Slovenski Poročevalec
GLASILO OSVOBODILNE «ROMTE SLOVENIJE
KAKŠNI SO POGOJI ZA VPLAČILO ljudskega, posojilu
Ljubljana, četrtek lO. avgusta 1950
LETO XI., ŠT. 18#/ POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 DIN
Na sestankih, ki jih sklicujejo frontne in sindikalne organizacije zaradi vpisa drugega ljudskega posojila, se dogaja, da referenti in aktivisti ne znajo ljudem dovolj jasno raztolmačiti. kakšni so pogoji za vpis posojila. Zlasti še niso ljudje povsod obveščeni, da je za odrasle najmanjši znesek, ki ga lahko vpišejo 1000 din. medtem ko lahko 500 din vpišejo le dijaki oziroma šolska mladina ter vojaki, ki služijo vojaški rok.
Fogosto si ljudje tudi niso na jasnem s vplačevanjem vpisanega zneska v obrokih. Ce se vpisani znesek vplačuje v obrokih, je treba ob vpisu vplačati najmanj eno petino (delavci ir. uslužbenci lahko vplačajo ta prvi -'orok z odtegljajem pri prvem naslednjem izplačilu prejemkov). Seveda pa lahko vpisnik vplača vpisani znesek tudi v 4, 3 ali 2 obrokih; vendar je treba pri tem upoštevati, da mora biti znesek obroka tak. da se zanj takoj lahko izdajo obveznice. Te pa se glasijo na 10C0 din (cela obvez-r:ca). 500 din (polovica), 200 din (petaka) ali 100 din (desetinka).
Ce vpišeš torej 1009 din, lahko vpi-scr.i znesek vplačaš v 5 obrokih po 200 din ali pa v 2 obrokih po 500 din, ne pa morda v 4 obrokih po 250 din, ker za 250 din ni obveznic. Seveda pa vpisnik lahko takoj vplača n. pr. 400 din, ostanek pa v 3 obrokih po 200 din. Kdor vpiše 3000 din, ima možnost vpračati ta znesek v 5 obrokih po 600 čin ali v 3 obrokih po 1000 din. lahko pa n. pr. vplača ob vpisu 1000 din, ostanek pa v 4 obrokih po 500 din.
Šolska mladina in vojaki lahko vpišejo najmanj 500 din; vendar pa velja v tem primeru predpis pravilnika, da mera dijak ali vojak ob vpisu vpia-ser.i najmanj 290 din.
Verjetno bodo na deželi tudi primeri. da ta ali oni kmet ne bo hotel vpisati večjega zneska, da drugi ljudje ne bi zvedeli, koliko ima denarja. Vsakogar, ki ima morda take pomi-
s.sks. je treba opozoriti, da lahko vpi-posojilo tudi anonimno. V dobi vpisa bo lahko vsakdo kupil pri blagajni :'orodne banke ali drugih bank po-, ono število obveznic, ne da bi mu
i..i treba dajati kakršne koli podatke.
Pomanjkljivosti, ki se opažajo pri r p-.-avl jan ju o ljudskem posojilu na '. ‘.likalnih in frontnih sestankih, zla-. na deželi, le potrjujejo, kako poro je. da vsakdo, ki tolmači Iju-. kakšnemu namenu služi posojilo kako ga je mogoče vpisati, sam j -vo pozna uredbo in pravilnik o .padskem posojilu ter vsa tehnična na-
vodila. Odgovornemu delu. ki ga je prevzel, se mora posvetiti z vso vnemo. Pojasnjevanje mora biti temeljito in ne šablonsko. Zlasti pa Je treba opozoriti na tiste podrobnosti, ki jih mora vedeti vsak vpisnik, in na tiste predpise, kjer so pogoji drugega ljudskega posojila različni od pogojev prvega ljudskega posojila, ki smo ga | vpisovali pred dvema letoma. Naloga j višjih komisij za vpis ljudskega poso- ! jila, zlasti okrajnih, pa je, da skrfcr: za temeljito instruiranje aktivistov ter članov krajevnih komisij in vpisnih' mest. Zlasti podrobno je treba tolma. ; čiti namen in pogoje posojila na deželi. Vsak vpisnik mora vedeti, da bodo državi posojena denarna sredstva služila za nadaljnji napredek našega gospodarstva in za hitrejši dvig proizvodnje, kar je pogoj za zboljšanje življenja vsakogar, pa tudi vpisnika. Vsak vpisnik mora tudi vedeti, da razpisuje posojilo naša socialistična država kjer so oblast, industrija, trgovina. banke itd. v rokah ljudstva. Posojilo, ki ga damo taki državi, ne more propasti. To se dogaja le v kapitalističnih državah, kjer so državna posojila predvsem sredstvo za izkoriščanje delovnih ljudi.
Heška luka je v zadnjih tednih dosegla rekordni promet. Čeprav gre sedaj po zgraditvi unske železnice precej blaga čez splitsko luko, se promet v reški Inki stalno dviga,' kar je na eni strani pripisati razširjenju naših trgovinskih odnosov s prekomorskimi državami, na drugi strani pa obnovi in razširjenju luških' naprav na Reki, ki omogočajo, da čedalje več ladij lahko hkrati izvršuje luške operacije. V času od IS. julija do 3. avgusta je bilo zaradi razkladanja in nakladanja blaga v reški luki 38 prekooceanskih ladij s skupno tonažo 261.069 ton. Med temi je bilo 21 jugoslovanskih ladij in 17 tujih
Termoelektrarna v Konjščini
bo imela eno,ko moč kakor vse sedanje termoelektrarne na Hrvatskem
Na Hrvatskem bodo razen hidTO-central zgradili tudi velike termoelektrarne, in to predvsem v bližini rudnikov premoga (lignita) na področju, kjer ni mogoče graditi hidrccentral. Za pogon termoelektrarn bodo izkoriščali najslabše vrste premoga, ki jih je bolje potrošiti na mestu, kakor prevažati. Zgraditev termoelektrarn pa je velikega pomena tudi za redno preskrbo industrije z električno energijo, zlasti v času nizke vode, ko hidrocentrale lahko obratujejo le z delom svoje zmogljivosti.
Na Hrvatskem imajo sedaj 32 večjih lermoelektram in 99 manjših. Vse te termoelektrarne imajo zmogljivost 90 tisoč kilovatov. Največja termoelektrarna s turbinskim parnim pogonom je v Zagrebu. Draga po velikosti je termoelektrarna pri raškem premogovniku v Istri, ki so jo zgradili lani. Prihodnje leto pa bo Hrvatska dobila
imej Juri] Repenšek iz Petrovč bo vpisal 20.000 din
Mladinec Mirko Banibel — 10.000 din
V celjskem okoliškem okraju so v prvih dneh avgusta predstavniki Partije in množičnih organizacij sestavili podrobne plane za propagandno akcijo za vpis posojila na vasi. Nekatere vaške komisije so sklicale že prve sestanke s kmeti. Ti prvi sestanki so pokazali, da so ponekod kmetje pri-tes-ijeni vpisati tudi večje zneske za ljudsko posojilo. Tako se je srednji krnet Jurij Repenšek iz Petrovč zavezal vpisati 29.000 din. Tudi v nekaterih drugih vaseh so se kmetje zavezali za večje vsote, vendar krajevni ljudski odbori še niso poslali poročil tkrajni komisiji. Zlasti okraj Trbovlje :■ ni poslal komisiji nobenega poročita o sprejetih obveznostih.
Posebno živahen je bil te dni se-stznek mladincev, udeležencev pred-vojaške vzgoje iz Celja in okolice. Z : tvdušenjem so sprejeli tekmovanje za vpis posojila, ki so ga napovedali
Kmet Stjepan Karin bo podpisal 50.0-30 din posojila
Dobremu zgledu zadružnikov pri sprejemanju obveznosti za vpis ljudskega posojila tudi na Hrvatskem v vse večji meri slede privatni kmetje. Kakor kažejo dosedanji uspehi pri sprejemanju obveznosti, bodo kmetje na Hrvatskem vpisali sedaj mnogo več posojila kakor leta 1943. Lep zgled zavednosti je kmet Stjepan Kerin iz Kupinečkog Kraljevca pri Zagrebu. Stjepan Kerin in njegova žena sta vpisala pri prvem posojilu 7509 din. Ena* njuna obveznica je zadela pri zadnjem žrebanju 59JW9 dini. Sedaj bosta Stjepan in njegova žena vpisala vseh 50.800 din za novo ljudsko posojilo.
Zadružniki iz Komende
bodo dsli 100.0GO din
V kmečki delovni zadrugi »Dan vstaje« v Komendi se je začelo živahno gibanje za vpis ljudskega posojila. Najprej so člani upravnega odbora sprejeli obveznost, da bodo vpisali 30.000 din. Vsem pa je dal zgled zadružnik Lovro Lukan, ki se ie zavezal, da bo sam vpisal 10.000 din. Med narodnoosvobodilno borbo je večkrat Iznenadil sovražnika in mu zadel hude udarce; to pot pa je pokazal svojo zavednost in svoje zaupanje v naše državno in partijsko vodstvo, da se je takoj zavezal za visok znesek posojila. Doslej so se že mnogi člani zadruge odločili vpisati posojilo. Tako je skupna vsota sprejetih obveznosti dosegla 109.000 din.
Tudi kolektiv okrajne zveze kmetijskih zadrug je sprejel že lepo število obveznosti za vpis posojila, namreč 150.000 din. Člani kolektiva okrajnega ljudskega odbora, ki šteje 130 članov, pa so doslej priglasili 2a0 tisoč din.
mladinci iz Beograda. Mladinec Mirko Bambel iz tovarne emajlirane posode ie dal vsem delavcem in uslužbencem podjetja lep zgled, ko se je zavezal da bo sam vpisal 10.000 din posojila, tinogi mladinci, ki sami nimajo toliko denarja, da bi vpisali večje zneske, so se zavezali, da se bodo vključili za agitacijo za posojilo na ta način, da bodo obiskovali posamezne ljudi, ki lahko vpišejo posojilo.
14 zadružnikov-mlađincev bo vpisalo 26.000 din
Da tudi kmečka mladina pravilno razume, kako velikega pomena je ljudsko posojilo za gospodarski razvoj in graditev socializma v naši državi, nam priča primer mladine iz Lackove zadruge pri Mariboru. V tej zadrugi se je 14 zadružnikov mladincev zavezalo vpisati 26.000 din ljudskega posojila, tako da odpade povprečno na enega mladinca okrog 1850 din.
Zbor volivcev v Benediktu je obravnaval posojilo
Krajevni ljudski odbor Benedikt je sklical pred dnevi zbor volivcev, katerega se je udeležilo nad 200 voliv. cev. Na zboru so obravnavali tudi ljudsko posojilo, njegov pomen in ugodnosti. Zbrani vaščani so sprejeli naslednje sklepe: frontovci Benedikta bodo zbrali v svoji vasi 280.000 dinarjev v treh sosednjih vaseh bodo zbrali ’ 110.000. frontovci Trotkove pa 180.000 dinarjev. Izvolili so za, to na logo noseben odbor, ki bo agitiral med kmeti za posojilo. S pravim pre. pričevanjem in dobro organizacijo bodo frontovci postavljene zneske nedvomno lahko precej presegli, saj so kraji okrog Benedikta gospodarsko zelo trdni.
Zgledni podpisovalci posojila v Bosni in Hercegovini
Graditelji hidrocentrale na Neretvi so sklenili podpisati 2 in pol milijona dinarjev ljudskega posojila. Delovni kolektiv mostarske tobačne tovarne bo podpisal 600.000 din, prav toliko pa tudi kmetje iz Bileče, ki je najpasiv-nejši okraj v Hercegovini. Nad 2 mi lijona so obljubili podpisati zadružniki okraja Stolac.
Mornarji za ljudsko posojilo
Mornarji na naših prekooceanskih ladjah so zagotovili, da bodo podpisali za več ko en milijon dinarjev ljudskega posojila. Posadka parnika »Hrvatska« bo podpisala za 259.000 din Posadka ladje »Sarajevo«, ki šteje samo 38 mož, bo podpisala za 114.000 din. Na pobudo posadke parnika »Titograd« tekmujejo mornarji v podpisovanju posojiL*
dve novi veliki termoelektrarni, in icer v Županji (Slavonija) in v Konjščini (Hrvatsko Zagorje). Termoelektrarno v Županji gradijo v bližini ».mošnje velike tovarne sladkorja. V dobi izven proizvodne kampanje bo uporabljala kotlovne naprave v to-arni sladkorja. V Konjščini pa gradijo največjo in najmodernejšo termoelektrarno na Hrvatskem, ki bo imela, ko bodo obratovale vse turbine. zmogljivost 90.000 kilovatov, torej toliko, kakor vse sedanje hrvatske termoelektrarne.
Termoelektrarna v Konjščini bo iz-oriščala lignitni premog tamošnjega rudnika, ki ima rezerve premoga za najmanj 60 let. Prihodnje leto bo ta termoelektrarna začela obratovati s prvim turboagregatom za 20.000 kilovatov. Projekt za to centralo. M so.ga zdelali strokovnjaki v podjetju »Ter-mobiro« v Beogradu, upošteva vse najsodobnejše pridobitve na področju izkoriščanja toplotne energije. V prvi etapi izgraditve bodo za pogon parne turbine BBC postavili dva kotla tipa »Sulzer«, ki bosta obratovala s 36 atmosferami in bosta dajala 28 do 35 on pare na uro. Celotno obratovanje ho mehanizirano, tako razkladanje vagonov s premogom, transport premoga do ŠDecialnih mlinov za . drobljenje premoga, kakor tudi nadaljnji transport v bunker na vrhu zgradbe, ki bo
Najnovejše vesti s korejskega bojišča
Fronta Združenih narodov v Kc&reji Je sedaj utrjena
visoka 37 m. Iz bunkerja bodo zdrobljeni premog s posebnimi napravami spuščali naravnost pod kotle. Mehanizirana bo tudi odprema izaorkov in pepela s pomočjo vode in hidravličnega pritiska. Vodo, ki bo odvajala pepel, bodo ponovno uporabljali v ta namen. Za parne kotle in hlajenje turbin bodo črpali vodo iz reke Krapine in jo zbirali v rezervoarju za 500 kubičnih metrov. Ko bo centrala prihodnje leto začela obratovati s prvim turbca-gregatom, bo potrošila na dan 25 do 30 vagonov premoga; ko pa bo začela obratovati z vso zmogljivostjo, bo znašala dnevna potrošnja premoga 120 vagonov.
Na gradbišču nove termoelektrarne gradijo sedaj veliko delavnico, zgradili so železniški industrijski tir do železniške postaje, v kratkem pa bodo začeli betonirati temelje same centrale. Poleg glavne zgradbe za centralo bodo postavili še upravno poslopje, skladišče za premog, mlin za drobljenje premoga, garaže, stanovanjske zgradbe in stolp za hlajenje vode. Stroji za novo centralo so že zagotovljeni in so deloma že v naši državi. Termoelektrarno v Konjščini gradita podjetji »Viadukt« in »Tehnika« iz Zagreba-. Pri montaži velike turbine bo sodeloval tudi kolektiv tovarne »Edvard Kardelj« v Karlovcu.
Tokio, 9. avg. (AFP) Severnokorejskim silam je uspelo ustvariti štiri mostišča na levi strani reke Naktong.
Najvočje mostišče je na odseku 24. ameriške divizije, približno 50 km jugozahodno od Teguja. Drugo mosti, šče je blizu Kepovonga, 30 km severneje na odseku I. ameriške konjeniške divizije, kateri ni uspelo uničiti severnokorejskega bataljona, ki se z nekaj tanki utrjuje na desnem obrež. ju relfce. Danes je bilo ustvarjeno še tretje mostišče 40 km južna od Veg-vana. Četrto mostišče leži 10 km severno od Vegvane. Stanje na tem delu fronte ni jasno. Severnokorejske čete si prizadevajo s kleščami odrezati Tegu.
Na skrajnem jugu so severnokorejski napadi zaustavili počasno napredovanje ameriških sil na približno 23 km široki fronti. Ob vzhodni obali pri Jongdoku so prešle severnokorej. ske čete ob podpori' topništva v napad. Ta odsek fronte brani tretja južnokorejska divizija. Cilj severnokorejskega napada je obkolitev pristani, šča Kohanga, južno od Jongdoka.
Poročilo 8. ameriške armade, ki ga prenaša Reuter, pravi, da je vsa fron, ta Združenih narodov v Koreji sedaj utrjena in da je pobuda prešla v roke ameriški!h m jažmokcreijskih čet — Ameriške čete so seda-j komaj 7 milj vzhodno od Oindšuja in je videti, da es sevmokorejske čete pripravljajo za izpraznitev mesta. Na severu zožujejo južnokorejske sile in ameriške enote mostišča- ob reki I\Taktong. Zaplenjenih je bilo 11 severnokorejskih tankov.
Poročilo Mac Arthurjevega glavnega štaba pravi, da se ameriška ofenziva na južni fronti nadaljuje kljub moč-nemu odporu severnokorejskih čet. Na severnem delu fronte ste se južnokorejska 6. in 8. divizija umaknili za dve milji proti jugu. Severnokorejske sile so bile potisnjene z mostišča v bližini Nese-k-Bo-nga
Pomorske sile na Daljnem vzhodu so obstreljevale cilje zahodno in severno od Jongdoka, ki ga drže v svojih rokah južnokorejske čete.
Zavezniška letala so napravila čez dan 500 poletov. Na južni in severni
Nepotrebna ovira v soboškem okraju
Odkup žita v mursko-soboškem okraju lepo poteka. Kakor je bilo določeno v redu odkupujejo po 15 vagonov dnevno — v zadnjih dneh, ko so v nekaterih vaseh že končali mla-čev, pa tudi več. Odkupno podjetje v Murski Soboti je odposlalo v mline že okrog 150 vagonov rži in pšenice. Tovariši z odkupnega podjetja računajo, da bo mogoče z 31. avgustom odkup v okraju zaključiti.
V skoraj v-seh odkupnih središčih kmetje svoje obveze stoodstotno izpolnjujejo. Med najboljšimi so odkupna središča v Rogaševcih, Fokovcih, Gederovcih in Puconcih. Po vseh teh krajih pomagajo- pri odkupu člani krajevnih ljudskih odborov, kar odkup znatno pospešuje. Tu ni nobenih pritožb, da bi bila oddaja previsoka.
Izjema v dobrem odkupu so — kakor vsako leto — Beltinci in Bakovci. Tu se nekateri kmetje kljub večkratnemu pozivu sploh ne odzovejo. Slabo poteka odkup tudi v Krogu, Crne-lavcih in Veščini. Te vasi vsako leto zadržujejo odkup in tudi letos tvorijo edino izjemo v okraju. Tako je lani bilo tudi v Salovcih. Odkupno podjetje v tej vasi ni in ni moglo doseči plana odkupa. In letos? Kmetje so
fronti so napadala koncentracije severnokorejskih čet in tankov in preskrbovalne linije, supertrdnjave pa so izvršile več močnih napadov na različna mesta in križišča v severni hi južni Koreji. Najmočnejši so bili napadi na postaje v -bližini Fenjanga ter na Inčcn, Sipeng in Kumčon, ki so v plamenih. Onesposobljenih je bilo 12 severnokorejskih tankov in večje število vozil, na železniškem kiižišu (fern-čon pa ie bilo uničenih približno 79 železniških tirov.
Neuradni sestanek
9 članov
Varnostnega sveta
Lake Success. 9. avgusta. (Reuter;) Devet članov Varnostnega sveta se je danes sešlo na neuradni seji v prostorih britanske delegacije v New Yorku, na kateri so obravnavali ukrepe za prenehanje sovjetske obstrukcije, kakor se ta stvar sedaj anemije v Varnostnem svetu o vprašanju Ko-le.ie. Po Reuterjevih informacijah so zastopniki devetih držav vzeli v poštev tele možnosti; 1. da se pravila o postopku v Varnostnem svetu tako spremene, da bo mogoče sovjetskemu delegatu Jakobu Maliku odvzeti predsedniško mesto; 2. da se najde način, kako bi se izognili temu, da bi se Varnostni svet v tem mesecu sploh še sešel, dokler traja sovjetsko predsedovanje.
Do tega sestanka je prišlo v zvezi z včerajšnjim opozorilom, ki ga je ameriški delegat Austin naslovil na sovjetsko delegacijo, češ da se bodo drugi čiani Varnostnega sveta posvetovali o ukrepih, ki jih bo treba storiti, če sovjetska delegacija v 48 urah ne preneha z obstrukcijo.
Jugoslovanski zastopnik se ni udeležil tega sestanka.
Sovjetski zastopnik Jakob Malik je danes privolil, da obravnava vprašanje postopka s člani Varnostnega sveta na neuradnem sestanku, ki bo v četrtek pred uradno sejo aVrnostnega sveta.
Zadrugu „Njegoš“
v Loveeneu Je že razdelila prvi predujem žila zadružnikom
Prihod italijanskih kovinarjev iz Tnrina v Jugoslavijo
Ljubljana, 10. avg. Sinoči je z brzo-
vlakom prispela iz Italije v Ljublja/-no skupina 23 delavcev turinske ko. vinske industrije in intelektualcev pod vodstvom Francesca Vergnana, funkcionarja naprednega italijanskega gibanja »Movimento damocratico popo-lare italiano«. Člani skupine so gostje Zveze enotnih sindikatov Jugoslavije in se bodo zadržali na obisku v naši državi do 20. t. m. Na kolodvoru jih je pozdravil v imenu Glavnega odbora Zveze enotnih sindikatov Slovenije, član odbora tov. Franc Čeme v prisotnosti zastopnikov republiškega odbora sindikata železničarjev in republiške, ga odbora sindikata kovinarjev.
Udeleženci bodo danes pričakali prihod druge sedemčlanske skupine, nato pa bodo obiskali najvažnejše industrij, ske kraje v Sloveniji in v ostalih ljudskih republikah. Ob prihodu so izrazili željo, da spoznajo naš napredek in da se prepričajo o uspehih narodov Jugoslavije v borbi za iz gradnjo socializma»
pripeljali v odkupno središče lansko žito! Kovač Aleksander je pripeljal celo pokvarjenega in z njim okužil še ostalo žito.
Kljub temu, da v splošnem v okraju odkup žita ugodno poteka pa je nevarnost, da se odkup zavre. Pereče je postalo vprašanje plačevanja nadur onim delavcem, ki delajo ob odkupu ves dan. Prav tako je s šoferji, ki morajo biti neprestano na razpolago, da prevažajo žito iz odkupnih središč na železniško postajo. Delavci v odkupnih središčih vendar ne morejo ob dveh popoldne zapustiti svojih mest. Ko pa prav takrat še čakajo cele vrste kmečkih voz naloženih z žitom! Ali pa drug primer: v ponedeljek je bilo ob petih popoldne pripravljenih na železniški postaji pet vagonov, ki so morali biti do enajstih zvečer naloženi. Brez plačila ni bilo mogoče dobiti šoferjev, ki bi zvozili žito iz odkupnih središč na postajo in delavcev, ki bi vagone naložili. Ravnatelj odkupnega podjetja je seveda delavce in šoferje pridržal na delu z zagotovilom, da bo njihovo delo plačano, vendar na prošnje na merodajna mesta, kako naj vprašanje plačila reši, ni prejel še nobenega odgovora. Vprašanje pa je treba nujno rešiti, ker bi se sicer utegnila preprečiti pravočasna izpolnitev odkupa. Mimogrede še to; prav zaradi nerešenega vprašanja plačevanja nadur šoferjem v času odkupa stoji v soboškem okraju po vaseh nekaj vagonov sadja, ki ga ni mogoče prepeljati na železniško postajo,
H.
V mariborski tovarni »Franc Leskošek« gradijo veliko montažno dvorano
V tovarni kovinskih konstrukcij Franc Leskošek, kjer izdelujejo velike hidromehanične naprave za naše hidrocentrale, so letos začeli graditi veliko montažno dvorano, ki bo naj-moderneje opremljena. Ogrodje dvorane, ki bo dolga Ulm, široka 50m in visoka 20 m, že stoji. Pri gradnji te dvorane so doslej porabili 1280 ton železnih konstrukcij. Montažna dela so zelo naporna in zahtevajo veliko požrtvovalnosti. Vsa ta dela vodi tov. Vinko Lapuh. Delavci, ki gradijo dvorano so se zavezali, da bodo dela končali do Dneva republike, to je do 29. novembra. Razen montažne dvorani gradijo v bližini tovarne še velik stanovanjski blok, ki bo lahko sprejel pod streho okrog 200 družio.
Ena Izmed največjih zadrug v naši državi, de kivna zadruga »Njegoš« v Lovčencu, je med prvimi razdelila predujem žita svojim zadružnikom. Ko se je vodstvo zadruge pripravljalo na to važno nalogo, si je prizadevalo, da bi predujem razdelilo strogo po socialističnem načelu nagrajevanja — vsakemu po njegovem delu. Da pa je mogla zadruga delitev izvesti, je predvsem zasluga njenega knjigovodstva, ki je bilo Vse leto na tekočem.
Zadruga ima danes že zelo dc-bro orgzjiižačijo dela, ki je zadružnikom spodbuda v njihovih napprih. Kako ugodno vplivni dobra organizacija dela na zadružnike, kaže najbolje primer skupine zadružnikov 4. zadružnega rajona, ki so v 6 in pol dnevih končali žetev, prvi omlatili požeto pšenico in presegli plan donosa za 160 kg na oral. Na 504 oralih pšenice so dosegli povprečni donos 1020 kg na oral.
Zadružniki so na račun predujma dobili za vsak delovni dan po 4 kg pšenice. Na posebnih brigadnih posvetovanjih pa so razpravljali tudi. kakšna bo podpora, ki jo bodo dali iz socialnega fenda. Zadruga oskrbuje iz socialnega fonda 254 članov. Ti člani dobijo takoj vseh 250 kg pšenice in po 1000 din z boni, na koncu leta pa bodo dobili še 4200 din v gotovini in 1000 din v bonih.
Najmarljivejši zadružniki so bili tudi letos bogato nagrajeni za svoj trud. Mladinka Mudroša je za svojih 121 delovnih dni dobila 484 kg pšenice. 3025 din in prav toliko bonov. Svinje-gojec Janoš Neorčič je v šestih me-
secih zaslužil 255 delovnih dni in je kot predujem dobil 1020 kg pšenice In 3375 din ter prav toliko bonov. Bogdan Kaludžeiovič je s sedmimi družinskimi člani dosegel 719 delovnih dni. Debil je 2875 kg pšenice in 17.975 dinarjev v gotovini in bonih. Našteti bi mogli imena še mnogih drugih zadružnikov. ki so s svojim marljivim delom prav tako dosegli lep zaslužek. A to je šele predujem, ki mu bo ob koncu leta sledil končni obračun. Tudi pri tem se bodo odrezali najbolje tisti, ki se najvztrajneje trudijo, da bi zadruga čim več prigospodarila.
Cene kmetijskim pridelkom na Hrvatskem
Vlada Ljudske republike Hrvatske je te dni določila najvišje cene, po katerih smejo prodajati tfrgovska podjetja socialističnega sektorja kmetijske pridelke. Tako prodajajo krompir po 18 din, paradižnike po 32, papriko po 38, buče po 8, bučke po 13, zelje po 21, ohrovt po 22 in kumare po 27 din za kg. Sadje ima naslednje cene: namizna jabolka 17 din, prvovrstne hruške 19, drugovrstne hruške
14.	slive 25. cepljene breskve 35. navadne vinogradniške breskve 25, dinje 16, lubenice 14 in sveže smokve 40 dinarjev za kg. Te cene veljajo po vseh oblasteh Hrvatske, razen v reški in splitski oblasti, kjer so za dinar ali dva višje. Vsa podjetja so debila naročilo, da naj se trudijo prodajati naštete pridelke še ceneje, kakor dopuščajo določene najvišje cene.
BOSANSKI PREMOGOKOYN1KI
izkazujejo za 20°l0 večjo proizvodnjof pa vendar zaostajajo za planom
V	generalni direkciji za premog vlade LR Bosne in Hercegovine je bilo te dni posvetovanje direktorjev in voditeljev računskega sektorja vseh rudnikov. Ugotovili so med drugim, da so bosanski rudarji letos v prvem polletju sicer nakopali za 20% več premoga kakor lani v istem razdobju, vendar pa so plan proizvodnje premoga uresničili le z 90»/0. ker določa ta plan povečanje proizvodnje kar za 270/0.
V	primeri z letom 1939, ko je znašala celotna proizvodnja premoga v Bosni in Hercegovini 1.55 milijona ton, je letos proizvodnja približno trikrat tako velika. Ze lani je dala Bosna in Hercegovina 3.85 milijona ton premoga, letošnji plan pa določa povečanje na 4.9 milijona ton. Nikjer drugje v državi se premogovna proizvodnja v zadnjih letih ni tako naglo razvijala kakor v Bosni. Četudi bosanski rudarji letos v prvem polletju niso v celoti izpolnili svoje planske naloge, so vendar mnogi kolektivi dosegli zelo lepe uspehe. Tako je rudnik Suha. ča povečal svojo proizvodnjo v primeri z lanskim letom aa 94%. Uglje-vik za 870/0, Banja luka za 45»/», Ba-noviči za 37%, Kakanj za 11% itd.
Mostarski rudnik je dal za 2P/„ manj premoga kakor lani, ker se je moral v prvih mesecih leta boriti z velikimi težavami, ko je v rudnik vdrla voda. Slabo pa se je izkazal rudnik Breza, ki je dal za 3 in pol odstotka manj premoga kakor lani.
Polletni plan sta izpolnila oziroma presegla le rudnika Suhača in Livno, vsi drugi rudniki pa so zaostajali za planom. Planirano produktivnost dela so presegli rudniki Livno, Suhača, Zenica in Kakanj, drugi rudniki pa so glede planirane produktivnosti dela zaostajali. V rudniku Breza je bila produktivnost dela celo za 9% manjša kakor lani. Vzrok zaostajanja so pred. vsem veliki izostanki od dela. Nekateri rudniki so tudi precej presegli plan fonda plač. V zadnjih mesecih pa se stanje vidno zboljšuje. Medtem ko so v januarju planirano polno lastno ceno prekoračili za 16 milijonov din in v februarju za 13 milijonov, so v juniju dosegli že nadplahs&i dobiček 9 milijonov din.
VREME
pera tu ra se bo dvignila.
Sodni zločin
v Bukarešti
Pred tremi dnevi Je bila v Bukarešti zaradi »veleizdaje« obsojena skupina pripadnikov jugosiovanske narodne manjšine v Rumuniji, med njimi trije na smrt, ostali pa na ječo, od dosmrtne do treh let. »Veleizdaja« naših sonarodnjakov naj bi bila v tem, da so hoteli (!) leta 1345 (!) sklicati v Temišvaru kongres slovanske proti-lašistične zveze, na katerem so hoteli (!) zahtevati — to so seveda dokazale razne »verodostojne priče«, provokatorji in lalzitikati — priključitev enega dela rumunskega Banata k Jugoslaviji.
Po Tirani, Sofij!, Budimpešti in drugih informbirojskih monstre-procesih, žalostne slave, bo pač odveč, da bi si ogledali še sodne metode tega zadnjega, že na prvi videz, za las privlečenega. Ta repriza ni pokazala nič novega. V vsem tem žalostnem Kupu informbirojskega »pravosodjaa je po tem procesu novo kvečjemu priznanje, da ves informbirojski teror ni mogel zlomiti zvestobo zamejskih Srbov do rodu in domovine, niti njene prepričanosti v pravičnost in resnico stvari, za katero se borijo naši narodi proti kremeljski laži in nasilnosti.
Med Romuni in Jugoslovani celo v preteklosti ni bilo nikoli nasprotij. Sele po objavi bukareštanske resolucije so začeli romunski informbirojci na najrazličnejše načine umetno netiti in razplamtevati šovinistično gonjo. Vse, kar je bilo jugoslovansko, je postalo čez noč nevarno, sovražno in — brezpravno. V svoji preveliki servilnosti je romunska vlada poteptala vse sporazume o dobrem sosedstvu, tako sporazum o poštnem prometu, carini, dogovor o prehajanju potnikov preko meje, sporazum o železniškem tranzitu (Stamora—Bazijaš) in o plovnem tranzitu po Begejskem prekopu, dogovor o vodostaju na Donavi (proti poplavam, suši itd.), sporazum o dvo-lastniški' obmejni posesti, da niti ne omenimo ostalih.
V istem času pa se je začelo tudi besno preganjanje jugoslovanske narodne manjšine v Banatu. Romunska tajna policija je začela z množičnim zapiranjem naših sonarodnjakov in jih v zaporih mučiti in pretepati. V vaseh, kjer prebivajo romunski državljani srbske narodnosti, so omejili pravico gibanja in potovanja ter uvajali najbrezobzirnejša razlikovanja pri odkupih, obdavčenju, izdajanju legitimacij in drugem. Toda vse to preganjanje še ni bilo dovolj. Po ukazu od zunaj je romunska vlada prešla k odkritim sovražnim ukrepom »proti Jugoslaviji: v obmejnem področju so uvedli policijsko uro in pravo obsedno stanje, ob meji koncentrirajo romunske čete. izvajajo vojaške demonstracije, romunski obmejni stražniki pa so samo v zadnjih mesecih zagrešili več kot 79 oboroženih provokacij.
Vse to nasilje in zastraševanje, podkupovanje, agitacije in aretacije pa niso strie duha med jugoslovansko manjšino: na njihovih hišah se skoraj vsak d?n pojavljajo gesla s protesti preti takemu ravnanju in izpovedi vere v pravično borbo jugoslovanskih narodov. V Bukarešto prihajajo resolucije. v katerih prebivalstvo zahteva, naj vlada preneha s takim ravnanjem in izpusti aretirance. Zaradi vsega tega se je romunskim oblastem zdelo slednjič nujno, da z »monstre-proce-sc-m« zadušijo nezadovoljstvo, z »dokazanim veleizdajstvoma pa pred javnostjo opravičijo svoje dosedanje — in bodeče — protizakonito nasilje.
Medtem ko ima romunska manjšina v Jugoslaviji svoje šole in vso priliko za svoboden kulturen in političen razvoj, skratka iste pravice, kakor ostali - državljani, nam pravkar končani bu-Uareštanskj proces očito govori, v kakšnih strahotnih razmerah živijo danes naši rojaki v Romuniji. — Že med vojno, za fašistične vlade generala Antonescuja, Hitlerjevega podrepnika, so bili romunski napori polni pripadnikov jugoslovanske manjšine. Tedaj so jih streljzli zato, ker so bili »rdeči Titovi banditi« in najzavednej-ši borci proti nemškim in romunskim fašistom, danes jih zopet zapirajo in streljajo, ker so »titovci«, zato ker se najbolj zavedajo, da je politika romunskih infc-rmbirojcev preti ljudska, in ker neomajno verujejo, da je se-
HUDI BOJI NA ODSEKU PRI ClNDŽU
Dva nova severnokorejska polka prekoračila reko Naktong
Skupina tržaških občinskih svetovalce?
iz cone A na poti po Jugoslaviji
Tokio, 9. «vg. (Tanjug) Ameriške ln južnokorejske sile so pridobile v zadnjih 24 urah nekaj ozemlja na odseku pri Cindžu in zmanjšale severnokorejsko mostišče ob levem obrežju reke Naktong, pravi poročilo osme ameriške armade, ki ga prenaša Reuter. Ameriški pritisk pri Cangjongu je bil okrepljen z močnimi napadi južnih sil, ki jih podpirata letalstvo In topništvo. Poročajo, da so južnokorejske enote na nekem, odseki! tega mostišča napredovale tri kilometre in prispele do obrežja reke. Severnokorejske enote so povečale svoje napade pri Jong-doku ob vzhodni obali polotoka.
Po poročilih Reuterjevega dopisnika sta dva nova severnokorejska polka prekoračila z 22 topovi reko Naktong pri Cangjongu. Nove severnokorejske enote v skupinah prehajajo čez reko. Mostišče severnokorejskih sil pri Veg-vanu je bilo zmanjšano zaradi protinapadov južnih čet.
Associated Press poroča, da so na področju pri Cindžu še nadalje hudi
boji, zlasti po včerajšnji ameriški
ofenzivi. Severnokorejske čete so s topniškim ognjem zadržale prodiranje
južnokorejskih čet proti Cindongu. V zadnjih dneh je 30 vojakov mornariške pehote umrlo zaTadi velike vročine na področju pri Cindžu.
United Press prenaša uradno poročilo severnokorejskega poveljstva, ki pravi, da so severnokorejske čete zasedle mesto Kunvi, 8 milj severno od Teguja, in sicer po odločnem odporu ameriških ter Južnokorejskih čet, ki so bile na tem mestu popolnoma uničene. Zaplenjene so bile velike količine hrane, več bencinskih cistern in veliko municije. Severnokorejsko letalstvo in protiletalsko topništvo sta sestrelila 14 letal in popolnoma uničila topniške postojanke južnokorejske prve in druge divizije ob vzhodni korejski obali.
Zunanji minister Severne Koreje Bak Hen Nen je. poslal OZN brzojavko, ki jo je sovjetski zastopnik razdelil med člane Varnostnega sveta. V
brzojavki «e ameriške letalske sile v Koreji obtožujejo, da uporabljajo »barbarske metode vojskovanja« in da kršijo »pravila mednarodnega prava in človeške morale«. Brzojavka obtožuje ameriške letalske sile, da bombardirajo nezavarovana mesta, kjer ni vojaških objektov, in da so med 29. junijem in 2. avgustom nekolikokrat bombardarile takšne dele mesta Fen-janga, v katerih so samo stanovanjska poslopja. Samo pri enem letalskem napadu so ameriške sile ubile približno 700 oseb, več kot 500 pa ranile.
Harriman se je vrnil iz Tokia v ZDA
Tokio, 9. avg. (Tanjug) Posebni zunanjepolitični svetovalec predsednika Trumana Harriman se je včeraj z letalom vrnil iz Tokia v ZDA. V Tokiu je imel že drugič daljšo konferenco z generalom Mac Arthurjem. Med svojim bivanjem na Daljnem vzhodu je Harriman obiskal tudi Korejo.
Množične Internacije v vaseh
oh Jageslovansko-bolgarski meji
Beograd, 9. avg. (Tanjug) V začetku tega meseca so bolgarska obiastva začela množično internirati iz vrste obmejnih vasi družine tistih oseb, ki so v Jugoslaviji, kakor tudi družine, ki s simpatijo spremljajo razvoj v novi Jugoslaviji. V kulskem okraju so 1. avgusta internirali iz vasi Rakovice 7 družin s 30 člani, iz vasi Kakreša 2 družini s 7 člani, iz Aleksandrova 3, iz Kapetanove a pa 12 družin. V ču-stendilskem okraju je bilo izvedeno množično interniranje družin iz vasi Sardela, Cešnjivana, Kobilja, Dragov-ca in Lešivca.
Interniranje se začne tako, da milica in člani bolgarske KP nenadoma obkolijo hiše družin, ki jih je treba internirati. Interniranci smejo vzeti samo tiste stvari, ki jih lahko nesejo v reki, nato pa jih odpeljejo na tovornih avtomobilih v neznano smer. V ta namen je na več mestih že pri-
nji predsednik progresivne stranke v ZDA Henry Wallace je podal ostavko na svoj položaj v stranki, ki je bila ustanovljena leta 1348, da bi podprla njegovo kandidaturo za predsednika ZDA. V pismu, ki ga je poslal državnemu svetu stranke, pravi Wallace: »Glede na korake, ki so jih pred kratkim napravili državni svet stranke in sveti po zveznih državah, sem prepričan, da bom veliko več koristil stvari
Odstop direktorja komisije za atomsko eaergijo v ZDA
Washington, 9. avg. (AFP) Generalni direktor ameriške nacionalne komisije za atomsko energijo Charles Wilson je danes odstopil. Začasno ga bo nadomeščal dosedanji pomočnik generalnega direktorja Charlton Shag. V svojem pismu predsedniku Trumanu Wilson ne omenja, iz kakšnih razlogov je odstopil.
Danska vlada odstopila
Kodanj, 9. avg. Danska vlada je odstopila, ker parlament ni odobril njenega predloga o novih kreditih za vojaške namene. Parlament je razpuščen in bodo nove volitve 5. septembra. Do tedaj bo vodila vladne posle sedanja vlada.
danja borba jugoslovanskih narodov — pravična in poštena.
Stvar, ki jo je treba braniti s sodnimi zločini in umori, je slaba stvar. Saj veija za nasiije siejkoprej modra beseda, da se da doseči z bajoneti vse, le vsesti se ni moči nanje. Zato tudi te zadnje tragične žrtve bukare-štanskega procesa niso padle zaman!
pravljeno večje število tovornih avtomobilov. Tako je prišlo 31. julija do
postaje Stracimir 40 avtomobilov z interniranci, od tam pa so jih poslali z vlakom v notranjost. V kulski okraj je prišlo 70 tovornih avtomobilov iz obmejnih vasi do prvih železniških postaj. Da bi se te nasilne akcije kar najbolje izvedle, pošiljajo iz notranjosti v obmejne vasi okrepitve, ki jih sestavljajo člani milice in večje število KP.
Ti nasilni' ukrepi bolgarskih oblasti so vzbudili ogorčenje med obmejnim prebivalstvom in povzročili, da ljudje zmeraj bolj pogosto bežijo v Jugoslavijo. V zadnjih dveh dneh je iz videnskega okrožja pribežalo 11 oseb. Da bi ljudstvo pomirila, so začela bolgarska obiastva prirejati konference v obmejnih vaseh, na katerih obrekujejo FLRJ in skušajo Internirance očrniti kot sovražnike bolgarskega naroda.
miru, če podam ostavko državnemu svetu napredne stranke.«
Wallace se je prejšnji mesec izjavil za resolucijo Varnostnega sveta v zvezi z vojno na Koreji in za ameriško posredovanje v korejskem spopadu. V ieh vprašanjih in pa v vprašanjih, ki so v zvezi s Formozo ter atomsko bombo, je Wallace prišel v spor s stranko. Wallace je pred kratkim izjavil, da bo odstopil kot vodja stranke, če bi članstvo stranke odklonilo njegovo stališče do teh vprašanj.
Predsednik Truman zahteva stroge ukrepe zoper vohunstvo
Lake Success, 9. avg. (Un. Pr.)
Predsednik Truman zahteva od Kongresa glede na mednarodno napetost strožje zakone zoper vohunstvo in sabotaže. Hkrati zahteva, naj se pravosodni minister pooblasti, da nadzoruje tujce, ki so podvrženi deportaciji, in od časa do časa zahteva poročila o njihovem gibanju in delovanju.
Jugoslovan predsednik konference o mamilih v Ženevi
Ženeva, 9. avg. V ponedeljek se je v Ženevi začela konferenca predstavnikov držav, ki pridelujejo mamila. Na konferenci, katero je sklicala komisija OZN za narkotična sredstva, bodo razpravljali o omejitvi pridelovanja opija samo za znanstvene in medicinske potrebe na svetu. Za predsednika konference so izvolili jugoslovanskega predstavnika Staneta Krašovca. predsednika komisije OZN za narkotična sredstva.
Belgija povečala vojaške izdatke za 5 milijard
Bruselj, 9. avg. (Tanjug) Belgijska vlada je sporočila svoj namen, da bo do konca leta 1951 povečala vojaške izdatke do višine 5 milijard belgijskih frankov. V svojem govoru na prvi seji parlamenta po vrnitvi kralja Leopolda v državo je predsednik vlade Duvieusart sporočil, da znaša belgijski vojaški proračun za leto 1950 več kot 8 in j?ol milijarde belgijskih frankov, od tega dve in pol milijarde za izredne izdatke za opremo. Hkrati je izjavil, da se bodo sredstva za program javnih del, ki so določena v posebnem proračunu, izrabila v te namene.
Boji na Celebesu so prenehali
Djakarta, 9. avg. (Ass. Pr.) Obrambno ministrstvo Indonezije je sporočilo. da so se predstavniki Združenih narodov, predstavnik Združenih držav Indonezije in nizozemski komisar v Indoneziji generalni major Scheffelaar danes sporazumeli glede prenehanja neredov v Makasaru na otoku Celebesu, kjer so bivši pripadniki nizozemske kolonialne vojske uprizorili oborožen upor in zavzeli radijsko postajo.
Hkrati s sporočilom o prenehanju sovražnosti je indonezijsko obrambno ministrstvo izrazilo nezadovoljstvo, ker je nizozemska vlada ob uporu poslala v vodovje Celebesa rušilec »Kote-naer«. Ministrstvo poudarja, da ima to dejanje za kršitev haaškega sporazuma.
Novi voditelji jezikoslovja v ZSSR
Moskva, 9. avg. (Tanjug.) V članku, objavljenem v »Pravdi« je predsednik akademije znanosti ZSSR Vavilov spo. ročil, da so v Sovjetski zvezi odstraniti voditelje različnih institutov za jezikoslovje in na njihova mesta imenovali nove. Vavilov trdi. da je sov. jetska filološka znanost sedaj na novih poteh.
V Ti&kmj vrstah
Stockholm, 9. avg. (Reuter) Predsednik švedske vlade Erlander je odklonil predlog voditelja konservativcev Heilmarsona, naj se povečajo izdatki za obrambo države. Erlander je dejal, da je švedska obramba znatno boljša od obrambe v nekaterih zahodnoevropskih državah. Dodal je, da bodo obrambo Švedske samo »izpopolnili na nekaterih področjih«. Švedska bo porabila letos okrog 1100 milijonov kron za obrambo.
Frankfurt, 9. avg. (Reuter) Britanske zasedbene oblasti so za mesec dni zaprle komunistično tiskamo »Rheinisch-Westfälische Volksdruckerei« in zaplenile ves' časopisni papir, ker je tiskala letake, ki so pozivali prebivalstvo k odporu pToti zasedbenim oblastem v Zahodni Nemčiji. Prejšnji teden so ameriške zasedbene oblasti z isto utemeljitvijo prepovedale za 20 dni izhajanje lista Komunistične partije v Frankfurtu.
Henry Wallace ©đst^pll kot
vodja ameriške progresivne stranke
New York, 9. avg. (Reuter) Doseda-
Ze nekaj dni je na obisku v Jugoslaviji skupina občinskih svetovalcev vseh občin cone A. Ti svetovalci so bili izvoljeni na listi Slovensko-itali-janske ljudske fronte in so prispeli v Jugoslavijo na čelu s tov. dr. J. Deklevo.
V Ljubljani, kjer so tržaški gostje najprej počastili v narodno osvobodilni borbi padle žrtve in na grob talcev na Zalah položili venec, so delegacijo sprejeli člani Mestnega ljudskega odbora. Občinski svetovalci iz cone A so si v Ljubljani ogledali socialne ln kulturne ustanove, gradbišča in med drugim tudi tovarno »Litostroj« Na slavnostni večerji, kjer so bili razen gostov prisotni še podpredsednik Pre-zidija Ljudske skupščine Slovenije France Bevk. minister Ivan Regent in člani Mestnega ljudskega odbora na
čelu a predsednikom Matijo MaltžL čem, se je tov. dr. Joža Dekleva iz
Stivana zahvalil za prisrčen sprejem, hkrati pa je orisal položaj tržaških Slovencev, ki morajo še danes prenašati fašistično zakonodajo.
Enako prisrčno so bili tržaški gostje sprejeti tudi v Zagrebu. Na slavnostni večerji v Zagrebu je bil navzoč tudi podpredsednik vlade LR Hrvatske Franjo Gaži. Na študentskem na sei ju v Zagrebu so gostje obiskali tržaško mladinsko brigado, ki je bila že drugič proglašena za udarno. Obiskali so tovarno »Rade Končar«, gradbišče predora pod Slemenom, Id bo vezal Zagreb s Hrvatskim Zagorjem itd. Včeraj zjutraj so občinski svetovalci iz cone A odpotovali z avtobusi po novi avtomobilski cesti »Bratstvo la enotnost« proti Beogradu,
O kulturnem življenju
madžarske manjšine v Prekmurju
Ze večkrat smo poročali o živahnem kulturnem udejstvovanju madžarske manjšine v Vojvodini, ki je za uspešno razvijanje svojih kulturnih tradicij dobila v naši državi vse potrebne pogoje. Ne bilo pa bi prav, če bi pri tem pozabili na madžarsko manjšino, ki nam je — čeprav maloštevilnejša — mnogo bližja: na Madžare iz Dolnje Lendave ter iz nekaterih madžarskih vasi lendavskega in soboškega okraja, na katere je pozabljala ne le pred-aprilska Jugoslavija, ampak se celo Madžarska nikdar ni zmenila zanje.
Tako so na primer šele zdaj dobili prve lastne učitelje, ki so se deloma že vrnili iz Vojvodine, kamor so jih po osvoboditvi poslali na redno učiteljišče, deloma pa so pravkar končali enoletni madžarski učiteljski tečaj v Murski Soboti (14 slušateljev). S tem novim kadrom bodo lahko okrepili nižje šolstvo, ki pa je že sedaj dobro razvito. Madžarske osnovne šole in sedemletke so zdaj po vsen večjih madžarskin vaseh v obmejnih predelih lendavskega in soboškega okraja, madžarske paralelke pa imajo tudi na nižji gimnaziji v Dolnji Lendavi.
Veliko pomanjkanje lastnega inteligenčnega kadra je čutiti tudi v njihovem kullumo-umetniškem in ljudsko-prosvetnem udejstvovanju. Zato je razumljivo, da beležimo od osvoboditve pa vse do leta 1948., ko so bila ustanovljena madžarska kulturna društva, le spontane kulturne manifestacije. Osrednji koordinacijski odbor pa so ta društva, ki jih je že 8 — v Dolini, Dolgi vasi, Genterovcih, Dobrovniku, Motvarjevcih, Hodošu, Domanjševcih in Prosenjakovcih —, osnovala šele letos. Vendar pa so v tem času v kul-turno-umetniškem pogledu želi v nekaterih vaseh lepe uspehe. Omeniti je treba zlasti igralsko družino iz Doline ter folklorni skupini iz Domanj-ševec in Prosenjakovec.
Lepo število bralcev so si v tem času pridobile madžarske ljudske knjižnice, ki so bile osnovane v devetih vaseh: v Dolini, v Gornjem Lakošu, v
Francoski mladinci v Mariboru
Sinoči je z nočnim vlakom prispela v Maribor iz Zagreba skupina 59 francoskih mladincev, ki so pomagali pri gradnji študentskega naselja v Zagrebu. Danes dopoldne so si v spremstvu mariborskih zgodovinarjev ogledali Pokrajinski muzej. Popoldne pa so odšli na ogled mesta. Jutri dopoldne si bodo ogledali letno kopališče na Mariborskem otoku, kjer trenira naša zvezna vaterpolo reprezentanca. Popoldne pa bo sledil ogled tovarne avtomobilov in hidrocentrale na Mariborskem otoku. Pojutrišnjem zjutraj bodo odpotovali v Ptuj, kjer si bodo ogledali muzej, nato pa Stmišče. Zvečer bodo odpotovali v Ljubljano.
V soboto zjutraj pričakujemo v Maribor drugo skupino inozemskih brigadirjev s študentskega naselja v Zagrebu. Predvidoma bo prišlo okoli 40 mladincev brigadirjev iz Zahodne Nemčije.	T. M.
Dobrovniku, v Genterovcih in v Motvarjevcih v lendavskem ter v Hodošu, v Prosenjakovcih in v Prplivniku v soboškem okraju. Razen tega imajo pri Okrajnem odboru Ljudske prosvete v D. Lendavi za vaške igralske družine knjižnico madžarskih odrskih del, snujejo pa tudi Okrajno knjižnico l slovenskimi in madžarskimi knjigami. Z znatno zbirko madžarske literature razpolaga tudi Nižja gimnazija v D. Lendavi.
Z dnevnimi ln periodičnimi madžarskimi publikacijami ter knjigami, ki izhajajo v Novem Sadu, oskrbuje prekmurske Madžare DZS. Dnevnika »Magyar Sz<5« razpečajo samo v D. Lendavi okrog 400 izvodov. Mnogo s'a čitana tudi tednika »7 Nop« (Sedem dni) in »Dolgozö NÖ« (Delovna žena). Na štirinajstdnevnik »Ifjusšg Szava« (Beseda mladine) so naročene vse mladinske organizacije. Pa tudi sami skušajo izdajati v D. Lendavi madžarski štirinajstdnevnik. Veliko zanimanje za madžarsko rubriko, ki so jo imeli nekaj časa v delu naklade »Ljudskega glasu«, soboškega tednika za obmurske kraje, kaže, da bi bil tak list prekmurskim Madžarom potreben in dobrodošel. Manjka pa jim še, kot inteligence sploh, dovolj širok krog ljudi, ki bi v list pisali in ga urejevali.	M. T.
Higiensld
kongres
v Opatiji
Od 25. do 30. oktobra t. 1. bo v Opatiji zvezni higienski kongres, prvi te vrste v naši državi. Namen kongresa je, da zbere vse zdravstvene delavce v prizadevanju za razširitev in izpopolnitev preventivne zdravstvene službe ter da o pomenu te službe seznani našo javnost. Dalje naj kongres v svojem strokovnem delu osvež! najvažnejše znanje, ki je potrebno za reševanje vseh higienskih vprašanj.
Kongres bo deloval v treh sekcijah. V delu higienske sekcije bo obravnavana industrijska higiena, higiena prehrane, komunalna higiena, šolska higiena. Delo epidemiološke sekcije se bo bavilo z vprašanji epidemiologije, tuberkuloze, otroških nalezljivih bolezni, parazitemih obolenj itd. V sekciji sanitarnih tehnikov pa bodo obravnavana vprašanja s področja dela sanitarnih tehnikov in njihove epidemiološke službe.
Kongresa naj bi se udeležili «drsv-stveni delavci, urbanisti, komunalci, predstavniki prehranjevalne industrije in veterine. Ustanove na-j nudijo uslužbencem za dni kongresa Izreden dopust. Vse informacije o kongresu kakor tudi prijave dajejo oziroma sprejemajo poverjeništva za zdravstvo pri vseh okrajnih ljudskih odborih In sanitarna inspekcija ministrstva »a ljudsko zdravstvo v Ljubljani. Prijave za kongres je treba poslati najkasneje do 12. avgusta 1950. L. K.
SEJAM BENYIHD0S. lUOOSLAVOS!
CKEGAM ESTA HOHE OS 1UG0SLAVGS
Lj. VuKadinovič
V deželi ttogonieta
Znani športni novinar in strokovnjak zn nogometno igro Ljubomir Vnksdinovič iz Beograda je na svetovnem prvenstvu v nogometu v Braziliji zbral mnogo zanimivosti. Njegove vtise s tega najpomembnejšega športnega tekmovanja v letošnjem letu bomo cbjcvljali v nadaljevanjih. na kar opozarjamo vse naše čitatelje, še posebno pa ljubitelje športa.
Z zmagami nad Izraelom in Francijo se je reprezentanca Jugoslavije uveljavila v finalno tekmovanje svetovnega prvenstva. Reprezentanco Izraela je Jugoslavija premagala 6:0 in 5:2.
S Francijo so bile odigrane tri tekme, ker sta bila rezultata v Beogradu in Parizu 1:1. Odločilna igra na nevtralnem igrišču v Firencah je prinesla našemu moštvu zaslužen uspeh. Jugoslavija je v.odila 1:0. Francozi so izenačili in dosegli drugi go!, a Mihailovič je nato iz upravičenega kazen-
skega strela postavil rezultat 2:2. Tako se je tekma že tretjič končala neodločeno. V podaljšku igre dvakrat po 15 minut je dosegel Željko Čajkovski zmago. Proti Franciji je igrala Jugoslavija vsega skupaj 300 minut. Zanimivo je, da so bili goli v Firencah v rednem času igre doseženi v kratkih presledkih: prva dva v dveh minutah, druga dva pa spet v dveh minutah.
Naša reprezentanca je imela v Francozih zelo žilavega nasprotnika, ki se je v vseh treh tekmah boril z velikim poletom.
DVA LEPA USPEHA
Naša reprezentanca je pred odhodom v Rio de Janeiro odigrala dve mednarodni tekmi — z Dansko v Beogradu in s Švico v Bernu, poleg tega pa še tekmi za trening z Laziom iz Rima (8:1) ter dunajskim Rapidom (4:2).
Dansko smo premagali 5:1. Igra našega moštva v drugem polčasu je bila zelo dobra, kombinacijska in premišljena. Danci so se zelo dobro branili, toda naša napadalna vrsta je bila tako razigrana, da je bila ožja obramba gostov skoraj brez moči. Danski nogometaši so po tekmi izjavili, da so presenečeni nad visoko zmago Jugoslovanov in da tako dovršene igre že dolgo niso videli. Priznali so, da so bili zasluženo premagani od boljšega nasprotnika.
Danci so dobri nogometaši, telesno krepki, vzdržljivi, spretno obvladajo žogo, posebno uspešno pa igrajo z glavo. V prvem polčasu so večkrat odločno prihajali v kazenski prostor Jugoslovanov, ko pa je našim nogometašem uspelo nasprotniku vsiliti svoj način igre in s kombinacijami desorganizirati njegove vrste, so bili brez moči, da bi se uspešneje zoperstavljali hitrim prodorom naših napadalcev. Zelo dobro je igral vodja napada Tomaševič, ki si je s tem zagotovil pot v Rio de Janeiro. V poštev so prihajali še Wölfl, Firm in mladi Hočevar, medtem ko je Valok zaradi bolezni izpadel iz kombinacije.
Na poti v Brazilijo so naši reprezentanti gostovali v Bernu, kjer so premagali Švico 4:0. Igro, kakršno so prikazali naši nogometaši v prvem polčasu, po pisanju tamkajšnjih športnih listov, Švicarji že dolgo niso videli.
Tako je naša reprezentanca tik pred začetkom četrtega svetovnega prvenstva pokazala dobro formo.
»Brazilska ekspedicija« je bila sestavljena iz naslednjih igralcev: Mrku-šič, Beara, Stankovič, Horvat. Broke-ta, Colič, Zlatko Čajkovski, Jovanovič, Djajič, Palfi, Atanackovič, Ognja-nov, Mitič. Tomaševič, Bobek, Vukas, Mihajlovič, Željko Čajkovski in Firm.
Jugoslovanske nogometaše so na potovanju spremljali Veljko Zekovič, predsednik Nogometne zveze Jugoslavije. Djura Kladarin, inž. Milorad Ar-senijevič, zvezni kapetan, in dr. Mihajlo Andrejevič. Trener reprezentance je bil Ljubiša Bročič, zdravnik pa dr. Aleksandar Obradovič. Z moštvom so potovali še sodnik Leo Lemešič, katerega je določila FIF, ter radijska napovedovalca Radivoje Markovič in Hrvoje Macanovič. Jaz sem potoval prej ter počakal jugoslovanske nogometaše v Rio de Janeiru.
60 UR V ZRAKU
— Navadili smo se na letalo kakor na tramvaj! — je duhovito pripomnil eden izmed igralcev pred odhodom na letališče v Porto Alegre, ko smo se vračali v Rio.
Naši nogometaši niso nikoli toliko potovali z letalom kakor tokrat. V zraku so prebili nad 60 ur, pri čemer so preleteli 25.000 km.
Iz Ztiricha smo odleteli zvečer ob
23.30	in smo bili prihodnji dan v istem času v glavnem mestu Brazilije Rio de Janeiru. Potovali smo čez Lis-bono, Dakar in Recife. Najdaljši let brez pristanka je bil čez Atlantik od Dakarja do Recifa, in sicer nekoliko več kakor 8 ur.
Zanimivo je. da »mo zajtrkovali v Evropi (Lisfeona), kosili v Afriki
(Dakar), večerjali pa v Južni Ameriki (Recife). V enem dnevu smo bili na treh kontinentih.
Potovali smo z velikim štirlmotor-nim letalom »Clipper«, ki je zelo udobno in ima za potnike na razpolago tudi postelje. Leteli smo do 4500 metrov visoko,
DRŽAVA NOGOMETA
Brazilija je država nogometa. To se opazi na vsakem koraku. Nogomet je povsod najpriljubljenejša igra. Stadioni so polni gledalcev. Pred kinematografi. kjer vrte filme in žurnale o nogometu, so dolge vrste. Na plaži Ko-pakabane, ki je dolga okoli 20 km in
0	kateri pravijo, da je najlepša in najdaljša na svetu, igrajo nogomet od jutra do mraka. Po terenu dečki bosi tekajo za žogo in jo obvladujejo tako spretno in sigurno, da vsakogar navdušijo. To so pravi umetniki. Ze kot mladinci kažejo veliko nadarjenost v tehniki igranja. Poleg nogometa gojijo tudi odbojko.
Nogomet igrajo povsod, na vsakem praznem prostoru, v glavnem mestu Brazilije in v notranjosti dežele. Klubi so amaterski in profesionalni. Državnega prvenstva nimajo, temveč so lokalna prvenstva. Nogometna središča so v Riu in Sao Paolu.
Da je nogomet zares popularen, pove tudi naslednja anekdota:
Predsednik republike Dutra Je obiskal neko šolo v Sao Paolu. Med poukom je vstopil v razred in tedaj je profesor vprašal učence, kdo je najpopularnejši človek v Braziliji.
— Leonidas! — je bil enoglasen odgovor.
Leonidas je znani brazilski nogome-
1	tai, ki se je izkazal na »vetovnem prvenstvu 1. 1934 v. Italiji ln L 1938
President Dutra
v Franciji. Čeprav Ima 8« let, igra še vedno uspešno v Sao Paolu.
Da bi profesor popravil mučni položaj, je dal učencem novo vprašanje:
Kdo je najboljše glave v Braziliji? —
Baltasar! — se je spet enoglasno razlegel glas po razsedu.
Baltasar je vodia napada kluba Co-rintians iz Sao Paola in igra tudi v državni reprezentanci. On je znan nogometaš v igri z glavo. V prvenstvenem tekmovanju je od 36 golov dal 32 z udarcem z glavo, zaradi česar so ga imenovali »Zlata glava«.
Predsednik republike se je nasmejal in vprašal učence, če vedo, kdo je Dutra.
O tem nogometašu še nisem ničesar slišal! — je zmedeno odgovoril nek dijak, ki je nato vprašal: — Kj« pa igra?	(Daljeg
Uspehi in neuspehi
kmetijskih zadrug celjske okolice
V	nedeljo 6. avgusta Je bila v Domu ljudske prosvete v Celju • delovna konierenca vseh predsednikov in uslužbencev splošnih kmetijskih zadrug okraja Celje.okolica. Konferenco je sklicala Okrajna zveza kmetij-i ::n zadrug z namenom da bi z uslužbenci pregledali dosedanje delo, uspehe in pomanjkljivosti ter izmenjali medsebojne izkušnje.
Po političnem referatu je sledilo or-t rnizacijsko poročilo, v katerem je bile. nakazano delo kmetijskih zadrug v prvem polletju.
Z reorganizacijo lesnih odsekov se
je položaj v zadružnem sektorju gozdarstva zboljšal, vendar zaradi Tnali narnosti nekaterih lesnih manipu-r jJaatov ponekod plan v gozdarstvu le vedno šepa. Kmetijske zadruge, ki služijo lahko za zgled ostalim pri izmenjevanju lesnega plana, so zadruge v Vitanju, Ljubečni, Ponikvi pri Gro-t 1 nem. Rečici pri Laškem, Novi cer-kvi, Škofji vasi in Vranskem. V teh z drugah si prizadevajo ne samo lesni manipulanti, temveč celotni upravni odbori, da bi bila posek in spravilo pravočasno opravljena.
Kmetijske zadruge v Grižah, St. Lene: tu nad Laškem, Teharju, Pirešici i . Galiciji pa se za lesno proizvodnjo T brigajo dovolj. Člani kmetijske zadruge v St. Lenartu n. pr. večinoma :uto prejeli izplačila za oddani les in m opravljene prevoze v letu 1949, cilno pa tudi ne za prevoze in oddajo v lebt 1948. Sejni manipulanti v teh zadrugah imajo slab odnos do zadruž-rdkov, poleg tega so pa izgubili pregled nad izvajanjem plana, kar porazni, da je zanje evidenca deveta bri-; a. Ravno tako malomaren odnos so rezali nekateri knjigovodje do dzačunavanja in fakturiranja odda-: ra lesa. Knjigovodja kmetijäke zage v Blagovni, Je držal v predalu : zj-e pisalne mize nakazilo v vred-ti nad 100.000 din, kar je povzročilo zadrugi finančne težave.
Pregled zadružne obrtne delavnosti pokazal, da so upravni odbori po-. -hod obrtno delavnost podcenjevali.
deg tega je bilo tudi v mnogih obrt-r-ih. delavnicah zelo površno poslova-ter slab odno3 vodstev do delav-
V	obrtnih delavnicah kmetijske sare v Ponikvi pri Grobelnem so se
rajale razne manipulacije, katerih krce je po izsleditvi kaznovalo dirkaško sodišče Okrajne zveze kme-h zadrug. Med siabe delavnice ■ko tudi čevljarska delavnica v ■-•ju, krojaška delavnica pri kme-:i zadrugi Stopče-Grobelno, čev-:a delavnica Kmetijske zadruge Vidu pri Planini ter obrtne dede Kmetijske zadruge v Grižah, delavnice so po svoji krivdi pa-:	- že od lanskega leta, ker so v
. ljudje, ki iščejo samo svojo ko-Drugod, k;er imajo upravni od-• obrtni odseki in sami delavci --vilen odnos do skupnega dela, ni ko zaslediti pri pregledu zaključnih računov, pasivnega stanja. Za vzgled tem pogledu lahko služi Kmetijska
zadruga Vransko, ki ima zelo razvito delavnost, ter so njeni odseki vsi aktivni. Zelo dobro se je letos izkazala tudi Kmetijska zadruga Slivnica pri Celju, ki je pod dobrim vodstvom poravnala vso izgubo iz lanskega leta in je letos pričakovati velik uspeh v njeni obrtni delavnosti.
Letos je večina kmetijskih zadrug prevzela odkupe vseh poljskih pridelkov, zdravilnih zelišč, gozdnih sadežev In oljnic. S tem so kmetijske zadruge prevzele polno odgovornost za realizacijo vseh odkupnih planov. Ze v nekaj mesecih se je pokazalo, da so nekatere zadruge vzele to nalogo resno in pokazale tudi lepe uspehe. Pri odkupu žitaric sta prvi stoodstotno izpolnili plan Kmetijski zadrugi v Letušu in Petrovčah. Pri odkupu zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev so se pa doslej najbolj izkazale zadruge v Vranskem, ki je odkupila 26.000 kg malin ter zadruge v St. Juriju ob Taboru, Vitanju, Dobrni in Prevorju. Žalostno pa je. da se nekatere branijo odkupov, kakor na primer zadruga v Socki.
Knjigovodstvo se je v zadrugah precej Izboljšalo. Doslej je končalo 31 zadrug svoje polletne bilance. Večina knjigovodij opravlja vestno in dobro svojo dolžnost, je pa še nekaj primerov slabega knjigovodstva, kakor n. pr. s Kmetijski zadrugi v Dramljah
in St. Vidu pri Planini, kjer so še
vedno v zaostanku s knjigovodstvom. V kmetijski zadrugi Vojnik, delo nikakor ne gre naprej, poslovanje je vedno v zaostanku. Ker mnogokje ni knjigovodja polno zaposlen v eni zadrugi, bo v takih primerih stvar treba urediti tako, da bo en knjigovodja vodil knjigovodstvo v več zadrugah.
V trgovinskem poslovanju so bili v zadnjem času odkriti večji primanjkljaji v blagu. V zadrugi Dramlje primanjkljaj še sedaj ni poravnan in poslovodja tudi ni »mogel« objasniti vzroka za primanjkljaj. Podoben primer je v kmetijski zadrugi Marof. Se težji primer je bil v zadrugi v Galiciji, kjer je bila poslovodkinja zaradi velikego primanjkljaja kaznovana z odpustom iz službe za eno leto in mora poravnati primanjkljaj v vrednosti
100.000	din. Primanjkljaj izkazuje tudi zadruga St. Janž pri Velenju. Največja odgovornost za nastale primanjkljaje pade v prvi vrsti na poslovod je, deloma pa tudi na nadzorne in upravne odbore, ki niso spremljali dela v zadrugi. Hvalevreden je primer poslovodje zadruge v Marofu, tov. Ivana Cakša, ki je neredno poslovanje spravil zopet v red. Se nekaj takih vzornih poslovodij je, in sicer so to poslovodje kmetijskih zadrug v Rifen-gozdu. Slivnici, Kalobju in St, Vidu pil Grobelnem.
Pionirji Mladinskega densa Franea Prešerna v Kranja na počitnicah ir Valdoltri
Sirom naše lepe domovine letujejo naši mladi pionirji. Ob sinjem Jadranu, v prelepi Valdoltri, ki leži Kopru nasproti, gostujejo pionirji Mladinskega doma Fr. Prešerna iz Kranja.
V naši koloniji so partizanske sirote, ki nimajo očeta ali matere in so socialno ogroženi, ter pionirji revnih in bolnih staršev. Mnogo teh pionirjev nosi značko Zveze borcev, ker so se izkazali v času NOV kot najboljši kurirji. Zato jim je ljudska oblast preskrbela dvomesečno letovanje v lepi Valdoltri. Pionirji lepo preživljajo v tem kraju svoje počitnice, da bodo jeseni zopet z velikim veseljem sedli za šolske klopi
Poleg kopanja so se pionirji vključili tudi v razne krožke. Najbolj obiskan je krožek mladih naravoslovcev, v katerem deluje skoro % vseh pionirjev, kar je tudi umljivo, saj živimo ob morju — zibelki življenja. Z izrednim zanimanjem nabirajo pionirji školjke, morske j eilte, polžke in druge morske živali.
Man} aktivni so pionirji v literarnem krožku. Imamo tudi pevski, dramatski in recitacijski krožek, ki so na kulturni prireditvi ob obali nudili prav lep program domačinom in študentom ljubljanske univerze, ki letujejo v naši bližini. Največ veselja in
zabave imajo pionirji pri kopanju. Plavati znajo že prav vsi. Imeli so že medsebojno tekmovanje.
Vest o našem uspešnem delu je dospela že v Koper. Žene iz Kopra so nas prišle obiskat in nas obdarile. Pionirji smo se jim lepo zahvalili in jih povabili na kulturni spored, žene pa so povabile pionirje k sprejemu italijanskih pionirjev, ki se bodo vračali iz Slovenije.
Ogledali smo si tudi ostale kraje v jugoslovanski coni. Bili smo v Kopru. Na celodnevnem izletu po morju smo se vozili ob obali in si ogledali Izolo, Piran, Portorož in Savudrijo, kjer letujejo pionirji iz Slovenije, N. S.
Matere z otrokom ni sprejela na avtobus
Dne 6. t. m. ob 18.30 je pripeljal potniški avto na postajo Goriče, kjer je čakalo približno 9 potnikov, većina takih, ki so prišli obiskat svojce v zdravilišče Golnik. Kljub temu. da je bilo v avtobusu še toliko prostora, da bi lahko vstopili vsi potniki, je spre-vodnica ukazala, naj avto odpelje. NI pomagala nobena prošnja, naj bi vzela v avto vsaj še žensko s 5 mesecev starim otrokom v naročju, pač pa je smela vstopiti mlada tovarišica. Takih sprevodnic ne maramol F. S,
V Zavrstnika 1® s&gorela
elektrika
Zavrstnik je vas. Sl spada pod KLO Šmartno pri LitijL Prebivalci so že dolgo želeli, da bi dobili v vas elektriko. Njihova namera pa je bila šele zdaj uresničena, ko se je zavzel za elektrifikacijo vasi domači odbor OF. Odbor OF se je obrnil na Državne elektrarne Slovenije, ki so naročile upravniku litijske podružnice DES, da je začel s pripravljalnimi deli. Za-vrstniški otočani so priskočili še sami na pomoč, izkopali so vse jame in pripravili drogove in ves ostali les. Nato so delavci DES začeli z napeljavo od najbližjega transformatorja v rudniku Sitarjeveu. Zavrstničanom je priskočila na pomoč tudi ljudska oblast s tem, da jim je okrajni ljudski odbor Ljubljana-okolica dal podporo za nabavo električnega materiala. Zdaj v Zavrstniku že sveti elektrika in vaščani so te pridobitve nad vse veseli. Tako je 40 hiš v našem Zasavju spet elektrificiranih. Prebivalci iz sosednjih krajev Volčje jame in Stange si tudi žele elektrifikacijo svojih vasi. Ta dva kraja pa sta toliko oddaljena, da sedanji transformator v Zavrstniku ne pride več v poštev in bo treba za napeljavo v Volčjo jamo in na Stango izgraditi novega.	J.
Lastnikom goničev (brakov) in brakov-jazbečarjev
Ob 25. obletnici Kinološke zveze FLRJ bo v dneh 9. in 10. septembra
t.	L v Ljubljani VII. mednarodna razstava psov vseh pasem. Pozivamo vse lastnike goničev (brakov) in brakov jazbečarjev, posebno tistih, ki imajo odlično in prav dobro oceno zunanjosti, da svoje pse gotovo razstavijo. Te dni bodo prejeli lastniki tiskovine za prijavo na razstavo; izpolnite prijavnico takoj, ker je skrajni rojk za prijavo do 20. avgusta. Poznejših prijav pripravljalni odbor ne bo sprejemal. Ce kdo ne bi prejel tiskovin za prijavo, naj jo z dopisnico zahteva pri pripravljalnem odboru, ki ima svoje prostore v pisarni Lovske zveze LRS v Ljubljani, Trdinova 8.
Toča ua Dolenjskem
Zadnje neurje s točo je nekatere predele okoli Dol. Toplic močno prizadelo. Toča je močno poškodovala in deloma tudi uničila poljske pridelke v vaseh Dol. Sušice, Selišče in Podturn ter del vinskih goric na Ljubni. Rebri in Riglju. Deloma so po toči prizadete tudi sosednje vasi.
Uspehi pohorskih gozdarjev
Lesnc-industrijsko podjetje v Mariboru je imelo v času od 26. junija do 29. julija v Ribnici na Pohorju tekmovanje gozdnih delavcev in voznikov po šahovskem načinu. Za tekmovanje je bilo veliko zanimanje in se ga je udeležilo 54 desetin. Največji uspeh je dosegel voznik Andrej Osrajnik, ki je v enem dnevu presegel normo za 482V«. Rezultat tekmovanja Je bil povečanje produkcije za ll*/», spravila pa za 30*/>. Ob zaključku tekmovanja je direkcija Lesnoindustrijskega podjetja v Mariboru podelila najboljšim delavcem in voznikom nagrade, področni odbor pa pohvale in priznanje.
Zelo prometna cesta Brežice—Cerklje Je bila v slabem stanju. Nedavno
so cestišče nasuli, močili in pošteno zvaljali, tako da je sedaj dovršene nad 2 km ceste.
Most čez Savo in Krko je znan po
svoji dolžini, je pa za sodoben promet preozek. Vemo, da mostu z veliko železno konstrukcijo ni moči čez noč razširiti. Kdor je most poznal do pred nekaj leti. se sedaj upravičeno zgraža nad brezobzirnostjo voznikov do ljudske imovine. Šoferji ali vozniki dirjajo preko mostu ne glede na varnost ljudi. Ograja mostu je popolnoma raz-
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
trick, 10. avgusta: Lavrencij.
ivezda.
ll,	avgusta: Suzana. Bolemir. SPOMINSKI DNEVI VIII. 1668. — Požar je uničil nad
• rico Kranja.
/Ul. 1827. — Rojen v Kamni gori pesnik in politik dr. Lovro To-
VIII.	1941. — Začetek I. Vseslo-; n tkega kongresa v Moskvi.
VIII. 1942.	— Partizani uničili
-■ vik boksita v Libojah v Savinjski
/mi.
III.	1945, — AVNOJ razglašen za
tesno ljudsko skupščino.
DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna, Tromostje. Trg Franceta Prešerna 5.
*
Organizacija Bdečega križa rajona
• e priredi v nedeljo 13. avgusta v gostilni Banko na Smartinski cesti
■	::o zabavo Začetek ob 4 popoldan, i i ples. pijačo in jedačo preskrblje-
. — Vabi odbor.
Pevski zbor S K UD »Tone Tomšič«.
petek, 11. avg. ob pol 20 nujen se-1 ttek v balkonski dvorani zaradi brile. letovanja, študija in jesenske ':.tneie! Pridite vsi! — Odbor.
tajski absolventi ekonomske fakul-’ e. ki se nameravate udeležiti sep-hrske ekskurzije, se prijavite pis-
■	r.o al; ustmeno na naslov ekonom-t- knjižnice. Gregorčičeva 27. nepre-
r.o do 15. avgusta Zapoznelih pri-IV ne bomo upoštevali.
Pisarno Društva inženirjev in teh-T : v LRS v Ljubljani smo iz dose-' -tih prostorov Cigaletova ul. 5,111.
■ese'ill v nove poslovne prostor*» na '.PV-ošičevi cesti št. 16III.
Ponovni občni zbor Potrošnike za-čp-ste z. o. j., rajon IV., Ljubljana. vr’k» c 29 bo 11. avgusta ob 29 v “ mični šob. soba št. 83 na Ašker-cesti. Udeležba za delesav ob-vvma, vabljeni tudi člani. — Upravni odbor
-•redni občni zbor Potrošniške za-<*-: ze z o. j. Kranj, bo 15 avgusta ob ' l v stranski dvorani Sindikalnega č--:n.a v Kranju Ker za dan 1. avg.
- -Pesni vrvi občni zbor ni bil sklep-' r. sklepa občni zbor dne 15. avg. ro členu 16. zadružnih pravil polnoveljavno ob vsaki udeležbi OpozorPo. Tobak podjetje za pro-tr-t s tobakom, vžigalicami in vred-rv-kari v Ajdovščini se K s 1 avg, ■■'n z isto vrstnim rodietiom s sedi—, v Ljubljani. Zato ir odslej za rmdoiievsnie tobačnih izdelkov za riško oblast pristojno nodietie To-1	Llubllani in j» vse račune za
dobavljene tohsčrn izd°'ke plačevat! ra tekoč’* račun štev. 602-70310-0 pri N B. v Ljubljani.
GLEDALIŠČE
SKUD »MIHA PINTAR«. RUSE
Letno gledališče
Sobot a. 17. avgusta ob 20: Žižek: »Mi-klova Zala«.
Kravo, jo avgusta ob 20:	Zizek:
»Miklova Zala«.
i-" .. ■ rUiavi -•	13 ave, vo-l vlak
’r. Maribora ob 19.10. s povratkom iz Ruš takoj no predstavi (okoli 23. ure).
LJUBLJANSKE NAROČNIKE,
ki so v zaostanku z naročnino in jo še niso poravnali, prosimo, da to store čimprej — najpozneje do 15. avg., sicer jim bomo list s tem dnevom ustavili.	Uprava Slov. poročevalca
Predprodaja vstopnic za nedeljsko predstavo v upravi »Vestnika« v Mariboru. Gosposka 25.
KONCERTI
Na Bledu bo danes ob 20.30 v Kazini Večer narodnih pesmi in plesov. Nastopita:	oddelek moškega zbora
Slovenske filharmonije in folklorna skupina Tine Rožanc.
Drevi ob 20 bo na magistratnem dvorišču koncert kitarista Stanka Preka. Na sporedu so klasična in novejša dela, same originalne skladbe, nič priredb za kitaro. Koncert bo v vsakem pogledu zanimiv. Prek sam je znan Kot izvrsten igralec in interpret. Predprodaja v Knjigarni muzikalij, od pol 8 dalje na magistratu.
KINO
LJUBLJANA — UNION: nem. film »Kemija in ljubezen«. Srbski mesečnik 27. Predstave ob 16.15, 18.15 in
20.15	uri. — MOSKVA: hol. film »Blagoslov«. Mesečnik JA 15. Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15 uri. SLOGA: Zaprto: TIVOLI: ameriški film »Večna Eva«. Srbski mesečnik
28.	Pred predstavo nov zabaven spored. Pričetek ob 20. uri. TRIGLAV: sovjetski film »Sinia pota«. Kratki film Inozemske brigade. Predstava ob 20. SISKA: francoski film »Ob zori«. Bosanski mesečnik 27. Predstava ob 20. LITOSTROJ: nemški film »Srce mora molčati«. Kratek film Vriština in klasje.
MARIBOR PARTIZAN: angl. barvani film »Rdeči čevelički«. Filmske novost; 17 — UDARNIK: nemški film »Corona«. Srbski mesečnik Štern 25. SOLA LETNI: ameriški film »Bruca v Oxfordu« Tednik. ROTOVŽ LETNI: ameriški film »Večna Eva«. — Tednik.
CET JE METROPOL:	francoski film
»Človek človeku«. Obzornik št. 43. LETNI:	sovjetski film »Povest o
hrabem vojaku«. Tednik.
RADIO
’ROI7.VAJALCEM ZAČIMB nudimo
;!■* peteršilj in korenje
i usodnimi cenami. Reflektanti naj obrnejo na Hrana«, Zagreb, Dolac
2.	tel. br. 32-231.
SPORED ZA PETEK
Poročila ob 5.15. 6.00, 12.30. 15.00,
19.00.	20.00 in 23.30.
5 00 Jutranii pozdrav; 5.30 Veseli zvoki: 5.50 Jutranja telovadba: 6.10— 7 00 Jugoslovanska narodna in umetna glasba; 12.00 Lahek opoldanski spored: 12 40 Pesmi slovanskih narodov;
13.09	Odprimo pošto naših dopisnikov;
13.15	Popularni orkestralni koncert:
14.00	Operne arije pojeta sopranistka Nada Vidmarjeva in basist Sanjo Smerkolj, igra orkester Slovenske filharmonije. dirigent Bogo Leskovic: 14 30 Pred šahovsko olimpijado; 14.4U Melodiie v ritmu izvaja pianist Boer-cp Friis: 15.10—15.30 Samospeve poje sopranistka Vanda Gerlovič, pri klavirju Pavel Sivic: 18.00 Igra orkester mariborske radijske postaje (prenosiz Maribora):	18 30 Pojo jugoslovanski
zbori: 19.15 Za vsakogar nekaj; 20.00 Politični komentar Radia Beograd; -10.15 Josef Suk: Godalni kvartet v B-duru: 20.40 Ferdo Godina. »Miklavž«: M 00 Pester večerni spored — sodelujejo Pu>man Petrovčič, Avgust Stanko s harmoniko in Slovenski sindikalni kvintet, vmes plošče; 22.15 Plesna glasba; 22.45 Komorna ura — Dela jugoslovanskih skladateljev; 23.35 Zaključek oddaje^
ŠOLSTVO
MINISTRSTVO ZA PROSVETO
LRS
je dolžno poslati po planu na šolsko leto v BIH več učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev za 1—2
leti.
O delovnih pogojih se je Ministrstvo prosvete LRS dogovorilo z Ministrstvom za prosveto BiH. Reflektanti dobe podobna jtojasnila na personalnem oddelku Ministrstva za prosveto LRS, kjer naj se oglasijo do 30. avg.
NA NIŽJI GIMNAZIJI
V TOMAJU
bodo popravni izpiti za dijake L razreda 2. septembra; II. razreda 4. sept.; III. razreda 5. sept. Razredni izpiti za vse razrede bodo 5. septembra. — Nižji tečajni izpit bo pričel 6. septembra. Začetek vseh izpitov ob 8. uri. Za vsak izpit treba vložiti lastnoročno spisano prošnjo kolkovano z 10 dinarskim kolkom. Za sprejem v Internat morajo vložiti dijaki prijave 28. avgusta v pisarni dijaškega doma v Tomaju.
MINISTRSTVO ZA
KMETIJSTVO LRS
otvarja dvoletno živinorejsko šolo v Poljčah pri Begunjah na Gorenjskem.
Mladinci-ke, ki imajo veselje do živinoreje in planšarstva naj takoj napravijo prošnjo za vpis.
V	šolo se sprejemajo mladinci-ke, ki so dovršili 14 leto starosti in so dovršili osnovno šolo.
Prošnji, katero je poslati živinorejski šoli v Poljče je priložiti 1. spričevalo o dokončani osnovni šoli- 2. rojstni list; 3. potrdilo o volivni pravici (samo oni nad 18 let starosti). Pouk se začne dne 15. septembra. — Sola je mešana.
SPREJEM V KMETIJSKI
TEHNIKUM V KOČEVJU
V	šolskem letu 1950 51 bo deloval na kmetijskem tehnikumu v Kočevju živinorejski odsek.
Pogoji za vpis so naslednji: uspešno opravljena nižja srednja šola z nižjim tečajnim izpitom ali sedemletko, odnosno z odličnim ali prav dobrim uspehom dovršena nižja živinorejska ali kmetijska šola. Tudi veterinarska niž.ia šola. Prijavljene! iz nižjih kmetijskih. živinorejskih ali veterinarskih šol bodo polagali sprejemni izpit iz slovenščine in matematike. Sprejemnega izpita ne polagajo oni. ki so že napravili izpit za višjo srednjo šolo.
Sprejemni izpiti za vpis v I. letnik bodo v dnevih 6. in 7. septembra.
OBVESTILA
ANTIRABIČNI PASTEURJEV AMBULATORIJ
v Ljubljani, kier se vrši cepljenje ljudi proti steklini, posluje sedaj v prostorih Bakteriološkega laboratorija MLO na Krekovem trgu štev. 10 — pritličje levo. kjer naj se v bodoče zglasijo vse osebe poškodovane ali oblizane od psov. mačk itd., da se zaščitijo pred steklino.
SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO V LJUBLJANI
obvešča, da je zaradi tehničnih ovir spremenjen koledar Kongresov in znanstvenih sestankov zveze zdravniških društev FLRJ. Kongresi in sestanki bodo kot sledi:
L III, kongres fiziologov FLRJ v Opatiji od 1. do 2. oktobra 1950.
2.	Znanstveni sestanek oftalmoloških sekcij zdravniških društev FLRJ v Novem Sadu od 5. do 8. oktobra 1950.
3.	Znanstveni sestanek ginekoloških sekcij »Pravniških društev FLRJ V Zagrebu od 12. do 14. oktobra 1950,
Slabe ceste in mostovi v Brežicah
bita in je resna nevarnost, da kdo pade v Savo ali Krko.
Cesta skozi Brežice je zaradi velikega prometa kotanjasta in prašna. Avtomobili in motorji dirjajo ob vsakem času z odprtimi izpuhi kljub vsem opozorilnim predpisom. V Brežice se steka šest cest: Novo mesto, Zagreb—Samobor, Zagreb—Dobova, Bizeljsko—Maribor. Krško, Globoko ln Pišece. Dnevna avtobusna zveza: v Novo mesto, Krško, Bizeljsko—Sv. Peter, Bregana, Pišece, Cateške toplice in večkrat na kolodvor. Ves ta tranzitni in lokalni promet terja popravila cest in mostov.	T. M.
Bodimo »uraduk!
Pionirska zdravstvena kolonija v Ribnici na Pohorju je v začetku avgusta prejela od tamkajšnje Kmetijske zadruge službeni dopis po pošti, čeprav je od poslovalnice zadruge v kolonijo bliže kot pa na pošto. Pričakovati bi zato bilo, da bi zadruga dopis dostavila direktno brez nepotrebnega zavlačevanja in celodnevne zamude. Pa kaj hočemo, ko nekateri tako radi poslujejo »uradno«! T. M.
Kmetijske zadruge v radgonskem okraju tekmujejo
Uslužbenci kmetijskih zadrug radgonskega okraja so prejeli predlog sindikalne podružnice Okrajne zveze kmetijskih zadrug za dvomesečno tekmovanje. Tekmovanje se je začelo 1. avgusta in bo trajalo oo 30. septembra t. 1. Tekmovanje bo ocenjevala posebna komisija, ki bo mesečno dvakrat pregledala vse poslovalnice. Po zaključku tekmovanja bo najboljša zadruga prejela prehodno zastavico, ki si jo je pri zadnjem tekmovanju priborila kmetijska zadruga Rački vrh. Predvidene so tudi denarne nagrade in pohvale. Za tekmova, nje, ki je okrajnega značaja, je veliko zanimanje.	k.
Pri Sv. Miklavžu so odprli zadružno dvorano
V nedeljo 6. avgusta so pri Sv. Miklavžu odprli dvorano v novem zadružnem domu. Ob tej priliki so nastopili: domača gledališka družina z dobro odigrano veseloigro »Matiček se ženi«, mešani pevski zbor in med-zadružna godba. Po prireditvi je bila ljudska zabava.
Velika udeležba ljudi je bila dokaz, kako potrebna je bila ta dvorana, saj se doslej ni mogla vršiti nobena večja prireditev prav zaradi pomanjkanja primernih prostorov. Miklavževčani si žele v svojo vas samo še elektrike, pa bo postal zadružni dom res kulturno in gospodarsko stedišče kraja. S. H.
Na Tolminskem so maline bogato obrodile
Po vsej Tolminski so pred dobrimi 14 dnevi pričeli — več ali manj povsod — z množičnim nabiranjem malin. Tovarna likerjev in sadnih sokov jih je prejela odtod že znatne množine. Na Bovškem so se odlikovali najbolj Srpeničani, ki so kljub košnji v gorah nabrali okrog 2000 kg. Na Kobariškem pa so se najbolj. postavili na Livku, kjer so nabrali še znatno več kot Srpeničani. Pridno jih nabirajo tudi v Breginjskem kotu. — Nabiralci bi želeli le nekaj več okretnosti in ekspeditivnosti pri faktorjih, ki maline odvažajo. Zaradi tega so imele zlasti v prvih dnevih kmečke zadruge precej nepotrebnih skrbi.
Terensko delo Etnografskega muzeja v Ljubljani
Etnograiski muzej v Ljubljani nadaljuje tudi letos z načrtnim raziskovanjem slovenskega podeželja. V času od 1. do 31. julija je s svojo ekipo raziskal važno, doslej zanemarjeno področje slovenske Istre v okolici Kopra (Marezige, Babiči, Boršt, Lopar, Labor, Pomjan, Topolovec itd.). Kljub raznim težavnim okolnostim so bili rezultati istrske ekipe Etnografskega muzeja v nekaterih etnografskih sektorjih večji in pomembnejši kot lani v Dekanih in Ospu.
Druga ekipa Etnografskega muzeja prične s svojim .delom v okraju Grosuplje okrog 15. avgusta. Ta ekipa bo raziskala teren KLO St. Vid pri Stični, Temenica, Radohova vas in Dob. Pred pričetkom etnografskega dela v tem dolenjskem predelu bo tov. B. Orel, ravnatelj Etnografskega muzeja v posebnem predavanju s skioptičnimi slikami pojasnil pomen raziskovanja Etnografskega muzeja v Ljubljani. Predavanje bo v nedeljo 13. avgusta ob 3. uri popoldne v Prosvetnem domu v St. Vidu pri Stični.
Terensko delo Etnografskega muzeja sta letos podprla Ministrstvo za znanost in kulturo LRS in Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani.
predrznega tatu In izsiljevalca
4.	Znanstveni sestanek pediatrijskih sekcij zdravniških društev FLRJ v Zagrebu od 18. do 21. oktobra 1950.
5.	Kongres jugoslovanskih higienikov v Opaüji cd 26. do 30. okt. 1950.
6.	Znanstveni sestanek dermatove-neroloških sekcij zdravniških društev FLRJ v Zagrebu od 1. do 4. nov. 1950,
7.	Kongres jugoslovanskih travmatologov je preložen na mesec april 1951.
Od 15. do 17. oktobra bo v Zagrebu posvetovanje pediatrov in ginekologov FLRJ.
Prosimo vse zdravnike, ki žele aktivno ali pasivno sodelovati na kongresih ali znanstvenih sestankih, da to javijo svoji sekciji Slovenskega zdravniškega društva.
' DRZ. ZALOZBA SLOVENIJE inozemski oddelek. Ljubljana, Kongresni trg 19,
sporoča vsem ustanovam in podjet. jem, da po nalogu RUZPP samo ona sprejema s področja LRS naročila za inozemske knjige in revije.
Da bi si mogla zagotoviti potrebne devize, naj vse ustanove in podjetja pošljejo najpozneje do 30. avgusta 1950 naročilnice za revije, za knjige pa do 10. septembra 1950. Pri tem naj upoštevajo naslednje:
1.	Naročilnice naj bodo posebej za revije in posebej za knjižne izdaje;
2.	naročila naj bodo razdeljena po državah založb; kjer je naznačen dvojni sedež zaltjžbe, upoštevajte prvo mesto; 3. v naročilu naj bodo naslednji podatki: a) priimek in ime pisatelja. D) čim točnejši naslov dela,
c)	založba, mesto in leto izdaje, d) po možnosti cena; 4. neizpolnjenih naro. cil lz 1. 1950 ne obnavljajte, ker jih bomo skušali izpolniti izven tekočih naročil; 5. pri naročilih skrajno štedite; 6. stornirajte vsa naročila pri Jugoslavenski knjigi; 7. neposrednih naročil ustanov in podjetij v inozem_ stvu ne bomo odobrili in vključili v devizni obračun; 8. obnovite naročila tudi na revije, ki ste jih dobivali v lem 1950 — avtomatičnih podaljšani abonmajev ne priznamo: 9. za nove knjižne izdaje iz 1, 1951 bomo sprejemali naknadno naročila.	2666.1
MALI OGLASI
KNJIGOVODJO — honorarnega — išče menza. Ponudbe na ogl. oddelek SP pod »Menza«.	3695.4
LEGITIMACIJO od »Spomenice 1941« št. 6387 na ime Bariča Sentek sem izgubila dne 5. avgusta ob 18.30 na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Najditelja prosim, da jo pošlje na naslov: Marica Kosec, Ljubljana. Zidovska steza 3, Vojaško trgovsko podjetje.	3678-14
TOV. ŠOFERJA tovornega avtomobila, ki je našel auto pokrivalo (plahto) pod Trojanami St. Ožbaldu dne 4. avg. ob 9.30 ter vozil v smer Ljubljana naprošam, da mi vrne za nagrado ali sporoči, kje se dobi, na naslov Zolmir Franc, Polzela. ZATEKLA se je psica nemški ptičar, stara 1 leto. Komur je o njej kaj znano, ga prosim, da mi za nagrado sporoči na naslov: Lešnjak. Šmihel pri Novem mestu. 3705-14 ZAMENJAM novejšo enonadstropno dvodružinsko hišo z vrtom na lepem kraju blizu prometa, za enodružinsko z vrtom tudi izven Maribora. Ponudbe upravi lista Maribor pod šifro »Lepi dom«.	3706-8
IZGUBIL sem denarnico in dokumente na ime Mohar Franc, od sv. Križa do Dolskega. Poštenega najditelja prosim, da ml za nagrado vrne.
3707-14
ZATEKEL se ie visok črn res z liso na glavi podoben Dogi. Nahaja se Vižmarie 191.	3711-14
NALIVNO PERO se je našlo. Dobi se KotaeJ, Vič. Sumerjeva 3.	3712-14
Ljubljana, 8. avgusta.
Danes se je pred ograjnim sodiscem v Ljubljani zagovarjaj 2b letni Zagrajšek Franc, zaradi drsnih tatvin in izsiljevanja. Ta posel je opravljal že več let. Leta 1946. je bil demopiliziran, to-aa čeprav mesar po poklicu, se ni oprijel nobenega poštenega dela. Živel je z dneva v aan, ne da Di sa potrudil najti zaslužek v svoji stroki, kjer je prav tako občutno jiomanjikanja delovnih moči.
»Ne, kaj bi delal,_ raje si izberem boljši in lažji zaslužek,« si je mislil. Lotil se je tatvin. Najprej majhnih, potem pa vedno večjih. Tako se je zgodilo, da se je kmalu seznanil z zapori, ki jih je zapuščal po krajših in daljših presledkih. Toda prestane kazni ga niso spametovale. Zadnjikrat je zapustil zapor letos v aprilu, a že v začetku junija je spet poromal nazaj. To pa se ie zgodilo takole:
Na tržni dan. 7. junija je prišel v Ljubljano Prekmurec Zalig Jože z namenom, da proda na trgu 120 kg moke in nekaj kaše. Vsega pa ni prodal, zato je sklenil prenočevati na postaji električne cestne železnice preči glavnim kolodvorom. Okrog 1 ure ponoči pa se mu ie približal neznane^, ki ni bil nihče drug kot Zakrajšek Franc in ga v imenu »tajne policije« aretiral. Pred sodnijo na Miklošičevi cesti ga je ustavil in mu velel, naj dvigne roke. Ta ga je ubogal in pustil, da mu ie Zakrajšek vzel listnico s 13.000 din in vse dokumente.
Takoj drugo noč si je Zakrajšek spet poizkai novo žrtev med kmeti, čakajočimi na isti tramvajski postaji, aiio je 9. junija okrog tretje ure zjutraj. Na klopi je sedejo vee kmetov, med njimi tudi Tuiičic Ivan iz slavonskega Broda. Tudi tam se je približal in se legitimiral za organa UD V. Vsem kmetom je pregieaai dokumente in jih vrnil. Tuiičicu pa je dejal, aa nima v redu legitimacije in naj mu siedi. Tu-ličič ga je ubogal, mislec, da je Zakrajšek res to, za kar se je izdajah Kmalu sta se oba znašla oo Ljubljanici. Tedaj je Zakrajšek Franc preiskal Tuliciča, mu pobral dokumente in ker denarja ni našel (Tuiičič je imel za denar na skritem mestu poseben žep), je zahteval, naj mu ga ta sam izroči. Tuiičicu pa se je takoj posvetilo, da nima opravka z organom državne varnosti, ampak z navadnim izsiljevalcem. Zato mu denarja ni hotel izročiti. Oba sta bila vedno glasnejša in prepir je kljub pozni uri privabil iz bližnje hiše neko žensko, češ, kaj le imata. Zakrajšku je postalo vroče. Pustil je Tuličiča in jo ubral naglih korakov po cesti. Toda že čez dva dni so ga varnostni organi spravili na varno, pred sodiščem pa mu ni preostalo drugega, kot da je vse po vrsti priznal. Nepoboljšljivi izsiljevalec, ki pri svojem umazanem posiu ni štedil z grožnjami in ustrahovanjem svojih žrtev, je za svoje nečedno delo prejel kazen 4 leta odvzema prostosti s prisilnim delom.
USNJEN POVRŠNIK je bil dne 25. julija pozabljen v vlaku Zagreb— Ljubljana. Pošten najditelj se naproša. da istega vrne za nagrado na naslov Mirt Jakob, Bled 29. 3714-14 IZGUBIL se je siv križast suknjič s sivo podlogo cd Most do Kamnika dne 29. VII. od 15. do 16. Lepo prosim najditelja, da mi ga vrne za nagrado, ker mi je to edina obleka. Vrniti io na postajo NM Kamnik ali na ime Klemen Franc Jastroblie 20 Špitalič — Motnik	3715-14
ENO NADSTROPJE z 2 stanovanji v centru Ljubljane, zamenjam z eno-stanovanjsko hišico z malo zemlie v okolici Ljubljane. Naslov v oglasnem oddelku.	3717-4
DVA KLJUČKA sem Izgubila 7. avgusta na rumeni vrvici, od Crtomirove no stezi ob železniških barakah po Robovi, Linhartovi do Tyrseve. Najditelja prosim, da vrne za nagrado na bgl. odd.	3720-14
PREKLICUJEM, kar sem žaljivega govoril proti Pogačar Agati iz Tržiča, in se zahvaljujem, da ie odstopila od tožbe. Cundrič Jože. Tržič 24. 3718-14 OSEBNI AUTO PKW ali sličen kupimo. Ponudba na »Mepa«, Maribor. Koroška 5.	3697-14
ENOSOBNO rodbinsko stanovanje v Beogradu zamenjam za enako ali garsonijero v Ljubljani ali okolici. Naslov v ogl. odd.	3699-10
IZGUBILA je 13 letna deklica riavo denarnico z oblačilnimi nakaznicami in denarjem od Tržaške ceste mimo Drame do Tromosttja. Poštenega najditelja prosim, ds odda najdeno na gl. odd.	8702-14
TSCEMO UPRAVNIKA za počitniški dom. Prednost imajo laki s praktičnimi izkušniami v gostinski stroki. Ponudbe pod šifro P. L. L. Kvarner na ogl. odd.	3703-4
DNE 8. AVGUSTA je bila na Celovški cesti vzeta psička na ime »Pikica«. črne, bele in rumene barve. Oseba, ki jo je vzela, naj jo vrne na naslov Alojz Brecelnik, Ljubljana. Celovška 93.	3713-14
UMRLI
Uprava Tovarne kleja v Ljubljani
sporoča, da ie dolgoletna delavka v kolektivu MARIJA JEMC umrla. — Pogreb pokornice bo v četrtek 10 avg. ob 17.30 z Zal kapele sv. Mariie. — Pokojnico bomo ohranili v trajnem spominu.	2716-1
Sporočam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl moj ljubljeni mož GABRIJEL BRSNJAK.
Hudo-Stična. — Žalujoča žena Iva in ostalo sorodstvo.	2797-1
ZAHVALE
Ob nenadomestljiv! izgubi našega
moža, očeta, brata, tasta, strica in svaka Antona Kovačiča, mlinarja in posestnika v Krški vasi se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. darovalcem cvetja in vencev in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v tej težki boli — nailepša hvala. Posebno se zahvaljujemo J. Zustu in članom Zveze borcev za poslovilne besede, pevskemu zboru, mlinarjem In vsem ostalim. Družina Kovačič, Baškovič in Ajster.	2713-1
Za mnoge pismene izraze sožalja ob izgubi moje najđražie mamice Katarine Jerala, prisrčna hvala. Posebno se zahvaljujem prim. dr. Brandstetterju, dr. Višnerju, s. Cirili, dr. Slivniku, s. Volcičevi za pomoč v težki bolezni. Neutolažljiva hčerka Herma z možem Ivanom.	2798-1
Vsem, ki ste spremili na zadnii noti našo. mamo Marijo Vovk, io obsuli s cvetjem, se najtopleje zahvaljujemo. Černivec, Jesenice. 2alujoče hčere in sinovi.	2788-1
Nailepše se zahvaljujemo vsem sosedom. prijateljem in znancem, ki ste našo liubo sestro in teto Rozo Kavčič, poštarko v pokoju, spremili na zadnji poti na Svetinjah. Prisrčna hvala za spremstvo in tople poslovilne besede, darovalcem vencev in cvetja, ki so obsuli njen prerani grob in vsem, ki ste nam ustmeno in pismeno izrazili sožalje. 2slosini sorodniki. Libanja pri Ormožu. Šentjur. Celje. Zagreb. Ljutomer. Ljubljana.	2787-1
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje 10. avgusta: Središče nizkega zračnega pritiska se je pomaknilo na Island in povzroča padavine po vsem Britanskem otočju. Visok zračni pritisk s središčem v Baltiškem morju se je zopet raztegnil do naših krajev ter skupno z azorskim vzdržujeta lepo vreme po vsej Evropi.
V Sloveniti ie danes lepo sončno vreme z najnižio temperaturo 9» C na Jezerskem v Liublknj znaša danes ob 7 zračni tlak 737.3 mm, temneča» tura 16,6» c. vlaga 87*/..
01) prvih „Izvestjih“
Gozdarskega Instituta Slovenije
Te dni se je pojavila na slovenskem knjižnem trgu tomemona strokovno-znanstvena publikacija, ki zasluži pozornost slovenske kulturne javnosti, posebej še gozdarskih in lesnoindustrijskih strokovnih krogov To so »Izvestjas Gozdarskega instituta Slovenije za 1. 1347—1949. S to publikacijo se je predstavil Gozdarski institut Slovenije kot znanstvena ustanova in podal obračun o svojem triletnem delu.
»Izvestja« imajo okusno in solidno zunanjo in notranjo opremo, primemo resni in tehtni znanstveni vsebini. Iz nje se bo marsičesa naučil tudi nestrokovnjak in se seznanil s problemi našega gozdnega in lesnega gospodarstva. Knjiga obsega 251 strani besedila z mnogimi fotografskimi slikami, črteži ter z eno karto gozdnogospodarskih in lesnoindustrijskih področij Slovenije, ki jih je zasnoval in utemeljil institut. Vsebino knjige tvori 8 razprav, katerih vsaka ima izvleček v ruščini in francoščini ozir. angleščini.
Prvi del »Izvestij« je uvodnik »Gozdarska institut Slovenije v letih 1947—194S«. ki sta ga napisala ing. Rudolf Chidini in dr. Maks V/raber. Poučen uvodnik podaja najprej kratko zgodovino slovenske gozdarske znanosti oziroma prosvete ter pregled daljnih in bližnjih priprav za ustanovitev gozdarske znanstvene ustanove. Dalje nas seznanja z organizacijskim razvojem instituta, ki se je moral trdo boriti z mnogimi težavami za svoj organizacijski in materialni raz'voj in Ea izpopolnitev strokovnega kadra. Iz uvodnika zvemo dalje, da je zadevala na posebno hude težave gradnja in-stitutskega poslopja, ki je bilo do danes zgrajeno samo v temeljih. Zaradi tega je bil institut doslej v neprestani stiski za delovne prostore in laboratorije ter njihovo tehnično opremo, kar je za mirno in uspešno znanstveno delo prvi pogoj. Institut gostuje po tujih laboratorijih, kar je seveda kaj neugodno. —• Institut je vložil mnogo truda v organizacijo terenske raziskovalne službe (ureditev terenskih postaj in izbira raziskovalnih objektov), v čemer prednjači pred vsemi sorodnimi ustanovami v državi. — Pregledna analiza strokovnega in raziskovalnega dela instituta nas poučuje o planu in tematiki institutskega dela, o njegovem izvrševanju, o sodelovanju instituta z drugimi ustanovami, zlasti še z operativnim gozdnim in lesnim gospodarstvom. Glavni poudarek institutskega dela je na kompleksnih raziskovanjih, ki zajemajo več delovnih skupin in sektorjev. To je povsem nova pot gozdarskih raziskovanj, ki zahteva svojevrstno obliko, metodiko in tehniko dela, ki se šele razvijajo in preizkušajo. Tak način povezanega dela je vsekakor idealen ter ima spričo dandanašnje razcepljenosti, specializiranosti in izoliranosti raznih panog iste stroke in sorodnih strok velik znanstveno-tec-retičen in gospodarsko-prakiičen pomen.
Iz uvodnega članka in znanstvenih razprav je razvidno, da vlaga Gozdarski institut Slovenije vse svoje sile za povezavo znanstvenega dela s praktičnim udejstvovanjem, za enotnost znanosti in prakse v gozdnem in lesnem gospodarsvtu. Da to njegovo hvalevredno prizadevanje ni brezuspešno, vedo dobro naši gozdarski in lesnoindustrijski praktiki. Ne dvomimo, da bo ta edino prava pot pripeljala do izboljšanja v našem gozdnem in lesnem gospodarstvu. Namen znanstvenega dela mora biti prej ko slej ta. da rodi koristne sadove, ki bodo prispevali k sreči človeške skupnosti.
V drugem delu »Izvestij« se vrste v naravni povezavi in logični zaporednosti znanstvene razprave, ki obravnavajo aktualne in pereče probleme gozdnega in lesnega gospodarstva.
Dr. Maks V/rafcer je napisal obširno razpravo »Fitosociologija kot temelj sodobnega gojenja gozdov.« V njej govori v zgoščeni obiiki o prirodnih pogojih gojenja gozdov in o idejnih smernicah fitosociologije, moderne vede o rastlinskih združbah in vegetacijskih tipih. Najvažnejši pa je tretji del razprave, ki predočuje veliko znan-stveno-teoretično vrednost m gospo-darsko-praktieen pomen fitosociologije za gozdarstvo. Ni je skoraj gozdarske dejavnosti, kjer ne bi mogla modema veda o rastlinskih združbah neposredno ali vsaj posredno koristiti, za samo gojenje gozdov v najširšem pomenu besede pa je fitosociologija naravnost osnovna veda. ki polaga te-
melje in nakazuje pravilno smer gojenja gozdov. Zato ni čudno, da se fitosociologija kot gozdna tipologija tako uspešno uveljavlja v gozdarski znanosti in praksi vseh naprednih držav.
Ing. Mirko Šušteršič obravnava v svoji razpravi »Ureditev zemljišča probleme kategorizacije in razmejevanja proizvodnih površin po njihovih prirodnih pogojih in trajnih proizvodnih sposobnostih. Pravilno izvedena klasifikacija zemljišč je temeljni pogoj za trajno in umno izkoriščanje proizvodnih površin ter podlaga za vsako načrtno gospodarstvo. Slovenija je prva republika v Jugoslaviji, ki je začela izvajati načrtno razmejevanje med kmetijskimi in gozdnimi površinami. To delo se vrši pod okriljem in nadzorstvom mešane gozdarsko-kme-tijske »Republiške komisije za urejanje zemljišč«. Pri nas je problem klasifikacije zemljišč posebno pereč spričo dejstva, da ima Slovenija sorazmerno najmanj obdelovalne površine (0.20ha na prebivalca) v vsej Evropi ier da se njena produktivna površina še nadalje zmanjšuje absolutno in relativno.
Ing. Franjo Sevnik je prispeval razpravo »Urejanje naših gczdov ob prebodu v socialistično gospodarstvo«, v
kateri na dialektičen način obravnava problematiko urejanja gozdov glede na prehod našega gospodarstva v socialistični družbeni sistem. Pisec razčlenjuje objektivne pogoje urejanja gozdov v razdobju ljudske demokracije, podaja stanje naših gozdov po površini in gozdnogospodarski ureditvi ob osvoboditvi, prikazuje realne osnove za socialistično planiranje, analizira podatke splošne inventarizacije naših gozdov iz 1. 1945 ter govori slednjič o urejanju gozdov v prvi petletki in razvija nove perspektive za bodočnost. Razprava nudi dobro sliko naših gozdov glede njihove ureditve v polpretekli in sedanji dobi ter izglede za njihovo boljšo, enotnejšo ureditev v socialistični prihodnosti. S podatki bogata razprava bo dobrodošla ne le gozdarskim in lesnim, marveč tudi splošnim narodnogospodarskim strokovnjakom.
Ing. Lojze Žumer je priobčil »Uvod v perspektivno planiranje lesne industrije«, kjer s svojo široko razgledanostjo in strokovno izkušenostjo kritično analizira neugodno stanje naše lesne industrije v preteklosti in sedanjosti, naglašujoč nujno potrebo po ož*i povezanosti gozdnega in lesnega gospodarstva, ki jih ni mogoče urejati in planirati drugo brez drugega. Vsebinsko aktualna razprava obravnava v podrobnostih vlogo lesne proizvodnje v našem narodnem gospodarstvu, ravnotežje med proizvodnjo in porabo lesa, utemeljitev lesnega gospodarstva, posledice enostranskega razvoja lesnega gospodarstva, pogoje za integralno izkoriščanje gozda, problem naše bukovine, skladnost lesne industrije s surovinsko bazo, obrise novega razvoja lesne industrije, izboljšanje in požlahtnjenje lesa ter prinaša ob sklepu nekaj praktičnih, dobro utemeljenih predlogov za ureditev razmer in pravilen razvoj v gozdarstvu, lesnem gospodarstvu in lesni industriji. Razprava bo brez dvoma izzvala
ostro debato in koristno kritiko spričo iskrenega obravnavanja razmer v lesnem gospodarstvu in lesni industriji.
Dr. ing. Rudolf Pipan se je predstavil z razpravo »Pomen in vloga frekvenčne krivulje pri urejanju go. zdov«. Pisec v svoji razpravi najprej pojasnjuje pojem in naziv frekvenčne krivulje, nato pa utemeljuje važnost frekvenčne krivulje za urejanje gozdov kot invent arizacijskega, dendro-metrijskega, biometrijskega in histo-riografskega indikatorja. Ta indika-torska vrednost frekvenčne krivulje se mnogo premalo upošteva in njen veliki praktični pomen tako rekoč ne izkorišča. Slednjič govori avtor o vlogi frekvenčnih krivulj pri rednem upravljanju gozdov, kjer nudijo široke možnosti koristne uporabe. Tehtno in znanstveno objektivno razpravo pojasnjujejo številni grafikoni.
Dr. ing. Vlado T regi; bo v nastopa z obsežno razpravo »Prebiralno gospodarstvo v manjših gozdnih enotah«, ki je ilustrirana s številnimi poučnimi črteži. Razprava je napisana na podlagi dobrega poznavanja strokovne literature ter bogatih lastnih izkušenj in preučevanj. Pisec podaja najprej opis raziskovalnih objektov in ploskev Gozdarskega Instituta Slovenije, katerih preučevanje je dalo podatke za razpravo. Nato razpravlja o teoriji somernega prebiralnega gozda in analizira podatke institutskih objektov (gozd Lehen na Pohorju, gozd v Menišiji, gozd nad Rakovnikom in gozd pri Besu ter raziskovalne ploskve v masivu Stojrie). Dalje podaja glavne sklepe glede načina prebiralnega gospodarjenja na vzornih objektih in raziskovalnih ploskvah instituta. Slednjič predlaga način ureditve manjših gozdnogospodarskih enot po prebiralni metodi, s čimer bi se dosegli boljši gospodarski rezultati.
Ing. Martin Čoki zaključuje »Izvestja« z razpravo »Pomen in proble. mi smciarjeniss, ki jo pojasnjujejo mnogi grafikoni in pregledne tabele, sestavljeni po lastnih podatkih. Pisec že vsa povojna leta strokovno vodi smclarske poskuse in nadzira praktično smoiarjenje, ki se na veliko izvajajo širom Slovenije. Suvereno obvlada teorijo in prakso smoiarjenja in so zato njegove ugotovitve zelo tehtne in pomembne. V uvodu govori o pomenu smoiarjenja, nato prikazuje razvoj smoiarjenja v FLR Jugoslaviji in LR Sloveniji, slednjič pa kritično analizira poskuse o širini vrezovanja pri smolarjenju na rdečem boru po nemški metodi, ki jih je napravil na smolarski poskusni ploskvi Ravno polje, opisujoč tuje in lastne izkušnje in metode dela. Za namene smolarskih poskusov so bile ustanovljene 4 meteorološke postaje.
To prvo poročilo o »Izvestjih« Gozdarskega instituta Slovenije naj opozori merodajne strokovne kroge na eno naših največjih in najpomembnejših publikacij s področja gozdarske in lesnoindustrijske znanosti. Publikacija zasluži, da se naši poklicni strokovnjaki posvetijo študiju njene za-jemijive vsebine in da napišejo o posameznih razpravah svojo strokovno oceno.
Dr. M. W.
Preprosto pristajanje. Letalo »Super Cut>« se v veliki meri poslužuje štirikolesne priprave za pristajanje. Letalo, ki je na tak način opremljeno, lahko pristane na vsakršnem, še tako težavnem terenu. Prav tako ni za to letalo važno kakšno je vzletišče. Zaradi te ugodnosti uporabljajo to majhno letalo posebno zasebniki. Ameriški farmerji s takim letalom, ki ne potrebuje letališča, temveč lahko pristane in vzleti kar na njivi, škropijo in oprašujejo polja.
Maši koledarji s® Gčlpaiavaii
na svetovno prvenstvo
Danes dopoldne so se z vlakom odpeljali iz LjuDijane na svetovno Kolesarsko prvenstvo v Belgiji jugoslovanski tekmovalci Osrccki, .Varga. Milivoj Bat, Petrovič, bironi. Kočič in Poredski. S tekmovalci so oapoiovau zvezni trener Peter liic, voaja pola Vladimir Rpajič m maser Ivan Žnidaršič. Perne in Grajzer sta se odpeljala v Beograd, od koder bosta skupaj s tajnikom Jugoslovanske kolesarske zveze urankom Subotičem, ki bo zastopal našo državo na kongresu Mednarodne kolesarske zveze v Lie-geu, odletela v Bruselj.
Tekmovanja za svetovno prvenstvo v kolesarjenju se začno v soboto 12. avgusta in se končajo v nedeljo 20. avgusta. Tekmovali bodo nrofesionali bi amaterji, vendar ločeno med seboj. V skupini amaterjev je doslej prijavljenih okoli 800 tekmovalcev. Jugoslovanski kolesarji bedo nastopih samo v cestni vožnji na 175 km. ki bo v soboto 19. avgusta. Pred nastopom bodo imeli še trening na cesti, kjer bo dirka, tako da se bodo dodobra spoznali s progo.
Tekmovalna proga za amaterje vodi po valoviti • asfaltirani cesti, ki je samo na najvišjem vzponu tlakovana s kockami. Krožno progo v dolžini 96 km bodo prevozili enkrat, nato pa bodo 11 km dolgi trikot na začetku proge vozili sedemkrat. Letos se Jugoslavija drugič udeležuje svetovnega prvenstva v kolesarstvu. Prvič so naši tekmovaici nastopili leta 1948 na Nizozemskem. kjer so imeli slab uspeh, ker nobeden 'izmed tekmovalcev ni prišel na cilj. Moštvo so sestavljali Solman. Zorič. Prosenik, Mičič. Varga in Strain.
Za letošnje prvenstvo so se naši tekmovalci smotrno pripravljali. Za trening je bila izbrana cesta od Zidanega mosta skozi Celje in Maribor do St. lija. kjer terenske razmere najbolj ustrezajo progi, ki jo bodo vozili na
svetovnem prvenstvu. S treningom so zaceli 28. juiija m so ga končali 3. avgusta. Zvezni trener ihc. ki je vodil priprave nasul tekmovalcev, je aejai. aa je bil glavni sinoier oster stan ui nato stopnjevanje vzdržljivosti v hitrostni vožnji, najprej so vozili 15 nnnul s hitrostjo km na uro. proti koncu pa so la tempo vzdržan že poldrugo uro vožnje. Tekmovalci so se tako usposobili, da so ob zaključku treninga prevozili 178 km dolgo pot od Celja do Zidanega mosta, Maribor. St. 11 j in nazaj do Celja s povprečno hitrostjo 37.200 km na uro. Vsak dan dopoldne so trenirali, popoldne so imeli izlete, zoruzeue s športnimi igrami.
Naša reprezentanca je zelo mlada. Tekmovalci so stari od 20 do 24 let, edino poredski ima 27 let. Po večini so bili izbrani vozači, ki so v zadnjem času kazali napredek in so po sodbi strokovnjakov najbolj primerni za tekmovanje, kakršno le svetovno prvenstvo. Na vprašanje, kateri izmed devetorice, ki je cdšia na svetovno prvenstvo, bodo najzanesljivejše zastopali jugoslovanske barve, je trener liic dejal, da so vsi dobro pripravljeni in izredno tovariški drug do drugega, tako da je prepričan, da se bodo uveljavili trenutno najbolje razpoloženi tekmovalci pa imajo po njegovem mnenju največ pogojev za to. da se bodo uvrstili med trojico najboljših Jugoslovanov Grajzer. Fetrovič. Sirom. Osrečki in M. Bat. Za Grajzerja je
boljši.	.
Ko smo tehničnega vodjo Iliča vprašali, kaj misli o plasmanu naših tekmovalcev v tako težki konkurenci, je dejal: »Morala naših reprezentantov je na višku. Sami pravijo, da jim bodo tud; najboliši težko ušli.* Na pot jim želimo, da bi se izpolnila njihova pričakovanja!
Dunajski težkoatleti v Ljubljani

Tudi ljubitelji težke atletike bodo prišli tokrat na svoj račun. Ljubljansko športno občinstvo, ki že dolgo ni videlo tekem v težki atletiki, bo imelo v soboto priložnost videti zanimiv dvoboj med težko atleti ljubljanskega Krima in Dunajčani, ki slovijo kot odlični tekmovalci v tej športni panogi. Ker je Dunaj zibelka dvigaškega športa je pričakovati, da bedo posamezne točke sporeda ne samo zanimive, temveč da bodo služile tudi za
nadaljnji razvoj te športne panoge pri nas.
Prireditev, ki bo v soboto 12. avg na prostoru letnega kina Tivoli, obsega dviganje uteži in rokoborbo v klasičnem in prostem slonu. Spored bodo dopolnile tudi dunajske atletinje
Predprodaja vstopnic jP v trgovin: Slovenija šport (pri Figovcu) in ' društveni pisarni SD Krima, Stari trt št. 28. Začetek tekmovanja bo ob 20 V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani kina Union.
Hia študentske igre v Ljubljani povabljeni tudi inozetnci
Konec mesca bodo v Ljubljani III. me študentske igre, na katerih bodo »delovali športniki - študentje beo--ajske, zagrebške, sarajevske, skop-anske in ljubljanske univerze. Škulj bo nastopilo okoli 800 študentov, ar dokazuje, da bo prireditev naj-ečja in najpomembnejša v državi, ekmovali bodo v atletiki, plavanju, lovadbi. streljanju, nogometu, roko-,etu, odbojki in košarki. Zmagovalno oštvo bo postalo prvak univerz LRJ za leto 1950.
Pravico udeležbe imajo vsi redni udentje jugoslovanskih univerz in usolventi, ki so absolvirali po 1. jan. )50. medtem ko študentje, ki so do-:gli v atletiki, telovadbi in plavanju rezne rezultate ter oni, ki tekmujejo zveznih ligah v nogometu (I. in II. razna liga), odbojki in košarki, ni-lajo pravice nastopa.
Vodstvo iger je povabilo k sodelo-anju tudi študente iz Italije, Avstri->, Francije in drugih zahodnoevrop-cih držav. Z mednarodno udeležbo pdo študentske igre služile tudi za pliše in tesnejše sodelovanje med udenti v Evropi. Začetek tekmovanj nogometu in rokometu bo 20. avgu-
sta, slovesna otvoritev 29. avgusta, začetek vseh ostalih tekmovanj pa bo 30. avgusta ter bodo končane do 2. septembra.
Reprezentanca ljubljanske univerze se že delj časa marljivo pripravlja. .Naši študentje upajo, da bodo dosegli letos še lepše uspehe kot lani v Beogradu, ko so z Zagrebom delili drugo in tretje mesto za Beogradom, ki ie dosege! prvo mesto v vseh disciplinah in postal prvak univerz FLRJ za leto 1949. Tudi reprezentance ostalih univerz se na igre vestno pripravljajo, tako da bo študentski praznik v resnici pokazal visoko raven šjx>rta med našimi študenti.
DROBNE ZANIMIVOSTI
Prijateljska nogometna tekma med
Itffočlrim mc.čfrhm	in Mn«
cesti,
V povratni prijateljski nogometni tekmi so pionirji Krke iz Novega mesta premagali pionirje ljubljanskega Železničarja z rezultatom 4:1.
PRVENSTVO LJUDSKE MILICE
V	STRELJANJU
Moštvo Slovenije je bilo uajboijše
V	Kragujevcu je bilo te dni prvenstvo LjUCi.-xe miuce rLrtJ v sirelja-aiu za prenočim pokal minis i- -a notranje zadeve Aiessanara narvzorca.
Tekmovanje ie obsegalo tri dscipli-ae. V preciznem streljanju z vojaško puško (Titova meta) je osvojil prvo mesto nas reprezentant De Lorenci, ki je dosegei 227 krogov od 3'JU možnih pred Jurjevičem (Hrvatska) in Vujevicem (Crna gora).
V	preciznem streljanju z vojaško pištolo je oil najuspešnejši prav tuno De Lozerneo, ki je dosegel 1,9 krogov oa 30U možnih prea Kadzanov-s'k'm (Makedonija), rudi v ki.ran streljanju z vojaško puško je bii najuspešnejši De Lorenzo.
V	skupnem plasmaju je zmagalo moštvo Slovenije, ki Je osvojilo Tj47 točk preo brbijo. loli. Crno goro, 1402, Makedonijo 1381. .Hrvatsko 1314 ter Bosno in Hercegovino 1305 točk.
Gostovanje teniških igralcev Ljubljane v Avstriji
Kakor smo ze poročati je _ bil minulo nedeljo v percair co v roškem jezeru, v okviru vsakoletnih ineuna-rodnin športnih prireditev, med drugim tudi teniski dvoboj med reprezentancama Ljubljane m Ceiovca. ki se je končal z rezultatom 8:3 v korist Celovca. Rezultat ne kaze pravega razmerja moči nasprotnikov, v pesa-meznih igran so aornaciaii zmagan 5 tesnim rezultatom. Biio je < iger posamezno, 2 igri moških parov. 1 igra mešanih paroy in 1 igra ženskih parov. Od naših igralcev so zmagali tile: Čebular : or. Lemmeircck fc.3, 8:6; Milavec : Luokmann 8:6, 6:3, 6:2 ter dr. Škapin : Lger 6:6. 6:i.
Igra naših igralcev je bila enakovredna igra nasprotnikov, niso pa oili vajeni na igro z žogami, ki jin uporabljajo Avstrijci. Našim igralcem se je poznala tudi utrujenost, ker so morali odigrati vse igre v enem dnevu. Povratna tekma doma bo prav gotovo uspešnejša za naše igralce. Številni gledalci so s simpatijami spremljali igre Jugoslovanov, ki so bili deležni lepega sprejema in vsestranske pozornosti.	H. T.
Branovic premagal Mitiča
V	Novem Sadu ie bil končan turnir naših najboljših teniških igralcev, ki so se pomerili med seboj oo otvoritvi novega teniškega štadiona JA v Novem Sadu. Po zmagi Petroviča r.aa Falado. je pripravil presenečenje tudi Branovič. ki je premagal državnega prvaka Mitiča v treh nizih 6:3, 6:3 m 9:2.
Plavalni dvoboj Graz : Ljubljana
V	centralnem ljudskem kopališču v Ljubljani bo drevi ob 20 medmestni Plavami dvoboj rned Grazem .n Ljubljano. Tekmovali bodo v plavanju, skokih in waterpolu.
Z Dajfcolišim-i graškimi plavalci se bodo pomeriti slovenski reprezer/an-tje Hafner, Pelan, inž. Pehan. Žvokelj in ostali naši tekmovalci:
Gostje bodo odpotoval; jutri r.a Bled, kjer bo povratni dvoboj. Začetek ob 11, v Grajskem kopališču.
Današnji spored je naslednji:
MOŠKI —	250 m presto; 180 m
prsno; IGO m hrbtno: IC" ir, presto; 3X160 m mešano; 4x199 m r--; : vaterpolo; ZENSKE — JC9 m premo; 10G m hrbtno; 200 m prsno; skoki (dvoboj).
TOUR DE FRANCE
Med moštvi zmagali Belgijci, med posamezniki pa Švicar Kubier
Tradicionalna ^mednarodna dirks okel; Francüe (Tour de r rance) te končana. V skupnem plasmanu je med moštvi zasedla prvo mesto befeiiska ekipa s časom 433:54:21. Na drugem mestu je francoska ekipa 439:32:7’: tretje mesto na luksemburška ekioa s časom 439:35:26 ure. Med rosam v-niki se je uveljavil na nr-o nm a Švicar Kubier s časom 145:3":56 ure, pred Ockersem (Belsiia) '45:4 ',:2S in Bobetom (Francija) 145;5S:15.
V	predzadnji etap; Lyon—-Dijon (233 an) je zmagal Francoz Sci-;
s časom 6:42:30 ure. v zadnii XXII etapi pa jg bil najuspešneiši Eaff-rt (Francija), ki je privozil v 9:36:12 ure.
Predavanje o svetovnem prvenstvu y nogometu
Jutri bo v Mladinski dvorani. Frančiškanska ulica, predavanje o svetovnem nogometnem prvenstvu v Braziliji. Predava! bo urednik fižkulturr.e rubrike »Politike« Liubiša Vukadir.c-vič na crešnjo sekcije športnih novinarjev Slovenije.
Predavanje se bo začelo ob 20. uri Predprodaja vstopnic bo jutri od 10 do 12 in od 16 do 18 v prostorih Smučarske zveze Slovenije. Ga leva ulica. Vstopnice bedo naprodaj tudi eno uro pred pričetkom pn blagajni mladinska dvorane. Vstopnina 10 dinarjev
XtLSTSäS.	“ «p»«-.	telefon K-
*ellf?lx?,praLe 18	n«r°čnike 3V90, „ naročnike izren Ljubljane 31-32, [elefon ogiasncVa''od.-tLo
3S-98. Tekoči račun pn Narodni ban kg Ljubljana 601-90321-0. Tiskarna »Slovenskega poročevalca» , Ljubljana -Poštnin« plačana » gotovinu^ četrtletna naročnine tSS din. polletna 37« d»n. celoletna <fia. - »Slovenski poročevalec.
izhaja rsak dan razen ob aedeij&h is praznikih.
THOR HEYERDAHL:	(39)
Sonetti	Tilki
Ka splavu čez Tihi ocean
Enkrat samkrat smo videli ob dnevni svetlobi, kako je zakipela in zavrvraia morska gladina; nekaj velikemu kolesu podobnega je planilo iz vede in se zavrtelo kvišku. Del naših doilinov se je poskušal z obupnim skokom v zrak spravili na varno. Toda čemu niso prišle velike sipe na krov, de-, uri so bile male naši stalni nočni gostje, je nam ostalo uganka, ki je nismo mogli razrešiti tudi ne v dveh izkustev polnih mesecih, ki smo jih preživeli v teh razvpitih predelih z osmonožci. Mlade sipice so pn. hajale še naprej na krov.
Neko sončno jutro pa se Je zgodilo, da smo zagledali vsi lesketajočo se jato nečesa nedoločnega, ki je švignilo lz vode in zaškrtalo kakor velike dežne kaplje skozi zrak, dočim so vzvalovili morje zasledujoči delfini. Najprej smo mislili, da je jata morskih lastovic. Dobili smo bili na krov že tri njih različne vrste. A ko so se ne. znanke bližale in so jadrale nekatere v višini poldrugega metra nad splavom, je priletela ena Bengtu pred prsi in cmokniia na krov.
Bila je mlada sipica. Bili smo silno presenečeni. Ko smo jo vrgli v čeber iz jadrovine z morsko vodo, se je krepko pognala proti površini. Toda v čebričkn se m mogla dovolj odgnati, da bi prišla več ko do polovice iz vode.
Ze oddavnaj je znano, da plava sipa navadno po
raketnem načelu. S silovito močjo iztisne morsko vodo skozi odprto cev na bočni strani ln prhne sunkoma in vrše navzad; in ko sklene vse lovke v gost sveženj nad glavo, dobi podolgovato obliko kakor riba. Na straneh Ima dve okrogli in mesnati gubi, ki jih uporablja navadno za krmarjenje in počasno plavanje v vodi. A pokazalo se je, da so neodgovorni sipini mladiči, posladek mnogih velikih rib, preganjalcem lahko ušli tako, da so se poganjali v zrak prav kakor morske lastovice.
Načelo raketnega leta so sipe uveljavile že davno prej, kakor je bil prišel človeški veleum na to misel, iztiskale so morsko vedo skozi sebe, dokler niso besno drvele, potem pa so iztegnile kožni gubi kot peruti in zakrmariie pošev skozi površino. Po načinu lastovic so jadrale tako v spustnem letu preko valov, dokler jih je nesel zalet.
Ko smo to ugotovili, smo jih videli pogosto jadrati štirideset do petdeset metrov daleč, posamič ali v sku. pinah po dve ali tri tja naprej. Da Je sposobna sipa spustnega leta, je bila novost za vsakega zoologa.
Pri domačinih na Tihem oceitanu sem sipo dostikrat Jedel. Ima okus kakor zmes jastoga in kavčuka. Ali na »Sončnem Tiki ju« je stala sipa na jedilnem listu zadnja. Ko se nam je ponudila na krov, smo jo samo zamenjali za kaj drugega. Znmena se je izvršila tako, da smo vrgli trnek s sipo, a iz vode smo potegnili bincajočo veliko ribo. Celo tun in bonito sta udarjena na sipice. In lz teb dveh smo pripravljali jed, ki je bila prva pri obedih.
Ko smo jadrali tako počasi po morski gladini, nismo srečavali samo znancev. Dnevnik ima mnogo beležk sledeče vrste:
11. 5. Ko smo danes ob spiavovem robu večerjali, se je dvakrat pojavila poleg nas na površini ogromna morska žival. Strašno je začofotaia in izginila. Nimamo pojma, kaj bi to utegnilo biti.
6. 6. Herman je videl temno in debelo ribo z belim, širokim trupom, tankim repom in bodicami, ki je posko. čila ob desnem boku splava mnogokrat iz vede.
16. 6. Nenavadna riba se je pojavila na levi strani kljuna, dolga dva metra, na najširšem mestu za čevelj široka; imeia je rjav, dolg, tanek rilec, veliko hrbtno plavut na glavi in manjšo sredi hrbta, potem pa težko, srpasto repno plavut; držala se je površine in plavala deloma, kakor jegulja, na ta način, da je zvijala telo. Ko sva sedia s Hermanom z ročno harpuno v gumijasti čoln, se je malo nato pokazala, a zopet potopila in izginila.
Dan kasneje: Erih je sedel opoldne v Jambornem košu, ko je zapazil trideset do štirideset dolgih, tankih, rjavih rib iste vrste, kakršna je bila včerajšnja. S strahotno hitrostjo so se prisodile in izginile zadaj kakor velika, rjava senca v morju.
18. 6. Knut je opazoval kači podobno žival, dolgo dva do tri čevlje in zelo tanko, ki je bUa ravno vstala iz vode in se spustila nazaj ped vodno površino; pogrezala se je v zavojih kakor kača.
Nekajkrat smo zdrknili ob veliki, temni gmoti, ki je ležala v velikosti sobnih tal kakor podvodna čer pod gladino. Bila je dozdevno razvpita orjaška ploščnatica; P3 se ni nikdar zganila in prišli nismo nikdar dovolj blizu, da tu ji Jasno videli obrise.
S tako družbo v vodi se nismo nikoli dolgočasili. Huje Je bilo, ker smo se morali tudi sami potapljati, ko je bilo treba na spodnji strani pregledati vrvje. Nekoč se Je utrgalo obtežilo in zdrknilo pod spiav, k.rar se je zataknilo v vrvju, da ga nismo megli prijeti. Herman in Knut sta bila najboljša potapljača. Dvakrat je splava: Herman pod spiav med dolžine in pilote ter vlekel in vlekel desko. Toliko da se je spravi] drugikrat nazaj na splav in sedel na rob, da bi se oddahnil, ko se je pojavil ne dalje ko tri metre od njegovih nog osem čevljev dolg morski pes, namenjen točno proti prstom na njegovih nogah.
Morda smo storili psu krivico, a imeli smo ga na sumu, da ima slabe namene, ter smo mu zasegati harpuno v glavo. Pes se je čutil ukanjenega; to je bilo vlečenja za vrv; uspeh je bil ta, da Je pes izginil in pustil na vodni površini oljnato plast, dočim je ostalo obtežilo zataknjeno nezaščiteno pod splavom.
Tedaj je prišlo Erihu na misel, da bi spletel potapljaško košaro. Sicer nismo imeli mnogo surovin, pač Fa bambus in vrvje ter staro pleteno košaro, v kateri so bili poprej kokosovi orehi. Podaljšali smo zgoraj košaro z bambusom in spleteno vrvjo ln tako smo se spuščaii v tisti košari ob splavu v vodo. Naše zapeljive nege so bile na ta način v košari zavarovane in čeprav je imela košara tako za nas, kakor za ribe cčividno samo moralen učinek, smo mogli v njej vendar po hliskovo počeniti, če je pridrvita kaj sovražno mislečega, in so nas mogli s krova hitro povleči iz vode.