it f Za V Vclfe državali 00 York celo leto • $7.00 $7 .< odo leto .00 j NARODA kneel Sbwenkn Daily is the Untied StttM« List slovenskih delavcev ▼ Ameriki. and legal Holiday*. 7SJOOO TELEFON: CHelm 3—1242 Entered m Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Offloe at New York, N. Y„ ander Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: OHelsea 3—1243 No. 77. - Srev. 77. NEW YORK, FRIDAY, APRIL 2, 1937— PETEK, 2. APRILA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. V KONGRESU DEBATIRAJO O SEDEČIH STAVKAH ZAENKRAT $E NI GOTOVO, ČE BODO KOPAČI MEHKEGA PREMOGA Z A STAVKAM ALI NE K Guff eye vi predlogi predlagajo dodatek, ki bi dal baronom vso oblafcst nad delavci. — Johnson zahteva od predsednika, naj prične posredovati. — Lastniki premogovnikov so ^pripravljeni povišati premolar jem mezde. — Zvezna oblast bo posredovala. Lahi in Nemci beže na Španskem WASHINGTON, D. C, I. aprila. — Predlog, naj nastopi kongres proti sedečim stavkam, je izzval danes v senatu tako burno debato, da je bilo odgodeno glasovanje glede Guffeyeve predloge, rije svrha je, regulirati industrijo mehkega premoga. Debati je dal povod dodatek k predlogi, ki ga je predlagal demokratski senator Byrnes iz South Caroline. Dodatek se glasi: — Ako premogar pusti delo, ga sme gospodar 9 pismenim poveljem pozvati, naj odidde z gospodarjeve lastnine. Temu povelju se mora premogar pokoriti. Kompanijskih hiš se to ne tiče. Senatorji ki se strinjajo z vladno politiko, so o-vnačili dodatek kot proti-ustavno določbo. Po mnenju senatorja Barkleya iz Kentucky je ta dodatek naperjen proti tistim delavcem, ki še nikdar niso \ prizorih nobene sedeče stavke. Demokratski voditelj v senatu, Robinson, je izjavil: — Ce hočemo nastopiti proti sedečim stavkarjem, moramo nastopiti tudi proti nekaterim metodam, ki se jih poslužujejo delodajalci. Predlagani dodatek bi ne prispeval k in-dustrijalnemu miru, ampak bi še bolj razburil delavstvo Istega -mnenja je bil tudi republikanski senator Rorah iz Id clio. Senator Johnson iz Californije je poudarjal, da bi senat z ovrženjem dodatka odobril sedeče stavke. Po njegovem mnenju bi moral predsednik poseči v stavkarski položaj. Tudi v poslanski zbornici so bile sedeče stavke predmet vročih debat Republikanec Short je izustil v svoi predrznosti: — Po mojem mnenju bi moral predsednik poseči v stavkarski položaj. Tudi v poslanski zbornici so bile sedeče stavke predmet vročih debat. Republikanec Short je izustil v svoji predrznosti: — Po mojem mnenju bi bilo bolje preliti nekoliko krvi kot pa vzpodbujati štraj-Karje. Odgovoril mu je kongresnik Bradley iz Philadel-phije: — Short se izdaja za prijatelja delavstva, istočasno se pa zavzema za General Motors in za njene oborožene najeteže. Delavci se pa poslužujejo za dosego svojih ciljev, načina, ki še ni razglašen kot protipostaven način. In Mr. Short se imenuje prijatelja delavca. Bog nas varuj pred njim! Republikanec Taber je očital predsedniku, da ni dovolj pogumen in patriotičen, da bi nastopil proti štrajkar-jem. * Konferenca med zastopp iki premogar j ev in za-rtopniki premogovnih družb se je včeraj nadaljevala v New Yorku. Baroni so baje pripravljeni povišati premogar jem dnevno plačo od $5.50 na $6, odločno se pa upirajo dati poldrugo plačo za nadurno delo. Pogodba med <£ilodajalci in delavci je včeraj potekla Premogar j i so praznovali uvedbo osemur-nega delovnika in niso delali. Tudi danes se ne bodo podali na delo, če dosedanja pogodba ne bo podaljšana oziroma če ne bo sklenjena nova. Konferenca bo nadaljevala svoje delo, četudi bodo premogarji zastavkali. Pomožni delavski tajnik Edward F. McGradv ponudil vladno posredovanje, če se zastopniki mogli sporazumeti. ZA OSTARELE __NASELJENCE Državljanske papirje bodo dobili tudi angleškega jezika nezmožni. — Načrt za premembo državljanske postave pred kongresom. WASHINGTON, D. 1. aprila. — V poslanski zbornici .it* poslance .J. J. Lanzelta iz Now Yorka vložil predlogo za premem bo državljanskih določb v prilog naseljencev, ki so •stari najmanj o0 let in so prišli v deželo pred 5. februarjem, 1917 in ker državljanskega papirja ne morejo dobiti samo zaradi tega. ker ne morejo prestati po postavi zahtevanega izpita iz angleščine. l^anzetta v svoji predlogi o-pozarja, da naselniške določbe, ki so bile v veljavi omenjenega dne, ne zahtevajo znanja angleškega jezika in je bilo državljanska pravica podeljena tisočerim naseljencem, ki niso imeli niti ljudskošolske izobrazbe. Boj za ž L'vi j on je marsikateremu naseljencu ni nudil priložnosti, da bi si pridobil znanje angleškega jezika in ameriških ustanov, da bi bili sposobni napraviti izpit. 'Resnica je, da je na tisoče prebivalcev v deželi, ki že žive med nami 20, ;>(), 40 let in še več, pa ne obvladajo dovolj angleščine, da bi mogli zadostit i določl>am o izobrazbi," je izvajal T^ancetta. "Večina teb mož in žena nima ni kakih zvez s svojo prvotno domovino, tudi^ne morejo ]>ostati ameriški državljani, dokler ne bodo državljanske postave izpreme-ii jene." DRŽAVLJANSKA VOJNA SE BLIŽA SVOJEMU KONCU Francija bo stavila predlog, da bo odpoklicani vsi tujci. — Nezadovoljstvo vlada med tujci na obeh straneh. MUSSOLINI KOT LJUBIMEC Mussolini jeva prijateljica je bila poslana iz Rima. — Dobila je vozni listek do Pariza in 25 tisoč lir. FAŠISTI SO SE PRIČELI UMIKATI NA TREH FRONTAH PARIZ, Francija, 1. aprila. — Vsled poročil, katera je prejela francoska vlada z obeh strani na Španskem, da so se prostovoljei vseh narodnost: •naveličali vojne in da bi se radi • vrnil i domov, bo Francija v bližnji bodočnosti nevmeševal-nemn odboru stavila predlog, da kaj ukrene, da bodo vsi tuji prostovoljci poklicani iz Španske. V Francijo se je že vrnilo 700 Francozov, ki so se borih v republikanski armadi in »vsa poročila zatrjujejo, tla so vsi tuji prostovoljci zelo nezado- vrnil c nahaja v zaj>orih in je preiskovalnemu sodniku okrito govorila osvoji ljubezni do Benito Mussolini ju. Rekla je, tla je grof Chain brun, ko je bil še poslanik v Parizu, zlorabil njeno za upa- ANDUJAR, španska, 1. aprila. — Fašisti so bili na fronti pii Cordobi pognani v beg in so zapustili važno železniško mesto E1 Soldato. Vojaški vlak, stoječ pod polno paro na železniški postaji, jasno kaže nagel bee, ki se je pričel, ko so republikanci zavzeli Alcaracejos. Vojaki, ki so zapustili vlak, so zbežnli čez polja. Trije železniški vozovi so bili naloženi z vojnim materijalom, vključno 300 pušk m mnogo stroj r.ic. Ob cesti proti KI Soldato so republikanci našli 17;"» mrtvih fašistov med katerimi so večinoma Italijani in Xeinci. Zmaga pri Alcaracejosu se more primerjati z veliko zmago pri Guadalajari pred dvema te d noma. V dvadnevni bitki pri la prej prijateljica nekega francoskega vnanjega ministra in da se je zato Mussolini od nje ter pripovedoval, da je bi-1 Alcaracejosu so imeli fašisti velikanske izgube. Poleg tega je bilo tudi ujetih 1000 fašistov. Bežeče fašiste zasledujejo republikanci v dveh oddelkih, po c« sti iz Alcarcejosa do Kspiela ter po cesti iz PozoWanco o po- momora še »ni popolnoma okrevala, ji je Tick Mussolini je v tajnik po njegovem naročilu vsak dan prinesel cvetlice. Ko pa je. ozdravela, ji je isti tajnik izroči' železniški vozni listek do ii 25,000 lir, ali okoli proti svojim rojakom sprotni armadi. J Mine. deFontanges je rekla, To nezadovoljstvo pa je bilo da so jo hoteli odstraniti iz Ki-Ravno tako pu} od tujcev prenešeno tudi na ma, pred no je prišel na obisk spravljali vojni materijal, ki je skoro takt> velik, kot. jt jet pri jCtuadalajari. bombardirale fašistične utrdbe na Balearskdh otokih. Skadron rušilcev seje razdelil na t Iva oddelka in eden je bombardiral mornariško letališče v Soller na Majorki, drugi pa *voja*ka poslopja na o-toku Iviza. Vladno poročilo pravi, da so aeroj>lani na oln li krajih napravili veliko škodo. Na Balearskih otokih so zgradili Italijani močne poMo-janke ter letališča, s katerih so italijanskih letalci napadali republikanska mesta ob vzhodnem obrežju Španske. 11K N1 > A VE, Franci j a, : M). marca. — Po nekem poročilu .i«.' bil general Kmilio Mola, ki j<' bil porazen pri Guadalajari, odstavljen kot poveljnik armade pri Guadalajari ter je bil poslan v Vittorijo, kjer bo o popolnoma vojaška. Vlada je naznanila, tla jo bodo zastopali vojni minister teldmarsal Werner von Blom-berg, poveljnik vojnega bro-dovja n>ka, 31. marca. — Ko je poslanska zbornica zaključila svoje zasedanje, je bila nenadoma razpuščena. Razpust državnega zbora j" predlagal mornariški minister admiral Mitsumasa J o naj, ki je bil mnenja, tla političnim strankam primanjkuje resnosti. Razpust je povzročil veliko presenečenje po časniških uradih in v političnih krogih. POKVARJEN PARNK PLUJE V PRISTANIŠČE TOKIO, Japonska. 31. marca. — Ameriški tovorni parni k Volunteer, ki je skoro ]>oln votle, ise počasi pomika proti Jo-kohami, kot zmagovalec-v štiridnevnem boju z morskimi valovi. Sesalkc delujejo s poliv« paro. Parnik spremlja japonski parnik Ujo Maru. Dva potnika in pof*adka 37 mož je ostala na parniku. Herman Wilhelm Goering kt>t uradni zastopnik nemške vla-tle. Preiskovalnemu sodniku je odkrito povedala vse podrobnosti. Majhni ženski revolver, s katerim je streljala na grofa de Ohambruna, je kupila «v neki poznani trgovini z orožjem. Ko se je v svojem stanovanju izvežbala v streljanju v cilj, j" nekega dne pod tujim ime ur. ni poklicala po telefonu Cliambrn-novo stanovanje in je izvedela, da namerava grof odpeljati z vlakom v Bruselj. Nanj je preža la na železniški postaji in ga ranila v bok. Nato pa ji je revolver odpovedal. S številnimi pismi si je zaman skušala zopet pridobiti Mussolinijevo ljubezen. Na pisma ni dobila odgoVora. Nato I a se je Mussolinijevo ime, ko je nastopil svoje zmagoslavno potovanje v Libijo, zopet z velikimi črkami pokazalo 'v časopisih. In tedaj je sklenila, da se nad grofom Chambruiiom maščuje z orožjem. Chambrun jt? še vedno v bolnišnici. ADVERTISE in •GLAS NARODA* MADRID, Španska, 1. aprila. Poročila s severa naznanjajo naglo prodiranje vladnih čet proti Bnrgosu, sedežu fašistične vlade. Republikanci so iz Santaudra prodrli 14 milj proti Burgosu. Zavzeli so več mest, meti njimi tudi Sargen-tes, ki se nahaja na pol pota med Santanderjem in Burgo-som. Fašisti Miaai eC ebore « h Milil, linu> W Msnksttea. Me* I«fc aty. N. X. " ) -GLAS NARODA" crs ter jc vršil to službo — iavremši eno leto — do svoje smrti let?: 1924. Takrat jc bil izvoljen za predsednika Ameriške Delavske Federacije William CJreen. Mnogo ho je izpremenilo v tem cassu. Ameriški narod in ameriški delavci so v tej bi dosti doživeli. Toda Mr. Green, ki je postal v Coolidge-evih časih predsednik Ameriške Delavske Federacije, ,ie še vodno njen predsednik. Delegat je. ki zastopajo lokalne unije na konvenciji, so iz voljeni na poseben način. Izvršilni odbor ima vso moč v rokah. Vsledtega je Greenova beseda merodajna, in ga ni tako lahko spraviti iz urad*. Boj med Ameriško Delavsko Federacijo in Odborom za industrijalno organizacijo je boj med dvema nasprotujočima si principoma. Tesno sodelovanje med A. F. of L. in C. I. O. unijami v Detroitu, New Jersey in drugod priča, da ni med njimi temeljn? razlike. Razsodni strokovno organizirani delaivci vedo, da je treba nekatere industrije tako organizirati kot priporoča John L. Lewis. In razsodni Lewisovi pristaši vedo, da je v nekaterih drugih industrijah potrebna st rokmvna organizacija. Ta borlra ni nič drngega kot ljoriia med onimi, "ki žele a rreriške delavce organizirati, in onimi, ki se boje, da bi vsled povecancfcy števila članov in dotokom nove, sveže krvi v Ameriško Delavsko Federacijo izgubili stolčke, na katerih se že ta k-j dolgo grejejo. Srcjmite moj pozdrav in mojo polletno naročnino za (Jlas Naroda. Prosim vas, če vam jc mogoče, da mi naznanite, če bi kje potrebovali kaj gozdnih delavcev. Mogoče v Pennsy Ivani ji ali v državi New York. Jaz znam delati vsa gozdna dela, ker sem delal že v raznih državah t«» Unije. Zelo bi bil hvaležen tudi kakšnemu gozdarju, j je umrla Elizabeta Jelovčan, v starosti ."><> let. Zapušča moža Aleša ter Ii otrok. Bila je članica JSKJ. Danes smo pokopali Heleno Notar, staro .'»*> let. Za pušča moža Jerrva Notar.ml.. ter hčere. K zadnjemu počit ku smo spremili mnogim dobro ']>ozuano mater Julijo Russohi. . , , . . , ftaro 74 let. Zapušča štiri siuo- če bi nn dal kiik tozadeven na- i _ svet. DENARNE POSILJATYE .. _ — 1 — Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V ITALIJO 1SS 2M V JUGOSLAVIJO trn $ 2.55 _ Mn. S SJS _ Din. S ___Din. SM Sll.» ^_ Din. 5SS SSSJS _ Din. IMS _ Din. SMS Za S 6 J* S 12-25 „. S M.M S S7.M $11230 $1I7M 1M MS Lir Lir Ur SM lir IMS lir 2SM lir MEM 8M CENE BEDAJ HIT BO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVMŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI t ■!!■ kraja lsplaBls ▼ flourjih, ■UNA Mlini BVBftGJmO PO CAHJi SLOVENK! PUBLISHING COMPANY »^la* Naroda" M. f. Tukaj nas je 'več, ki bi rad: >\\ delat v gozd. S "prijateljskim pozdravom, John Kovach Box 274. St rabam*. Pa. ( hiratin. III. Društvo 4'Gorenjce" praznuje dne 4. aprila svojo petindvajsetletno v Fleiner dvorani na N. Halsted Street. Vstopnina je malenkostna. Zabave bo obilo. Dobra postrežba. Začetek ob Š. zvečer. Nasvidenje! Fr. Šušteršič. Rock Springs, IV yo. Redkoma se čnje iz te naselbine v našem listu Glas Naroda. Tudi danes nimam dobrega oziroma veselega 'poročati. - -Imamo mrzlo zimo, da ji ni para zadnjih 40 let. Premoga rji smo bili nekako ponosni radi tega, pa smo sc varali. 10. marca nam jc bilo napovedano, da očistimo prostore ter spravimo orodje domov. Ti premogovniki »o bili do meseca septembra zadnjega leta last Central Coke and Coal Co. Danes pa je lastnik takozvana Colony Coal Co. V časopisih je bilo naznanjeno, da .nameravajo postaviti nov« "tipple" za 150 tisoč, kar bo menda res ter da bo gotov »sredi meseca avgusta. Precej dolgo ho za čakati. Poleg tega nas pa še l>egajo, da bodo vposleni sami conveyor ji, kar jc tudi verjetno. To pomeni, tla okrog 100 delavcem, kateri smo delali na kontrakt, ni ničesar za-siguranega. Ob tej priliki j<* bilo vrženih z dela okrog 200 mož, med temi spodaj podpisani z večjim številom drugih Slovencev. Danes, ko to pišem, smo imeli kar dva pogreba. To so štirje slučaji v mesecu marcu. Prva strašen prizor, truplo je bilo vst ve ter hčer. Obe ženi sta bili i Gmaz in Basta pa sta bi članici SXPJ. Danes zjutraj j-a 110 nevarno ranjena. Iz Jugoslavije. Tri smrtne žrtve železniške nesreče. Xa železniški progi Sarajevo —Višegrad sc jc 19. marca pripetila zjutraj v nek eni predora ž< l<%niŠka ensreča, ki j.'» zahtevala tri človeške žrtve. Ob '.). so se od|>eljali z motorno d rezi no tehniški uradnik Gmaz, šo_ fer dreziue Kulenovič in orož-niski »poročnik Danilo Basta proti Mušičem. Bili so že eno uro na port i in zavili v predor. Z nasprotne strani je tedaj pridrvel v predor potniški vlak iz Beograda. Sredi tunela se je zaletel v drezino in jo popolnoma razdejal. Šele izven pre-*V>ra je vlakovodja opazil o-grodje drezine, ki je obviselo na železniškem stroju. Nemudoma je ustavil vlak in neka.i "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, co lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo tista ne pošiljamo. je umrl nenadoma .Joseph A. Sinister, ml., v >tarosti .'51 let. Zapušča očctai, tri brate in se Kiro. Vsem sorodnikom sožal je. Pozdrav čitateljem Glasa Naroda. Louis Taucher. važno nnuHifakuti no blago. Tu di to blago izvira iz tatvin, ki jih je zagrešila omenjena tolpa. Sedaj jc bila podana š« druga sled in nenadoma so sc pojasnili vsi veliki vlomi, ki orski okolici. i»-cd drugim tudi v Mernikovo trgovino Jia Teznn, ter številni vlomi v 1 r-železničarjev je pohiteli* „Jlz:ij|^>vine na Dravskem in Phij-v predor, »kjer sc jim je nudil j sk,*m l»olin,'V Halozah in v Slo-Kulcnivičcvol venskih goricah. Povsod je ple-zmečkano, u'l]iX tolpa, ki je v Ifalozal-bila smrt- »oropala skoraj viiiogradne liiš«» ptujske gospode Icr odnesla flobesedno vse, kar ni bilo Oba so nemudoma odpeljali v Sarajevo. Gmaz je že med potjo pod-j pribito. Cgotovljetio j<« tudi, «l:i legel poškodbam, Basta ?>a jc je bil kolovodja te tolpe cigan umrl kmalu po prihodu v jevsko bolnišnico. »ara-1 "MUTASTI MUZI-KANT" PRIDE V NEW YORK CIGANSKI VLOMILCI ŠIBA PODEŽELJA Nedavno so poročali časopisi, da so prišli orožniki na Ptujskem polju vn v Halozah na sled vlomilski ciganski tol- UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA Vsebuje SLOVNICO IN KRATEK SLOVAR Prihodnjo nedeljo, 4. aprila pride odlični gost v dvorano slovenske cerkve na Osmi v New Yorku. Mislili smo, da bc ta interesanten človek n«aš gost že 7. februarja, ampak ni prišel, ker je bil preveč zaposlen. Kdo je ta zanimiva oseba? To jc tisti čudežni '"Mntasti Mn-zikant'o katerem s<'in Van*, že povedal. To je tisti muzi-kant, ki lepo j»oje in tudi govo ri, če prav je niutast. Kaj ste rekli.' To ni mogoče.* Jaz pa rečem, da ni samo mogoče, marveč je resnica. A ko hočete videti, da je resnica, pridite v cerkveno dvorano na Osmi prihodnjo nedeljo. 4. aprila ob šesti uri zvečer in boste strmeli, ko ga slišate. Ta čudežni človek Ik» igra? glavno vlogo pridite gledat. Cc imate skrb! in težave na srcu, pridite k nan; na Osmo v .nedeljo, in vam zn gotovhno, da l>oste popolnoma pozabili na vaše križe. Torej igra se začne ob (». uri. Takoj po igri pa se začne ples in prosta zabava. Za ples bo i-gral .Jerrv Koprivšek"s Orchestra, na harmoniko Imj tudi i-gral Frank Kovač. Igrali bodo skoraj samo staro-krajske komade, tako «la bo 'veliko veselje se vrteti. Pa ne smete misliti, da smo pozabili na želodce, ne, nikakor ne. Naše vrle kuharice so nam povotkale, da bodo imelo veliko okusnih klobas in potic. Ravno tako so nam naši možje tudi obljubili dobro vincc, da lažje spravimo klofoase rv želodec. Torej vse je pripravljeno. Pridite vsi v cerkveno dvorano na Osmi rv nedeljo, dne 4. aprila ob 6. uri. Ne smem pozabiti povedati, da je vstopnina samo o5e za" igro in za ples, za otroke 15c. Fant od Fare. Bara ti ja, ki je znan mnzikaut, ter je igral čestokrat «v Mariboru in okolici po gostilnah. Od časa do časa je izginil iz Maribora, zbral člane tolpe skupaj ter -e podal z njimi na roparske -pohode. Pri teli pohodili so bili cigani oboroženi z lovskimi puškami ter vojaškimi pištolami in so nastopali skraj- ' re- pi- ki je plenila podeželske tr-j,,., predrzno in nasilno. 1 Sovine ter je imela shranjenega, iskava je ugotovila, da so dobi- li cigani odjemalce za ukradeno blago pri kmetih, predvsem v j koraka^ še vedno vsi vasi Prcpole na Dravskem po- svetisca. nakradenega blaga v vrednosti ?u 1(K),(MM» din. Niti so vrnlile tudi »v okolico Ormoža in v -o-sednjo hrvatsko Vrnico, kjer s«> | j„ istotako izsledili med tamošnj:- j _ mi cigani in kmeti pripadnike faraonska te tolpe ter veliko število ljudi! -- aretirali. Preiskavo vodijo sedaj tan do izro< zapore mariborskega okrožnega sodišča. Te dni zjutraj pa so tudi rački orožniki aretirali v svojem okol ki sta hodili od hiše z velikimi: pred .'»4 leti. Blackmail se bisagami. v katerih sta imeli! zanima posebno za Sesehi na i zaparinem bre^n Nila. Tam jc -----; svetLV-e, ki ga je zgradil Ake- KDO KAJ VE naton kot nubijsko sredice Velikouoč >m<» v New Yorku prav dobro obhajali, hvala za vprašanje. Meni so poslali deset dni pred prazniki iz dveh krajev klobase, pa sem že do velikega petka vse pospravil. Prihodnje leto bom pa naročil želodec iz Clcvelanda. Pravijo. thi želodec bol j zaleže. Kožarjeva Ana v l>own-townu ga je naročila od Cebu-larja iz Clcvelanda. K<» je nekemu *icwjerseyskemu fantu postregla ž njim. se je tega slovenskega žegn-a tako nabasal, da se je udri stol pod njim. Ne vem, če je bil želodce pre-težak ali >tol prešibak, da o spet poroke na .-o-botnem in nedeljskem redu. Prva slovenska poroka bo v New Yorku iv nedeljo popoi Inc. Potem bo pa vsako uedc-jo ena ali pa dve, tako da se bo tja do zime vse oddalo, ktir j< še za oddati. Deklet jc precej, fantov pa resno primanjkuje. Ko bo vse oddano, bomo živeli mirno, brez strasti in požel jenja. Prihodnji teden bo minilo evajset let, odkar sc je vmešala Amerika v svetovno vojno. Posledice tistega nesrečnega vji- ali POSEBNO POGLAVJE O AMERIŠKI ANGLEŠČINI Knjiga Je delo prof. MULACEKA, U Je živel dolgo let t Ameriki. 295 strani. Cena $|*25 .Trdo vez. — f 1.50 "GLAS NARODA" sit u 1 m e s manj ol>čutiino. l*o vojaških šmtalih je še vedno dosti pohabljencev, ki ne morejo ne živeti in ne umreti, ____»in iidar-*i depresije, ki je bila Ejriptsfka raziskovalna dnvž-|vojni sledeče, umetno rkajšnja oblastva, ki bo- l>a pripravila e-ksfjedicijo pod j "Zvarjene prosperitete, se še čila potem aretiranec v vodstvom prof. Blaekinana, vedno poznajo na plečih in v ravnatelja liverpoolskega vse- denarnici. učilišča. Ta ekfcpedicija bo raz-' s -vojini vstopom v vojno j»» orožniki aretirali i Skovala krasna svetišča, ki soj Amerika napravila konec vladi išču dve ciganki, [jih zgradili faroni 18. dinastije | pri kurjenega kajzerja. Nemčija je res imela par po sklenitvi miru nekakšno demokracijo. In Še i»ozneje pod Hindenbnrgom. Kakorhitro je .pa prišlo h krmilu Nemčije steklo ščciie, je v Nemčiji demokraciji odklen-kalo. Do danes nisem še nikdar zapisal, danes pa zapišem: — Stokrat bolje bi bilo danes za Nemčijo, za Evropo in za ves svet, če bi ji še vedno kajzer gospodaril. Pod kajzerjem se je nemški delavec smel že vsaj organizi-lati, in tako dobro kot so bil: delavci v Nemčiji organizirani, ol me cago. 111. V decembru l-an-kegn tra biti Je pMtai v vseh stvareh. Vsled doU noJMJte pojasnil* la todl »* da Je peteranje odebao in Utre. ««U ee ta- 1 - - -H e Mi preArbiae m petal Itate. viieje la wfUb m, kar Je i kar Je glavne, wm NedriarUani naj ne ■e debi is Wj topi i de sad^jega treaatka, ker dereljeaje. KE-ENTRV — SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. Kadarkoli se sestaneva s prijateljem Keržetom, — kar se zgodi vsako sredo, — me vpraša: — No, kaj pa vrt T Kaj pa \ rt ? AH si že kaj obdelal ? Vselej mu moram skesano priznati, da ga zaenkrat še nisem. Toda bo treba, bo treba. Dela ne bo dosti, saj je vrtička komaj za par pedi. Malo solate bom zae>eja]; ker je mlada solata s krompirjem ali fižolom angeljska jeC. Pelin iv kotu je že ozelenel. Pelin mora .biti, ker ga ni bolje-ga zdravila za želodec. In v drugem kotu že peli t ran odganja. Pehtranov štrnkelj je kot pozdrav iz domovine. In rožmarin bom presadil T* vrt in rdeče nagelne, da bo že vsaj nekaj spomina na čase, ki jih nikdar rveč ne bo. New York, Friday, April 2, 1937 THE LARGEST XZQVEHE DAILY W VB3t. 1 A. DFMAS: Prod nekaj loti je živel v vasi skupaj uad medveda Pouly ulwg km«il Viljem Mo- naredita kot eden." na. Kaz(-n nekaterih nj \ je 4* Nikakor ne," je imel tudi lep nadovigak z - v Viljem in žagal naprej, ličnim drevjem. S-mknj je vsako noč zahajal uiedve«!, ka- LOV NA MEDVEDA Dva več dejal naj je pustil samo glavo in roke. Nato s«» je naslonil na kamen. Ker je stal popolnoma nepremično, se je po barvi ta-"No," ji* nadaljeval Frane,i k« prilivi] kamnu, da ga sosed celo'kožo ti bom odstopil, raz-lki je v« del. da je tam. ni mogel teremu je sočno sa l.:e sPiso U- delila si l>ova le meso in pa un-lb>čiti o«l kanuia. <~etrt ure je gajaio. Zlasti pa mu dišale gradp." j minilo v pričakovanju na ine.1- liruške. Kdo bi verjel, da ima; "Imam rajši vse sam," je,veda. Končno ga je naznanilo tuljenje. (V/. pet minut ga je Franc zagledal Mogoče je bit medve-jiščih je vladala velika živahnost. Naenkrat pa je prišla novica, ki je pretresla ves svet. Razširila jo je brzojavna agentu ra v Petrogradu in se je gladila: 14 Petrograd, 14. marca. — V Petrogradu je izbruhnila revolucija. Oblast je prevzel odbor dume, sestavljen iz 12 mož. Vsi ministri so v ječi. (»arnizija prestolnice, ki šteje 10 tisoč mož, se je priključila rcvoluci-jonarjem. Tretji dan po izbruhu revolucije vlada v državi popolen r«*l. Poslanec Kngel-liardt je imenovan za poveljnika Petrogsada." žival skoraj tak okus kot člo-! r«kel Viljem. v«'k in da iabere v sadovnjaku "Zabraniti mi pa le ne liio-najbolj sočno sadje! Slučajno j reš. da ne bi šel iskat medvedo-je pa tudi kmet izmed vneh ve sl^li in če jo najdem, mi tu-dnugih sadežev najrajši jedeljdi ne boš hranil iti na prežo." tehniške. Trdno je bil prepri-• "Kakor hočeš . . čan, da mu delajo škodo nepri-f Xb'dtem je Viljem odžagal ti i Ui prišel z leve strani, kakor dipravi; zato jih je hotel malo j koščke. Nato pa je napolnil, j,, to-toril prejšnji večor. je to-prestrašiti. Vzel je puško, jo naboj za smodnik, ki j.- bil krat prišel z desne strani izven napolnil - -«»ljo in >e poiial naidvakrat večji 4>d navadnega. ;območja Franceve puške, toda prežo. Šlo jt» že proti enajsti | "Zdi se mi, da se mi>liš do-tkve^jenra deset korakov od uri, ko je zaslišal v daljavi bro oborožiti," je zopet povzpel Viljema. tuljenje. l>esedo Franc. j Viljem se ni ganil. Ker pro- "(Jlejga, no," je rekel.-nuill "Malenkost! Na tri šibre iz ti m^lvedu ni pihal veter, ni]su inj|S|^ krompir in druge ~ ; potrebščine je globoko vznemi- . . i , i . . , . rilo rusko prebivalstvo. Sni "\>o kozo ti bodo pokvari- V trenutku, ko se je dvig- telja v«xlja liienjŠeviJcov Čeidze in vodja zmernih revolucionarjev Kerenski. Dogodki so se prehitevali. Med vožnjo v glavni stan ruske vojnke v Pskov so ustavili vlak carja Nikolaja II. ter ga prisilili k odstopu. To je bilo lii. marca. Nato sta se ze-dinila oba izvršilna odbora v Petrogradu glede sklicanja u-■st a voda j ne sku^iščiiie, ki bo prinesla Rusiji demokratične reform«'. Sklenjeno je bilo, da se sestavi vlada, ki pa bo pod kontrolo peitrograjskega sovje-ta. V tem ministrstvu je imel predsedniško funkcijo knez Lvov. Kabinetu so pripadali še: Miljukov kot zunanji minister, (ručfcov, kot vojni minister in Kerenski kot pravo- Novica se je razširila kakor sodni minister. Anglija in Fran blisk. Izzvala je veliko potr- eija sta tkoj priznali novo vla-t«^st. pri zavetnikih, kajti kolo do, ker sta pričakovali od nje svetovne zgodovine seje nena- večje odločnosti kakor od ca-doma obrnilo v njim nasprot-} rizma. Car Nikolaj je v noči no smer. jod 15. na IG. marca podpisal Začelo s«' je z gladovnimi j abdi'kacijsko listino v prid svo-protesti v Petrogradu in dni- jemu bratu Mihajlu, ki pa se je gib mestih. Racioniranje živil krušne izkaznice, karte za nie- V«1 je v bližini. Deset minut pozneje je ponovno zaslišal tuljenje, to pot tako blizu, da je mislil, da ne le!" železa se bolj zanesem kot na /iivohnil sovražnika; zato je ur no nadaljeval pot proti dreve- eno iz svinca. inore več ntečj v hišo. Zato se je ulegel na zemljo in tolažil v. upanjem, da prihaja iicedved po limške, a ne ponj. Res se je žival kmalu pojavila v sadovnjaku. Šla je ob desni meji vrta, kakih deset korakov oolno- "Kdaj nameravaš ua lov?" razgaljen« 44To ti bom poveog«mi, Viljem!" . "Želim velik«) usp«*ha!" Ko j«' sosed odšel, je napolnil puško in jo položil v ki »t <1<»-lavnice. j«* naenkrat kalo, dolina pa je o«1m(>v;da oil poka pnSfcc in tuljenja, ki ga i«' povzročala smrtno ranjena žival. Gotovo ni bilo v v;-~i človeka. ki bi m« bil slišal jn»ka in lulj.iija. Medved j«' počasi umikal, ne «la bi opazil «les«-t korakov vstran Viljema, ki je . potegnil glavo in rok« v vrečo in j»* tako postal podoben -kali. mase j«* bil v prvi vrsti naperjen pr«»ti pekom. katerih trgovin«' so napadali in plenili. I'mori in uboji so se vrstili in množili. Z«* v prvih dneh marca so kazali nemiri slaba zna- lf>. marca takisto odpovedal prestolu. l>ne 20. marca s«» o«l-peljali carja in njegovo d nižino v Oaivko selo. Bili so ž«» jet-niki. Ruskega carska je bilo s tem konec. Največja monarhija na svetu je propadla v pičlih desetih «lneh. žena S 7000 zrcali. nom časa žena > 7000 zrcali" nekaj vet ovna znamenitost. Zvečer je prišel Franc mimo nasitil, je ]H>čusi splezal z dre- njegove hiše. Opazil j«' Viljema. • Sosed j«> bl«»d in zasoiwl ule-i v«'sa, kakor da mu je žal, da ni ki j«» s<»del na klopi i»re«l hišo dal ta prizor. Klečal j*> «»prt mogel vs«*gn pojesti. Po«'asi je in mirno kadil pi|H>. Stopil j«' na levo roko. v d«'sni pa je «lr- š«d mimo na-ega lovca, katere- k njemu in mu rok» l. žal puško. l>asi j«* bil bahav mu »laj ne b» bila dosti koristi-' - i ... i.. tj,i. h»v«*c, je lNrzneje vendar pri- ... Aa>el «'m me«lv«H|ovo sl«'«l; 1 . 1 s s«»ljo uabasiina puška. * ... v< » . znal, da bi bil v ti-in trenutku -.•m v p°stelji k«>t na |»r«*- ži. S«- mnogo huje p:i mu j«• bi- , » .. , ,, hi, ko j«- vidid ranjenega ni«*«lve- . ... , . TT . «la ga uhijeva skupno." 1 4 J ilaljsa nego niedveilu. vendar pa je bil mož junak. Ko je Sel } »lovori 1 nieilvfd zaulovoljno mimo njega ; ' '•J0111* . r rane j«' nato molee o«lsel i mov. la s soljo md.as.ina puška. j ^ ^ trolnij,m Kmalu je nuslv.Ml izginil v bliz- Ktov jc Mailžarke, ki je bila im>«1 im.>-proghisila splošno stavko. Poziva pa s«» -l«Mlili samo p<>tro- grajski tramvajski mnneš«"enci TT , .... in delavci večjtfi tvornic. Po-! Horvath«na je izmlno lepa 1 a g« una j«, starka dobila splo- »iwka, * Budimpešta.ika :šen znača j. Cestni promet se je!1,1 le let delovala na od- ustavil, listi niso več izhajali, v h*"' V d(>bi ^anje vojašnicah so se zbirali v«»jaki Avstro-ogrsKe immarhije je k zlMirovanjem in p«»>vH«.va- ,llu:,j,.v iiajski družbi veliko ulogo. 10. marca je car oklenil i Tistv° ^ bi,w Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd.t imamo ▼ zalogi precej nabožnih knjig, predvsem Molitven ilce v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki: SVETA TRA ▼ platno rez...............90 v fino usnje vez..........130 ▼ najfinejšo nsnje vez .... 1.80 t najfinejše usnje trda vez 1.80 SKKBI ZA DUŠO v platno vez.......... v fino uitnje vez ...... v najfinejše usnje vez KVIŠKU SRCA . .90 .1.50 .1^0 t iuiitirano usnje vez.......CO ▼ usnje vez ...............80 t fino usnje \ez..........1.— v najfinejše usnje vez ____IJ20 v najfinejše usnje tnla vez 1J>0 t bel celluloid vez.........1.20 NEBESA NAŠ DOM v ponarejeno .............1.— v najfinejše usnje vez.....1.30 ▼ najfim-jše u»i.Je trdu vez. 1.60 Hrvatski molitveniki: ITtjehaj starosti, fina vez. .... 1.— Slava Bogu. a mir ljudem fina vez. ................1.56 najfinejša vez.............\M Zvonrrr nebeški, v platno......M fina vez................. .Iv Vienat. najfinejša ves.........1.69 Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child'« Prayerbook; v barvaste platni'-e vezano 39 v i>elo kost vezano........1.19 Come Unto Me v platnb-e vezano .........30 v lielo ko>t vezano........ 35 Key of Heaven fino vezati o ...............35 v usnje vezano.............70 v najfinejše usnje vezano 1.20 Angleški molitveniki: (ZA OnRA^J!) Kfj of Heaven v eelluloi'l vezano.........1.20 v celluloM najfinejša vez. ..139 V fino usnje vezano.......1.50 Catliolir Poeket Manual: v fino usnje vezano ......1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano ......1.49 rt KNJIGARNA GLAS NARODA njem. Dne dobro uro, ki se je zdela kmetu! Ijjrišcl, da ti se enkrat |n>nu«lim. razimstiti,lunio,ki pasenilm-i^M,zrvalc<:v ,111 'T', tela ,M)k«n iti, izdanemu ]»ove-1 "'»njkovalo bogatinov, ki so bilju. TVtrograj.ske ulice so na-|h P«|>ravljeni. da |M>l»zijo sx;o-Ipolnile mas«> ljudstva. T.-dajciJ^; 111 sv«»je bogsistvo k nje-vlada odločila k obupne je cinto tiho pristavil: da. ki je iskal svojo včerajšnjo -!«• 1, kat«'ra bi cja bila priv«»*lla . n , , ,. . , - i» i i mu koraku. Poslala .}♦• na uli- naravnost k njemu, rrekrizjil v . . . . . . . v „ . 5co orožnike in vojake, ; Oh enajsti uri je žena videla hVo oiiiVml^-nn M^lved ni bili T<>,la n* 1,larca priS,° 'lo ne l)o ;io kar tako, sicer se l>o- Viljema, da je vzel puško, vzel I - k|>t {-or.jlcov ........ il^'ili bojev na barikadah. Xa va pa >c v klela." vre«^ ,>od pazduho in šel ven. Tuli] jo ih1 i^^in... se va^ifin branch je bilo innogo Naslednjega dne ga je zalotil N« si upaj« vpni>ati, kam gr«>. : ______ ........ L mrtvili in ranjenih. A kjer st nosed, ki ga je prišel obiskat. Kajti Viljem (ko je ves zadovolj«*n tbigal r«*-'nj«'j razodeval •gove vil. Franc je v resnic "Kaj vendar delaga je! vodovo sle«* j<* vdajala tu«li strasti zbiranja v>eli vrst zrcal, v katerih j«* vsak dan kritično opazovala f-v«ijo le|>oto. T«> strast j«' gojila tudi potem, ko ><• jo poročila '/ negiin liogatinom tnadžarskim vel« posestnik«»m. Xjegovo imetja ji jc dovoljevalo, da je zbirko svojih zrcal -«• p«iv(»«'-avala. Xekega «in«k j«- brala v nek«Mii ameriškem listu, da namerava neki mul ti milijonar kupiti naj- vc«*-jo zbirko zrcal na svetu. Bivša igralka j<* stopila z njim v zvezo in napravila sta rudno pogmlbo. Iforvathova naj bi -«* «lolo«"-eiio vrsto l«*t zbirala zrcala. «l«>kicr jih n«« bi zbrala 7 nj« g«»vo imetjt* hu«lo obremenjeno z d<»l-govi in da ji je ostal» !«• malo za življenje. Te«laj se j»- s]K>ra- i nila svoj«- pogodi h* z Američanom. I\«> >«- j»- vojna končala, mu je pisala, prejela pa j«- ve-t, da je mož m«'«I t(4u umrl. Pričeli s«> se zanjo t«-žki «'*asi, prodajati je morala svoje imetje k«»s za kosom. Kakor ji j«- bilo težko, vendar s«- je morala irdločiti za počasno pr»«lajo svojih zrcal. i Miranila -i j«- končno samo «-n«». najvišje in nje j najljubše. < Id pomanjkanja j«» izgubila vse svoje rmrči. Te «I k i i je nesreča hotela, da ~e jc zadi'la «rb zadnjo zrcalo, ki se j«- razbilo in jo s -]h-1 zdravnik, je izkrvavela. ADVERTISE in * GLAS NARODA" nrasan. Kani irr«-. , , . w . imt \ m m ■ e dva koraka nai , « . • ,. , • + rl resnici na-e nied , • i- i tt. * -1 ke.Hci so imeli konje, so streljali ( A , , ' i bi bil sel proti Francu, pa bi, , , t> i - • • . Sel ie no hImIi do! > 1 , , , ,1 » i kar s >treli. Položaj je posta.|al Pol ožil j je postajal kritičnejši od ure «lo ure. marca -se je prid nizi 1 a JI 11 » Iljnn .»ItMMI. *«« >,- j,- kj „11,., \ | 4M] va^i n-rozno ^mictlja TPVoIT1- Fninc jc \-zel v roko koščke vil na nrbu smrekovega g«>zda,! J"' ''V./V ' li,ja ^a>'\ " M1 cionanem. Duma je t,K'1 — ^^ bila Yazume. nato je malo pomisli: je videl so-«-da. ki je prihajal in rece: skozi zadnja vrata. Viljem je 14Xo, Viljem, če hočeš pove- Šel naprej in se ustavil pri sivi ■lati resnico. 1h>> priznal, »la -kali, ki se je privalila z griča morejo ti koščki pntlreti skozi «lo srede vrta. fNl limš-ke je debelejšo kožo kot je oslovska.'j bila oddaljena največ r r,u<--l.ro jo v,hM. v -n (](.lavC(.v. v je vr«-čo, zlezel vanjo, zu-i (Nadaljevanj- na 4. strani.) I tej vladi sta bila glavna čini- V stoterih slovenskih domovih boate našli to knjigo umetniških slik. Naročit« jo še vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — •i. KNJIGARNA "GLAS NARODA' Bohinjsko jutro 216 West i 8 th street, new york SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company New York, N. Y. 216 Wert 18th Strcei New York, Friday, April 2, 1937 MTJ5 L1K&WBT T9WVTNE DAILY TW VM. AMAH Ik "6US NARODA" PRIREDIL: I. H. oe 3d34})E SO Ivam je šlo leto? Koliko trpljenja in br'ulkoNi, fckrbi in ;«mnmijkanja *o skrivali pretekli nu'swi! Toda v>e to grmi eje ni ni«nrlo zadušiti ei»d«»vile rastlinice, ki je l*»j«*ee *ilila na svet J t». Kast la je in rast la, >tala na vitkein. trdnem steblu visoko na« 1 nizkim, ost mini m grmiejem. Cvetka j#» -ilila k solncu: njena lmrva je škrlatno rdeča, z zlalo molit v -r«*di-lii. fn v njej prebiva čudovita moe, mor, ki ji |*»maga pr«-iu«oti njeno težko življenje, \r%e krivice. vm- zlobuosli in vstraja tam, od kod«r I »I drugi že davno |»ol»egiiiL. Ta vet lica je bila pa«'- ljubezen — ljnl»ezoii do velikodušnega. in^r»Viu«ra moža, eegar prisotnost je postala njena živ-ljcttjwka |M»treba. lfc»br«» j«* vedel« — v >v«»j«» >re*'-<» in muko, četudi ni bila izgovorjena nolwtia In-x^la, kaere nikd.» d miri ne bi suiel slišati. pa vel Klar je čutila s svojim žen>kim ol»-• iit*k<«n. in je z gn«o za|H»p;utla brezmejno /apn*»«Vn«^t moža, zapu.š«*-en«»*l. ki je bila še v«*čja. kot |ia njena. Kl«-nn-nl Falke je |*>Mal njena u^Mla. Zaradi njega j«* prenašala nepn • n«s tj i vo; kajli -luži »a pri njegovi >lepi ženi je ••ila pot trpljenja. |>ilo je zatajevanje in brezbri£ii«»st za shiio -vuj<» «»k<>.t<->» in je bilo je ««• mnogo da «>elie pred Mtii«*-tini /.»•ne. čij»- n**srv«*a ni ofiravimala nj«-ne zl«»bn«»Mi ni iiizk«>tno>ti. s ka te m« j«» naučila možu iz hiše napravila pekel. V rcMiiri iti |«ovedal preveč iu »varil hujše. amo v««dno mislila, bili v hi-i. kar najbolj zagreli i la življenje, mogle vsega tega otresti. Ni jim bilo treba biti vedno |»ol«-g nje — gos)»od j«* dobro p}n«'-al in jim je še {po.-elwj dajal d«kk!n-de. kadar je imela gos)mi (»osebno slab dan — potem .ie vsaka /•• prenesla. Toda gospod sam. vsekoniur se je moral smiliti v dno du^e in tudi uboga Ktvarica, dmžalmiea, ki je bila izpostavljena vsem mukam zlobne žene. In služkinje so šepetale. Kairo je bila baronesa Langeiutuova mnogo na slabšem, «la ni, kot. so napravile prejšnje dnižabnice, kar .ila, temveč je prenesli to "konjederstvo." Pričenjalo se je že takoj zjutraj. Gospa Regina je hotela zajtrkovati s svojim možem. Toda mnogo zaposleni Kdo je bil Sherlok Holmes. Pisolezen. ki je doma samo na Bemiudskih otokih, ker je dr. Koli takoj ugotovil." Tako tektivskih romanov z -lavnim Vrzite jo stran. i*i boste zdra- 'T; Wmovn. junakom Slierlokom Ilolmesom vi!" ' IT'! ° nj,'m "^T H'-ener. 1>r je bil škotski zdravnik toimn, Dovle. Zaradi tega moramo tu-; di j*> VM-j pravici -k lepa t i, daj V je-njegov veliki junak bil gotu-VO tmli Skot. ('olKUl l>oyle je pisal tudi novele, ki so po svoji umetniški vre«ln«»sti v«*«" je kakor njegovi detektivski romani, vendar pa um te nove]«* n;>o prinesle -»lave in Ihura^tva. pat" |Mi mu je .»lnijo princ..«.] junak njegovih detektivskih rontanov Sherl»M«k ll«»lm«.s. I>ar d*»vtip l£j|j n«*=*Ti in oi>a7.«»vania i«- i' Bel I u se je pozneje kar dobro J>mgtMnu je dejal, ko je s*o- i z,),.),>. da ga je Oonan Doyle I proihmj: 4*V*Hlinu da st»- tako popi<«»val. Zato je \-eč-evljar!** Xa notranji strani j krat kadar je bil dol»re volje, iilačnie j- na kolenu videl, da I prestavljal >e ljudem: 4'Jaz so hlače rnlgrnjene, kakor se sem dr. Jožef B« 11 — Sherlm k ol»leka odgrne pri čevljarjih. Holmes, -te razumeli Po žuljih na rokah je presodil. T.*la ljudje na »pl.rMto ven kdo je kovač ;i!i ključavničar ,j;ir j,. Ve.|. !i. kd NEKAJ SPLOSNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ j- pravi bil -otriidnik »dovečesrn angled liega šaljivega li-ta •• I Vneli". C«iian DoyI»- j«- najprej ^tudinil l»ogo>li»vje anglikan-k.«. |»»»zneje pa s- na uv diein-ko faknleteto. K«»t kirurg h' jr |xi/.n«'jr ud' ležil l«»\a na kite ter }*• nato Več p<»(w> jtoval |n» Afriki. Ker pa k<»? bi \vem. ki -*»jZ«lniviiik dolgo nikamor ui mo Služkinje i se ge!. je |H»-ku-il *-lu/ili <] denar s pisatel jeva u j«*m. Sv« »j«- spi s<» je začt-1 |M>~iljati raznim it-rodništvom. T«nla /.g«».lii4» mu je tako. da -o njegovi roko-' pisi bili kakor avstralsko orožje -<4bumerang:' kadarkoli je kak rokopis |x>sla1 kakemu nredni-j ku. vedno se je kmalu nato zna-j šel zopet na njegovi pi sal ni mizi. Tako >e mu je godilo do leta 1S87, ko je spisal svojo ]>r- •di t »a krov« e. Nekemu b«»lni-, shej !«n-k llolm - t.-r nazad ku je takoj, ko j«» v s«»ik». „j,. |»i.;;t« lja samega imeli za dejal: "Vi -te pa bili vojak. !,».»j-tra v-»-h »lftektivov. Mu« in |M>.I«'-a^tnik t.-r -te slu '-.»krat ga j» kdo obiskal in ga na Remindih." Da je l»il naj mu razj-^ni k;»k zb.čin. Xava«lte»je pisatelj. č«»- jiz tega, ker je mož po vojaško f>l;,v ,„.R,d. ug«N|il in skn^d v -.rbi o}»dr/.;:l klobuk na gbivi. j„,|,.»M i|.»rtči ter -tvnr j»«» kasor t«» d«»laj«» - -v.»jim |n»kri met«>«U |-».ra»riiti. valom «»rd«'»nanei, k:nlar i>ri«l**f*> . . .\a/;»»lil u- - in «»p.r/«»van fa i«- i otiaiu. ; , , • - , , ; ; » i i tM»m j k nekdaj vojak. )♦• sk!«*r>:il l«»v|i- lrr«-z «l\<>ma |wM|«i|ovaM. od svojih pr»-«liiik«»\. Kdo rt iz m«*«! njegovih pr«-*lnik«*v j. k -v«»jemu pr* .l-toimku <«»1m». fz obraza j«*, ki jo bil /»• r»« •d ari kav in čemem. |»:i je "klo I ki la >• UY tn«»/ nekdaj got«» v«» |MHj."-r:">»tri;k. k: o! vaj.-n Z EMLJEVIDI mož ni mogel v mini prebrati jutranjih vesti. Svojo ženo je'vo zgmllio o Slierloeku TTolme moral zabavati, Zii svojo di-užalmico je imela na tLsoče želja, su. Takrat pa je doživel svoj j tako da je Helga komaj mogla kaj jesti in je nioraui navadno prvi uspeli. P>il:i je to njegova; popiti mrzlo kavo. "Študija o škrlatinki." Pogosto je dr. Falkeja trgaU notranja nestrpnnfst. kadar je moral biti molčiva priča takim brezobzirnostim, ki so se Detektiv Sherlock Holme ima dva literarna očeta in one- ponavljale pri vsaki je««li: kajti, ko bi kaj rekel, bi bilo še mno-jga naravnega. Velika mojstra! •►o slabšo. Kako je ITelga vse to potrpežljivo prenašala, kri- velikih detektivskih romanov! vi ene očitke o neokretnosti in nopazlji vosti. n<' da bi k temu Poe in Gaboriau sta literarna' i...-.: i..... » v v i " * ' kaj rekla, lemver so samo opraščala. Bolestno slatlka sreča je bila za tir. Falkeja, kadar je sedel s Helgo pri mizi. Kako rad bi jo stisnil k sebi in jo tolažil. lKižal bi ji svetle kuse in bi njene žalostne ustnice spravil v smeli. Saj bi ji mogel biti oče! VeiHlar })a niso bili očetovski občutki,-ki s<» ga naslajali e-zen, v kateri videl svojo rešitev. Kako se j«' naslajal na njeni kraljevski le|K»ti, na njeni pokončni postavi, na njeni milini, na njenem mehkem glasu! Bi »a j«* kot žarek, katerega j«- dobra usoda i*~lala kot odškodnino v njog«»vo ž^ibkstuo hišo. 1o«la nikdar ji ni smel povedati, kaj se godi v njegovem sreu. Njegove ustuni* morajo ostati za|M«čateiie, čmi. kateri je res znal presenetljivo naglo sklepati. Dr. B«*ll je bil učitelj. ki j«« svoje študent«' učil. da mora zdravnik iz najbolj malenkostnih zunanjosti znati na ol»l«»ki Čl«»v«»k večkrat o-pazi malenkosti, ki mu lahko povedo eelo zgodbo. Oonan Doyle sam je večkrat pripovedoval vrsto vzgledov, kako je njegov profesor Bell znal sklepati. Tako nekje piše: "Bil sem asistent, ko je dr. TCell sprejemal bolnike. Kot tak sem mu moral predstaviti njegove lmlnike. V sobo stopi nekdo. Dr. Bell um pravi: Vidini, da je vaša bolezen pijanost. V notranjem žepu svoje- ii- ■ i . , ... , . . , ., . pravilno sklepati. Na obrazu Vli je kaj čutila T Med njima je bilo neko skrivnost no Hy} nihanje i-, -Ia čutila, kaj si med seboj pomenita V svoji >muoti. Ali j«- m.rglo bili drugače.* Ali ni moralo po na ravi tako priti? Za to jpielo s r« •«"«». «hi j«' im«d Helgo v svoji bližini, j«' bil že hvaležen, neizmerno hvaležen. Na konec poti si ni upal misliti, Ilelgin dan je bil na)Hilnjen d<» vrha z delom in zopet z delom XH >loj)o ženo. Sicer -o bila le malenkostna opravila, tmia vsl«tl spremljajočih okolščin tako težavna. Najtežje ji .jo bilo brati iz knjig, čijih vsebina je žalila njen nedolžni, dok-hški oV-utek. To«la gosjxi R«*gina je nmio take morlerne romane imela najrajše. "Moj Bog. Helga. zakaj tako boječe! Ssij ste vendar t/ dovolj stari!" je graja gosjia, kadar je Helga brala z nego tovim glasom, kar w ji je v duši gabilo. 4vSaj ste gotovo že marsikaterega moškega poljubili." "Ne, milostijiva gospa!" Ta " no" je zvenel zelo rwllrW-no. (^ospa R*»gina se zaničljivo zasmeje. "Tega vam ne verjamem!" V veliki nevolji Helgo zalije rdečica. "Prosim, verjemite mi, milostljiva gospa! Priznala bi, ako bi bilo res. Toda ni!" "Zakaj ne7" "Ker takih želja nisem nikdar imela, milostljiva gospa. In ko bi jih kdaj imela ne bi našle ljubezni. Kajti poljub pomeni za mene nekaj sVetega, velikega — ne nekaj, kot je ntajlten d«»nar, ki ga hdiko izdamo tili pa podarimo." <*os|»a R<'giiia se smeje; smejala se je tako redkokdaj, da njen mož. ki je slišal njen n*>eh, k«» je šel mimo vrat, odpre vrata in vpraša: "Ali sinem vprašati jh> vzroku tvojega veselega m z po loienjaT** Pristopi k njej in ji poljubi roko. Mogoče je prišel v s« »bo tudi samo zato, da je mogel videti Helgo. Navzlic na-vzTočnosti družabnice mu Regina, Še venlno smeje, drži usta naHproti in mož se jih s tiho nevoljo dotakne. "Samo (h»misli, Klement, go*pi<-a Helgia ni še nikdar po l jubila, ker ji |x»lju-b fioineni nekaj svetega, velikega in ga ne more smatrati za beraški denar. Ali ni prav posebna svet niča? Posebno še, ker je tako lepa, kot pravi Roza " Iz njegovih očj šine plamen, pod katerim se Helginc oči v veliki zmedi poverijo. Da, tako si je mislil — ni se pomešala med majhen denar. Bila je cvetka, tako ljubka, tako lepa in čista! STENSKI ZEMLJEVIDI Na iinc'm-ni i>.«i|»irju » učnimi j»ivgU»i ....... POKKAJNI ROCNS ZEMLJEVIDI: Jugoslavija----- Dravska Banovina...... CANADA ZDRUŽENIH DRŽAV plat- .....7 »5 ie pNatolj ž»* na •k"»m sv°J'h det»'kti%*skrh ro mam i Vr je jHi^til svtijega ju naka i»mr»-ti. To pa vzbudilo val «nr«»nVnjji pr«»ti njt-mu. No ka go^jci j«' v-;« *»g.»rč. na p»isahi I'(»rtanu l&oyl#*jii: i4VI na • xadna živina. k«-r t«» nare d• 11!" Nič ni |H>magalo. S«» »n k t ie moral na-t»»?»iTi Sh»*r l»H-k Holm««*, preilen je umrl. .T«wfa v n-^nicj ta figura š«. «|a n«*< živi v ljudski fantaziji. .Iu tiak Shorl«M-k TTobie-s b«> živel nr««d ljudmi š«» davno |H»t«-m. ko bo s)it»niiu pisatelja že dav : no pozabljen. I/ pi'M-m. ki jih (Mrimo t& rojakov, apaiim*. da ** *e prrrej r m j iMM»li ii'.nlr p«»la»t mnja. \ rrt»w »nih. ki * harfjo pridružiti InMJ .tli «NH-f)iu i/lrtii. mUli. da ne mna z i«>lo entpn tudi vrniti. T« ni pr-.«\i)nw. l/lrtr -r pripraii unw u tja in *irrr /al«, da Mtajn rajnki priliko potovali 4>iipw tja in i Maj« * trm vrr jtahntr. /a nazaj pa »»»U sini urrtli. kda^ jr /anj najbolj pripravna. V%aka karta vela /a ihr k ti. pa »rr, kr jr potrrhno. Ttirrj ima %*mk i/lrlnik rrli d»r Irti fa*j /a »tali % liomuiini. Ilaljr ni prtrrtnt*. da bi %r vrnil i Min* pumikima. ampak š mim i/krrr parnik. > Uatrrim %r bare vrniti, t r jr pa slučajno ra/lika t rrni. pa «nnb iWti pnrajrw ali. obrnlno. !ara. rr izbrrr parnik. mi kalrrrm MiW twnja \rr. Zabtrva jit •ki ijfarrr parnik od Hr parohrodnr dru/hr kot jr bit parnik. * kal r rini jr pnlntal Ija. Intrigi državljani dobr polar Ii<4r /a d»r iHi. nrdr/atljani pa (brf^r potni li-i mm /a rno Irto. lorrj * morajo v Irm hlr4r#at Ijani morajo pa ofcevirui ino-li Indi povratno dmoljmjr. ki »o i/da tudi sim* /a rno l^to. Pa Indi ti potniki imajo prilik«, da m •.»ojr poinr li«lr podaljšajo in ravnolako povratno dovoljmjr. rr ima-M> /a I » /ado^lnr t/rokr. V^i oni. ki -o mnrnjfni Irto« potovali i -«ari kraj. naj .tm». ifa nr k* prrpo/no. /a »nr» junij In julij n gr ■*korw praMnri oddani >a pai-nikib. ki drbr'o tirani. irv i/lHi v imMioiii i/ktixnrza -»prrmljrtalra. KUKTWJK l>\UMkO\ - SHIP NF.WS VELIKI MALI . NOVA EVROPA 30 .30 .40 .40 ..15 .60 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: .Alabama. Arkansas. Arizona, Colorado. Kansas. Krnturky, Teiinrosrr. Oklahoma. Indiana. Montana, Mistippi. Washington, Wyoming ............-25 Illinois. Pennsylvania. .Minno->ol a. Miriti sun, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York. Virginia ............ 4fly Narofllotn je priloiiti drnar. bodi si v gotovini. Money Order all po>lnr Tttamkr po 1 ali 2 renta. Cr p»>š|j«-lr gotovino, rrkomandi-rajte pismo. KNJIGARNA ;fil.* »t« Sa»..la t ». »rril^t : Ua>Kmftu«i .- ||art».urK 1*1. »»»rila : Kur»«|*a % Krzne n IC**t v < .t li' u I i. amja: A>l'ill>nui t ittrrkiorg II. aprila: N"rmnr.'lie v Ilnvrf> je krik e lovska, ki je zbral \"sc i svoje moei in vse prošnje do 15. aprila: lt«Ti ii<:iri;i r ClierlHiurg Vul«-M'>ia * <*rst «€. A|>rila : 17. aprila: llremrn v Crcincn 20. april* : Kotim v Genoa -1. aprila : Mauliattan v Havre Mary y Clierhourg >* moto: • lt.-ow[4 or» 9 llairr ilttT'im v Krem-o !5 maja: »'..lite »II Sa»ula ' Aipiitania t i'lier;xi*irv ;Bo«-a in Ijmli. Potem pa ni niel n<. dt. Franee v Havre vee slišal, eelo joka ne. Koli-i Conte di Savola T Cenoa kor bolj se je bližal, tem hnl i i27- «iiriln : ! vJ'.v • • t -i , v. I Luroj>a v Bremen iraaloeno je videl pošastno zi- ^ .ipri,a. val, ki je llieek al a Viljemovo J Xnrinamlie v Harre telo in trdila na kose. Ko i .ie l»il štiri korake od nje^a, se! | mu je z«lelo, da je medved vi žrtev tako zaverovan, da ira ne' vidi. A'ewlar se ni upal streljati iz strahu, da bi ne zadel Viljema. Tako se j«' tresel*, da si ni bil s vest strela. Pobral kamen in ira vrssel v žival. \ Trst .1° Ta Se j«- bosno obrnila proti novemu sovražniku. Tako Kit-: zu sta bila drug «lnig«mu, dal s«* j«* imnlveil i»ostavil na zadnje! nog««, da bi ga tako s prvimi! objel in zadušil. Franc je roe-1 no naklonil prst an judelina in strel je zletel. Žival je padla vznak: krogla ji je Šla skozi pr-in zlomila lirbtenieo. Med 1. maja: SaOirtiia -I. maja: Paris v Havre Ilercn^jiria v etierlumrg Iireiueii v Itremen Wasliln^lou v Ilarre 5. maja : Qiiwii Mary v Clierltoury 8. maja : Itex Cenoa Naročite se na 4'Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Z. D. i:». aaja; N..ru>.m«1ie v ll»»re Manhattan v llarrr -O. maja : B«-rengaria * riierlxmrg 21. mrja: Bremen r Bremen maja: Itoma v Genoa •J5. maja : Lafayette v Havre 1*6. maja : Qu««en Mary v Cherbonrg maja : Paris v Havre maja : Kex v (.enoa 1. jnnlja: Kuropa v Bremen 'J. junija : NORM.ANOIK v HAVKE Aipiitania v C'liert»niir« Wasliinfftoti v Havre S. junija: Vuleania v Trst '■>. junija : t^ueen Mary v flierlmurg iu. junija : Br«-iu«-n v Bremen 12. junija : fliamplain v Havre C*outc >li Savnia v Cenoa III. junija : j Manhattan v Havre i Aipiitania v Cliprt»»iir£ .\»rni;in«lic v Havre j :s. junija : Kiin»i>a v Bremen ? junija : i lie «|»» Kranrr v Havre BKKKNliAKIA v iIIK R BO l RIJ Satnrnia v Trst tuljoiijem se je vlekla naprej, priteklo s puškami. Kmalu je Frane j.» j«- postil in stekel k j)''. Vaf obrana na vrtu. rudi žena je Drišla. Viljemu. To ni bil vee tHovekJ zona -1° prišla. Strašen da eelo timplo ni bil; kepa znnee j SO jim je nudil. Vsi. ki kanega mesa in kosti je ležala!sor,M 11 hl' so -i°k*'lli kot otroci, na tleli. I ^il ul>0^0 vtlovo so po vsej , [dolini Roda na zbirali miloščino. \ id« l je, kaOvo se premikajo j Franc ji je dal še nagrado, ki I«*«. ^ j so prihajale izza oken. j jo je dobil za ubit« ga medviiin^toii v Havre VSA VAS SE BO PRESELILA •:. julija : Čutite «!i Savnia r flenna Korengaria v Cherl»fnirK (TltoDiplain v Havre R. julija: Mun>pa v Bremen T. julija : I Qih*«,ii Mary v Cherhoure !). Ile de France v Havre JO. julija : Vuleania v Trst 1». julija : Xormamlie v Havre Ai|iiitauia v Cherbouri; Manhattan v Havre '7. Rex v Cenoa i Bremen v Breinea lil. julija: 1 Beren^siria v CherlM)urg i julija : EI ROPA V BREMEN i il. julija : Saturn la v Trst Champlain v Havre I julija: I Washington v navre Queen Mary v Cherhonrg i -O. julija : j Ile «le Fram-e v navre ••si. julija: Cnnte «11 Savoia v Cenna w /Dalje pribodnjij.l Ko jc prestopilo vodovje reke Ohio bregove, je voda uničila tri četrtine vseh hiš v vasi Leavenworth v državi Indian!. — Zdaj je :*50 prebivalcev sklenilo zgraditi no»vo vas na nekoliko višjem prostoru. Na de$ni kaže inženir A. B. Krug __ prostor, kjer bodo zaČe lj z gradnjo. Za vsa pojasnila glede potnih listov. cen in drugih podrobnosti se obrnite na POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 216 W. 18th St„ New York Posebno naj hite oni, ki nameravajo potovali meseca junija ali julija, kajti za te dva meseca m na vseh parnikih skoro ie vse kabine ___