St. 93. V Gorici, v soboto dne 22. novembra 1902. Letnik IV. l/.linj.-i vs:ik torck in sj>boto v IimIiiii ..h li. m-i |)i-i'cl|M»l(liic /.;jj i.i.'slo ti«r o!, li uri popoMn»' /;i 'I'1*«''«! Ako piitli'iial.-i ilii«vii priwuil« i/.i.lf «l.-ui itn«j nh (j zvco.'r. Slam? p<> pošti pr«'j<'m;in uh v üorici na «Join poSiljuu cHoktno 8 K., pollctnu 4 K. i" ö«'trll«jtii*> 2 K. 1'rodai;! so v (iunci v to»Kix:mi;ilt Scliwar/.'v Šolskih ulicuh in J <• I- lorsitz v Nnnskih ulicali po H vin. (Zjutranje izriaujt'.) I'reriuistvu in upravništvo «« nahajata v «Xarodni tiskariii». ulica Yetturini h. At. 9. I.Ujpisf ]<• nasloviti na urediuitvo, 'i^iase n jiarocnino pa na upravnistvo «Gorice». Ofjliini z<: računijo po petit- vrstah in sict-r ako bt: tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat pu 8 vin. Ako se večkra* tiskajo. ra<5u- iiijo sf? po pogoilbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Ti-ka „Narodna tiskarna" iodgov. J. Marušiej. Ustaja v Macedoniji in rusko-turška zveza. Doscdaj nisrno o ustaji v Maoedoniji porocali obse/riojr, ker se ni še zn:ilo, da-li se uslaja razsiri, ali da krnalu po- nflKi. Kakor so poročali rusniki, se je inif lo pričakovati zdaj to zdaj ono. Zadnje vesLi pa soglasno poročajo, da je stvar v Macedoniji poslala si I no resna. (Jstaja da se siri od duo do dne in tudi Turčija, dn so pripravlja na veliko bojno akcijo, ki meri na to, da no le nstajo popol- noma uduši, namreč. da sploh iztrebi vse krščansko prebivalstvo v Macedoniji. V ta namen, da obstoji poseben turški odbor, ki nujno dela tozadevne priprave. Ta zadnja vest se nam pa zdi nekaj pre- tirana v očigled političnim dogodkom, ki se ravnokar snujejo na Balkanu. V tern namreč, ko se raznaša vest, da se Turcija pripravlja na daljšo vojno, ter da namerava izročili vodstvo vojne proti Macedoncem krvoločnemu Edhem- paši, ki je udušil tudi ustanek na Kreti, — v tem prihajajo iz diplomatskih krogov poročila o potovanju nekaterih evropskih vladarjev v Carigrad. Glasom teh po- ročil namerava ruski car po svojem povratku od obiska italijanskega kralja in papeža v Rimu priti v Garigrad, da obišče sultana, pri kateri priliki se poda fudi na obisk grškega kralja v Atenah in črnogorskega kneza Nikola v Cetinju. 0 tern nameravanem potovanju ruskega carja na prihodnje poletje se mnogo raz- pravlja v diplomatskih krogih in se tol- mafi kot znak prijateljstva med Rusijo in Turcijo, kar bi bilo zlasti dobrodošlo poslednji; kor dokler bi se čutila Turcija pod okriljem mogočnega zaveznika na Severu, iako dolgo bi se jej ne bilo bati da jej naprli kdo vojno makar radi anarhije v njenih evropskih pokrajinah... Vest o potovanju ruskega carja v Rim, Carigrad, Atene in v Cetinje je v istem času porodila tudi kombinacijo, da se dela na obnovitev stare pogodb« med Rusijo in Turčijo, takozvano humkiar- selsko pogodbo iz leta 18 3 3, s katero se zagoiavlja integriteta in ne- odvisnost Turčije. Govori se, da je imel Veliki knez Nikolaj Nikoiajevič nalogo, po sveranostih v Šipka-klancu. ko je obiskal Carigrad, o tem pogajati se s sultanom in porto. Bodisi pa, da so te vesti osnovane ali ne, gotovo ni brez velikega političnega pomena dejstvo, da je bil Veliki knez Nikolajevie vsprejet v Carigradu s posebnim sijajem in da jo biio nasprotno tudi od carja Nikola ja v Liv:idiji posebno prijazno sprejeto sijajno poslanslvo sultanovo. V Yildiz Kiosku prav dobro vedo, kaj se pravi imeti za prijalclja. in za- ščitnika mogočno Rusijo, zato ne opuš- oajo nobene prilike, da se utrdi vez mod liusijo in Turčijo. Zaradi tega sultan in njegova vlada ne nehajo zatrjevati Hu- siji in tudi ne zastopnikom volikih in malih držav, da ima Turcija najboljse namene, izvesti reiorme v evropsko-tur- ških pokrajinah, kakor jih zahtevajo ve- lesile, ali da treba za to potrpljenja, in zlasti, pa da to ovirajo razni ustanki.... Samo da Turčija veže Evropi oči, pova- bil je snllan bolgarskega knoza Ferdi- nanda k sebi v Carigrad, da se ž njim pomeni glede pomirjenja macedonskega ustanka. Bolgarski knez pa noče slediti sultanovemu povabilu, dokler ne vidi kako se razvijejo stvari v Macedoniji in na Balkanu sploh. Sestanek kneza z rumun- skim kraljem pretekli teden v Ruščuku in na bojišču Plevne ter govori rumun- skega kralja v hisi, v kateri je bival Os- j man paša za časa vojne v Šipkanskem klancu, — pa še osobito govore proti | obisku bolgarskega kn^za pri sultanu. Ti i govori jasno pričajo, da se Bolgarija in Rumunija z a v sak i si učaj tesno okle- pati Rusi je, kadar bi ona hotela strogo nastopiti proti Turčiji za osvobojenje kristjanov izpod turžkega jarma. No. Rusija, kakor vse kaže, do zadnjega ne bode hotela nastopiti z oficijelne vojne proti Turčiji. ker hoče preprediti usodne zapletaje na Balkanu in to za- radi njenih velikopolitičnih in dalekos^ž- nih interesov v Orijentu. Njena namera je temveč. da z mogočno svojo besedo pripravi Turčijo do zahtevanih reform in naj bi jo tudi stalo velike svote de- narja. In denar je danes poglavitno vpra- šanje v Turčiji; donar je prav za prav jedini vzrok vse nesreče v evropsko- turških pokrajinah in denar je pravi vzrok krvavega ustanka, ki buči danes po brdih in gorah lepe Macedonije. Knjti ; neznosni položaj v Macedoniji prou- zroča jedino le dejstvo, da turški urad- I niki od uprave v Carigradu ne dobivajo več nobene place, ter da so prisiljeni ropati pri kristjanih, ako hočejo živeti. Ako hoče toroj Husija mirnim po- tom storiti konoc tern razmeram, odlo- čiti se rnora za to kmalu, kajti dogodki, ki so se razvili v Macedoniji, krice glasno po rešitvi macedonsko raje iz krempljev turških krvolokov. (Dalje prih.j D o p i s i. Iz Cerkiui, dne 19. novembra t. 1. i, V o I i I n i i in c n i k. — V o 1 i t v e.) Evo nekoliko odgovora ns dopis iz Cerkna v ,.Soči'' :. dne 12. novembra t. 1., akoravno vemo, Ja jih rpsnica v oči bode. Dopis v „Soei", kateri je s pravo korajžo bil koregiran se le v Gabrščekovi tiskarni. kjer poznaio toliko cerkljanske razmere. kakor moj čreveli. — govori precej samo- oblastno in seveda v«p „resnično". ako bi ne bilo d<"» pičice zlaqano in vzmi^ljeno o volilnem imenikn. „Reklamacii bo kakor 1 i s t j a zdaj v j esen iu. t ako pravi ,.Sočinu dopisnik. Čndno. da je na^o dolino in hribe tako hitro prvi snpg pobelil. da tistega ..listja v je- seni" ni nikjftr vid^ti. No brez reklamacii pa res ni bilo. Slišal »em posredno a zanesliivo iz ..liberalnega". ali boliši „na- petega" taborja. da je znani Ijubeznjivi apostelj Andrejc res nosil nekov listek papirja podpisavati ..bodočinr' (???) sta- rešinom, na katerih se je baje čitalo. ,.da naj slavno županstvo v Cerknem blagovoli izbrisati iz iinenika okoličanske gg. duhovnike, ker ne spadajo v cerkljansko deželo". Ha, ha, ha! Cerkljani imamo torej svojo dež^lo! Da res imamo cerk- i ljani svojo deželo in sicer ,. deželo ne- verjetnosti", kjer je doma nevednost in j neuninost naših „liberalnih** nazadnjakov. I Ali ne spada to v vašo ..d e 2 e I o1' bla- maže in puhloglavstva? Dalje so rekla- mirali. da nokega volilca v II vol. razredu j ni vpisanega. toraj da je izpuščen. Tudi i pri tem se je pokazala predrznost in ob : enem tudi zmešanost puhlih liberalckov. j Tu se vidi da niti svojih volivcev ne i poznajo več, ali pa da ne znajo čitati, ! kajti dotični volilec je n a ta nj č n o in pravilno vpisan v volilnem ime- n i k u. To je že prečudno! lmenik so doslovno prepisali v svrho agitacij, a tega volilca so pogrešali v imeniku. No tukaj se vidi, kakšen bi bil imenik, ako bi ga liberalci sestavljali, ker še svoje volilce pri prepisu izpuščajo, a potem si upajo reklamirati in v ,.Sočo- to pisati! No. saj je prav, da pokažete ljudern kako ste neurnni, ter svojo neurnno=t in pre- drznost enkrat tudi sami spoznate, ako ravr.o tega od vas ni pričakovati. Tako, gg. blamažari, sedaj ste pokazali. kako „ne- pravilen" je bil voliini imenik ! Da, Bog v&ruj naše Ijadstvo pred takimi neomnimi kričači! Prej ste se bahali v zgoraj omenjen- .^tevilki „Soče". da bo v volilnem imeniku petkrat preveč pogreškov, a sedaj sami iahko priznate, da vsi tisti, kateri ste v popolnoma pravilno sestavljenem imeniku iskali pogreškov. — da ste imeli petkrat prem-ilo kolesc v slamnatih gla- vicah. Tako smo z imenikom končali za danes. — Kakor se sliši in vidi se cerkljanski liberalci z vso silo pripravljajo na voliini boj. Govori se da jih navdusujejo in silijo k temu iz goriškpga ,.liberalnegatl centruma. Prijeli so baje tudi neko pismo od go- riškega zdražbarja, v katerem pravi. da „ako sedaj ne zmagate. ni več upanja za našo stvar na cerkljanskem I*4 No. mi pa pravimo k temu. da liberalčki že dobro vedö, da v Cerknem je vse upanje za- stonj: kar jih 3e sili k temu je to, ker brez nemirov, zdražbarije in brez politike ne morejo živeti in ker nemajo druzega dela. Govori se tudi, da imajo za pri- hodnje občinske vol'tve pripravljene ve- like svote denarja za agitacijo in podku- povanje, ter da jLj neki strojar v Otaležu sam obliubil v taüainen 100 goldfnarjev. Tudi vaši stotaki ne bodo omajali pre- pričanja našega Ijudstva! 0 tem bodite prepričani! Gospodom okoli ,.Soče>( v i Gorici pa svetujemo že naprej, da naj se ne utikajo preveč v cerkljanske razmere, kajti spoznati utegnejo, da cerkljanski „liberalciu ne delajo posebne časti na- rodni napredni stranki. in da se ne do- žene pred svetom dokaz, da , gliha vkup' štriha!'1 Saj se čitatelji ..Soče** še dobro spominjajo v kakem tiru se je nahajal gospodarski voz naSe občine, ko smo ga prevzeli mi in morali izvleči iz grdega blata. Saj je tudi ,.Sočau svoječasno mnogo pisala o cerkljanskem ,.starem kopitu'', za časa ko se je naša stranka organizovala proti našim sedanjim na- sprotnikom, kaj ni čudno, da so sedaj ravno isti ljudje, katere je ^Soča1' prej pobijala, —sedaj njeni ljubljenčki!? No, ako äe povem, da se bodo letos tukaj LISTEK. Hajduk Slavčo. Ilolgaiski: 1 v a u Vazov. (Konec.) „Pusti ga, pu^ti ga, Slavčo ! Za Boga te prosim, vsliši me, prosim te, Slavčo..." In britko je zaplakala. Vsi so tedaj za dobro umolknili. Vseh pogledi so bili vprti na Nedovko, ležečo na zemlji, pri vojvodovih nogab. Kdo bi bil verjel pred tremi meseci, da bo ošnbna gospa Nedova poljubljala tla pred hajdukom Slavčom. In čudno — kruta osvetoželjnost je nekako oslabela Pogled na tako ponižanje in grozno obupnost je izbndil v du^ah neki novi, plemenitejši cut — na mesto razdraže- nega nasprotovanja. Ganilo jih je gorje Nedovke, ki naposled ni bila ničesar kriva in se ni bila pregresila proti njim. „Nesrečna žena !" ozvalo se je ne- koliko glasov. In po kratkem in tihem razgovom so pozivljaii vojvodo od vseh stranij : „Vojvoda, vojvoda, bodi tako milo- sten, pusti Neda živeti." „Izpusti ga, izpusti ga," — klicali so drugi. „Naj pride domov ; naj ve, da živi zaradi naše dobrosrr-nosti." „Odpustimo mu !il Od vseh strani, so se oglašale pro^- nje za milost in odpuačenje. V cast jim bodi rečeno — niti eden glas ni bil za smrt. „Dobro tedaj !" reče Slavčo. In obrne se k Nedovki ter jej reče." „Žena Nedova, še danes zvečer pri- j čakuj moža pri rnizi... Dal sem ti svojo besedo.... Zdaj pa prinesi predlanjsko ka- ! plico ter natoči nam za srečno pot." ! Srečna Nedovka radosti niti ui ve- ' de!a, kaj naj reče.... Kar roke je poljub- ' Ijala tem, ki jih je sliäala prositi za svo- | jega moža. „A v bodoče naj tvoj mož modreje postopa, naj dela po človešku in se spo- ' minja tega, da je Bolgar" — opominjal je jo starejši. ,.Da, da. od zdaj bo Nedo kot do- bri angelj. — Boste videli da bo, povem vam, da", rede žena hvaležno. „No, kakor je rekel vojvoda : Pri- nesi predlanjskega, da se napijemo... Da- nes pa iinate praznik sv. Petra." Nedovka odleti skokoma in za ne- kaj trenutkov so privalili sodček trilet- nega beiega vina bogataša Neda. In zdaj «o jeli po vsej pložčadi piti; vmes pa so se pogovarjali ter si nazdravljali Zdelo se je, kakor bi bili srečni vsi, da so pomngali k dobremu delu. XII. Po tem dogodku je izginila četa, da ni bilo slisati več o njej. Pravili so različne stvari. Jedni so trdili, da je šla drugam po svojem po- siu ; drugi so trdili, da so jo posekli do zadnjega moža nekje na vračanstcem Bal- kanu ; drugi so govorili zopet drugače. V resnici pa je bilo tako, da je Slavčo razpustil svojo Ceto in odšel se ženo na Srbsko ter se naselil v Njegotinu. Poprijel se je trgovine, in vsled pvoje pridnosti in spretnosti je kmalu obogatel in dobil častno mesto med pr- vimi meščani. Po osvobojenju Bolgarske se je preselil zopet v domovino in zdaj je v R. — mirovni sodnik ; in sicer eden najboljših. Zdaj zna vršiti pravičnost prav tako, kakor je znal prej sekati in streljati. Česa se pač človek ne nauči! Še nekoliko besedij. Turki nikdar niso izvedeli poslednjega dejanja Slav- čevega v Belem Melu, t. j. da je bil pri- šel tje o sv. Petru v vas, pa se udeležil hora; tajno je ostalo Turkom, da se je tako srčno bratii z Belomelci. Edini zlomiselni človek, ki bi bil mogel to ovaditi uradu, je bil Nedo. Ali ta je bil zdaj ves drugačen. — Vrnil se je bil še onega večera domov. Od tedaj pa se je kazal res pravega Bolgarja, kar so pričala tudi dejanja... In ko je bilo leta 1876. več vaščanov zvevanih ter od- vedenih v Sofijo — ker so bili na sumu, da so podpirali čete narodnega budite- lja Boteva — stopal je njim na čelu — Nedo Beloraelec! tudi čipke ali „Spice" podražale, to naj zadostuje za danes. Kedar bo pa spet v ,.Soei" kdo kaj zarezgetal, se že zopet oglasim. Do tedaj pa s primernim spoätova- njeni vaš okorni volilec. Iz Sovodenj. — Dne 20. t. m. sta praznovala pri nas redko slavnost, namree 7lato poroko zakonska Miha in Ursula Češsiut. Pri sveti maši, katero je daroval o tej priliki naš preč. g. vikar. irael je ta poslednji primeren nacovor. v katerem je prporočal naaa Muvijonca v izgled vsom zakonskim ljudem. Zlate poroke so je vdoh/il edini sin in štiri omožene hčere. Slavljenea sta oba so prav trdnega Z'lravia. Bog ju živi še mnogo let! Dne 19. t. m. so nasli rano v jutro zmrznjeno truplo domaeina Jozel'a Toin- siea tpo domače Polonjo). Pokojnik je bil straiten zg'injepivpc. Nalezil se ga je, kadarkoli se mu je nu- dila prilika. A naiezil se ga je loliko, da je večkrat ohležal ob cestah in v jarkih pri vsakem vremenu Že večkrat so ga ljud.je v slabem vremenu našli spečega pod milim nebom. kjer bi bil gotovo za veOr.o zaspal. ako bi ga ne bili rešili. Tako je zaspal tudi IS. t. in. zveter v nekem jarku ob cesti, a ker je bilo to pozno v noč, ga ni nikdo našel in tako jp revez podlegel svoji strasti. 2i:anjepivci pozor! Politiöni preglecL Državnl zbor. V torek je poslanska zbornica na- daljevala in koneala razpravo o nujnih predlogih glede dogodkov pri deželno- zborskih volitvah v Favoriten. Govorila sta glavna govornika Schuhmeier in dr Pattai. Prvi, ki je soc. demokrat, rohnel je proti policiji in proti krščanskim so- c jalcem, ter metal okoU sebe z naj^u- rovejsimi izrazi. Bolj fino je govorii anti^emit dr. Pattai, ki je rekel, da je bil glavni gr^h krščanskih socijalcev ta, ker niso prepustili volilnega bojišea v Favoriten soeijalnim demokratorn in njih zaveznikom. Pri glasovanju je bil Gess- mannov predlog, naj vlada v bodoee zapreči vse süovitosti ob volitvah, ka- korsne so segodile v X okraju dunajskem, vsprejot z dvetretjinsko večino. Permer- stori'erjev predlog, nuj vluda kaznuje po- licijo, je zbornica odklonila. V sredo je poslanska zbornica vsprejela predloge dotičnega odseka glede podpor po ujrnah priž.adetim deželarn in občinam. Pri tej točki se je oglasilo več govornikov, ki so vsak po svojem opisali bedo in rev- ščino nbhaiajočo se v okrajih, katere oni zas'opajo Tudi dr. Körber se je oglasil k besfdi in rekel. da z veseljem konsta- tira. da so stranke v tern jedine, da je treba p^dpir«ti bedno ijudstvo prebivajoče v raznih deželah naše države. Lepo bi bilo, pravi govormk, ako bi se stranke pri vseh vprašanjih. ki so gospodarskega pomena tako zjedini'e. Svnta, ki se je dovolila v ta namen znaša 3,800.000 tisoč K. V tej seji je interpeliral dalmatinski poslanec Borčič vlado zaradi potovanja Paskala Villarija predsednikairedentovskega drustva „Dan- te Alighieri" po Dalraaciji in zaradi uve- denja hrvatskega notranjega uradnega jezika v Dalmaciji. Fressl je interpeliral vlado, kako da dopusča postavljati spo- menike Bismarcku. Schönerer je inter- peliral, ee ve ministerski predsednik, katere leviearske stranke so privolile, da s.H uvede češki notranji uradni jezik in kake n a mere ima vlada o nemškemdržav- nern jeziku. Körber je na to interpelacijo takoj odgovoril, rekši, da mu dispozicije levičarskih strank niso znane in da torej ne ve, katere teh strank bi hotele pri- voliti v uvedenje čežkega notranjega uradnega jczika. V četrtek je poslanska zbornica razpravljala o zakonskf;m načrtu glede terminske kupčije z žitom, kakoräen ji je prišel nazaj iz gosposke zbornice. Poro- ceva'ec dr. Ploj predlaya v imenu go- spodarskega odseka, da se ta zakonski načrt v/.prejrne tako Lukor ga želi irneti gosposka zbornica. Tt*n»u .!¦¦ ....s^rotoval nemški nacijo-alfc Iro. Ko je pa price! govonti poljfdelski minister baron Gio- vanelli, so začeli nemški nacijonalci tuliti in rjoveti, obsipajoč ga z raznimi grdirni psovkami. Konečno pa je zamoge! vendar govoriti. Priporočal je namree zbornici n«j vsprejme zakonski načrt v obliki, v kakoršni ga je vsprejela gospuska zbor- jaica, ker ae med tern naOrtom in med onini katerega je vsprejela poalanska zbor- niea ne nahaja nobena va)na stvarna razlikn. Zbornica je vsprejcbi vse po- pravljene paragrate do 12 Tu pa se je seja zaključila. Položaj v državnem zboru. Položaj v državnem zboru je še vedno jako kritičen. Vendar, vsaj tako poročajo listi, ni dr. Körber še izgubil nade, da bi ne moglo priti do kakega kompromisa med Čehi in Nemci. V ce- trtek so so 7.bra!; vod;to'j; v-oh ncrn.ških strank izvzemsi Vsenemee, k posvetovanju in so se baje izrekli zato, naj bi se äe edenkrat poskusilo, ali bi se ne dalo do- seei med njimi in mod l>hi kako spo- razuniljenje. da bi se na ta način omo- goeilo redno držsvnozborsko delovan.je. Kakor sodijo listi sedaj, se bode pečahi poslanska zbornica z rešitvijo nujnih predlogov še do srede rneseca dece^mbra. Potein pa bode dr. Körber državno zborsko zasedanje odgodil in. začela so bodo pogajanja z raznimi državno zbor- skimi strankami. Nekateri vedo ce'o pn- vedati, da b.nle pri teh pogijanjih posr^- doval sam a»sar. Vse to so p;t le ugi- banja in ni nemogoee, da s^ že pri- hodnje dnij stori konec temn neznosnenm položaju s kakim odločilnim vkrepom od strani merodajnih tiniteljev. Deželnozborske volitve na Predarelskem. V torek so se vršile na Predarelskem deželnozborsko volitve za splošno kurijo, ki voli tri poslanoe. Izvoljeni so bili samo krsč. soc. kandidatjR in sicer skoro jed- noglasno, kajti za liberalne kandidate je bilo oddanih vseh skupaj le 19 glasov. V sredo pa so ?e vrSile volitve v skupini kmečkih obcin, kjer so liberalni kandidatje isto tako^grdo pogoreli. Dr. Lueger na Bavarskem. Z Ba.varskega sefporoča, da pojde koncem t. m. dr. Lueger v Monakovo in da bode tarn govorii na nekem volilnem shodu. V Monakovem se bliža:o občinske volitve, pri katerih pride do hudih bojev med konservativo.i in liberalci. Dr. Lueger pojde torej^pomagat bavarskim kon^er- vativcem. Nižjeavstrijski deželnimaršal. V parlamentarnih krogih se govori, da nižieavstrijski deželni maršal ne bode princ Lichtenstein, pač pa, da bode prelat Schmolk. Ogerski'parlament. Miriisterski predsednik pi. Szel! je povdarjal v svojem govoru. da bode vlada odlocno nastopila proti vsenemskim agi- tacijam na Ogerskem Govoreč o trgo- vinskih pogodbah z raznirni državami, pravil, da nobeden ne ve kaj bodo to države ukrenile. Poslanec Pichler je zavpil, trgovinska pogodba z Italijo mora biti odpovedana. Szell odgovori na to, da to ni potrebno, kajti vlada se bode ravnala, kakor ji bode velevala korht ; države. Rekel jo, da hoče na to delati, j da uravna razmere z Avstrijo. Pravi, da I carinska zveza z Avstrijo ne poneha I. 1903 marveč 1. 1907. Kar se pa tiče vinske klavzule z Italijo, pravi Szell, da je že jedenkrat rekel, da se ista v novi trgovinski pogodbi z Ihliio ne bodo več nahajala To svojo obljubo, pravi go- vornik, da bode tudi držal. Seveda sto- rilo bi se lahko še jeden korak dalje, da bi se vinska klavzula odpravila že v prihodnjem letu. Tudi o tern vprašanju bode govora pri posvetovanju o novih pogodbah. Povlsanje civllne liste. Te dni sta predlnžila naä in ogr^ki finančni minister vsak svojemu parla- mentu zakonski načrt po katerem se ima zvišati civilna lista v vsaki obeh državnih polovic na letnih dva milijona in tristo- tisoč kron in sicer že od 1. januvarja 1902. V utem< Ijevanju zakona se povdarja, da se stroški za cesarski dvor že 30 let niso zvišali, dočim so se zviäale place raznim dvornim uradnikom in častnikorn v tern času od 36 do 47°/o- Stroški za obiske tujih vladarjev ter za potovanje po monarhiji so se tudi zvišali za 51%. Kraljevi dvorni grad v Budimpešti se je sezidal na novo, za kar je posodila dr- žava 18 milijonov. Ogrska parlamentarna nezavisna stranka namerava vprizoriti proti ti vladni predlogi ostudno gonjo in žuga s tem, da bode sklicavala javne shode, na katerih se bod^ hudo napadal vladar in njegova rodbina. AvstrljskI konzulat v Mitrovici Takoj za Ru-iijo se je oglasila tudi Avstrija z zahtevo, da se ustanovi kon- zulat v Mitrovici Zustopal pač ne bo trgovinskih interesov, temuč bo irnel po- litično misijo. Fuzija hrvatskih opozicijskih strank se je izvedla, dokaz temu, ker je glavni ,.fuzijona$" Folnegovič provzel ured- niätvo „Hrvatske." Papež In nemškl cesar. Ko se je te dni sv. očetu papežu poklonil äkof iz Meca, mu je sv. oče izrazil željo, da hi zopet rad videl nem- skega cesaria. Novo bolgnrsko ministerstvo je takole sestavljeno : D a n e v pred- sednik in zunanje zadeve; Saratov finance ; L n d s k a n o v notranje zadeve; R a d e v nauk ; T o d o r o v pravosod- stvo; Popov podpredsednik sobranja; A b r a d š e v trgovino in 1'aprik ov vojno. Bolgarski časniki in Maceiionci. RoV'^i'ki ra^nMci in M-teodonci so sklenili, da izstopijo iz bolgarske armade, da bodo tlo je baje izročeno inže- nerju Hraidotiju iz Trsta. Nepoboljsljlvi korlstolovoc ruje v zadnji šlev. „Soče" že zopet proti v/igalicam družbe sv. Cirila in Metoda, daje zopet potuho slovenskim trgovcem in odjemalcpm vAigalic ter priporoea Lebherzove žveplenke, ker pla"uje nemški tovnrnar Lebheiv, „Soci' in „Primorcu' mastne in.serate. Kdo bi si bil mislil še pred malo leli, da pad»» v narodnom oziru tako nizko ,,Soča," ki je nek.iaj rotila slo- vensko občinstvo, naj se poslužuje iz- kljucno vžigalico družbe sv. C. in M. ter tako podpira našo prevažno šolsko društvo? Kam pripravi1 človcka kori^tolovje! Sredstvo proti ui/niiti moljom. — Go^pod vitez Ivku Uulle je iznašel sredstvo, vsled katerogn se dajo dolgo in dolg.) časa ohraniti knjige nahujajoOe so v biülijotekah. Uničijo se narnreč s tem sredstvom niolji in v.si drugi raznovrstni mrčesi, ki navadno uuičujejo knjiige po biblijotekah, no^ da bi se ž njim knjige količkaj poškndovale. Gospod vit. Bolle je bil za to iznajdbo v Parizu obdarovan in tudi od sv. očnta papeža odlikovan. Komisija za eimentiranje je te dni preiskala tehtnice in mere v 180 prodiijalnicah. Postopalo se bode vsled te preiskave proti 123 sirankam, pri ka- terih se niso näsle tehnice in mere v redu. Vipavska zelc/nica. - Dne 20. t in. se je odprl na postaji ist. Peter osebni promet in promet za prtljago. Na postojici Kamnje pa se je isti dan otvorilo skladisče za cele vagone. Izvozni sadni trj? v Gorici. — Po podatkih, katere je obelodanil te dni tukajšnji m^stni komisarijat, izvozilo se je z goriškega trga v času od dne 14. aprPa pa do 15. novembra t. 1. sadja v vrednosti 2 870.000 R. Naivec se je od- poslalo krompirja in sicer celih 62 706 y. Najvec vredne so pa bile olupljene češplje, k^terih se je prodalo za 716 800 K. Za črešnje se je dobilo 709.882 K, za krompir 343 409 Y, za nnmizno grozdje 216180 K, za cesilie 186 722 K, za ja- bolke 162.153 K najmenj so donesle ja- gode, za katere se je prijelo 2497 K. Mizarska zadru^a v Gorici. — V srodo so je zbralo v magistratni dvo- rani kakih 40 mizarjev, ki so sklenili ustanoviti v Gorici svojo mizarsko za- drugo. V ta namen je bil izvoljen poseben odsek, ki ima nalogo sesfaviti pravila ter jih predložiti dotični oblasti v potrdit.ev. Prvi snejy. — Imeli smo v Gorici v sredo popoludne. Padlogaje do večera za nekaj cm visoko. Danes ni pa v mestu nobenrga sledu več o njem. Umetna ^nojila. — Goriška kme- tijska družba vabi nase kmetovalce, da se oglüsi'O pri njej z naročili na umetna gnojila, katepH bodo rabili prihodnjo po- mlad, in katera jim kmetijska družba priskrbi po nHJnižji eeni. Pa ne samo zaradi cene, je najbolje, da naäi kme- tovalci naročajo umetna gnojila potom krnetijske družbe, marveč, velike važnosti je pri taki naročbi tudi to da je kme- tovalec gotov, da je v resnici umetna gnojilo tako, kakorš^o je nameraval kupiti, ne pa kaka slaba z, .es, ki nirna potrebue količine kemičnih snovij v sebi, da vrsi kot gnojilo svojo nalogo. Kmetijska druž- ba se s kemienimi poskusi vedno sama prepriča o kakovosti gnojil in tako je kmetovalee, ki si priskrbi potom kme- tijske družbe umetna gnojila gotov da ni kupil mačka v mehu. Kajti tudi pri kupeiji z umetnimi gnojili se prerada viši umazana špekulacija kajti dognano je, da ko pred nekaj ieti kmetovalci v naši deželi 30.000 K več potrosili za umetna gnojila nego je bilo treba, ker bi ravno toliko umetnih gnojil in bolje vrste dobili za 30 000 K manj nego so oni izdali za ista. Torej kmetovalci pozor! Huda burja je ni/mN» te dni ne samo pri nas na Goriäkem, posebno pa na Vipavakem in na Krasu, ampak tudi v Trstu in na Reki. Morje je bilo strašno razburkano. Na Reki je bil promet po eelo dni skoro popolnorna ustavljen. Tatviiie. — Hišni gospoda Plan- kerja v Rabatišču je zmanjkala zlata ura, katero ie pustila v svoji sobi na mizi. Privatnemu uradniku pri tvrdki Steiner Viklorju pl Schiller pa je nekdo odnesel /Jmsko suknjo v vrednosti 128 K, katero je v kavarni pri glediäcu obe3Ü na obes;do. lzpred sodlšča. — Oni Valentin LoviSček iz Gorenjevasi pri Kanalu, ki je bil 1. sept. t. 1. zasačen, ko je pri- peljal v naše mesto mrtvo tele, ki je za- čelo vže gnjiti, je bil 13. t. m. obsojen na 10 dnij zapora. Pozor inlekarieam. — Mlekarice snažite posodo, v kateri vozite prodajut v Gorico mleko, da vain jo tržni ko- misar no zapleni, kakor jo. to itoril t sredo neki mlekurici iz naš« okolice. Saj vesto, da iščejo tržni korni^Hrji večkrat pri nasih ljudeh ae\6 dlako v jajcu. Lovila sta ptl«;«1 v Kozelhalu An- ton Cibej in Krane /ivie. Kor pa nista imela zato dovoljenja pohrali so jim čuka in vrgono. TajiiiUoi» /!l ivJinalsko občino je imenövan iz'nerl 18 prosilcev Ignacij Saksida iz Vogerskega. Iz livd- —¦ Kuracija Dolen;a ob mejni reki Mriji ima veliko slovenskih družin sinew reui: veeino slovenskih. Dosedanji 8- kural Zfli 1° znaI «/»vorili tudi slovensko kakor Goriean in jo trdil celo v pri(0 knrzo nadskofa, da kurat v Dolenjah potrebujo slovens-Id jezik za s v oj'o si u ž b o. Vpraža so zdiij, ali sr11r* to kurucijo provzct'j kdop /na po slovensko „samo jcsti in pitiV'1 - Kak<> bo podučeval svojo slovensko ovric1? — Kakn jim bo pri spovedi govoril? All jih bo mar pot!iI iz cerkvo s krkom: ,.F ü o r a i ščnv iV" — 0 dobri pastir, imej na Slovence ozir! Gr -i. Dve deklici 7.^»r«li. — Neka kmelica Lorenziilti iz Koprive pri Gra- dišču jo pnstila na ognjišču svojo o-em- najstmosečno hcerko ter odšla za Iratek čas po nekern opravku. Üeklica se je v tern casu približala k ognju, vnela se ji je oblcka in predno so ji prišli ljudje na pomoe, bila je že vsa v ognju. V strašnih mukah jo revica v kratkern času umrlu. Zgorolaje v čelilek zvečer v Polturnu neka deklica 3 lota in 3 mesece stara, približala se je ognjišču rned tern, ko je inati šla kupovat neke potrebščine za veferjo. Prihitelo ji je na pomoč več ljudij ter strgali so ji z njo obleko ali zamnn, deklica je bila po životu že opečena..Od- govar.iala je so precej dobro materi, ki je bila kot zbesnela od velike žalosti. Odpoljali so jo v bolnišnico in je tarn tudi po noči umrla. Take in jednake nesrece se pri nas ponavljajo tako pogosto, da se je kar euditi. Saj bi morala vsaka mati predno zapusli otroka le za trenotek samega pri ognju, vsakrat na te nosreee pornisiiti, in dogajale bi s« gotovo bolj po redko. Pa kaj pomaga, na svetu je že tako, da iraajo ženske dolge lase a kratko pamet. Ogenj. — Na Kremonicah pri ka- nalskem Lornn sta pogorela Ine 16 t. m. dva posestnika in sicer Pangorc in Mrak Pngoreli sta jima do lal hiši in druga gospodarska poslopja z živino vred. Ta nesreča zahtovala jo pa tudi jedno človeško žrtev. 28 letni Lioovšček je ho- tel namreč rošiti živino, nuhajajoco se v nekem hlpvu. V tern hipu pa se vdere nanj goreea streha in nasli so ga še le drugi dan popolnoma speeenega pod ru- ševinami. Posestnika sta bila zavarovana pri banki „Slaviji"'. Zopet o^enj. — One 17. t. in. je zgorola 1. Mrakii v Modroji iiisa, go- spodarsko poslopje in vee kar se to tu notri naliHjalo z mizarskirn orodjom vred. Mrak je bil zavarovan pri vzajernni za- varovalnici v Ljubljani. One 20. t. m pa je prišel ravnatelj zavarovalnice na kraj požara in sta z županom cenila škodo, katera bode zavarovancu že v par dneh poplaeana. Prihodnje porotno zasedanje v iiorici bo, kakor ye poroča „Piceolu" šele meseca marca 1. 1903. Drugo letno porotno zasodanje torej odpade, ker ne dostaje porotnih slucajev. Ziiaiict;a SkrKa iz Z^onikn, ki je bil od tržaskega porotnoga sodišča zaradi umora svoje sinahe obsojen na smrt. katero razsodbo pa je, kakor smo že poročali, najvisji sodni in kasacijski dvor kasiral, prep'jIjali so te dni iz Trsta v tukašnje zapore. Proti Škrku se bode vršila namreč nova porotna obrav- nava v Gorici. Nevnrcn sin. — Aretirali so An- tona Fabijan po domače Karijola z Bajnšic, ker je z rezilnim orodjom v roki žugal s smrtjo očetu in sinu, Fabijan je pri prvem zaslišanju tajil to, ali ker je že večkrat žugal,pndržali so ga pod ključem. Osusenih in olupljenih oešpelj. — Izpelialo se jo doslej z Goriskega čez 12.000 q in se je dobilo za nje eez eden milijon kron. Poslalo se jih je celo v Ameriko. _ «Veliki shod mlSiarskih in plan^arskih drnstev vršil se bode v nedeljo 23. t. m. ob 1. pop. v „Pod- šolarjcvi" dvorani v Tolminu. Vabljena so k udeložbi vsa omenj. društva in dobro doSli oni kmelovalci, ki se za- nimajo za napredek tolminskega mle- karstva." /aprli y ho Klementino Hepič iz Ajdovžčine. Če tiHi je bila iz Gorice iz- gnana priSla j(i vendarle na policijo in tarn zahtevala, da so ji izda potni list za Inozemstvo. Odpoljali so jo v bolnisünico. Noitc k! s! prisvaja dru^ih bla^o. — Onega nesrečnega Štoi »na Skrta, o katorom smo svojoča.sno poročali, da ga je v Kojskem arctirula žondarrnerija, ker je odnIali do])rsni kjpei slovcnskih literati)v. — Trgovec s papirjem gosp. Ji^i'nei Bahovec v Ljubljani je dal izgotoviti male doprsno kipce Vodnikn, Slomšeka, Prožerna. Simon Jenka. Jurčiča in GrogorčiOa. Kipci so kaj lepo izvrš>ni in je s torn gosp. Bahovec zadostil že davni želii. Naj bi jih Slovenci obilno naročevali za kras svojih domov. C'Jna posameznim je 1 K SO v. Italijanskn kraljica je povila te dni zopot hčerko. Mnti in hčerka sta zdravi. Hcerka vdobi ime Maf.ilda. Ljudsko Stetje. — Prebivalstvo po veri. Leta 19^0 ie bilo v Avstriji : katnličanov 20 660 279: zjedinjenih Gr- kov 3 134439; pravoslavnih liristijanov 606 764; protestantov 49iOil; maho- medanopv 1.281 ; židov 1.224899: brez veroizpovedanj« i^konl'ossinnslos) 6.149 ; stnrih katolikov (Altkatholiken) 12.937 ; drugih veroizpovedanj 9.944. Sest tlsoe kp dinainit.i. — Vr pondeljok ziutraj je dospelo na tukajSnji kolodvor ()000 /.'/ dinainita, za tvrdko Ceconi, ki je jjrevzola dola pri prodoru bobinjsko železnice mod Podbrdom in Bohinjsko Bistrico. Podjetnik Salzbergor, ne da bi se brigal za prepiso po katenh so mora prevažati tako razstreljivo je hotol nakreat' vso rnnožino zporej orris- njen^ga dinarnita na štiri vozo, ki so bili jako ozkotirni. Ali policijski uradnik, ki jo imol takrat. na koludvoru službo, je to zabranil in podjetnik moral je priskrboti drugo vo/.ovo, odgovarjajoče dotičnim predpisom. Poplao.'ina Skoda. — V noči moj 11. in 12. t. m. pogon-la jo hiAa s ko- zolcem Mntevžu Govekarju, posostniku v Joličnorn Vrhu pri Mriji. Zavarovan je bil pri ,.Vzajomni zavarovalnioi v Lju- bljani" za 1400 K Omenjena zava- rovalnica jo pa v toku 3 dnij po požaru cenila in pa tudi izplačala v popolnem znosku t. j. 1400 K — nastalo škodo. To so pravi točen in pa kulanten biti. Iz toga so pa razvidi da ima ta edina >lo- vonska zavarovalnica pravi sinoter. nani- vct-: ,. Hitra in dobra pomoc pogorelcom."' Mnogo obrt'k walcev ima ta naša slo- vonska zavarovalnicri. večji del takih, ki vleče.jo dobiček od tujih zavarovalnic; stem novim činom pa jih je vže zopot vdarila po zobeh. Slovonci zavarujte so pri njej. ker jo vžo mnogokrat dokazala. da jo za- upanja vredna, podpirajte jo. da bo krep- keja in krepkoja ter poslala mogočen zavod. Prodaja lekarnir ni dovoljena. — Na Dunaju sta se prodali dve lekar- nici seveda z dotičnimi konc^ijami vred. Proti t^mn sp jo pritožil neki l^karnar pri dunajskem magistratu in je trdil v svoji pritožbi. da se koncesija za lekar- nico ne more prodati drugemu, ces. da je ista bila dana le oni osebi, ki jo nživa. Ako bi pa ta oseba ne h^tela več izvr- špvati tp koncesije. potem se mora raz- pisati na novo pravica za pridobitev te lekarniske koncesijo. Dunajski magistrat je pritožbo zavrnil. Istotako pa je zavr- nilo tudi ministerstvo utok lekarnarja. katerega jo is'; pri njem uiožil proti raz- sodbi dunaj^koga magistrata. Cpravno sodi.5c%e. pa. do katerpga se je lekarnar obrnil. ie te dni razsodilo. da je lekar- niška koncosija omejpna le na tisto osebo. kateri jo bil:» podoljona in da ta nima pravico koncesije kp,ki drugi osebi prodati. \asla sodba v Zagrebu je od- pravlj^na. Železnica Trst-Poreo. — ^T torek jo bila na ti prog: pisku^na vožnja med Bujami in Porečom. Prve dni meseca docombra se odpre promet tudi med Bujami in Poročom. Napadalee Uiihino. — Rubino je pri svojem zaslišavanju povedal, da je mi*M umoriti tudi italijanskega in an- glp/.koga kralja. Ko je izvodol. da na Bel- gijskom ni smrtne kazni. bil je jako ne- za ' ^voljen. Z-iaj se pn vode v ziporu tako. k^kor, da bi se nič no zgodilo. Šali so tain in smoje ter j)repeva revolu- cijonarne pesmi. Kakor nastanejo pri raznih do^odkih najrazličnejsa ugibanja in mnenja, in so hocVjo časnikarji drug drugega prekositi v izvirnosti in modrosti takih ugibanj. tako ni moglo tudi v tem slučaju biti drugače. Nekateri nemški listi, med njimi na Dunaju izhajajoči ,.Zeit" in istotako tarn ihajujoca „Wiener Allg. Zeit." sta iztaknila. da je Rubinijov napad na belgijskega kralja Leopolda gola ko- medija, ter da ni nemogoče, da ne bi bil isti celo naročen, češ, da si je hotel kralj s tem navideznim napadom zopet prido- biti nokoliko popularitete, katero je ob priliki smrti svoje soproge kraljiee skoro popolnoma izgubil. Seveda dokazov za take trditve om»*jena lista nimata. Med 1000 prebivatci je bilo v Av- Htriji : I. 1890 1. 1900. katoličanov.....79238 790 0;) zjodinjenih Grkov . .117 77 119 86 wtarih katolikov ... 034 049 pravoslavnih.....22 80 2320 protestantov.....13 22 13.97 židov........47 83 46 84 brez veroizpovedanja . 0 18 0 24 Število Židov se je zmanjAalo na Coškem za 1 734 ali 1 84' 0, na Morav- skom za 1.069 aM za 2 34'% ; pomnožili pa so se židi v Dolonji Avstriji za 28:">49 ali 22-16%, v Šleziji za 1.916 ali 19 38%. v Bukovini za 13 433 ali 1624°,, v Gali- ciji za 39.158 ali ;"jO7sJ „. Mnogo židov prebiva v večjih me- stih. Tako jo imolo I. 19W. mesto Dunaj 16749Ö7 pr''bivalcov. med temi 1 {¦¦>.92ti židov; Lvov 1Ö9S77 prebivalcov med temi 44.2.J8 židov : Krakov91323 prebi- valcev, med tomi 20.670 židov : Črnovice 67.(322 probivalcov. mod temi 21.587 ži- dov ; I>rno l<»9 340 prebivalcev. med te- mi 8 28S židov ; Praga 201.5S9 prebival- cov, mod temi 18 986 z'dov ; Trst 178.599 probivalcev, med temi 4 954 židov: Gra- di ^ g; j ! ä § = L-5 L S Äl; " . j ! Dolenja Avstrija . J2864222 3215 4285 65460 891157278 2954 1054 1134 G->renja Avstrija . . 79O1781 88 47 18373 — 1280 58 193 29 Salcburško . . . . : 191223, 7 14 1284 — 199 17 7 12 i Štajersko.....1339241! 117 850 13159 3(52 2283 148 284 50 Koroško.....346598, 65 31 20383 — 212 14 9 12 Kranjsko.....j 506916 357; 289 413 — i 145 11 3 10 Trst z okolico . . . j 1699211 4i' 1378 1802 4 4954 291 10 2OS G'irisko .....i 232139 9 59 354 — j 295 22, 19 Istra.......348815' 61' 38s) 477 ' 285 17 6 Tirolsko.....848157 100 54 3232 5 1008 46 15 95 Predarelsko . . . . ! 127544 7 3 1535 — I H7 8 8 5 Češko......6065213! 1784 369 144658 2; 92745 1894 10351 1676 Moravsko.....!2325O57i 513 184 64365 44255 282 910 139 Ölezija......' 576099j 397 38 91741i 1 11988 126 10 23 Galicija .....3350512 3104103 2233 45331 1811371 219 69 2100 Bukovina..... 866561 233S8 500262 19272 3 96150 40 10 4414 Dalmacija .... 496778, 187J 96279, 182' 12 334 2 4 6 fllavo v vroče canje ; G re try in Schiller sta namakala noge v mrzli vodi; Hoffmann i n P o e, velikana v prozovitoslih in okrutnostih, sta pila velike množine opija; Coleridge in O nine y sta bila inMektuelna pijanca plasbenik Bellini je med komponira- njem moral jesti vroč krompir; Men- delssohn je ljubil sladkarije in ni mö!H>l nikdar kai prida komponirati. ako Pf ; prej najedel raznovrstnih slažčic ; Wagner je moral iiveti v največjim lukšušu; Berthoven je bil cinik in zanikaznež : M a 1 i b r a n se je v naj- vecii ekstazi — valjal po tleh Prazno- verje A^nijalnih luidij je istotako izven- redno. V o I t a i r e je smatral za dobro znamonjo. ako j<> slišal regljati žabo. takrat je bil vedno dobro volje ; llobbes ni veroval v B »ga, a strasno se je bal hudiča ; G o e t h e je imel vero v ,.hudo oko ;" Aubrey se je bal hudega po- gleda in bnjnih zmajev; Paul de Saint- Victor se je bal tujihgostov: Barbey d"Aurevilly pisalje z vee harv tinto na ilu«tn>vanem papirju: 1) u ni a s stari ni mogel pisati na drugaenem nego vis- njevem pastirju; Byron se je pa bfil j petka in prika/ni. Javna zahvala. Zahvaljujem se čislani splošni ljud- ski zavarovali.i družbi „Universale" za vest n o in n a ta n č n o ugotovilo in izplačilo zavarovalne police na življenje moje hčere Erne, ki je umrla, po komaj osem mt'set'iiem zavarovanju. G o r i c a 17. nov. 1902. Franc Marusig, Josip Pavlin, Aleks, Trusnovitz, priča. priča. Ivan Bednafik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. ^Zaisiiiiaiiilü]!! dobi se v zalogi tvrdke I. Zornik, — Gorica Gosposka ulica št. 7, prva in edina slovenska trgovina za modno blago. Najboljše, največje in najcenejše skladisče vsakovrstnega perila, srajc za hribolazce in kolesarje vsake velikosti, jopic za telovadce, krasnih kravat v vsakem slogu, nogavic, rokavic, životni- kov (modercev), solčnikov, pihalk, dež- nikov, blusen, spodnjih kril, divnih okras- kov za obleke, svil za obleke in bluae, vsih potrebSčin za vezenje. Priporosievalno najbolje kupova- IiSče za g. šivilje in krojače. Naročila za izdelovanje perila (za gospode), in modercev po vsakej meri in zahtevi izvrsajejo se točno. Anton Fon, klobuöar in gostilničar, Semeniška ulica št. 6, iina bogato zalogo raznovrstnih klobukov ter toči v svoji krčmi pristna domaca vina | in postreže tudi z jako ukusnimi I jedili. D|>jo|#jl Spominjajtt1 s<> o vsaki I lUJam. priiiki „Solslu-n doina". 1. ASTN IK mm, jmt v (§>ortci na ^pravniku si usoja slavno občinstvo obvestiti, da jo postavil /ra- ven obstoječih Se on biljard in sicer na občiio zalitevanjo častitih gostov iz svetovno renomirane tvornice Št. Martin v Parizu Kavarniški prostori so tudi za eno sobo povečani in bodo ob nirzlili dnoh vsi ugodno razgrcti. Kavatna poseda zraven o- grornno izbirke najboljsih likerjev, čez 100 razliihiih časnikov. Za dobrolioten obisk prosi vljudno F. Pečenko. I Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GORICA Via Giardino 8 priporoča pristna bela in črna vina is vipavskih, ffurlanskih. briskih, dal- matinskih in iftterskih v i - nogradov. Dostavlja na doni in razpošilja po žclez- .lici na vso kraje avstro-pgerske monarhije t sodih od 66 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene imerne. Postrsiba poitena. Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni nisi) priporoča častiti duhovščini in slavnemn občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. ka^o Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmatinsko. Potrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko st. 0, 1, 2, 3 4-, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namrec po V« kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič" v II. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti si razpošilja v zabojčkih najmanje po 5 Kg. na vse kraje. Blag-, g-osp. Gabrijel Piccoli, lekar, d vorni založnikNj.svet. papcža v Ljubljaiii/ Potrjujem sprejem fete klenic Vase iinkture s- helodec, katero morarn P najtopleje vsakomur pri- poročati, kajti rabim jo že od leta 1878. in zmiraj mi je kot izborno nekuhjoče zdravilo služila pri želo- dičnih in črevrMiih bolznih. Krmin. 13. maja 1897. Miroslav Leitner c. kr. davčui blapajnik. Z uporabo Vašeizborne tinkiure sa helodec sem režen skoro dve leti trajajoče želodčne bolezni ter sem popolnorna ozdravel, karz lakho vestjo potrjujem in to tinkturo za želodec le priporočam vseij.i, ki trpe na želodčni bolezni. Strasoldo (Primorsko) 6. inarca 1898. f Karol grot" Strasoldo. 1 Se prodaja v lekarnah v Gorlcl, "Tolmlnu, > Trstu, l8trl In Dalmaciji po 30 vln. steklenlca. ' -fc-r*i~M—'^-i-Im-Vi i—iifn^innni i si nil Čebelno-voščenesveče1-'41K jamčim z 2000 K Priporočam se prečastiti duhovščini, slavnemu p. n. občinstvu. Sveče za po- grebe po zelo nizki ceni. Velika zaloga m6du pitanec in navadni po zelo nizki ceni. Z odličnim spoštovanjem --- ijopif svečar v Gorloi, ullca sv. Antona. r TISKA: Časopise - - - - Knjige...... Diplome..... Trgovske račune Cenike..... Vabila za veselice Pisma s firmo - Razne etikete - - i. t. d. I < NARODNA = = TI8KARNA v GORICI prevzema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela in izvršujevmoderni in okusni obliki po tako nizkih cenah da se ne boji ni ksike jto konkiireiiee. Ä TISKA: ^ Tisk.za duhovnije Plakate Sprejemnice------ Računskesklepe- Pobotnice --------- Razne posetnice - I Poročnice - - - - ^ Osmrtnice - - - - ^ i. t. d. 6 Pisaniiske in ik pölpelÄ, raznovrstni papirnati stvori po najnižjih konkurenčnih cenah: I Molitvene knjige . . . od — 24 v navgor Žepni nožiči.......—-50 „ „ Mošnieki za denar . . ,. —20 „ ,. Tobačniceinsmodčnice „ —"80 ,. „ Zavitki, kuverte 100 . ,. — 50 „ „ ! Papir: pisemski lOOpol ,. —60 „ „ ,. uraden bel 1000pol „ 61— „ „ ,. zamasloovijatikilo „ 140 „ ,. ,, zacigaretelOOsnop. ,. 220 „ ,, Posetnice s tiskom 100 „ 120 „ „ Tiskovine za duhovnije in županije po ceni ,.Narodne tiskarne" v Gorici. — P. s. Za povoljno postrežbo treba v naročilu navesti približno ceno. ltd. itd. V Gorici G. LIKAR, sredi Somoni^k«* iiliroprntiPLacuti 10. l • Jakob Miklus, I Irgovee z lesom in opeko, zaloga ' vsakovrstnega trdoga in mehkega | koroškega in kranjskega lesa ter I pohištva, rakev (trug), vinskih po- . sod, stiskalnico za vino in sadje I vsake velikosti, kakor tudi krat- kočasnih iger slovenskih „Mari- | janic"' t. j. ličnih in trpežnih f miz iz trdega lesu, ki imajo I znotraj tro- ali štiridelno keg- | ljišče z vrtenci in kegljavnično blagajno po najnovejši sestavi. za | krčmarje, zasebnike itd. I v Pevmi, ' za Soškim mostom, p. Gorica, I priporoča p. n. občinstvu svojo " bogato zalogo, zagotavlja naj- I hitrejšo postrežbo in jako nizke / cene. \ Najvecja trgovina krojnega blaga „Krojaška zadruga" Gorica, Gosposka ulica št. 7 Priporoča se v to stroko Npadajoče kakovowti bla^a za bližajoco He l«^tno doho, kakor: volne, iierkal, satin, batist, zephir Kvile, svile za prati, Voille de Lanie, Tennis, Oksford, pique luknjasti itložka sukna po vsaki ceni v veliki izberi. Nadalje ima bosjato zalogo preproa;, pre^rinjal, /.aves, bla^a za mobilje, platna, Chiffona., ruske^a platua, Kneippovef,'a platua, hlacevine, volnenih odej, kovtrov, sraje. bomba/evin, žepnih rut itd. Gospode opozarja na izbornp perilo, katero se razprodaja 16°/0 pod C671O, dokler je fie zalogo. Pod popilo spada alede6e: bele srajee z barvanirai oprsniki ovratniki, zapestniee, nogavico, srajee za hribolazce itd. Vse po najmžjih in stainih cenah! ===== ' Na žoljo se razpošiljajo uzorci poštnine prosti. . ' Pn svetem Antonu Padovanskern \ PRVA ZALOGA cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia St. 2 (za mestno hišo) Dobi se bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, humeral, roketov «vadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diumov in leštevilno nabožnih različno fino vezanili knjig, svečnikov, križev, svetilnic, '•» wiVr Staue popošti prejomitnah v (i-)iici nil dom pos'Ü''1" <:«'loli'tin» K K., pollHno I K. i" tVlrll.a.io 2 K ii j.,i;i si' v (innn v lMl)iik;irii:ih Sch witr/ v ^olskili nli<'uli in .l"'l- lcrsiU v J\Tui'«kih ulicah po H vin. (Ywwrno i/ ! nahajata v «Xarodni tiskariii>. ulica Wtturini h. St. 9 Dopisf je i.asioviti na uredni-Hvo, oplase in naroenino pa na upraviuitvo «Goric«». Ofjlasi se računijo po pctit- vrtitah in sicer ako s« tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogo'lbi. Izdajatolj in odgovomi uredmk Josip Marušic. Tiskav ,-,Narodna tiskarna" lodgov. J. Marušič). Ustaja Y Macedoniji in rusko-turška zveza. |.)osedaj ni-mo o ustaji v Mnoodoniji p0ročali obso^in'jc, ker se ni so znalo, (ia-Ji so uslaja razsiri, all da kmalu po- „ehn. Kakor so poroc-ali rasniki, so jo inn lo prieakovati zduj to zdnj <>no Zadnje vc:-ti pa soglasno poroeajo, da je stvur v M.tcedoniji postala si I no rosna. I'staja da se širi od due do dne in tudi Turčija, da so pripravlja \\n veliko bojno akcijo, ki mori na to, da no lo nstajo popol- noma uduši, namreč. da sploh iztrebi vso kršcansko prebivalstvo v Macedoniji. V ta narr.en,da obstoji poseben turäki odbor, ki nujno dela tozadevne priprave. Ta zadnja vast se nam pa zdi nekaj pre- tirana v očigled poiitičnirn dogodkom, ki se ravnokar snujejo na Balkarin. V tern namree, ko se raznaša vest, da so Turcija pripravlja na daljšo vojno, tor da namerava izrooiti vodstvo vojne proti Macedoncem krvoločnemu Edhem- paši, ki je udušil tudi ustanek na Kreti, — v tern prihajajo iz diplomatskih krogov j poročila o potovanju nekaterih evropskih ! vladarjev v Carigrad. Glasom teh po- ročil namerava ruski car po svojern povratku od obiska italijanskega kralja in papeža v Rimu priti v Garigrad, da obišče sultana, pri kateri priliki se poda tudi na obisk grškega kralja v Atenah in črnogorskega kneza Nikola v Cetinju. 0 tern nameravanem potovanju ruskoga carja na prihodnje poletje se mnogo raz- pravlja v diplomatskih krogih in so tol- ma4 bla- maže in pnhloglavstva ? Dalje so rekla- mirali. da nekega volilca v II. vol. razredu ni vpisanega. toraj da je izpuščen. Tudi pri tern se je pokazala predrznost in ob enem tudi zmešanost puhlih liberalčkov. Tu se vidi da niti svojih volivcev ne poznajo veo. ali pa da ne znajo čitati, kajti dotični volilec je n a ta nj Č n o in pravilno vpisan v volilnem ime- n i k u. To je že prečudno! Imenik so doslovno prepisali v svrho agitacij, a tega volilca so pogrešali v imeniku. No tukaj se vidi, kakšen bi bil imenik, ako bi ga liberalci sestavljali, ker še svoje vclilce pri prepisu izpuščajo, a potem si upajo , reklamirati in v „Sočou to pisati! No, saj je prav, da pokažete ljudem kako ste neumni, ter svojo neurnno^t in pre- drznost enkrat tudi sami spoznate, ako ravr.o tega od vas ni pričakovati. Tako, gg. blarnažari, sedaj ste pokazali, kako „ne- pravilen" je bil volilni imenik! Da, Bog varuj naše ljudstvo pred takimi neumnimi kričači! Prej ste se bahali v zgoraj omenjeni številki ,.Soče-, da bo v volilnem imeniku petkrat preveč pogreškov, a sedaj sami lahko priznate, da vsi tisti. kateri ste v popolnoma pravilno sestavljenem imeniku iskali pogreäkov, — da ste imeli petkrat premilo kolesc v slamnatih gla- vicah. Tako smo z imenikom končali za danes. — Kakor se sliši in vidi se cerkljanski liberalci z vso silo pripravljajo na volilni boj. Govori se da jih navdušujejo in silijo k temu iz goriškfga „libera'.nega'" centruma. Prijeli so bäje tudi neko pismo od go- riskega zdražbarja, v katerem pravi, da „ako sedaj ne zmagate. ni več upanja za našo stvar na cerkljanskem !u No. mi pa i pravimo k temu. da liberalčki že dobro vedö. da v Cerknem je vse upanje za- stonj: kar jih še sili k temu je to, ker brez nemirov, zdražbarije in brez politike ne morejo živeti in ker nemajo druzega dela. Govori se tudi, da imajo za pri- hodnje občinske volitve pripravljene ve- like svote denarja za agitacijo in podku- povanje. ter da je neki strojar v Otaležu i sam obliubil v ta namen 100 goldinarjev. j Tudi vaši stotaki ne bodo omajali pre- pričanja našega liudstva ! 0 tem bodite prepričani! Gospodom okoli ,.Soče%( v I Gorici pa svetujemo že naprej, da naj se ne utikajo preveč v cerkljanske razmere, kajti spoznati utegnejo, da cerkljanski „liberalci'' ne delajo posebne časti na- rodni napredni stranki, in da se ne do- žene pred svetom dokaz, da , gliha vkup" štriha!u Saj se čitatelji „Soče"4 še dobro spominjajo v kakem tiru se je nahajal gospodarski voz naše občine, ko smo ga prevzeli mi in morali izvieči iz grdega blata. Saj je tudi ,.Sočau svoječasno mnogo pisala o cerkljanskem „starem kopitu'', za časa ko se je naša stranka organizovala proti našim sedanjim na- sprotnikom. kaj ni čudno, da so sedaj ravno isti ljudje, katere je rSoča*' prej pobijala. —sedaj njeni ljubljenčki! ? No, ako še povem, da se bodo letos tukaj LISTEK. Hajduk Slavčo. Kolgarski: 1 v a a V a z o v. (Konec.) „Pusti ga, pu^ti ga, Slavčo ! Za Boga te prosim, vsliši me, prosim te, Slavčo..." In britko je zaplakala. Vsi so tedaj za dobro umolknili. Vseh pogledi so bili vprti na Nedovko, ležečo na zemlji, pri vojvodovih nogah. Kdo bi bil verjel pred tremi meseci, da bo ošabna gospa Nedova poljubljala tla pred hajdukom Slavdom. In čudno — kruta osvetoželjnost je nokako oslabela Pogled na tako ponižanje in grozno obupnost je izbudil v dušah neki novi, plemenitejši cut — na mesto razdražo- nega nasprotovanja. Ganilo jih je gorje Nedovke, ki naposled ni bila ničesar kriva in se ni bila pregrežila proti njim. In po kratkem in tihem razgovora so pozivljali vojvodo od vseh stranij: „Vojvoda, vojvoda, bodi tako milo- sten, pusti Neda živeti." „Izpusti ga, izpusti ga," — klicali so drugi. „Naj pride domov ; naj vö, da živi zaradi naše dobrosrouosti.*1 „Odpustimo mu !"' Od vseh strani, so se oglašale pro^- nje za milost in odpuščenje. V cast jim x-üdi rečeno — niti eden glas ni bil za smrt. „Dobrj tedaj !" reče Slavčo. In obrne se k Nedovki ter jej reče." „Žena Nodova, še danes zvečer pri- i čakuj moža pri inizi... Dal sem ti svojo ! besedo.... Zlaj pa prinesi predlanjsko ka- plico ter natoci nam za srečno pot.u Srečna Nodovka radosti niti ni ve- ' dela, kaj naj reče.... Kar roke je poljub- ljala tem, ki jih je slišala prositi za svo- jega moža. _ . A TC knJnA^ »..»: *„Ä: „»^x __„^»^:Ä minja tega, da je Bolgar" — opominjal je jo starejši. „Da, da, od zdaj bo Nedo kot do- bri angelj. — Boste videli da bo, povem vam, da", reče žena hvaležno. „No, kakor je rekel voivoda : Pri- nesi predlanjskega, da se napijemo... Da- nes pa imate praznik sv. Petra.>( Nedovka odleti skokoma in za ne- kaj trenutkov so privalili sodček trilet- nega belega vina bogataša Neda. In zdaj so jeli po vsej plosčadi piti; vmes pa so se pogovarjp.li ter ši nazdravljali Zdelo se je, kakor bi bili srečni vsi, da so pomagali k dobremu delu. j XII. | Po tem dogodku je izginila četa, da ! ni bilo slišati več o njej Pravili so različne stvari. Jedni so trdili, da je šla drugam po svojern po- ¦ slu ; drugi so trdili, da so jo posekli do zadnjega moža nekje na vračanskem Bal- kanu ; drugi so govorili zopet drugače. V resnici pa je bilo tako, da je Slavčo Poprijel se je trgovine, in vsled svoje pridnosti in spretnosti je kmalu obogatel in dobil častno rnesto med pr- vimi meäöani. Po osvobojenju Bolgarske se je preselil zopet v domovino in zdaj je v R. — mirovni sodnik ; in sicer eden najboljših. Zdaj zna vršiti pravičnost prav tako, kakor je znal prej sekati in streljati. Gesa se pač človek ne nauči! Še nekoliko besedij. T;irki nikdar niso izvedeli poslednjega dejanja Slav- čevega v Belem Melu, t. j. da je bil pri- šel tje o sv. Petru v vas, pa se udeležil hora ; tajno je ostalo Tarkom, da se je tako srčno bratil z Belomelci. Edini zlomiselni ölovek, ki bi bil mogel to ovaditi uradu, je bil Nedo. Ali ta je bil zdaj ves drugačen. — Vrnil se je bil še onega večera domov. Od tedaj pa se je kazal res pravega Bolgarja, kar so pričala tudi dejanja... In ko je bilo leta 1876. več vaščanov zvevanih ter od- vedenih v Sofijo — ker so bili na sumu, da so podpirali čete narodnega budite- l!o D/-itötra ---- otnnal \a niim n» ^plll —— tndi čipke ali ,.5pfce" podražale, to naj za ' tuje za danes. Kedar bo pa spet v ,.. ilI" kdo kaj zarezgetal, se že zopet oglasim. Do tedaj pa s primernim spoStova- njeni vaš okorni volilec. Iz Novodenj. — Dne 20. t. m sta praznovalH pri nas redko slavno9t, namreč 7lato poroko zakonska Miha in Ursula Češout. Pri sveti maši, katero je daroval o tej priliki naš preč. g. vikar, irael je ta poslednji primeren nagovor, v katereni je priporočal na^a slavljenea v iz^l^d vsem zakonskim ljudem. Zlate poroke se je vdele/.il edini sin in štiri omožene hčere. Slavljenca sta oba Se prav trdnega zdravja. Bog ju živi se mnogo lot! Dne IV». t. m. so našli rano v jutro zmrznjeno truplo domačina Jo/.efa Tom- si č" a ^po domače Polonjoi. Pokojnik je bil strasten zg'injepivec. Nalezil se ga je, kadarkoli se mu je nu- dila prilika. A nalezil se ga je toliko, da je veekrat ohležal ob cestah in v jarkih pri vsakem vremenu. Že večkrat so ga ljudje v slabern vremenu našli spečega pod milim nebom. kjer bi bil gotovo za vet-no zaspal, ako bi ga ne bili rešili. Tako je zaspal tudi 18. t. m. zveter v mkem jarku ob cesti, a ker je bilo to pozno v noč, ga ni nikdo nažel in tako je revež podlegel svoji strasti. Ži;anjepivci pozor! Politiöni pregled. Državnl zbor. V torek je poslanska zbornica na- daljevala in končala razpravo o nujnih predlogih glede dogodkov pri deželno- zborskih volitvah v Favoriten. Govorila sta glavna govornika Schuhmeier in dr Pattai. Prvi, ki je soc. demokrat, rohnel je proti poüciji in proti krscanskim so- c julcem, ter metal okoü sebe z naj«u- rovejšimi izrazi. Bolj fino je govoril antisemit dr. Pattai, ki je rekel, da je bil glavni greh krščanskih socijalcev ta, ker niso prepustili vnlilnega bojišča v Favoriten soeijalnim demokratom in njih zaveznikom. Pri glasovanju je bil Gess- mannov predlog, naj vlada v bodoče zapreči vse silovitosti ob volitvah, ka- ko ršne so se godile v X okraju dunaj^kem, vsprejet z dvetretjinsko večino. Permer- storferjev predlog, naj vlada kaznuje po- licijo, je zbornica odklonila. V sredo je poslanska zbornica vsprejela predloge dotit-nega odseka glede podpor po ujmah prizadetim deželam in občinam. Pri tej tocki se je oglasilo več govornikov, ki so v?hk po svojem opisali bedo in rev- ščino ntihajajočo se v okrajih, katere oni zastopajo Tudi dr. Körber se je oglasil k besedi in rekel. da z veseljem konsta- tira, da so stranke v tern jedine, da je treba p^dpirati bedno ljudstvo prebivajoče v raznih dežolah naše države. Lepo bi bilo, pravi govornik, ako bi se stranke pH vseh vprasanjih, ki so gospodarskega pornena tako zjedinüe. Svota. ki se je do?olila v ta namen zna^a 3.800.0OU tisoč" K. V tej seji je interpeliral dalrnatinski poslanec Borčič vlado zaradi potovanja Paskala Villarija pn-'ds-ednika iredentovskega društva „Dan- te Aiiuhieri'' po Dalmaciji in zaradi uve- denja hrvatskega notranjega aradnega jozika v Dalmaciji. Fressl je interpeliral vlado, kako da dopušča postavljati spo- menike Bismarcku. Schönerer je inter- peliral, če ve ministerski predsednik, katere levicarske stranke so privolile, da se uvo ie češki notranji uradni jezik in kake numere ima vlada o nemškemdržav- nera jeziku. Körber je na to interpelacijo takoj odgovonl, rokši, da mu dispozicije leviearskih strank niso znane in da torej ne ve, katen* teh strank bi hotele pri- voliti v uved<*nje češkega notranjega uradnega jt-zika. V četrtek je poslanska zbornica razpravljala o zakonsk* m načrtu glede terminske kupc-ije z žitom, kakoräen ji je prišel nazaj iz gosposke zbornice Poro- čevalec dr. Ploj pre.dluua v imenu go- spodarskega odseka, da se ta zakonski načrt vzprejme tako kakor ga želi imeti gosposka zbornica. Temu je nasprotoval nemški nacijonalec Iro. Ko je pa pričel govonti poljeuelski minister baron Gio- vanolli, so zaOeli nemški nacijonalci tuliti in rjoveti, obsipajoc ga z raznimi grdirni psovkami. Konet-no pa je zamogel vendar govoriti. Pnporocal je narnrec zbornici naj vsprejme zakonski nacrt v obiiki, v kakorini ga je vsprejela gosposka zbor- nica, ker se med tern naörtom in raed onini katerega je vsprejela poslanska zbor- nica ne nahaja nobena vaJ.na stvarna razlika. Zbornica je vsprei^la vse po- pravljene paragrafe do 12. Tti pa so je seja zaključila. Poloiaj v državnem zboru. Položaj v državnem zboru je še vedno jako kritičen. VTendar, vsaj tako poročajo listi, ni dr. Kürbor še izgubil nade, da bi ne rnoglo priti do kakega kompromisa med Oehi in Nemci. V öe- trtek so se zbrali voditelji vsoh nemških strank izvzemši Vsenernce, k posvetovanju in so se baje izrekli zato, naj bi se še edenkrat poskusilo, ali bi se ne dalo do- soči med njimi in med Cehi kako spo- razumljenje, da bi se na ta način omo- gočilo redno 'J.ržavnozborsko delovanjo. Kakor sodijo listi sedaj, se bode pečala poslanska zbornica z rešitvijo nujnih predlogov še do srede meseca decombra. Potem pa bode dr. Körber državno zborsko zasedanje odgodil in začela so boilo pogajanja z raznimi državno zbor- skimi strankami. Nekateri vedo celö po- vedati, da bode pri teh pogijanjih posr^- doval sam cesar. Vse to so pa le ugi- banja in ni nemogoče, da se že pri- hodnje dnij stori konec temu neznosnemu položaju s kakiin odločilnim vkrepom od strani rnerodajnih činiteljev. Deželnozborske volltve na Predarelskem. V torek so se vršile na Predarelskem deželnozborsko volitve za splošno kurijo, ki voli tri poslance. Izvoljeni so bili samo kršč. soc. kandidatje in sicer skoro jed- noglasno, kajti za liberalne kandidate je bilo oddanih vseh skupaj ]<* 19 glasov. V sredo pa so ?e vrSile volitve v skupini kmečkih obcin, kjer so liberalni kandidatje isto takofgrdo pogoreli. Dr. Lueger na Bavarskem. Z Bavarskega se ^poroča, da pojde koncem t. m. dr. Lueger v Monakovo in da bode tarn govoril na nekem volilnem shodu. V Monakovem se bliža;o občinske volitve, pri katerih pride do hudih bojev med konservativci in liberalci. Dr. Lueger pojde torej*pomagat bavarskim konsor- ! vativcem. I Nižjeavstrijski deželnsmaršal. J V parlamentarnih krogih se govori, ] da nižjeavstrijski deželni maršal ne bode | princ Lichtenstein, pač pa, da bode prelat j Schmolk. | Ogerski*parlament. Mirtisterski predsednik pi. Szel! je j povdarjal v svojem govern, da bode vlada odločno nastnpila proti vsenemškim agi- tacijam na Ogfrskem. Govoreč o trgo- vinskih pogodbah z raznimi državami, | pravil, da nobeden ne vo kaj bodo te j države ukrenile. Poslanoc P'chler je zavpil, trgovinska pogodba z Italijo mora biti odpovedana. Szell odgovori na to, da to ni potrebno, kajti vlada se bode | ravnala, kakor ji bode velevala kori^t države. Rekel je, da hoče na to dolati, da uravna razmere z Avstrijo. Pravi, da carinska zveza z Avstrijo ne poneha 1. 1903 marvec" 1. 1907. Kar se pa tiče vinske klavzule z Italijo, pravi Szell, da je že jedenkrat rekel, da se ista v novi trgovinski pogodbi z Itulijo ne bod(3 več nahajala To svojo obljubo, pravi go- vornik, da bode tudi držal. Seveda sto- rilo bi se lahko 3e jeden korak daljo, da bi se vinska klavzula odpravila že v prihodnjem letu. Tudi o tem vpraäanju bode govora pri posvetovanju o novih pogodbah. Povlsanje clvilne llste. Te dni sta predložila naä in ogrski tinančni minister vsak svojemu parla- mentu zakonski načrt po katerem se ima zvišati civilna lista v vsaki obeh državnih polovic na letnih dva milijona in tristo- tisoč kron in sicer že od 1. januvarja 1902. V utemf Ijevanju zakona se povdarja, da se stroäki za cesarski dvor že 30 let niso zvišali, dočim so se zviäale place raznim dvornim uradnikom in častnikorn v tem času od 36 do 47%- Stroški za obiske tujih vladarjev ter za potovanje po monarhiji so se tudi zvišali za 51%. Kraljovi dvorni grurl v Bn li up¦ • šti s"» j seziHal na novr», za kar je posodila dr- žava 18 rnilijon v. O^rska purlarn^ntMrna nezavisna strankR nam'irava vprizoriti proti ti vladni predlogi ostudno g >njo in žuga s tem, da bode sklic^ala jnvnn shoHe, na katorih so bod« hudo napadal vladar in njegova rodbina Av8trlj8kl konzuk.t v Mitrovicl. Takoj za Ru-^ijo se je oglasila tudi Avstrija z zahtevo, da se u*t«novi kon- zulat v Mitrovici Znstnpal pač ne bo trgovir^kih interesov, temuč bo imel po- litično minijo. Fuzija hrvat8klh opozlcijsklh strank se je izvedla, dokaz temu, ker je glavni ,.fuzijonaš" Folnegovič prevzel ured- niätvo „Hrvatske," Papež In nemškl cesar. Ko se je te dni bv. očetu papežu pokJunil äkof iz Aleca, mu je sv. oče izrazil željo, da bi zopet rad videl nem- skoga nesaria. Novo bolgarsko minlsterstvo je takole sestavljeno: 1) a n o v pred- sednik in zunanje zadeve; Saratov linance; 1, u d s k a n o v notranje zadevo ; H a d e v nauk ; T o d o r o v pravosod- stvo; Popov podpredsednik sobranja; Abradšev trgovino in P a p r i k o v vojno. Bolgarski časniki in Macedonci. Bolgarski časniki in Mac(Hionci so sklenili, da izstopijo iz bolgarsko armado, da bodo toni lažjo služili svoji domovini. Ministerska kriza v Srbiji. Kralj je vsprejel demisijo do^oda- njoga ministerstva in jo rwiroeil Husiji prijaznemu genoralu Cincar Markovii-i, da sostavi novo ministerstvo. Domace in razne novice. Zdravstvono stniije iia^Oi;;! co- sarj.i. — Zdravstveno stanjo našoga co- sarja se jo izdatno zbolj^alo. VOoraj so je cesar prav dobro poeufl. lmendan pokojno cesarice. — V sredo 19. t. m. bila je, kot na imendan nase pokojne cesarice, slovesna sv. maša v stolni cerkvi. katere so se vdeležili predstojniki civilnih in vojaških oblastij in mnogo vernikov. Tudi sole so imele ta dan praznik. Imt'iiovanj«'. — Minister za po- Ijedelstvo je imenoval rucunskega svet- n;ka pri tukajšnjem gozdnem in do- menskem ravnateljstvn g. Ivana Pirjeveca za visjega računskega svetnika. Čestitamo! Odlikovanje. — Te dni je podelil Njcg Vel. cesar ^rebrni križec s krono gradbenemu nadzorniku c. in kr. mor- narice v Pulju gosp. Josipu Zlobocu, na- äemu rojaku, s Krasa, v priznanje nje- govega delovanja za časa 40. let odkarse nahaja Zlobec pri c. in kr. mornarici. Visoki g;ost. -— V četrtok se je pripeljal v Gorico na obisk svoje matere Don Alfonzo. /a^'iann e, k. dožolnega šolsko^n sv eta v Goriei je imenovan tukajšnji stolni prošt preč. g. dr. Alojzij Faidutti. Smrtiia kosa. — V tukajsnji bol- nišnici je umrl v pondeljek zjutraj gosp. Peter Šavle iz Č^pnvana v 51-letu svoje starosti. Njpgova izguba ie res velika. Ali mi ne obžalimo te izgube v kolikor je bila.z njo prizadeta narodno nupredna stranka, kateri je bil pokojnik kakor pravi „Soča"' molzni mošiijiček, pač pa obža- luierno to izgubo v kolikor je i«ta zadela niegovo družino vdovo in otroke. Pokoj- nik mij pofjva v rniru. Za ,,Šolski Dom" je prejelo uprav- nišfvo: Pv<><•¦. g Miha Kra^elj župni upra- vit* lj v Š''hrel|ah 10 K; Gospa Corte 1 K; Teširnir 15 K, (in 15 K za „Alojzije- viščfl". Srčna hvala ! Z;i|>u^ina pokojue^a kanonlka Frauceta Čcruc. — Pokojni kanonik Černo bil je vedno iskreni prijatelj in podpornik vseh revnih, ne gledö na njih narodnost. Med revnimi pa je bil tudi slovensko-hrvaški narod kateroga je po- kojnik vedno ljubil in kateroga je po svojih močeh vedno branil pred napadi njegovih sovražnikov. Pokojnik pa je bil tudi popolnoma prepričan, da so najbolji prijatelji hrva.sko-slovenskega Ijadstva oni duhovniki, kateri vzrasstejo iz tega naroda samega. Ker pa števil > naših duhovnikov iz ra/.nih uzrokov, posebno pa zaradi rovščine, ki ovira. da bi se sinovi nasega ljudstva izsolali, pada, zapustil je blagi gosp. vso svojo zapuščino za konvikt, ki naj se sezida v Pazinu in v kateri naj se vzprejmo revni hrvatski in slovenski di- jaki, ki se nameravajo posvotiti duhov- skernu stanu. Ker pa Italijani, ki hočejo naše ljudstvo posebno v Istri na vsak način potujčiti, najbolj vedö, da jih pri takem delu najbolj ovirajo hrvatski in siovenski duhovniki, zagnali so njih listi hud krik proti pokojniku, zaradi te nje- g'i\o. zudno odrt-ilb-1. V prvi vrsti sh od- likujt» v nstudnih napadih na blagopokoj- niku židovski „II Picc>lo". Na žeiiituini CiTiiic-Sitvli.jevej v St. Potru dne 15 nov. t. 1. n;ibralo se •e 12 K za ubugo Šrrnpclcrsko občme. Županr-tvo se durovaMjrm toplu zahva- •JU.I'- Pied c. k. izprašc\a!»o komisijo za Iju'lsko in nu-ščanske šoh« v Kopru ho napra'-'ili protočcni tcdtui fikušnjo spo- sobljcnosti za ljud.ske šolo s slov. ucnirn I'-zikorn slodeoi go^jiodje uc'itolji: gg. Pk'snicar Pave! in Rojic Jakob z odlik'o. gg. Furlan Martin. Koch lzidor, Kosovo! Rafael, Ferdinand pi. Kleininayr, Orel Rihard pa z Mjbrirn vspohom. Doiei'K« r'oijojilo za zgradbo de- želne nori -, ,5 •. — Gl"'k» on^ga mi'ijona kron, katert^.A :id deželni zbor dovolil z:i zgradbo dez„uiiö norišnice, je sklenil de- želni zbor dotično poaojilno pogodbo z tu- kajšnjo tvrdko A. V. Jona. Podrobni na- črti za nori.šnico se pričnejo kmalu iz- delovati. To d^lo je baje izročeno inže- nerju Braidotiju iz Trsta. Kepoboljsyivi koristolovec ruj« v zadnji štev. „Soče" že zopet proti vžigalioam družbo sv. Cirila in Metoda, dajo zopot potuho slovenskim tr«ovcem in odjomalcom vžigalic tor priporoča Lobhorzovežveplonke, ker plai'uje nemški tovarnar Lobhorz „Sočr' in „Primorcu" mastno inserate. Kdo bi si bil mislil so prod malo leti, da pado v narodnom oziru tako nizko „Soča," ki je nek.iaj rolila slo- vonsko obcinslvo, naj se poslužuje iz- kljuono vžigalico družbe sv. C. in M. tor tako podpira naso provažno šolsko draštvo? Kam pripravi človeka kori<--tolovje! SrtMlstvo protl nižnlin iiioljom. — Gospod vitez Ivan Bolle je iznažel srodstvo, vslod kaf.eroga se dajo ilolgo in dolgo časa ohraniti knjigo nahajajočo se v biblijoteknh. Uničijo so namroč s torn srodstvom molji in v.si drugi raznovrstni rnrčosi, ki navadno uuičujejo knjige po biblijotokah, no da bi se ž njim knjige količkaj poškodovale. Gospod vit. Bolle je bil za to iznajdbo v Parizu obdarovan in tudi od sv. očota papeža odlikovan. Koinisija za ciineiitlrauje je te dni preiskala toJitnice in mere v 180 prodajalnicah. Postopalo se bode vsled te preiskave proti 123 strankam, pri ka- terih se niso našle tehnice in mere v redu. Vipavska zele/nica. - Dne 20. f. m. se je odprl na postnji Št. Peter osebni promet in promet za prtljago. Na postojici Kamnje pa se je isti dan otvorilo skladišče za cele vagone. Izvozni sadni trg v Gorici. — Po podatkih, katere je obelodanil te dni tukajsnji mostni komisarijat, izvozilo se je z goriškega trga v času od dne 14. apri'a pa do 15. >.ovembra t. 1. sadja v vrednosti 2870.00C K. Največ se je od- poslalo krompirja in sicer celih 62.706 anc Zivic. Ker pa nisla imela zato dovoljenja pobrali so jim čuka in vrgono. Tajiiikoin za- kanalsko oheino je imenovan izrned IS prosilcev Ignacij Saksida iz Vogorskega. Iz Brd. - Kuracija Dolen-a oh mejni reki Idriji ima veliko slovonskih dru/Jn sin*'111 re<^: v^či"^ slovenskih. Dosedanji g. kura» Zvu. V tern hipu pa se vdere nanj goioc'-a streha in nit-li so ga so le drugi dan popolnoma speccnega pod ru sevinarni. Posostnika sta bila zavnrovana pri banki „Sluviji". Zopet of-enj. — Dne, 17. t. m. je zgorela I. Mraku v Modreji hiša. go- spodarsko poslopje in vee kar se je tu notri naluijalo z mizarskim orodjem vred. Mrak je bil zavarovan pri vzajemni za- varovalnici v Ljubljani. Dne 20. t. m pa je prišel ravnatelj zavarovalnice na kraj požara in sta z županom cenila Skodo, katera bode zavarovancu že v par dneh poplačana. Prihodiijo porotno zasodanje y Gorici bo, kakor se poroca „PjccoIu" äele meseca rnarea 1. 11)03. Drugo letno porotno zasedanjo torej odpade, ker ne «iostaje porolnih slueajev. Znane^a Škrka iz Z^onika, ki je hil od tržaškoga porotneg>i sudišoa zaradi urnora svoje si nahe obsojen na smrt, katero razsodbo pa je, kakor smo žp poročali, najvisji sodni in kasaeijski dvor kasiral, prep'ljali so te dni iz Trsfa v tukašn.je zapore. Proti Škrku se bode vršila namrec nova porotna obrav- nava v Gorici. Nbi ime Maf-ilda. Ljudsko stt'tje. — Prebivalstvo po veri. Leta 19H0 le bilo v Avstriji : katolieanov 20 660 279 ; zjedinjenih Gr- kov 3 134439; pravoshivnih kristijanov 606 764; prot^stantov 491011; maho- modaneov 1.281 ; židov 1.224899; broz veroizpovedanJH (konf'essinnslos) 6 149 ; sturih katolikov (Altkatholiken) 12.937 ; drugih veroizpovedanj 9.914. Sest tlson kp dinamita. — VT pondftljpj- zjutraj je dospolo na tukajšnji kolodvor 0(K)O k0~'' *. Mnogo židov prebiva v večjih me- stih. Fttko je imelo I. 19^X) mosto Üunaj 1.674 9")7 prebivalcpv. med tomi 1 Wi.926 židov : Lvov 1.09 h77 prebivalcev med temi 44.258 židov : Krakov 91 323 prebi- valcev, mod temi 2YG7O židov ; Črnovice 67.022 prebivalcev. me'l temi 21.587 ži- dov ; Brno In9.346 probivalcov, med te- mi 8 23^i židov ; Praga 201.5s'.) prebival- cev, med temi 18 986 z'dov ; Trst 178.599 prebivalcev, med temi 4 954 židov; Gra- doc 138 OHO prebivalcev, med temi 1620 židov : Inomost 26 8G6 prebivalcev, med temi 128 židov : Celovec 24.284 prebi- valcev, med temi 139 židov; Ljubljana 36.547 prebivalcev. med temi 95 židov. Na Goriškem je bilo 1. 1900: v Girici katoličanov 24 892; zjedinjenih Grkov 8: pravoslavnih 50; protestantov 221; anglikancev 3; unitarcev 1; židov 248; brez veroizpovedanja 6; drugih 3: v sodnem okraju Kanal katoličanov 13 195; v sodnem okraju Gorica katoli- čanov 40 949; pravoslavnih 1; protestan- tov 24 ; v sodnem okraju Ajdovščina katoličanov 14.192; protestantov 4; židov 6; v sodnem okraju Komen katoličanov 14 734: v sodnem okraju Sežana katoli- čanov 14 348; protestantov 3: v sodnem okraju Bovec katoličanov 5.568; v sod- nem okraju Tolmin katoličanov 14 228; židov 1; v sodnem okraju Kobarid kato- ličanov S 745; v sodnem okraju Orkno katoličanov 7.813; v sodnem okraju Čer- vignan katoličanov 25 840; pravosUvanih 3: protestantov 12; židov 6; brez vero- izpoveianja 5: v sodnem okraju Kormin katoličanov 18 423; protestantov 51; v sod- npm okraju Gradi^če katoličanov 12 689; zjedinienih Grkov 1: pravoslavnih 5; pro- testantov 33; ansl'kancev 12: židov 12; bre/ veroizpovedania 4: v sodnem okraju Tržič katoličanov 16 523; prjtestantov 6; židov 22: brez veroiznovedanja 7. Sku- paj katolieanov 232 139: zjedinjenih Gr- kov 9: pravoslavnih 59: protestantov 354; anglikancev 15; unitarcev 1; židov 295; brez veroizpovedanja 22: drugih 3. Leta 1890. je bilo na GoriJkem katoličanov 2194S1, pravoslavnih 136, protestantov 328. židov 331 in 133 pre- bivalcev drugih veroizpovedanj. Število katoličanov in protestantov je v zadnjem desetletju naraslo. število židov in pra- voslavnih pa se je znižalo. Cela vas zgorela. — Neka posest- nica je zažgala vas Matsch pri Meranu. Vse hiše so zgorele. ter je velika beda med prebivalci. Porusilo se je solsko poslopje v Sretjani blizu Zagreba, ravno ko so vanje pokladali streho. Ubitih je bilo devet oseb. Iznajditelj Svedsklh užifjalie. — V Brajli na Ramunskem je umrl te dni v največji bedi iznajditelj švedskih uži- galic Karol Kiesewetter. Rojen je bil 1. 1819. v Heidereiehsteinu na Nižjeavstrij- skem. Kiesewetter je bil sin kmečkih starišev. Jako mlad prišel je v tovarno za izdelovanje žveplenk v Böttger Jön- köping na Švedskem. Ta čas bila je ta obrt še na jako nizki stopinji. Kiewesetter jo je zdatno izboljšal. Iznašel je način, kako napraviti fosfor neškodljiv za de- lavce; iznaSel je tudi ploščice, na katerih se užigajo švedske užigalice. Tovarnar, pri katerem je Kiesewetter bil v službi, izognil se je konkurenci s tem. da ga je vzprejel za kompanjona. Obrt se je začela neizrečeno razvijati, in kmalu sta si pridobila lastnika tovarne ve- likansko bogastvo. Čez trideset let se je Kiesewetter podal s svojo žono, ki je bila Rumunka, v Rumunijo. Ali tu udal se je drugim drznejäirn špeknlacijam, ki se mu niso posrečile. Sčasoma priael je ob vse svoje imetje in je konečno umrl v največji bedi. Posebnostl ženijaliiih ljudij. — Navadno so jako duhoviti ljudje veliki — čudaki bili in bodo, bodisi kar se tiče načina vjih duševnih stvarilev, ali kar se tiče njih navad in razväd. Sred- stva s katerimi so nekateri ženiji pospe- ševali tok krvi in ogenj navdušenja so bila n. pr. ta - le: Francozki filozof Rousseau je snoval svoja dela te- kaioč do solnčni oročini navadno no- Med prebivalci posameznih kronovin je bilo po veri: Dežela s 'a~t o| | , «s c ^ >l S ^ g : ! bd >? cu c L 'S aa.s . 1 I i : Doienja Avstrija . .2861222 3215 4285 65460 891157278 2954 1054 1134 G »renJH Avstrija . . | 790t78; 88 47 18373 — 1280 58 193 29 i Snlchurško .... 191223 7 14 1284 — 199 17 7 12 ŠUijersko.....1339241! 117 850 13159 362 2283 148 284 50 Kornško.....346598| 65 31 20383 . 212 14 9 12 Kranjsko.....j 506916 357 289 413 145 11 3 16 Trst z okolico . . . 1699211 41 1378 1802 4 4954 291 10 208 G"riško.....232139 9i 59 354 295 22 19 Hra.......343815 61 38') 477 — 1 285 17 - 6 Tirolsko.....848157: 100! 54 3232 5 1008 46 15 95 Predarelsko . . . . ' 127544 7 3 1535 — ! 117 8 8 5 Česko......60652I31 1784 369 144658 2 92745 1894 10351 1676 | Moravsko.....2325057 513 184 64365 4i%5 282' 910 139 Šlezija......1 576099: 397 38 91741* 1 11988 1261 10 23 1 Galicija.....3350512 310-4103' 2233 45331 l!811371!2l9 69 2100: | Bukovina..... 86656' 23388;500262 19272 3; 96150 40 10 4414! tflavo v vroče cnnje; G re try in Schiller sta namakala noge v mrzli vodi; Hott mann in Poe, velikium v množine opija; Coleridge in Q u i n c y sta bila inMektuelna pijanca glasbonik Bellini je med komponira- njern moral jesti vroč krompir ; Men- delssohn je Ijubil sladkarije in ni mogel nikdar kai prida komponirati. ako se ni prej najedel raznovrstnih slažeie ; Warner je moral živeti v največjim lukšu^u; Beethoven je bil cinik in zanikaznež: Malibran se je v naj- veOii ekstazi — valjal po tleh Prazno- verje i^nijalriih l.udij je istotako izven- redno. V o I t « i r e je smatral za dohro i znanu'iyje. ako je slišal regljiiti žabo, takrat je bil vedno dobre volje ; Hob be« ni vprov.-i! v Bo^u. a strašno ?e je bal ¦ hudiča ; Goethe je imel vero v „hudo oko ;•' A u b r c y se je bal hudega po- pleda in bajnib zniHJev : Paul de Saint- j Victor se je bal tujih go*tov : Bar bey j dAurevilly pisalje z več barv tinto na ilustrovanem papirju; Dumas stari ni mogel pisati na drugačnem nego viš njev-fMTi pastirju; Byron se je pa b«I ! petka in prikazni. | Javna zahvala. i Zahvaljujem se čislani splošni ljud- ski zavarovali.i družbi „Universale" za v o s t n o in natanöno ugotovilo in izplacilo zavarovalne police na življenje inoje hčere Eine, ki je umrla, po komaj osem iiH'seciicin zavarovanju. G o r i c a 17. nov. 1902. Franc Marusig, Josip Pavlin, Aleks, Trusnovitz, priča. priča. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznic y Gorici ulica Vetturini št. 3. •dobi se v zalogi tvrdke I. Zornik, — Gorica Gosposka ulica št. 7, prva in edina slovenska trgovina za modno blago. Najboljše, največje in najcenejse skladižče vsakovrstnega perila, srajc za hribolazce in kolesarje vsake velikosti, jopic za telovadce. krasnih kravat v vsak'Mri slogu, nogavic, rokavic, životni- kov (modereev), solčnikov, pihalk, dež- nikov. blusen, spodnjih kril, divnih okras- kov za obleke, svil za obleke in bluse, vsib potrebščin ?a vezenje. priporočevalrco najbolje kupova- IiSsie za g. šivilje in krojače. Naročila za izdelovanje perila (za pospode». in modereev po vsakej meri in zahtfvi izvršujejo se točno. Anton Fon, klobuöar in gostilničar, Semeniška ulica št. 6, inifi Ijogato zalogo raznovrstnih klobukov ter toči v svoji krčmi pristna domaca vina in postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Rniälflf ^l>OI1|in.ia.i^' S(1 ° vsaki nUJalVI. 1>riiiki „Solskeua doma". I\ST\IK v (qot\c[ na ^pravnikti si usoja slavno obcinstvo obvostiti. da je postavil /ra- ven obstojecih 5c en biljanl in sicer na oIhxiio zahtcvanjc oastitih gostov ii svetovno renomirane tvornice Št. Martin v Parizu KavarniJki prostoii .so tudi /a eno sobo povečani in bodo ob nir/lih dneh vsi ugodno ra/greti. Kavarna poseda zraven o- gromne izbirke najboljših likerjev, čez 100 različnih Casnikov. Za dobrolioten obisk prosi vljudno F. Pečenko. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GORICA Via Giardino 8 pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih, dal- * matinskih in isterskih v i - nogradov. Dostavlja na dom m razpošilja po želoz .lici na vsp kraje avstro-pgerske monarhije ^ sodih od 56 litrov naprej. Na zab'^-o pošiljs tudi uzorce. Cene zmerne. Postreiba pofttena. Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hiši) priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razno vrste. Moko M. 0, 1, 2, 3 i, 6. Vet; vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po 7s kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršic & Valenčie v II. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovoga v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojckih najmanje po 5 Kg. na vse kraje. Blag", gosp. Gabrijel Piccoli, lekar, d vorni založnik Nj.svet. papeža v L jubljani. Potrjujem spre Jem *-te klenic Vase tinkture s- šelodec, katero morarn )-------- najtopleje vsakomur pri- poročati, kajti rabim jo že od leta 1878. in zrniraj mi je kot izborno nekuhjoče zdravilo služila pri želo- dičnih in crevrf-nih bolznih. Krmiri. 13. maja 1897. Miroslav Leitner c. kr. davčni blagajnik. Z uporabo Vase izborne tinkture sa helodec sem rešen skoro dve leti trajajoče želodčne bolezni ter sem popolnoma ozdravel, karz lakho vestjo potrjujem in to tinkturo za želodec le priporočarn vsei.i, ki trpe na želodcni bolezni. Strasoldo (Primorsko) (5. tnarca 1898. Karol grot" Straiüoldo. 1 Se prodaja v lekarnah v Goricl, Tolminu > Trstu, Istri in Dalmaciji po 30 vin. steklenica. V O L I vv v kilq. po 4'90 K Cebelno voscene svece - - > • jamčim z 2000 K Priporočam se prečastiti duhovščini, slavnemu p. n. občinstvu. Sveče za po- grebe po zelo nizki ceni. Velika zaloga m6du pitanec in navadni pc zelo nizki ceni. Z odličnim spoštovanjem ¦*- "KfipA^» 8veöar v Gorlol, ulica sv. Antona. jr TISKA: Casopise - - . Knjige...... ' Diplome..... ' Trgovsko rnčtine , C«nike..... ) Vabila za veselice Pisma s firmo - ' _ir. I Razne etikete - - i. t. d. NARODNA = = TISKARNA v GORlül prevzema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela in izvršuje v moderni in okusni obiiki po tako nizkih cenah da se ne boji ni kake ^ koiikiirencc. -. TISKA: ^ Tisk. za duhovnije Plakate..... Sprejemnice------ Racunskü sklepe- Pobotnice-------- Razne posetnice - Poročnice -------- Osmrtnice - - - - i. t. d. fmk in # poireliscitie. raznovrstni papirnati stvori po najnižjih konkurenčnih cenah: Molitvene knjige . . . od—24 v navgor Žepni nožiči.......—-50 „ ,. Mošnički za denar . . ,. —20 „ ,. Tobačniceinsmodčnice „ —'80 ,. ,. Zavitki, kuverte 100 . ,. — 50 „ Papir: pisemski 100 pol .. —60 .. „ .. uraden bol 1000 pol „ 6"— „ „ ,. zamasloovijati kilo „ 140 „ ,. ,. zacigarete lOOsnop. ,. 2"20 „ ,. Posetnice s tiskom 100 ,. 120 ,. Tiskovine za duhovnije in županije po ceni ..Narodne tiskarne" v Gorici. — P. s. Za povoljno postrežbo treba v naročilu navesti približno ce.io. ltd. itd. V Gorici G. LIKAR, «redi Semoiiiskc ulicoprotiPl.icnti 10. Jakob Miklus, i trgovec z lesoni in opoko, zaloga ¦ vsakovrstnega trdoga in mehkega ^ koniskega in kranjskega lesa ter i pohištva, rakev (trug), vinskih po- % sod, stiskalnice za vino in sadje g vsake velikosti. kakor tudi krat- I kočasnih iger slovenskih „Miiri- jjinic"' t. j. ličnih in trpežnih i miz iz trdega lesu, ki imajo I znotraj tro- ali stiridelno keg- j ljišče z vrtenci in kegljavnično I blaga j no po najnovejši sestavi. za kremarje, zasebnike itd. l v Pevmi, . za Soškim mostom, p. Gorica, ' priporoča p. n. občinstvu svojo / bogato zalo^o. zagotavlja naj- * hitrejšo postrežbo in jako nizke a cene. y ^mm^. ^m^^ .^m^^. m .^mmm^ ^mm^. ^^^^. j V ; Največja trgovina krojnega blaga ^Krojaška zadruga" Gorica, Gosposka ulica St. 7 I Priptirofca se v to stroko Npnda.jočc k.'tkovosti blai;a za bližajočo He l«'tuo doho, kiikor: volin», pcrkal, satin. I>alist, zephir svile, svile za pniti, Voillt* df L:tuic, TcnniN, Ok*forIo/ka Hukna po vsaki j ceni v vi'liki i/Juri. Nadalj«' ima l>oi?ato zalogo prepro«;. pretfrinjal, /avi'H, ! bla^a za mohiije, platna, (hiUona, ruskctta platna, Kucippove^a platna, hlačevine, volncnih odnj, kovtrov, nrajc, hoiuba/t vin, žepitih rut itd. Gospode opozarja na isborno porilo, katero se razprodaja 16°/o pod oeno, dokler je še zaloge. Pod perilo spada sledo^e: bele srajee z barvanimi oppsnlki ovratnik}, zapestnieo, noKa.vico, srajee za hribolazeo itd. ===== Vsö po najnizjih in stalnih cenah! ======= r Na žoljo se razpošiljajo uzorci poštnine prosti. *-^ Pri svetem Äntonu Padovanskem \ PRVA ZALOGA cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia St. 2 (za mestno hišo) Dobi se bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, humeral, roketo1 kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov n nešteviluo iiabožnili različno fino vezanih knjig, svečnikov, križcv, svetihuc keliliov, eiborjev se srebniü kupo. Jedina zajoya za celo Primorje kipov o vsakovrstni velikost in kvaliteti, umetniško delo v romanskem kartonu, priporočljivih posebtu za vlazne cerkve. Zaloga sveč iz čistega čebelnega voska kakor tudi mešan sveče I. in II. vrste, podob, vencev, kri/čev in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz unietnih cvetlic in vsakovrstnil drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) najfinejš '//a zastave, pregrinjala i. dr. Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, =r-=z== _== -¦ ------prj Kojej je izključena vsaka konkurenca Naročitve sc izvršijo točno in hitro. W4T Ob ncdeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. ^f z odiicuim spostuvuiijem Anton J. Vogrič.