov rublov. Časi se res spreminjajo.
Skrbi nemških igralcev
Argument dneva v nemškem taboru ni današnja tekma s SND, temveč kupoprodajna sezona. Reuter je z grenkimi občutki zapustil Juventus, usoda Vollerja, Brehmeja in Klinsmanna pa je negotova. Brehme je potrdil, da bo v prihodnji sezoni igral v Španiji, ne ve pa še kje. Klinsmann se boji, da z njegovim odhodom k Real Madridu ne bo nič, ker se tamkajšnji funkcionarji niso več oglasili. Razburja se Doli, ki svojemu Laziu očita, da je najel preveč tujcev (beri konkurentov).
Španec Indurain na giru vse bolj utrjuje vodstvo
Tekmecem zmanjkalo upanja
PILA — Vse kaže, da povsem drži trditev mnogih kolesarskih strokovnjakov, da je Španec Miguel Indurain letošnji giro osvojil v trenutku, ko se je na to dirko vpisal. Španski as je tudi na včerajšnji najdaljši etapi, ki je bila posejana s štirimi zahtevnimi gorskimi nagradami, deloval povsem spočito in zlahka odbijal vse napade, kot da sploh ne bi minilo že 19 etap, od katerih jih je 17 prevozil oblečen v roza majici. In čeprav hribov še ni konec, zadnja gorska etapa bo na sporedu danes, nihče več ne dvomi, da bo Induara-in prvi španski zmagovalec kolesarske dirke po Italiji. Takšen podvig tu v Italiji ni uspel niti nekdaj slovitemu Fuenteju!
Na vrhu Pile je nepremagljivi Španec dokončno strl odpor Contija in Giupponija, ki sta prispela na cilj s hudim zaostankom, predal pa se mu je tudi požrtvovalni Chioccioli. Na zadnji devetkilometrski vzpetini pred ciljem je kar šestkrat šprintal, vendar Indurain niti trenil ni in ga je prav vsakič nonšalantno ujel že po nekaj metrih. Povsem pasivno pa je vozil Chiappucci, ki je zdaj na lestvici (v bistvu nezasluženo) prevzel 2. mesto.
Včerajšnja etapa bo ostala mnogim v spominu tudi zavoljo »blaznega« bega Španca Arriete, tragične figure dirke. V ospredju je vozil 235 kilometrov, v zadnjih 70 je bil povsem sam, ob vznožju zadnjega vz-
Poraz Italije v Berlinu
FRANCIJA - ITALIJA	82:81
(44:35, 74:74)
ITALIJA: Gentile 10, Vianini 3, Bosa 11, Brunamonti 8, Coldebella 4, Riva 16, Niccolai 19, Costa 4, Fučka 2, Rus-coni 4.
FRANCIJA: Forte 8, Allinei 4, Soule 7, Szanyel 10, Butter 6, Occansey 11, D. Gadou 9, Coutinard 4, Adams 10, T. Gadou 5, Pilba 8.
SODNIKA: Ockert in Mersch (Nem.); PM: Francija 4:12, Italija 13:19; PON: nihče; 3 TOČKE: Francija 6:15 (Forte 2:4, Soule 1:2, Occansey 0:2, D. Gadou 1:4, Adams 2:3), Italija 10:21 (Gentile 1:3, Brunamonti 2:3, Riva 2:7, Niccolai 5:8); GLEDALCEV: 2 tisoč.
BERLIN — V 2. tekmi prvega dne košarkarskega turnirja v Berlinu (v prvi je Nemčija s 85:68 premagala Turčijo), je Italija ostala praznih rok proti Franciji, s katero je igrala le 48 prej v Atenah. Gambi pa je srečanje služilo predvsem kot preverjanje Magnifica (bolečine v kolenu) ter Rus-
conija in Pučke, ki sta tudi imela težave z zdravjem. Kar se tiče Magnifica, so se bolečine obnovile in vse kaže, da v kratkem ne bo okreval.
Danes se bo Italija pomerila s Turčijo.
Tomba hudo razočaran
BUDIMPEŠTA — Ko so Albertu Tombi pokazali letošnji smučarski spored za SP, ga je hotel kar strgati. Tomba, ki se mudi v Budimpešti, kjer bo predstavil kandidaturo Sestriera za organizacijo svetovnega prvenstva leta 1997, je veliko pikrih izrekel zlasti na račun števila posameznih tekem: smukov bo 11, slalomov 9, veleslalomov 6, superveleslalomov 7 in kombinacij 3. Več bo torej smukov ( + 2) in superG (+1), manj pa tekem, v katerih se Tomba bolje znajde (število slalomov je sicer ostalo nespremenjeno, bo pa veleslalom manj). Tudi števila kombinacij niso zmanjšali.
pona pa je njegova prednost znašala 7'50". Kljub temu ga je dva kilometra pred ciljem ujel in v hipu tudi pustil daleč za sabo vztrajni Nemec Bolts, ki je tako etapo tudi osvojil.
V izjavah po etapi ni manjkalo polemične osti med italijanskimi kolesarji, ki tudi po oceni poznavalcev bijejo boj med sabo, od česar pa ima največ koristi vodilni. Chioccioli je ostale bolj ali manj direktno obtožil, da je sam nosil vso breme napadanja Induraina. To obtožbo pa je objektivno težko zanikati, čeprav ni rečeno, da so se takole obnašali nalašč. Bolj verjetno je, da jim je preprosto zmanjkalo moči in upanj: Belgijec Eddy Merckx, eden najboljših kolesarjev sveh časov, je dejal, da je Indurain najbolj popoln kolesar, kar jih je kdajkoli imela Španija.
Kot rečeno, se bo alpski del gira končal danes z 201 km dolgo etapo od Sain Vincenta do Verbanie.
VRSTNI RED 19. ETAPE (Saluzzo - Pila, 260 km): 1. Bolts (Nem.) 7.21T1"; 2. Arrieta (Šp.) 1'38"; 3. Chioccioli (It.) F54"; 4. Chiappucci (It.); 5. Indurain (Šp.); 6. Tonkov (Rus.); 7. Giovannetti (It.); 8. Vona (It.) 2T8"; 9. Hampsten (ZDA) 2'33"; 10. Ampler (nem.) 2'56"; 11. Faresin (It.) 3'56"; 12. Botarelli (It.) 3'59"; 13. Herrera (Kol.) 4T4"; 14. Cornillet (Fr.) 4T8"; 15. Gajnetinov (Rus.) 4'58"; 25. Fignon (Fr.) 9'32"; 26. Conti (It.) 9'36"; 36. Gi-upponi (It.) 13'35"; 37. Furlan (It.) itn.
SKUPNI VRSTNI RED: 1. Indurain (Šp.) 94.00'03"; 2. Chiappucci (It.) 2T8"; 3. Chioccioli (It.) 3'31"; 4. Vona (It.) 3'38"; 5. Giovannetti (It.) 3 43 "; 6. Hampsten (ZDA) 4'09"; 7. Herrera (Kol.) 9T0"; 8. Tonkov (Rus.) 11'09"; 9. Conti (It.) 1117"; 10. Cornillet (Fr.) 13 09 "; 11. Ampler (Nem.) 14'45"; 12. Lelli (It.) 17"24"; 13. Arrieta (Šp.) 18"27"; 14. Faresin (It.) 20T6 "; 15. Gi-upponi (It.) 20'53".
NBA: Portland izenačil
Po štirih tekmah je v finalu NBA lige stanje izenačeno 2:2. Portland ]e na domačem igrišču četrto tekmo dobil s 93:88, potem ko je Chicago Buli5 vodil skoraj vse srečanje, slabih 8 minut pred koncem s šestimi točkami (80:74). Portland je prešel v vodstvo 3'36" pred koncem s košem Drexlerja-Ta igralec in pa Kersey sta za Portland dosegla izkupiček 21 točk. Za »bullse« je as Michael Jordan dosegel 32 točk, a nobene v zadnjih desetih minutah.
Peta tekma bo danes ponoči, ponovno v Portlandu.
Na sliki AP: Chicagov branilec Scott Pippen (desno) med dvobojem 5 Portlandovim centrom Duckworthom.
V mali dvorani Kulturnega doma v Gorici na pobudo PO ZSŠDl
Priznanja goriškim športnikom

Na namiznoteniškem turnirju v Luksemburgu
Tudi dve krasovki
V sredo je bila v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici manjša slovesnost (na sliki), na kateri je PO ZSŠDl za Goriško podelil priznanja goriškim slovenskim športnikom, ki so se med sezono še posebno izkazali. Naključje je hotelo, da so bila med letošnjimi nagrajenci deležna priznanj izključno odbojkarska moštva. Merilo oz. ključ, ki ga je izdelal PO ZSŠDl, je bilo osvojitev vsaj po-
krajinskega naslova. V odbojki smo letos zabeležili vrsto uspehov, zlasti v moških kategorijah. To je v svojem začetnem nagovoru podčrtal predsednik PO ZSSDI Marko Lutman, ki je med drugim poudaril zlasti uspehe na mladinski ravni, kar nedvomno zagotavlja določeno kontinuiteto. Pomembno je tudi naslednje dejstvo: ko danes govorimo o goriški odbojki, govorimo skoraj
izključno o slovenski odbojki, kar nam je lahko samo v ponos.
Lutman se je še dotaknil perečega vprašanja, ki ga predstavlja demografski padec, ki zna v kratkem hudo prizadeti našo telesno kulturo, zlasti še moštvene športe. Prav je, da se društva tega zavedajo in da s čim tesnejšim sodelovanjem med raznimi športnimi sredinami skušajo te težave omiliti.
Za uspehe in dobljeno priznanje sta našim športnikom čestitala še predsednik goriškega CONI Elvio Ferigo in pa Igor Komel, ki je spregovoril v imenu SKGZ.
Priznanja so prejeli: OK Valpra-por za prestop članskega moštva v C1 ligo, za osvojitev deželnega naslova med mladinci in za osvojitev deželnega naslova ter 7. mesta na državnem finalu med naraščajniki. ŠZ 01ympia pa je prijela priznanje za osvojitev pokrajinskega naslova med dečki.
Za popestritev večera je poskrbel novinar Rudi Pavšič, ki je na svojstven način vodil kratke pogovore s kapetani nagrajenih moštev, z nekaterimi igralci in s športnimi delavci, ki so se v velikem številu odzvali vabilu na sredino slovesnost. (Vili Prinčič)
O tem, da sta bili Krasovi igralki Katja Milič in Monika Radovič poklicani na priprave mladinske državne reprezentance, smo že poročali. Sedaj pa je prišla iz Rima razveseljiva vest, da sta bili izbrani tudi v reprezentanco, ki bo predstavljala Italijo na mednarodnem mladinskem turnirju v Luksemburgu. Na tej manifestaciji bodo barve Italije med kadeti in kadetinjami branili Katja Milič (Kras Zgonik), Umberto Giardina (San Michele Mi-lazzo), Silvia Delugan (Recoaro Agostini Bočen) in Valentino Pia-centini (Ferentino), med mladinkami pa Monika Radovič (Kras Zgonik) in Pina Tonino (Sassari) s trenerjema Espositom in Arcigliem. V mednarodni konkurenci se bosta krasovki merili s svojimi vrstniki od danes do 14. t.m. Mlajša pionirka Katja Milič je že lani sodelovala na tem turnirju in dosegla zelo dobre rezultate.
Tehnična komisija FITET je poslala tudi pravilnik za sprejem v zvezni center v Fiuggiju za sezono 1992-93. Med znanimi imeni, kot sta državna absolutna prvaka Constan-tini in Arrisi, ter drugimi, ki so že gostje centra, so na prednostni lestvici tudi štiri krasovke: Biserka Si-moneta, Monika Radovič, Katja Mi-
lič in Vanja Milič. Udeležba v centru seveda ni obvezna.
Trije Krasovi predstavniki (Christian Mersi, Igor in Marjan Milič) bodo tekmovali na prvenstvu treh Benečij absolutne in tretje kategorije, ki bo danes in jutri v Lani. V konkurenci tretjekategornikov bosta nastopila brata Milič posamezno in v dvojicah, vsi trije bodo posamezno igrali tudi v absolutni kategoriji, v dvojicah pa Mersi in Igor Milič. V mešanih dvojicah bo z Igorjem tekmovala Borova igralka Ana Bersan.
V nedeljo, 14. t.m., bo v Trstu pomembna namiznoteniška prireditev. Pred dvajsetimi leti so se namreč srečali pingpongaši iz Slovenije, avstrijske Koroške in naše dežele na tekmovanju za prvo trofejo Julijskih Alp. Ob tem jubileju organizira deželna zveza Top 8 v moški in ženski konkurenci za igralce do 15. leta starosti, katerega se bodo udeležili štirje predstavniki iz Slovenije in avstrijske Koroške. Furlanijo-Julij-sko krajino bosta med drugimi zastopali zamejski predstavnici Erika Radovič in Vanja Milič (obe Kras). Za ljubitelje tega športa povejmo, da bo tekmovanje v telovadnici Ginnastice Triestine s pričetkom ob 8.30. (J.J.)
Na povabilo Odbojkarske zveze
Mladinci Valprapora na obisku v Ljubljani
Statistični pregled naših ekip v amaterskih nogometnih ligah
Breg presenetil, disciplina res zgledna
Na povabilo odbojkarske zveze Slovenije so mladinci OK Valprapor pred dnevi v Ljubljani odigrali prijateljsko tekmo s kadetsko reprezentanco Slovenije. Slednja je vrsto Valprapora Teknoprogres, za katero je prvič igral dosedanji član ronskega ACLI Rigona-to, premagala s 3:0 (15:8, 16:14, 15:7). Reprezentanco Slovenije vodi Vojko Jakopič, ki je do pretekle sezone treniral člansko vrsto 01ympie CDR.
Ob srečanju so predstavniki Valprapora imeli ploden razgovor s predstavniki Odbojkarske zveze Slovenije.
Poprvenstveni turnir začetnikov
Zaijani na finalni fazi
COSTALUNGA
- ZARJA ADRLAIMPEX 1:2 (0:1)
ZARJA ADRIAIMPEK: Damjan Gre-gori, Martini, Križmančič, Iozza, Ten-ce, Jan Gregori, Lorenzi, Zornada (Manzin), Kariš, Ota (Sancin), Čurman (Damjan Gregori).
STRELEC za Zarjo: Čurman (2).
Z zmago proti Costalungi si je Zarja Adriaimpex zaslužila mesto v finalnem delu nogometnega poprvenstve-nega turnirja, ki bo v soboto in nedeljo. Zarjani so bili vseskozi boljši nasprotnik, a so kljub temu povedli šele Proti koncu polčasa, ko se je Čurman lepo odkril v kazenskem prostoru, se znašel sam pred vratarjem in ga preigral. Tudi v nadaljevanju so »belo-rde-či« imeli več od igre, a Čurman je rezultat podvojil. Tekma se je razživela le proti koncu, ko so domačini nepričakovano s strelom od daleč znižali na 2:1. Po tekmi je bilo veselje naših razumljivo, saj bodo fir/alni del prvenstva odigrali z ekiparrp, kot so Triesti-na, San Luigi Vivai Busa ter Opicina, ki sodijo v sam vrh tržaškega mladinskega nogometa. Upajmo, da bodo ig-rali kot znajo, saj so trenutno v dobri t°rmi, ter ugodno zaključili že itak pozitivno sezono, (d.gr.)	/

Pregled amaterskih nogometnih prvenstev zaključujemo z Bregom, ki se je letos kot novinec zelo dobro odrezal v pevenstvu 2. AL (skupina D). Končno zmago v tej skupini si je zagotovil Codroipo, ki je v 30 tekmah zbral 47 točk. Iz lige pa so izpadli S. Nazario (21 točk), Pocenia (25) ter Se-degliano (26), ki je izgubil dodatni odločilni dvoboj z Ronchisom, ki je prav tako zbral 26 točk.
Brežani so zaključili prvenstvo z 31 točkami na 5. mestu končne lestvice. V prvem delu so osvojili 15 točk (4 zmage, 7 neodločenih rezultatov, 4 porazi), dali so 15, prejeli pa 16 golov.
V	drugem delu prvenstva so »plavi« na domačih tleh premagali Romans in Moreto ter igrali neodločeno s Palaz-zolom, Campanellami, Caminom, Do-miom, Zompicchio in Flambrom. Osvojili so 10 točk, dali 10 in prejeli 7 golov.
V	gosteh pa so premagali Pocenio in Talmassons, se sprijaznili z delitvijo točk s S. Nazarion in Sedeglianom ter zgubili z Bertiolom, Ronchisom in Codroipom. Osvojili so 6 točk, dali 12 in prejeli 15 golov.
V	15 tekmah v Dolini so Brežani skupno zbrali 20 točk (5 zmag, 10 ne-
odločenih rzultatov), dali 18, prejeli pa 12 golov. V gosteh so osvojili 11 točk (3 zmage, 5 neodločenih rezultatov, 7 porazov), dali 19 in prejeli 16 golov.
Skupni obračun Brega letošnjega prvenstva je torej 31 točk (8 zmag, 15 neodločenih rezultatov, 7 porazov), 37 danih in 38 prejetih golov.
Glede drugega dela prvenstva bi lahko rekli, da je bila v vrstah Brega res vzorna dsciplina, saj je zaradi izključitve predčasno zapustil igrišče le Olenik (Sedegliano). Brežani so imeli na razpolago dve enajstmetrovki, kateri sta uspešno streljala Diminich (Moreto) in La Calamita (Talmassons). Proti so prav tako imeli dve najstrožji kazni (Bertiolo, Domio). V korist so imeli tudi dva avtogola (Zompicchia, Bertiolo).
Brežani niso najbolje začeli, o čemer priča dejstvo, da so do druge prvenstvene zmage prišli šele v 10. kolu, ko so doma odpravili močni Codroipo, ki si je ob koncu zagotovil napredovanje v višjo ligo. Prav ta uspeh je dal Brežanom novega zanosa, tako da so s tremi zaporednimi zmagami precej izboljšali položaj na lestvici in končali prvi del prvenstva na solidnem 9. mes-
tu, ne da bi doma doživeli poraz. Nepremagljivost na domačih tleh so »plavi« ohranili tudi v povratnem delu prvenstva in prav zaradi tega so še izboljšali položaj na lestvici, tako da njihova končna uvrstitev predstavlja pravo presenečenje, če upoštevamo, da so startali na obstanek v ligi.
Čeprav v ekipi letos ni prišlo do bistvenih sprememb, je Breg dobro prestal prestop, predvsem zato, ker je trener Valdevit za vsakega nogometaša znal najti primerno vlogo in zadolžitev. Borbenost, požrtvovalnost, predvsem pa disciplina, so bili glavno orožje Bregove ekipe, v vrstah katere se je tudi letos uveljavilo nekaj mladih nogometašev. To daje vodstvu kluba lepo zadoščenje, a tudi upanje navijačem, ki so letos precej sledili svojim varovancem.
Potrjeni trener Valdevit je med prvenstvom skupno poslal na igrišče 24 nogometašev, nihče pa ni odigral vseh tekem. Novost v ekipi so_ letos predstavljali Amoroso, Huez, Švab, Zobec, Alisi in Mauri.
29 odigranih tekem (v oklepaju doseženi goli): Pečar (4), Paoli (2) in Huez (5); 27: La Calamita (13); 25: Olenik (3), Paoletti in Amoroso; 24: Albertini (3); 22: Diminich (2); 21: Prašelj (1); 18: Udovicich (1); 17: Petronio; 13: Alisi; 10: Mauri in Zobec; 9: Švara (1) in Švab; 8: Kozina (1); 6: Slavec, Castella-no in Buzzi; 5: Lovriha; 3: Richetti; 2: Ota.
S tem statističnim pregledom zaključujemo letošnje komentarje o amaterskih prvenstvih. Kljub premoru pa voditelji društev gotovo ne bodo počivali, ker bodo skušali popraviti napake oziroma pomanjkljivosti, ki so prišle na dan med preteklo sezono. Medtem pa si bodo nogometaši po večmesečnem aktivnem delovanju privoščili daljši počitek. Na igrišča se bodo vrnili šele avgusta, ko bodo začeli s skupnimi pripravami in že takrat bomo verjetno videli prve novosti v posameznih moštvih.
BRUNO RUPEL
Na sliki Marja Magajne: akcija s tekme Breg - Domio.
Dorjan Gomizelj
.	r •
Ancona - Udinese	1X2
Casertana - Bologna	X	2
Cesena - Brescia	1	X
Lecce - Cosenza	1X2
Modena - Messina	X
Palermo - Lucchese	X
Pescara - Padova	1	2
Piacenza - Taranto	1
Piša - Reggiana	1	X
Venezia - Avellino	1
Virescit - Valdagno	X
Giulianova - Carrarese	2
Bisceglie - Formia	X
J^jfjan Gomizelj (letnik 1969) je naš edini klasificirani tenisač, saj je pripad-®lk C3 kategorije. Tenis je bil tudi njegov prvi šport, preden se je opredelil Za košarko. Igral je pri Poletu in pri Jadranu Farcu, a pred štirimi leti se je ^fnil k svoji »prvi ljubezni« - tenisu. V prejšnji sezoni je z zmagami in rugimi plasmaji prestopil v višjo kategorijo. Na prvem letošnjem turnirju v anevi je v 1. kolu najtesneje izgubil z igralcem Cl. Prejšnji teden je Boris Bogateč zadel 10 rezultatov.
1.	dirka (Padova): Lagavulin (X) je bistveno boljši od ostalih. Odlično razpoložen je Irzio (2). Računa najmanj na plasma. Finally (1) bi lahko ponovil zmago iz prejšnje nedelje.
2.	dirka (Padova): Ibisco GD (2), kralj štartov, bi lahko zmagal, če bo takoj povedel. My Heart OK (1) pogostokrat razočara, a je baje v formi. Labin (X) se dobro znajde tudi na zunanjih progah. Zdi se nam eden boljših.
3.	dirka (Taranto): napoved je sila težka. Poskusimo srečo s skupino 2 oz. regularnim Night Roc. Nelsisco (1) je treba, glede na formo, uvrstiti med favorite. Pozor na Nobre Donata, nedavnega zmagovalca podobne sheme.
4.	dirka (Taranto): La Sigra (X), ki ji načeljujeta Marco Fer in Laioco Mas, se zdi najboljši član dirke. Exeptional Bi (2) je podobnih dirk vajen. Zanemarite ne smemo konja Fleur Pan (sk. 1), ki bo štartal v najbolj ugodnem položaju.
5.	dirka (Taranto): tu obstaja možnost baze. Ponuja nam jo odlični Ecco-me (2). Giano AF (1) je v dobri formi in ga je treba uvrstiti med favorite. Get-
ras Mo (X) se bo potegoval za visoko uvrstitev.
6.	dirka (Trst): glede na tekmece je favorit Matt Dillon (1). Naj omenimo še regularnega Furiosa Prad (2). Preseneti lahko Migratore RL (X).
DIRKA TRIS
V Firencah bo nastopilo 21 konj. Naši favoriti: št.9 Greco Lun; št.ll Gordon Effe; št.8 Lord Sharif. Za sis-temiste: št.18 Mirto Ks; št.21 Penn-wod; št.20 Gucci OM.
1.	—	prvi	X	1
drugi	2
2.	—	prvi	2
drugi	1	X
3.	—	prvi	2
drugi	1	2
4.	—	prvi	X
drugi	1	2
5.	—	prvi	2
drugi	1	X
6.	—	prvi	1
drugi	X	2
ŠZ DOM
vabi vse svoje člane in prijatelje na občni zbor, ki bo v prostorih telovadnice Kulturnega doma v ponedeljek, 15. t.m. Prvo sklicanje bo ob 20. uri, drugo ob 20.30.
ŠD KONTOVEL
vabi vse svoje člane na občni zbor, ki bo danes, 12. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih.
ŠD SOVODNJE
prireja danes, 12. t.m. v Kulturnem domu v Sovodnjah redni občni zbor. Prvo sklicanje bo ob 20.30, drugo ob 21. uri. Vabljeni člani in vsi, ki jim je pri srcu športna dejavnost v občini Sovodnje.
JAMARSKI ODSEK SPDT prireja tečaj jamarske tehnike za člane in nečlane. Za podrobnejše informacije telefonirati na št. 228253 (Mitja) med 18. in 19. uro ob delavnikih.
SK BRDINA
vabi člane.starše, člane in simpatizerje na predstavitev prihodnje sezone, ki bo v torek, 16. t.m., ob 20.30 v prostorih Doma Brdina na Opčinah.
JK ČUPA
prireja jutri, 13. t. m., z začetkom ob 9. uri celodnevno delovno akcijo za ureditev društvenega sedeža v Ses-ljanu. Vljudno vabimo člane in prijatelje na delovno srečanje.
SK DEVIN, ŠZ SLOGA IN SPDT organizirajo na pobudo SK Snežnik in RK iz Ilirske Bistrice nabiralno akcijo za brezdomce iz BiH. Potrebujejo stvari za osebno nego, milo, zobno pasto, pralne praške, otroške pleničke itd.
Zbiralni centri: za SPDT sedež ZSŠDl v uradnih urah, za ŠZ Sloga Bazoviški dom vsak dan od 20. do 21. ure, za SK Devin vsak dan od 19.30 do 21. ure v osnovni šoli v Cerovljah in Bruno Škerk, Praprot 10/B.
ŠD KONTOVEL
bo do 15. t.m. na odprtem igrišču Kontovela priredilo košarkarski tečaj za začetnike in minikošarkarje za letnike od 1986 do 1979. Urnik treningov: letniki 1986/85/84 od 17.00 do 18.00, letniki 1979/80/81/82/83.
JADRALNI KLUB ČUPA organizira jadralne tečaje za otroke od 7. do 11. leta (prvi tečaj bo od 15. 6. do 26. 6.; drugi od 29. 6. do 10. 7.; tretji od 13. 7. do 24. 7.) ter dva tečaja za upravljanje windsurfov (prvi bo od 13. 7. do 18. 7.; drugi od 20. 7. do 25. 7.) Vpisovanje poteka na sedežu društva v Sesljanskem zalivu vsako soboto od 16. do 18. ure - tel. 299858.
TPK SIRENA
organizira tečaje za začetnike v razredih optimist in windsurf. Tečaji za razred optimist bodo: prvi od 15. do 26. junija in drugi od 6. do 17. julija. Tečaji za windsurf pa: prvi od 29. junija do 3. julija in drugi od 17. do 21. avgusta. Vpisovanje na društvenem sedežu, tel. 422696, v popoldanskih urah.
ŠD POLET
organizira tečaj kotalkanja za začetnike od ponedeljka, 15. t. m., dalje. Vse informacije dobite na kotalkar-ski ploščadi v Repentabrski ulici na Opčinah ali na tel. 211758 v poznih popoldanskih urah.
Naročnina: za- Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
primorski
M.	dnevnik
petek, 12. junija 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Rlstorl 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Medtem ko so že polemike med železniško upravo in sindikatom
Sodstvo skuša ugotoviti točne vzroke železniške nesreče pri postaji Caluso
TURIN Sedem mrtvih in trideset ranjenih je končni obračun železniške nesreče pred predorom pri postaji Caluso na progi Turin-Aosta. Večino ranjencev so iz bolnišnic v Ivrei in Chivassu zdravniki že poslali domov, pridržali pa so si prognozo za štiri ranjence.
Medtem pa državni pravdnik iz Ivree Bruno Tini skuša ugotoviti vzroke nesreče, ki ji je po vsemu sodeč botrovala človeška napaka. Čigava, pa za sedaj še ni povsem jasno. Prejšnjo noč je zaslišal štiri osebe, dva vojaka z železniške postaje Caluso in dva s postaje Candia. Progo upravlja namreč italijanska vojska, in sicer inženirsko-železničarske enote. Italijanske železnice seveda zavračajo možnost, da bi bila za nesrečo kriva zastarela semaforska tehnologija.
Lokalni vlak poln vozačev je namreč trčil v lokomotivo, ki je bila ustavljena pred predorom zaradi rdečega semaforja. Sodnik Tini mora torej ugotoviti, če je temu zgrešenemu znaku botrovala človeška napaka, ali pa je zaradi neurja signalizacijski sistem odpovedal.
Kot rečeno, skuša železniška uprava zvaliti vso krivdo na človeški faktor. Tega mnenja pa niso železničarji, ki so že proglasili 2-urno stavko zaradi »tehnološke zastarelosti« proge Turin-Aosta in dobršnega dela italijanskih prog. Več sto železničarjev pa je včeraj protestiralo pred Montecitoriom proti vladnemu sklepu, da bodo ustanovo italijanskih železnic spremenili v delniško družbo. Po njihovem je nedopustno, da nekateri sanjarijo o izrednih hitrostih, ko pa je dobršen del italijanskih prog pod evropskimi standardi.
Pri Bergamu odkrili rafinerijo kokaina
BERGAMO — Po skoraj enoletni preiskavi so karabinjerji posebnega oddelka v neki vili v Oldi v okolici Bergama odkrili rafinerijo kokaina, zaplenili 15 kilogramov sveže prečiščenega mamila, precej gotovine (na sliki AP), aretirali 21 oseb, tri pa še iščejo. Med aretiranci sta najbolj znana brata Guglielmo in Giuseppe Fidanzati iz Palerma, vendar pa z bivališčem v Milanu. Brata sta člana mafijskega klana Fidanzati, ki je ena najmočnejših in najbolj znanih kriminalnih band v mednarodni trgovini z mamili.
Zadnja odločilna akcija je stekla v noči na sredo in v vili so našli dva člana tolpe, na mizah pa 15 kg sveže predelanega kokaina. Preiskovalci trdijo, da je rafinerija iz Olde prvi aktivni laboratorij, ki so ga odkrili, po letu 1985 pa ta akcija najpomembnejša po tisti, ko so v Alcamu na Siciliji odkrili laboratorij za predelavo heroina. Rafinerijo so odkrili po dolgotrajnem opazovanju članov bande, ki je bila razdeljena v avtonomne skupine, ki so bile zadolžene za distribucijo mamila. Prve rezultate so dosegli septembra lani, ko so v Milanu odkrili nekatere »logistične« postojanke kriminalne organizacije. Takrat so začeli tudi snemati (na filmskem traku imajo za 2000 ur posnetkov) in zasledovati njihove premike, prisluškovali pa so tudi telefonskim pogovorom.
ROS
CARftSiNlE A i OP E RAZ IONE
PINA-COLADA
n

F' 4 'f *
O. >

Gasilci so le s težavo izvlekli iz skrotovičene pločevine preživele in mrtve	(Telefoto AP)
Droge ogrožajo tudi Slovenijo
LJUBLJANA V Ljubljani so pred kratkim organizirali okroglo mizo o drogah v Sloveniji, na kateri so sodelovali številni zdravniki, psihologi in sociologi, člani društva zdravljenih narkomanov Stigma, starši zasvojenih otrok, poleg njih pa še minister za zdravstvo Voljč, minister za notranje zadeve Igor Bavčar ter Dimitrij Rupel, minister za zunanje zadeve.
Ena prvih skupnih ugotovitev je bila, da slovenski otroci ne živijo v zdravem okolju. 32% srednješolcev je že uživalo marihuano, 2% pa tudi heroin. Življenjska doba je v Sloveniji za 5 let krajša od življenjske dobe v Evropi. Dejavnike tveganja še raziskujejo, znano pa je, da sta med njimi na prvem mestu alkohol in tobak. Za posledicami alkoholizma v Sloveniji umre 800 ljudi letno (večinoma moških), 16% srednješolcev ima težave zaradi uživannja alkohola in tudi 16% staršev. Četrtina voznikov na slovenskih cestah vozi v vinjenem stanju. Zaradi bolezni, ki jih povzroča tobak, umre 1300 Slovencev letno. Zaradi uživanja heroina so smrtne žrtve že tudi med otroci. V Sloveniji je 1000-1500 intravenoznih uživalcev heroina in 30% jih je obolelo za aidsom. Leta 1990 je bilo v Evropi 43.000 bolnikov z aidsom, zdaj jih je že okoli 80.000. Droge trkajo na vrata osnovne šole, spodnja starostna meja je že 12 let in število mladih uživalcev stalno narašča. Zato je treba ukrepati takoj.
Na Obali se je uporaba marihuane in trdih drog podvojila, alkoholizma je toliko kot pred leti, kadilcev je nekaj več. Heroin, LSD se seli v osnovne šole, to pa potegne za sabo kriminal, prostitucijo. Slišali smo še, da Slovenci popijejo 20 milijonov litrov čistega alkohola letno (10 litrov letno na Slovenca) in pokadijo tristo do petsto tisoč škatlic cigaret, kar bo prineslo večji strošek za zdravljenje uživalcev. Zato bi po mnenju nekaterih veljalo vpeljati zdravstveni tolar od teh izdelkov,ki bi ga porabili za pre-vencijo. Minister za zdravstvo Voljč je potrdil, da pripravljajo tovrstne obdavčitve, saj je znano, da cena vpliva na porabo. Glede kajenja sodimo v Vzhodno Evropo. Prisotni so tudi opozorili, da v Sloveniji še niso opredelili glavnega zdravstvenega problema.
Govorniki so govorili tudi o vlogi medijev za bolj zdravo družbo, saj so odločitve posameznika v veliki meri odvisne od medijev. Televizijski spot o nevarnostih holesterola, na primer, ni prodrl na slovensko TV, predvajali pa so ga na Hrvaškem in v Srbiji in to v času vojne. Zakaj je tako privlačno pisati o senzacijah? Kakšne mladinske heroje ustvarjajo mediji? Sodobna psihologija gradi na spodbujanju pozitivnega. V kolikor mediji spodbujajo slabo, to vpliva na vedenjski vzorec. Spremembi miselnosti šele sledi drugačno vedenje.
Zaključek okrogle mize je bil, da je nujno združiti sile. Dosedanji napori za prevencijo narkomanije niso bili dovolj usklajeni, zato Slovenija potrebuje nacionalni program - koordinacijo akcije in sodelovanje vlade, ki jo je zagotovil minister Igor Bavčar. (NIA)
Vojaško posredovanje v Srbiji postaja vsak dan bolj verjetno
Ne glede na protislovne vesti in stališča tako v Evropi, kakor v Združenih narodih, je vse bolj na dlani, da vojaška intervencija na področju nekdanje Jugoslavije (zlasti pa v Bosni in Hercegovini) ni več iluzija. Spopadi so presegli mejo, grozote so vsak dan večje. Bojišča so krvava; res je vprašanje, če sploh še kje obstaja kako vojaško poveljstvo. Redne in paravojaške enote so prizorišče največje zmešnjave. To pa je nevarno; divje stanje se lahko razširi tudi na druga področja, to pa tudi prek ozemlja nekdanje Jugoslavije.
Vojaško posredovanje, seveda usmerjeno v najbolj nevralgične točke, je nujno. Končno so se o tem začeli zavedati tako v Evropi, kakor v Združenih državah, v slednjih pravzaprav še bolj kot na evropski celini, kjer je omahovanje že stalna značilnost. V Beogradu je hočeš nočeš že zavladal strah; Srbi še nikoli v zgodovini niso doživeli posledic osamitve, kakršna je danes; ne glede na rusko stališče, ki še ni povsem v duhu evropskega in ameriškega. Toda Rusi nujno potrebujejo zahodno gospodarsko in finančno pomoč, njihova srbofilna linija zato nima perspektive.
O možnosti vojaške intervencije sta v zadnjih dneh spet spregovorila Baker in angleški zunanji minister Hurd; celo Francija, ki je tradicionalna prijateljica Srbije, je po svojem predstavniku poluradno najavila, »da anarhije na Balkanu ni mogoče več trpeti«. Glavni poveljnik NATO admiral Leon Andrey je sporočil, da so »mornariške sile na razpolago in da
ni izključeno vojno posredovanje«. Nizozemski zunanji minister Van den Broek je mnenja, »da je intervencija pred vrati«.
Portugalski premier Silva preprosto ugotavlja, da »bo vojaško posredovanje neobhodno, če na bojiščih ne bo miru«. Novi nemški zunanji minister Klaus Kin-kel gre še dlje; pravi namreč, da »je krivda Srbije za stanje v nekdanji Jugoslaviji več kot dokazana in da je treba to deželo spraviti na kolena«. Zmeraj bolj se uveljavlja teza, da ne bi šlo, če bi prišlo do mednarodnega vojaškega posredovanja, za kopenske, marveč za letalske in pomorske operacije, s katerimi bi lahko razmeroma hitro, kakor pravi glasnik NATO, »uničili srbsko vojaško silo«.
Dobesedno iz ure v uro se krepi glas, da nameravajo mednarodne sile blokirati Otrantski preliv; ena glavnih nalog naj bi bila tudi prekiniti bombardiranje dalmatinskih mest, zlasti pa Dubrovnika, ki je evropski in svetovni kulturni in turistični pojem; pritisk na glavnega tajnika Združenih narodov Butrosa Galija je vsako uro večji,- nekatere skupine v NATO prihajajo do zaključka, da bi morala operacija na področju bivše Jugoslavije biti še
bolj »eksemplarna«, saj se je tu razpaslo »divjaštvo«, ki mu ni primera v zgodovini. Kaj se dogaja s Sarajevom, je nazoren primer; Sarajevo pa zavoljo njegove vz-gibne zgodovinske vloge, poznajo po vsem svetu.
Nevarnost je pričela groziti neposredno Srbiji; v njej sta Vojvodina in Kosovo, v katerih so večinoma Madžari in Albanci, ki srbske politike kajpak ne podpirajo. Srbija si bo najbrž prizadevala odstraniti »notranjo« nevarnost, uspeh pa je seveda vprašljiv. Zdaj se že dogaja, da dobesedno množica četnikov (okrog 40 tisoč) beži iz Bosne in Hercegovine v Srbijo, med begom pa počenjajo nepopisne zločine, ropajo in uničujejo. Primorci se četnikov spominjamo iz zadnjih dni druge svetovne vojne.
Takorekoč na udaru so zdaj predvsem Madžari in Hrvati v Vojvodini. Prosluli četniški odred Mirka Joviča »Dušan Silni« prinaša smrt, kjerkoli se pojavi. V smeri Horgoš - Subotica je spet na tisoče beguncev, ki bežijo pred tujim terorjem. Sliši se, da se je začel prebujati sam Novi Sad, glavno mesto Vojvodine, ki so ga v zadnjih desetletjih naselili s stotinami Sr-
bov, srbske podobe pa to mesto nikoli ni hotelo sprejeti.
Neprijetno za Srbijo bo tudi na Kosovu; srbske oblasti, ki so prevzele vse vzvode uprave v tej pokrajini, skušajo zdaj na vse načine preprečiti takorekoč priznanje nove kosovske skupščine, ki so jo formirali na temelju volitev pred dvema tednoma. Srbska politika si je na Kosovu že pred leti zastavila »absolutistični« cilj, kakor piše »Le monde«: Kosovo naj bi namreč bila totalno srbska dežela. Nedavno je bila takšna manipulacija že zavoljo režima v Tirani še nekako razumljiva, toda danes je propadla. V Starem selu je te dni že prišlo do odkritega spopada med domačimi Albanci in srbsko oblastjo.
Četniški »eskadroni smrti« so na Kosovu že v akciji, toda jim ne gre gladko; tudi v Sandžaku naletavajo na ovire,- znano je, iz zgodovine v drugi svetovni vojni, da so v tej deželi četniki znanega zločinca Koste Pečanca v nekaj dneh pomorili nad 10 tisoč Muslimanov!
Srbiji se slabo piše. Mednarodno vojaško posredovanje je zdaj že nekaj več kot grožnja. Srbija je bila in je nesporno glavni krivec zdajšnjih razmer na Balkanu. Miloševiču pa so odpovedali podporo glavni stebri srbske politike: pravoslavna cerkev, slovita srbska akademija znanosti in umetnosti ter, kar je še zlasti pomembno in usodno, beograjski študentje.
MIRO KOCJAN