Leto LXX Stev, 211 a V Ljubljani, v torek, 15. septembra I942-XX Prezzo - Cena L 0.80 Naročnina mMt&o ^^^^^^ ^ 4 ^^^^^ Abbonamutii Mce »i*J^J^V W t M'1 ^ ^ F BI stat1: ^^ M # / M™* m inozemstvo 50 Ur. ^M WB JK ^^ tg|f f ggM _ C. C. K. Lobiaaa 10^« i!rU^o ^L^P^ mSL^^ #LMlf f Ni jBLmm^ Ian^nUCri023^bp« in 10.349 za inaerat«, U inaerzloni. Podružnica! Izhaja vsak dan ()ntra| rasen ponedeljka ln dneva po praznika. Filiala* Novo meeto. Novo mesto. b Urednlitvo In npinvfti Kopttar|«va 6, L|nbl|ana. g Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega in tujega | Redazione, Amministrazlonei Kopitar|eva 6, Lubiana. I ConeesrionaHa escluilva per la pubblicita di provenlenza italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milano. 1 Teleton «001-4005. 1 ed estera: Unione Pobbliciti Italiana S. A- MIlana Vojno poročilo št. 840 I Sovražni poskus izkrcanja] pri Tobruku je popolnoma spodletel Sramoten angleški napad na bolni-carsko ladjo Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: To noč se je sovražnik, potem ko jc z velikim številom lefal dalj časa napadal, s pomočjo padalcev skušal izkrcati z lahnih pomorskih sredst-v na področju Tobruka. Napad je podpiralo šest vojnih ladij, in sicer križark in rušilcev. Italijanska in nemška obramba sta takoj posegli tn sta odločno razbili sovražni poskus. Zadeti sta bili dve vojni ladji1 in zažgani. Ena se je pozneje potopila. Nemški lovci so v boju sestrelili dve letali, protiletalsko topništvo v trdnjavi Tobruk pa je zadelo in sesfre-lilo štiri letala. Bolniško ladjo »Arno« je v noči na 10. sept-mber napadlo in potopilo angleško torped-no letalo, in sicer približno 40 milj od Tobruka, kamor je ladja šla po ranjence. I^ndja je vozila s prižganimi lučmi ta je imela močno ruzsvet-ljene vse predpisane znake. Večino osebja, med njimi tudi bolničarke Rdečega križa, so mogli rešiti. Družinski člani žrtev so bili obveščani. Rim. 14. sept. AS. Ni še poteklo teden dni, odkar je angleško letalstvo napadlo bolniško ladjo »Aquileo«, ki se je kakor po čudežu rešila, je angleško letalstvo dne 10. septembra ob enih zjutraj napadlo holnirarsko ladjo »Arno«. Tokrat je imelo to barbarsko dejanje, ki ga mora civilizirano človeštvo kar najbolj obsojati, svoj žalosten konec. Ladja »Arnoc jo vozila z vsemi prižganimi lučmi in je imela vse predpisane znake. Toda Angleži so jo vkljub temu torpedirali in potopili. Štirje mornarji in 23 bolničarjev je našlo smrt pri izvrševanju svoje plemenite službe. Ta nečloveški napad se pridružuje dolgi vrsti drugih grdih dejanj, ki sn jih zakrivili Angleži. Spomniti se je treba, da so angleška letala lansko leto torpedirala v pristanišču Valone bol-ničarsko ladjo »Po«. Dne 20. julija tega leta so Angleži bombardirali holnirarsko ladjo »Citta di Trapani«, nekaj milj severovzhodno od Derne. Angleška letala so tudi večkrat napadla italijanska letala, ki so določena za reševalno službo in imajo predpisane znake. Ta zverinska dejanja so kršitev mednarodnih zakonov, ki jih Anglija zadnje čase tako ponavlja. Tri taka dejanja v 40 dneh ni mogoče pripisovati zmoti ali pa osebni pobudi, ampak je bilo to dejanje izvršeno na ukaz. Vsekakor pa ta dejanja dokazujejo, kakšne so metode tako-zvanih branilcev civilizacije. Boji ¥ mestnih utrdbah Napadi na sovražna zbirališča vzhodno od Volge — Sovražni Stalingrada napadi pri Rževu propadli Hitljerjev glavni slan, 14. sept. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Vzhodno od Novorosijska smo zavzeli sovražno višino. Ob T e r e k u so nemške čete prebile žilavo hranjene postojanke in so prizadejale sovražniku krvave izgube. V trdnjavsk-m območju Stalingrada so napadalne čete armade vdrle v utrdbe ob mestni meji, dasi so sovražni odpor podpirali najmočnejši topovi. Nemške čete so v naskoku zavzele gospodujoče višine severnozahodno od sredine mestnega področja. Pri brezuspešnih protinapadih j, sovražnik izgubil 2") fankov. Močne skupine letalstva so sodelovale pri teh bojih in so uspešno bombardirale sovjetske sile, ki jih je sovražnik znova pripeljal vzhodno od Volge. Ponoči in podnevi so letala bomhnrdirulu letališču severno in vzhodno od mesta. Na bojišču pri Donu so nemško in madžarske skupine uspešno izvedle napad. V hudih bojih jc bilo s pomočjo letalstva odbitih več sovražnih napadov in uničenih 13 tankov. Pri Rževu so tudi včeraj propadli sovražni napadi, ki jih je podpiralo močno topništvo in tanki. Južno od Ladoškega jezera so se ponesrečili številni krajevni sovražni napadi pri obojestranskem živahnem topniškem in letalskem delovanju. V pretekli noči so sovjetska letala priletela nad v z h o d n o pokrajin e. Posamične bombe. ki so jih metala brez načrta, so napravile le nrajhno stvarno škodo. Po brezuspešnih dnevnih motilnih poletih nad zahodno Nemčijo so skupine angleškega letalstva v nori na 14. september izvedle straho-valni napad na mesto Kremen. Civilno prebivalstvo jo imelo žrtve. V stanovanjskih predelih mesta sn izbruhnili požari in je nastala stvarna škoda in škoda na poslopjih. Med drugim je bilo zadetih več cerkva, bolnišnic in kulturnih spomenikov. Po dosedanjih poročilih jo bilo sestreljenih 14 napadajočih bombnikov. Ponesrečeni poskusi izkrcanja V noči od 13. na 14. september je poskusiln angleška izkrcevalna skupina v kateri je bilo pet častnikov in en narednik, pristati ob francoski obali Rokavskega preliva in sicer vzhodno od Cherbourga. Skupino so spoznali, ko se je hotela bližati, začeli so nanjo streljati in čoln je bil zadet v polno ter se je potopil. Zajeti so bili trije častniki in neki de Gaulleov mornariški častnik. Mrtva sta bila neki major in narednik. Pri Tobruku je sovražnik ponoči poskusil pristnti in izkrcati se s pomočjo pomorskih in letalskih sil. Ta poskus se je ponesr»>čil zaradi takojšnjega posega italijanskih in nemških čet. Evropski mladinski kongres na Dunaju Na kongres je prišel tudi general Galbiati - Močno zastopstvo italijanske mladine, ki ga vodi Tajnik fašistične stranke Dunaj, 14 sept. AS. General Galbiati, načelnik štaba fašistične milice je danes zjutraj prišel na Dunaj, da se bo udeležil prve seje kongresa evropske mladine. Na postaji je generala sprejel in pozdravil glavni poveljnik Hitlerjevske mladine Axmann in druge ugledne osebnosti. Vsa inozemska zastopstva, ki se udeležujejo kongresa, so bila opoldne sprejeta v Burgu in sicer jih je sprejel glavni tajnik italijanske fašistične stranke Vidussoni, državni vodja mladine in gauleiter na Dunaju Baldur von Schirach in vodja hitlerjevske mladine Axmann. Navzoči so bili tudi general Galbiati, dr. Ley in glavni ravnatelj Italijanov v tujini de Cicco. Uvodna seja evropske mladinske zveze, ki je bila ustanovljena, bo danes ob 14.45. Rim, 14. sept. AS. V soboto zvečer so odpotovali iz Rima tajnik stranke Vidussoni, ki je tudi glavni poveljnik GIL-a, minister Ricci, podpoveljniki GIL-a Sellani in Bonamici ter voditelji moškega in ženskega oddelka glavnega stana GIL-a. Na postaji so se od njih poslovili podtajnik stranke Farnesi, podtajnik GUF-a d'Este, nemški veleposlanik von Mak-kenzen, mestni zvezni tajnik, šef kabineta zunanjega ministrstva in načelnik ceremonijal-nega oddelka istega ministrstva. Italijanska delegacija potuje v Nemčijo k ustanovnemu zborovanju za ustanovitev evropske mladinske organizacije, katero bo od 13. do 19. septembra na Dunaju. Pobuda za ustanovitev te evropske zveze je prišla od GIL-a in hitlerjevske mladine v namenu, da bi se mladinsko gibanje razširilo tudi na druge narode Evrope po zgledih italijanske in nemške mladine. Na zborovanju bodo sodelovali predstavniki 14 mladinskih organizacij. Italijanskemu zastopstvu se Spopadi med ameriškimi in angleškimi vojaki Lisbona, 14. sept. AS. Skoraj dnevno prihaja do spopadov med ameriškimi in angleškimi vojaki. Ti spopadi pač jasno izpričujejo, kako lažnive so govorice angleške propagande, ko poudarja, da vladajo bratske zveze med angle; škimi in ameriškimi vojaki. Večkrat so se ti incidenti poostrili, ker se vojaki napijejo in pride nato do izzivanj in tepežev. I ako pise I »Times«, da so ameriškega vojaka VVilliamsa | Da vise postavili pred vojno sodišče, ker je v nekem zabavišču z bajonetom zaklal angleškega vojaka Loughlina. bosta na Dunaju pridružila tudi general Galbiati in general De Cicco. Dunaj, 14. sept. AS. Včeraj zvečer ob 22 je prispelo na Dunaj odposlanstvo GIL-a pod vodstvom tajnika stranke Vidussonija in ministra Riccija. Sprejel ga je nemški voditelj mladine Baldur von Schirach, ki je vstopil v vlak v St. Vidu in se z njimi peljal na Dunaj. Na dunajski postaji sta gostom izkazala časti oddelka vojske in hitlerjevske mladine. Med predstavniki civilnih in vojaških oblasti je bil tudi glavni poveljnik hitlerjevske mladine Axman, več pokrajinskih vodij, poveljnik romunske mladine Iliescu, glavni poveljnik bolgarske mladine Kleckov, glavni poveljnik slovaške mladine Maček, potem poveljniki belgijske, danske še drugih narodov Evrope. Navzoči pa so bili tudi člani italijanskega poslanstva, glavni konzul Romano ter funkcionarji dunajskega fašija. Dve sovražili ladji sta bili zažgani in je bilo mnogo sovražnikov ujetih. Nemški lovci so v letalskih bojih sestrelili dve lefuli, štiri letalo pa je sestrelilo protiletalsko topništvo Tobruka. Berlin. 14. sept. AS. Iz vojaškega vira se je izvedelo, da je majhno število sovjetskih letal |K)noči izvedlo |K>letc na nekaj |>okr:tjin v vzhodni Nemčiji. Bombe so napravilo nepomembno škodo. Berlin, 14. sept. AS. Ponoči so angleški bombniki napadli nek kraj v severozahodni Nemčiji. Iz vojaškega vira poročajo, da so letala metal« zažigalne in rušilne bombe na stu-novanjske predele v nekem pristaniškem mestu, kjer je prizadejana škoda velika. Po poročilih, ki so do sedaj prispela, je bilo 13 sovražnih ki ki letal sestreljenih. Uspehi nemških podmornic Berlin, 14. septembra. AS. Pristojni krogi opozarjajo na dejstvo, da so v preteklem tednu nemške podmornice potopile vsega 35 trgovskih ladij s skupno tonažo 229.500 ton. Podmornice so potapljale te parnike na Atlantiku, ob Kanadski obali, na reki San lx>renzo in ob vzhodni obali Združenih držav, prav tako pa tudi ob zahodni afriški ohali. Podmornice so le ladje potopile ali iz konvojev, ali pa posamično. Timošenkova vojska se pri Stalingradu ne bo mogla umakniti Berlin, 14. septembra. AS. Po poročilih, ki so to noč prispela z vzhodnega bojišča, so čete Osi včeraj in predvčerajšnjim izsilile več prodorov na obeh glavnih odsekih južnega bojišča in to bo omogočilo, da si bodo Nemci in zavezniki zagotovili možnost občutnega napredovanja in da si bodo prav tako zagotovili taktične prednosti. Vse to daje slutiti, da se bodo naslednje operacije prav hitro razvijale. To, da so nemške čele v južnem delu Stalingrada zavzele močno utrjene postojanke, bo vsekakor odločilno vplivalo ne samo na usodo prestolnice ob Volgi, kajti usoda tega mesta je že dolgo odločena, ampak bo s tem zadan silen udarec Timošcnkovi armadi, kateri se najbrž ne bo posrečilo ^izmuzniti«. V odseku pri Nevl so sovjetske čete pod zaščito topništva in oklopnih oddelkov hotelu ustva- riti oporišče tostran reke. Zaradi takojšnjega posega Nqmcev, se je ta poskus ponesrečil. Na bojišču pri Tereku je nemška pehota razpršila močne sovražne skupine, ki so se pripravljale za napad. Sovražnik je imel velike izgube. V odseku pri Rževu je sovražnik izvedel več novih krajevnih napadov. Napadal je zlasti s tanki in topništvom. Vsi ti napadi so bili odbiti. Nemške sile so silovito prešle v protinapad iu vdrlo globoko v sovražne postojanke. Jugovzhodno od llmenskega jezera na bojišču pri Volhovu in jugovzhodno od Ladoškega jezera se je delavnost sovražnikov omejila na nekaj krajevnih poskusov, ki pa niso rodili nobenega sadu. Med letalskimi spopadi v severnem odseku so nemški lovci sestrelili 13 sovjetskih letal, sami pa niso imeli nobenih izgub. Kcmiri v Indiji se ne poležejo Bangkok, 14. sept. AS. Iz Bombaya prihajajo poročila, ki pravijo, da je v vsej Indiji prišlo do novih nemirov in neredov proti An-glAžem. V Danipurju v Bengaliji je policija streljala na množico. 3o dnevno lahko organizirala 10 poletov proti jugu z velikimi letali po 20 do 30 ton. Progo Tokio—Batavija, ki je dolga bOOO km, bodo letala preletela v 24 urah. Tako bo Java najhitreje zvezana z Japonsko. Letalska družba ima mnogo 4 motornih leta1! po 20 ton, ki bodo predelana in jiovečana. Njihov akcijski radij bo znašal 3000 milj. Opozicija proti predsedniku egiptske vlade narašča Ankara, 14. septembra. AS. Iz Kaira poročajo, da v stranki Nalias paše narašča opozicija proti predsedniku egiplske vlade. Predsednik egiptske vlade Nahas paša so je pred kratkim moral v posebni izjavi izjaviti zaradi svojega sodelovanja z angleškim veleposlanikom. Njegove besede pa so med člani vavdistične stranke izzvale veliko ne-razpoloženje. Sprožilo se je celo gibanje proti predsedniku egiptske vlade, katerega se zlasti udeležuje mladina. Z vsega Bolgarija sveta Kralj Boris je sprejel in se zelo dolgo prisrčno razgovarjal z italijanskim poslanikom grofom Magistratijem. Italijanski poslanik je bolgarskemu vladarju predstavil novega italijanskega pomorskega pribočnika. Turčija Bolgarsko trgovsko zastopstvo se je prišlo v Turčijo pogajat za povečanje blagovnega prometa med Bolgarijo in Turčijo. V Turčijo bo te dni prišlo ludi švicarsko trgovsko zastopstvo. Objavljeno je bilo, da je turška vlada sklenila imenovati na turškem poslaništvu v Sofiji nosebnega trgovskega strokovnjaka. Norveška Med Norveško in Nizozemsko jc bila v teh dneh sklenjena trgovska pogodba, ki bo veljavna do konca tega leta. Kontigenti blaga pa, ki ne bi bili porabljeni letos, bodo porabljeni do konca aprila 1943. Združeno države Letalo, ki je izvajalo vaje nad »Curtussovo« letalsko tovarno v Bufalu, je treščilo na tla. Dve osebi sta mrtvi, 42 pa ranjenih. Letalec so je rešil s padalom. Srebrna kolajna, podeljena v spomin Ljubljana, 14. leptembra. Iz Rima je prišlo poročilo, ila je komisij« za ocenjevanje zaslug v ministrstvu za ljudsko vzgojo pod predsedstvom ministra Bottaia podelilo srebrno kolajno v spomin Arielle Rea, ki je padla kot žrtev komunističnega umora tedaj, ko je izvrševala svojo dolžnost na tem ozemlju, katero je po zaslugi našega orožja prišlo pod okrilje Italije S ooaebnim priznanjem je ministrstvo za narodno vzgojo priporočilo Ariello lleo za vzgled tistim, ki delajo in se bore za od prosvetnega ministrstva Arielle Rea veličino domovine, kot vzgled najčistejše predstavnice fašistične žene. Ariella lica je, kakor znano, pudla od bombe, ki je bila vržena v italijansko reitavraciio, kamor je prihajala po delu, ki ga je kot Fa-šistka morala izvršiti, ko je namreč obiskovalo ranjence v bolnišnici in jim delila tolažbo z dobro besedo in izrazi sočutja Ariella Rea je zapustila neizbrisen spomin v naših srcih in bo kot takšna tudi ostala, dokler bo nad Italijo vihrala črna zastavica fašizma. Prvi dan v Milanu: Italija:Madžarska 26:26 Madžarski plavalci v Milanu Pod vodstvom načelnika Ivadva so prispeli madžarski plavači v petek zvečer v Milan na mednarodne tekme proti reprezentanci Italije. Nekaj točk je bilo že danes na sporedu, tekmovanje samo pa. ki bo trajalo dva dni in obsegalo plavanje, vvaterpolo in skoke v vodo, bo zaključeno v nedeljo po|>oldiie. Glavači Italije stojijo pred težko izkušnjo. Pred tednom so sicer premagali Nemce, so pu Madžari znatno močnejši v tein športu. V Darmstadtu so dosegli Madžari 27 točk, Nemci pu samo 17. Če sodimo ix> izidu pretekle nedelje v Genovi, so bili Italijani samo za dve točki močnejši. Računi nu papirju govorijo torej v prid gostujočemu moštvu. Adut madžarske vodne ekipe jc brez dvoma Tatos. V plavalnem taboru ga poznajo po naslednjih časih: 100 m prosto 59.6 sek., 200 tli prosto 2:12 min., 400 m 4:4H min. in 1500 m 10:31 min. Letos sicer teh časov ni ponovil, zmore pa šc vedno preplavati 4-00 m v 4:56.4 (na madžarskem prvenstvu) in 1500 m v 19:43.5 (v Darmstadtu). Tudi kemenv je že preplaval 100 m pod eno minuto, 200 m prosto pa v 2:16. Tretji od znanih povodnih veljakov v madžarski reprezentanci je Grof. la je preplaval 200 tn v 2:15. 400 tn pa v 4:47. kako se bosta obnesla Žižek in Močun proti tein rutiniranim plavalcem z izvrstnimi časi, je za nas velika uganku. Vemo le to, da sta se Tatos in Žižek svoječasno žo spoprijela in du je Žižek potegnil »ta krat-koc. Od tistih časov je Tatos zu mulonkost popustil, Žižek in Močun pa nista imela priložnosti, da bi nu tekmah z močnejšimi izsililo čase, ki pomenijo višek njune zmogljivosti. O Žižku smo večkrat čituji, da ima čudovite zaloge neizkoriščene tnoči. To, kar lahko pričakujemo od njega, pa tudi od Močuna, so znatno boljši časi od onih v Genovi, fuvorita pa sta brez dvoma Tatos in Grof. Zagonetno uganko, za katero jc tudi v Ljubljani precej zanimanju, bodo reševali danes dopoldne v svežih vodah kopališča Cozzi v Milanu. Žižek hitrejši od Tatosa! Milan. 13. septembra. V milanskem kopališču sc je vršil včeraj -..i.rvi del plavalnega dvoboja med predstavništvi " 'Madžarske in Italije. Madžari tokrat niso bih v najboljši formi in so morali prepustiti nekaj >tnag, za katere so veljali kot favoriti, hitrejšim domačinom. Veliko presenečenje pomeni zmaga Branka žižkn nad olietna gostoma ki si« plavala na 400 m prosto, nad Veghazijem in lotosom. Žižek jc postavil nov dr/avni rekord in priplaval v cilj 10 sekund pred zasledovalci! Podrobni rezultati prvegu dne so bili naslednji: 100 m prosto: t. Costa, It., 1:01; 2. Elenicri, M„ 1:01.1; 3. Angval, M.: 4. Vittori. It. 200 m prsno- I. Szcgedi. M., 2:46.8; 2. Nemcth, M„ 2:50.4; 3 Calassi, It.; 4 Bertctti. It. 400 m prosto: 1. Žižek, lt., 4:50 (nov drž. Zupn k Omahen -ub t od partzanov Metlika, 14. sept. Sedaj je Že potrjena vest, da je bil odvedeni župnik iz Dragaluša pri Črnomlju, g. Jakob Omu-lien, umorjen od partizanov v bližini Koprivnika. O. župnik je bil odveden od partizanov skupaj s svojim kaplanom, katerega so pa jio treh tednih partizani pripeljali nazaj v Dragatuš, župnika pa so umorili. Ubili so ga zaradi delovanja pri Katoliški akciji. To je zdaj že tretji belokranjski duhovnik, ki so ga ubili komunistični zločinci, še prej sta bila od komunistov umorjena tudi prof. Anton Oven ter upravitelj banovinske drevesnice v Metliki Anton Slarc. m rekord); 2. Veghazi M., 5:00.3; 3. Tatos, M.; 4. Signori. It. Skoki v vodo: 1. Cozzi, lt„ 143.47 točk; 2. Midoegi, M„ 142.70; 3. Palla, M.; 4. Maria- netti, It. VVatcrpolo: moštvo Italije je premagalo Madžare v razmerju 3 :2, prvi polčas I : 0. Stanje točk po zaključku tekmovanja prvega dne: Italija 26 Madžarska 26. O izidih nedeljskega tekmovanja še nimamo poročil. Concord:i nogometni prvak Hrvatske Iludo agilni so bili v nedeljo hrvatski špot-niki. Ne suino agilni, tudi uspešni Med tem, ko so imeli v Zagrebu v gosteh slovaško ilahko-atletsko reprezentanco in ko so prijatelji nogometa hiteli na »derbv« med Gradjanskim in Concordio, so se v Berlinu znojili slavni igralci tenisa z Mitifem in Pallado na čelu. Povsod so želi Hrvati lepe uspehe in zmage. Kakor rečeno, doma je bilo največ zanimanja z« finanlno tekmo za hrvatsko nogometno prvenstvo. t2.(XX) gledalcev je prišlo na igrišče, da hi stali ob strani svojim junaškim enajsto-ricam in da bi videli spet Franja Glascrja. Gradjanski se je zavedal težkega položaja, in to tem prej, ker je izgubil prvo tekmo s Concordio z 2 :6. Izprosil je rH)m"0<'''ev bliskovitega vratarja, ki bi rušil in razdiral vse tisto, kar bodo spletli napadalci Concordie. Prvi polčas je potekel v znamenju premoči Concordie. Edini gol, ki jo padel, jo zabil Golob in Con-cordia je vodila z 1 :0. V drugem polčasu je Gradjanski najprej izenačil po Antolkovifiu, igralci Concordie pa so začeli z defenzivno igro. Padla sta še dva gola v korist Grad jonskega, končno stanje pa jc bilo 3:1. Čeprav je Con-cordia to tekmo izgubila, ji je pripadel naslov državnega prvaka, ker je zmagala prvič s 6 :2. Zagrebški prijatelji lohke atletike so glodali zanimiv avolioj mod reprezentacama Slovaške in Hrvatske. Borbe so bile tein bolj vroče, vsukn točk« je bila dragocena, zakaj v areni sta bili enako močni moštvi. Zmagal je Hrvat Turkalj s časom 11.4 sek. V toku na 110 m z zaprekami so je spet uveljavil stari Burntovič, ki je bil prvi v 16.1 sek. Slovak Sabo je bil za cclo sekundo z« njim. Izvrstno se je držal Mrkušič, ki jc pognal kopje 62 m daleč. V skoku s palico je prinesel polno števMko točk Dolcnec; 3.40 m jc bilo dovol j za prvo mesto. V teku na 800 m pa ie bil na cilju tale prizor: t. Djurič 1:58.7, 2. Slovak Maširro 3. Srakar. Izven konkurenco se je pojavil na igrišču tudi znani metalce kladiva Pctar Goič. Pognal ga jo n« 47.29 m. Točnejšcga pregleda o potoku posameznih točk še nimamo, dobro pa smo slišali, da je bilo končno stanje naslednje: Hrvati so zmagali s 66 točkami, Slovaki pa so jih dosegli 64. ln da je bilo zadovoljstvo v Zagrebu še večje, so jim iz Berlina sjioročili novico, da so hrvatski igralci tenisa premagali reprezentanco Berlina s 4 : I, Edino točko za Berlin je rešil Gcpfert v igri proti Mitiču. Nov rekord G. Haegga Kar v navado je že prišlo, da poročamo vsak teden tudi o tekaču, ki je prekrižal račune vsein tistim, ki so mislili, da so svetovni rekordi že tako visoki, da bodo držali leta in leta. In če se bodo pomaknili še naprej, se bo to zgodilo le za drobce sekunde. Pred 23 leti pa so je rodilo na švedskem čudovito dete, ki se jo razvilo v krepkega fanta, fant pa v najzmogljivej-šega tekača vseh časov in narodov. To je Gundar Haegg, bivši gozdni delavec, švedski in svetovni prvak v tekih na srednje in dolge proge. Iz Stockliolma poročajo, da je postavil Gundar llaogg koncem preteklega tedne nov svetovni rekord v teku na 3 milje s časom 13:35.4. Tako je združil s svojim imenom naj Delovanje občinskega podpornega odbora v Novem mtstu v avgustu V minulem avgustu je sprejel občinski podporni odbor v Novem mestu 107 prošenj za pod-poro. Od teh je odbor ugodil 101 prošnji, 0 pa jih odklonil Iz raznih razlogov. Delavnost pod-fiornega odbora je razvidna iz naslednjih podpor, ki »o bile podeljene v mesecu avguetu: nakazila za živila pO 100 lir, 4, skupno 400 lir; nakazila za živila po 50 lir, 04, skupno 3200 lir; nnkazila za obleke po 100 lir, 3, skupno 300 lir; nakazila za obutev po 100 lir, 1, skupno 100 liri nakazila za obleke po 50 lir, 6, skupno 100 lir; nakazila za obutev po 50 lir, 4, skupno 200 lir. Poleg tega je bilo razdeljenih Se 08 podpor v denarju. Vsega skupaj je dobila podporo 101 oseba. V avgustu je dosegla številka vpisanih prosilcev pri občinskem podpornem odtioru že 227. Razpust občinskega odbora v občini Metlika-okolica Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je smatrul za potrebno razpustiti upravni odbor občine Metlika-okolica in imenovati iarednega komisarja. Zato Je odločil: 1. Razpušča se upravni odbor občine Metlika-okolica. 2. Za komisarja imenovane občine se imenuje Malešič Ivan. Okrajni komisar v Črnomlju naj izvrši ta ukaz. Razpust občinskega odbora v občini Videm-Dobrepolie Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je smatral za potrebno razpustiti upravni odbor občine Videm-Dobrepolje in imenovati izrednega komisarja. Zato Je odločil: 1. Razpušča se občinski odbor občine Vldem-Dobrepolje. 2. Za Izrednega komisarja imenovane občine se imenuje fašist Bruno Doinenella. Okrajni komisar v Kočovju naj izvrši ta ukaz. prej rekord na eno, za tem na dve in tokrat še na tri milje. Rekordi na milie so prav za prav nezanimivi. Veliko bolj ugledno so tiste znamke, ki jih postavljajo na 1500. 3000 in 5u00 metrov. Tri milje (4824 m) pa so prav na robu zaokrožene proge na 5000 m. Ne gre torej toliko 7,a nov rekord na tri milje, temveč za glavno skušnjo za naskok Maekijevega svetovnega rekorda na 5000 m. Leta 1936. je pretekel Finec Mueki 5U00 m v 14:08.8 m. tokrat v Stockholmu pa jo postavil Gundar Haegg na 4K24 m novo svetovno znamko s 13.35 4. Če bi zdržal v istem tempu še nadaljnjih 176 m, bi se prav lahko zgodilo, da bi padla tudi znamka na 5000 m. Zdi se nain brez dvoma, da se Gundar llaogg tudi po njej ozira in da je tekel na tri milje le za poskiišnjo. ln če bo že letos padel svetovni rekord na 5000 m, bo samo llaogg tisti, ki ga bo zrušil. Ni izključeno, da se bo to zgodilo še ta teden. Saj smo že kar vajeni, da čitamo vsak teden o novem Jlacggovem svetovnem rekord ul Šport v kratkem Mario Lanti Je pretekel v Florenci 1000 m v 2:22.7, Beviaqua pa 5000 m v 14:31.8. Na jubilejni prireditvi eharlottenhurškega športnega kluba (SCC) Je nastopil tudi Rudolf Ilarhlg in zmagal v teku na 800 m v 1:54.8. Maks SehmMing. znani nemški boksar, se je končnoveljavno odločil, da se ne bo več boril za naslov evropskega prvaka težke skupine. Listi že ugibajo, kdo bo naslednik Schine-lingovcga naslova. V poštev pridejo Italijan Mtisina, Nemcc Neusel in Šved Tandberg. V Ljutomeru ro odpovedali konjske dirke, ki bi se morale vršiti včeraj, in jih odložili na poznejši čas. Na mariborskem otoku so tekmovali v nedeljo plavalci Južne štajerske proti predstavnikom ostalega dela dežele. O izidih bomo poročali med tednom. Jo o Louis, svetovni prvak v boksu in sedaj general Črnske ameriške armade, bo nastopil dne 12. oktobra proti bivšemu svetovnemu prvaku sred-njetežke skupine Bllly Conneuu. Zanimivo boksarsko tekmo bodo gledali v nevyorškem Madison Square Gardenu. Jožef Lttbel Povest o insulinu Spomnil ■• |«, da je rekel prav tisto jutro v bolnišnici svojim aaiitentom, na pol žalostno na pol šaljivot Nič n« more biti strelnejše kakor ta primer sladkorne kapi (»coma diabeticum«), razen 2* Izvzamemo dva »luSaja.« Tistega črnega dne je namreč umrl neki mož iz predmestja ter neka mlada Rusinja, ki je iz Konigtborga sledila rvo-iemu zdravniku ter končno podlegla svoji usodi tu, daleč od svoje domovine. Zdaj pa zopet tretja smrt ... Ali ni bilo to preveč tudi za utrjenega zdravnika? Da, bilo je preveč tudi zanj, za utrjenega specialista, ki je doživel več težkih in žalostnih primerov kakor pa drugI zdravniki, kajti k n|emu so se zatekali bolniki sladkorne bolezni iz vseh dežel. Ogromna, žalostna procesija žrtev je že šla skozi njegovo sprejemno sobo: otroci, ki so morali pod-leči bolezni ie v nekaj mesecih; mladeniči v cvetu let, navidez cvetočega zdravja, ki so kar nenadoma umirali; itarejie osebe, ki so polovico svojega življenja porabile za žilavo borbo proti zavratni bolezni Leta in leta so se izogibali sladkorju, kakor da bi bil to najnevarnelli strup. Sčasoma so se odpovedali celo kruhu, krompirlu, močnati jedi, rižu: kajti vsa ta hrana se jim je v ustih spreminjala v sladkor. Toda vse skupaj ni nič pomagalo: ne stroga dijeta, ne največja opreznost. Celo surovo maslo se je v njihovem telesu spreminjalo v strup, vsak grižljaj je bil nevaren tako da so bolniki, čeprav bogati, umirali od gladu! Leto prej je ta Rusinja v Konigsbergu prišla k njemu, polna moči in lepote. Bila je srečna; že mlada se je poročila ter postala mati dveh otrok. Čutila ie le bolečine v kolkih, ln sicer na obeh straneh. To je takoj vzbudilo sum v profesorju, ki je raziskal stvar ln ugotovil sladkorno bolezen. In ta dan zjutraj je Rusinja umrla na kliniki v Strassburgu, osušena in zgrbančena kakor starka. In prav ta večer je umrl mož, ki je popoldne tožil o rahlem glavobolu, tako rahlem, da je poslal ženo ln hčerko na koncert, ln ko e bil koncert končan, je bil že v smrtnem boju! Profesor je vnovič zavzdihnil. Toda kam je prišel? Bil je tako zatopljen v svoje misli, da je odšel daleč mimo svoje hiše. Hitro se je vrnil, da bi prišel domov, še preden bi gostje odšli. Zares lep poklic, biti zdravniki Bedast poklic! Saj ni mogel storiti ničesar dobrega, nikogar rešiti; nasprotno pa mora biti vedno pripravljen, noč in dan. nima niti ene mirne ure, Ki bi jo preživel skupaj s prijatelji, Tudi nocojšnji večer je popolnoma uničen. In s kakSnim uspehom? Kaj je sploh pomagalo, poslati bolnika v bolnišnico! Ali ni bilo škoda pustiti tako lepo druščino?,.. Kako ljubezniva je bila na primer njegova plavolasa soseda, s koliko ljubeznivostjo ga je spraševala, kje je naredil svoj« profesorske izpite! In ko ji je razložil, da profesorju sploh ni treba delati izpitov, jo naivno zaploskala in zaklicala: »To bi bil pa krasen poklic za mojega brata Franca!« Ob spominu na to se je Naunyn na tihem zasmejal Stopil je v jedilni salon ter naiel goste v živahnem razgovoru. Presenečenje, ki ga je povzročil nenaden pojav deklic«, se je že poleglo. Duhovi so se pomirili. Navzroči so bili namreč vii zdravniki, učitelji ali pa učenci univerze, učenci, kt so bila njih imena že zelo znana v zdravniškem svetu, kakor recimo dolgi ivedski zdravnik Petrein, Japonec Insava, dr Gabričev-ski iz Moskve, Amerikanoc Joslin iz postona ter Nemec von Merlng, prvi asistent na fiziološkem institutu v Strassburgu. Vsi ti, kakor tudi njihove gospe, so bili že večkrat navzoči pri podobnih prizorih, so bili zato navajeni ter se niso bogvekaj vznemirjali. Samo majhna dama je takoj napadla Naunyna s vprašanji! »Je torej diabetičen?« je radovedno in z zanimanjem vprašala. »Toda zakaj je izgubil zavest?« »Glejte, gospodična,« je odgovoril profesor, »stvar ni tako preprosta, da bi se dala razložiti v nekaj besedah, Toda, če hočete, jo bom skušal razložiti,c »Ne smete misliti, da sprašujem iz gole radovednosti! Celo noč bi poslušala razlago, samo Iz felj««po znanju. Prosim vas, dragi gospod profesor, naredite mi majhno predavanje, samo zame, in jaz ga bom skušala razumeti.« (Dalje.) GOSPODARSTVO Ustanovitev Glavnega knmlsarlata ta goriva. Pod direktnim vodstvom najvišjega poveljstva je bil ustanovljen generalni komisariat za tekoča goriva, pogonska In razsvetljevalna sredstva, katerega vodi poseben častnik in ga imenuje Duce. Novi komisariat prevzame posle od Urada za tekoča kurilna sredstva ter od vseh uradov, ki imajo posla s pogonskimi in svetilnimi sredstvi. Doživljaji vatikanskih diplomatov: Napoleon in sv, stoika Na očitke Njegovega Veličanstva sein jaz odgovoril s prav tolikšno sladkostjo. Obzirno sem razložil, da je bila papežu v raznih okoliščinah in zadevah — nisem rekel, da v zadevah Njegovega Veličanstva — dana prilika za razne pritožbe. Tu pa me jo cesar prekinil: »Dobro, kakšne so te pritožbe? Kar povejte mi, ker imam v rokah toliko dokazov, da bi se jaz moral pritoževati, ne pa drtlgi.« Začel sem tedaj opozarjati na zasedbo cerkvenih Imetij V Italiji in na to, da se dogovorjeni konkordat ne izvaja. Nisem še tega izgovoril, ko je on ie odgovoril: »Kot pošten mož ml recito, če niso vsi suvereni in republike delale enako, če začnemo pri Benečanih'? Prepričan sem, da so papeži protestirali, kakor Je lo bila naloga njihove službe, vendar pa niso prešli v grožnje, kakor je to storil papež proti meni. če pa se je od Vas omenjena zasedba cerkvenih imetij prenašala pri onih, zakaj se ne prenaša pri meni, ki Bem določil lepo vsoto dotacij za cerkvene ustanove? In vendar so me hoteli preplašiti t grožnjami?« »Kar pa se tiče konkordnta — Jo rekel —, je bil pripravljen iz Vaše in Marescalchljeve moke in Jo pri tem tudi nekaj krivde v Rimu, ki jo pozabil, da Je napoljski dvor, ki ni bil tako mogočen, kakor sem jaz, v 00 letih sklenil več ko en konkordat ln se določb konkordala skoraj nikdar ni držal. Sicer pa, nadaljuje, Vi pa |k>-vejte še druge pritožbe.« Jaz sem pa nato skromno rekel: »Vaše Veličanstvo ve, knko dolgo so tam žo Vaše čete na bremenih ubogega cerkvenega erarja, ne da bi bili stroški le malo |K>vrnjenl.< Njegovo Veličanstvo pa je odsekano odgovorilo: »Večkrat setn obljubil povračilo in Vam je to tudi znano. Držal sem besedo Ob drugih prilikah in ni od mene odvisno, da se to ne bi zgodilo Se tokrat. Papež pa je odklonil, da bi zaprl svoja pristanišča In nI maral spoditi Angležev, češ da tega ne more storiti iz razlogov svojega dostojanstva in svoje nevtralnosti; obenem pa so tedaj — se lahko reče — francoske čete Imele cerkveno državo v svojih i rokah. Gotovo Je tedaj, da se papež zaradi lastnih sklepov ni rao-1 gel dati razdolžiti od kakšne druge države. Z moje strani, ponavljam, pa je tako stališče zelo opravičeno, ker gre za srečo narodov, ki Jim vladam In za svobodno ln varno zvezo med armadami italijanskega in napoljskega kraljestva.« Ni ml dopustil, da bi ponavljal kakšne stvari in me Je vprašal, Če mi je znano, da imajo v Rimu So kakšne pritožbe. Odgovoril sem: »Vaše Veličanstvo ve in pozna navedbe, ki so bile predložene ustno tn pismeno o posameznih členih zakonika. Vaše Veličanstvo pozna določbe o porokah duhovnikov.« Odgovoril je: »Zakona o razporokah nisem Jaz sestavil. Povzel sem samo take pravno ukrepe, ki onemogočajo njeno izvedbo. — Sicer pa, ali niso moji predniki In drugi parlamenti sprejeli sllčnih zakonov. Ali se Rim zanima za tisto, kar je bilo v Istem duhu sprejetega v drugih katoliških kneževinah. SIcer pa Jim pišite tisto, kar nas uči izkušnja dejstev. Ali mar francoski škofje nimajo v tem ozlru zelo svobodne roke. Kar sem našel v zasedenih pokrajinah, je zadosten dokaz. Sicer pa nadaljujte s pritožbami.« Imenoval sem Benevent ln on ml je odgovoril: »Da bi prihranil prelivanje krvi zaradi napoljskega kraljestvu, sem ukrenil vse zaradi Beneventa, v istem času pa sem žo jionudi) odškodnino. Sicer pa je dovolj. V| boste o vsem tem poročali svojemu dvoru in boste sporočili Se tisto, kar Vam bo Jutri pismeno izročil moj minister Champagny. Vem« — je nadaljeval — >da se s takimi pismenimi in ustnimi stvarmi odstranja papeževo muče ništvo. Papež se moti,« Je dodal. »Jaz sem preveč pameten, Dovolj dobro poznam razmah sedanjih nazorov. Vsemu svetu bom razložil In pojasnil svoje nazore in bom ločil v papeževi osebi dve lastno sti, duhovno in Bvetno. Častil bom vedno prvo in priznaval knto-liSko vero, za katere razširjenje sem toliko storil In bom vedno delal. Tisto, kar sem za napredek katoliške vere storil na Saškem ln na Poliskem. so odobravali tamošnji knezi sami in vsi škofi so se čez mero zahvaljevali, samo poglavar vesoljne Cerkve ni ni če«ar storil, kar bi dajalo slutiti, da odobrava moja dejanja. Niti ni dal znak o tem, da mu ugaja vse tisto, kar sem storil za katoliško Cerkev.« »Obnova vere v Franciji« — je nadaljeval — »Je veljala vlado 40 milijonov na leto. Čujte, v kratkem bodo zaradi novih odredb ti stroški narasli na 60 milijonov, če papež ne bo pristal in ne sklenil sporazuma z menoj, bom zahteval, da se skliče cerkveni zbor« — in pri tem Je našteval države, ki bi se pridružile njegovemu predlogu. — »Ob istem času pa bi se proučevale vse tiste zadeve, zaradi katerih se papež pritožuje, škofom se hodo povrnile njihove starodavne in prvotne pravice« — ln o tem je zelo Široko voril popolnoma v duhu tega časa. »Kar pa se tiče svetne blastl, državni razlogi nikakor ne zahtevajo tistih ozlrov, ki jih Imam vedno v duhovnem območju; v slučaju odpora bom storil tisto, kar bo ugajalo in v prid moji ilalljanski državi in mejam napoljskega kraljestva,« Njegovo Veličanstvo je končalo tO burno in mučno avdlenro. Rekel Je, da četvero ali pet Članov svetega kolegija — in Se nekaj zunanjih — preseneča papeža s svojimi Izrednimi nazori, ki bi jih bilo zelo škodljivo izvajati v politiki. Pri tem je govoril z izredno svobodo in so me njegovi stavki presenečali zaradi svtjje silovitosti in osebnih podrobnosti in zdi se mi, da ni ničesar, o čemer on ne bi bil obveščen. Potrudit sem se, da sem Njegovemu Veličanstvu razložil, da so pismeni predlogi Njegove Svetosti izraz, njegove vesti in ne njegovih svetovalcev in da je vest tista, ki vodi njegovo ravnanje. Vendar pa se mi zdi, da so ga moje besede zopet prepričale o nasprotnem. Vse tisto, kar mi je razložil, ne more vplivati na sklepe sv. očeta. Ne morem reči, da b| moji nazx>ri Njegovo Veličanstvo prepričali, ker ml je odgovoril: »V| lahko verjamete, kar hočete. Vsekakor pa pošljite glasnika in poročajte vse tisto, kar ste slišali. Kar sem Vam povedal, Vam bo še pismeno razložil moj zunanji minister Champagny.« Hotel sem se izogniti temu? da bi poslal glasnika, toda Njegovo Veličanstvo je ponovilo: »Po istem glasniku, ki ga boste poslali, zahtevajte, da Vam dajo odločen in zaželjen odgovor.« (Konec.) te tioiace E Koledar Torek, 15. septembra; Marija 7 žalosti; Ni-komed, mučenec; Melinita, mučenica; Albin, škof; Aper, škof. Sreda, 16. septembra; Kvatre: Kornelij, pa-«2 in mučenec; Ciprijan, škof in mučenec; judmila, vdova; Edita. devica. Novi grobovi + Gospod Franc Černe, veterinarski inšpektor v pokoju v Ljubljani, je po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v sredo, 16. sept ob pol štirih popoldne z Zal. kapelice sv. Andreja, na pokopališče pri Sv. Križu. t Gospa Marija Vidic roj. Sajovic, soproga ravnatelja Hranilnice kmečkih občin v p. v Ljubljani, se je, previdena s tolažili sv. vere, preselila v boljše življenje. Pogreb bo v torek, 15. septembra ob pol treh popoldne z Žal, kapela »v. Nikolaja, k Sv. Križu Naj jima sveti večna luči Žalujočim naše globoko sožaljel * — Ravnateljstvo III, moške realne gimnazije v Ljubljani sporoča: t. Popravni, razredni In privatni izpiti bodo od 16. do 24. septembra. Natančni razpored je nabit v šolskem poslopju poleg ravnateljeve pisarne. Za pismene izpite naj prinesejo učenci s seboj papir in pisulne potrebščine. 2. Sprejemni izpiti za prvi razred bodo 22. in 23. septembra, vsakikrat ob osmih. 3. Nižji tečajni izpiti bodo 24. in 25. septembra, vsakikrat ob osmih. 4. Višji tečajni izpiti bodo od 25. do 30. septembra. Razpored bo objavljen poleg ravnateljeve pisarne. — Privatna dvorazreilnn trgovska šola Zbornice za trgovino ln industrijo, Gregorčičeva ulica št. 27 (Trgovski dom, poleg Visokega komisariata), vpisuje vsak dan dopoldne. — Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2, se vrši vsuk dan v pisarni ravnateljstva. Prospekti so interesentom na razpolago. — Po dežju hladnejše. Barometer je v zadnjih dneh zaznamoval značilne skoke. Ko je IL t. m. zaznamoval najvišje stanje 772.1 mm, je začel nato padati ter je v nedeljo, 13. t. m., dosegel zjutraj stanje 766.3 mm. V nedeljo zvečer je hila dobre pol ure trajajoča ploha. V ponedeljek se je barometer začel znova dvigati in je zjutraj dosegel že stanje 76RI mm. Dnevna temperatura je sredi septembra še vedno visoka. V soboto je bil zaznamovan maksimum +30°C. v nedeljo popoldne +20.4° C. V nedeljo zjutraj ie bil zaznamovan minimum -f 13.2°, v ponedeljek zjutraj nekoliko nižji, samo -f 13° C. — Kako kaže žlahtni kostanj. Lani je žlahtni kostanj prav slabo obrodil, pa še tega, kolikor ga je bilo lani na Golovcu in Rožniku, so ljudje pobrali po večini kar napol zrelega. Letos pa kaže žlahtni kostanj prav dobro in se obljublja znatna letina kostanja. Kostanj je v resnici prvovrstno živilo, ki izvrstno nadomešča kruh in ima celo več škroba, kakor krompir. Kostanj je izredno nasltljiv ter zadostuje tudi sam, bodisi kuhan, bodisi pečen. Napol zrel kostanj, naj bo še tako dobro pečen ali kuhan, nima nobene hranilne vrednosti in povzroča v |Vrfcbavilih motnje. Ljudje naj puste torej kostanj na drevesih tako dolgo, dokler ne dozori. — Nabiranje zdravilnih zelišč. Mnogi ljudje, ki se bore za vsakdanji kruh; si prislužijo LJUBLJANSKI Predstava ob delavnikih ob 16 In 11.15, ob ne-deltati in praznikih ob 10.30,14.30,10.30. tn 18 3C Originalna komedija dveh odličnih francoskih igralcev v filmu Frlc - Frač V gl. vi.: Fernandel, Miohel Simon in Arletty kinu sloga . tfl. 27-30 Argentinski muzikalni in pevski film Angeli na zemlji življenje ene najboljfllh pevk sveta Adeline Pati I Krasno petje in muzlka. Igralci: Marghcrlta (Jarosio, Alfredo Mayo kinu matica - tel. 22-41 O življenski sreči lepe belerine odločata dva plesa „BAL PARf" V gl. vlogah: lise Werner, Paul Hartmann Hannes Stelzer KINO UNION - tU. 22.21 z nabiranjem zdravilnih zelišč še primerno lepe denarje. Nekateri nabiralci so dobri poznavalci vseli rastlin in vedo tudi za vse kraje, kjer selišča rasto. Lepe dohodke donaša ljudem n. pr. nabiranje špajkovih (baldrijanovih) korenin (radix Valeriana). Špajk raste v velikih množinah na Barju ob raznih jarkih in barjanskih potokih. Mamljivo dišeče korenine nabiralci posuše in jih potem ljubljanskim lekarnarjem ali trgovcem z zdravilnimi zelišči prodajajo. Sedaj e cena za špajkove korenine po 30 lir kg. Treba je nabrati mnogo korenin, kajti so prav lahke. — Zaradi 3 m* drv t mesec zapora. Pred kazenskim sodnikom-poedincem na okrožnem sodišču sta bila obso jena Žagar, 56 letni Tone V., in +4 letni samski delavec Matija P., vsak na 30 dni zapora zaradi prestopka tatvine, ker sta 20. junija t. 1. vzela iz gozda Mihaela Bošteleta n«i Golovcu 3 m" kostanjevega in borovega lesa v vrednosti 1500 lir. Obtoženca sta v bistvu priznala, toda izgovarjala sta «e, Ha sta vze*la samo 1 posekan borovec in kostanj, vsega do t m* lesa. Lastnik gozda je navajal, da ju ie zalotil, ko sta hotela na dvovpre/nein vozu kostanjev in borov les odpeljati. Sodba je bila nepogojna. — Čebelice so bile na paši. Po cestah okoli Ljubljane vidimo sedaj pogosto vozove t nenavadnim tovorom. Dišeči vonj in pa leteče spremstvo drobnih krilatih bitij izdaja, kaj se vozi na teh vozeh: čebelice se vračajo z ajdove paše, kamor so jih peljali njihovi ljubljanski lastniki, čebelarji pravijo, da je letos ajda lepo cvetela In da bo po dolgih letih letos več ajdovega medu. Pri teh prevozih tudi vidimo, da prevladuje v Ljubljani pretežno A. Z. panj, medtem ko .ie *kranjčičev« le prav malo. Tudi zatrjujejo Scbelarli, da so jim šle oblasti pri teh prevozih zelo na roko. i&juMjaita 1 K Marill pomočnici na Rakovnik te pri hitelo v nedeljo popoldne prav lepo število ran; in mladeničev iz vseh ljubljanskih župn kveni govornik g. stolni kanonik V o v ie v izdiranih besedah predočil vso ne ljubezen nebeške Mutcre do nas revnih otrok nam ter nas vzpodbujal, naj se v vseh težavah zaupno zutekumo k Njej in ji vračamo vso svojo ljubezen. Pred slavnostno razsvetljenim ol- tarjem Matere milosti je nato g. kanonik ob obilni asistenci zapel litanije M. n., stotine moških grl so se pa navdušeno pridružile pevskemu zboru pri odpevanju. Pri molitvan »Pod tvoje varstvo« in »Pozdravljena kraljica« se je pa pokazala vsa mogočnost glasov zbranega moštva. Z blagoslovom z Najsvetejšim je bila zaključena prelepa polx>/nost Iskrena hvala gospodu kanoniku in cerkvenemu predstojni-štvu za vso naklonjenost. 1 Vpisovanje v trgovsko učilišče »Chrlsto-fovučni zavod« v Ljubljani, Domobranska 15, se prične 16. septembra. Brezplačni prospekti na razpolago v pisarni. Dijaki (-inje) izven ljubljanske meje naj zaprosijo za potno dovoljenje. 1 Mestni tržno veterinarski oddelek zaradi snaženja prostorov v torek, 15. t. m., razen v najnujnejših primerih ne posluje za stranke. 1 šolski zbor Glasbene Matice, za katerega se je priglasilo že precejšnje število mladih pevk in pevcev, l>o imel svoj prvi sestanek v sredo, 16. septembra ob pol 6 zvečer v Huba-dovi pevski dvorani. Namen tega sestanka je, da sc sporazumno določijo ure pevskih vaj, ki bodo dvakrat tedensko, in da se razloži vsem priglašencem namen in pomen šolskega zbora Glasbene Matice. Zbor bo vodil ravnatelj Polič in pisarna Glasbene Matice še vedno sprejema priglase za vstop v šolski zbor. Pristop in pouk v šolskem zboru jc brezplačen. Odbor in ravnateljstvo šole vabita vse, da v velikem številu pristopijo k šolskemu zboru, ki je že stara ustanova Glasbene Matice in ki je v prejšnjih letih zelo [Kigostokrat nastopil pri izvedbi največjih in najpomembnejših velikih del domače in tuje literiature. Sedaj je ta zbor obnovljen in prepričani smo, da bo imel prav take uspehe, kakor pred leti. 1 Prihodnji torek bo v našem Narodnem gledališču Rosslnijev teden v spomin 150 let- nice rojstva slavnega opernega komponistu, katerega delti se izvajajo na vseh večjih odrih sveta. V ta namen se bo vršil v ponedeljek, kompt več j in odrih 21, septembra v opernem gledališču simfonični koncert, katerega bo dirigiral dirigent Drago Mario Sijanee, spored pa tvori šest skladb slavnega mojstra. V dneh 22., 24. in 25. septembra Ca bodo peli njegovo najboljšo opero »Seviljski rivcc«, ki je tudi najboljša komična opera vseh literatur. Na Rossinijev teden opozarjamo KULTURNI OBZORNIK Dr. Franc Bradači Slovar tujk V zbirki žepnih slovarjev in učbenikov, ki jih izdaja že dolga leta Ljudska knjigarna, je zdaj izšla druga pomnožena izdaja znanega Bradače-vega Slovarja tujk, v obsegu 204 strani. Slovenci imamo že dva taka slovarčka tujk, namreč Glo-narjevega, ki je narejen po Češki izdaji Soukupa, ter Bradačevega, ki ga je že svoj čas Izdal pri Ljudski knjigarni, ln je delan po najnovejših podobnih evropskih slovarčkih. TI viri so se zdaj za drugo izdajo še pomnožili, kakor pravi sestavljale« v uvodu, ki tudi podčrtava, da Je slovar množen in predelan ter izpopolnjen in poprav-jem. Slovarček tujk je danes vsem bralcem knjig, redvsem pa strokovnih, zelo potreben, predvsem istim, ki niso imeli prilike, da bi uživali klasično izobrazbo, ki nudi to prednost, da človek lažje pride tujim besedam do smiselnega dna, saj so večinoma vzete iz latinščine in grščine. Toda tudi te in lake besede imajo danes že vse drugačen pomen ter v posameznih strokah celo različen. Poleg tega pa se je v zadnjih desetletjih pomnožil ta besedni zaklad, ki je v splošni knjižni in ustni rabi, tudi mnogo z besedami iz francoščine in angleščine, česar vsega danes povprečni bralec ne more obvladali. Zato bo tak slovarček, kakor ga je sestavil dr. Bradač, prišel prav vsem tistim, ki iščejo odgovor na kakšno večkrat sreČano a ne razumljivo tujo besedo, predvsem pa dijakom, ki ga bodo ■/. veseljem naravnost prebirali ter se iz njega učili. Se bolj pa bo prišel prav tistim, ki bi radi tuj Izraz, ka-k6r jinl iz hek& čudne navajenosti noče iz ušesa ter jim je vedno na jeziku, lepo poslovenili ter ga po naše vsaj približno lepo povedati Tako poi Ij« F« zlasti pišoči ljudje, ki bodo na ta način svoje »elaborate, napolnjene s tujkami, lepo prečišše-ne prelili v slovenske obdelave. Tako ima tak slovarčeh dvojen pomen in bo prišel prav vsem, ki bi ga v prvem ali drugem primeru potrebovali, Tisk je lep in cist, kakor je v tej zbirki Že tradicija ter papir za sedanje razmere dober in trpežen. Vsem ga močno priporočamo! Praktične knjige za gospodarje In gospodinje Beg A: Vaše gobe. Navodilozaspoznavanleužit nih in strupenih gob. 75 barv. tabel L. 7.6u Draaaš dr. B.: Pomoč novorojenčku in do jenčku. Iti izdaja 2v4 Strani L 9.20 Gospodarska reja kutieev. II. Izdaja, 118 strani. L 14.- Humek M. Sadje v gospodinjstvu. 110 strani, bi oš. L 12.-, vez. L 20'— Humek š Prehrana po novih zdravstvonih načelih. 224 strani. L 12.-, vez. L 16.— Kako uporabljamo oblačilne nakainiee. Najvažnejša navod la za porabo oblačilnih nnkfiznic v pregle inem labelar čuem stavku. Žepna oblika L 1 50 Knllnšek * F. Slovenska kuharica. VIII. iz daja, 728 strani s slikam', L 66.— Založba Ljudska knjigarna v Llublianl Pred Škofijo 5 - Miklošičeva uesta i že danes. Podrobnosti bodo objuvljeuo v dnev- | nem časopisju. Prcdprodaju pa bo v dnevni prodaji v operi. 1 Cepljenje proti kozum /.a vse zamudnike in za otroke, ki so bili iz katerega koli v/rok« spomladi oproščeni, bo — kakor smo že javili — dunušnji torek, 13, septembru, ob 17 v mestnem fizikatu v Mestnem domu. Za otroke onstran kontrolne črte nji Barju bo cepljenje v četrtek, 17. septembru ob 17 v šoli na Barju, zu otroke z Brda, Viča in iz okoliša Ceste dveh cesarjev lxi cepljenje v petek, 18. septembra ob 17 v gostilni »Karo« na Cesti dveh cesarjev, u za Dravlje, Podutik. Dolnioe, Zg. šiško in ves tamošnji okoliš bo pa cepljenje v soboto ih>-poldne na tistih krajih, kakor je bilo v cerkvi oznanjeno. Sploh nuj starši, ki stanujejo on-stran kontrolne črte, pripeljejo otroke k cepljenju na te kraje, du pozneje ne 1h> nepotrebnih potov, ker ne bi imeli i>otrdil o cepljenih kozah. I Seznami davčnih osnov zu trafike in mlekarne bodo razgrnjeni do 29, septembra, /a trgovine s slaščicami, graverje in puškarje. za trgovine z usjnem in čevlji ter za brnnjurijc od črke A do K bodo pa razgrnjeni do 30. t. in. med uradnimi urami na magistratu v vrutur-jevi sobi v pritličju, soba št. 2. 1 Združenje trgovcev Ljubljanske pokrujine poroča: Na trgovski strokovni nadaljevalni šoli v Ljubljani bodo razredni izpiti za učeuce(ko). ki iz opravičenih razlogov niso mogli dokončali lanskega šolskega leta, v ponedeljek, dno 21. septembra ob 14. V torek, dne 22. septombra bodo popravni ii-pili v istem času, v sredo, dne 23. septembra pa zaključni izpiti, tudi oh 14. P od rob nos l i bodo razvidne na Šolski deski. Obvestilo glede vpisovanja in začetka šolskegn leta še sledi. I Zelene paprike je obilo tia trgu. V soboto so gos|>odinje zelo povpraševale po zeleni papriki, ki je ni bilo dobiti na trgu nikjer niti en sam komad. Seveda se je tuintain dobila kaka paprika pod roko. V ponedeljek, ko je prišla iz Italije velika pošiljka, pa jc bil živilski trg dobro založen z lepo in zdravo paipriko. Gospodinje so jo hitele kupovat. Vsak branjevec je imel pošteno zalogo puprike. Poleg paprike je bilo uvoženo tudi mnogo črnega in belega grozdja, ki jc bilo po ^.20 do 8.90 lir kilogruin. Naznanila GLEDALIŠČE. Drama: Torek, 15. septembra ob 17.10: 'Zaljubljena icnn«. Izven. Cene oil in lir iibvk. Opera: Četrtek, 17. septembra ob 17: »Booeaooio«. Izven. Cene od IS lir navzdol. LEKARNE. — Noi-no službo imujo lokarnei dr. Piocoli, Bleivvoisova c. fi, mr Hodevar, Celovška c. 82 In mr. llstar, Seleiiburgova ul. 7. POIZVEDOVANJE. — Denar sem našel. Ivan Leskovec, Kriškovec ;i. Na kopališču na l.juhljanlrl na 1'riilali »cm zgubila zavitek n perilom. Pošten najditelj se naproša, Ju ga odda v upravi »Slovenca«. Z Gorenjskega Pogreb Antona Umnika. »Karavanken Bole-poroča iz Šenčurja: Te dni se je tukaj vršil pogreb na tragičen način umrlega posestnika Antona Umnika. Bil je v 55. letu starosti in znan daleč preko meja svoje domače vasi, posebno ker je bil pred zasedbo dolga leta župan občine Šenčur. Pogreba se je udeležila večina občanov in mnogo odposlanstev od zunaj. Na grob je bilo položenih 30 vencev. Godba je igrala žalostinke. — V Olševku pri Šenčurju so pa pokopali posestnika Ivana Ferjana, ki je bil splošno priljubljen in znan po svoji darežljivostl. komunisti . izropali otroški vrtec. Gorenjski tednik poroča, da so v četrtek, 3. septembra, ko-mi">lsti napadli v Ihanu pri Domžalah otroški vrtec ter odnesli vsa živila, ki ho bila nn zalogi za prehrano otrok. Kradli so celo perila in oblačila kakor tudi čevlje otrok. Ta bandilski napad in rop je povzroči med prebivalstvom veliko ogorčenje, S Spodnjega štajerskega Umrli so v Celju: Marija Kosvinc roj. Seničar. Frančiška Krivec roj. Slatinšek, Antonija Kun-stek roj. Pilili, Terezija Teršan roj. Tičar in Jurij Plahuta, vsi iz Celja. Dalje so umrli: Marija Plasnik iz Topol pri Braslovčah, Peter Bekš, škof-ja vas, .ložef Bergant, Gornji grad, Melhior Prolog, Hrušovje pri Planini, Martin Deželak, št. Lenart pri Laškem, Rudolf Dečmnn, ftkofja vas, Silva Zalokar iz Maribora, Frančiška Zeleznik roj. Knez, Klenovo pri Laškem, Jožef Podkrižnlk, Do-načka gora pri Rogatcu, Franc Furman, Konjice. Stekel pes. Dne t. septembra je pri Sv. Kun-goti pes pripadel nekega otroka in ga ugriznil. Psa jc orožnik ustrelil in poslal možgane v preiskavo, ki je dognala, da je bil pes stekel. Otavo so mu odpeljali. Konec avgusta je posestnik Kovačič dal pokositi olavo na svojem travniku pri Vurbergu. Ko je prišel drugi dan s svojimi ljudmi na travnik, je otava izginila. Ugotovljeno je, da je neki posestnik iz Podkorene s svojimi sinovi otavo ukradel in jo odpeljal domov. Iz Hrvaške Preosnova hrvatske zdravstvene službe. Hrvatski minister za ljudsko zdravitvo je Izdal dve zakonski naredbi, s katerima je docela preosnoval zdravstveno službo v NDH. Prva zakonska naredba se bavi z ureditvijo vprašanja stanovske organizacije hrvatskih zdravnikov ter predvideva ustanovitev odnosno preosnovo že obstoječe Zdravniške zbornice v smislu ustaJkih načel. Druga zakonska določba pa znatno omejuje privatno zdravniško prakso vsem zdravnikom v javni službi. Pred pokretnim sodiščem je bil obsojen na smrt občinski stražnik v Samoboru, Maks Pogo-relec, rodom Iz ptujske okolice, kateri je iz zapora pomagal pobegniti nekemu komunistu. Pogo-relec je bil za ta prestopek ustreljen. »Mala knjižnica« Matice Hrvatske jc te dni izdala najnovejše delo dr. Božidarja Sirolc »Hrvatska umetna glazba«. Stolica za hrvatsko državno pravo. V Zagrebu so izdali zakonsko odredbo, s katero je hrvatska prosvetna uprava ustanovila na pravni fakulteti v Zagrebu stollco za hrvatsko državno pravo. Iz Srblle Uredba o določitvi službenih mest v Srbiji. Srbeka vlada je izdala uredbo o določitvi števila in vrst službenih mest, razporeditvi uslužbencev na posamezna sistemizirana mesta ln razvrstitvi dnevničnrjov v pravosodnem ministrstvu in v zavodih, ki so podrejeni temu ministrstvu. Po tej uredbi bo pravosodni minister do 30. junija postavil za vsako določeno uradniško meato vestnega in marljivega uradnika. Uredništvo, ki ni bilo nanovo postavljeno, je bilo ali upokojeno, če ie imelo zn to predpisane zakonske pogoje, ali pa odpuščeno. Odpuščeni uslužbenci »o prejeli od države dvomesečno odpravnino. Po določilih te uredbe jc srbski pravosodni minister nanovo uredil službeno razmerje tudi vsem dnevničarjem srbske narodnosti, ki so zaposleni bodisi v samem ministrstvu ali v zavodih, ki spadajo ood to ministrstvo. Rdeči križ sporoča V tajuiitvu poizvedovalnega urada zn vojne ujetnike. 1'uluirjevii UHJ dvignejo pošlo iz Srbije: Ači-novič .1 Done, Ark .lo«lp, Tralebjakova 1, BerutovSok Popi. Mencingerjeva 31. Beritovšek Josip. Dolenjska o. 16 a. llobič Kerdo. Puociuijuva U, Baebler Viktor. Lnugnsova 11, Berloi Lojzka, Smartlnsku 1". H«'« Ante. VIA, llu/.ek 1'eirl, Trdinova 2, Bukovec Mila. Strelska s. Bavdek Kali Horherstoinova ul. 21. lleuet Marija. Baragovo semenišče. Bizjak Ljudmila, Verslovškova U Hablč Slavka. Ambrolev trg », Cener Vldka, Kersui kova 7, Cotič Valerija, Beethovnova H. Corar Uanicii Cegiiarjevu 2. Cenčič MillvoJ, Poljanski nasip 10, Co pil* Vončonlav. Copovn 21, l ernej Darko. Tavčarjeva : Oadol Avguštin. Slomškova 12, Dobravo Tihomlla Sireliška 12. Devetnk Viklor, Linhartova 22, Dolnlčni Maks, kavarna Kioonu. Dolenc Francka, Dalmatinovi I.1, Dešinnn Jerica. Funtkova 4fi. urednlltvo Doiuo ljuba. DoD.an Kranel, Stmnrtiiiska 24. Dubovišok Kari profesor ki. gimnazije. Dreuovun Alojzij. Drama. Dim nlk Josiplna, Petrarkova II. Elerlek Zofija, Drago mer .17. FratnIV Kali. Sv. IVtri .1,1. Oregorka Pavl-i Deata na Dobravo 2, (IlohoAnik Ra.lko, Miklošičeva 7 Hafner Zora. Kotnikova Iti. Han/eliiV dr. ltudolf. Mr rlJaulSnr Marijan, Pueelnljeva 9 Humor Jo».e, Vrtača V Iglič Mlcn. Hesl leva 4 b, Jure; Branka. \Volfovn i\, Jurea Ciril. Kerflčeva li, Jelen o. Mariofil. frančiškanski samostan. Jagodič Marije Škofijska 7, Jare lila, tilavnl kolodvor. Je* Knrmer Celovška 20. Jutro, urednlltvo. lanellč RoM, Vipavski 10 Krlllof Bo-Ja. Sv Petra nasiti .">». Kristan Mariji fernotova '.'(i. Keuda Vlada. Klorianska 2:1. KrD.ii Drago. Medvedova It. Kuharič Slavioa. Hlavna pošli. Klofutar Mam. Jarnlkova 7. Klobovs Frane, Tlolior črva II. Koš..,k Pnldl. Beethovnova fi. Klnslnc Liziki dr*, učiteljišče, KamtlMč Joso, Tavčarjeva ln. Kob: Katarina, Blnlvveisova IS, Kerševnn Matilda, Milčlr skega "fi. Kos Frane. Ktnojrrafskl muzej. Koprlvee M lan. LevAeva U, Klonnvlck Kari. Vrtača 4, i.enni Kozi, Stari trg 17, Lovak Milena, Miklošičeva 1. Linv Joseph, Vodmatska e., Lorgor Mežika. Celovška T Lenarčič Rtna. Fb.rlanska 27, T,ah K.rvln, llolcnpflov 7. Muilovlč Frančiška. Muli Mlaka Oradlšč« 4. Min-Danica, Kotna dolina. C. V1-27. Magolič Ludvik. C' I o v š k a 72 Trdinovu ul. H, Meriak Tončka. Kersnikov S. MišIC Milan. Miklošičeva 1.1, Merelnn Fran. lllrsk II, McmadovlA Mina. Mikotn Stana. llra.lHčp S. Močni Mina. Uerblčeva s. Marliiček Miloš. \Vnlfov« ul., Med ved .loško, sodišče. Mihalič Boris. okroAno sodišč' NovSimnl Josip. Oajovn 2. N'endl Dušan, llnrmotova ? Nemil llile. Dermotova 20. Odar Štefka, Miklošičeva C Poiar Anton, tiladnlllka 10. Prolog Fr.ioo, Napoleone-Irg 1, Pletan Bogomir. Zalokarjeva 4. Polič Zoran Breg (1 .Petrovič Ivan. Svptomvskn '_'n. Ponlkvnr Bran ko, Ulavou pošta, 1'rhuvo Anion. Uezenškova 21. Toka Anton, Gledališka 10, PeSovnik dr. Adolf, direkti. gimnazije, 1'erioe Joslpina. Orlova 7. 1'orekiir Mladci Corso Vlttorlo Rmanuele 17. Pertl Manlca, Drenlkov !?. Pnnlln Milica. Beethovnova 1«. Rupnlk Valentli Dlinška 1.1, ......... Liuln, Zarnlkova 17. Itiharlč Si Janka, Tvrševn 17. HuJSp Tonček. Kolodvorska 22. Iti Marica. Celovška H-J. HenSelj Vida. Iiftvatikova 15, Ha' hnr Rinil. Tohačnn 11. Roircl Du«nn. ResUevn lil Hotnih Alojrlj. KakovnUka fi. F.riavčeva 4. Rotli D. nliel, Poljanska 28, Rodlč Fanl. Kapltellskn 4, Ruppi Kari. Sv. Marka 11. Saletijunskl znvod. Rakovnik. S ra I nI k tleli 1'olinnskii fin. STillgol dr Josip, flled llška 7, Stopa r !"»•», Tržnška 2k. Solati Kristi, K' roščovn ,1. Strons Marija. Močnlknva I. Stooar Anto-Tv-rlevn 12. So,le| Lovrn. Tabor 12. Srnica Mali. Iffi «><« 14. SmerVoll Anton. S«menlška 4. Slnšok I.idili Cigaletov-a 5. Svet Marta. Strossmajerjeva 5. Soekt^* skl dr. F... Malgaleva is. Slovenne. uprivn. Stiki Io O zel«, Vnnska 10. torn Edvard TovarnUV" 4, Milane T.. Allnlevn 4.1. ftengela.l« Aleksander. Celovška. S rnga Slefnn. bogoslovje. ftiišterSlč Franeka. Cesta i lolco 27, Tehaveo Mitnica, sanalorli Slnlmer. TerJr TT.. Kongresni trg. Tumnel T,olzkn Tvrfieva RO. Vos U-anko. Miklošičeva m. Vili ir Ma-Ha. DradUče l Vraber Mak«. Al.in>eva 10. Vo.ner Mnri.la. nnivor* Vrog Flena. TlrJo 71. Verbala Tončk« Oosii.isvotsVn U' 7dojšek Alnl*. Frnn*l.'Vsn«Va in V Iv. St.. Pravila žiberua Joško, Gajcva 9, Ziberna Viki. 0 i jeva 9. 25. ZAČUDENA SE MATI RAZGLEDUJE PO KRASNI SOBANI, KO SE ZBUDI. VSE SE SVETI KO ZLATO. POSTELJA JE PREKRASNA. VSE POHIŠTVO JE IZREZLJANO IN SE SVETI KO SONCE. KO SE PREPRIČA, DA SE JI NE SANJA, VSTANE IZ MEHKE POSTELJE. 26. 1 STARE OBLEKE NE NAJDE, PAC PA VIDI NOVO. OBLEČE SE IN POKLICE SINA. MISLI, DA SPI V SENJAKU, A O SENJAKU NI NE DUHA NE SLUHA. TAM SO ZDAJ ' HLEVI POLNI ŽIVINE IN KRASNIH KONJ. Heinrich Sange: O iežu, ki se je hote) česa naučiti V deželo je prišla jesen. Zunaj je divjal veter in trgal z dreves liste, na skednjevo streho jc lil dež. »Kakšno vreme,« je vzdihnil jež, ki je s svojo ženo gledal skozi okno. »Za danes morava pač potrpeti in si moreva samo dalje pripravljati svoje zimsko bivališče. Žena, si spravila vse listje na kup, kot je treba?« Pozorno je pregledal svoje bivališče. To jc bil precej velik, nizek in temen prostor pod skednjevo streho. Od zunaj jc vodila v stanovanje luknja, skozi katero je šel nek železen drog. Ta drog pa je bil zvezan z mlatilnico, ki je stala v skednju in kadar je kmet mlatil, je stari stroj tako brenčal, brnel in ropotal, da se je ves pod tresel in ni bilo razumeti niti besedice. Takrat tudi nisi 6me! iti skozi okno, ali boljše rečeno vrata, kajti drogovje se je vrtelo in zunaj so prskali konji pred vitlom. Sicer pa je bilo tam notri zelo toplo in prijetno, čeprav se je dihur-jeva družina, ki je stanovala poleg, včasih prepirala in pretepala ter razširjala neprijetne duhove. — Toda katero stanovanje jc popolno? — To jc imelo še prednost, da so vanj večkrat zašle miši, ki so iskale zrna, o-dpadla pri mlačvi. Prav za prav je oče jež prišel sem slučajno koga jc nekoč zasledovala lisica in se ni vedel drugače rešiti. Sedaj pa mu je bilo v njegovem sijajnem bivališču tako všeč, da si ni nič več želel ven. »Kako sem lačen!« je naenkrat rekel svoji ženi. »Kmet dolgo ni mlatil, nič miši ni videti. Zunaj je pa tudi na tesno s hrano. Stari polži, deževniki, žabe in kače so se poskrili, kaj more nas eden še najti! Celo jabolka in hruške so postale redke. Najboljše je, da pohitiva in skon- čava ter potem zlezeva v svoje mehko ležišče in prespiva vse skrbi, mraz in lakoto!« »Da, oče,« je odgovorila ježeva žena, »težko je najti hrane, imaš prav. Toda če bi se bil ti več naučil, bi lahko vsak dan jedli mastno meso.« »Kako?« je začuden vprašal jež. »Kakšno zvezo ima to z učenjem?« »Pravim samo, kar sem čula cd gospe Fifi,« je odgovorila ježevka. »Ko sem šla včeraj po listje, je sedel v vrtu stari Nero in glodal kost. Njegova žena je stala zraven, toda ta grozni požeruh ji ni ničesar privoščil. Če se je približala, je zarenčal vanjo in ji pokazal zobe. — Pa sem rekla gospej Fifi: Da, komur je dobro in lahko vsak dan je meso! — »Moja ljuba ježevka,« je nato z viška odgovorila, »moj mož se je veliko naučil. Če bi vaš mož znal toliko, bi imel tudi vsak dan mastno meso!« — »Zato mislim, oče,« je ježeva žena zaključila, »da sedi in se kaj nauči. Saj časa imamo dovolj in vreme ni več za sprehajanje. Jaz bom skončala ležišče, ti pa pojdi ta čas k mojstru viru v šolo. Poglej, ljubi mož, potem bova vsak dan jedla mastno meso.« To ježu sicer ni bilo posebno všeč, popraskal se je po ščctina6ti glavi in zlovoljno godrnjal v brado, toda bil je poštenjak in je priznal, da ima žena prav. Naučil se res ni veliko, in časa je imel tudi dovolj. Torej je sklenil poizkusiti in iti k učitelju viru v šolo. Vsak dan imeti ni miti mastno meso, to se je že izplačalo. Naslednje jutro se je res odpravil v gozdno šolo. Ker pa je hodil že bolj počasi, jc prišel že prepozno. Vir je bil že sredi predavanja o vzgoji otrok. Vsi učenci, ptiči, srne in zajci so pazljivo poslušali modrega učitelja. Ko se je sopihajoči in kašljajoči jež vrinil v krog zbranih poslušalcev in ga je učitelj opazil, jc planil z. glavo iz dupla ven in zavpil na kalilca miru: »Kaj pa hočeš tukaj, ti bodeči možakar?« — »Rad bi se kaj naučili« je skromno odgovoril jež. — »To je prepozno,« je nevoljno zabrundal mojster. »Poberi se spet domov!« Kaj naj bi naredil ubogi jež? Moral je oditi, drugače bi bilo mogoče slabo z njim, kajti ostre, svetle učiteljeve oči so se zelo čudno iskrile. Ko je prišel domov, žalosten in potrt, je vprašala ježevka: »No, kaj si že tu? Jc že konec šole?« — »Ne, še,« je boječe odgovoril jež, »ampak sem prišel in mojster me je spodil.« — »Moraš iti jutri pač eno uro prej,« je rekla ježevka. — »Bom pač moral!« je vzdihnil jež.« Res je bil naslednje jutro prvi tam. Učitelj sc je ravno pripravljal na predavanje Kavo je že popil, dolga pipa se je kadila in bil je dobre volje. »No, mali možek, si spet tu!« je dobro-voljno vzkliknil. — »Da, tokrat sem šel ob pravem času, da ne bi prišel prepozno,« je skromno odgovoril jež. — Tedaj se je vir zakrohotal in rekel: »Ne, nisem mislil tega, moj ljubi. Hotel sem ti samo povedati, da si prestar za učenje, da je zato zate prepozno; kajti česar se Janezek ne nauči, Janez ne zna.« — »Ah, tako!« je potrt zamrmral jež. »Vaša milost že ve. Saj sem si kar mislil, da ne bo nič. Iz svinjskega ušesa ni mogoče napraviti svilene mošnje. — No, zbogom, mojster!« »Pač ne bo nič z mastnim vsakdanjim mesom,« je med potjo zlovoljno mrmral. »No ja, bilo bi lepo, ampak meni je vseeno, samo žena Oh, ženske, ženske! Kaj te vse hočejo od mož! Jedi, denarja, odkod naj pa jemlje v teh dragih časih?« — Ko je tako govoril predse in počasi šel po neki drugi poti domov, je naenkrat zagledal na sredi poti mošnjo polno tolarjev in cekinov. Najprej se je kar ustrašil in se bal pobrati mošnjo. Končno si je le upal »Če jo pustiš ležati,« si je mislil, »jo vzame pa kdo drug. In saj je ne boš obdržal! — Ne. najdeno je treba takoj nesti k sodniku, da bo pravi lastnik prišel do svojega.« Tako lepo se je odločil, spravil mošnjo in dobre volje stekel domov. »Ooj, oče, kaj si že spet doma,« je zavpila ježevka. — »Da, mati,« je smej« odgovoril jež »Mojster vir jc menil, da sem za učenje že prestar. Pa poglej, kaj sem našel na poti domov! Nabito mošnjo zlata in srebra.« — »Oče nebeški!« je zavpila žena. »Potem sva pa bogata, mož!« — ».Midva?« je začuden vprašal jež. »Kaj je denar najin? — Se danes ga bom neael k sodniku: ta naj vs« skupaj preišče. Np 'nino seveda lahko zahtevava. — Sedaj mi pa ne govori več o denarju, jaz hočem ostati pošteni« — »Imaš prav, o?e,« je rekla ježevka, »kar takoj ga nesi tja.<. Jež se je tor«j odpravil k lisjaku, ki so ga živali zaradi njegove zvijačnosti izvolile za sodnika. Sicer stari pošteni jež ni imel mnogo skupnega s prekanjenim lisjakom, toda če je hotel denar oddati, je moral k njemu. Pa se je oče jež zanesel tudi — kakor že večkrat — na svoj bodičasti oklep. — »Če mi bo pa kaj hotel,« si je mislil, »se bom pa zvil in me ne bo doma.« Srce mu je močno bilo, ko se je bližal sodnikovemu gradu. Že od daleč je videl sodnika, ki jc ravno zasliševal nek«ga zajca. Ubogi dolgo-uhec je prav žalostno kričal, kajti lisjak ga je zgrabil, najbrž, da bi ga prisilil k priznanju in stražnik krokar je sedel na veji in goltno gledal dol. »Kaj pa hočeš?« je lisjak nahrulil ježa, ko ga je zagledal. »Kdo si drzne motiti nas pri izvrševanju našega težkega poklica?« — Imel je namreč 6labo vest in se je bal. da bi jež pripovedoval drugim živalim, kakšne vrste je njegovo sodstvo. »Brez zamere, vaša milost,« je ponižno odgovoril jež, »našel sem mošnjo denarja, rad bi jo oddal.« — »Kdaj si jo našel?« ie zavpil lisjak, ki bi se rad brž znebil ježa. — »Ko sem prišel iz šole,« je skromno odgovoril jež. — »Od tega je pa že nekaj minilo, norec stari!« je zalajal lisjak. »Stvar je zastarela, in denar sploh nima več nobene vrednosti. Kaj hočeš vleči oblast za nos? Izgubi se s svojim plesnivim denarjem vred, osel, če ne ti bom že pokazal!« Očetu ježu tega ni bilo treba dvakrat reči, brž je odšel. »No, če noče imeti denarja, ga moram pač obdržati,« se je med potjo muzal. »Jc pa le dobro, če gre človek v šolo. Sedaj bomo lahko mi tudi jedli vsak dan mastno meso.« g DMapcJ Za tvrdko Anton Kovacič splošno pečarstvo, sc vsa naročila sprejemajo v restavraciji »Sestlca« pri blagajničarkl. — Prosim stranko, daso poslužujejo tega naslova. o 1 Sebe g lifelc: Opremljeno sobo išče gospod s 1. oktobrom za stalno. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Stalen 5010«, | Službi | Dobe: Raznašalko sprejme tvrdka TerSan, nI trg 14. Heraklitne plošče Ima na zalogi Jos. R. rUH, LJubljana. Grudaska ulica 22, telefon 25-13. Drugi lahen naliv v septembru Ljubljana, 14. septembra. Druga leta jo navadno Feptember prinašal po Malem šmarnu hudo deževne dneve, ko je neprestano deževalo ter so se vrstili močni nalivi, da so začele reke prestopali bregove in so nastajale velike jesenske povodnji. Letošnji september je bil' doslej prav skop z dežjem, odmeril ga je zemlji razmeroma male porcije. V 14 dneh sta hila dva deževna dneva. Prva pioha se je vlila 7. septembra in je bilo takrat 6.9mm dežja. Naliv je trajal od 15.10 dobrih 25 minut. Po prvem nalivu se je sicer ozračje močno ohladilo, toda kmalu so spet nastopili vroči dnevi. Dnevni temperaturni maksimum je bil še vedno MICRO IL i.A.uijlO PKR BICICLKTTE PIU' PICCOLO E PIU' LEC.GERO Dl-L MONDO NAJMANJŠE IN NAJLA2IE PRETIRALO ZA KOLESA KAR JIH JE MARIO RODA - FIORENZUOLA D*ARDA (P1ACENZA) tako visok, da je bilo te dneve treba prištevati med vroče Preteklo soboto je bilo zelo soparno. Bilo je podnevi do + 30"C vročine Tudi nedelja je bila vroča, soparna. Dnevni maksimum je bil + 29.4°C, torej za malenkost nižji od sobote. Ko je barometer 11. t. m. dosegel najvišje stanje 772.1 mm. je začel nato počasi padati in dosegel v nedeljo zjutraj stanje 766.3 mm. Nedelja, kakor so bile poprejšnje, je hila prav ugodna za kopanje. Kopalna sezona zato še ni na Ljubljanici nehala. Še vedno vlada tam živahno vrvenje in rlrvenje. V nedeljo proti večeru so se na severni strani pojavili kopiča.di deževni oblaki. Severna in severovzhodna stran sta bili popolnoma zatemnjeni, nasprotno jugozapadni del okolice je bil jasen in čist s Krimom vred. Votlo je grmelo. Trenutno so se oblaki razpršili, toda pozneje jo postalo nebo popolnoma zatemnjeno. In ob 19.25 smo dobili v Ljubljani pohleven naliv. Deževalo je nato skozi do 20.50. Po nekaterih krajih je bil naliv razmeroma močan, drugod je bilo manj dežja. V tem času je po ombrografu padlo v Ljubljani 4.7 mm dežja. V dveh dneh septembra smo imeli v Ljubljani skupno 11.6mm dežja. Tako vroč september je bil n. pr. leta 1892., ki je splošno zaznamoval samo 9 deževnih dni. a 124.9mm dežja. Takrat so bili gotove dneve siloviti nalivi, drugače pa je vladala prav tako huda vročina kakor letos. Vroči septembrski dnevi zelo vplivajo na zorenje grozdja. Sedaj je že na mnogih brajdah v mestu in v okolici črno grozdje dozorelo. Druga leta jo to grozdje navadno dozorelo takole sredi oktobra, letos je že dozorelo za mesec dni poprej. To grozdje je drugače izredno sladko, ima obilo sladkorja. Umrl nam je naš srčno ljubljeni in predobri soprog, oče, stari oče. brat, stric, svak in tast, gospod Černe Franc veterinarski inšpektor v p. 14. septembra 1942, po kratki težki bolezni, previden s tolažili svete vere. Pogreb blagegt pokojnika bo v sredo, dne 16. septembra 1942, ob pol 4 popoldne z Zal, iz kapele sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. septembra 1942. Žalujoče rodbine: Černe, Trajkovič, dr. Meječ, ing. Modic, ing. Kalaš, Jenko in ostalo sorodstvo. Umrla nam je naša ljubljena soproga, dcrbra mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa Marija Vidic roj. Safovic soproga ravnatelja Hranilnice kmečkih občin v pok. po kratki mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb predrage rajne bo v torek, 15. septembra 1942 ob pol 3 popoldne z Žal, iz kapele sv. Nikola ja na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dne 13. septemb~a 1942 Cloboko žalujoče rodbine: Vidie, Krulej, Sajovic in ostalo sorodstvo. Giovannl Vergai 6+ Tone Nevolja Roman. Mena je v resnici čakala svojega brat« za vrati, z rožnim vencem v roki in tudi Lia, ki ni povedala ničesar o tem, kar je vedela, ki pa je bil« bleda kot mrlič. In boljše bi bilo za vse, da bi bil Tone še! mimo po Nerovi ulici, namesto da bi zavil po stezici. Don Mihael je zares bil tam ob eni uri po polnoči in je trkal na vrata. »Kdo je. ob tej uri?« je rekla Lia, ki jc skrivaj obrobljala svileno ruto, za katero je donu Mihaelu nazadnje uspelo da jo je vzela »jaz sem. don Mihael. Odprite, ker moram nujno govoriti z vami!« »Ne odprem, ker so vsi v postelji in moja sestra je tam za vrati, da čaka Toneta.« »Če va« vaša sestra sliši odpirati, nič zato. Prav za Toneta gre in je to nujna zadeva. Nočem, da gre vaš brat v ječo. Odprite mi vendar, kajti če me vidijo tu. izgubim kruh.« »O. devica Marija!« je tedaj pričelo dekle. jo. devica Marija!« »Zaprite nocoj svojega brata v hišo, ko se ho vrnil. Toda ne povejte mu. da sem jaz. bil tu. Povejte mu, da je boljše, če je doma. Povejte mu to!« »O. devica Marija! O. devica Marija!« je ponavljala Lia. s sklenjenimi rokami. »Zdaj je v krčmi, toda mora tod mimo. Čakajte ga na vratih, ker je boljše zanj.« Za Ljudsko tiskarno v Llubljanl: Jož« Kramarit Lia je plakala potihoma, z rokami na obrazu, da bi je ne slišala njena sestra in don Mihael, s pištolo na trebuhu in s hlačami podvitimi v škornje, jo je videl, kako joče. »Zaradi mene ni treba nocoj nobenemu., da je nemiren ali da joče, botra Lia. toda tudi jaz sem v nevarnosti kot vaš brat. Če se mi tedaj pripeti kaka nesreča, mislite na to, da setn va« prišel opozorit in da sem tvegal, da izgubim kruli zaradi vas!« Tedaj je Lia dvignila obraz z rok in ga je pogledala z očmi, polnimi solza. »Bog vam plačaj to usmiljenje don Mihael!« »Nočem biti plačan, botra Lia. Napravil sem to za vas in zaradi ljubezni do vas.« »Zdaj pojdite, ker vsi spe! Pojdite, za božjo voljo, don Mihael!« Don Mihael je odšel, ona pa je ostala za vrati in molila rožni venec za svojega brata. Prosila je Gospoda, naj bi ga napotil tam naokoli. , . Toda Gospod ji ga ni napotil. Vsi štirje. Tone, Počasne, Rok Spatu in Loccin sin so.se plazili čisto počasi vzdolž zidov ob stezici in ko so prispeli na »sciaro«. so si seztili čevlje ter so nekaj časa prisluhnili, nemirni in s čevlji v roki »Ničesar ni čuti,« je dejal Počasne. Deževalo je dalje in s »sciare« je bilo slišati edino godrnjanje morja tam spodaj. »Človek ne vidi niti preklinjati.« je rekel Rok Spatu. -Kako bodo dospeli do .golobje kleči' v tej temi?« »Vsi so izurjeni ljudje. Poznajo obrežju ped za pedjo, z zaprtimi očmi,« je odgovoril Počasne. »Toda jaz ničesar ne čujem!« je pripomnil Tone. »Res je, ničesar ni čuti. Toda biti morajo tam doli že precej časa,« je odvrnil Počasne. »Tedaj je boljše, da se vrnemo domov,« je dodal Loccin sin. »Ti, zdaj ko si se najedel in napil, mislis edinole, da bi se vrnil domov. Toda če ne boš molčal, te vržem z brco v morje!« mu je rekel Počasnč. »Dejstvo je. tla mi je v nadlego prebiti noč tu, brez vsakega dela,« je zagodrn.jal Rok. »Zdaj bomo videli, če so tam ali niso.« Tn pričeli so skovikati. »Če slišijo straže dona Mihaela, bodo takoj pritekle sem. kjti ob taki noči. kot je ta, skovirji ne hodijo okoli,« je dejal Tone. »Tedaj je boljše, da odidemo. ker nihče ne odgovarja,« je zajavkal Loccin sin . Vsi štirje so si pogledali v obraz, čeprav se niso videli in so mislili na ono, kar je bil rekel Tone gosipodarja Toneia. , »Kaj naj napravimo?« je znova dejal Loccin 6in. »Stopimo na cesto, četudi tam nikogar ni, pomeni, da niso prišli.« je predlagal Počasne. Medtem ko so se spuščali na cesto, je Tone rC'kpl i »Gosja noga je zmožen, da nas proda vse za kozarec vina.« . . »Zdaj ko nimaš več kozarca pred seboj, se tudi ti bojiš,« mu je dejal Počasne. »Pojdimo, pri hudičevi krvi! Pokazal vam bom, če se bojim.« Ko so sc čisto počasi spuščali po kleceh in izdajatelj: ini Jože Sodja so se trdno oprijeli, da bi si ne zlomili vratu, je Spatu potihoma pripomnil: »Vane Pizzuto je ob tej uri v svoji postelji, on, ki se je hudoval na Gosjo nogo, ker po-baše mešetarino brez vsakega dela.« »No! Če nočete tvegati svoje kože ste morali ostati doma in spati,« je zaključil Počasne. Nihče ni več zini! in Tone je razmišljal, medtem ko je polagal roke predse, da bi videl, kam polaga noge. da bi boter Počasne lahko opustil tako govorjenje, kajti v taki stiski prihaja vsakemu pred oči njegova hiša, s posteljo in z Meno, ki je dremala za vrati. Pijanec Rok Spatu je nazadnje dejal: »Naše življenje ni vredno piškavega oreha.« »Stoj!« so nenadoma začuli vpiti za cestnim zidom. »Stojte! Stojte vsi!« »Izdajstvo! Izdajstvo!« so pričeli kričati in bežati po »sciari«, ne da bi več pazili, kam so stopali. Toda Tone. ki je že preskočil zid. se je znašel z oči v oči z donom Mihaelom, ki je imel pištolo v roki. »Pri Madonnini krvi!« je zavpil Nevolja in izvlekel nož. »Pokazati vam hočem, če se bojim pištole!« Pištola dona Mihaela je ustrelila v zrak, on pa je telebnil kot vol, zadet v prsa. Tone je tedaj hotel zbežati, skakal je bolje od srnjaka, toda straže so navalile nanj in ga vrgle na tla. medtem ko so streli iz pušk. padali kot toča. »Kaj bo zdaj mojo mati!« je javkal Loccin sin, medtem ko s