DVOLIČNI POGUM Kar smešno se zđi, da se je KOLTUNIST končno le obregnil ob pro= gram. KP ZSSR, katerega sprejema 22.kongres v Moskvi baš, ko to~piše= mo. Načrt programa je bil objavljen že koricem julija. Izzivalno je napadel'jugoslovanski "revizionizem" inMoskva'se je potrudila,da bi ga razbobnala po Jugoslaviji.Na'vse to je edino POLITIKA kmalu po ob javi pisknila v pritajenem ogorčenju.Vsi drugi, vključno titovske'vo ditelje, so na sovjetske klofute molčali in ponižno obračali drugo lice. KOMUNISTOV-članek je prišel s precejšnjo zamudo in še takratni bil kaj prida udaren. . . , ' ' . - Čudno je, da se titovci v odnosih do moskovskih brezverskih to= varišev drže krščans'kih načel ponižnos ti, čeprav jim krščanstvo .ni pri. srcu. .Ali'še ne vedo, da s ponižnostjo pri moskvičanih ne prideš d.a = leč? Moskovski'KOMMUNIST je raztrgal titovski program, kot uflazano cu njo-tik pred kongresom ZKJ'leta 1958. Zakaj'mu beograjski Soimenjak z enim M ni vrnil zob za'zob, cunjo za cunjo? Zakaj taka pohlevnost? Kje sta toliko opevana bojevitost in načelnost? - - Delno Si titovsko pohlevnost in potrpežljivost ob draženju iz Moskve lahko razlagamo v čudovito nežnih srčnih vezeh z Vzhodom,Ti = tovci se z zaljublj enimi,slepimi očmi ozirajo v Moskvo, čeprav se je Pokazala vlačuga. Srce jim gori v marksističnem ognju in mnogokrat preprečuje razumu,. da_bi jih povedel na pametnejša pota. Delno si titovsko obnašanje razlagamo z dvoličnim'pogumom,ki ve dno znova prihaja na dan. Medtem ko se boje zameriti Moskvi,s e'prav nič ne boje Zapada. Kadar jim na'zapadu kaj ni všeč, titovci pogumno napadajo zlikavce, hrabro branijo načela in srdito'trdijo svojo.Pre= lep primer smo imeli, ko's o Hammarsk jöldovo nesrečo, kurdijsko vsta= jo v Iraku, gansko stavko in sirijsko odcepitev pobasali vse v'en koš in za vse skupaj krivili imperialiste in kolonialiste. Nekoliko so Se ugriznili v jezik, 'ko je Sovjetska zveza prav hitro priznala novo sirijsko vlado in ko je tudi Naser pričel popuščati. A pokazali so, da jim ob takih prilikah ne manjka poguma (čepraV jim manjka'raz sodnosti) in da z veseljem izrabijo priliko, da lahko udrihajo po Za Padu. S tem nekoliko'zadoščajo pekoči socialistični“ves ti,ki jim naga j a'zaradi zapadne gospodarske pomoči. A najbolj enostavna razlaga dvoličnega poguma je ta, da. na zapadu žive gentlenieni,Ha vzhodu pa Prostaški komunisti. Dosledno, kot pribito, pričakujejo, da jim prvi ne bodo vrnili milo za drago, đočim'se jim pri drugih vse neprijetno s ti'vračajo z obrestmi. Zato so titovci tako brezobzirni do prvih in zelo obzirni do drugih. - A ker ima vsaka reč svojo mero, so zdaj titovci slednjič zaslu= ženo prejeli mrzel tuš od tako darežljivih .Amerikancev. V svojem po= litičnem realizmu ti'Pač.niso pričakovali öd Tita,'da'bo postal nji = hov sopotnik ali celo zaveznik. Marsikatero'grenko so preslišali'iz Njegovih ust. Toda ko se je pa maršal v tako kritičnem trenutku ob zadnji'svetovni krizi postavil odprto na stran S0vjetij e, za katero je notorično'jasno,'kaj ima Za bregom, in ko je celo delal na tem,--da Pridobi za to svojo politiko druge več ali manj nevtralne države, je Pa struna počila. Ni čudno, da je President Kennedy pripisal in pozne je ameriški senat izglasoval dodatek k zakonu, da"bodo pomo'č prejema= li v prvi vrsti tisti, ki podobno gledajo na svetovno krizo. To nika= kor ne'Pomeni, da morajo prejemniki postati amerikanski sopotniki,kar je zelo dobro razložil senator Keating: "Spoštuj emo poglede onih.,'ki so zares nevtralni in ki se trudijo soditi vprašanja pošteno,kot to za'= služijo." Toda ne morejo računati na pomoč "tiste dežele, ki mislijo, da lahko izigravajo Združene'države proti Sovjetom in Sovjete proti Združenim državam," kot je dodal senator Lausche in Zaključil:"To' je stara tehnika v mednarodnih odnosih in mi ji ne smemo dajati podporeV Vcem torej leži problem? "Sit sem tega in mislim, da z menoj vsi navzoči, dg bomo'z ameriškimi davki~še naprej plačevali take ljudi, ki se ne morejo odločiti, ali hočejo svobodo zase in za druge ali ne, "ka ■kor j e.pos tavil .problem senator Scott. Kocka'j e torej padla in zasluženo, čeprav tega maršalskega obna= šanja ne moremo oceniti'niti s stališča komunistične moral e,ker se' nanjo ne spoznamo.' Lahko pa'rečemo, da to njegovo vedenje ni pametno niti z njegovega osebnega kot tudi partijskega stališča,'še manj pa s stališča jugoslovanskih interesov, pa če pustimo hvaležnost ob strani« To dobro čutijo že tudi v Beogradu in s o mnogi v tamle, zunanjem mini V strstvu začeli dvomiti v pravilnost jugoslovanske politike na s op tem-berski konferenci. Poskušajo dobiti nekoga, na katerega bi zvrgli kri^ do, ker se pač ne upajo napasti samega maršala, (Pa tudi nevtralci so si pričeli izpraševati vest, zmernejši pa so začutili,da s Titom več izgube kot pa pridobe» Ni izključeno, da je bila tä nevtralna.'konfe_ = renca prva in Zadnja, gotovo'pa; zadnja pod maršalovo taktirko, kaj ti v vprašanjih svobode Pač ni mogoče biti nevtralen.) Zdaj 'žanjejo titovci,kar so sejali.'Jugoslovanski državljani pa naj vidijo, kam jih je. pripel j.al a načelno brezna« elna politika.In to je edina pozitivna postavka v celi tej ;aferi: jugoslovanski režim je šel tako daleč v s voj en razvoju, da ne more več brezskrbno in brez po s.ledic ignorirati razpoložen ja'v partiji in med jugoslovanskimi näro di. öe bi'se režim ponovno odločil Za 'pot grobe sile, si bc sam od= žagal vejo, na kateri s edi - pred domom ali pred tujino; Brezskrbne= ga popivanja in zapravljanja na tuj račun je vsekakor konec. SLOVENCE ŠTEJEJO V Italiji je izšlo povelje,da naj s e'popiše vse državijane.Tako. izpolnjujejo državljani s ami ' dostavij ene obrazce,tam pa,kjer'ti'ne'bi bili v celoti izpolnjeni,bodo to storili popis ovalci.K0ncem oktobra naj bi bilo ljudstvo prešteto. ' ' Slovenci so dobili le nekaj malega popisnih obrazcev v slovemšoi ni,zato utegnejo biti nekateri'ljudje, nevešči pismene italijanščine, prepuščeni na milost ali nemilost pc"'—:ovalce . »Kritično vprašanje za Slovence je izjava o občevalnem jeziku v družini. Slovenske politične in kulturne organizacije sro obsodile način takega narodnostnega popisovanja,ker še zdaleč niso dozoreli pogoji za to. Kadar bodo izbrisane posledice ali poravnane krivice,ki jih' je prizadejal fašistični rešim'in kadar'bodo državne oblasti v celoti izpolnile obveznosti'iz mednarodnega sporazuma in ustave,kar Zadeva' manjšine, bo možno govoriti'o javnem izjavljanju glede narodnosti.lo= ki er pa toga ni, pa je možno šteti Slovence samo s tajnim popisoVa= njem odn. glasovanjem, kot je to predlagalo pred časom vodstvo Slo = venske demokratske zveze v Trstu. Teč'kot'jasno je, da Izidov sedanjega narodnostnega popis ova= nja ne moremo priznati kot verodostojnih in pravičnih. UREINIŠTTO KLIC TRIGLAVA izhaja okoli 20.v mesecu. Izdaja ga "Slovenska Pravdä" Njeno mišljenje predstavljajo ie tisti prispevki,ki so podpisani od izvršnega odbora. Naš, naslov: BM/TRIGLAVy London ?/.C.l«_ PLANIRANJE J N ‘'PLANIRANJE" (OČI našega gospodarskega dopisnika) V zadnjem času je mnogo govora o planiranju v Britaniji, kjer nameravajo uvesti sistem načrtovanja podoben tistemu, ki ga uporabljajo v Franciji že od loI945o Fisanje o teni grozi povzročiti novo zmedo duhov, ker žal za tisto, kar nameravajo storiti, uporabljajo prav isti izraz kot v Sovjetski zvezi in drugih komunističnih državah. Zato bomo najbrž kmalu slišali trditve, da imajo komunisti prav, ko trdijo,da je '•planiranje neizogibno'1, saj ga uvajajo sedaj že v Britaniji, Vendar uporabljanje iste^besede za dva različna pojma, še ne pomeni, da sta pojma identična. Žival koza, koza, na kateri žagamo, in koza, čez katero skačemo pri telovadbi, so tri različne stvari, ki se spet ločijo od koze, neumne goske» le je kdo proti kozam, neumnim ženskam, zaradi tega še vedno lahko je kozje meso» Tito je v svojem govoru ob ''razpravi1 o petletnem planu iz L» 1947 dejal po sovjetskem zgledu, da bo načrt zagotovil, da se ne bomo pri proizvajanju ravnali po povpraševanju in profitih ampak po resničnih potrebah našega delovnega ljudstva» Vsak ekonomist se je.prt tem takoj vprašal, po čem komunisti pravzaprav nameravajo določevati ''resnične potrebe ljudstva1'» . Ker povpraševanj e ni nič drugega kot glasovanje z denarjem, z denarjem izražena zapovrsnos.t želj posameznih ljudi in profiti niso nič drugega kot rezultat tega, da so ljudje pripravljeni plačati za neke. produkte več'kot so stroški za njihovo izdelavo in da zato moramo njihovo produkcijo razširiti, - pomeni odpoved ravnanju po povpraševanju in.profitih,: da ljudje sami ne vedo, kaj pravzaprav hočejo, in da morajo to zanje določiti komunisti ali drugi pl.anerjL» Skratka Kidrič je bolje vedel, kaj ti ali jaz potrebujeva kot midva sama» Dalje komunisti zaradi svojih teorij o 'Višku vrednosti'' in 'izkoriščanju'1 trdijo, da so pravični samo dohodki od dela in da se zato pri investicijah ne. smemo, ravnati po obrestih ali mejni produktivnosti investicij i Trdijo, da je zaradi tega, ker se ne ravnajo po obrestih,mo~ goč nesluten razvoj» Ker pa obresti in mejna produktivnost z iskoriš-čanjem nimajo nobenega opravka, ampak pomenijo samo, da najprej vlagamo v.tiste projekte,^ki narodni dohodek najbolj povečajo, odpoved obrestim seveda povzroča ne nesluten razvoj ampak nepričakovano zmedo» Namesto po mejni produktivnosti se komunisti pri svojem planiranju ravnajo po marksistični filozofiji zgodovine, iz katere izhaja, da je treba najprej graditi težko industrijo, v okviru lete pa strojno industrijo, ne glede na to, kakšen je njen vpliv na mejno produktivnost» V komunističnem smislu je planiranje vnaprejšnje odrejanje iz nekega centra, kaj, koliko in kako naj se proizvaja» Komunistični plan v principu nadomešča tržni mehanizem» . Tako planiranje je v Sovjetski zvezi privedlo do tega, da ima sicer ogromno težko industrijo, ki dela za vojsko in polete na mesec,živ-Ijenski standard se je pa komaj kaj zvišal» V Jugoslaviji je tako planiranje privedlo do popolnega gospodarskega zloma (krize) L»1952 in do spremembe sistema planiranja» Zagrebški profesor Bičanič je na seminarju, v Tokiju dejal, da je vsakomur, ki je kdaj živel v sistemu centraliziranega birokratičnega normativnega planiranja jasno, s kakšnimi človeškimi in gospodarskimi žrtvami je zvezano in kakšna je škoda, ki jo lahko povzroči na vseh ravneh gospodarstva» Bičanič tudi prihaja do sklepa, da bi bila rast v Jugoslaviji hitrejša in da bi zgradili več, če bi bili načrti za investicije nižji; tako nemogoče so bile investicije planirane po tem sistemu» . Tudi v Franciji so začeli planirati l»I945 pod vplivom manije, da je treba nacionalizirati ključne sektorje in da mora plan stopiti na mesto tržnega mehanizma» Toda Jean Monnet je takoj spočetka francoski plan speljal v drugo smer kljub temu, da so imeli v parlamentu večino poslanci, naklonjeni socializmu, in je vlada imela dirigistična polno-močj a» Francosko planiranje je danes komaj kaj drugega kot market rese-arch (raziskovanje trga) v gigantskem obsegu» Francoska planska komisija ničesar ne določa in odreja, ampak samo ''predlaga, svetuje in ocenjuje"» (Glej PEP, Economic Planning in France) Z drugimi besedami Stran 4. KLIC TRIGLAVA . Štev.269. - francoski plan ni direktiven ampak indikativen.. Komisija ne predpis« kaj naj se proizvaja in'koliko, marveč skuša predvideti, kako se bo razvijalo povpraševanje, to j o trg, če bo rast narodnega dohodka 3 , 4fo , 5 fo ali 6 ^ na leto. Nato skuša ugotoviti (ne odrediti), kakšn« investicije so za tako rast potrebne o Nakar se komisija začne posveto' vati s posameznimi vejami industrijeo Vpraša jih, kakšne načrte imajo za prihodnja leta in ugotavlja, kako se ti načrti skladajo s^predvide-nim razvojem povpraševanja, to j» s previdenim razvojem na tržišču» Kadar je produkcija zaradi prednosti masovne proizvodnje v nekaterih (toda samo v nekaterih) panogah skoncentrirana v manjšem števil^ podjetij, kot na pr» v avtomobilski in jeklarski industriji, je nevarnost, da bodo vsa podjetja reagirala na razvoj na isti način in da boo' zaradi tega produkcijo razširila preveč» To j e posebno nevarno, ker so v nekaterih panogah investicije zelo velike in obleži mnogo sredstev brez haska, če so prevelike za položaj na tržišču» Zaradi tega je podjetjem zelo prav, če lahko svoje lastne načrte preko planske komisije primerjajo s splošno napovedjo razvoja in z načrti drugih podj eti j»Fo drugi strani pa to povzroča nevarnost, da se tako podjetja povežejo med seboj v neke vrste kartel in dosežejo monopolske dobičke z omejitvijo proizvodnje pod možni maksimum» Tudi potem, ko j e planska komisija stopila v zvezo s posameznimi industrijskimi panogami in podjetji, jim ničesar ne predniše» Skuša z njimi le pregledati sedanji in bodoči položaj in jih prepričati, da sö določeni ukreni v njihovem lastnem in splošnem interesu,(ker ustrežejo verjetnemu razvoju na tržišču» Pri tem skuša koordinirati načrte podje‘ tij samih» Podjetja lahko store, kar hočejo in tudi sprotna produkci" ja in cene se določajo naravnost na tržišču ne pa iz kake centrale» Edino orožje, ki ga planska komisija ima, je preprleevalnost njenih načrtov in nekatere davčne olajšave» Francozi so s svojimi plani - bolje rečeno ''splošnimi prognozami' - dosegli precejšnje uspehe v pogledu rasti, toda zaradi mezd, ki so se dvigate hitreje kot produktivnost, je prišlo do inflacije, ki se j1' pokazala predvsem v težavah z deftehtno plačilno bilanco» Moral je prr ti de Gaulle s Ptnayem in Baumgarlre.rjem, da je ukinit ''polzečo skalo'1 za mezde in tako stabiliziral frank, obenem P a odpravil še neke fizične kontrole» Inflacija povzroča, da se slabša položaj manj agresivni!1 za račun bolj agresivnih delov ljudstva, da je zaradi spreminjanja vrednosti denarja nemogoče gospodarnos.tno preračunavanje in da je trgo' vinska in plačilna bilanca deficitna. Najbolj trpe ljudje s fiksnimi dohodki, t»j. upokojenci in uradniki. Nasprotno se profiti sproti veča" jo, ker cene tem bolj rastejo, cim bolj sindikati ženejo mezde navzgo! čez produktivnost» Britanija se žeti s planom zbuditi iz precejšnje stagnacije in po' večati gospodarsko rast» Recept za to je v bistvu zelo enostaven’ preprečiti je treba, da mezde rastejo hitreje kot produktivnost, in povečati profite, ker večina investicij prihaja iz profitov» Brez investicij rast ni mogoča, ker so investicije niij en pogoj za rast, dasi ne z0' dosten pogoj» Poleg količine investicij je izredno važna tudi njihova usmerjenost in skrbnost njihovega upravljanja» Visoke investicije tja v en dan kot pri komunistih so čista izguba» Seveda planerji ne morejo vsega tega jasno povedati, ker bi se sindikati javno uprle, kajti zaradi zmedenega mišljenja pod Marxovim vplivom je beseda profit postal0 skoro psovka» Toda profiti so potrebni za investicije, investicije so potrebne za povečanje produktivnosti dela in povečanje produktivnosti dela je potrebno, če naj povečanje nominalnih mezd pomeni tudi poveča' nje realnih in ne samo infiacijo» ; Skratka delavcem morajo prikrivati resnico in si izmišljati vse mogoče izgovore in plane, da bi preprečili inflacijo in omogočili rasi Plan, kakršnega nameravajo uvesti na Angleškem, je ovinek, da bi lahko povečali profite (davčne olajšave',) in s tem investicije ter prepreči', li čezmerno rast nominalnih mezd na škodo realnih» Plan ima seveda tu v'K 0 trn ari vasi. V prvi smo se ušte 11 za 400 glasov, v drugi za 300. Rož, od Loč do Borovelj,' je struje no glasoval 2a slovansko državo, pravtako tudi pliberška okolica.Poglavitni vzrok'za poraz pa j e'bila nemškutar! j a. In vzrok te je bila ponemoevalna šola,ki nam je potujčevala'naš rod vse'ođ leta 1870. Öe tega ne bi bilo, ne. bi Nemci nikdar zmagali na Koroškem! ~ Seveda je bila nesreča že v tem, da je sploh prišlo d o plebisciti’ Ko je naša deputacija pr os ila’ prezidata Lilsona v Parizu, da: n-j Prisodi Koroško Jugoslaviji, je to odklonil in se skliceval na Milesovo poročilo,ki je v avtu bežno prepotoval'slovensko Koroško in potem somi poročal, da'biva na Koroškem "inešano prebivalstvo. Lahi'so bili pi hujši, oni sp 'ili tis ti, ki so meni nio tebi nič nasvetovali mej© na .aaravankah. Le na energičen protest naših delegatov je bil ta pr©d log umaknjen, a do plebiscita je kljub temu le prišlo. LJUB^_3IRCi. OBSOJEN NA SMRT (Po angleškem Izvirniku priredili sodelavci KLICA TRIGLAVA) Ob aretaciji skupine'dr.Nagodeta so zaprli tudi Ljuba Sir ca, ki je bil eno leto pri'par tizanih, poznej e Pa prijatelj z angleškim konzuloin.Po dolgih zasliševanj ih,''noč eh brez u panja invspanj a, s o oznovci dosegli Sircev zlom,ko jih je prosil:’še me zaslišujte!’ NAJHUJŠI ZLOČIN’ ŠPIJONSTVO Nekoč mi je Ambrož dejal, da jim moram biti zelo hvaležen, da so me zaprli, ker ni. mogoče reči, kaj vse bi se ne zgodilo, če bi mi dovolili nadaljevati kriminalno početje» Tako prepričevalno je govoril, da sem vzkliknil'. ''Za božjo voljo, zakaj me pa niste preje zaprli?" "Bilo bi veliko bolje za vas, toda najprej smo morali dognati do podrobnosti, kaj ste počeli»" Nekaj noči kasneje se je spet razjezil in mi rekel: "Zelo nesramni ste, gospod Sire» Vse. moramo izvleči iz vas, kot da bi vam pulili zobe» če nočete govoriti, vam moram naznaniti, da imamo tudi drugačne metode» Imamo tudi tajna vojaška sodišča» Ne pozabite na Medveda in Kristana’" Za ta dva sem vedel, da sta na lepem izginila in so ju po kratkem času ustrelili» Ambrož je grozljivo pripomnil: "če bi odgovarjal tako kot vi, bi že videl zanjko pred seboj»" Bil sem že tri tedne v zaporu, ko so me odpeljali na zasliševanje v sobo, kjer je sedelo kakih pet ljudi, med njimi Niko in Ciril» Posadili so me sredi sobe in začeli z običajnim izpraševanjem» Nenadoma se je Niko sklonil preko mize do mene in j e v sikajočem šepetu dejal: "Zakaj je Nagode rekel, da ste avanturist?" Čudna reč je bila, da je Nagode nekoč res to rekel» Niko je nadaljeval: "Kjerkoli praskamo, povsod naletimo na Vas» Kdo je bil v stikih s konzuli? Vi» Kdo je obiskal Jovanoviča, bandita v Beogradu? Vi»■ Kdo je pisat na Koroško? Vi» Povejte, ali ste agent I S,?" "Kaj pa je I,S>?" sem vprašal, ker še nikoli nisem slišal to okraj- š avo» Niko se je posmehljivo zasmejal: "Nikar se ne delajte, da ne veste«" Nekdo v sobi je zinit: "Intelligence Service«" 0 tej sem pač že slišal, sem rekel, a opraviti z njo nisem imei nič» "Zakaj Pa_ ste^potem vmešani povsod?" se je zadrl Niko, se mi približal, izbuljil oči in strupeno siknil: "Bpijon’. Vodja špijonske mreže»" Vztrepetal sem» "Ne, ne! če to^verjamete, sem izgubljen»" "Nikakor ne," je rekel Niko» "če nam vse poveste, bo vse v redu» Kdo so člani angleške špijonske mreže v Ljubljani?" "Ne vem," sem zajecljal» Po prvih dveh tednih so me ob sobotah in nedeljah ponoči pustili spati, a luč je neprestano gorela v celici in me motila» Neke noči sem se zdrznil iz spanja z neprijetnim občutkom» Odprl sem oči in zagledal Nika, ki je sedel na moji postelji» "No, Sire, kako se počutite zdaj, ko vas bodo obesili? Bolje bi bilo, da bi vse povedali." Pomembno me je pogledal in odšel, ne da bi še kaj rekel» Tiste dni so me premestili v drugo celico in čim sem stopil skozi vrata, sem imel silovit občutek, da je bil pred mano v njej moj oče» Be tistega dne mi je paznik pomolil v podpis listo predmetov, ki so jih odvzeli očetu po areta iji« Ozna se ni tako rada motila» Najbrž so mi pokazali tisti list namenoma, da bi mi naznanili, da je oče zaprt» Ambrož se je dejal nevednega, ko som ga vprašal, kaj je z očetom» Bilo mi je silno žal» Vedel sem, da se je oče hvalil, da ga celo v avstrijski vojski nikdar niso zaprli» Gotov sem bil, da zelo trpi v zaporu» A zasliševanje se je nadaljevalo» Spet so privlekli na dan tistega Amerikanca od Rdečega križa, ki se je zanimal za Jugoslavijo» Povedal sem, da sem'mu kupit nekaj šolskih knjig in pregled zakonov o podržavljanju imovine» V sodbi je bilo kasneje rečeno, da sem sestavljal "lažnive vesti»«» o nacionalizaciji in drugih podatkih splošno državnega pomena»" Moja velika napaka je bila, da sem skušal razlagati in pojasnjevat' Potrudil sem se, da bi se spomnil malenkosti in sem jim povedal, da le enkrat nekaj obljubil konzulu, ko se je zanimal, kako težko poškodo' vani so bili potniki ameriškega letala, ki so ga sestrelili blizu Kranj1 Se takrat mu nisem mogel ustreči, ker-zdravnika iz Kranja splbh niso pü’ stili blizu in mi ni vedel nič povedati» V sodbi pa je pisalo, da sem g' ''tujih predstavnikov'' sprejemal ''konkretne naloge za zbiranje vojaških podatkov, kot dobiti podatke o sestrelitvi ameriškega .letala na Gorenj-' skerrn '' Zaključki izpraševalcev so me večkrat spominjali na otroško igro, | ko smo čakali, da se bo kdo zarekel, potem pa smo škodoželjno skakali okrog njega in kričali” -'Pa si rekel»1' Nekdo me j e pri zasliševanju obtožil, da sem rekel konzulu, naj UNRRA ustavi pošiljke Jugoslaviji» Poskušal sem pojasnil zadevo in sem se končno spomnil, da sva se nekoč pogovarjala s konzulom o živilskih kartah in je dejal, da bi morala oblast bolj paziti pri razdeljevanju» Zaradi tega sem bil obsojen, da sem ''zbiral in izročal»»» podatke»», o stanju preskrbe v FLRJ,1' Vprašali so me, kaj je bil po mojem mnenju moj najhujši zločin» Rej kel sem, da zveze s Koroško» ’'Kaj še, tisto ni nič. Najhujši zločin so bili vaši stiki na angleškem konzulatu»'' Nisem si predstavljal, da so zveze s tujci tako zločinske» Povedal sem jim, da mi je šef kabineta notranjega ministra nekoč rekel, da se vsak Jugoslovan svobodno lahko' druži s tujci. ;'Kaj pa on ve?’' je bil odgovor» !lSlušai , Ljubo...'' Vendar so zveze s Koroško vedno znova prihajale na plan. V obsodbi so .me napravili za ;'enega od vodilnih članov skupine'1, ki je 'sodeloval pri vzdrževanju zvez te ilegalne skupine z inozmestvom, in to z vohunskim centrom 101 in agentom tuje špijonaže dr.Englom v Bvici.'’ OZN Alj e prekopala vso Nagodetovo hišo, da bi našla njegov dnevnik»?0 dolgem, času so ga le odkrili in Ambrož me je vprašal, kaj naj pomenijo zapiski...od 29»decembra 1942, kjer so bila imena kot navadno izmišljena» Razložil sem, kako smo po belogardističnih božičnih racijah tistega leta mislili, da so bile le slepilo in da so se partizani, četniki in domobranci tajno povezali pod skupnim poveljstvom. Ambrož je poslušal moje razlage, nato pa je začel pisati in mi izročil v podpis izjavo, da smo takrat sprevideli, da so četniki in domobranci sodelovali z I tali j ani kar smo se tudi mi otresli vseh predsodkov do kolaboracije» Upiral sem s‘ in poudarjal, da smo mislili, da so tudi partizani udeleženi v prevari» 'Le kdo bi si to mogel misliti,'' je vzrojil Ambrož. ''Partizani nikdar kolaborirali. Podpiši!1' Preveč sem bil utrujen, da bi se upiral» Mislil sem itak, da bom na procesu lahko razložil zadevo» V, resnici pa j( ta izjava služila kot dokaz, da je Pravda med vojno kolaborirala z oku-patorj em» Okrog 24» junij a me je paznik odpeljal v sobo, kjer me je čakalo ka^ kih sedem ljudi, med njimi Viktor Avbelj, sedanji podpredsednik izvršne^ sveta Slovenije, ter Marjan Simčič in Martin Žalik, kasnejša sodnika vrhovnega sodišča Slovenije» Nekaj časa so me izpraševali o obveščevalnem centro 101 v Avstriji, nato pa se je nenadoma nekdo oglasil iz kota: . 'Slušaj, ^Ljubo,'' jerekelpo srbsko, ''rad bi ti pomagal, toda če ne sprejmeš pomoči, sem sebi pripiši posledice» '' Nato so vsi spoštljivo zapustili sobo» Srb, za katerega sem zvedel, da je bil polkovnik iz srbske Ozne, pa j e nadaljeval: Zanima me samo Dragoljub Jovanovič» Srbsko ljudstvo hočem rešiti ga hohštaplerj a. Ti pa izbiraj: ali mi pomagaš ali pa»».'' Grozeče se je prekinil» Nato je zaupljivo nadaljeval' ''Vedeti moraš, da je bil Jovanovič v stikih celo z znanim angleškim špijonskim mojstrom Seton-Vatsonom» Poslušaj, Ljubo! Utegneš se izmazati samo s kakimi tremi leti zapora» Obsodili te bomo seveda na mnogo daljšo dobo, a te ne bomo pozabili»'' Obljube niso bile. preveč mikavne, a polkovnik je omalovažujoče odb11 moje pomisleke: ‘Cez tri leta boš že lahko sodeloval z udarniškim delom» Ljubo, zdaj pojdi nazaj v celico in napiši poročilo o sestankih z Drago-ijubom Jovanovičem, je zaključilo Pazniku je naročil, naj mi preskrbi pisalni stroj in papir, pa sem začel pisati poročilo o pogovorih, kakr-.šni so v resnici bili, tojo povsgm politični,. Istega dne me j e nek kapetan Ozne iz Zagreba spraševal č>. Buteju in dr« Jančikovičuo Zdelo se mi je, da so že oba zaprli» Pi srna uredniku V5RA, CERKEV HI HAROD: G.urednik! Me’s tr in j am se niti z g.R ek ar jem niti z g.Kisovcem, ki mislita,' da je mogoče, preprečiti odnar odovan j e slov. manjšine v Avstriji z grožnjami ali s staroslovenščino. Po mojem miši j e nju je.edini način gospodarski'dvig teh naših manjšin. Dokler bodo na= še manjšine ekonomsko slabe, toliko časa'bodo vsi poskusi "odnar odovän j e le zavirali, ne bodo pa ga preprečili. G-ospodafski dvig koroških Slo ~ = vencev bi morala biti ena poglavitnih nalog'Slovencev,ki žive v svobod= nem svetu. Brez dvoma obstoje možnosti'za to, na primer razvoj turizma in s tremi jen je, da gredo emigrantski Sl o venci,'Hrvati in'Srbi na počitni= ce ha Koroško ali v Trst ali v Gorico namesto v Španijo ali južno^Fran= cijo. Vse druge mere za-preprečitev odnarodovanja,vključno latinščina ali staroslovenščina,s o sekundarnega pomena. Židje so se obdržali kot manjšina med drugimi narodi brez svoje matične'države ne toliko zara= di svoje vere (saj imajo tri ali štiri med sebpjsi 'nasprotne verske' skupine) ali zaradi hebrejščine,(ki jo zna malo Židov),ampak" ie Zato, ker so bili gospodarsko močni. V njihovem primeru ji.m'ni bilo dovoljen no biti državni uradnik, častnik in podobno, zato so postali trgovci, zdravniki itd.,kar so v prejšnjih's toletjih smatrali za socialno nižje Poklice. Brez tega gospodarskega ojačanja bi se bili Židje že.zdavnaj asimilirali. - V,A.Farkaš. G.Urednik! Dopinsik g.P.K. se je v svojem pismu (KT 268) malo za letel,ko pravi, da mu je nerazumljiva staroslove^čina prav toliko pri srcu kot nerazumljiva latinščina. Majbrž staroSlovenščine še nikdar ni slišal.Napisana izgloda nerazumljiva, a če jo slišiš govoriti, opaziš mnogo besed,ki jih je moc ne le razumeti ampak so celo iste kot sloven ske. Tudi ne’bi bilo treba pripeljati bradate "unij ätske pope iz Ukräji ne, ampak bi se naši domači duhovniki prav tako lepo naučili starosloven šč.ino kot se nauče latinščino. Saj jim tudi latinščina ni padla sama "v glavo! Celotno to vprašanje; je. še posebej pereče,ker je možno, da bo S v.S talioa začela' upeljavati tudi druge jezike kot liturgične jezike. Potrebno je,'da Slovani že'v naprej povemo, da naj se maša poje,če bi be latinščina odpravila, samo v naš.em s tar obl o' v ans k em' j eZ iku, ki je bil od Papežev že zdavnaj odpbren in je'- za njegovo 'uporabo-potreben samo še us us. “ ’ ;:'L ' '' . M,K. G.urednik! Na pisma v KT 268.bi rad pojasnil in odgovoril:" " Nikjer,nisem trdil,da naj se uvede latinščina kot obče valni jezik .3 oj im se,da g.P.K. od samih1dreves ni videl gozda. Kar sem hotel povedati v. članku o Cerkvi in liturgič = nem'jeziku, je bilo, da latinščina kot liturgični jezik ne služi odna= rodovanju. Kdo more trditi, da bi se bili recimo Slovenci na Koroškem ali Goriškem'in'Tržaškem'radi latinskega liturgičnega jezika odtujili od svoje narodnostih Kako naj latinski obredni j-ezik vpliva na ponemčo nje ali'Poitalijančenj e? Kaj takega še pri Nemcih nisem 'nikdar slišal! Slovenski obredni j ezik bi'mogel le. doprinesti k boljšemu razume= vanju obredov, k b-oljšemu sodelovanju pri bogoslužju, 'ne pa h krepitvi narodnostne zavesti.Kdor trdi kaj takega, pripisuje bogoslužju drug na men,kot ga ima in .zelo malo pozna ljudi. Imamo takoimenovane recitira= ne maše,kjer moli ljudstvo z duhovnikom vse molitve; sicer pa je vseeno ali jih moli duhovnik naprej in mu ljudstvo odgovarja ali pa kak sta = rejši mož, žen a'ali otrok.Nisem še. slišal,da bi se ljudje kaj'bolj zave dali svoje narodnosti! So vsa druga sredstva za krepitev narodnosti oz. za odtujevanje naroda kot Pa'bogoslužje. 0 tem bidDilo vredno'sprego= voriti besedo, ne pa se obregovati ob bogoslužje,kot da bi bilo to edi no in najvažnejše sredstvo za po- ali odnarodovanj e. Kdor trdi ali misli,da So latinski olredi na Koroškem vzrok po =I nemeevanja, tä ne more ali noče'videti resnice. G.dr»Kisovec vidi samo Slovence, a ne'vidi drugik narodov.Mar ve, kako si prizadevajo Nemci,da bi jim dovolil Rim uporabljati mate * rinski jezik za branje in petje berila in'evangelija ali“pa da bi jim dovolil opravljanje prvega dela'maše, takoimenovanega "poučnega dela"» v materinščini? Niti oni,ki niso "poklevni in ponižni narod", se ~ ne čutijo prizadete v svojem narodnem ponosu.Niti.njim Vatikan ne "lomi oziroma na privošči kruha",' Pa še drobtinic jim ne da. Treba je vendar biti objektiven im'resen v'takem'razpravljanju,ne pa izlivati gnev zoper CerkeVs takimi opazkami kot so "božje poslan = stvo", "politični kšeft", "neokusna trgovina z verskimi čustvi in obre di" itd. Le rad bi vedel,koliko je pis'cem takih opazk pri Srcu bogo = služje. Zdi se mi,da je to le sredstvo za proticerkveno propagando.Vse preveč'diši po nekdanjih liberalnih idejah "proč od Rima!". " Kö prebiram take trditve in čbnke, imam vtis, da so samo Cerkev, Ve tikan oziroma bogoslužje v "staroitalij anskem", reci latinskem,'jeziku vzrok odmarodövanjä našega ljudstva in da je samo slovensko bogoslužje edino sredstvo zä ohranitev in okrepitev slovenske zavesti, lli ni maJ' to neresno in neob j ektivno stališče? • Reko* "S .AMOUPR-AVNA US TAVA " : G.urednik! Pred kratkim s .te.'ob javili Kardeljev intervju gled^ priprav za novo jugosl.ustavo in uvodnik o tem.Rad bi dodal,da je sedaj Kardelj podal novo' izjavo,kjer kritizira "samovolj ne" komentarje v "domačih in tujih časopisih". Dejal bi,da se tako njegov odgovor tiče tudi vašega uvodnika. . ' ' Kardelj 'ždaj pravi: "Načel ni mogoče analizifati,'ako'ni obenem ja* sna tudi njihova vsebina.Taki komentarji lahko povzročijo samo'nerazb* mevanj e v javnos ti, names to da bi dali kompetentne informacije' o nače^ lih, na katerih bo zasnovana naša'nova «us tava. " Špekulacije o/'takozva ni izmenjavi generacij in funkcionarjev" so po Kardelju "najmileje re č en o, neznanstveno gledanje na razvoj družbenih odnosov kot na, nek pr o ces biološke narave. Naša nova-us tava'he more imeti nobene zveže ž de litvijo na 'stare* 'in ’mlade* in Se bo nanašala na vse,ki lahko doprinesejo k razvoju novih družbenih odnosov, za katere se bori naša druz^ ba tz naprednimi Socialističnimi silami vseh svojih generacij. Ravno' v novi ustavi bodo vsi ljudje našli nove in vse širše možnosti “odloČS nja in-sodelovanja Pri upravljanju in izgradnji družbe. To isto veljs za razne samovoljne.'razlage vprašanja ponovne izvolitve in rotacije & raznih položajih; To vprašanje ne more'biti rešeno na nek mehaničen' način/E zämönjavo generacijnal;l s čim podobnim. Kar je potrebno je to, _ da se Zagotovi nek demokratičen način, po katerem se bodo obnavljali fl* d-ilni organi zgoraj in spodaj." Kardelj'je poudaril, da v jugoslovšnd^1 sistemu "neposredne demokracije" ni mogoče odbiti nikogar,ki lahko det prlnes e ^k njegovemu razvoju, pa. naj pripada "stari" ali "mladi" geners* ciji..^Misleč nä intervjü z'S ORB 0, j e Kardelj poj asnil,'da ' je bila'tisto le načelna informacija o bodoči ustavi'ne''pä realna osnova za koment0’_ je o naši bodoči ustavni orientaciji.K0- bodo teze pripravljene, jih javnost lahko debatirala več mesecev, je zaključil Kardelj, ,, p ^ TON KLICA TRIGLiV^: S.-urednik! Ker vedno z veseljem prebiram Vaš ki skuša posnemati resen političen žurnalizem na zapadu,me je motil ton uvodnika št.268,ki'je bil .zadirčen. Komentar je bil odličen, točet in : globoko zajet.Tako ocvirki So bili nepotrebni: "( Titu) j e povzročil ,, petdnevni sestanek (vsaj toliko veselja) kot fantičku električni vlaK .ali "ker bodo Sovjeti tudi n j ega pohrustali" “odn. "bi bingljal z vi'* slic" itd.-to me je posebej motilo,ker Sem hotel poslati člahek d0mo^ v Jugoslavijo,kot sem včasih že'prej Storil,a si spričo'teh ocvirkov nisem upal. Držite'se resnega tona,izogibajte Se neslanosti (n.pr."Kh štrava Lidija" nekoč prej).Tako Vas ne bodo spoštovali-le čitatelji ^ Pak tudi politični nasprotniki. ' n , „m Slovenski zdravni; OD MESECA DO MESECA Kmalu po končani konferenci neopredeljenih dežel v Beogradu je Ti to imel v Zagrebu intervju z direktorjem milanske izdaje časopisa UNT= 'TA in stalnim dopisnikom lista iVANTI v Jugoslaviji.V intervjuju z UMI TA' je Tito dejal, da so vsi udeleženci "konference soglašali v'tem, da se v svojih govorih ne bodo dotikali lokalnih"vprašanj in "sporov" med posameznimi deželami,ker ima vsaka dežela gotove probleme v tem pogle= du." Dodal je tudi," da. niso imeli nobenih iluzij o "razlikah,ki obsto= jajo v pogledih neopredeljenih dežel o posameznih vprašanjih,in da so poskušal i'te razlike vskl aditi. kol ik čr se je pač dalo,kajti vsaka deže la ima svoje specifične probleme. Mnoge od teh dežel imajo še vedno probleme,kar se tiče odnos'ov z drugimi deželami, zlasti s kapitalistič nimi, in da je bilo vse to vzeti v poštev.Mor ali smo imeti v vidu zla= šti one dežele," je izjavil Tito, "ki so šele pred kratkim postale ne= odvisne in katerih politika in njihov notranji razvoj tako v gospodar= skem kot v družbenem pogledu v marsičem še vedno zavisi’še vedno od rji hovih bivših matičnih držav." Govoreč o sožitju me;d "narodi in nadalj = hem razvoju socializma v.s vetu je Tito dejal, "mi moramo živeti"v mi = ru, ako ne želimo uničiti same sebe, toda ne v pogojih status quo-ja ain Pak v pogojih normalnega razvoja socialnega preporoda." Y intervjuju s socialističnim AVANTI j nm .je Tito'iz javil," da So mno gl prerokovali neuspeh beograjske konference,ker da obstojajo preveli= ko razlike med neopredeljenimi deželami in pa ker se bo vršila v Jugo= slavi j a, ki je socialistična -dežela. "Toda na "konferenci ni: bilo Kobe = nega trojanskega -konja," je dejal Tito.,Zdelo se mu je tudi očividno potrebno pojasniti svojo izjavo na- konferenci v pogledu obnovitve soV= jetskih jedrskih poskusov, ki je pokazala vso hinavščino in "p okvar j en est Titove zunanje politike. "D0'ustavitve jedrskih poskusov mora priti," je dejal AVANTIju, "kaj ti ,.nihč e na svetu ni zanje. Nihče, ni bil zanje na beograjski konferenci, formulacija v mojem govoru,na konferenci ni Pomenilo, da poskuse odobravam, ampak da razumem razloge,ki jih jrna= vedla Sovjetska zveza, kajti prekinitev poskusov ni veljala- za Pranci= jo, ki jih je lahko vršila" za "s voj in za, tuj račun. ■Edino,' kar sem re = kol na konferenci, je bilo to,. da razumem razloge za obnovitev s.ovjet= zle ih jedrskih poskusov," da pa ne'morem razumeti, zakaj je moralo do te ga priti baš v času beograjske konference." - Na koncu je Tito 'izjavil do. morajo delavski pokreti " absolutno " podpirati politiko neoprede = 1 j enih dežel,, "kajti to je njihov program poleg onega’,ki gr- imajo v .Pogledu notranjega razvoja svojih dežel." ++++++.++Z-++ Tito je sprejel dr.Juliusa Raaba b . avs tri jskega kanclerja in seda = njega predsednika avstrijske zvez= ne trgovinske zbornice,ki je V Ju= gosiaviji vodil razgovore o poveča nju trgovskega'in gospodarskega so delovanja, med obema državama. Slovenska ljudska skupščina' se je .Sestala 29 .septembra.Tone Bole je ob tej priliki povedal poslan = cem, da j,e bilo opaziti 'boljšo po = slo vanj e v podjetjih in'da se'je materialna baza samoupravnih orga= nov okrepila.: . Zagrebškega nadškofa dr .Pranja Šeperja je Vatikan postavil za predsednika ' jugosl.konferenc kato= liških škofov. Dr .Ujčič j c zaradi bolezni prosil za razrešitev. Na vabilo ruskega patriarha A = leksija je odpotoval v'Moskvo pa = tri arh srbsko in mac.edonske pravo= s 1 avn e . C erk ve G er man. Tito in Hruščev sta si izmenja= la pismi glede na obnovitev jedr = skih poskusov.Ysebina ni znana. NEW YORK'TIMES pišo 18.julija o novi jugoslovanski ustavi,ki jo sc daj pripravi jajo.Med drugim navaja da naj "bi ta ustava vsebovala pra= vico do stavko in pa Ustanovitev posebnega ustavnega'sodišča,ki bo opolnomočeno,"da proglasi"vladino odloke kot protiustavne.To bi "seve da bila novost za k omunis tičn o "pravno teorijo,kjer je ustava vedno po vzetek pretčklosti,ne pa načrt za bodočnost.Povsem tuje za komuniste je tudi to, da Li Lila ustava naj* višji'zakon, napram kateremu se o= cenijo vsa dela vlade.Pri vs em gpe za trenje med "konservativci" in "lil er ali" med jugosl .komunis ti. Tako zavisi decentralizacija go = spodarstva in administracije od u spela "liberalcev",ki so trenutno V premoči, Tito stoji Laje pri ten ol strani in to prepušča mlajšim. GOSPODARSTVO: Jugoslovanska atom= ska komis Ij a'j e'podpisala spora = zum z Mednarodno atomsko agencijo in ameriško atomsko komisijo, pola terem lo Jugoslavija prejela atom ski reaktor s potrelnim.gorivom in tehnično pomoč jö.Reaktor tipa Triga Mark II lo dol avl j en Inšti= tutu Jožefa Štefana v Ljubljani. Prva pošiljka zanj 1 o prišla. pri= hodnje leto, a dokončan naj bi lil 1.1963. Poleg tega so na zaseda = nju mednarodne atomske agencije , ki j e'lila te dni na Dunaju,'n j eni strokovnjaki podali poročilo o nji hovem obisku v Jugoslaviji glede možnosti, da bi se tam zgradila'a= toflska električna centrala.Jugo'= slovanski strokovnjaki bi sodel6= vali pri načrtih zanjo. Ker pose= duje Jugoslavija znatne količine urana,je po mišljenju strokovnja= kov zelo primerna, k j er naj bi . se zgradil projekt take vrste.Stroš= ki zanjo li znašali kakih 30 mili jard din,od č es ar li Jugoslavija prispevala polovico. V Ljubljani se je vršila II. mednarodna gradbena razstava' od 30.spt.do S.okt. Poleg velikega števila domačih podjetij so sode= lovali razstavljavci iz 14 tujih dežel,med njimi iz Angli j e, Z.D. . in Spvjetške'zveze.'Zvezni tajnik za industrijo Danilo Kekič,ki je razstavo odprl, je povedal, da je letos 181.000 stanovanj v gradnji od katerih jih je skoro polovica že zgrajenih. Petletni načrt pred videva izgradnjo pol milijona stanovanj do 1.1965. Razstava je privalila 140.000 ljudi,Na njej” je lilo sklenjenih večje število pogodb v vrednosti 40 milijonov dolarjev, r - Kljub dolgo trajajoči'suši bo kruha in druge hrane dovolj,če = prav'je žetev pšenice prinesla' mnogo manj kot pa prejšnje leto. Pšenice' j e letos le kakih dobrih 3 milijone ton.V teku so razgovo ri za uvoz pšenice in se zaradi tega ni treba lati porasta cene. Koruze lo'tuđi mnogo manj,kar lo povzročilo težave s krmo živine. Izvož koruze lo prepovedan, a tri* in pol milijarde din je stavljeno na razpolago za uvoz živinske kr= me. Po pis an ju B ORBE in POLITIKE lo letošnja poljedelska proizvod= n ja dosegla^, le 82^ planirane. Sedem jugosl.tovar naredi le tno 17.500 raznih transformator = jev.Največji tehtajo okoli 2o ton. S tem je domači trg povsem.zadovo Ijeh in jih nekaj tudi izvažajo.' Do 1.1965.nameravajo proizvodnjo Podvojiti. Z .Avstrijo je 1 il o skl en j eno,da se zgradi növ daljnovod od Kidri= čivega preko Dravograda v Avstri= j o.S tem bi se povečala izmenjava elektrike,ki je znašala, v Zadnjih 10 letih 710 milijonov kilovatov. Za dograditev in obnovo jugoslc vanskih železarn je potrebno 300 milij ard'din,Ker je jasno, da jugo slovansko gospodarstvo tega ne zmo re,lodo Skušali doliti'kredite'v tujini.To li usposobilo železno industrij o,da bi proizvedla 4-5 mi lijonov ton železa namesto 2-3 predvidenih. Po novih.'pr e dp is ih selo blago za široko potrošnjo uvozilo le, če je bilo prej razstavljeno na enem od jugosl.velesejmov.Tam ga bö po selna komisija pregledala tako gle de njene kvalitete kakor tudi cene in šele.'pötem,ko je bilo odobreno? ga lo mogoče uvoziti.. Drž.tajnik za blagovni promet dr.Marijan Brecelj je zamrznil se danj e cene bombažnih in volnenih izdelkov,sintetičnih vlaken in u= metne svile. - Prvič po vojni je imela Jugosle vij a prebitek v proračunu in to 5e lih 77,5 milijard din, To je lilo doseženo deloma z boljšim gospoda? j en j em, deloma pa tudi,'ker so goto^ ve drž.ustanove namenoma zahteval® več materialnih sredstev,kot pa s o jih dejansko Potrebovale. - Prih.leto bo'znašala proizvodnji nafte 1,5'milijönov ton,t.j.kakih 14-fo več kot letos,L.1965 Pa upajo? da bo ta dosegla 2,2 mili j, ton.Ra fin erIj c Pa bodo predelale prih.l® to 1, 5'milijonov tön nafte.Poleg tega bodo prih.leto proizvedli 139 milijonov kub.metrov naravnega pl^ na, celih 62?6' več kot letos. P.H-